Leto XIX,, št 252
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva S
—	Telefon St. 3122. 8123, 8124« 8125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Men* burgova ul — TeL 8492 ln 2492, Podružnica Maribor: Grajski trg T«
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Koc«aava ulica 2.
—	Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zarodih: LJubljana St 11.842, Praga čiaiO 78.180, Wlen St. 105.24L
Ljubljana, sobota 29. oktobra 1938
Cena 2 Dia
dan rasen ponedeljka, mesečno Din ga tnucematfo Din 40.—
Uredništvo: LjoMjana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8123,3124. 3125,3126. Maribor, Grajski trg it. 7. telefon SL 2456, Celje, Btrossmayerjeva ulica Stev. 1. _telefon St. 65._
Rokopisi m n* vračajo
29. oktober 1918
Danes obhajamo dvajsetletnico zgodovinskega 29. oktobra 1918. Tako rekoč v dveh etapah se je ob koncu svetovne vojne izvršila osvoboditev in zedinjenje našega naroda. Dne 29. oktobra so padle verige, ki So nas vkle-pale pod tuje gospostvo in svobodni narod je potem 1. decembra 1918 izvedel svoje državno zedinjenje. V bratski Češkoslovaški se je bil ta razvoj odigral poprej in hitreje. Ko je 28. oktobra dopoldne v Prago dospela vest, da je Avstrija sprejela Wilsonovo mirovno noto in s tem priznala nemož-nost svojega nadaljnjega obstoja, je že do podrobnosti pripravljena revolucija završala med narodom m 28. oktober je postal dan osvoboditve in dan zedinj enega naroda.
Pri nas so se razvijale stvari nekoliko drugače. Bili smo neposredno zaledje velikih vojnih front. Cez slovensko in hrvatsko ozemlje so se prelivale pri svojem umiku ogromne mase avstro-ogreke armade. Doli na našem jugovzhodu pa so nemške vojske preko Vojvodine zapuščale Srbijo, po katere apustošenih krajih so se vračali zmagoviti prapori srbskega vojaka in jugoslovenskega dobrovoljca v osvobojeno domovino.
Tako smo doživljali dan svobode razdeljeni* po svojih tradicionalnih pokrajinah, ali vendar že združeni v duhu vellike ideje, ki nas je spajala v eno vsenarodno celoto. V Avstro-Ogr-ski živeči Jugosloveni smo si bili v Zagrebu ustanovili svoi vrhovni revolucionarni organ — »Narodno veče Slovencev, Hrvatov in Srbov«. V njegove roke so bile takrat položene uso-depolne odločitve. Ko se je približal čas, je Narodno veče dostojanstveno Jn 'odločno izpolnilo svojo dolžnost. Dne 28. oktobra se je proglasilo za vrhovno narodno oblast vseh jugoslovenskih pokrajin, ki so do takrat živele pod habsburškim žezlom. Drugi dan 29. oktober, pa je prinesel deklaracijo formalnega preloma s suženjsko dobo našega naroda. V svečani seji je hrvatski sabor za večne čase pretrgali vse vezi, ki so spajale iz davne preteklosti troedino kraljevino z ogrsko državo, avstro-ogrsko monarhijo in habsburško dinastijo. Hrvatski sabor, to so bila zgodovinska tla, na katerih se je ta prelom mogel izvršiti z vso svečanostjo mednarodnopolitičnega akta. V drugih krajih je narod v splošnem podvigu navdušenih manifestacij izvršil Isti čin. Pod vodstvom veča so se ustanovile v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Novem Sadu in Sarajevu narodne vlade, ki so se brezpogojno priznavale k novi suvereniteti jugoslovenskega naroda Srbov, Hrvatov m Slovencev.
Nepozabni ostanejo oktobrski dnevi pred "20 leti vsakomur, ki jih je doživljal Zlasti za nas Slovence je bila ta doba pričetek nove zgodovine. V tisoč letih naš narod ni užival niti trenutka svobode. Stoletje za stoletjem je pritiskalo tuje gospostvo na njega, mu grabilo kos za kosom njegove zemlje, mu kradlo duše celih pokolenj. Prvič v narodnem življenju smo zadihali zrak svobode. Ali je čudno, da nas je v mnogočem omamil? Da nas je v tistih prvih časih navdajal z optimističnimi pričakovanji in nadami ter napajal z načrti, ki so pozneje le preostro zadeli na trde skale realnega življenja?	^	,
Morda Slovenci v vseli teli 20 letili še nismo dovolj razčistili in ustalili svoje vloge v skupnosti našega naroda ln v zajednici naše države. tako je nepobitna resnica, da nam je dan svobode vendarle izpolnil vse ono, kar smo realno upravičeno smeli pričakovati Dal nam je lastno državo, ki je z neporušnimi mejami obdala našo narodno zemljo, ki nas je napravila za gospodarje svoje usode in ki ustvarja vse pogoje, da v njei razvijemo gospodarske in kulturne sile evropskega naroda. Postali smo nositelji svoje lastne usode Vloga, ki je častna ln velika, a tudi polna odgovornosti. Morda je'nismo vedno dovolj dobro razumeli Marsikaj bi se bilo morda lahko zgodilo, kar je ostalo neopravljeno. Toda to So pogreške in nedostatki mladega naroda, ki še ni imel zadostnih izkušenj samostojnega državnega življenja. To so tegobe naših začetkov, ko je treba premagovati na poti toliko težkega kamenja, ki ga je na njo navalila stoletna preteklost, in ko je treba odstranjevati toliko ločnic, ki bo nas druge od drugih razdvajale skozi stoletja.
Pred 20 leti sta volja naroda in moč orožja onih naših rojakov, ki so branili svojo ožjo domovino Srbijo, a istočasno ramo ob rami z našimi dobro-voljci polagali krvna pričevanja za nage narodno zedinjenje, štrli verige narodnega suženjstva. Od 29. oktobra do 1. decembra je bil čas priprave. Dne-yu osvoboditve le sledil dan zedinj e-
VAŽNI RAZGOVORI V RIMU
Obisk nemškega zunanjega ministra - Razen o razpravljajo tudi o kolonijah ter o oboroževanju Anglije in Francije
Rim, 28. okt. br. NemSki zunanji minister Ribbentrop je snoči ob 22.30 prispel v Rim. Na kolodvoru so ga pričakovali zunanji minister grof dano in nemški poslanik Mackensen z osobjem poslaništva. Razgovori med Ribbentropom in Cianom so se pričeli že snoči in so se nadaljevali danes vse dopoldne. Mussolinija o razvoju teh razgovorov sproti obveščajo, popoldne pa je imel Ribbentrop dolg razgovor tudi z Mussollnijem osebno. Iz dejstva, da je italijanski zunanji minister Ciano popoldne sprejel madžarskega poslanika grofa Vilanya, sklepajo v diplomatskih krogih, da so se današnji razgovori nanašali v prvi vrsti na češkoslovaško-madžarski spor. Uradno poročilo o teh razgovorih ni bilo izdano. Italijanski listi o teh razgovorih nič ne pišejo in se omejujejo le na to, da podčrtavajo tesno povezanost Nemčije in Italije v zunanji politiki.
Rimski dopisnik »Daily Telegrapha« meni, da bosta Ribbentrop in Ciano razpravljala o naslednjih zadevah: 1. o češko-slovaško-madžarskem obmejnem sporu, 2. o vojaško-politični reakciji zapadnih demokracij na monakovski sporazum, ker je v nasprotju z njegovim pomirljivim duhom. 3. o vprašanju nemških kolonij, pri čemer bo Slo za način italijanske diplo-
matske podpore v korist Nemčije, 4. o I Španiji, 5. o gospodarskem sodelovanju Italije in Nemčije, 6. Q mednarodnih posledicah sodelovanja Italije, Nemčije ln Japonske na podlagi protikomunističnega pakta.
Diplomatski urednik agencije Štefani piše, da bo nemški zunanji minister v. Ribbentrop verjetno ostal v Rimu do nedelje zvečer. Vse te dni bo imel važne razgovore z duce jem in z grofom Članom. »Italijanski narod,« pravi dalje agencija, »prisrčno pozdravlja Hitlerjevega sodelavca in zastopnika velikega in prijateljskega naroda Ribbentropov podpis je na pro-tikomunistični pogodbi ki so Jo podpisale Italija, Nemčija in Japonska. Ta pogodba je bila temelj vzajemnosti med tremi imperiji. To je bil zgodovinski dogodek, ki ostane Se naprej trden temelj za politiko teh treh držav. V okviru evropske politike pa je Ribbentrop stalno utrjeval os Rim— Berlin. Zaradi tega uživa Ribbentrop pri italijanskem narodu globoke ln prisrčne simpatije. Sedaj so na dnevnem redu zelo važna vprašanja. Med temi vprašanji so tudi madžarske zahteve proti Češkoslovaški, prav tako pa so v prvi vrsti zanimanja tudi oboroževanje in kolonialna vprašanja.«
Vsebina madžarske note
Madžari vztrajajo na plebiscitu v vsej Slovaški in v Pod-karpatju ter izvzemajo iz arbitraže velesil kraje, na katerih odstop je ČSR že pristala
Budimpešta, 28. okt. AA. (MTI) Vsebina spomenice, ki jo je snoči ob 18. uri madžarski poslanik v Pragi izročil zunanjemu ministru Chvalkovskemu, je sledeča:
Madžarska vlada obžaluje, ker Češkoslovaška molče prehaja preko vprašanja plebiscita, ki ga je predlagala madžarska vlada. To stališče češkoslovaške vlade je presenetilo madžarsko vlado toliko bolj, ker ta predlog popolnoma odgovarja duhu monakovskega sporazuma ter se ga je češkoslovaška vlada v svojih dosedanjih pogajanjih sama držala. Češkoslovaška vlada pravi v svoji spomenici, da se morajo sedanja pogajanja nanašati edino na vprašanje madžarske manjšine, ker govorita točki 1 in 2 dopolnilnega protokola monakovskega sporazuma z dne 29. septembra edino o poljskih in madžarskih manjšinah. Če je res, da ti sporazumi omenjajo dobesedno Nemce, Poljake in Madžare, se pri vsem tem ne more pobijati dejstvo, da postavljajo ti sporazumi kot novo osnovo za ureditev češkoslovaške republike samoopredelitev narodov. Potemtakem pravica, da ti narodi s plebiscitom odločijo o svoji usodi, ne more biti odvzeta manjšinam, ki to zahtevajo. Pri vsem tem misli madžarska vlada, čeprav obžaluje nasprotno stališče češkoslovaške vlade, da je primorana držati se svojega načrta.
V svoji spomenici se je češkoslovaška vlada izrekla za pripravljeno, da pristane na arbitražo Nemčije in Italije. Po mišljenju madžarske vlade je v tem že dana obveza, da se vnaprej podvrže sklepom imenovanih velesil. Samo po sebi se razume, da se pristojnost razsodnika nanaša na zemljišča, ki so sporna, a ne tudi na tista, glede katerih že obstoji sporazum med obema vladama in katerih zasedba po madžarskih četah je bila predlagana v spomenici z dne 24. oktobra. Sestava in izvedba razsodišča se mora prepustiti po mišljenju madžarske vlade zainteresiranim velesilam
Kar se tiče predloga, naj bi se z arbitražnim sklepom določili načini in rok izpraznitve krajev po češkoslovaških četah in njih zasedbe po madžarskih četah, je madžarska vlada mišljenja, da se ta predlog more nanašati le na sporna ozemlja. Iz tega razloga madžarska vlada prostovoljno sprejema ponudbo za neposred-
na pogajanja med madžarskimi in češko-sklovaškimi vojaškimi strokovnjaki z namenom, da se pripravijo in pospešijo potrebni ukrepi. V ta namen bo madžarski vojaški ataše v Pragi stopil v neposredni stik s pristojnimi češkoslovaškimi oblastmi.
Madžarska vlada sprejema z zadovoljstvom na znanje, da češkoslovaško vlado še naprej preveva iskrena želja, da se doseže sporazum in pospeši pot k tej popolni rešitvi. Madžarska vlada opozarja češkoslovaško vlado, da je vlada v Budimpešti od samega početka pogajanj pripisovala največji pomrm temu, da se s čim hitrejšo rešitvijo spravijo z dnevnega reda vsa teritorialna vprašanja med obema državama Madžarska vlada odklanja vsako odgovornost za posledice, ki bi mogle nastati zaradi podaljšanja pogajanj.
Praški odgovor
Praga, 28. oktobra, br. Zunanji minister Chvalkovsky je nocoj ob 19. sprejel madžarskega poslanika grofa Wetzsteina ter mu izročil odgovor češkoslovaške vlade na zadnjo noto madžarske vlade. Osrednja češkoslovaška vlada je sklenila ta odgovor na svoji današnji popoldanski seji, kateri »o prisostvovali tudi vsi člani avtonomne slovaške in podkarpatske vlade. Češkoslovaška vlada predlaga, naj se v svrho pospešene rešitve češkoslovaško-madžarsikega spora zahteva obeh vlad glede arbitraže predloži Rimu in Berlinu.
Nova madžarska zahteva
Budimpešta, 28. okt. w. Madžarska vlada je bila danes ves dan v permanenci. Vse dopoldne so razpravljali o napetem notra-nje-političnem položaju in o potrebnih ukrepih. Popoldanska seja je bila posvečena predvsem zunanjepolitičnim problemom. Vlada je sproti dobivala poročila iz Berlina, Rima in Prage ter dajala navodila svojim poslanikom za razgovore z mero-dajnimi činitelji Nemčije, Italije in ČSR.
Kakor zatrjujejo je bila v Pragi izvršena nova intervencija. Madžarska vlada zahteva, da Češkoslovaška v 24 urah pristane na sestanek mešane vojaške komisije, ki naj določi vse podrobnosti za predajo nespornega ozemlja Madžarski
Resen narodni praznik
Včerajšnji praznik čsl. osvobojenja in zedinjenja je potekel v znamenju dela za narodni preporod General Syrovy o novih nalogah državljanov
Praga, 28. okt h. Današnja proslava dosedanjega največjega češkoslovaškega J narodnega praznika je potekla docela v znaku težkih časov, ki jih preživlja republika. Tudi vreme je dalo današnjemu dnevu svoje obeležje. Ves dan je rosilo, na mestu pa je ležala gosta megla. Le z državnih poslopij in redkih zasebnih hiš so plapolale državne trobojnice, sicer pa je minil dan kot običajni delovnik. Opoldne je imel ministrski predsednik general Syrovy po radiu nagovor, v katerem je naglasil, da mora biti bodoče življenje
nja. Z njim pa je priče&b zgodovinsko poslanstvo novorojene nadje na jugoiztoku Evrope in nove njene države, s katero stopa naš narod v zgodovino sveta. Še bo treba naporov, da se uravnotežijo in povežejo v plodno skladnost njegove ogromne siie, še bo treba (požrtvovalnosti in uvidevnosti, da si uredimo svojo hišo in izgradimo domovino naroda, ki je vreden, da je doživel pred 20 leti 29. oktober.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
vsega naroda enako kakor današnji državni praznik v znaku dela. Kakor vlada republike, tako mora tudi sleherni državljan posvetiti vse svoje sile delu za obnovo in zopetno okrepitev domovine. Vlada pripravlja obsežne spremembe, ki bodo globoko posegle v vse javno življenje, ki pa bodo zagotovile miren razvoj. Vlada se zaveda, da se mora pod novimi okoliščinami tudi vse Javno življenje postaviti na nove osnove. Te spremembe se morajo izvršiti brez slehernega trenja. V miru in redu se morajo zgraditi novi državni temelji, ki bodo omogočili bodoči razvoj in procvit. To pa se bo moglo izvesti le tedaj, če bo sleherni državljan na svojem mestu vršil svojo dolžnost. Danes ni čas za lepe govore, marveč čas dela
Dopoldne so se predsednik vlade z več člani vlade, s predsednikoma obeh zbornic in zastopniki vojske poklonili na grobu prezidenta Osvoboditelja v Lanih, kjer so položili venec. Ves dan so prihajale na Masarykov grob velike množice občinstva in razne deputacije nacionalnih organizacij, tako da je bil grob že opoldne dobesedno zasut s cvetjem
Begunska taborišča
Praga, 28. okt AA. (DNB). Angleški komisar za begunska vprašanja Mackley
je snoči prispel v Prago. Po pisanju lista »Ceske slovo« je izjavil da je Francija pripravljena dovoliti nastanitev 600 židovskih emigrantov iz Češkoslovaške na svojem ozemlju. Angleške oblasti bodo dale dovoljenje za 350 emigrantov. Upajo, da bo do konca leta moglo okrog 10.000 emigrantov zapustiti ČSR. Po pisanju lista se bo angleški komisar pogajal s češkoslovaškimi oblastmi glede ustanovitve begunskih taboriSČ.
Akcija za enotno
delavsko stranko
Praga, 28. okt. AA. (CTK): Ust češkoslovaške socLainodemok ratske stranke »Pravo Lidu« prinaša danes poziv veem delavcem. V tem pozivu prosi vse delavce v mestih tn v vaseh, naj ustanove novo delavsko stranko, ki se bo imenovala »delavska ljudska stranka«.
Odhod nemških beguncev
Praga, 28. okt h. Zadnje dni so začeli zapuščati Prago begunci iz sudetsko-nemških pokrajin. Včeraj je odpotovalo v London 70 beguncev, jutri pa jim sledi v Anglijo nadaljnjih 200. Prihodnji teden gre večja skupina beguncev v skandinavske države, konec novembra pa bo odpotovalo okrog 3000 nemških beguncev v Anglijo, odkoder jih bodo razmestill po angleških kolonijah.
Železniški promet
z Nemčijo obnovljen
Berlin, 28. oktobra, b. Včeraj je bil tu podpisan med Nemčijo ln CSR sporazum o zopetni vzpostavitvi tovornega ln osebnega železniškega prometa med obema dr-
tavarna. Po tem dogovoru je sedaj odprtih za promet okoli 50 prehodov, med njimi tudi vse glavne železniške linije. Železniški promet bo obnovljen v vseh smereh in tudi preko obeh državnih ozemelj z inozemstvom. Prvi direktni inozemski vlaki bodo vozili iz Prage že v soboto zvečer.
Koliko so veljale čsL utrdbe
Praga, 28. oktobra AA. CTK: V tujini so bile objavljene fantastične Številke, ki jih je CSR baje porabila za gradnjo uitrdib na mejah in za mobilizacijo. Da bi se Storil konec Širjenju teh popolnoma neutemeljenih vesti, je češkoslovaška vlada včeraj po radiu objavOa sledeče informacije: Utrdbe na mejah so veljale nekaj manj ko 2 in pol milijarde Kč, a mobilizacija je veljala pol milijarde Kč.
Angleška spomenica CSR
London, 28. oktobra. AA. Reuter: O prt-lDd spominskega dne 28. oktobra je dane« lord Cecil obiskal češkoslovaškega poelsr nika r Londonu Jana Masaryka ln mu Izročil spomenico, ki so jo včeraj podpisale mnoge ugledne osebnosti.
Čestitke Italiji
Praga, 28. okt AA. (Štefani). O priliki 161etnice fašističnega režima v Italiji je češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalkovski danes dopoldne uradno obiskal italijansko poslaništvo v Pragi in čestital poslaniku v imenu češkoslovaške vlade.
Poljaki zahtevajo še nekatere češke kraje
Varšava, 28. okt h. Listi poročajo, da razmejitev med Poljsko in Češkoslovaško v tjeSinskem okrožju Se nI končana. Poljska zahteva, da se ji prepuste tudi kraji Hrašov, Hežmanovice, Mišalkovice in Rad-vanovice. Ti kraji so sicer popolnoma češki, toda tu so zelo izdatni rudniki, ki Jih hoče Poljska dobiti v svojo posest.
Prvi podkarpatski
predsednik aretiran
Hude obtožbe proti dr. Brodiju, prvemu predsedniku avtonomne podkarpatske vlade
Londonske informacije
Dunaj, 28. oktobra, b. Po semkaj dospelih vesteh je bil bivši predsednik prve avtonomne podkarpaske vlade Brodi aretiran pod obtožbo veleizdaje. Baje so oblasti našle pri njem mnoge kompromi-tirajoče dokumente Uradnega potrdila te vesti doslej ni.
Budimpešta, 28. oktobra. AA Po poročilih iz Prage je vlada odredila aretacijo bivšega predsednika podkarpatske ruske vlade Andreja Brodija. Brodi je namreč predlagal da naj se izvede plebiscit ▼ Podkarpatski Rusiji
London, 28. oktobra. AA. (Reuter) Odstavljeni predsednik podkarpatske ruske vladi Brodi je od včeraj naprej pod policijskim nadzorstvom Odvzeta mu je bila tudi poslanska imuniteta.
Beograd, 28. oktobra, e. O aferi prvega predsednika podkarpatske vlade poroča današnje Vreme dve verziji Po prvi verziji je Brodi smatral da je v Podkarpatski Rusiji potreben plebiscit in da se je treba o tem sporazumeti s Poljsko in Madžarsko. Po drugi verziji pa je bil Brodi izdajalec in se je že pogajal z Madžari in Poljaki, da bi svojo domovino odstopil tujcem.
Tudi ukrajinski narodni svet v Užhorodu se je postavil na stališče, da je treba predsednik Brodija odstraniti, ker je škodljiv za obstoj države. Novi predsednik podkarpatske vlade msgr. Vološin je sestavil vlado raznih strank, ki so ukrajinsko orientirane. V Užhorodu 6e je zbrala velika množica naroda z državnimi in ukrajinskimi zastavami, ki je navdušeno manifestirala za nedeljivost češkoslovaške republike.
Dunaj, 28. okt. w. Nocojšnji listi poročajo iz Prage, da je bil bivši predsednik avtonomne slovaške vlade in narodni poslanec dr. Brodi sinoči aretiran zaradi suma veleizdaje. Stalni odbor narodnega predstavništva je še pred izdajo aretacij-skega povelja ukinil njegovo imuniteto. Dr. Brodi je obtožen veleizdaje z utemeljitvijo, da je vzdrževal zveze s tujimi državami in snoval zaroto proti interesom češkoslovaške republike, odnosno Podkarpatske Rusije. Vest o njegovi aretaciji Je vzbudila v vsej javnosti ogromno pozornost
London, 28. oktobra, a Praški dopisnllt »News Chronicla« poroča, da Je bil bivši predsednik podkarpatsko - ruske vlade Brodi aretiran pod obtožbo, da Je hotel spraviti Podkarpatsko Rusijo pod Madžarska Po zanesljivih informacijah češkoslovaške tajne informativne službe Je bil Brodi v zvezi z madžarsko in poljsko vlado, v katerih korist je hotel izvršiti plebiscit
Varšavski dopisnik »Dafly Telegrapha«
poroča, da poljski službeni krogi ostro kritizirajo imenovanje msgr. Vološina za predsednika vlade v Podkarpatski Rusiji Očitajo mu, da goji ukrajinske ireden-tistične aspiracije.
Razpust političnih strank
Užhorod, 28. oktobra. AA. (DNB). Novi predsednik podkarpatske vlade Vološin je izjavil posebnemu dopisniku DNB-ja med drugim, da je največja naloga nove vlade, da uredi vprašanje meja. V tem ozira bo vlada najobsežneje vpoštevala etnografsko razmere in je prepričana, da bo s pravičnimi odredbami lahko sodelovala pri bodočem razvoju srednje Evrope. Vološin je poudaril, da vsa javnost v Podkarpatski Rusiji soglasno odobrava politiko vlado. Vlada želi živeti v prijateljskem sodelovanju s Čehi in Slovaki in vzdrževati dobre odnošaje z vsemi sosednimi državami Vlada se strinja z zadnjimi sklepi podkarpatske ga ljudskega sveta, posebno pa še s sklepi, ki se nanašajo na kulturno in gospodarsko sodelovanje z Nemčija Vlada bo skrbela za to, da se to sodelovanje na prisrčen in iskren način uredi. Za izkoriščanje naravnih bogastev želi vlada sodelovanje kapitala iz inozemstva. Podkarpatski narodni svet bo sedaj prevzel politično vodstvo naroda. Ta svet ne bo sestavljen iz strank, ampak bo izraz narodne skupnosti Na ta način bo izginilo 14 strank. V zvezi s tem je vlada na svoji včerajšnji seji sklenila razpustiti vse stranke.
Pred sestankom angleškega parlamenta
Pričakuje se zanimiva zunanjepolitična razprava
London, 28. okt AA. Reuter: Poslanska in lordska zbornica se bosta sestala L novembra, da zaključita sedanje zasedanje, ki oe konča 4. novembra s kraljevim govorom. Novo zasedanje parlamenta bo kralj otvoril 8. novembra. Več ko sto vprašanj, ki se tičejo vseh zadev notranje in zunanje politike, čaka na odgovor 3, novembra. V lordski zbornici bo sproženo vprašanje o obrambi proti letalskim napadom. Major Attlee bo otvoril debato o politični in gospodarski situaciji, ki je nastala po nedavni krizi, poslanec Greenwood bo 2. novembra začel razpravo o Španskem problemu, posebno v zvezi z namero angleške vlade, da bi čimprej ratificirala aagleško-italijanski sporazum, poelanec Marisson bo zahteval 3. novembra od poslanske zbornice, daae Izjavi o važnem vprašanju, ah odobrava nepripravljenost za zaščito civilnega prebivalstva t primeru vojne nevarnosti. Ni
dvoma, da se bo z raznih strani v poslanski zbornici izvajal rta vlado pritisk, da pospeši okrepitev narodne obrambe in c£a, istočasno po možnosti pospeši zboljšanje evropskih odnošajev v vseh mogočih smereh.. Verjetno je, da bo vlada otvorila debato 2. novembra in da se bo smatrala svofbodno, da potem ratificira sporazum. Ce bo prišlo do glasovanja. Je vladi večina zagotovljena.
Poročilo odbora, ki je imel nalogo proučiti vprašanje evakuacije civilnega prebivalstva iz posebno ogroženih okrajev ▼ primeru vojne, je dokončano. Minister aa notranje zadeve Samuel Hoare je isjavfl v spomenici, da angleška vlada v na/Čehi sprejme predloge navedenega odbora.
Predsednik vlade Chamberlain je danes sprejel voditelja opozicije majorja Attlee-ja. Razpravljal je z njim o podrobnostih ponovnega sestanka parlamenta^ _j
Gigantski požar
v Marsellleu
Več palač uničenih, dosedaj ZO mrtvih in loo ranjenih
Marseille, 28. okt. o. Popoldne je Izbruhnil požar v velikem bazarju »Nouvel-le Galerie«, v katerem je bilo zaposlenih več sto nameščencev. V kratkem času je bilo vse ogromno poslopje v plamenih. Ogenj je bil tako velik, da je bil viden lz vseh okrajev mesta. Pri gašenju so sodelovali vsi gasilci iz Marseillea in okoliških mest. V notranjosti mesta so morali ukiniti ves promet. Izmed sosednih hiš je Ml najhuje ogrožen veliki hotel »De Noll-les«, ki so morali vsega izprazniti. V tem hotelu so stanovali za zasedanja radikalno-socialističnega kongresa Daladier, Herriot m drugi prvaki radikalno-socialistične stranke. Mnogo delegatov stranke ni moglo rešiti niti svoje prtljage. Kongres radikalno-socialistične stranke je bil zaradi požara prekinjen do jutri. Doslej so ugotovili, da je pri požaru našlo smrt 15 do 20 ljudi. Poslopje bazarja je popolnoma porušeno ter je pod razvalinami gotovo še mnogo mrtvih in ranjenih.
Matseille, 28. okt ob 22. Ogromni po-2ar se še vedno širi in je zajel že vsa več-
ja poslopja glavne marsejak« ulice. Poleg
hotela, v katerem so bili nastanjeni Daladier, Bonnet, Herriot in drugi prvaki radikalno socialistične stranke, je ogenj zajel in uničil tudi sosedni hotel »Atoria«, kavarno »La Chambre«, petnadstropno palačo transatlantske poroplovne družbe in dva kinematografa. Le z največjo požrtvovalnostjo gasilcev se je posrečilo rešiti it sob Daladiera in Bonneta zelo važne spise. Hip nato se je hotel zrušil. Zaradi viharja, ki se vedno bolj stopnjuje, so gasilci skoraj brez moči in se ogenj še vedno Siri. Na pomoč so prihiteli s posebnimi vlaki gasilci lz Toulona in Lyona. Po dosedanjih vesteh se je število amrtnih žrtev povišalo že na 20, ranjenih pa je okrog 100 ljudi. Mnogo ljudi je bilo poškodovanih in po-hojenih v kinematografih, kjer je ob izbruhu ognja nastala panika. Vnelo se je tudi več filmov in je nastala eksplozija, ki je povzročila veliko Škodo. Za vzdržavanje reda je bilo poklicano vojaštvo.
Nova pota Francije
Zanimivo poročilo bivšega ministra Berthoda na kongresu francoske radikalne stranke
Pariz 28. oktobra, b. Bivši minister Alme j nje, da je možno premirje v španskem spo-
^	.. - -	,	,	_ J.____' . I n ^ __I	W	1 I	_ 1 _ ___ 1__1 -A. Y 1 AiA	—M lri Afl^ A
Berthod je predložil kakor zatrjujejo radikalnih krogih, v soglasju in z odobritvijo ministrskega predsednika Daladiera kongresu radikalne stranke v Marseilleu zanimivo poročilo o glavnih obrisih nove francoske zunanje politike po monakovskem sporazumu.
Obnavljajoč najprej zgodovino dejstev, ki so dovedla do monakovskega sestanka, opozarja predvsem na Runcimanove zaključke, ki so bili sporočeni vladama v Parizu in Londonu pred 18. septembrom, ko se je sestavljal angleško-francoski načrt V tej zvezi ugotavlja, da Anglija s svoje strani ni mogla odbiti zahteve po samoodločbi, ki jo je sama priznala n. pr. Ircem- Francija se ni mogla brez Anglije vreči v vojno, »ki bi ne le v očeh naših prijateljev onkraj Rokavskega preliva, temveč tudi v naših očeh imela značaj zatiranja naravne pravice do samoodločbe.«
Berthod se nato dotika vprašanja spremembe francoske zunanje politike in se vprašuje v tej zvezi, kakšno pomoč bi lahko Francija v primeru resne nevarnosti pričakovala od zapletenega sistema paktov in zavezništev, pogodb in dogovorov, ki so se nesmiselno kopičili drug poleg drugega, često celo v popolnem medsebojnem nasprotju: »Ali bi znabiti bili priče, kako bi Poljska, naša zaveznica, napadla Češkoslovaško, prav tako našo zaveznico, ali pa kako bi se uprla Rusiji, ki je tudi naša zaveznica, medtem ko bi Jugoslavija ostala nevtralna in bi se Francija in Rumunija trudili, da spravita v sklad nasprotujoča si
prijateljstva?«
Versajski pakt in ženevska ustanova sta se zrušila, ko so Nemci znova zasedli levi breg Rena, začeli graditi »Siegfriedovo črto«, utrjevati sodelovanje z Italijo in se tako zavarovati na zapadu za uspeh na vzhodu. Vse to narekuje sedaj tudi Franciji spremembo vseh njenih dosedanjih zavezništev, pri čemer mora nujno upoštevati spreminjajoče se ravnotežje sil. Monakovskega sestanka Berthod ne smatra za razpad starega, temveč začetek novega razvoja, v katerem mora biti slehernemu jasno, da pravega miru v Evropi ne bo mogoče zagotoviti brez iskrenega sporazuma med Francijo in Nemčijo.
Z zadoščenjem ugotavlja nato Berthod obnovitev rednih diplomatskih odnošajev z Italijo in izraža željo, da bi se španska državljanska vojna čimprej končala. Končno se izreka za sklicanje velike mednarodne konference, ki naj bi omogočila revizijo sedanjih odnošajev med narodi v splošno korist mednarodnega sodelovanja in miru. »Francija pa mora čimprej rešiti ves kompleks spornih vprašanj s sosedi. To bo prva etapa k splošnemu sporazumu in pomirje-nju«, zaključuje Berthod svoje zunanjepolitično poročilo.
Bonnefov govor
Danes Je zunanji minister Bonnet poročal o zunanjepolitičnem položaju. Najprej je opisal zgodovino poslednje čeŠkoslova-&ce krize, nakaT se je bavil s kritikami, ki so se pojavile po sklenitvi sporazuma v Monakovu. Po definiciji razvoja francoske zunanje polftike je poudarjal, da je Francija morala kljub zvestobi temeljnim načelom pakta Društva narodov spoštovati potrebo sodelovanja velesil v interesu vzpostavitve evropskega miru. Nato je prešel na opis španske krize in izrazil prepriča-
Grški kralj na Brdu
Kranj, 28. okt AA. Davi ob 9.22 je prispel semkaj grški kralj Jurij. Na postaji ga je sprejel Nj. Vis. knez namestnik Pavle, s katerim se je nato odpeljal na Brdo.
Dva strela v sodni dvorani
Podrobnosti o strašnem zločinu v Cerknici, kjer je sodni oficial zelo nevarno ranil predstojnika sodišča, nato pa
ustrelil še sebe
ru, če bi se obe vojujoči se stranki omejili na lastne sile. Z zadovoljstvom je ugotovil obnovo normalnih diplomatskih odnosov z Italijo ter izrazil željo, da bi se francosko-italijan. odnosi zboljšali na enak način kakor so se angleško-italijanski. O razmerju med Francijo in Nemčijo je Bonnet sledil Daladierovemu primeru in izrazil prepričanje, da je zboljšanje odnošajev med Nemčijo in Francijo mogoče, pri čemer moreta obe velesili obdržati svoje prejšnje pogodbene obveznosti. Bonnet je nadalje poudarjal, da je pogoj za novo francosko zunanjo politiko politična, gospodarska in vojaška moč Francije. Francoski narod mora ponovno dobiti svojo staro disciplino, da bo mogel izpolniti svojo mirovno misijo.
Resolucija
Kongresu je bila predložena resolucija, ki jo je sprejela komisija za notranjo in zunanjo politiko. V resoluciji se Izražajo čestitke ministrskemu predsedniku Dala-dieru in zunanjemu ministru Bonnetu za njuno dalekovidnost in odločnost s katero sta se zavzela za ohranitev miru. Z zadovoljstvom ugotavlja, da se je zavezništvo med Francijo in Anglijo še bolj poglobilo in postalo čvrsta podlaga vse francoske zunanje politike. Kongres obžaluje, da Društvo narodov ni zmožno zagotoviti varnost in nedotakljivost vsem narodom ter izraža željo po obnovi dobrih odnošajev z Italijo in Nemčijo. Glede španske vojne ugotavlja resolucija, da predstavlja stalno nevarnost za mir v Evropi. Zato zahteva brezpogojni umik vseh tujih prostovoljcev. Resolucija izraža tudi upanje, da bo po predlogu ameriškega prezidenta Roosevelta vendarle prišlo do mednarodnega dogovora ki naj napravi konec gospodarski zmedi. Varnost Francije se mora zagotoviti z močno armado, za kar pa je neobhodno potrebno ozdravljenje državnih financ. Kongres poziva zato vse francoske državljane, naj se združijo v znaku reda, dela in svobode.
Možnost razpusta parlamenta
Marseille, 28. okt. a. Havas: Včerajšnje izjave ministrskega predsednika Daladiera pomenijo odkrito prekinitev s komunistično stranko. Daladiera so pozvali, naj se izjavi pred splošno politično komisijo, ki je bila sklicana na zasebno sejo. Daladier je pri tej priliki odklonil mnenje, da ima namen izvršiti napad na komunistično stranko, čeprav službeni organ komunistične stranke neprestano naziva predsednika vlade in zunanjega ministra s »služabniki kapitalizma«, »hlapci Hitlerja« itd. Tudi socialistična vlada je bila primorana posredovati zaradi pomanjkljive proizvodnje. Treba bi bilo sicer še naprej ohraniti edinstvo ljudske fronte, toda vsi poskusi, ki so bili v ta namen storjeni, so propadli. Morda bo treba opustiti volilni sistem po okrožjih, ali pa vsaj ukiniti drugo glasovanje, ki koristi koalicijam, a je v škodo neodvisnosti narodnih poslancev. V kratkem času bo vlada izdelala važne načrte za sanacijo razmer v državi. Ako sedanja vlada ne bo mogla izpeljati teh načrtov, bo poklican narod, da izpove svojo voljo na novih volitvah.
Beležke
Demanti dr. Desnice
»Politika« objavlja vest svojega splitskega dopisnika, da mu je bivši senator dr. Uroš Desnica demanti ral, v nekaterih listih objavljene vesti o svojem izstopu iz glavnega odbora JNS in stranke.
Huda kriza češkega časopisja
češki listi so v hudi krizi. Zaradi okr-nitve državnega ozemlja, ki je stotlsoče spravila ob eksistenco, bo izgubili samo praški listi okoli 100.000 naročnikov. Na pobudo »Manchester Guardiana« so osnovali angleški novinarji poseben fond za podpiranje brezposelnih čeških novinarjev. Praški dnevniki so izgubili 30 do 40 odstotkov svojih stalnih naročnikov, podeželski pa še več, tako da so nekateri kar prenehali izhajati, drugi pa so zelo skrčili svoj obseg. V redakciji »Lidovih no-vin« so morali reducirati 22 urednikov, v »Češkem slovu« 20, v »Narodnih listih« 16 in v »Narodni politiki« 6.
V	Se hujši krizi 60 seveda nemški listi, ki izhajajo v Pragi ali drugod v mejah nove Češke. Uvoz v zasedene pokrajine jim seveda ni mogoč, na ozemlju nove države pa je ostalo premalo Nemcev. Inozemski naročniki pridejo v poštev samo za »Prager Tagblatt« in »Prager Presse«, a jih je mnogo premalo, da bi mogel kak list živeti od njih. Zato Je treba v nemškem tisku računati še z bolj usodnimi potresi kakor v češkem.
Omladina JRZ
V	Beogradu se Je sestal izvršni odbor o mladine JRZ pod predsedstvom dr. Borisa Pirca. Slovenske omladince JRZ je zastopal Rudolf Smersu iz Ljubljane. Kakor poroča »Vreme«, Je bil med drugim sprejet sklep, da »omladinske organizacije ne morejo postavljati kandidatur pri skupščinskih volitvah. Omladina bo po in-strukcijah strankinega vodstva delala za splošno korist in za pridobitev čim večjega števila glasov.«
Sklenjeno je bilo dalje uvesti uniforme za člane športnih odsekov omladine JRZ.
Namen poseta kralja Karola v Londonu
BukareSta, 28. okt. AA. O priliki obiska rumunskega kralja Karola v Londonu bosta rumunsko poslaništvo v Londonu in angleško poslaništvo v Bukarešti povzdig-njeni v veleposlaništvi. V času svojega obiska bo kralj Karol povabil angleško kraljevsko dvojico, naj obišče Rumunijo. V Bukarešti misijo, da se bo to zgodilo prihodnjo pomlad. List »Curentul« pravi med drugim, da bodo v Londonu razpravljali o vseh problemih, ki zadevajo obe državi, in sicer o političnih, gospodarskih ln pomorskih vprašanjih. Možno Je, da bo kralj Karol ostal v Angliji še nekaj dni po končanem svojem službenem obisku.
Nova trgovinska pogodba med Nemčijo in Litvo
Cerknica, 28. oktobra
Tragični dogodek, ki se je pripetil včeraj okrog 16.45 v glavni razpravni dvorani sreskega sodišča v Cerknici, je po vsej Notranjski zbudil mnogo obžalovanja in ogorčenja obenem. Saj gre za zločin, kakršnega naša domača kronika še nI zabeležila. Sodna dvorana je za naše ljudstvo nekako svetišče. Tudi hudi spori, ki se v kakih nerazsodnih trenutkih pojavijo med razburjenimi ljudmi, se tu navadno mirno poravnavajo. Zato je razumljivo razburjenje ljudi ne le v Cerknici. marveč v vsej Notranjski.
Okrajno sodišče v Cerknici je nedavno uvedlo proti sodnemu oficialu Antonu Ro-žancu, ki je bil star 43 let in je zapustil ženo ter enega otroka, disciplinsko preiskavo. Prišle so namreč ovadbe, da se je Rožanc v mnogih primerih pregrešil predvsem pri manipulaciji s kolki. Razen tega je bil obdolžen, da je imel zakotno pisarno, kakršno zakon državnim uradnikom prepoveduje. Zato je bil uveden proti nJemu disciplinarni postopek, kar ga je zelo razburjalo, ker Je menda slabo kazalo zanj.
Včeraj popoldne je bil Rožanc poklican znova k zaslišanju. Zaslišanje se je vršilo v veliki razpravni dvorani v L nadstropju sodišča, zasliševal pa ga Je sodni pristav g. Boris Kermavner, kateremu je predstojnik sodišča g. France Slabe to nalogo poveril. Med včerajšnjim zasliševanjem v razpravni dvorani je Rožanc sedel za za-govorniško mizo na desni strani, pristav Kermavner pa za zagovorniško mizo na levi strani, dočim Je starešina Slabe le od časa do časa prišel v dvorano ter se za trenutek vsedel za sodniško mizo in kdaj pa kdaj sam postavil kakšno vprašanje. Rožanc se je ves čas mirno zadržal. Le od časa do časa je vstal in naredil par korakov po dvorani, kar je pokazalo, da prikriva notranjo nervoznost.
Ko je starešina Franc Slabe prišel okrog 16.45 zopet v dvorano in se vsedel na svoj stol, je oficial Rožanc naenkrat planil na noge, potegnil lz hlačnega žepa pištolo tipa Frommer in sprožil strel v starešino. Starešina je vzkliknil: »Pomagajte, pomagajte!« ter planil lz dvorane. Zadet je bil v prsa in mu je krogla prebila prsno kost, najbrže prevrtala pljuča ter izstopila pod levo pazduho, tako da so jo danes našli v obleki. Starešina je Se sam Sel iz L v n.
nadstropje, kjer je njegovo stanovanj«, tam pa se je zgrudil na divan. Takoj mu je prihitela na pomoč njegova soproga, V hiši nasproti njegovega stanovanja stanuje cerkniški zdravnik dr. Franc Smerdu, ki Je v hipu nato pritekel v stanovanje, da pomaga. Takoj za njim je prihitel r, hišo tudi dr. Fran Pušenjak, ki je slučajno bil na cesti pred hišo, kjer ga je našla in poklicala ječarjeva žena,
Oficial Rožanc je kmalu po prvem strelu ustrelil še sebe. Zadel se je naravnost v srce in mu Je krogla izstopila na desni strani hrbtenice. Prebila je obe Sipi okna ter padla na prosto. Rožanc je obležal na mestu mrtev.
Ko sta zdravnika dr. Pušenjak ln dR Smerdu preiskala ranjenega stareSino Sla-beta, sta mu hitro nudila prvo pomoč a injekcijo in obvezami.
Kmalu potem, ko sta padla usodna strela je na nebu nenadoma zagrmelo ter je strela udarila v telefonsko napeljavo, zaradi česar ni bilo mogoče dobiti zveze z Ljubljano, da bi priklicali rešilni voz. Vrh tega je kazalo, da g. Slabe zaradi rane ne bi preživel prevoza. Zato sta zdravnika odredila naj ostane doma. Ko sta ga okoli 19.30 vnovič preiskala, pa sta ugotovila, da se mu stanje vidno zboljšuje, čeprav je izgubil mnogo krvi. Zdravnik dr. Pušenjak se je odpeljal na Rakek, od koder je tele-foniral v Ljubljano po reševalni avto, ki je prišel nato v Cerknico že v pičli uri Dr. Pušenjak Je ranjenca sam spremil v Ljubljano, kjer ga je oddal v oskrbo Leo-nišča, še prej pa je o tragičnem dogodku obvestil primarija dr. Lavriča, da je pripravil vse potrebno za transfuzijo krvi, ki jo je izvršil s hišnim zdravnikom Leoni-šča dr. Krajcem. Po srečno opravljeni transfuziji krvi, se je stanje starešine Sla-beta vidno zboljšalo.
Mrtvega oficijala Rožanca so med tem prenesli na njegov dom, da počaka svoj« poslednje poti. Za njim Je ostala nesrečna plakajoča družina.
Starešina Slabe je prišel v Cerknico ze sodnega predstojnika pred nekaj leti Bil je na glasu kot dober sodnik, pošten tn veren mož. Spoštuje ga vse prebivalstvo ne glede na politično prepričanje ter mu želi, da bi čim prej popolnoma okreval.
Volilno gibanje
Kandidature JNS
v srbskih krajih
V	četrtek dopoldne je bila v Požarev-cu konferenca organizacij JNS iz poža revskega volilnega okrožja. Na konferenci so govorili narodni poslanci Bogoljub Jevtič, Mirko Uroševič, Jovan Nenadovič in Dragiša Milovanovič. Po poročilih je bil soglasno postavljen za kandidata JNS za požarevski srez g. Bogoljub Jevtič.
V	Banjaluko se je vrnil predsednik banovinskega odbora JNS za vrbasko banovino Djoka Koljevič in sporočil novinarjem, da je sprejel predsednik Peter 2ivkovič kandidaturo v srezu Kotorvaroš.
-	V sredo Je bila sreska skupščina JNS
Berlin, 28. okt. AA Včeraj so se tuKaj j ^ grez Jajce v imenu vodstva je poro-
Japonski načrti s Kitajsko
Federativna ureditev države po ameriškem zgledu Vojaška zveza z Japonsko
kov, v področju severno Hankova pa hribovita pokrajina med železnico Hankov -Peking in reko Han.
Kako si Japonci zamišljajo obnovo Kitajske, o kateri bodo najbrž znane večje
Tokio, 28. oktobra, b. Po uradnem sporočilu vojnega ministrstva so Japonci zasedli vse ozemlje v pokrajini Vuhan z mesti Hankov, Vučang in Hanjang. Dne 3. novembra, na dan proslave mikadovega
nuvcniuio,	ucul	- - - -------- —	~ -----------—» . .	J
rolstnejra dne, bo vlada izdala obširnejšo j -,0drobnosti po objavi vladne izjave, se aa
L ' -	..	.	. Tji.i.i___,7 !	.	_______1___A! i™	nnvetia Ifl-
končala gospodarska pogajanja med Nem čijo in Litvo. Zaradi priključitve sudetskih krajev k Nemčiji se Je posebno govorilo o povečanju blagovnega prometa med obema državama. Nova trgovinska pogodba stopi v veljavo 1. novembra.
Anglija bo priznala
italijanski imperij
London, 28. okt. o. Več listov poroča, da bo angleški poslanik lord Perth ob koncu leta upokojen. Njegov naslednik naj bi postal sedanji angleški poslanik v Ankari, sir Percy Lorrain, ki bo prvi diplomatski zastopnik Anglije v Rimu, ki bo Izročil italijanskemu kralju svoja poverilna pisma kot cesarju Abesinije.
Nevtralnost baltskih držav
Reva!, 28. okt. br. Tu se sestane prihodnji teden konferenca strokovnjakov baltskih držav, ki bo izdelala enoten zakon o nevtralnosti Estonske, Lotiške in Litve.
Nova posojila
zagrebške občine
Zagreb, 28. okt. o. Na današnji seji mestnega sveta Je bilo sklenjeno, da se najame pri mestni hranilnici za regulacijo posojilo 10 milijonov dinarjev, ki se bo odplačevalo 5 let v polletnih obrokih in s 7% obresti. Nadalje se bo najelo pri mestni hranilnici za razširjenje mestne elektrarne posojilo 4 milijone dinarjev po 7.5 odstotkov obresti.
Ruski invalidi na Oplencu
Beograd, 28. okt. p. Udeleženci kongresa __ ----------------- _ - .
ruskih invalidov v inozemstvu, ki zaseda je priSel minister Mebmer na postajo, aa v Beogradu, so bili danes na Oplencu, kjer sp0roči francoskemu veleposlaniku in nje-
čal o političnem položaju bivši narodni poslanec dr. Srpko Vukanovič. Po njegovem poročilu Je bilo soglasno sprejeto, da se postavi v tem srezu za kandidata JNS g. Jovo Banjanin.
V četrtek pa je bila v Plevlju sreska konferenca JNS, katere se je udeležilo okoli 100 delegatov. Enodušno je bila med velikim odobravanjem postavljena za plevaljski srez kandidatura g. Jovana Banj anina.
Vsega skupaj Je bilo do sedaj prijavljenih glavnemu odboru JNS 219 sreskih kandidatur JNS.
Tretji volilni govor
predsednika vlade
»Politika« poroča iz Novega Sada, da bo imel svoj tretji volilni govor predsednik vlade dr. Stojadinovič v zboru JRZ v Novem Sadu 13. novembra. Poleg njega bodo govorili tudi predsednik narodne skupščine Stevan Cirič in nekateri ministri.
Kandidature ministrov
Prosvetni minister Magaraševič bo kandidiral v srezu Rumi, finančni minister Le-tica v srezu Glini, gradbeni minister Sto-
šovič v srezu Prokuplju, minister za telefr no vzgojo Mastrovič v srezu Makarski, ml-nister brez portfelja Niko Novakovič v sro-£u Kninu, ki ga je zastopal že v razpušče-nI narodni skupščini, minister brez portfelja Hodžera pa v srezu Odžaci v Vojvodini.
Kandidati JRZ v Sloveniji
»Slovenec« Je ta teden objavil nekaj novih kandidatur svoje stranke v dravski banovini. V škofjeloškem srezu bo kandidiral direktor Ivan Dolenc iz Ljubljana kot namestnik pa Franc Debeljak iz Škofje Loke. V murskosoboškem srezu bo kandidat odvetnik Franc Bajlec, v Črnomelj« skem srezu pa sedanji poslanec tega sreza dr Koče, dočim bo njegov namestnik Jože Nemanjič iz Zlebeja pri Metliki. V krškem srezu bo kandidiral minister dr. Krek, kot njegov namestnik pa kostanjeviški župan Likar. Minister Krek kandidira tudi * ljubljanskem okoliškem srezu.
V	gornjegrajskem srezu bo kandidiral posestnik Steblovnik z Rečice ob PaM, kot njegov namestnik pa šolski upravitelj Zorko Kotnik z Rečice ob Savinji. V kočevskem srezu bo kandidiral veterinarski svetnik Alojz Rigler iz Ljubljane, njegov namestnik pa bo Jože Strnad iz Dobrepolj.
V	srezu Dolnja Lendava bo zopet kandidiral sedanji poslanec dr. Franc Klar, kot njegov namestnik pa Ivan Horvat ix Čren=ovcev. V brežiškem srezu bo kandidiral župnik Josip Tratnik iz Rajhenbur-ga, kot namestnik pa odvetnik dr. Jesen ko iz Sevnice.
Iz državnega odbora
Beograd, 28. okt p. Danes je državni odbor °za volitve narodnih poslancev nadaljeval svoje delo. Po včerajšnji določitvi volišč je razpravljal o imenovanju predsednikov volilnih komisij. To delo bo Jutri dopoldne končano in bo seznam volišč in predsednikov volilnih komisij nato objavljen v »Službenih novinah«.
Francois Poncet zapustil Berlin
Berlin, 28. okt. AA. (DNB). Dolgoletni francoski veleposlanik v Berlinu Francois Poncet je s snočnjim ekspresom zapustil nemško prestolnico. Na Hitlerjevo povelje
deklaracijo o japonsko-kitajskem sporu, v kateri bo razložila narodu nadaljnje japonske vojaške načrte na Kitajskem. Istega dne bodo japonske čete svečano vkorakale v Hankov, da tako še bolj poudarijo pomen nove osvojitve.
Zasedba vse pokrajine Vuhan je 'dala vojnemu ministru Itagakiju priložnost za poziv na japonski narod, v katerem izjavlja med drugim, da japonska borba z režimom maršala Cangkajška še ni zaključena. Komunistom naklonjena in protija-ponska Cangkajškova vlada mora biti čimprej odstavljena, ker bo le potem mogoče izvesti japonske načrte o obnovi Kitajske. Itagaki sporoča končno, da je prevzel poveljstvo vseh japonskih čet na Kitajskem.
princ Higašikung.	^
Po zavzetju Hankova nastajata dve novi Operacijski točki japonske vojske: na jugu mesto Cangča ob železnici Kanton - Han-
.saj deloma razbrati iz izjav novega ja oonskega poslanika v Rimu Siratorija, podanih pred njegovim odhodom v Rim. Si-ratori je namreč izjavil med drugim, da bo japonsko obnovitveno delo na Kitajskem zahtevalo najmanj deset let Po padcu Hankova osvojena Kitajska naj bi postala nekakšna druga Mandžurija, ki naj bi bila na znotraj urejena po ameriškem federativnem zgledu, tako da bi delovale na tem ozemlju samostojne vlade, ki bi jih vezala v državno celoto samo osebnost prezidenta nove kitajske republike. Tako v oolitičnem kakor vojaškem pogledu bi bila za novo Kitajsko odločilna njena zavezniška zveza z Japonsko, ki bi se ji znabiti oridružila tudi carinska unija. Zunanje-->olitičnih težkoč po tej preobrazbi nove
so položili venec na grob svojega velikega dobrotnika pokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja.
Tečaj za zdravstvene
pomočnike
Beograd, 28. okt. AA. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje se Je začel tečaj za zdravstvene pomočnike v šoli narodnega zdravja v Zagrebu. Ta tečaj se Je začel na podlagi določb nove uredbe, s katero se zahteva večja predizobrazba vsaj 6 razredov gimnazije. Ta šola pripravlja strokovno osebje za laboratorije, za razkužbe, za nadzorstvo nad življenskimi potrebščinami itd. Tečaj bo trajal 18 mesecev.
Iz državne službe
Beograd, 28. okt. p. Premeščeni so poštni uradniki Josip Pavlin iz Rogatca na Vič pri Ljubljani, Avrelija Skafarič iz Murske Sobote v Rogatec, Berta Toplič iz Maribora v Radgono, Ana Ribič pa iz Sevnice v Radeče pri Zidanem mostu. — Za višjega Kitajske ni pričakovati, ker Japonska ne j svetnika pri P™^ upra£ v : zasleduje na Ktajskem nikakih teritorij | g*™*!	^ '
Han- nih namenov.
•"ftfe*. >„
govi soprogi Hitlerjeve pozdrave. Ribbentropa, ki je zdaj v Rimu, je na postaji nadomeščal državni tajnik Weissz&cker. Na peronu Je bil tudi ves diplomatski zbor. Ob 21.20 je vlak odšel s postaje. Francois Poncet potuje v Pariz, odkoder bo začetkom novembra odšel v Rim.
Pariz, 28. okt o. Danes Je prispel v Pariz dosedanji francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet. Po trditvah iz zanesljivega vira je prinesel s seboj načrt izjave o prijateljstvu med Francijo in Nemčijo. Podrobnosti o vsebini te izjave še niso znane. Sedaj jo ima odobriti francoska vlada ln bo baje mnogo bolj točna kakor je bila znana angleško-nemška izjava, ki sta Jo Hitler in Chamberlain podpisala v Monakovem.
Hitler v dunajski operi
Dunaj, 28. okt AA. Hitler Je bil snoči v dunajski državni operi, kjer so dajali opero »Nižava«. To je bil prvi Hitlerjev obisk v dunajski operi. Srednja operna loža je bila okrašena s kljukastim križem in lovorjevimi venci. Pri vhodu sta pozdravila Hitlerja komisar Biirckel in namestnik Seyss-Inquart. Občinstvo Je p ' I redilo Hitlerju prisrčen sprejem.
Tragična smrt
očeta 8 otrok
Celje, 28. oktobra.
Ob 14.45 se je pripetila na državni cesti v Skofji vasi pri Celju nesreča, ki Je zahtevala življenje očeta osmih otrok. V tem času se je vračal 45 letni posestnik Ernest Poteko iz Vojnika z ženo in dvema otrokoma po cesti iz Celja domov. Ko Je prispel v bližino Cajnkove gostilne v Skofji vasi, je privozil po cesti tovorni avtomobil. Poteko se ni pravočasno izognil ter je avtomobil zadel vanj z vso silo. Pri tem je dobil Poteko hude poškodbe na glavi in telesu ter je na mestu izdihniL Truplo so prepeljali na pokojnikov dom v Voj-niku. Poteko zapušča 8 otrok v starosti od 1 do 12 let
Vremenska ttaooved
Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno in deževno vreme prevladuje v vsej državi. Močan veter piha na primorju in v vzhodni polovici države. Toplota je visoka po vsej državi, razen na skrajnem zapadu, kjer je nekoliko padla. Najmanjša toplota v Bitolju +3, največja v Sibeniku +28 stopinj.
Zemunska vremenska napoved: Oblačno, tu pa tam dež. Toplota bo padla v severnih in zahodnih krajih, v ostalih delili pa se ne bo spremenila.	_
Zagrebška: Oblačno, ponekod deževno, temperatura bo polagoma padla.
Dunajska: Še nadalje pretežno oblačno, ^cževno, hladneje, na vzhodu morda pra-dna razjasnitev, na jugu deževja.
mm-

»vi-
DAN SVOBODE PRED 20 LETI
' Naši mladini se ne da dovolj nazorno
dopovedati, kakšna pošast Je bila Avstro-ogrska monarhija in kako se je narod oddahnil, ko je bilo te pošasti konec. Pred 20 leti so bili vsi Jugosloveni navdušeni, presrečni, ko je pošast omagala in ni mogla več oklepati in sesati svojih nekdanjih žrtev.
Zagreb je imel svoj praznik osvobojenja že 22. oktobra Vse mesto je bilo v zastavah in velikanske množice so poslušale lepi govor podpredsednika Narodnega sveta Svetozarja Pribičeviča, ki Je naglašal:
»Naš narod vstaja, poklican od viSje sile, v novo življenje. Naš narod zahteva popolno edinost in združenje. Kar je Srb, to je Hrvat, to je Slovenec, nobene razlike ni med nami. Zahtevamo svobodo v ze-dinjeni in neodvisni Jugoslaviji. Od Soče in Mure, od Drave in Save do morja, do Morave in Vardarja kliče naš združeni narod: Živeli naši osvoboditelji! Temu narodu stoji na čelu Narodni svet, ki je naš edini organ in naša edina vlada, da od danes ne priznavamo nad seboj nobene druge vlade.«
Od daleč so prihrumele množice k tej manifestaciji v Zagreb in ganljivi so bili prizori, ko so žene snemale svoje nakite ter jih polagale domu na oltar. Istega dne je Narodni svet izdal proglas, ki je bil zaključen z naslednjim pozivom: »Cas hiti. V nekaj dneh morajo biti sestavljeni odbori. V vsakem kraju mora biti odbor Narodnega sveta, ki naj poskrbi, da se čim prej ustanove čete za narodno obrambo.«
Dne 28. oktobra 1918 je »Slovenski narod« preko cele prve strani dal svojim poročilom naslednji naslov: »Odgovor Austro-Ogrske vlade Wilsonu. Dunaj priznava suvereno Jugoslavijo. — Monarhija prosi za separatni mir. — Nemčija prosi za nova pogajanja. — Dan svobode v Ljubljani-« Poziv k proslavi tega dneva svobode pa je med drugim navajal: »Od zahoda nam je zasijalo zlato solnce svobode. Glas moža (Wilsona), prvoboritelja za pravice človeštva, je dosegel tudi našo domovino in nas oprostil tesnih verig, ki so nas tfcžile skozi stoletja. Danes smo svobodni gospodarji na naši zemlji. Ta dan naj nam ostane nepozaben, na ta dan pokažimo, da smo vredni svobode, po kateri smo hrepeneli toliko temnih dni... Ves svet gleda na nas. Pokažimo, da smo kulturen, zrel narod. Dan naj bo slavnostna veličastna manifestacija in ne demonstracija.«
Dne 28. oktobra je bil v ljubljanski mestni posvetovalnici razgovor o organizaciji narodne obrambe. Posvetovanje je vodil dr. Ivan Oražen. Narodni svet iz Zagreba pa je zastopal dr. Albert Kramer. Poleg polnoštevilnega predsedstva Sokolske zveze se je posvetovanja udeležilo lepo število mož z dežele.
29. oktober je bil zgodovinski dan za Ljubljano. Za neodvisno svobodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev so manifestirale velikanske množice v popolnem soglasju s pozivom in z navodili raznih organizacij.
Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar je navdušil veliko množico z naslednjimi besedami:
»Dosegli smo svojo lastno državo, v kateri bodo združeni Jugosloveni kot en narod v tako trdni zvezi, da je nobena peklenska moč ne bo mogla razkrojiti. Samostojna, zedinjena, demokratična Jugoslavija, zgrajena na temelju enotnosti, svobode, pravičnosti in vzajemnosti je gotova in mi se ji pri tej priliki klanjamo ter ji prisegamo zvestobo in ljubezen. In sedaj se spominjamo tistih, ki so bili naši otroci, naši braje in ki so na bojiščih pustili svoja mlada življenja, da za mnoge niti ne vemo, kje počivajo. Vzeti so bili vsi našim ljubečim srcem in še sedaj teko za nje naše solze. Danes, pr-jatelji, pa vemo, da vsa ta jugoslovenska kri ni bila prelita brez sadu, danes vemo, da je ta kri bila prelita za našo Jugoslavijo in da le ta, ko vstaja, ne sme nikdar pozabiti na grobove svojih junakov. Današnji dan je dan našega vstajenja. Naša slavnost velja temu vstajenju. Zamolčati pa nočem, da je naša slavnost obenem slovesen pogreb: pokopavamo namreč predvsem tisti krivični vpliv avstrijskega ponemčevanja, ki nas je stoletja moril v svojih krempljih.«
Vrhovna narodna oblast Srbov, Hrvatov in Slovencev, nekdanjih avstrijskih podanikov, je postal Narodni svet v Zagrebu na svoji seji 29. oktobra Predsedstvo so tvorih: dr. Anton Korošec, predsednik; dr. Ante Pavelič, podpredsednik; Svetozar Pribičevič, podpredsednik; dr. Srdjan Budisavljevič, dr. Mate Drinkovič, dr. Ante Lorkovič in dr. Albert Kramer, tajniki. Istega dne je bila sestavljena tudi vlada za Hrvatsko in Slavonijo in je bila banska oblast poverjena Antonu Mihalo-viču. V tej prvi hrvatski narodni vladi je bil dr. Srdjan Budisavljevič poverjenik za notranje zadeve, za socialno skrbstvo Viljem Bukšeg, za železnice Večeslav Vil-der, za narodno obrambo pa dr. Mate Drinkovič.
Sele zdaj ob 201etnlci se ugotavlja, da Je imela tudi Hrvatska svojega tihega, skromnega nacionalnega revolucionarja, podobnega našemu Maistru. To je bil polkovnik Milivoj Kučak. On je izvedel takoj, ko je bil znan Wilsonov odgovor Avstriji 23. oktobra svojevrsten preobrat v vojašnici zagrebškega 25. domobranskega polka. Ta dan zgodaj zjutraj je bil polk zbran na dvorišču kasarne, pripravljen za odhod na običajne vežbe. Pred polk je stopil polkovnik ter izrekel govor brez fraz, trezno in odmerjeno. Vojake je opozoril, da prihaja nova doba in da je treba stopiti v službo prave domovine. Narodna država se ustvarja in vsi vojaki Jugosloveni ji morajo služiti, ne tako, kakor so služili pod pritiskom tujemu gospostvu, marveč z vso svojo dušo. Po govoru je bilo nekaj trenutkov grobnega molka, potem pa navdušeno vzklikanje nad 2.000 vojakov Hrvatov in Srbov.
V istem času se je Narodni svet obrnil na dva hrvatska generala z vprašanjem, kaj bosta storila v primeru, če Narodni svet pretrga državnopravne odnošaje z Avstro-Ogrsko. Generala sta odgovorila, da morata prej vprašati višje oblasti. Polkovnik Milivoj Kučak pa ni vpraševal, marveč je takoj dal Narodnemu svetu v Zagrebu na razpolago zanesljivo oboroženo silo. Pozneje je postal poveljnik zagrebške garnizije.
Po prazniku svobodne Jugoslavije v Ljubljani je »Slovenski narod« objavil
Zagrebški Markov trg s Sabornico, v kateri je bila na današnji dan pred 20 leli proglašena neodvisnost jugoslovenskih pokrajin
drug za drugim — obešend — naši ljudje. Ječe, kdo jih Je polnil v blaženi vaši državi? Begunska taborišča, kdo je umiral v njih? Kdo drugi, kakor Slovan? Nemca, Madžara nisi videl v begunskem taborišču... Veseli smo, da smo se vas iznebili, veseli bodite tudi vi, da vam ni treba več živeti z nami, ko ste nas vedno zaničevali! Upamo, da ne bomo nikdar več imeli z vami opraviti več, kakor je nam samim koristno in ljubo...«
Predsedništvo Narodnega sveta v Zagrebu kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrvatov in Srbov je na predlog Narodnega sveta v Ljubljani za Slovenijo imenovalo 31. oktobra 1918 prvo slovensko narodno vlado, kateri je predsedoval Josip Pogačnik.
Ti skromni spomini na dneve pred 20 leti so najzgovornejši dokaz, da je naš rod takrat pravilno pojmoval bistvo ideje naše nacionalne svobode in državne samostojnosti. Pri tem dokazu se morajo danes potrkati na svojo vest vsi, ki teh idealov nočejo ali ne morejo razumeti.
članek v slovo. Zaradi njegove zgodovinske važnosti in tudi zaradi tega, ker velja še za danes, naj sledi z njega nekaj odstavkov: »Otresli smo se vas, ki ste nas zatirali. Ne prožimo vam roke v slovo. Samo vesele obraze vidite po naših deželah. Od kod to? To je naša hvaležnost za vaše stoletno zatiranje, to je izraz našega upanja in našega prepričanja v boljšo bodočnost. To zaupanje in prepričanje je bilo v dolgih letih trdno kakor skala. Skrtali smo z zobmi in stiskali pesti, ko smo videli, kako ste goljufali cele narode in jih oropali svobode, najdražje svetinje. Videli smo žrtve, ki so padale iz naših vrst. Ni bilo topo prenašanje trpljenja, kar ste zrli v naših okamenelih obrazih. To je bila zavest, da pride ura, ko bo zadelo vas, kar ste namenili nam. Videli smo, kako ste morili naše brate Srbe na jugu, videli smo, kako ste prelivali kri nedolžnih otrok in žena v Bosni in Hercegovini... Pred našimi očmi vstajajo vrste, izravnane po pruskem paradnem sistemu — natančno
o0, kjer so jih pozdravih v imenu Narodnega Veča odposlanec dr. A. Kramer, za Narodni svet Ivan Hribar in za Sokola E. Gangl. Na poziv poveljnika oddelka podpolkovnika švabiča so se kmalu začeli priglašati srbski vojni ujetniki na slovenskem ozemlju ter je število srbske vojske kmalu naraslo na 2000 mož in 75 oficirjev. TI so bili pozneje razdeljeni na dva bataljona pehote pod poveljstvom poznejših polkovnikov Cedomira Milosavljeviča in GJorgJa Cirida. Iz teh bataljonov so nato nastali 26. pehotni polk, eskadron konjenice, dve topničarski bateriji in mi-traljeski oddelek. Poveljniku, podpolkovniku Stevi Svabiču Je bil dodeljen kot ad-jutant kapetan v rezervi, inženjer Milan Nesič, poznejši beograjski župan.
V stražni službi na ljubljanski železniški postaji Je bil med ostalimi tudi simpatični kapetan, sedaj pokojni polkovnik Steva Kujundžič. Njegov nerazdružljiv drug ln pobratim Je bil njegov soimenjak kapetan Mihajlo Kujundžič, šolski nadzornik v Skoplju ter poznejši politik in narodni poslanec, nekaj časa tudi podpredsednik narodne skupščine. Vojaški transporti, ki so prihajali po železnici z zapadne fronte, so se le kratek čas zaustavljali na ljubljanski postaji le toliko, da so oddali orožje, kakor je bil ukaz vojnega poveljstva. To pa ni šlo vedno brez incidentov. Nekega dne je obstal na postaji dolg vlak do zob oboroženih Madžarov, ki se nikakor niso hoteli ukloniti povelju in oddati orožja, temveč so se postavili grozeče v bran. že so padali poedini streli proti postaji in je vse kazalo, da bodo ostali Madžari gospodarji položaja. Neustrašeno sta stopila kapetana Stevo in Mihajlo, oborožena le s samokresi do vlaka. Kakor hitro so madžarski vojaki zagledali srbsko stražo, so takoj položili orožje in se nato odpeljali naprej. Kape-
KOH^iKOS
O O O}]
hm UMI® sna*
Prva srbska vojska v Ljubljani
Spominu pokojnega polkovnika Stevana Kufundžiča
»Jutro« je poročalo o tragediji na planini Kožuhu pri Djevdjeliji, kjer je v visokih snežnih zametih našel smrt komandant graničarskega odseka iz Skoplja, polkovnik Stevan Kujundžič. Poleg njega sta še zmrznila Dragosav Nikitovič, poročnik vodnik graničarske čete v Humi in grani-čar Medo Azirovič, ki sta spremljala svojega komandanta na usodni inšpekciji.
Pokojni polkovnik Stevan Kujundžič je bil dobro znan starejšim Ljubljančanom še izza prvih dni našega narodnega osvobojenja, baš pred dvajsetimi leti. Bilo je prve dni novembra 1918, ko je pripeljal po gorenjski progi v Ljubljano vlak 670 srbskih vojnikov in oficirjev, med njimi večje število štabnih oficirjev, pod poveljstvom konjiškega podpolkovnika Stevana švabiča. To so bili bivši srbski vojni ujet-
edino ta, da bi se dežela čim prej rešila
nadležnih in nevarnih gostov. Prava čuda so ustvarjali takrat tudi naši narodni železničarji, ki so bili z vsemi svojimi fizičnimi in duševnimi silami neprestano dan in noč v službi ter prevažali po 20.000 do 30.000 vojakov skozi Ljubljano, in to ob obupnem stanju in pomanjkanju železniškega materiala.
Kakor odposlanci z neba so dospeli 6. novembra 1918 srbski vojaki ob šestih zjutraj v Ljubljano. Po poldrugournem odmoru so hoteli nadaljevati pot čez Zagreb v domovino. Narodni svet v Ljubljani je zvedel o tem srbskem transportu in priredil Srbom na kolodvoru slovesen sprejem z godbo, obenem pa so njegovi odposlanci tolmačili njihovemu poveljniku, podpolkovniku švabiču, težki položaj Ljub-
RUMENE zak. zašt.
KONBINOS
britvice razveseljujejo miljone samobrivcev! Nedosegljiva možnost uporabe, Idealno, higijenično britje. Komad po 1, 2 ln 4 din v vseh strokovnih trgovinah. Brezplačno pošiljamo vzorec na poizkus, javite nam točen naslov ln poklic.
KONBINOS, Maribor, poštni predal 70.
pričakovalo, da bodo prišli tudi v Ljubljano in zasedli premogovnike do Zidanega mosta. V odgovor jim je šla srbska vojska kot del antantne armade naproti in je dobil baš kapetan Stevan Kujundžič povelje, da se postavi s četo 300 mož in 12 mitraljez proti italijanskemu prodiranju na črti Verd-Raskovec-Spekel-Zapla-na. Do medsebojnih borb ni prišlo. Na intervencijo podpolkovnika švabiča 60 se Italijani umaknili na razvodje med Vrhni-
ko in Logatcem, kjer so octali do konca
____ _	^	_	. . rapallske pogodbe. V Ljubljani so priredili
tan Stevan Kujundž:č je bil inteligenten, nato srbskim junakom na čast slavnostno
4	l	__1	_1__________ _ ^ ^ A : M 1 fn Mn,lrn lr A	__1 ^ J .1*' Z1. .	____ .1 ^ ^ n -. n	u T \ .'..:* Iatta/IM	T/" V«
hraber, a zelo skromen oficir. Marsikako noč nam je slovenskim častnikom krajšal čas s pripovedovanjem o svoji domovini, o Prizrenu, srbskih narodnih pesmih in kraljeviču Marku, o balkansk:h vojnah, o svetovni vojni in končno o ujetništvu. Znal je pripovedovati zanimivo, a vedno tako, da je stal sam skromno v ozadju. Solnograško ujetništvo so prenašali v trdni in neomajni veri na končno zmago srbskega orožja. Vsak uspeh in neuspeh avstrijske vojske so dobro občutili v ujetni-škem taboru, čas so si krajšali z učenjem tujih jezikov, zlasti francoščine in nemščine. Pisali in izdajali so tudi svoje književno glasilo »Srbski list«, ki ga je urejal major Gjorgje Cirič. Zadnja številka lista je izšla v oktobru 1918.
Med tem so Italijani zasedli slovensko ozemlje do Vrhnike. Že se je govorilo ln
gledaTško predstavo »Divji lovec« ter koncert slovenskih, hrvatskih in srbskih narodnih in umetnih pesmi, ki jih je izvajal pevski zbor Glasbene Matice v veliki dvorani Uniona. še ni b'l konec njegove vojaške službe v Sloveniji. Ko je prevzel general Krsta Smiljanič poveljstvo nad našo vojsko na Koroškem, je bil zopet kapetan Stevan Kujundžič med prvimi, ki so hiteli na bojišče, in je tam hrabro vztrajal do zadnjega. S mpatičnega in junaškega srbskega oficirja smo ohranili v dobrem in hvaležnem spominu še dolgo časa potem, ko je odšel kot major v novo vojno službo. Bodi časten spomin in večna slava polkovniku Stevanu Kujundžiču, poveljniku graničarskega odseka tudi sedaj, ko je padel kot hraber vojak v snežnih zametih na vrhovih pianine Kožuha v vestnem izvrševanju svoje službe!	R. D.
Smrt vzornega narodnega gospodarja
Konjice, 28. oktobra Davi je umrl v Skalcah pri Konjicah ugledni narodni in napredni posestnik g. Luka Mele. Pokojnika je 20. t m. na nje-
Kolodvorska straža v novembru 1918 v Ljubljani. Drugi sedeči na levi je
Stevan Kujundžič
niki iz taborišča GrSdinga na Solnogra-škem, ki so se po razsulu avstrijske armade' in države vračali v domovino. Med njimi se je nahajal tudi mladi aktivni kapetan sedaj pokojni polkovnik Stevan Kujundžič. Naša dežela se je nahajala tiste dni v sila težkih razmerah. Zapadna fronta je bila zlomljena, avstrijski slovanski narodi so proglasili svojo narodno in politično neodvisnost in samostojnost, avstrijski cesar Karol se je odpovedal prestolu, od zapada pa se je valila stotisoče velika avstrijska in madžarska armada, v popolnem razkroju in razpadu, lačna in razcapana, čez naše ozemlje. Gorje, če bi , začela gladna in obupana soldateska pleniti po naši deželi! Narodna vlada in ljubljanski magistrat sta storila vse, kar je bilo pač v tistih čas:h in razmerah mogoče. Vzdolž Tržaške in Dunajske ceste sc stale javne kuhinje, kjer so dobivali vračajoči se vojaški oddelki skromno toplo prehrano, in to v dobi, ko je prebivalstvo I ge samo stradalo. Splošna želja je bila »
ljane ln nevarnost, v kateri se je nahajalo naše ozemlje zaradi razbite soške armade. Prosili so srbski vojaški oddelek, da bi ostal v Ljubljani in pomagal vzdrževati red. Podpolkovnik švabič se je po kratkem telefonskem razgovoru z Narodnim Večem v Zagrebu in vrhovno vojno komando odločil prekiniti vožnjo in stopiti v službo Narodne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Pozneje je bila polovica oddelka poklicana v Zagreb, druga polovica pa je stražila v Ljubljani železniško postajo, važne vojaške in državne objekte ter pa-truljirala peš in na konjih po mestnih ulicah in v okolici. Srbsko vojaštvo je bilo nameščeno na učiteljišču, v H. državni gimnaziji, nekdanji domobranski vojašnici in sedanji kralja Petra kasarni. Pozneje se je nastanil ves srbski oddelek v domobranski vojašnici. Več srbskih oficirjev so vzele gostoljubne narodne ljubljanske družine v svoja stanovanja. Oficialni pozdrav srbskega vojnega oddelka je bil 10. novembra pred domobransko vojašiu-
gov rojstni dan, ko je praznoval 85-letnloo, zadela kap ln je zdaj po kratkem boleha-nju podlegel. Bil je po rodu iz Dolenje vasi pri Cerknici in je že tam veljal za uglednega posestnika. Leta 1906. pa je prodal ondotno posestvo in se je preselil na sedanjo domačijo v Skalcah.
Ze v Dolenji vasi se je izkazal kot požrtvovalen in marljiv načelnik gasilcev. V Skalcah je nadaljeval narodno delo in njegov dom je kmalu postal zbirališče narodnih mož konjiške okolice. Ze od 1. februarja 1892. je bil Luka Mele član kmetijske družbe. Udeležil se je bil tudi pohoda v Bosno in Hercegovino leta 1878. S svojimi zanimivimi spomini je zatorej lahko bil prijeten družabnik. Ko je odprl lastni vinotoč, v katerem je točil prvovrstni lastni pridelek, se je pri njem stalno zbirala večja družba. Naposled je kupil še vinogradniško posestvo grofa Salma ▼ Slovenski Bistrici, kjer je potem preživljal Jesen življenja, dočim je domačijo v Skalcah prevzela hčerka, pri kateri je tudi zasnul večni sen. Pokojnik je vse življenje delal in skrbel za domačijo kakor mravlja. Kot vzoren poštenjak, pristna narodna in napredna korenina s kraških tal, je užival nedelje-no spoštovanje. Številni njegovi znanci se ga bodo vedno toplo spominjali, njegovi vdovi in hčerkam pa izrekajo iskreno sožalje.
Konja in voznik pred avtomobilom
Krško. 28. oktobra Svoječasmo smo že opozorili na opasni ovinek, ki ga dela banovinska cesta med šolo. cerkvijo in bivšo Valvazorjevo hišo. Cesta je v tem delu preozka in nepregledna, zato ni čudno, da se z naraščajočim prometom množe tudi nesreče. V sredo popoldne se je pripetil na tem ovinku spet hud karambol, ki naj bo ponoven opomin odločujočim faktorjem, da se zavzamejo za prepotrebno ublažitev ovinka. V omenjenem času sta se na usodnem ovinku srečala tovorni avto podjetnika g. Jožeta Zemljana iz Trbovelj in voz posestnika Felicijana Antona iz Velikega Podloga. Tovorni avto je bil naložen s sodi letošnjega vina. Vodil ga je sam podjetnik, poleg katerega so bili v kabini Milka in Ema Vol-kerjevi in Čerk Marjan, na vozu pa Kol-besen Herman ter Košak Ivan iz Trbovelj. Avto in voznik sta trčila drug v drugega. Tovorni avto je s tako silo zadel v nasproti prihajajoča konja, da ju je podrl na tla, vrgel voznika med nju ter jih z naloženim I vozom vred porinil nazaj, dokler ni s pred«
njim kolesom zadel ob cestni kamen, ob katerem si je zlomil osi in zavore. Kar neverjetno se čuje, da je pri tem ostal voznik Felicijan živ in je udarec le zelo poškodoval enega konja, da so ga morali ubiti. Poškodovan pa je bil tudi tovorni avtomobil tako, da je za vožnjo neraben. Samo konj je bil vreden okoli 3000 din in bo moral krivec globoko poseči v žep.
NAŠI NOVI AKADEMIKI:
Univ, prof. dr. Fran Ramovš
Med mlajšimi člani naše nove, najvišje znanstvene ustanove, Akademije znanosti in umetnosti, je vseučiliški profesor dr. Fran Ramovš. Po rodu je Ljubljančan, rodil ae Je 14. septembra 1890. m je torej danes v 49. letu. plodonoisnega življenja. V širših krogih je njegovo ime manj znano. Zato pa je deležen tem večjega ugleda v znanstvenem »vetu in v zboru profesorskega kroga univerze kralja Aleksandra, kakor seveda tudi med dtjaštvom.
Po srednji šoli v Ljubljani je Fran Ramovš užival vseučiliški študij na Dunaju
tn v Gradcu. Leta 1914. je btt v Gradcu pramoviran za doktorja filozofije, v stroki slovenske filologije in komparativne in-doevropske gramatike. Tihi, neumorni znanstvenik se je takoj posvetil vseučili-škemu delu. Leta 1918. se je habilitiral na graškem vseučilišču. Ko je takoj naslednje leto novo ustanovljena slovenska A Ima Mater iskala v svoj krog najboljše znanstvenike. je med prvimi poklicala dr. Frana Ramo\'ša. ki si je dotlej pridobil za njeno ustanovitev lepe zasluge. Postal je redni profesor filozofske fakultete in je takoj zaslovel kot največji pozna\-alec slovenskega jezika in vseh njegovih narečij.
»Historična gramatika slovenskega jezika«. ki jo je prof. dr. Ramovš zasnoval kot velikopotezno, analitično in sintetično studijo o slovenščini, je njegovo veliko delo. Tudi razprava o slovenskem jeziku, ki jo je prispeval za Stanoievičevo Narodno enciklopedijo. je najtemeljitejša sinteza vseh dosedanjih raziskovanj o slovenščini in njenih narečjih. Posebnega pomena je njegova dialektološka karta slovenskega jezika. V vzajemnem delu s profesorjem dr. Antonom Breznikom nam je dal »Slovenski pravopis«, ki na\'zlic posameznim ugovorom večnih nezadovoljnežev izpričuje skrbno znanje obeh sestavljalcev in ostane vodilen. Prof. dr. Ramovš je sodeloval in še dela za razne strokovne revije. Že pred devetimi leti je bil imenovan za člana Srbske akademije v Beogradu, a tudi nekatere inozemske znanstvene ustanove, med njimi Slovanski institut v Pragi, ga štejejo v krog svojih dopisnih članm\ Na naši univerzi mu je bilo izkazano najvišje zaupanje univerzitetnega svela, ko je bil leta 1934. izvoljen za rektorja > JgL.
*
r
: Drevi bo na Taboru proslava «0 letnice Jugoslavije
Sokolsko članstvo ln naraščaj ter Članstvo ljubljanskih narodnih organizacij, hI so prijavile svoje sodelovanje na skupni proslavi 20 letnice Jugoslavije, ponovno vabimo, da se drevi ob 20. v polnem številu udeleže
prosvetne akademije
z bogatim ln pestrim sporedom. Mimo nagovorov zastopnika sokolstva, ZKD ln ln zastopnice Kola jugoslovanskih sester, so na sporedu še pevske točke Huba-dove pevske župe, recitacije in narodni istrski plesi. Pri proslavi sodeluje celotna
godba Sokola I. Tabor.
Društva naj prinesejo seboj svoje zastave, sokolska društva pa poleg članskih praporov, tudi naraščajske. Udeležba za člane in članice sokolskih društev brezpogojno v kroju, ostali pa v meščanski obleki z društvenimi znaki.
Posebna vabila se ne bodo razpošiljala in naj smatrajo zastopniki oblastev ta poziv kot vabilo. Narodno ženstvo naj se akademije udeleži v narodnih nošah. Podpisana društva in narodne organizacije pričakujejo, da bodo vsi iskreni rodoljubi v velikem številu posetili nocojšnjo akademijo. Vstopnine ni! Drevi vsi na sokolski Tabor I
LJUBLJANSKA SOKOLSKA DRUŠTVA IN NARODNE ORGANIZACIJE
omače vesti
♦	Obisk uglednega nemškega arheologa.
V Dalmaciji se mudi ugledni nemški znanstvenik arheolog dr. von Richthofen, prof. vseučilišča v Konigsbergu, sorodnik slavnega nemškega letalca, ki se je med svetovno vojno proslavil s svojo smelostjo in v junaški borbi tudi padel. Nemški učenjak si je v Kninu ogledal muzej sta-rohrvatskih spomenikov, potem pa se je podal v Split ter obiskal tamošnji arheološki muzej. Iz Dalmacije ga vodi pot V Albanijo.
♦	Spominska slavnost bosanskih tlpo-grafov. Tipografi ln ostali tlskarniški delavci v Mostarju pripravljajo pomembno spominsko proslavo. Slavili bodo petdesetletnico prve tiskarske tarife za Bosno in Hercegovino. Ta tarifa je bila uveljavlje-nja leta 1888, v hrvatski tiskarni, katero je v Mostarju ustanovil zaslužni kulturni in nacionalni delavec pokojni don Franjo Miličevič. Miličevič Je b pomočjo škofa Kraljeviča že leta 1872. ustanovil svojo tiskarno in sam se je izučil za tipografa v Zadru. Več let je bil sam urednik in stavec listov.
Bes - . ,
nizke cene za jesen.
Nova pošiljka
za gospode:
Trpežni sportex m DIN
Lep kamgarn za popoldan in zvečer m DIN
155.-
M ANUF AKTURA
F.KS.
SOUVAN
MESTNI TRG 24
♦ Kongres ruskih vojnih invalidov emigrantov je bil te dni v Beogradu v ruskem Invalidskem domu. Organizacija šteje blizu 7000 članov in je med njimi 272 generalov in admiralov. V naši državi živi 2347 ruskih Invalidov in približno toliko jih Je tudi v Bolgariji. Na kongresu so odborniki naglašali, da so ruski invalidi v naši državi najbolje oskrbljeni. Organizacija ruskih vojnih invalidov je bila ustanovljena leta 1920 v Carigradu, uprava organizacije pa je začela pred 15 leti delovati v Beogradu. Po zaključku kongresa se Je delegacija ruskih invalidov po dala na Oplenac, da počasti spomin kralja Aleksandra, poklonila pa se bo tudi na grobu kneza Arsena in neznanega junaka na Avali.
OKUSNA
CENENA
Ogromen prihranek na kurivu
Proizvod
Osječke ljevaonice že-Ijeza i tvornice strojeva d. d., Osijek
♦	Ciklus radijskih predavanj o Zagorju.
Ljubljanska radijska postaja je doslej posvečala prav malo pozornosti Zasavju. Ob lOletnici bo to pomanjkljivost odpravil zagorski učitelj in znani javni delavec g. Arnošt Adamič. V sredo zvečer je imel prvo predavanje pod naslovom »Zasavsko Zagorje nekoč«. Za predavanje je bilo v zasavski dolini neobičajno zanimanje. G. Adamič je v prvem predavanju v naglih obrisih prikazal celotno zgodovinsko sliko Zagorja in ostalega Zasavja. Ostalo snov bo obdelal še v 4 nadaljevanjih. Zlasti so zanimive Adamičeve ugotovitve glede sta-roslavnega Gamberka. Zmotne dosedanje trditve o Vačah in starih naselnikih bo treba po najnovejših dognanjih dr. Val-terja šmida korigirati. Dr. Smid meni, da so bili prvi prebivalci Vač Iliri, v vseh zgodovinskih knjigah pa pišejo le o Keltih, sicer pa Vače z okolico niso še dovolj preiskane. Po najnovejših ugotovitvah je slavna situla, ki jo je našel kmet Pleze na svoji njivi in jo je za nekaj goldinarjev prodal ljubljanskemu muzeju, edinstvena. Je doslej edini izvod, ki ima okraske v treh pasovih. Vrednost situle cenijo danes baje na 2 milijona dinarjev. Za rodoljubno gesto g. Adamiča so lokalni patrijotje prav hvaležni.
*	Dve siužbl banovinskih cestarjev sta
razpisani pri okrajnem cestnem odboru v Kranju. Prva na banovinski cesti I—3 Kranj—Jezersko od km 14.500 do km 18.000, druga na banovinski cesti 1—7 Kranj — Moste — Kamnik — Motnik — Rečica od km 4.500 do km 10.214. Prosilci morajo Izpolniti pogoje uredbe o službenem razmerju državnih cestarjev in ne smejo niti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovin-skim kolkom za 10 din kolkovane prošnje s predpisanimi potrdili in prilogami naj se vložijo do 20. novembra pri okrajnem cevnem odboru v Kranju, ..
♦	»Dvajset let svobode na Jadranu« je
naslov predavanja, ki ga bo imel drevi (v soboto 29. t m.) ob 18.40 v radiu propa-gator našega Jadrana g. Viktor Pirnat
♦	Umrla je sestra velikega učenjaka Nl-kole Tesle. V Zagrebu je umrla gospa Marica Kosanovičeva, ki se je rodila leta 1859. v Smiljanu v Liki in je bila sestra slavnega našega rojaka, učenjaka Nikole Tesle. Zapustila je tri sinove: bivšega narodnega poslanca Savo, zdravnika dr. Mi-lutina ln uradnika karlovške eparhije Dra-gišo.
Kronično zagatenje ln njegove slabe
posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. oi. 15. 48J-35
♦	V zadevi podaljšanja rumenih legitimacij železniških upokojencev, ponovno opozarjamo, da bo zamudnikom podaljšala direkcija legitimacije šele po novem letu. Zato uredite stvar kakor je bilo objavljeno že 28. t. m. v našem listu.
ODLIČNA po okusu in kakovosti je
Vodnikov trg 6, tel. št. 2577; Krekov trg 11, tel. št. 2348.
♦ Nenavadno dokazovanje, železniški uradnik Pervaz z Kikindi je ovadil nadzornika proge Markušiča, s katerem že dolgo živi v sovraštvu, da je kradel material iz železniških skladišč in si z njim zgradil hišo. Ko je Markušič zvedel za ovadbo, je sam predlagal, naj se njegova hiša podre, da se bo videlo, iz kakšnega materiala je zgrajena. Komisija je njegov predlog sprejela in hišo so začeli podirati. Ko je bila že napol podrta in niso v ruševinah našli niti sledu kakega državnega gradbenega materiala, je ovaditelj svojo ovadbo umaknil. Markušič pa ga zdaj toži in zahteva, naj se na njegove stroške hiša spet zgradi.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
h Ljubljane
o— Skerjančeva simfonična kantata »Zedinjenje« ca soli, zbor ln orkester M bo prvič javno izvajala na slavnostnem koncertu v proslavo 201etnioe našega osvo-bojenja ln cedinjanja, ki bo v veliki Unlon-Bki dvorani v ponedeljek, T. novembra ob 20. uri. fikerjančevo najnovejša delo pomeni Izredno obogatitev naSe simfonične literatur«. V«e akušnje, ki ae ca to delo vršijo s največjo intenzivnostjo, kažejo, da bo Imelo delo absoluten uspeh. Sicer je v izvedbi zelo težko, a Ima prekrasna mesta, predvsem ca cbor a capella, simfonične odstavke za orkester ln tudi velike an-samblske nastope a solisti vred. V prihodnjih dneh bomo objavili podrobno analizo dela samega v lažje razumevanj« občinstva. Podlaga simfonične kantate sta dva Gradnikova soneta lz njegove zbirke »De profundis«. Na koncert opozarjamo, sedeži so že v prodaji r knjigarni Glasben« Matice.
o— Proslava »Jadranskega dne«. Združeni krajevni odbori Jadranske straž« v Ljubljani bodo proslavili »Jadranski dan« dne 31. t m. ob pol 19. v dvorani Trgovskega doma s sledečim sporedom: 1) pevsko društvo »Sloga«: državna himna, 2) nagovor predsednika JS Ljubljana mesto,
3)	slavnostni govor g. prof. Cirila Arka,
4)	Oton Zupančič »Kvarner«, recitira akademik g. Jože Lučovnik, 5) »Ob prvi 20 letnici naše svobode na morju«; predava g. prof. dr. Lavo CermelJ, 6) pevsko društvo »Sloga«: Jenko »Buči morje adrijan-sko«. Vabimo vse članstvo JS in ostalo javnost k udeležbi, da bomo praznik morja ob 201etnici naše svobode čim impo-zantneje proslavili. Vstopnine ne bo.
u— Organizacija vojnih dobrovoijce* poziva svoje član«, naj e« v častnem številu udeležijo drevi ob 20. spominske proslave ob 201etnid Jugoslavije, ki Jo priredi meddruštveni odbor sokolskih edinic na Taboru.
u— Jadranska straža poziva članstvo, da se v čim večjem številu udeleži proslave 201etnice obstoja naše države, katero priredi meddruštveni odbor sokolskih društev in nacionalnih organizacij, danes ob 20. na Taboru.
u— Nacionalisti! Udeležite se maše zadušili ce, za padlimi borci za nacijo: žni-daršič, Boltavzer Slajpah, Kukec, Vilhar, Molk, žic ln drugimi. Maša bo v nedeljo 30. t. m. ob pol 9. v starokatoliški kapeli
■ T« film naj vidi vsaka ženska — vsak mas
I Prekrasen roman MARIJE MAJERJEVE »PANENSTVI« v filmu prav« ljubezni
LEDA BAAROVA ln razbrzdane erotike, v Adlna Mandlova ln filmski umetnini, ki Je na Lad. Bohač letošnji blenali v Benet-Predstave ob kah reprezentirala Češko
I KINO UNION, tel. Z2'2l 1&. 19. ln 21. url. filmsko umetnost.
SffiHHHBKSnBHHMBHHBIBBHnHi
IjfreKrasen roman makijcj j»iajimv
Nedolžnost
Dragoceni Ferkov muzej ogrožen od požara
Velika Skoda v tkalnici in mizarski delavnici
Ptuj, 28. oktobra.
V dominikanski stari vojašnici ima svojo tekstilno tkalnico tvrdka Angelo Zigon, ki zaposluje 30 delavcev. Sinoči okrog »/» 21. ure je opazil mizarski mojster Potrč, da nad njegovo delavnico neprestano nekaj poka in ko Je natančneje pogledal. Je videl, da se vali skozi okna tkalnice dim in svetloba. Hitel Je na policijsko stražnica Policija Je alarmirala gasilce, ki so v najkrajšem času prihiteli ter 6e z vso vnemo lotili gašenja. Razvijajoči se plini so delo ovirali in kljub plinskim maskam Je več gasilcev omedlelo.
Z motornimi brizgalnami so črpali vodo lz Drave ter požar kmalu pogasili. Skoda pa Je velika. Voda, ki so jo brizgali v
tkalnico, Je vdrla tudi v spodnje nad- I
t stropje, v mizarsko delavnico mojstra Po-! trča in mu Je na novem pohištvu napravila nad 15.000 din škode. Neprecenjena je škoda v tekstilni tkalnici. Uničeno Je vse blago, pa tudi stroji so več ali manj poškodovani Kako je požar nastal, ni mogoče ugotoviti Domneve so različne. Trdijo pač, da Je požar povzročil kratek stik, ali pa, da je kak delavec odvrgel cigaretni ogorek, ki je s tlenjem zanetil požar. Velika sreča Je, da so požar pravočasno opazili in omejili. Ce bi se razširil, bi povzročil prav gotovo milijonsko škodo. V istem poslopju ima svoje shrambe znameniti Ferkov muzej, v katerem so zbrane zgodovinske redkosti, ki predstavljajo neprecenljivo bogastvo.
Danes ob 18., 19. in 21. uri premiera napetega pustolovnega filma
napetega pusioiuvucgo xuma C Z d C C T C Z Stfdlltt	fj
v glavni vlogi Ken Majnard, neustrašeni borec proti zločinskim bandltom divjega	g
zapada. — Danes ob 14.30 ln jutri ob 10.30 po globoko znižanih cenah od	1
Din 2.50 dalje Boris Karlov v kriminalnem filmu: NOČNA POŠAST	1
KINO SLOGA, tel. 27-SO.	■
Tramvajski promet k Sv. Križa ca vse sveto bo znatno ojačen ln bodo vozili vozovi od danes do srede 2. novembra z Viča, Most (skozi mesto) in od Sv. Jakoba direktno k Sv. Križu. Iz St. Vida pa bo vozil tramvaj v teh dneh samo do kavarne Evrope. Potnike opozarjamo, da bodo imeli vsi vozovi napisne table, s katerih bo razvidno, v katero smer peljejo od Sv. Križa. Potnike prosimo, da vstopajo v direktne vozove, da bo čim manj prestopanja. Obenem prosimo potnike, da pripravijo drobiž za vožnjo, da se sprevodniki ne bodo mudili z menjavanjem denarja. Na vseh vozovih so nameščene kljuke za obešanje večjih vencev. Uprava oestne železnice.
na Gosposvetski cesti.
»Danes ob 16. In 19. mi nepreklicno zadnjikrat Sylvia Sidney ln George Raft v filmu Ob 21. URI PREMIERA filmskega Slagerja, divne
zgodbe velike ljubezni na treh kontinentih ---------_
KINO MATICA 21-24 — Brlgitte Horney, Willy Birgel — Najnovejši zvočni tednik! j
V novo življenje^ Polnočni valček 1
JNAD Jugoslavija. Odbor poziva vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži današnje proslave 201etnice osvobojenja Jugoslavije. — Odbor.
u— JNAK Edinstvo vabi vse člane, da se udeleže proslave 201etnlce Jugoslavije, danes ob 20. uri na Taboru. — Odbor.
u_Po razstavi »Otrok v sliki ln plastik*
naše umetnosti« bo imel v nedeljo ob 1L vodstvo predsednik Kluba neodvisnih akademski slikar g. Stane Kregar.
u_ Filozofsko društvo v Ljubljani priredi danes 29. t in. ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi svojo prvo predavanje v novem letu. Predaval bo univ. profesor g. dr. Evgen Spektorski o normativni vedi. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
u—Rdeči križ, pododbor za mesto Ljubljano, bo razdelil nekaj premoga ln moke najpotrebnejšim ljubljanskim družinam za božične praznike. Prijave sprejema društvena pisarna na Gosposvetski cesti št. 2/H samo do 15. novembra t. 1. Ker ima društvo za to akcijo na razpolago le omejena denarna sredstva, bo mogla žal ustreči le delu prosilcev.
DANES OB 14.15 URI otvoritvena matinejska predstava! Vesele pustolovščine Američanke v Evropi — CLAUDETTE COLBERT
KINO MATICA 21-24
♦ Eksplozija na nemški ladji na Dunavu.
Na Dunavu pri Novem Sadu se je pripetila huda nesreča na nemškem parniku »Klaris«, ki je vozil nafto iz Rumunije in je moral zaradi goste megle ostati v no-vosadskem pristanišču. Na ladji je eksplodiral kotel in je pri eksploziji izgubil življenje 32-letni mornar Franc Presak, doma z Dunaja.
Primarij dr« MERČUN
ne ordinira do 7« novembara
♦ Z begom se je premestil iz ene ječe v
drago. Kaznilnica v Sremski Mitrovici ima nenavadnega begunca. To je bivši posestnik Ivo Jozak, ki js postal robijaš že leta 1919. Takrat je nekaj zagrešil in zbežal. Blizu Travnika je ustrelil enega izmed orožnikov, ki so ga zasledovali. Obsojen je bil na smrt, potem pa pomiloščer na dosmrtno ječo. Ko so mu to naznanili je odločno izjavil, da take pomilostitve n< sprejme. Naj mu povedo število let ječe ali pa naj ga takoj obesijo. Tako je zahteval in naposled se mu je tudi ta želja izpolnila, ko so mu prisodili 20 let robi je. Ko je v kaznilnici v Mitrovici prestal že ob prvi priložnosti iz mitroviške kaznilnico v Zenici, v njegovem rojstnem kraju. Ker njegovi prošnji niso takoj ugodili, je ob prvi priložnosti ij mitroviške kaznilnice utekel. Precej časa so ga brez uspeha zasledovali, oni dan pa je begunec sam prišel v Zenico in se tam Javil kaznilnici s prošnjo, da bi ga tam pridržali.
Kožuhovino
vseh vrst v veliki izberi po prav ugodnih cenah dobite pri krznarju
JOSIPU DOLENCU
Sv. Petra cesta 19, telef. 22-62.
♦ Dvodnevni avtobusni izlet v Benetke od 13. do 14. nov. za znižano ceno 240 din. Prijave sprejema do 6. nov. Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45. ___ ... . .
v PARIZU
Matinejske cene od Din 2.50 — 6.50 !
u_ Bolgarsko akademsko društvo »H"-
sto Botev« je na svojem rednem letnem občnem zboru 24. t. m. izvolilo naslednji odbor: za predsednika Štefana Atanaso-va, za podpredsednika Angela Novkiri-škega, za tajnika in blagajnika Petra čavdarova, za svetovalca pa Toteva in Baramova. Namen druš-va je delovanje za kulturni in prosvetni napredek svojih članov in čim aktivnejše zbližanje in medsebojno spoznavanje dveh bratskih narodov, bolgarskega ln jugoslovenskega, ra podlagi medsebojnega kulturnega sodelovanja. Društvo bo rado ustreglo vsem, ki se kakorkoli zanimajo za Bolgarijo, za njeno kulturo, gospodarsko življenje, Izlete i. dr. V vseh primerih se obračajte na naslov predsednika društva: S'efan Atanasov, akademik, univerza, Ljubljana.
u— Pevsko društvo »Slavec vabi vse
lane in obiskovalce k rednim plesnim va-am; otvoritev v soboto 29. t. m. v dru-tvenem lokalu hotela »Metropol« (vhod iz kolodvorske ulice). Vabljeni so tudi oni, a vabila niso prejeli. — Odbor.
u— Društvo »Dom visokošolk, vabi vse svoje članice na svoj občni zbor, ki se bo vršil na univerzi dne, 5. novembra ob 15. uri.
u_ Mestno zdravniško dežurno službo od drevi ob 20. do ponedeljka do 8. zjutraj ima mestni višji zdravnik dr. Ahčir> Marjan, Korytkova ul- St. 18, tel. 36-24 Od ponedeljka od 8. zvečer do srede dc 8 zjutraj pa mestni zdravnik dr. Cibe1 Fran, Srbska uL št. 7./L teL st- 36*41-
u— Društvo »Soča« matica naznanja članstvu, da se udeležimo polnoštevilno s praporom in narodnimi nošami proslave 201etnice svobodne Jugoslavije v soboto 29. t. m. ob 20. v sokolski dvorani na Taboru. Pridite!
u— Vpis v novi tečaj za matere In bodoče matere ter odrasla dekleta o negi, vzgoji in prehrani otrok se prične 16- novembra ob 17. v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece (dečji dom kraljice Marije). Tečaj bo dvakrat na teden ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18., trajal bo 12 ur in bo brezplačen. Vpisovanje dnevno dopoldne do 12. tudi telefonično na štev. 44J1, ... ____——
nes
Iz Celja
U_ s potrdili ali nakazili, ki Jih dobrotniki mestnih ubožcev dobe za svoje odkupnine, dobite vence in sveče v skladišču vsesvetske akcije v Mahrovi hiši, Krekov trg 10, pritličje, desno, in na vseh stojnicah po mestu in pred vsemi ljubljanskimi pokopališči. V vrhovnem socialnem svetu mesta Ljubljane združene dobrodelne organizacije bodo v soboto zjutraj pričele ponujati sveče in vence dobrosrčnim Ljubljančanom, da se odkupijo pretiranega razkošja na grobovih in tako z dobrimi deli najlepše počaste svoje rajne.
a_ Nekaj nevarnih kriHščnih točk ob
stiku Tyrševe in Masarjkove ceste so ta
teden odpravili s tem, da so preuredili srednji cestni pas, ki Je namenjen za tramvajsko progo. Na tem zelo razglednem, a prometnem mestu sicer ni išlo do večjih karambolov, vendar si bil \ ečni nevarnosti, da te podre tramvaj ali kak kolesar. Ta srednji cestni pas so zaradi nekoliko podaljšali, tako da sega sedaj dalje proti Tyrševi cesti z nekakim robnikom. Vsekako zelo njuna in pametna prometna preureditev, ker s tem je preprečeno prehitro zavijanje s Tyrševe na Masarykovo cesto in obratno.
u_ Izpremembi posesti. Sodarski mojster in posestnik Franc Repič v Kolezijski ulici št. 18. je prodal Kongregaciji usmiljenih sester sv. Vincencija Pavlanskega svoji parceli št. 315 in 319 katastralne občine Trnovsko predmestje v izmeri 5481 kvadratnih metrov za vsoto 70.000 din. — Stavbenik inž. Franjo Dčdek je prodal go-spej Mariji Dedekovi, stanujoči v Spodnji šiški, žibertova ulica št. 7, polovico parcele št. 100/2 za 190.000 din.
u— Plesne vaje Svobode—Grafike da-ob 20. v dvorani Delavske zbornice.
e_ Pro8lava češkoslovaškega naroinc-
ga praznika. Celjska sokolska župa ter Sokolski društvi Celje-matica ln Celje I. bodo priredili danes, v soboto, ob 19.45 v veliki dvorani Narodnega doma proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Proslava bo končana pravočasno, da se ho lahko vsakdo udeležil še proslave »Jadranskega dne«. Vabimo vse članstvo in narodno občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži proslave 201etmice osvobojenja in ustanovitve ČSR. Vstop prost.
e— V proslavo 20letnice osvoboditve našega morja bo priredil krajevni odbor Jadranske straže v Celju danes »Jadranski dan«. Ob 20.30 bo v kinu Metropolu uvodno predavanje, nakar bo sledilo predvajanje kulturnih filmov. Sodeloval bo tudi Celjski ok et. Jutri ob 10. dopoldne bo istotam matineja. Udeležite se teh prireditev v čim večjem številu! Poleg teh dveh prireditev bodo še posebne prireditve za šolsko mladino s prilično istim sporedom.
e— Tetje na pokopališčih. Na prazn:> Vseh sveitnikov bo oskrbelo letos petj oevsko društvo lOljka« pod vodstvor rvojega pevovodje g. Cirila Preglja. O1 14.30 bo pelo na okoliškem, ob 15.30 pa na mestnem in vojaškem pokopališču. Oktet pevskega odseka gasilsk iete v Gaber ju bo pel ob 15. na bolnišker pokopališču, ob 15.30 pa ob grobu gasi1 3kega voditelja Jerneja Vengusta na mest nem pokopališču.
e— Izplačevanje pokojnin. Celjska pošta zaradi praznika Vseh 6vetih ne bo izplačevala pokojnin na domu 1. novembra, marveč šele v sredo 2. novembra.
e— Lastnega brata je ubiL Kakor smo že poročali, sta 6e sprla 15. t. m. v Starih Slemenih pri Konjicah 33-letni posestnik Ludvik žepek in njegov brat Anton. V prepiru je Anton pograbil kol in udaril Ludvika s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo. Ludvika žepka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj ob pol 5. zjutraj podlegel poškodbam. Antona Žepka so aretirali izročili sodišču.
e— Iz staro katoliške cerkve. Jutri v Celju ne bo službe božje. Na paznik Vseh svetnikov bo služba božja ob 9., na Dušni dan ob pol 8., v nedeljo 6 novembra pa ob 9.
Iz Maribora
a— Počastitev pokojnih. Kakor vsako leto, se tudi letos oddolži nacionalni Maribor svojim borcem za svobodo in uedi-njenje na dan 1. novembra na pokopališču na Pobrežju. Združene organizacije dobrovoljcev, rezervnih oficirjev in bojevnikov, Maistrovih borcev ter sokolstva priredijo za svoje umrle člane (general Maister, dr. Ljudevik Pivko, dr. Sernec ter umrli vojaki v svetovni vojni,) spominsko svečanost. V ta namen se zbere sokolstvo v civilu z znaki kakor tudi članstvo ostalih organizacij ob 10. pred pokopališčem na Pobrežju. Ob pol 11. je spominski nagovor ter petje žalostlnk, nato pa polaganje vencev na grobove pokojnikov. Dolžnost članstva navedenih organizacij Je, da se prireditve polnoštevilno udeleži.
a— Konec tedna v gledališču. Danes bo prva letošnja glasbena predstava, premiera klasične operete »Bocaccio«. V naslovni vlogi nastopi prvič novi tenor Mano-ševskL — V nedeljo popoldne imajo tudi okoličani priliko, ogledati si zabavno Be-nedettijevo komedijo »Dva ducata rdečih rož« ob znižanih cenah. Zvečer bo prva ponovitev operete »Bocaccio«.
a— Star o katoliška cerkev. V nedeljo 30. t. m. bo v Narodnem domu ob devetih slovesna služba božja, spominska sv. maša za vsenarodne žrtve na Primorskem in Koroškem. Nacionalna društva prisrčno vabljena. Pri maši poje pevsko društvo »Nanos«.
a— Kako Je 14-letna Julka delila tisočake. Poročali smo obširno o aferi 13.000 din ki Jih Je komaj 14-letna Julka Ledinek ukradla svoji bogati radvanjskl teti. Ob preiskavi se Je sedaj zadeva povsem pojasnila. Julka je orožnikom priznala, da je za tatvine vedela tudi njena mati, o kateri je zatrjevala, da je naložila del ukradenega denarja v nekem denarnem zavodu. Mati pa je to tajila ln se je zavezala, da bo ostalih 5000 dinarjev, ki jih orožniki niso našli, vrnila Amaliji Ledi-nekovi iz Radvanja. Mlada Julkina prijateljica, 15-letna Stanislava BI oker Je izpovedala, da ji je sošolka Julka izročila trikrat denar in sicer dvakrat po 2000 din, tretjič pa 4000 din. Teh 4000 dinarjev Je zakopala v domačem vrtu, čez par dni pa Jih ni več našla. Orožniki so ovadili državnemu tožilstvu poleg mlade Julke še njeno 54-letno mater Julijano, 54-letno Ivano Bloker ter njeno 15-letno hčerko Stanislav vo.
a— Dobrota je sirota. K posestniku Josipu Heriču v Bistrici ob Dravi je prišel 25. avgusta zvečer 24-letni delavec Franc Farkuš, ki je prosil za delo. Posestnik He-rič mu je dal najprej večerjo, nato boljše čevlje ln hlače ter mu odkazal prenočišče. Ponoči je Farkuš izginil, z njim vred pa tudi gospodarjeva obleka, čevlji in drugI predmeti. Epilog te zadeve je bil včeraj pred malim kazenskim senatom ki Je, Franca Farkuša obsodilo na leto in 8 mesece robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let.
a— Obsojena izsiljevalka. Mali kazenski senat Je včeraj obsodil 38-letno delavko Ivano Ferenčevo iz St. Petra pri Mariboru na 8 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ker je Izsilila od nekega trgovca okoli 1500 dinarjev in nekaj blaga, češ da mu bo sicer napravila škandal ln zadevo sporočila njegovi ženi, ker se ji je približeval.
a— V skrivnostni zadevi se je zglasil pri državnem tožilstvu Anton Višner iz Rošpoha št. 142. Bil je tudi pri orožnikih, kjer je pripovedoval, da mu je snaha pripravila juho, ob katere zavžitju mu je po-talo nenadoma slabo. Preostanek juhe je "išner vlil v neko steklenico, ki jo je pri-esel državnemu tožilstvu, ki je Višnerja apotilo k orožnikom. Višner je izrazil sum ;a je v juhi najbrže kakšen strup. Orožni-:i so Višnerjevega sina in snaho naznanili ržavnemu tožilcu, oba pa zanikata kriv-o.
a— Konja pohodila kolesarko. V Na-
i pni ulici se je v četrtek zvečer pripetila težja prometna nezgoda. Marica Zupeče-va, stanujoča v Nasipni ulici 60, se je s kolesom peljala proti mestu. Iz nasprotne strani pa sta pridrvela konja z vozom. Zu-pečeva se ni mogla pravočasno izogniti in sta se vanjo zaletela konja ter jo pohodila Zupečeva je obležala s strto levico in težjimi poškodbami na hrbtu in glavi.
Iz Ptuja
Po znižanih cenah boste kupili najmodernejše klobuke v modnem SALONU
iELITA ~~ ptni-

Go§podar§tyo
Novi trgovinski sporazum z Nemčijo
Poročali smo ž«, da so bila v okviru
nemško-j ugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora zaključena trgovinska pogajanja med našo državo in Nemčijo. O tem je bil objavljen tudi uradni komunike, iz katerega je razvidno, da je urejeno vprašanje tečaja nemške klirinške marke na naših borzah, ln sicer na podlagi srednjega tečaja 14.50 din za 1 marko, tako da se bo tečaj lahko gibal med 14.30 in 14.70 (prvotno je bilo predvideno, da se tečaj stabilizira med 13.60 in 14.40). V določenem okviru od 14.30 do 14.70 din za marko bo Narodna banka skrbela za stabilnost borznega tečaja in bo po potrebi intervenirala na borzi Kakor poročajo iz Beograda, bo Narodna banka pričela na osnovi sporazuma s svojimi intervencijami šele 7. novembra. V zvezi s plačilnim prometom so bila pri pogajanjih urejena nekatera vprašanja, ki so v zvezi z določitvijo iz gornje in spodnje meje za tečaj klirinške marke na naših borzah. Kakor Je znano, je bil že lani v marcu podpisan sporazum o ravnotežju v plačilnem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo. Po tem sporazumu se vplačila na klirinški račun v Berlinu za uvoz našega blaga ravnajo po vplačilih na klirinški račun v Beogradu. Ta vplačila na klirinški račun v Beogradu služIjo kot merilo za naš izvoz v Nemčijo, in sicer tako, da so vplačila v Berlinu, dokler obstoja saldo nemškega klirinškega dolga, za 10% manjša, kakor vplačila za kupljeno nemško blago v Beogradu. Ta sporazum pa ni funkcioniral, sicer ne bi moelo priti do tako naglega naraščanja naših klirinških terjatev v Nemčiji, kakor smo to zabeležili zadnje tedne. V sporazumu je določeno, da se ta klavzula glede plačilnega prometa, ki ostane nadalje v veljavi, tudi pravilno Izvaja kot osnova za določitev stalnega tečala klirinške marke Oni del sporazuma, ki se nanaša na trgovinski promet, urejuje predvsem vpra-Sanja. ki so v zvezi s priključitvijo Avstrije k Nemčiji. Znano je. da je bil ob koncu maja sklenjen sporazum, ki je začasno urejeval vsa ta vprašanja. Doslej se je naš fzvoz v Avstrijo razvijal na osnovi stare nvsrtrijsko-jugoslovenske trgovinske pogodbe. Z novim sporazumom se naša trgovina z Avstrijo definltlvno vključi v trgovinski sporazum z Nemčijo, tako glede Izvoza, kakor tudi glede uvoza, medtem
ko se plačilni promet te vrSl preko nem-Sko-jugoslovenskega kllrtaga. Pri pogajanjih Je Nemčija stavila Številne zahtevo glede znižanja naših uvoznih carin, predvsem za kaolin, razne tkanine, nekatero tiskovine (etikete, koledarje itd.), za nekatere predmete iz železa, za emajlirane reklamne plošče, za električne termične aparate, mineralne vode, za razne pripomočke v tekstilni industriji itd. Kakor zatrjujejo, je naša delegacija pristala le na znižanje carin na posamezne elektrotehnične predmete, zlasti na električne likal-nike. Nemčija se je ▼ načelu zavezala odstraniti nekatere carinske trdote pri uvozu našega blaga v Nemčijo, vendar o tem vprašanju pogajanja Se niso privedla do zaključka.
V sporazumu so določeni kontingenti za
vse proizvode, katerih uvoz v Nemčijo Je kontingentiran. S tem odpadejo posebni kontingenti za izvoz na področje Avstrije.
Novi trgovinski sporazum bo stopil v veljavo 1. novembra t. 1. ln se bo s tem dnem tudi ves promet z Avstrijo vršil v smislu tega sporazuma. Glede sudetsko-nemških krajev je bil dosežen le sporazum glede plačilnega prometa. Glede blagovnega prometa s sudetsko-nemškim ozemljem pa so predvidena nova pogajanja. Tega vprašanja ni bilo mogoCe urediti, ker delegaciji nista imeli Se popolne slike o možnosti bodočega trgovinskega prometa s sudetsko-nemškim ozemljem.
Beograjski »Jugoslovenski kurir« zatrjuje, da novi sporazum ne bo prinesel povečanja trgovinskega prometa z Nemčijo, ker je uvoz iz Nemčije dosegel že izreden obseg in naše tržišče v bodoče ne moro konzumirati večjih količin nemškega blaga. Naš izvoz v Nemčijo pa se da le povečati, če obstojajo možnosti za povečanje uvoza nemškega blaga. Nadalje zatrjuje »Jugoslovenski kurir«, da v bodoče tudi ni računati s tem, da bi se naS uvoz blaga iz sudetsko-nemškega ozemlja obdržal na prejšnji višini, ker smo doslej uvažali mnogo tekstilnega blaga iz tega ozemlja predvsem zaradi tega, ker je Češkoslovaška lahko pod povoljnimi okolnostmi uvažala inozemske surovine in so bile vrhu tega delavske mezde v sudetskih krajih razmeroma nizke. S priključitvijo tega ozemlja k Nemčiji so odpadli ti ugodni momenti.
Začasna ureditev blagovnega prometa med češkoslovaško in sudetskim ozemljem
Nemška vlada je kmalu po določitvi začasnih mej nasproti Češkoslovaški ukinila carine v prometu med sudetsko-nemškim ozemljem in Nemčijo. Obenem je izdala odredbo, da se sme tudi blago češkoslovaškega izvora uvažati v sudetsko-nemško ozemlje brez plačila carine. Kmalu zatem je tudi češkoslovaška vlada odredila, da se sme blago sudetsko-nemškega izvora uvažati v češkoslovaško republiko brez plačila carine. Tudi Češkoslovaška je to odredbo izdala avtonomno in je carinsko prostost zaenkrat terminirala do konca tekočega leta. Vrhu tega je med nemško in češkoslovaško vlado prišlo do sporazuma glede uvedbe posebnega kliringa za obračunavanje obveznosti iz novega blagovnega prometa med Češkoslovaško in sudetsko-nemškim ozemljem.
Namen začasne carinske prostosti v prometu med Češkoslovaško in sudetskim ozemljem je predvsem ta, da se preprečijo eventualne težkoče, ki bi nastale zaradi tega, ker je sudetsko-nemška industrija sedaj odrezana od dobaviteljev surovin in polfabrikatov v Češkoslovaški, medtem ko je češkoslovaška industrija odrezana od sudetsko-nemških premogovnikov. Gornji ukrepi kažejo, kako je ločitev sudetskega ozemlja od Češkoslovaške težko izvedljiva glede na dalekosežno gospodarsko povezanost. Z Dunaja poročajo, da bodo do konca leta urejena vsa vprašanja trgovinskega prometa in gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Češkoslovaško. V poučenih krogih napovedujejo, da bo gospodarski sporazum med obema državama slonel na najožjem sodelovanju.
V Češkoslovaški vršijo nujno priprave, da se omogoči čim hitrejše povečanje premogovne produkcije. V premogovnih okoliših, ki so ostali Češkoslovaški, otvarjajo nove rove, in je verjetno, da se bo v kratkem produkcija premoga v znatni meri dvignila, tako da Češkoslovaška ne bo odvisna od uvoza inozemskega premoga.
Navzlic predvideni federativni ureditvi nove češkoslovaške republike se opaža v zadnjem času zlasti na Slovaškem, da prodira spoznanje, da na mnogih gospodarskih področjih razdelitev na federativni osnovi ni praktično izvedljiva. Tako po-
ročajo iz Bratislave, da poudarjajo v vladnih krogih potrebo nadaljnjega enotnega žitr.aga monopola za vso državo. Slovaki le zahtevajo, da se sedanja ureditev žitnega monopola prilagodi v organizatoričnem pogledu novim političnim razmeram.
Nova gospodarska politika Češkoslovaške
Praška trgovinska zbornica je predložila predsedništvu vlade in vsem ministrom memorandum glede bodoče gospodarske in trgovinske politike Češkoslovaške. Memorandum predlaga novo orientacijo zunanje in trgovinske politike, poenostavljenje političnega sistema in državne uprave. Po izvršeni razmejitvi Češkoslovaška ne bo v takem obsegu industrijska država, kakor je bila doslej. Ker izgubi Češkoslovaška predvsem industrijska podjetja, ki so predelovala inozemske surovine in so izdelke zopet prodajala v inozemstvo, se bo v bodoče zmanjšala odvisnost češkoslovaškega gospodarstva od izvoza ln zunanje trgovine sploh. Produkcija za notranji trg bo dobila mnogo večji pomen. Zbornica tudi opozarja, da je treba pri preseljevanju industrije iz enega kraja v drugi kraj postopati z največjo opreznostjo. Zlasti se merodajni krogi v tem pogledu ne smejo prenagliti. Pri preseljevanju industrije je treba v prvi vrsti upoštevati novo gospodarsko strukturo Češkoslovaške. Nujni ukrepi se morajo izdati glede ustanavljanja obrtnih obratov Uvede naj se sistem koncesij, v pogledu zunanje trgovine je potrebno, d • se izdela nova carinska tarifa, o^n^ rt ->h je treba revidirati vse trgovinske in klirinške pogodbe, najprej one trgovinske pogodbe, ki vsebujejo ugodnosti za industrijska podjetja, ki so sedaj na področju Nemčije. Nadalje je treba čim prej revidirati trgovinske in gospodarske pogodbe s sosednimi in balkanskimi državami. Pri teh pogajanjih je treba predvsem skrbeti, /la se z vsemi sredstvi pospeši izvoz. Končno opozarja spomenica, da se mora železniško omrežje čim prej prilagoditi novim mejam. Medsebojne obveznosti in terjatve nasproti sudetskemu ozemlju je treba urediti s posebnim kliringom.
Gospodarske vesti
—	Priprave za trgovinska pogajanja z Italijo. V četrtek je bila seja stalnega koordinacijskega odbora za zunanjo trgovinsko politiko pod predsedstvom pomočnika zunanjega ministra g. Milivoja Pilje. Na seji so razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z bližnjimi trgovinskimi pogajanji z Italijo.
—	NaSa delegacija za trgovinska pogajanja z Italijo bo prihodnji teden odpotovala v Rim pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra g. Milivoja Pilje na sestanek jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Zasedanje odbora be bo pričelo 3. novembra.
—	Agencija italijanske banke Societa Italiana di Čredi to v Beogradu. Znana italijanska banka »Societa Italiana di Credi-to« v Milanu je sklenila otvoriti agencijo za Jugoslavijo s sedežem v Beogradu. Imenovana italijanska banka, ki spada v koncem »Banca Comerciale Italiana«, je imela prej obsežne posle v Avstriji, kjer pa je sedaj svojo podružnico likvidirala. Posebni predstavniki banke se je te dni mudil v Beogradu in je trgovinskemu ministrstvu izročil prošnjo za ustanovitev agencije v Beogradu.
Borze
28- oktobra
Na ljubljanski borzi je bilo danes za angleške funte v privatnem kliringu povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se grški boni trgovali gQ 34 .(v Beogradu RO 33;53)t nemški kli-
rinški čeki so bili nekoliko čvrstejši in so se trgovali v Ljubljani po 14.30, v Beogradu po 14.3392 in v Zagrebu po 14.2250 odnosno za 15. november po 14.15 in za konec novembra po 14.23.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nekoliko čvrstejši tendenci trgovala po 471 (v Beogradu je bil promet po 473.50). Promet je bil še v6"/0 begluških obveznicah po 91.50 — 91.75 (v Beogradu po 90.75) in v 8«/0 Blairovem posojilu po 98-50.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2388.91—2403.51 Berlin 1755.52 — 1769.40, Bruselj 742.40
—	747.51, Curih 99645 — 1003.52. London 208.86 — 210.91, New York 4357-25
—	4393.56, Pariz 116-62 — 118.06. Praga 150.69 — 151.79, Trst 230.45 — 233.53.
Curih. Beograd 10. Pariz 11.7350 London 20.9850, New York 440.3750. Bruselj 74.j>5 Milan 23.15, Amsterdam 239 70, Berliii 176-35, Stockholm 108.12. Oslo 105.45, Kobenhavn 93.6750, Praga 15.15, Varšava 82.87, Budimpešta 87-50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
BKEKT1
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 471 — 472.50, 40/0 agrarne 59 den., 4% severne agrarne 59 — 60. 6% begluške
91 _ 91.75, 6% dalm. agrarne 90 — 91,
7% stabiliz. 98.12 — 99, 7»/o invest. 98 — 99.50, 7% Seligmann 100 den., 7«/o Blair 91.87 _ 92.50, 8% Blair 98.50 — 98.75: delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 222 bi., Trboveljska 180 — 185. Gutmann 50 — 60, gečerana Osijek UQ bX, .Osiječ-
__ ______340 d«-, feb K tL,
račka 300 den.. Jadranska 860 den.
Beograd. Vo£ia Skoda 473.50 — 474 (473.50), 4•/• agrarne 60.26 — 61, *•/, se-veme agrarne 5® .50 — 60, 6% begluške 90-50 — 90.75 (90.78), ffik dalm. agTame 9025 — 90.60 (90-26), 7% invest. 99 — 99.50 (99), 7»/. Seligmann 101 dan^ 7V, Blair 91.50 — »2-50, 8% Blair 97.60 — 98.75, PAB 225 den., Narodna banka 7400 bi .
Blagovna tril&a
ŽITO
r+" Chlcago, 28. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za marc 67.375, za maj 67; koruza: za dec. 45.625, za maj 49.
+ Wlnnipeg, 28. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 59, za maj 62.
+ Novosadska blagovna borza (27. t m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: gornjebaška 80 kg 153 — 154; sremska, slavonska 79/80 kg 150 — 153; gornje-
bsnatsfca, 79/80 kg m — 304; lica Novi Sad in Sombor, 78/79 kg 152 — m Rt: balka 144 — 146. JeCmem ba-Ud ln renski 64/65 kg 148 — 152; pomladni 68 leg 180 — 185. Oves: baSkl sremski slav. 137.50 — 140. Koruza: baška in sremska 119 — 121; banatska 117 — 119. Moka: bstka in tmnstsks »0g« ln »Ogg« 250 — 260; >2« 230 — 240; »5« 210 — 220;; >6« 190 — 200; >7« 160 — 170; »8« 110 — 115. OtroM: baški 93 — 99. Fltoi: baški beli brez vreč 290 — 292.50.
+ Bndbapeštanska termln®ka borz® (38. t. m.). Tendenca nedoločena. Koruza: ■a mano 16-22 — 16-24, m, maj 16-80 — 15.82.
BOMB AS
Liverpool, 27. oktobra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 4.85 (prejšnji dan 4.87), aa dec. 4.84 (4.85), za maj 4.80 (4*3).
+ Nevr Y°Tk, 27. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.49 (8.48), as maj 8.21 (8.23).
Umor Jožeta Vidalija pred sodiščem
Franc Rogelj obsojen na 10 let robije
LJubljana, 28. oktobra Danes dopoldne s« Je pred velikim kar ženskim senatom pričela za ves dan predvidena razprava proti 281etnemu samskemu delavcu Francu Roglju iz Nasovič pri Komendi, ki je obtožen zločinstva proti življenju,' ker je 19. junija letos v Naso-vičah s samokresom ustrelil Jožeta Vidalija. Obtožnica, ki jo zastopa državni tožilec g. Sever, dolži Roglja, da Je Vidalija usmrtil po preudarku.
Pokojni JoSko Vldall
Za razpravo Je danes ves čas vladalo veliko zanimanje v LJubljani ln v kamniškem srezu. Poleg številnih povabljenih prič se je pripeljalo lz Komende ln okolice tudi mnogo drugih, da bi prisostvovali razpravL V senatu so pod predsedstvom s.o.s. Kralja sodelovali še gg. s.o.s. Brelih, Lederhas, Gorečan in Kokalj. Obtožbo Je zastopal drž. tožilec g. Sever, zasebne udeležence dr. žirovnik, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik dr. Lemež.
Obtožencev zagovor
Obtožnica je navajala v glavnem obtožencev zagovor, ki ga na današnji glavni razpravi ni spremenil. Priznal je, da se Je usodnega večera, ko se je v družbi svojega prijatelja Jožeta Laha, sestre Cilke in nekaterih drugih vračal z neke veselice v Komendi proti domu v Nasoviče in da se je potem spoprijel s pokojnim Vidali-jem. V bistvu je Rogljev zagovor odgovarjal ugotovitvam preiskave, toda okol-nosti nesrečnega dogodka, ki je končal z žalostno smrtjo Jožeta Vidalija, je skušal tolmačiti tako, kakor da je ves dogodek pripisati nesrečnemu naključju. Zagotavljal je, da je potem, po sta z Lahom zbežala pred Vidalijevo premočjo proti njegovemu domu, opazil, da je pustil nekje na cesti ležati kolo. Zato da se je vrnil nazaj na mesto pretepa in da bi se čutil varnega, je vzel s seboj nabasan samokres. Hotel je streljati v zrak v primeru, da bi zopet naletel na Vidalija in bi ga ta napadel. Ko je prišel do križišča pred Steletovo hišo je nenadoma zaradi sunka v prsa padel na tla, Vidali pa se je vrgel nanj. V tistem trenutku da je nehote potegnil iz žepa roko, v kateri je držal samokres. in ker ga je obenem prijel strah, da bi mu napadalec ne iztrgal samokresa in ga ustrelil, je začel pritiskati na petelina z namero da bo samokres izpraznil, obenem pa tudi oplašil napadalca. Vseh teh podrobnosti pravi, da se natančno spominja do tega trenotka. ko je začel streljati. potem pa ničesar več ne ve. Bil pa je do tedaj prepričan, da svojega nasprotnika ni zadel. Ko ga je še s samokresom udaril po glavi, se je izvil izpod njega in zbežal proti domu.
Priče
Obtoženčevemu zagovoru, ki je trajal skoro polni dve uri, je sledilo mestoma prav razgibano zasliševanje prič. Priča Jože Lah je v celoti podprl obtoženčev zagovor. Naslednja priča, priletna in bo-lehna Marjeta Steletova je v prvi preiskavi. k' jo je vodilo kamniško sodišče, izpovedala, da so se pred njeno hišo fantje spopadli in da so streli iz samokresa prebudili njo in njeno hčerko. Pri današnji razpravi" ni vedela povedati nič gotovega in je navadno odgovarjala, da se ne spominja. Med nadaljnjo razpravo ji je postalo slabo ;n je dobila živčni napad, da so jo morali odnesti iz dvorane ter poklicati reševalce, ki so jo prepeljali v bolnico. Tudi njena hči Frančiška ni vedela povedati nič gotovega. Največkrat je na vprašanja odgovarjala, da ne ve ali da se več ne spominja.
Soseda Rogljevih. Marija Berguševa, je •zpovedala, da ie potem, ko je slišala klic na pomoč stopila iz hiše in slišala pritajen glas, v katerem je spoznala glas Rogljeve sestre Cilke: »Fant ne, fant ne!« Nato sta dve postavi, ki Jih v temi ni spoznala, smuknili v bližnjo hosto, takoj za tem pa je zaslišala pet do sedem strelov in videla, kako se je pri tleh zabli-skalo
~ Rogljeva sestra Cilka je pripovedovala, da so odhajali tisti večer z veselice močno vinjeni, pa se zato skoro ničesar več ne spominja točno. Zastopnik zasebnih udeležencev Vidalijev, dr. Žirovnik, je pripomnil da je v pre:skavi v Kamniku marsikaj važnega in natančno izpovedala ta nekatere stvari dokaj drugače kakor Jih
navaja danes.	, ... .
Priča Mana Jerovškova je potrdila izpovedi Marije Berguševe. Slišala Je pridušeno rotenje in je po glasu spoznala Cilko. Slišala je tudi Vidalijev klic na po-roaž; »Jferija pomagaj« napadli so me!«
Pri soočenju z BerguSevo ta Jerovškovo je Cilka Rogljeva vztrajala pri prvotni izpovedi, da ni stala pred hišo ta da ni klicala brata.
Sledila so še zasliševanja nekaterih stranskih prič, ki niso doprinesle nič novega k razjasnitvi primera. Na zahtevo ob-toženčevega branilca so bile zaprisežene vse priče razen Laha ter matere, očeta ta sestre obtoženčeve. Sodišče je zavrnilo branilčev predlog, naj se z ozirom na živčni napad Marjete Steletove zaslišijo izvedenci glede okolnosti, v kakšni zvezi Je ta napad z njenim doživetjem prestane razburljive noči ta v koliko Je mogla dogodke kritične noči pravilno doumeti.
Sodišče Je nato prešlo na čitanje sodnih zapiskov, med katerimi so se nahajala tudi dokaj Številna anonimna pisma. Okrog 15. ure pa Je predsednik razpravo prekinil ta se je nato nadaljevala ob 17. uri.
Sodba
Na popoldanski razpravi »o sledili le Se govori državnega tožilca g. Severja, zastopnika zasebnika udeleženca dr. Zirov-nlka in branilca dr. Lemeža.
Posvetovanje senata je trajalo slabo uro, sodba pa je bila razglašena ob 19. uri.
Dosisj nekaznovani 22-letrrl Franc Rogetf je bil v smisht J 167/1. * zaradi zločin-sh>s umora obsojen na kazen 10 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, na povračilo stroškov kazenskega po-
Obtoženi Franc Rogelj
stopanja, na plačilo 720 din odškodnine OU«ZD-ju ln na povračilo pogrebnih stroškov Ivanu Vidaliju v znesku 4.053 din. V kazen mu je bil vštet preiskovalni zapor od 27. junija t 1.
V utemeljitvi »odbe je predsednik s. o. s. Kralj poudarjal, da je sodišče prišlo do prepričanja, da »e je obtoženec, ki je znan po svoji hudi jezi, gotovo vrnil na kraj spopada z revolverjem zato, da bi »e maščeval za poraz, ki sta ga bila v pretepu deležna s tovarišem Jožetom Lahom. Dejstvo, da koža ob rani, kakor pravijo izvedenci, ni bila ožgana, pa priča, da »o bili streli oddani na razdaljo nekaj metrov tn ne iz neposredne bližine, kakor je v zagovoru pojasnjeval obtoženec. Čeprav morda obtoženec ni imel namena usmrtiti Vidalija, ki ga niti ni poznal, pa se je vsekakor moral zavedati, da pomeni za napadenega življenjsko nevarnost streljanje iz take bližine in s samokresom takega kalibra. Pri odmeri kazni je sodišče kot obremenilno upoštevalo predrznost napada na tujca in nevarno orožje, kot olajšilno pa je upoštevalo priznanje ln razburjenost v vinjenem stanju.
Obtoženi je sodbo vsaj po zunanjem videzu mirno sprejel na znanje, ni pa se še izjavil, ali bo kazen sprejel ali ne.
Trije roparji na samotni domačiji
Ponoči so vdrli v hišo, sina zvezali, mater napadli in oropan, naposled pa pobegnili v noč
Zagorje, 28. oktobra.
Preteklo noč so trije moški vlomili v hišo Jožefe Drnovškove v Zavinah št. 21. Okrog 1. zjutraj so odprli zadnja vrata z vitrihom in se splazili v hišo. Vdova Drnovškova je spala v gornji sobi, sin Janez pa spodaj v izbi. Vsi trije razbojniki so bili naenkrat pri Janezovi postelji in so spečega zvezali. Janez se je zbudil in začel brcati, a je takoj podlegel, ker je dobil močne udarce po glavi.
Ko so razbojniki ukrotili sina, so prižgali luč in zahtevali denar. Fant je razbojnikom, ki so bili namazani s sajami, da jih ni mogel spoznati, zatrjeval, da ima samo 50 din v žepu, drugo pa da je izdal za nabavo usnja, ker je čevljar. Možje pa so dalje zahtevali, da pokaže, kje ima shranjen drugi denar. Pobrali so mu zlato verižico, vredno 400 din. novo zapestno uro, vredno 250 din ter 50 din v gotovini. Zvezanih rok je nato moral z njimi gori v sobo k materi. Ko je gospodinja ugledala črne može je pričela vpiti: »Za božjo voljo, pustite ga. saj dam vse, kar imam!« Ko so prebrskali omare, so našli 600 din in dve hranilni knjižici. S tem plenom pa se še niso zadovoljili Silili so za drugim denarjem, ki ga ima gospodinja skritega. Ko jih je zaman rotila je dobila še ona po glavi in levem očesu udarec, da še zdaj nič ne vidi. Naposled so ra/bojniki oba pustili v miru, ko je sin Janez zatrdil, da je pred nekaj dnevi posodil sosedu Klančišarju 1000 din.
Zdaj so se začeli razbojniki posvetovati, kako bi se dal ta denar dobiti. Sklenili so, da mora gospodinja z njimi do soseda in naj takoj terja posojeni denar. Sin Janez se je ponudi!, da gre on z njimi. Toda s tem niso bili zadovoljni. Tako je torej neki razbojnik šel z gospodinjo do soseda po denar, druga dva sta pa Janeza stražila v hiši. Ko sta prišla do soseda, je vdova poklicala Klančišarja. naj odpre okno. Čim se je okno odprlo, ni sama nič rekla, oglasil se je njem spremljevalec: »Janko mo-
ra v Litijo s prvim vlakom in takoj potrebuje onih 1.000 din, da bo nekaj nakupil« Sosed je opazil sumljivega spremljevalca in je mirno odvrnil, da nima doma nobenega denarja, ker je kupil junca. Medtem je tudi že zaslišal Janezovo vpitje. Oba razbojnika sta namreč privedla Janeza iz hiše. Klančišar je razločno čul klice: »Roparji! Pomagajte!« Tedaj se je opogumila tudi vdova in je začela pred Klančišarjem klicati na pomoč. Razbojnik jo je brž nekajkrat udaril po glavi. Sin Janez se je pričel z zvezanimi rokami otepati obeh razbojnikov ter je enega tako sunil z nogo, da se je zvrnil v obcestni jarek. Vpitje na pomoč ter Janezovo suvanje je pripomoglo, da so jo roparji odkurili od hiše. Pomoč pa je v resnici prišla šele čez pol ure, ko sta jo prl-mahala dva soseda ...
Hranilni knjižici, ki so ju poleg drugega odnesli roparji, sta od Posojilnice iz Z&r gorja in Hranilnice iz Izlak. Janez je takoj zjutraj obvestil o ropu oba zavoda teT je seveda napad prijavil tudi orožnikom. Dogodek je eden naj predrzne jših vlomilskih podvigov v naši dolini. Kolikor je mogel Janez v tepežu in obrambi ugotoviti, je tole: roparji so stari kakih 20 do 30 let, govorili so narečje, običajno v rudarskih revirjih, vsi so bili brez klobukov, eden je imel ponosen bel jopič, dva sta bila srednje postave. tretji pa nekoliko višji. Očitno so prav dobro poznali hišne razmere. Turkov pomočnik jih je videl zvečer okrog 20. ure v Toplicah. Vsak je imel prazno vrečo. Eden izmed njih je tudi prišel v Turkovo gostilno kupit košček kruha za pol dinarja, nakar so se vsi trije napotili proti Lokam. Neki rudar, ki je šel na nočno delo, je videl vse tri na Lokah z vrečami, zavili ao proti Za vi nam, kjer so hiše po 10 minut druga od druge. Dogodek je močno razburil vse kmete, ki prebivajo po samotnih naselbinah in so odločno pripravljeni na obrambo. Seveda so orožniki takoj odšli na lov za potepuhi.
Državna hipotekama banka je na dražbi kupila Jugoštampo in z njo »Novosti«
Zagreb, 28. okt. o. Danes dopoldne je bila na sreskem sodišču za mesto Zagreb javna dražba konkurzne mase Jugoštampe, h kateri spadajo tudi listi, »Novosti«, »Se-ljačke novosti«. »Sportske novosti« in »Oko«. V dvorani se je zbralo mnogo zagrebških juristov in novinarjev. Dražba je trajala od 9. do pol 12. Pred dražbo je izročilo osebje Jugoštampe okrožnemu sodišču kot konkurznetnu sodišču izjavo s prošnjo, da se pri razdelitvi kupnine upoštevajo njih konkurzne pravice. Dražbe sta se udeležila samo dva interesenta: prvi je bil dr. Krasnik. predsednik Hrvatske obrtne banke, ki je prišel s pravnim zastopnikom banke dr. Pečarovičem, drugi je bil dr. Dragan Novak, direktor zagrebške glavne podružnice Državne hipotekam« banke. Oba sta nastopila kot konkurza upnika Jugoštampe. Dr. Krasnik je pred koncem dražbe odstopil in Jugoštampo je zdražila Državna hipotekama banka za 11,705.000 din.
S tem je v glavnem zaključen konkurz Jugoštampe, ki je trajal 6 in pol leta, ker je Jugostampa prišla v konkurz že leta 1932. To je bil najdaljši konkurz v zagrebški konkurzni praksi. Dolgovi so znašali okrog 13 milijonov. Glavni upnik je bik Državna hipotekama banka s 5,200.000 din, drugi večji upnik pa Hrvatska obrtna banka z 1.800.000 din. Pri današnji dražbi je bilo videti, da je Hrvatski obrtni banki šlo samo za to, da si zasigura svoje terjatve, ta j« m to odstopila, čim je licitacij« do-
I segla v to svrho potrebno vsoto. Državna ' hipotekama banka podjetja ne bo obdržala, tem več ga bo prodala dalje.
Nov načrt za ureditev razmer v Palestini
London, 28. okt. p. Doznava se, da je ministrski svet izdglal nov načrt za ureditev palestinskega vprašanja. Načrt predvideva razdelitev dežele v samostojne kantone in ustanovitev sveta, v katerem bo 8 Arabcev, 4 Zidi in 1 arabski kristjan. Nadalje se predvideva ustanovitev arabske federacije, ki bi obsegala Trans jordansko Palestino, Sirijo in Irak. Hkrati s to ureditvijo bo prepovedano tudi vsako nadaljnje priseljevanje Zidov v Palestino.
Jeruzalem, 28. okt. AA. Znani arabski književnik Ibrahim Abdulah, ki je prestopil na stran teroristov, je bil v spopadu z angleškimi četami hudo ranjen in je na dobljenih ranah umrl.
Oboroževanje Bolgarske
Sofija, 28. okt. e. Narodno sobranje je na svoji včerajšnji seji odobrilo milijard-ni kredit za gradnjo novih železnic. Nato je bil v drugem in obenem v zadnjem či-i tanju z navdušenjem odobren kredit 4.250 milijonov levov za oborožitev vojske, nakar se je vojni minister general Daskalov zahvalil za zaupanje, izraženo bolgarski SPjskl, _	_________ __


Zračni fotografi
priprav-vojaških
Tekma HUfldk Jadrnic
Pred Bostonom so priredili prvo mednarodno tekmo ribiških jadrnic- Zmagala J« ameriška ribiSka Jadrnica »Gerbude-L.-Thebaud«, ki Jo vidimo v ozadju- Spredaj druga najhitrejša tekmovalka, kanadska Jadrnica »Blue-Nose«
Največji teleskop aa sveta bo lesnata Ugotovljen
Slika nam kaže ogromno zrcalo s premerom 5 m, ki ga bodo montirali v novi teleskop v opazovalnici na Mountu Palomarju v Kaliforniji
ožnost severnih sijev
v novembru
V prvih dneh novembra se pojavi bržkone največja sončna pega v zadnjih desetletjih
V prvih novembrskih dneh bo mogoče v jasnem vremenu s prostim očesom opazovati eno največjih sončnih peg, kar jih ie bilo v zadnjih desetletjih.
Sončne pege se pojavljajo, kakor znano, posebno često v periodi, ki obsega enajst let. V zadnjih dveh letih so bile spet zelo številne in zdi se, da smo ta čas na višku periode. Poleg neznatnih pegic, M jih je bilo videti z daljnogledom kakor vbode s šivanko na sončm površini, so opazovali tudi pege, ki so bile vidne s prostim očesom. Njihovo velikost so v nekaterih primerih izračunali na desetkratni premer zemlje. Posebno pozornost je letošnjim sončnim pegam posvetila italijanska opazovalnica Bendandi pri Faenzi. Ugotovila je, da potuje ta čas preko sončne površine ogromna pega. Pojavila se je v začetku oktobra na vzhodnem robu sonca, ;19. oktobra je izginila za zapadni rob, dana pa je možnost, da se pojavi v nekoliko dneh spet na vzhodnem robu in bo vidna potem štirinajst dni. Kakor silovita razpoka na soncu je učinkovala ta pega. Njeno velikost so izračunali na približno devet milijard štirjaških kilometrov. Ta površina je približno osem in osemdesetkrat večja od zemeljske površine.
Sile, ki delujejo pri nastajanju takšnih peg, so nam še popolnoma nepojasnjene. Znanost ve le malo o velikanskih prevratih, ki so dogajajo med nastajanjem in
razvojem sončnih peg. Našim očem so vidne sicer kot temna mesta na sončni površini, v resnici pa tisočkrat prekašajo svetlobo meseca. Temne so videti le zavoljo kontrasta s še svetlejšimi deli sonca. Pri nekih pegah so ugotovili vročino 4700 stopinj, dočim znaša ostala temperatura sončne površine, kakor znano, okrog 6000 stopinj. V tej razliki tiči v bistvu tudi razlika rned svetlobnostjo.
še ogromnejše in naravnost nepojmljive so sile, ki se sproščajo zavoljo teh temperaturnih razlik. Kakor na zemlji nastajajo tudi na soncu zavoljo takšnih razlik viharji in cikloni. Vodikovi plini se dvigajo v podobi strašnih vrtinčastih vodomet-nih stebrov v velikanske višine, v višine do enega milijona kilometrov nad površje sonca. Pri tem se gibljejo z brzino do 500 km na sekundo. Kaj so proti temu naši najsilovitejši viharji, ki razsajajo z brzino 200 km na uro ...
Umevno je, da takšni velikanski naravni pojavi ne morejo biti brez vsakega vpliva na našo zemljo. Mnoge motnje, ki smo jih v zadnjih časih opazovali v radijskem sprejemu, gredo gotovo na račun magnet-skih vplivov iz sončnih peg. Najvidnejši njih učinek na zemlji pa so severni siji, ki so nas posebno letošnje leto tako razburjali. Ni izključeno, da bomo v zvezi z zopetnim pojavom ogromne sončne pege, o kateri poročamo zgoraj, deležni novih podobnih pojavov.
Obesili so ga pred 44 leti
umrl pa Je šele sedaj
V Lumbertonu v ameriški državi Mis-souriju, je umrl mož, ki so ga bili obesili že pred 44 leti. Tega moža, Willa Purvisa, je sodišče skoraj pred pol stoletja spoznalo za krivega, da je kot član neke politične organizacije iz zasede ubil nekega farmarja. Obsodili so ga na smrt. Dvakrat mu je uspelo, da je iz ječe pobegnil, a so ga ujeli. Določili so dan njegove javne usmrtitve.
Pred množico 2000 ljudi je stopal Pur-vts do vislic. Tam so mu dali zanko okrog vratu, izpodmaknili so mu padalna vrata,
padel je v globino — globlje, nego je bil rabelj hotel. Zanka se je spustila in je vrv sama obvisela na vislicah.
Obešenec se je znašel v jami, brez vsake poškodbe, in razburjena množica je zahtevala, naj ga pomilostijo. Spravili so ga spet v ječo in pozneje so ga res pomilo-stili. Mnogi, ki so bili prisostvovali usmrtitvi brez usmrtitve, so v vsem videli božji prst in dokaz za Purvisovo nedolžnost. To nabiranje se je pozneje potrdilo, kajti po IS letih je izpovedal neki drug možakar, da je on ubil tistega farmarja.
Izkoriščanfe vidnih sil Niagare
Nova tvornlea za karburund
Silne vodne sile Niagarskih slapov, ki so jih že prej izkoriščali za pridobivanje električnega toka, bodo izkoriščali sedaj za velikopotezno opremljeno novo tovarno karburunda. Mogočne turbinske naprave ®o že pripravljene.
Za sedaj so pripravili le pet električnih topilnic, a vsaka je 5 m dolga in 2 m široka, tako da lahko sprejme 10.000 kg
mešanice iz kremenčevega peska, soli, premoga in žagovine, iz katere izdelujejo karborund. Iz vsake peči bodo pridelali po razmeroma kratkem učinkovanju električnega toka 2000 kg znane brusilne snovi. Dnevna proizvodnja se lahko vsak čas zviša. Iz karborunda bodo v tovarni izdelovali brusilne plošče različnih velikosti in oblik.
Samomorilna komedija v cerkvi
Med neko poročno ceremonijo v pariški notredamski katedrali je jeknil nenadno strel. V naslednjem trenutku je padlo mlado dekle na kamenita tla. »Ubogo žrtev« so prepeljali takoj v bolnišnico, kjer so pa zaman iskali rane po strelu. Po njenih izjavah bi morala biti na levi strani prsi, kjer so pa odkrili samo majhno modro pego. Po daljšem času se je izkazalo, da je sedemnajstletna Kristijana Salierova sprožila strel samo zato, da bi zbudila videz samomorilnega poskusa. Komedija v ostalem ni bila v nobeni zvezi s tisto poroko, dekle je hotelo pritisniti samo na svojo družino, ki se je upirala njenim poročnim namenom.
Fsroka vnuka Leva Tolstega
V Baltimoreu se je poročil grof Ilja Tolstoj, vnuk slavnega ruskega pisatelja grofa Leva Tolstega, z go. Beatrice Ames Stevvartovo. Ga. Ste\vartova je bila v svojem prvem zakonu poročena s pisateljem Donaldom Stewartom.
VelehMropSani „Boeing"
V Ameriki delajo zdaj poskuse z vele-hidroplani tipa »Boeing«, ki bedo prevažali potnike čez Ocean. Takšno letalo bo lahko naložilo 74 potnikov. Tehnični strokovnjaki, k; so se udeležili dosedanjih poletov pravijo, ča ima to letalo veliko bodočnost, ker je zelo okretno in izredno stabilno. Tvormce so prejele naročila za šest takšnih hidroplanov.
Kako so zasedli Sudetsko
Češkoslovaška »Maginotova linija" ni bila dokončana
in zadostno oborožena
NemAkl listi objavljajo sklepno poročilo o načinu, kako je nemška vojska zasedla sudetsko deželo.
Zasedanja se Je udeležilo pet skupin vojske, ki so vkorakale z različnih strani koncentrično v deželo. Vsega skupaj so te skupine obsegale deset vojnih zborov s približno tridesetimi divizijami. Približno polovica teh divizij je bila motorizirana oziroma je obsegala oklopne oddelke. Druge sile so bile pripravljene, da bi nastopile, če bl se bili Cehi uprli. Zračna vojna sila se je udeležila zasedbe s 500 aparati, še dosti večje Število letal pa je bilo pripravljeno za vsak primer. Nemčija je zavarovala tudi zračni prostor nad svojim ozemljem, vsepovsod so bila pripravljena zaklonišča zoper zračne napade, plinske maske in druge priprave. Vsepovsod je bilo pripravljenih tudi mnogo tisoč topov in strojnic za obrambo zoper zračne napade.
Kar se tiče utrdb, s katerimi je bila Češkoslovaška obdala svoje ozemlje, pravi nemški strokovnjak major v. Wedel sledeče:
»Češka utrdbena črta Je bila v svojem načrtu gotovo temeljito in strokovnjaško izdelana. Vsi strokovnjaki pa so si edini v tem, da je bil ves utrdbeni sistem Se nedokončan, večina naprav je bila še v gradnji in samo slabo oborožena. Drugič pa je treba povedati, da je bila nemška zasedbe-na vojska opremljena v velikem obsegu z vsemi napadalnimi pripomočki zoper utrdbe. Pripravljeni so bili posebno topovi do najtežjih kalibrov in veliki oddelki oklopnih bojnih voz vseh velikosti. Razen tega so
bili za hitro zmago nad utrdbami priprav«
ljeni še drugi pripomočki, s katerimi b! bilo mogoče v kratkem času omrtvičiti sovražno orožje. 2e dalj časa se vežbajo v nemški vojski za boj proti utrdbam na poseben način.«
Osamljena Češkoslovaška Je vse to dobro vedela in ji ni preostalo drugo, nego da se vda.
1742 živali v državnih
gozdovih
V 158 narodnih parkih Zedinjenih držav so pravkar dokončali štetje divjačine. Po poročilu gozdne uprave poljedelskemu ministrstvu je zabeležiti v zadnjem času močan porast živali vseh vrst. Med tem ko so lansko leto našteli 1493 milijonov antilop, medvedov, losov, gamzov,divjih ovc, severnih jelenov itd., so jih letos našteli 1742 milijonov. Divjačina se je v narodnih parkih pomnožila torej za okroglo 250 milijonov kosov. Uradniki, ki so jim štetje poverili, niso imeli lahkega dela, kajti zaščitni parki niso samo obsežni, temveč delno tudi selo težko pristopni. Treba je bilo uporabiti čolne, konje, smuči in celo letala. Uspeh štetja daje podlago za pravilen lov in za krmitev živali v zimskem času. Divjačina se je v Zedinjenih državah v zadnjih 14 letih po-> množila za 150 odstotkov.
Krst ob ravniku
Prisebni blagajnik
Prisebnost nekega blagajnika Je neko perujsko tvrdko v Liml obvarovala Skoda v znesku več nego 10.000 pezov.
Blagajnik Gerald Allengo je ta znesek dvignil v neki banki in je bil na poti do svoje tvrdke, ko mu je stopil ob cestnem križišču na pot neki možak in mu vrgel škrnicelj s poprom v obraz. Allengo J« spoznal takoj, da ga hoče možakar oropati. Preden pa Je mogel razbojnik zagrabiti aktovko z denarjem, Jo je Allengo zagnal proti skupini štirih žensk, mimo katere je bil šel nekoliko trenutkov prej. »Držite aktovko!« je zavpiL Ena izmed žensk Je aktovko pograbila in Je zavpila z ostalimi prijateljicami na pomoč. Razbojnik Je tedaj hitro skočil v pripravljen avtomobil in jo odkuriL Ker so si ga pa navzoči dobro ogledali in Je znana tudi številka avtomobila, upa policija, da bo imela moža kmalu za zapahi. Tvrdka je blagajnika za njegovo hladnokrvnost primerno nagradila.
»Cesta šestih bratov"
V Rouenu je umrl izmed desetih sinov neke bretonske družine Ruellanov osmi brat v starosti 61 let. Umrl je za posledicami rane, ki jo Je dobil v svetovni vojni, gest njegovih bratov je padlo na bojnem polju. Rouenska občina je svoječasno v spomin teh padlih članov patriotske bretonske družine imenovala neko cesto za »Cesto Šestih bratov Ruellanov«. L. 1931, Je umrl sedmi brat, poročnik Xavier Ruel-lan isto tako za posledicami rane, ki Jo Je dobil v vojni, a sedaj je sledil osmi brat.
Chamberlainov klobuk
Londončanke so si izmislile klobuk, ki ima na eni strani sliko ministrskega predsednika Chamberlaina
že od starih časov sem imajo mornarji navado, da ob prehodu ravnika »krstijo« svoje nove tovariše z raznimi zabavnimi ceremonijami. Tu vidimo takšen »krst« na francoski vojni ladji, ki je z novopečenirni mornarji priplula do ekvatorske črte
Snegulčica
pred sodniki
Igralka Adriana Caselottijeva in nje tovariš Harry Stockwell sta vložila v New Yorku tožbo proti Waltu Disneyu, izdelovalcu slovitega filma o Snegulčici. Caselottijeva je govorila glas risane filmske figure Snegulčice in je dobila za to samo okroglo 30.000 din gaže. Stockwell, ki je govoril za princa, je dobil celo samo polovico tega. V pogodbi je bilo izrečno zapisano, da veljata ti gaži samo za sinhronizacijo risanega filma. Disney pa je napravil milijonski posel ne samo s filmom samim, temveč si je s prodajo gramofonskih plošč z glasom Adriane Case-lottijeve zaslužil nadaljnje milijone. V tem vidita Snegulčica in princ prekršitev pogodbe. Ker se je Disney upiral mirni poravnavi spora, sta šla Snegulčica in princ pred kadija. Snegulčica zahteva približno 7 milijonov, princ pa 4 milijone odškodnine. Zdi se, da bo Disney propadel.
E K D 0 T A
Igralec Devrlent se je zgodaj vdal alkoholu. Vsako žalost je poskusil utopiti v pijači. Nekoč ga je njegov brat svaril: »Pomisli na tvoje zdravje, Ludwig! Kadar ti je grlo suho, pij rajši mleko nego vino in rum!« Devrient se je nasmehnil: »Predstavljaj si samo, da bi moral vsak dan popiti šest do osem steklenic mleka ...«
VSAK DAN ENA
Žična železnica nad Curiškim Jezerom
Prihodnje leto bodo nad Curiskim jezerom speljali železnico, ki bo mogla vsako uro prepeljati preko njega 500 potnikov. Postajališči te prometne naprave bosta dva 75 m visoka nosilna stolpa, na vsakem teh stolpov bodo na ploščadi v višini 25 m uredili restoran. Dolžina žice bo znašala 1 km.
1INSERIRAJTE V »JUTRU"!
»Je namreč Fifin tretji rojstni dan!«
Fotografiranje iz zraka ima v vojnem letalstvu čedalje večjo vlogo. Na Angleškem posvečajo tej panogi posebno pozornost in liaio velik štab zračnik fotografov, ki opravljajo tudi v mirnem času važne naloge. Slika nam kaže oddelek angleških
mračnih fotografom ki hor^kajo s svojimi kamerami na vežbo
PAUL RIPSON
Stratosferski pilot
Roman
Fred je tik nad gradom okrenil letalo ln letel nazaj, odkoder Je prišel. Nad svetil-niško ladjo »Ambrose« je zapazil, da se bliža pristanišču velik prekooceanski parnik. Se tega je hotel iz bližine pozdraviti. Bil je »Leviathan«, največji parnik sveta, ki je prihajal lz Anglije. Ravno so sirene po pristanišču tulile poldan, ko je pristal Fred s svojim vodnim letalom v basenu hidro-planske postaje. Bil je povabljen na kosilo pri častnikih in šele po tretji url je prišel domov.
V pol ure je bil s toaleto gotov. Potem Je poklical telefonsko hotel Commodor in vprašal, ali je morda Mira že prišla. Toda odgovorili so mu, da ni javi j ena med hotelskimi gosti. Nervozno se je sprehajal po svoji sobi. Naenkrat se je spomnil, da prav za prav po odhodu iz Johnove tovarne razen enkrat nikoli ni bil mislil na Miro. Kako to, da jo je sedaj pričakoval s takšnim nemirom in tako željno? Ali jo je ljubil? Kako nedoumna je vendar ljubezen, si je mislil. Kako nastane prav za prav ljubezen v človeškem srcu? Ko je po tolikih letih spet srečal Miro, je vendar ljubil Lejo. Zato je menda v začetku občutil za Miro samo prijateljsko nagnjenje. Saj zahteva ljubezen strast in poželjenje, in to je takrat veljalo drugi. Ali pa to
»a seda] velja drugi? AH morda velja cfoema? Ma
to vprašanje ni vedel odgovora.
Spomnil se Je prvih deklet, za katere se Je bdi zanimal v svojem življenju. Bil je učenec, ko Je ljubil bledo, slabotno dekletce. Radi tega so se njegovi součend norčevali lz njega. To dekletce namreč nikakor ni bilo lepo, igralo Je zelo slabo tenis, na kar je polagal veliko važnost, in plesalo je prav okorno in nerodno. Toda imel je dosti dokazov, da je vanj naravnost »zatreskana«. In radi tega jo je ljubil. Nekega dne pa Je prišla k njegovim staršem v hišo sestrična. Bila je Štiri leta starejša od njega in obnašala se Je napram petnajstletnemu Fredu tako, kot se obnašajo mlade dam« napram še otroškim fantom: bila je z njim prijazna, a brigala se ni zanj prav nič. Vendar je an od sedaj naprej ljubil to sestrično. In ko je nekega dne srečal svojo nekdanjo prijateljico, je šele videl, kako je slabotna, bolehna in bleda. Spoznal Je, da je grda in popolnoma nezanimiva, in ni mogel sedaj razumeti, kako se je mogel zagledati v takšno bitje.
Pri srečanju z Leo, oni megleni dan na paro-brodu v newyorški luki, je prvič občutil 'skrivnost nedoumljive strasti, ki je kot plamen ponovno vzpalmtela in ogrožala njegovo ljubezen do Mire. Ta strast do Leje je bila nekaj tujega v njegovem telesu, to je dobro občutil. In ko je to spoznal, mu je bilo naenkrat vse Jasno in enostavno. Ljubil je Miro in ona je iskreno ljubila njega, a sram ga je bilo, da mu je morala ona dati priliko za svidenje.
Točno ob šesti url je stopil v lobby hotela Oom-
modora. Miza mu Je p<rl£la maproti. Bila Je t dolgem temnomodrem krilu in zvoočnatem temnem slamniku, kot je bila tedaj zadnja moda, ln Izgledala je v istini kot kraljica.
—	Res, lepo Je od vas, da ste prišli, Je dejal Fred ter Ji poklonil šopek rdečih vrtnic, ki ga Je bil prav za prav hotel poslati gor v njeno sobo.
—	Telefoniral sem ie v hotel, toda dejali so mi, da še niste prišli
—	Toda jaz vendar ne stanujem v hotelu ln sem prišla sem samo, da se sestaneva. Ze dva dni sem v New Yorku po opravkih. Saj sem vendar točno prišla, kot sem vam bila pisala
Poiskal sta si v veliki hotelski restavraciji skrit in miren kot, naročila čaj ln sedela drug drugemu nasproti, kot nekdaj. In vendar ni bilo isto kot nekdaj, tam zunaj na terasi Johnovega ravraatelj-sfcega poslopja Ker sta vedela, da imata le kratek čas za pomenek, sta hitela s pogovorom, si pravila samo glavne stvari in zamolčala nepotrebna Obema je bilo to svidenje nekoliko neprijetno, občutila sta, da je bilo nekaj prisiljenega med njima in nista se mogla prav udomačiti v svojem razgovoru, čeprav sta oba slutila, da se ljubita.
Fred je pripovedoval o svoji-«ovi službi, kolikor pač ni bilo prepovedano radi tajnosti stratosfera nega poleta, ona mu Je pa pravila, da Je njen brat preosnoval izdelovanje v svoji tovarni in da gre ta sedaj mnogo bolje. Naročila prihajajo od vseh strani in v dogovorih je s strokovnjaki, da bi tovarno povečali in tako pomnožili izdelovanje za sto odstotkov.
Potem sta nekaj časa oba molčala.
me gledate trika, Tn&t )e vpeefala
Mira ln prekinila molk.
Bil je tako zaverovan v svoje opazovanje, da sa Je kar stresel:
—	Kaj vas prej nisem gledal?
Da bi prikrila svoje razburjenje, je začela govoriti o čem drugem. Dejala je:
—	Kdaj boste delali prve poskuse z novim letalom?
—	O vseh stvareh, ki se tičejo novih poskusov, ml ni mogoče dati nikakega odgovora. Vsekakor bo t& stvar trajala še nekaj časa.
—	Ali ni nevarno, da se izpostavljate pri takšnih poskusih? Ali ne bi bili mogli najti manj nevaren posel?
Zdelo se mu Je, da zveni iz njenih besed skrb zanj.
—Ce ne bi bfl pri vseh poskusih na polju prometne tehnike vedno nekdo prvi, bi morali Se dahneš potovati v poštnem vozu. Ali ne mislite, da Je zame naravnost užitek, da bom prvi v letalu dosegel velikanske višine in bajno hitrost?
—Pač, gotovo, saj nimate nikogar na svetu, na katerega bi mislili...
Obmolknila Je naenkrat Spomni al se Je, da bd ona milijonarka, v katero je zaljubljen, gotovo govorila drugače On pa jo Je prijel za roko in nežno dejal:
—	Kaj ste res mnenja, da na nikogar ne mislim?
Kri ji je Sinila v lica. Postalo ji Je neprijetno,
kajti zavedla se je, da mu Je prav za prav ona dala povod za ta sestanek.
Kulturni pregled
Dva simfonična koncerta ljubljanske Radio postaje
Ljubljana, 29. oktobra.
V tem tednu je priredila ljubljanska radiofonska oddajna postaja v proslavo desetletnice obstoja med ostalimi prireditvami tudi dva simfonična koncerta. Prvi je bil v ponedeljek 24., drugi v petek 28. oktobra. Spored prvega koncerta je obsegal slovenske simfonične skladbe in je navajal na prvem mestu uverturo k spevoigri »Vilino dete« našega rojaka Jurija Mihevca. Uvertura je prožno, živahno de- \ lo, ki mu ne manjka prijetnih kontrastov in ki zasluži pozornost ne samo iz rodoljubnega pogleda. Sicer je ne smemo vzporejatl z Beethovnovimi, kar se rado včasih zgodi v primerjavah naših skladateljev s tujimi, pač pa ji gre kot uvodu k sveži spevoigri dostojno mesto. Uverturi je sledil Lajovčev »Andante«, ena prvih slovenskih simfoničnih skladb mednarodne vrednosti, katero je napisal skladatelj za časa svojih študij na dunajski glasbeni šoli pod vodstvom profesorja Fuchsa. Delo že označuje kasnejši Lajovčev položaj v naši glasbi: velika melodična linija in bujna, zgoščena instrumentacija. Adamičeva suita »Iz moje mladosti« je bila že često izvajana ter spada med najuspe-lejše slovenske simfonične stvaritve programskega značaja. Po odmoru je bil na vrsti II. stavek moje simfonije, nato pa deli Osterčeve »Plesne suite«. Program sta zaključili folklorni skladbi Filipa Bernarda, ki se je na ta način vprvič javno prikazal kot. skladatelj za veliki orkester ter Tihomila Vidošiča, čigar delo pa kljub najboljši volji le preveč razodeva samo rutino brez višjih ambicij in tudi brez posebnega znanja. Kot živahna, zaključna točka je prišla v poštev njegova simfonična slika, dasi bi bil koncert primerneje zaključen z Bernardovim »Kolom«.
Spored je izvajal orkester, sestavljen iz stalnega radijskega orkestra in članov opernega orkestra ter tako ojačen do okrog 35 godbenikov. Tak simfoničen orkester bi bil naravnost idealna sestava za naš radio. Z njim bi bilo možno izvajati vsa dela simfonične literature in ne bi bili poslušalci navezani na nedostatne priredbe za salonski orkester, ki ne more nikoli nadomestiti zvoka pravega simfoničnega orkestra. V radijskem prenosu zveni sestava, kakor Je bila na razpolago za oba navedena koncerta, odlično, ker so zastopane vse orkestralne barve ter ni potrebno toliko godal kot na koncertnem odru v javnosti. S takim orkestrom pa bi se poleg ogromne literature odprlo možnosti originalne orkestralne produkcije, ki je sicer, navezana na drage in riskant-ne javne koncerte in vsled tega ne pride do razvoja. Mislim, da bi se tudi večina inteligentnih radijskih poslušalcev z veseljem oklenila možnosti, da z domače postaje čuje in presoja domačo in tujo simfonično tvorstvo, medtem ko je sedaj navezana skoraj izključno na tuje postaje. Pa tudi ostali poslušalci bi se gotovo prav radi navadili na tovrstno glasbo, saj bi bilo za razvedrilo lahko dovolj prilike v sporedu.
Drugi koncert je bil posvečen kompozicijam Jurija Mihevca in Antona Foer-sterja. Njihova dela so izvajali solisti Pavla Lovšetova in Jean Franci, komorni zbor in orkester v zgoraj omenjeni zasedbi. Oba koncerta je naštudiral in dirigiral kapelnik D. M. Sijanec, ki se ni strašil truda, da je izvedel program kar moči natančno, vestno in na visoki interpretacij ski stopnji. Njemu in upravi radi ofonske postaje gre zahvala, da smo čuli v prenosu ljubljanske oddaje dvoje koncertov, katerima ne bi bilo dodati nič drugega, kot željo, da naj tvorita otvoritev stalne in čim pogostejše vrste oo-dobnih prireditev.	L. M. S.
Zapiski
Skladbe L. M. Skerjanca v inozemstvu.
Znani poljski virtuoz Viktor Winterfeld je na svoje mkoncertu v Bydgoszczu dne 3. t. m prvič javno izvajal L. M. Skerjančev »Nokturno«, katerega je sam priredil kot skladbo za violino in klavir iz klavirskega originala. Isto delo je Winterfeld ponovil dne 17. t. m. v Radio - Tallinn (Estonska) in ga bo predvajal na svojih nadaljnjih koncertih v Poljski in v baltskih državah. V mesecu novembru pa bo izvajal simfonični orkester v Olomoucu Škerjančevo »Slavnostno uverturo«.
»življenje ln svet« prinese v prihodnji Številki članek »Zdrava in bolna dedič-nost« (velik napredek moderne znanosti), nadaljuje se Dormakov prispevek »O kemični vojni« (s slikami). Za praznik mrtvih je aktualen članek »Strah pred smrtjo«. Pripovedno prozo zastopa prevod G. de Maupassantove črtice »Odlikovanje«. Clamek o mamutu bo osvežil spomin na letošnjo najdbo te živali v naših krajih. Številka vsebuje še mnogo krajših zanimivosti kakor »Velikani med rastlinami«, »Slovaški pregovori«, »žival pred smrtjo«, »Slovenski Brillat — Saharin«, »Umetniki ko(t, poslanci« ^
Sokol
Sokoi §t. yid nad LJubljano. Redni letni občni Zbor bo v nedeljo 30. t. m. ob pol 10. dopoldne v domači šoli. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Nujno zadržanost je treba opravičiti. Zelo važno.
So^ol Dol. Logatec. Te dni je priredilo društvo odhodnico bratoma Janezu Mihev-cu in Stanetu Podrekarju, ki sta odšla k vojakom. Poslovilne besede jima je spregovoril br. starosta, za katere 8« je zahvalil z lepim govorom br. Mihevc. — Oživiti želimo predavateljski odsek. Za prvega predavatelja smo pridobili g. dr. Vrčona Branka, urednika »Jutra«, ki nam bo govoril o aktualnem problemu manjšin v sedanjem času. Članstvo in drugo občinstvo, odzovite se polnoštevilno v ponedeljek 31. t. m. ob 20. uri. — Spomin na Cankarja bomo počastili ob 20-letnici smrti s »Kraljem na Betajnovi« 19. in 20. novembra. Dramski odsek je že pridno na delu. — Glavna naša skrb pa je zdaj posvečena 20-letnici Jugoslavije. Proslavili jo bomo z razkošno telovadno akademijo na prejšnji večer in z zborom na praznik. Spet so vsi prostori doma zasedeni z vadečimi se oddelki. — Pa tudi prireditveni odsek je že stopil v akcijo za pripravo Silvestrovega večera, predvsem pa zaradi priprave načrtov za maškerado, ki bo 2. februarja. Naša tradicionalna maškerada mora prekositi vse dosedanje. Vprašanje prostora bomo letos rešili. Že s preložitvijo kinematografske kabine na galerijo je telovadnica pridobila na prostoru. —Iz navedenega je razvidno, da naše društvo ne misli popolnoma nič popustiti v svoji delavnosti.
Iz živlfesila na dežel*
Iz Guštanja
g_ podružnica CMD na Tolstem vrhu
pri Guštanju bo praznovala 30. t. m. 501etnico svoje ustanovitve v Sokolskem domu. Začetek ob 16. Ob tej priliki vabimo sosedne Slovence k proslavi, da zedi-nimo naše vrste na severni naši meji za drugo petdesetletne. Ne preslišimo preroških besed enega izmed ustanoviteljev CMD, ki nam še vedno kličejo iz prejšnjega stoletja v naš usodni čas: »V bodočem četrt stoletju se gotovo odloči naša uso da, zato je treba Strniti naše bojne vrste, zbuditi še" speče obrambne sile in jih vzgojiti k odporu zoper tuji naval.« Severna meja zbira sile in kliče braimbov-ce...
g— Tri nesreče v enem Unevu. V vasi Kotljah ob vznožju Uršlje gore so se pripetile v enem dnevu tri hude nesreče. V jesenskih dnevih, ko je poljsko delo v glavnem že opravljeno, si kmetje naprav-ljajO eteljo. Ker je listnatih gozdov le malo, se uporablja za steljo iglasto vejevje. Pri vsakem kmetu je »stelarija«. Takrat je ves dan živahno v gozdu: čisti se gozd, podirajo drevesa in klestijo veje ob sodelovanju sosednih fantov in deklet, zvečer pa je vedno kmečka zabava. Pri takem delu je padajoče deblo te dni podrlo 20-letno Janetovo Štefko, jo stisnilo, zmečkalo in zdrobilo nogo pod kolenom. Neki Steiner Andrej pa je sekal drva in mu je odsekani konec z vso silo priletel v oko. Crn dan je bil tudi za •voznika Kotarika Alberta. Vozil je s planine les po strmih klancih in padel po nesreči pod zadnji del voza, pod katerim ga je kotalilo, dokler niso obstali konji. Vse tri žrtve dela so bile prepeljane z reševalnim avtom v bolnišnico.
★
BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri »Tarzan zmagovalec«. Predigra »En
dan vojvoda«.
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri ob 20. (v nedeljo tudi ob 15 hi 17), slovaški velefilm »Hajduk Janošik« s P. Bielikom v glavni vlogi. Med dodatki tudi kulturni film »Neznana Kina« in Paramountov zvočni tedmk. — V ponedeljek in v torek sledi »Mačja brv«.
TRŽIČ. Kino predvaja v soboto in nedeljo krasen film »Ne pozabi me!«
LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal danes ob 20., jutri ob 16. in ob 20 film »Vrtiljak«. Dodatek: Foksov zvočni tednik. Naslednji film bo 5. no-
VepTUJ Zvočni kino bo predvajal drevi ob 20., v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri film »Domovina«. Pred predstavo Fox tednik in kulturni film o naši državi.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 15.15 ter 20. izredno duhovito satiro »Moj sin gospod minister«. Dodatek: kratek pevski film donskih kozakov in Paramountov zrvočni tednik.
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri film »Trdnjava molka«.
ŠMARTNO OB PAKI. Kolo jugoslovenskih sester bo priredilo v nedeljo, 30. t. m. trgatev grozdja v prostorih g. Franca Ro-gla. Cisti dobiček ja namenjen revni čolstki deci*
ŠPORT
Vsi bi radi točke šteli
Samo iz I. razreda bo jutri nastopilo 16 moStev
V prvenstvu LNP
Ta nedelja bo glede prvenstvenega sporeda med domačimi moštvi Ae bolj bogata kakor je bila pretekla. Jutri bo v borbi za točke LNP nastopilo kar 16 prvorazrednih moštev — razen treh torej sploh vsa — med njimi Štirje pari v ljubljanski ter po dva v celjski in mariborski skupini.
Izmed tekem v ljubljanski skupini so tri določene za Ljubljano, ena pa na Jesenice. Ljubljanske tekme so časovno razdeljene po temle vrstnem redu:
Jadran—Bratstvo
Ob 9.30 na igrišču Jadrana
Ze dejstvo, da spadata Imenovana v »gornjo hišo«, in da so vsi izidi njunih srečanj tesni," nam priča, da bomo jutri prisostvovali res zanimivi borbi. Bratstvo je dosedaj izgubilo edino tekmo baš proti Jadranu ter hoče to malo nevšečnost popraviti na tujih tleh. Ker Je sedanji L razred skoraj povsem izenačen, ni izrazitega favorita ter je vsako izgubljeno točko težko nadoknaditi.
Crno-beli fio trdno odločeni boriti se do poslednjih moči, nočejo nikogar več podcenjevati ter hočejo dokazati, da znajo tudi zmagovati. Obe moštvi sta znani po lepi igri in kolikor Je Bratstvo silovitejše, toliko prednjači Jadran s pametno ln premišljeno igro. Ce bo to pot tudi napad na mestu, mu tesna zmaga skoraj ne bi mogla uiti.
V	predtekmi ob 8.80 bodo igrali juniorji Korotana in Jadrana, tudi za točke.
V	popoldanskih urah se ni dalo Izogniti istočasnemu začetku dveh tekem na raznih igriščih, tako da bo moralo občinstvo pač izbirati med dvema paroma, ln sicer:
Hermes—Mars
Ob 15. na igrišču Hermesa
Jutri se bosta na igrišču v šiški v re-vanžnem srečanju spoprijeli enajstorici Hermesa in Reke. Moštvi gojita zelo različen nogomet. Hermežani letos še niso mogli standardizirati svojega moštva, tako da se nedeljo za nedeljo pojavlja na igrišču v različnih postavah. Ti poskusi so seveda v prvenstveni borbi zelo nevarni in prav zato so šiškarji pustili nasprotnikom že nekaj dragocenih točk. Zdaj kajpa resno mislijo nadoknaditi vso to izgubo in tako opravičiti svoj stari sloves. Izgubljeno še davno ni vse ...
Marsovci so se v letošnji sezoni v rokah znanega nogometaša Doberleta dvignili do precejšnje višine in so od tekme do tekme nevarnejši tekmeci vsem kandidatom za naslov prvaka LNP. Tudi jutri seveda ne bodo držali križem rok.
V nekaj vrstah
Kljub velikemu obratu na nogometnih igriščih so glasila naših vrhovnih nogometnih forumov razmeroma prazna. Iz »Sportiste« posnemamo, da je bil na predlog LNP črtan iz članstva JNS jeseniški klub ASK Gorenje, ker je razpustil svojo nogometno moštvo. — V »Vestniku LNP« čitamo, da je upravni odbor na zadnji seji razpravljal o številnih prepovedih nogometnih tekem v območju LNP, pa je zato sklenil poslati savezu nujno vlogo, naj v tej stvari čimprej posreduje pri pristojnih faktorjih.
V zvezi s predlogom zagrebških klubov, da bi se tudi letos organizirale tekme za zimski pokal, se te dni nadaljujejo pogajanja. Predlagatelji so mnenja, da bi v teh tekmah ne bi mogla sodelovati skopljanski Gradjanski in zemun-ska Sparta, prvi zato, ker je do njega predaleč, druga pa zato, ker bi sicer primanjkovalo terminov. Zanimivo je, da obenem silijo v konkurenco zagrebško Concordijo, ki je morala lani dati slovo ligaškim klubom, pa se tudi v letošnjem podsaveznem prvenstvu ni posebno proslavila. Vsekako bodo morah v primeru, če bodo hoteli pritegniti Concordijo, postaviti v stran še eno izmed sedanjih ligaških enajstoric, da bo število konkurentov okroglo. Rekel še ni nihče, katera na] bi bila...
»Politika« objavlja spored naših reprezentativnih nastopov v nogometu v I. 1939.
Našo nogometno reprezentanco čakajo po njem prihodnje leto nekatere zelo težke, pa tudi senzacionalne naloge. Spored obsega zaenkrat naslednja srečanja: dne 8. januarja v Lizboni Portugalska-Jugoslavija, v začetku aprila v Jugoslaviji Jugoslavija - Nemčija, 10. maja v Bukarešti Rumunija - Jugoslavija (za pokal kralja Karola), 18. maja v Beogradu Jugoslavija-Italija, 21. maja v Beogradu Jugoslavija-Anglija, meseca avgusta v Pragi Češkoslovaška - Jugoslavija, 6. septembra v Jugoslaviji Jugoslavija - Poljska, 10. sep-
Borba bo torej prav zanimiva ln napeta.
Druga prvenstvena tekma v L razredu bo tudi ob 15. na igrišču Ljubljane
med Svobodo In Kranjem.
Dočim Je Kranj sigurno na I. mestu, Je za vse ostale klube tudi Se vedno možnost. da pridejo v finalno tekmovanje, posebno velja to za Svobodo, ki ima v zaostanku še tri tekme iz L kola. Svoboda se bo vsekako hotela revanžirati za poraz 2 :3 v Kranju, zato bo poslala v boj vse starejše igralce, ker mladina ne bi bila kos fizično močnejšim Kranjčanom. V predtekmi, Id bo ob 13.45, nastopijo v prvenstveni borbi juniorji Reke proti Svobodi.
Četrti par v tej skupini bosta KOVINAR ln REKA, ki bosta ob 15. igrala na igrišču Kovinarja NA JESENICAH.
V	ljubljanskem IL razredu nas prireditelji še posebej opozarjajo na zelo važno srečanje, ki bo skoraj odločilnega pomena za L mesto v tem razredu, in sicer
Moste —Grafika
Ta drugorazredna prvenstvena tekma, ki bo Jutri ob 15. na igrišču Mladike, obeta biti prav zanimiva, ker je od izida odvisno, kdo bo zasedel L mesto v IL razredu. Trenutno so na čelu tablice z razliko ene točke Moste. Ker je moštvo Most znano kot izredno žilavo, bo morala Grafika napeti vse sile in se resno potruditi, če bo hotela izvojevati zmago, ki bi Jo posadila na prvo mesto.
V	predtekmi ob 18.40 bosta nastopili v prvenstveni borbi Junlorski moštvi Most in Hermesa.
V	tem razredu bodo razen tega Igrali Se Slavija : Mladika ob 10. na igrišču Reke ter Adrija : Korotan ob 10. na igrišču Mladike. Ljubljanski spored bodo slednjič izpolnile Številne prvenstvene tekme ju-niorskih moštev, ki so večinoma določene kot predtekme glavnih tekem.
V	celjski skupini bodo Sla v borbo sa točke v tabeli Štiri moštva, ln rfcer Ama-ter-Celje v Trbovljah (ob 15.) ln AttetUd-Jugoslavija V CELJU (ob 15.15 na igrišču Atletikov).
Mariborska skupina bo imela prav tako na spoi^du dve prvorazredni tekmi, ln sicer V MARIBORU med Rapidom ln Slavijo (ob 14.SO na igrišču Rapida) ter V MURSKI SOBOTI med Muro in CSK (ob 14.30).
H kraju so za to nedeljo določene Se tekme: v Domžalah Disk : Virtus, v Žalen Borut s Store, v Ptuja Ptuj X Drava.
tembra v Jugoslaviji Jugoslavija - Rumunija (za Benešev pokal), 8. oktobra v Jugoslaviji Jugoslavija - Madžarska ih prvo nedeljo novembra v Berlinu Nemčija-Jugoslavija
Razpis
teka čez drn in s trn na Jesenicah
SK Bratstvo na Jesenicah razpisuje za nedeljo dne 6. novembra tek čez drn in strn, in sicer za člane, naraščajnike od 14. do 16. in naraščajnike od 16. do 18. leta.
Start in cilj bosta na igrišču Bratstva na Jesenicah. Pričetek tekmovanja bo ob 14. Proga vodi z igrišča navzgor ob desnem bregu Save do Hrušice, kjer se obrne in vodi preko mosta nazaj na igrišče. Dolžina proge znaša za člane okoli 5000 m, za naraščaj od 14. do 16. leta 2000 m in od 16. do 18. leta 3500 m. Tekmujejo lahko vsi člani klubov, včlanjenih pri JLAS. Prijava za osebo znaša din 2. Prijave Je treba čim prej poslati prireditelju. Prireditelj si pridržuje pravco morebitne spremembe proge. Vsi tekači tekmujejo na svojo odgovornost.
Tekma se bo izvedla po pravilnikih JLAS.
Udeleženci motoclklistične ocenjevalne vožnje pri Celju bodo imeli sestanek drevi ob 21 ▼ klubski sobi hotela »Evrope« v j Celju.'
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Poziva ! vso atlete, da se udeleže prvenstva dravske banovine, ki bo jutri v nedeljo ob pol 14. na Stadionu. Vabljeni posebno inž. Ste-pišnik, Zupančič in Bručan.
2SK Hermes (nogometna sekcija). Postavi juniorjev in prve garniture za nedeljske tekme sta razvidni na običajnih mestih. Juniorji igrajo tekmo z Mostami ob 13.45 na igrišču Mladike. Za vse v postavah navedene igralce bo drevi ob 18. . strogo obvezen kratek sestanek aa Igrišču, Vsi ln točno, Uprava*	1
SK Reka. Jutri igra L moštvo na Jesenicah; ob 11.30 naj bodo vsi na glavnem kolodvoru. Postava Je razvidna v garderobi, kjer naj se tudi dvigne oprema. Juniorji igrajo s Svobodo na igrišču LJubljane, zato naj bodo ob 13.15 v garderobi Ljubljane. Postava v garderobi; oprema naj se dvigne od 9. do 11.
Nase gledališče
DRAMA
Sobota, 29.: Trideset sekund ljubezni laven.
Nedelja, 80. ob 15.: Veriga. Izven. Znižane cene. Ob 20. žene na Niskavuoriju. Izven.
Ponedeljek, 31.: Zaprto. Torek, 1. novembra: Potopljeni svet. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nenavadno živahen uspeh Je dosegla premiera Benedettijeve tridejanske salonske komedije »Trideset sekund ljubezni«. Delo ima vse vrline dobre sodobne odrske tvorbe ter Je občinstvo izvrstno zabavalo. Posrečene scene s hum ornimi dialogi in odlično podane vloge, so pripomogle igri do popolnega uspeha.
V	»Verigi« mzgrinja pisatelj Flnžga* konflikt lz življenja na vasi, spor dveh sosedov, ki se spreta radi malenkosti, ter pozabita lz malenkostnega, trenutnega sovraštva na važnejše in večje stvari, ki so življenjskega pomena. Pisateljev namen Je bil pokazati na tem primeru, da je ljubezen do bližnjega važen činitelj, s pomočjo katerega bi izostal marsikak bridek ta usoden spor.
Hella, VnoHjoki Je zajela v svoji igrf »žene na Niskavuoriju« družinski spor ▼ veleposestniški rodbini na Finskem. Živo podano vzdušje tamošnjega življenja, orl* ginalno označene osebe iz podeželskega kroga veleposestnikov in napeto, zdaj hu» morno, zdaj resno dejanje tvorijo umetnic no, ki Jo velja videti.
OPERA
Sobota, 29.: Ero z "onega sveta. Predstav^ v spomin 201etnice razvitja jugoslop venske zastave na našem morja. Red A.
Nedelja, 80. ob 15.: Na sinjem Jadram*. Opereta. Izven. Znižane oene od 86 din navzdol. Ob 20. Poljub. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Ponedeljek, 31.: Zaprto. Torek. 1. novembra: Aida. Gostovanje g*. Ljubice Karene. Izven.
V	proslavo ZOletnlce obstoja Jngoajp-venske mornarice vprizori opera v soboff zvečer Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«, na željo Združenja bivših mornarjev v LJubljani. Predstava bo za red A. Pred pričetkom bo imel kratek nagovor zastopnik Združenja mornarjev.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 29. ob 20.: Bocacdo. Premiera. Nedelja, 30. ob 15.: Dva ducata rdečfli rož. Znižane cene. Ob 20.: Bocaccio.
Iz Jesenic
B_ Nagrobni spomenik MIhi č°;>u: Vse
prijatelje pokojnega Mihe Capa obveščamo, da bo nagrobni spomenik Mihi Čopa m Jeseniškem pokopališču svečano postavljen v nedeljo 80. t. m. ob 11. dopoldne. Vel prijatelji pokojnika vljudno vab-ljenl! Odbor aa počastitev.
Postopna dobava
ovojnega materij ala.
Osrednji nrad za zavarovanje delavcev bo imel dne 29. (torek) novembra 1938. leta ob 11. uri v svojih uradnih prostorih v Zagrebu, Miha-novičeva ul. 3-IH novo javno ofertalno pismeno licitacijo za POSTOPNO neposredno dobavo ovojnega materi-jala za pol leta za svoje krajevne organe. — Dobavni rok začne t 6. februarjem 1939. I. dalje.
Ponudbe taksirane po predpisih T. br. 25 taksne tarife zakona o taksah je treba oddati ali po pošti dostaviti v zapečateni in zaprti kuverti do gori navedenega roka Osrednjemu urada za zavarovanje delavcev (soba št. 305).
Vrednost nabavke cca din 500.000.
Kavcijo v znesku din 25.000 za naše državljane in din 50.000 za inozemce je treba položiti ali po pošti poslati blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba št. 420) naj-dalje do 10. ure na dan določen za licitacijo.
»Uslovi licitacije« kakor tudi tiskovina »Ponuda« se lahko dobe brezplačno vsak delavnik ob uradnih arah pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305). Številka: 50.755-1938, 24. okt. 1988.
Iz pisarne Osrednjega nrada za
sa varovanje delavcev v Zagreba.
V ELEGANTNEM BAKELITNEM ETUI-U V VSEH MODNIH NI-JANSAH Din 21 — (vložek 12.—).
Radio
Radio aparat
6 + 1 cevni, znamke Horny-phon, prodam ali ^ncniam za motorno kolo UKW. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. K	25224-9
Glasbila
Gramofon
zelo dobro ohranjen (His Masters Voice, s 15 lepimi ploščami, prodam za din 800.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25160-26
Želod
kupuje vsako množino V. H. Rohrmann, Ljubljana.
25181-7
f
Sprejmem takoj
vrtnarico (vzgojiteljico) k 4 letnemu fantku, na deželo blizu Ljubljane. Perfektna mora biti v nemščini in slovenščini Prednost imajo gospodične s prakso in iz ho' še rodbine. Ponudbe na cgL "dd. Jutra pod šifro »Polteno«.
25271-1
Mlajšo uradnico
spreime večie trgovsko podjetje — lahko začetnica — katera mora obvladati per-fcktno nemščino in slov. stenografijo. Ponudbe na cd. odd. Jutra pod »Večje tigovsko podjetje«.
25274-1
Kovinostrugarja
veščega, sprejmemo za takojšen nastop — Prednost imajo neoženjeni. Ponudbe na upravo tvornice Djga-resa.	25210-1
Pletilje in
prešivalke
išče za stalno K. Soss, Ljubljana, Mestni trg 18.
25265-1
Izložbeni aranžer
galanterist. dober risar, — dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I-ubljana 33«.
25250-1
Delavca
•r skladišče, sprejmem takoj. Starost ne čez 23 let, polten, trezen, vojaščine prost — I Andrašič. Kranj.
25213-1
Kovinotiskarje
i?če večja tvornica za stalno nameščenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tovarna«.
25233-1
Natakarico servirko
mlado, iščemo za letovi-ščarski hotel na Gorenjskem, Najraje šele izučeno. Služba je stalna. Biti mora lepega vedenja in prikupna. V hiši bo našla svoj dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dom«.
25292-1
Služkinja
ki je vajena kuhe in vseh gospodinjskih del, želi službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25287-2
Šofer
mlad. dober vozač, zmožen vsakega popravila, obvlada perfektno nemščino, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25283-2
Gritzner ali Pfaff
šivalni stroj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Šivilja«. ^	25276-29
Trgovino z
mešanim blagom
v zelo prometnem kraju v Zasavju dam v najem pod ugodnimi pogoji. Na razpolago tudi stanovanje. — Pojasnila daje D. Kogej, Tržič, Metova ulica št. 1.
25212-17
Eakali
Mlečna restavracija
(brezalkoholna), dobro obiskana, obstoječa dolgo let, nujno naprodaj. Hubeny, kavarnar, Zagreb, Ilica 31.
25221-19
Pozor sodarji
in mizarji!
Večje množine suhih hrastovih desk, mehke rasti, različne debeline, naprodaj. Parna žaga Ivan Gliha, Kostanjevica na Krki.
25281-15
fUi
Patent
»Kraljica peči«
Ki se naloži le enkrat dnev-n potem pa gori ves dan sc dobi v vseh velikostih pri A SEMENIČ -n drag, železnina. Jiubljana. Miklošičeva c. 15. telef. 48-67.
24462-6
Boljša gospodična
išče mesto kot plačilna v boljši lokal, kavarno, restavracijo ali bolišo gostilno za prevzem točilnice. Je mlada, 21 let, pridna, poštena, simpatična ter dobro vzgojena, vešča nemščine, zmožna kavcije. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Zelo priporočljiva«.
25245-2
..M-MMMF '.iiHrtllll!!«!"«^ '■■'"■*' i
Vajenci (ke)
nmaramrar
w •!••'■"MnUHliii!.'
Vajenko
za trgovino sprejmem takoj. V poštev pridejo samo iz Ljubljane. Pismene ponudbe na »Elektroindustrija« d. d. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13.	25280-44
Železno peč
in zložljivo posteljo, kupim. Ponudbe pod značko »Plačnik« na ogl. oddelek J utra.
25277-7
Gostilno z mesarijo
oddam dobremu najemniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25186-19
Posest
Hiša s pekarno
dobro uvedena, na prometnem mestu, naprodaj, z inventarjem. Sigurna eksistenca. Cena 50.000 din. Vprašati : Črensovci št. 100 — Prekmurje.
25255-20
nseriraj
V „JUTRU"!
Kapital
Bančno kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje r.ranilne knjižice
Tank in hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk država« razredne loterije.
544-16
Hranilne knjižice
zaščitenih zavodov, vrednostne papirje, delnice, kupone, dobropise
3°lo obveznice
kupujemo po najvišjih cenah.
Različna posojila
Oblastv. dovolj, pisarna
Rudolf Zore
LJUBLJANA Gledal, ul. 12. Tel. 38-10.
25194-16
Udeležil bi se
dobro vpeljanega trgovskega podjetja s sodelovanjem. — Vložil bi nekaj stotisoč. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod šifro »500«.
23269-16
Stanovanja
4-sobno stanovanje
komfortno, mirno, iščem za februar ali maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri osebe«.
25140-21a
Enosob. stanovanje
komfortno, s kabinetom ali dvosobno, iščem v mestu takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. <xW- J«1** P°d »Dri. upokojenka«.
23666-21a
Komfortno
stanovanje
{ti ris ob no s kabinetom — iščem za l. februar. Dopise pod »Mirno 22« na ogl. odd. Jutra.
2J140-2la
Sobo odda
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam takoj. Rožna ul. 31 (Sv. Jakob).
25270-23 Garsoniero
v palači Dunav oddamo » najem 1. novembra. Informacije pri upravitelju isto-tam.	25149-23
Slišim izgovarjat! svoje ime...
Dvosob. stanovanje
komfortno, za 750 din, oddam takoj. Malgajeva ul. 18
— Hišnik.
25288-21
Penzioniran gospod
želi po možnosti lepo prazno sobo, z oskrbo, v centru mesta, a samo pri boljši mirni družini. Cenj. ponudbe pod »400« na ogl. odd. Jutra.	25301-23a
GOSTILNO
sva otvorila v svoji na novo preurejeni hiši v št. Vidu nad Ljubljano
(poleg občinskega doma in pri odcepu banovinske ceste v Vižmarje). Postregla Vam bodeva z gorkimi in mrzlimi jedili (mesarija v hiši.). Točila bova pristna dolenjska in štajerska vina, nakupljena direktno pri vinogradnikih. — Gostilna ima lep, zračen in svetel salon in več gostilniških sob za manjše družbe. Za cenjeni obisk se priporočata LOJZE in FRANCKA MRECAR, gostilna in mesarija št. Vid nad Ljubljano.

Vsemogočni je poklical k Sebi v 86. letu starosti ljubljenega moža, skrbnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda
MELE LUKA
POSESTNIKA
ki je danes dne 28. t. m. ob 9- uri po kratki, mučni bolezni previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 30. oktobra ob pol 8. uri zjutraj iz hiše žalosti v Škalcah 45. na farno pokopališče k Sv. Ani.
Slov. Konjice, dne 28. oktobra 1938.
Žalujoče rodbine: MELE, LEBAR in KROŠL

/52
Opremljeno sobo
mirno, s posebnim vhodom, za stalno v novembru ali v začetku decembra, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen gospod«.
25272-23a
EE5Z3
Informacije
Preklic
Jaz Peteri in Jožefa nisem plačnica za dolgove, katere bi napravil moj mož Ivan Peterlin, Dobro polje.
25195-31
To ni nič čudnega, zakaj ženske se rade pogovarjajo o meni. Posebno ob takem vremenu! Druga drugi me priporočajo kot najboljše sredstvo proti rdeči, ostri in spokani koži. Tako je prav! Zakaj: samo NIVEA vsebuje EUCERIT, edino okrepčevalno sredstvo za kožo.
čitajte in širite »J U T R O«
Mlad mesarski
mojster
želi spoznati v svrho ženitve do 26 let staro dekle z večjo gotovino. Le resne pcr.udbe na ogl. odd. Jutra pod »Družinska sreča«.
25289-25
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
Emil JEDLOVČNIK, Dravograd
Izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna in Izvozna ocarinjenja po kulantnl tarifi. — Priporoča se Istočasno za prevoze, tartiske in carinske Informacije.
I
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenad^. wi izgubi našega ljubljenega soproga, predobrega očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda
dr. ŠLIBAR IVANA
ODVETNIKA IN REZERVNEGA PODPOROČNIKA
ga počastili s cvetjem in ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti k večnemu počitku — naša prisrčna zahvala.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 3. novembra 1938, ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, Radovljica, Litija, Beograd, Dnjeper, Brno, dne 28. oktobra 1938.
Globoko žalnjoči s LJUDMILA ŠLIBAR, vdova s hčerko MILICO ter rodbine SVETLICIC, ŠLIBAR, PEČENKO, HOČEVAR, REICHMAN
I INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Kruta usoda nam je nepričakovano iztrgala ljubljenega moža, očeta, brata itd. gospoda
OŽANC ANTONA
VIŠJEGA SODNEGA OFICIJALA
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto ob 4. uri popoldne na pokopališče v Cerknici.
Cerknica, Ljubljana, Tivat, Chleveland, Ohlo, dne 27. oktobra 1938.
IVA, žena; MAJDICA, hčerka; URŠKA, MARJETKA, sestri; JANEZ, JOŽE, brata in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem ki ste nas tolažili v najtežjih dneh, vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrazih sožalje ob težki izgubi našega nenadomestljivega očeta itd. gospoda
FLORIJANA ZORKA
POSESTNIKA, GOSTILNIČARJA itd.
• -cerr>. ki ste ga v tako velikem številu pokropili, mu prinesli vencev in cvetja in zasuli z njim njegov poslednji dom, najlepša in prisrčna zahvala.
Posebno zahvalo smo še dolžni čč. duhovščini iz Bele cerkve m šmarjete, nadalje g. duh. svet. I. Perkotu za tolažbo v zadnjih dneh, gg. zdravnikoma dr. B. Ktisselu in primariju dr. Cervinki, za skrb in lajšanje bolezni, gasilski četi iz Bele cerkve za častno spremstvo, vsem odposlancem raznih društev in ustanov, obema pevskima zboroma iz Bele cerkve in pevskemu zboru iz št. Petra za žalostlnke doma ln na grobu, gasilski godbi za žalne koračnice, šolskemu pevskemu zboru in vsem, prav vsem, ki ste našega nepozabnega očeta v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti in nam lajšali našo bol.
V Družinski vasi, 26. oktobra 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
NEPREMOCLJIVE HUBERTUSE, TRENCKOTE,
vse vrste dežne plašče, obleke i. t. d. Najboljši nakup
Presker,
Sv. Petra c. 14.
KLIŠEJE
ENO VECBABVNE
JUGOOUANKA SV PETKA NAM

Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, boks, suha drva
and!
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, TeleL 20-59
Zahvala.
Vsem, M so se ob rakvi poslovili in z venci in cvet an obložili našega blagega brata in strica, gospoda
za 0Cra
is £}utomera
izrekamo iskreno zahvalo.	.
Posebno zahvalo smo dolžni č. g. rnonsg. Andreju Lovrejc, gosp. zdravniku sanitet. srez. ref. dr. Haringu, vsem ostalim odličnikom, pevskemu zboru za ganljivo odpete žalostinke, tovarišem lovcem, mestni godbi, gasilski četi, kakor vsem številnim prijateljem tn znancem za častno spremstvo.
LJUTOMER, 24> oktobra 1938.
•v
Jtodbine Zitek-&termun.
Vsemu sorodstvu in znancem javljamo žalostno vest, da je naš dragi oče, mož, brat, stric itd., gospod
Franc Dolničar
PROKURIST IN PEŠ. PORUCNIK V REZ.,
danes ob 5. uri zjutraj nenadoma umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 30. oktobra ob 10. uri dop. izpred hiše žalosti Breg št. 10 do Pivovarne Union, odkoder ga prepeljemo na Bled in položimo k večnemu počitku ob 2. uri popoldne.
Nepozabnemu pokojniku ohranimo trajen spomin!
LJUBLJANA, dne 28. oktobra 1938.
MARJA In INKA, žena in hčerka; JOŠKO DOLNICAR, SLAVKA por. DRAXLER, EDA por. DIETZ, brat in f stri; SLAVKA DOLNICAR, svakinja; dr. V. DR \XT ER, MILAN DIETZ, svaka.
J. BLASN1KA NA SL. UNIVERZITETNA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI naznanja tužno vest. ?<? men dolgoletni sodelavec in prokurist, gospod
rane
(Bd n tear
peš. poručnik v rez.
danes, dne 28. oktobra ob S. url zjutraj nenadoma umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 30. oktobra ob 10. uri dopoldne izpred hiše žalosti, Breg ŠU 10, do pivovarne Union, odkoder ga prepeljemo na Bled in položimo ob 2. uri popoldne k večnemu počitku.
Požrtvovalnemu, marljivemu in nesebičnemu sode-V p hranila družba trajen spomin.

UPRAVNI IN NADZORNI SVET