Številka 120 TRST, v sredo, 1. maja 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vsaki dan tailf tb nedeljah In praznikih.ob 5.. eb ponedeljkih eb 9. zjutraj F»«*.mične Številke ae prodajajo po 3 nvfi. (6 Btotick) f B?£Cgih tobakarnah v Irptu in okolici, Ljubljani, Gorici, čt. Petru, Sežani, Nabrežini. 8v. Ludji. Tolminu, ' Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CE>"E OGLASOV se računajo po vrstah široke 73 mm, visoke "3'/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlnk ; '.a oenortn:ce, zahvale, poplanice, oglase denarnih zavodov £0 stot- Za oglase v tekstu lista do 5 Trst 5 K, vBakana-aiijiia vrata K 2. Mali oglasi po 3 sto t. beseda, najmanj pa fo 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »osti". — Pla&ije se izključno le upravi .»Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moč t Naročnina »afta za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, ■» □aročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira -Vbi dopisi naj se poSiljajo na ure^nifitvo lista. Nefrankovan* pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Galattl 18. (Narodni do* Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoitsj lista Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci « lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti ft. I6*. c^sa Pefitno-hranilnlčni račun fit. 841-6o2. T£L£FOV itoT. 1157. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". politično društvo Edinost priredi danes, dne I. maja t« I. <>!> 4. uri popoludue Volilni shod na Konkonelu v gostilni pri g* Štefan« JFerluga. pokrajinah in trdil, da pruska politika proti Čuli ste že, kaj nam treba na tej skrajni stranka pa ne zahteva svobode samo za-se-Poljakom je politika nevredna in potirajoča. južni točki slovenskega ozemlja in kako smo, ampak jo spoštuje tudi pri druzih. (Tako je!) rvr T*V /s • a * ____ __A.__3*1 * 1 _ . 1 _ ? 1 _ __" 1____- mah Tlitl« a o / in Kn K n 4 rt r-inn n Irft L* A- BRZOJAVNE VESTI. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 30. Posl. zbornica je sprejela v tretjem čitanju predlog glede inar-tikulacije skupnih izdaj, ki niso še bile dovoljene od ogrskega državnega zbora. Prihodka seja bode dne 13. maja. Minister Dr. Fort. DUBROVNIK 30. Trgovinski minister Dr. Fort dospel je sinoči v Gruž. Zjutraj si je ogledal znamenitosti Dubrovnika in popoldne nadaljeval svoje potovanje preko Novega grada v Kotor. Zunanji minister Aerenthal. DUNAJ 30. Minister Aerenthal je danes popoludne odšel v Berolin. Električna železnica Dunaj-Baden. DUNAJ 30. Železnični minister pl. Der-echatta je otvoril električno železnico Dunaj —IJoden. Štrajki. DUNAJ 30. 200 agentov in inkasantov tukajšnje zaloge akcijske družbe Singerovih šivalnih strojev je stopilo v štrajk. Zahtevajo, da se jim plača poviša in takoj odpusti •ženski personal. KOLONIJA n. R. 30. Kakor poroča „Kolnische Zeitung- je stopilo v štrajk približno 1000 mož v Rombachovskih rudokopih. Štrajk grozi razširiti se po vsem lotaringij-skem rudokopnem revirju. Velik požar pri Keki. REKA 30. Sinoči vžgal se je hlev v bližnji vasi, Malih Drašicah. Razvnel se je velikanski požar radi silnega vetra. Po pol uri gorelo je 18 hiš in 6 hlevov. V plamenu je poginilo čez sto ovac in druge živine. Škoda je velikanska. Čez dvesto oseb je brez strehe in v grozni bedi. Nemiri v Črnigori. KOTOR 30. Kakor poročajo iz Podgo-rice vršili so se tam isti nemiri, kot zadnjič v Nikšiču. Vojaški guverner Martino vic in policijski |'ere>z Podgorice sta bila z revolverjem težko ranjena. Napadalec je bil ubit. Sedaj vlada tam popolen red. Nemški državni zbor. BEROLIN 30. Nemški državni zbor je nadaljeval danes debato o poštnem proračunu. P.idke, državni tajnik, govore o pravici delavcev do združenja, je dejal, da taka pravica ne sme tako daleč segati, da bi se kar stvorila država v državi. Združenja in njih časnikarstvo., da ne smejo uničiti discipline, zaupanja in spoštovanja do javnih uradov. Poljak Chlapo\vski je protestival proti nameravanemu povišku plače uradnikov v vzhodnih PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Fanika se je čutila nekoliko užaljeno. Vzbudil se je njen ponos na ta direktni napad na njena čutila in dvignila je oči od preproge, da bi pogledala tujko nekoliko ponosno, a Meda lica in drhteče ustnice Izabeline so potolažile zopet njeno jezo. ..0. res je! Moje domnevanje se potrjuje ! — Govorite, gospodična, rotim Vas, imejte usmiljenje z mojimi čutili... govorite, povejte mi: ali ljubite Dunvuda V Izabelinem glasu je bilo nekaj tako tožečega, da se je Fanikina naraščajoča nevolja takoj polegla in edini odgovor, ki ga je mogla dati, je bil, da je pokrila žareči obraz z obema rokama, zgrudivša se na stol. Izabela je hodila nekaj minut molče gor in dol; nato pa je stopila pred Faniko, jo prijela za roko in rekla z očividnim prizadevanjem, da bi se pokazala mirno in srčno: „Odpustite mi, gospodična, ako, me je moje burno srce gnalo predaleč, ali ... moja silna..." Ni mogla naprej. BEROLIN 30. Pri posvetovanju o proračunu državnega kancelarja in državne kan-celije razpravljalo se je najprej o zunanji politiki. Kralj Eduard v Rimu. RIM 30. Kralj Eduard je ob l1/* pop. dospel v Rim na svojem potovanju iz Nea-pelja. Kralj Viktor Emanuel je pričakoval angleškega kralja, ki je stopil iz vlaka. Po prisrčnem objemanju stopila sta kralja v dvorni salonski voz, kjer sta ostala 10 minut, na kar sta se prisrčno poslovila. Vlak je nadaljeval svojo pot v Florencijo in Domo-dossolo. Atentat na predsednika guatemalske republike. PARIZ 30. Tukajšnji diplomatični zastopnik guatemalske republike dobil je brzojav, ki poroča, da je danes zjutraj bila vržena bomba proti predsedniku Cabrere. Isti ni bil ranjen, pač pa spremljajoči ga general Orel-lana in kočijaž. Nezgoda v premogokopih. LONDON 30. Brzojavljajoiz New-Jorka: Pri Pittsburgu je sedem delavcev zakopanih v nekem premogokopu že od prošlega petka. Sinoči bili so nekateri še živi ; slišati je bilo njih obupno potrkavanje. Ni moči jim pomagati, kajti velika množica vode je preplavila del premogokopa in jih loči od zunanjega sveta. Prostozidarji in Jeanne d' Are. ORLEANS 30. Občinski svet je sklenil s 14 glasi proti 14, da se deputaciji prostozidarjev dovoli, da se sme udeležiti slavnostnega sprevoda, ki se bode vršil dne 7. maja na čast Orleanske device. Danski kralj na Norveškem KRISTIJANU A 30. Včeraj o poludne došla sta sem kralj in kraljica danska. KRISTIJANIJA 30. Sinoči vršila se je slavnostna gostija v kraljevskem dvorcu. Kralj Haakon in danski kralj napila sta si s prisrčnimi besedami. H u s i j a. Duma. PETROGRAD 30. Duma je sprejela predlog o vojaškem kontingentu s 193 proti 123 glasom. Tolovaji na Ruskem. JEKATERINOSLAV 30. V prošli noči napadli so tolovaji osebni vlak, ko se je ustavil na postaji Garhajnovo. Poskus ople-niti ves vlak se ni posrečil. Tolovaji so le odvzeli v vlaku nahajajočemu se privatnemu blagajniškemu uslužbencu 30.000 rubljev. Tolovaji so ušli. Veliki volilni shod dne 26. aprila zvečer v „Narodnem domu". (Dalje.) Za proi. g. M. Mandićem je zadobil besedo kandidat za drugi okraj g. dr. G. Gregorin, katerega govor prinesemo prihodnjič, ker nam niso slučajno danes pri roki dotične beležke. Radi tega priobčujemo danes govor g. dra. O. R v b a f a kandidata za III. mestni okraj, ki je zadobil besedo po dru. Gregorinu. Dr. Rvbar je govoril: Cenjeni zborovalci. Po prelepih besedah predgovornikov sem skoro v zadregi, kaj naj vam še povem in razvijam svoj program. se trudili doslej, da pridemo na tej za ves Dalje se ponaša in baha ta stranka, ko-naš narod prevažni točki do boljše po- j liko da je storila za omiko in koliko da je storila za splošno dobro. Tudi v teh trditvah se kaže, kako nepoštena in neiskrena je ta stranka. Tudi mi delamo, tudi mi moramo nositi bremena, ki jih naklada ravno ta i stranka prebivalstvu, tudi žulji našega ljud- zicije ? ! Vendar vas prosim, da dovolite tudi meni, da tudi jaz spregovorim nekoliko besed v dodatek k temu, kar so rekli predgo-vorniki. V teh dneh čitamo mnogo tudi o dru- j stva morajo polniti občinske blagajne. Zato zih strankah in njih stremljenjih, čujemo, j pa imamo pravico zahtevati, da se daj a tudi kako govore in obljubujejo v visoko donečih 1 /T7~U „ frazah, kako bodo celo jemali zvezde z neba doli, da jih poklonijo svojim volićem. (Hrupna veselost). Priznavam, programi so potrebni in prav je, da stranke predlagajo načrt, po katerem hočejo stremiti za svojimi cilji in delovati za splošno dobro. Ali programi morajo biti pošteni in stranke morajo imeti tudi pošteno voljo, da bodo tudi res izvajale svoj pošteni program. (Pohvala). Stranka, ki preveč obljublja, toliko, da sama dobro ve, da ne bo mogla izvršiti tega, kar obljublja, taka stranka ni poštena in ni pošten tudi nje program. (Živahno pritrjevanje). Program, ki obljublja, da pripravi volilcem — se ve, ako bo dotič-nik izvoljen — kar čez noč nekako deveto deželo, nekak raj že na tem svetu: tak kandidat ni pošten in ni poštena njegova stranka. (Vsestransko pritrjevanje). V svojem programu je lahko stranka najboljša med najboljšimi; ali kaj pomaga, ako program ostaja mrtva črka. A mrtva ostaja, ako se oni, ki so bili izvoljeni na podlagi tega programa, ne trudijo resno in pošteno, da tudi uresničijo, kar obljublja program. Program ima svojo vrednost le tedaj, če poklicani faktorji tudi resnično delujejo v smislu istega. Če si ogledamo druge stranke, ki sedaj nastopajo in njihove programe, in če primerjamo te z njihovim sedanjim vedenjem, vidimo, da njihovo delovanje nikakor ni v soglasju s programi in da so ti poslednji le v slepilo. (Pritrjevanje). Poglejmo najprej na italijanske stranke vseh barv. Pri vseh vidimo za nas važno važno okolnost, da povdarjajo svoje italijan-stvo, italijanski značaj naših pokrajin! Po njihovem je vse italijansko tu: zemlja je italijanska in nebo menda tudi. (Hrupna veselost). Italijanska liberalna stranka je n. pr. silno ponosna na vse svoje italijanstvo m osvoje, iui le om smocuumosetuai mrzi iz duše vse, kar je našega. A kaj vi- ta ffnka poslužuje nedovoljenih nepoštenih dimo vendar?! Vidimo, kako išče ta stranka sredstev: na nedovoljen način hoče vplivati posebno na ljudi, ki so po svojem službenem položaju odvisni, na državne uslužbence. Tudi to ni dovoljeno, tudi tako postopanje ni pošteno, ako se hoče izkoriščati službeno od- pomoči tudi med našim slovenskim ljudstvom, med našimi poštenimi Slovenci: išče pomoči pri njih, ki jih sicer zaničuje in zasramuje ! Po njenem je tu vse italijansko, vendar te- nam, kar nam gre. (Viharno pritrjevanje). Pravijo nam, da smo barbari. Tudi če bi bilo res, kdo pa je kriv na tem ?! Ali ne oni, ki upravljajo naše šolstvo, oni, ki nas tako grozno zanemarjajo in nam odrekajo kulturna sredstva ? ! Njihova je krivda, ker nam nočejo dati šol. (Pritrjevanje). Tu vidite zopet, kako njihova dejanja ne odgovarjajo besedam o omiki in napredku. Za tako stranko mi ne moremo glasovati. Preidimo k socijalni demokraciji. Tudi ta stranka govori na vse pretege, da je za svobodo, za osamosvojenje in proti vsakemu pritisku. A kako postopa v resnici ?! Delavci, železniški uslužbenci mi sporočajo, kako da pristaši te stranke pritiskajo na te delavce, da bi jih odvrnili od naše stranke in da ne bi glasovah po svojem prepričanju in po svoji vesti. (Čujte ! Čujte ! Razni vskliki proti socijalnim demokratom). Slično postopajo tudi v Ljubljani. Te dni je njihovo glasilo „Rdeči prapor" žugalo te dni obrtnikom, posebno gostilničarjem z bojkotom. (Hrup). Njim naj bo dovoljeno vse, naj jim bo dana vsa svoboda, sami pa omejajo svobodo drugim! (Vsklikanje). Stranka, ki vedno govori o svobodi, a deluje vendar tako teroristično, ne deluje v smislu svojega programa. (Burno pritrjevanje). Jaz spoštujem vsako prepričanje, če je le pošteno. In vsakomur je dovoljeno, da skuša prepričati druge in jih pridobivati za svoje prepričanje. Ali to naj se godi z besedo, z argumenti, nikakor pa ne s silo. Žugati ni dovoljeno in poštena stranka se ne poslužuje groženj. (Aplavz). Vidite, da tudi s socijalno demokracijo ne moremo sodelovati. (Vseobče glasno pritrjevanje). V Trstu je tudi neka stranka, ki se imenuje krščansko socijalna. V svojem programu pravi ta stranka, da hoče osvoboditi prebivalstvo od pritiska gospodovalne karno-ristične stranke. Torej tudi hoče delati za osvobojenje. Ali te dni smo culi, kako se tudi odvisne ljudi, da morajo glaso- yim.ost J^dij- Kdor je v službi, mora vršiti ______r ... - firm r\ cliv/hann fin -innof nranriMnia ma Fanika je dvignila obličje, zopet so se srečale njune oči — in zdaj sta si padli v naročje in pritisnili pekoča lica druga ob drugo. Objetje je bilo dolgo, goreče in odkritosrčno. A govorila ni nobena, in ko sta se slednjič ločili, je Fanika. ne da bi bila povedala kaj, stekla nazaj v svojo sobico. Med tem ko se je vršil ta prizor v sobici gospodične Singeltonove, so se dogajale stvari velike važnosti v salonu, kjer sta bila ostala sama polkovnik Velmer in Sara. V teku pogovora s svojo lepo družab-nico se je doteknil polkovnik — nekoliko v zadregi pač — tudi dogodkov prejšnjega dne. ~Ko sem videl tega gospoda Dunvuda v Vaši hiši v mestu, nisem slutil, da postane nekoč tako slaven vojščak," je rekel, prizadevajoč se, da bi skril svojo jezo za smehljanjem. „Slaven v očigled sovražnika, katerega je premagal," je odvrnila Sara z nežnim ozi rom na čutila svojega družabnika. „Bilo je v resnici v vsakem pogledu zelo obžalovati, da se Vam je pripetila tista nezgoda. Sioer bi bilo kraljevo orožje gotovo kakor vedno trium-firalo .. „In vendar bi me prijetnost take družbe, za katero se imam zahvaliti ravno temu ne- rorizuje nase vati za nje kandidate ! Ali je to znak ponosa? Kje sta ostala samosvest in ponos mogočne italijanske liberalne stranke ? (Viharen aplavz). Stranka, ki je toli ponosna na svoje italijanstvo, ne bi se smela niti dotakniti enega Slovenca, če je res — ponosna (Pritrjevanje), marveč bi morala delovati le s svojimi silami. Ta stranka kriči tudi vedno : „Evviva la liberta, il progresso Toda mi vidimo dan na dan, kakov je nje liberalizem! Kjer ima gospodarsko moč, zlorablja jo v svoje politične svrhe, izsiljuje in omeja politično in osebno svobodo. (Glasno odobravanje). Je-li to liberalno, je-li liberta ?! Da, ona je zelo liberalna, do skrajnosti, ali samo — za-se, drugi naj bi bili le nje sužnji! (Vrišč. Razno vsklikanje). Poštena liberalna srečnemu slučaju, lahko odškodovala za bolečino i užaljene časti i ranjenega telesa," je mehko dostavil polkovnik. „Upam, da so Vaše rane samo lahke .. je šepetala Sara. „Lahka v resnici je rana mojega telesa v primeri z neko drugo," je odvrnil polkovnik pomenljivo. „Ah, gospodična, v takih momentih še-le občutimo pravo vrednost prijateljstva in simpatije !" Kdor ni izkusil sam. si ne more misliti prav, kako hitro je v stanu gorkosrčno dekle napredovati v ljubezni.., Ko se je začel dotikati razgovor prijateljstva in simpatije, se je zdela Sari stvar preveč zanimiva, da bi bila odgovorila kaj. Uprla je samo oči v polkovnika in videla, da je zrl z občudovanjem v njen obraz, katero je govorilo več nego bogvekoliko besed. Tako sta ostala še celo uro v nemotljeni j Italijani niso našli ljudij, ki bi hoteli sode- rri clrnnat ir> rloci ni t mvp rl f> 1 crncnnn ni- fPnl.A lin Ji nni -,1.,. ___A • • t svojo službeno dolžnost, prepričanje njegovo pa ostaja njegova izključna last in nikdo nima pravice zahtevati od njega, da glasuje proti svojemu prepričanju. (Viharno pritrjevanje). Če hoče ta stranka res delovati za osvobojenje, če hoče delovati na spremembo tukajšnjih razmer, potem naj skuša pridobiti si pristašev mej italijanskim ljudstvom (Frenetično odobravanje), naše ljudstvo pa naj puste pri miru, ker to je že pripravljeno za boj proti pritisku gospodovalne stranke. (Ponovno odobravanje). Naši so že in še predobri Avstrijci. Pri nas ni nikake nevarnosti. Naj skušajo pridobivati za patrijotično idejo tam, kjer niso še nič pridobili. To bi bilo umestno. (Glavno odobravanje). Ali tja si ta stranka ne upa, ampak le naše ljudstvo hoče spre-obračati, ki je itak že predobro. Zato moramo tudi krščansko socijalni stranki jasno in naravnost povedati, naj se ne poslužuje taciii sredstev in da so minoli tisti časi, ko smo mi Slovenci slepo delali štafažo drugim, pa bilo tudi — patrijotom. (Viharn aplavz). Naj vam navedem en karakterističen takt. Nekdaj so prirejah ob gotovih patriotičnih slavnostih bakljado, velik sprevod po mestu. Sodelovala so vedno tudi naša društva in so bila vedno v sprevodu kakor — rep patrijotov (Viharna veselost). Da-si je bila vedno v takih sprevodih ogromna večina Slovencev, so brzojavke v dunajskih listih govorile : kako krasno patrijotično manifesticijo so priredili — tržaški Italijani!! Tako so poročali, da-si je bila v sprevodu velika večina Slovencev, da-si so ti navdušeno kričali „živio" in so se vile slovenske zastave po mestu. (Krik) A glejte, čim je „Del. podp. društvo" odreklo svoje sodelovanje — baldjade ni bilo več, ker med ~————-j t —---- — --- stvarij, ki so razdivljale njegovo družico — | Kako naj torej nastopa naša narodna in ta večer je šla Sara s kaj lahkim srcem j stranka ? Mi nimamo velikih industrijskih za-k počitku. ; vodov, mi nimamo veletrgovine, mi nimamo (Pride še.) * mogotcev, ki bi mogli vplivati in pritiskati in ukazovati. Mi nimamo moči in tudi načelno ne delujemo s terorizmom (Aplavz). Mi ne mislimo na to, da bi Italijani glasovali za nas. Mi smo zadovoljni če glasujejo z nami vsi pošteni Slovenci. Mi prirejamo shode in govorimo javno, kaj hočemo. Ce ste zadovoljni z nami, glasujte z nami \ ako ne. pa ne — radi tega ostanemo vse eno dobri prijatelji. (Ploskanje in klici: Hočemo! Vsi do zadnjega !) Na naše shode je svoboden pristop vsakomur in ne zahtevamo od nikogar nič dru-zega, nego da nas spoštuje. Mi ne delamo neprilik drugim, zahtevamo pa, naj nam nikdo ne prihaja z drznimi insinuvacijami. Motiti se ne bomo puščali od nikogar. (Frenetično pritrjevanje). Kaj hočemo torej ? Le eno stvar želim omeniti, o kateri se po mojem mnenju veliko premalo govori. To je ideja nacijo-n a 1 n e avtonomije. (Odobravanje). Če zahtevamo šol. nam odgovarjajo navadno: mi ne bomo za vas plačevali šol, mi upravljamo skupen denar, a vi ne morete zahtevati, da bi se italijanski denar trošil za vaše šole. Mi tega tudi nočemo in bi bili zadovoljni, ako bi smeli sami skrbeti za svoje šolstvo. Naj se nam le da pravica in možnost za to po uve-denju nacijonalne avtonomije, da bomo sami pobirali davek in potem nam gotovo preostane dovon tudi za naše šolstvo. Če je naš denar dober za italijanske šole v Trstu ljudske in srednje, potem bi bilo več nego pravično, da bi tudi nam dali šol — vsaj ljudskih. (Pritrjevanje). Mi nočemo več prositi njihove milosti. Oni nai skrbe za-se. mi pa bomo skrbeli za-se. Za to načelo moramo nastopiti najodločneje. Ze pred blizu štirimi desetletji so nastopali Slovenci za združeno Slovenijo, da se združijo vsi Slovenci v eno celoto. Proti temu so nastopili vsi mogočni faktorji: narodni nasprotniki in vlada. Mi sicer nismo odstopili od tega idejala, ali nismo slepi za ovire, ki se stavljajo na pot uresničenju tega ideala, ('e se torej tudi za sedaj ne združimo v eno provincijo, pod eno upravo, pa skušajmo doseči vsaj to. da bomo mi sami upravljali svoje kulturelne potrebo. (Odobravanje). Vlada bo morala vsprejeti to načelo, ako hoče, da pride mir v državo ! (Ponovno odobravanje). In na dosezanju tega cilja naj pomagajo nam tudi socijalisti, potem bomo lahko skupno korakali in delovali ter jih bomo priznavali kakor prave sinove svojega naroda. (Viharno pritrjevanje). Dr. Gregorin vam je lepo predočil, kako se je razvijala naša stvar v Trstu. Nočemo se hvaliti, ali toliko lahko rečemo, da to kar se je storilo v Trstu za naobrazbo našega naroda, ie delo naše slovenske narodne stranke (KuTen aplavz. Zivio-klici). Kdaj in kje so delali socijalisti na tem polju?! (Krik). Tako je tudi sedaj. Socijalisti so sicer res ustanovili ljudski oder Ideja je lepa in jo moramo le pohvaliti. Ali če prihajajo ljudje, ki nas na svojih predavanjih obsuvajo s ,.š n o p s o m" in -gnoj em", (Krik) potem moramo reči, da se na ta način ne izobražuje ljudstvo, ampak nasprotno — posurovlja se je. (Neopisen vrišč). Ce pa hočejo socijalisti resno sodelovati na izobraževanju našega ljudstva, jih bomo radi podpirali tudi mi (Pohvala). Dokler pa nas bodo blatili, jim ne bomo priznavali, da so kaj storili za ljudsko izobrazbo. (Burno pritrjevanje). Mi hočemo, da se razvijajo vsi naši sloji, da so po javnih uradih naši ljudje. In ko dosežemo to, ko si utrdimo pozicijo, potem še le bodo resnične besede pesnikove: Mi vstajamo in vas je strah! ! _(Pride še). Dogodki na Ruskem. Ruska agrarna revolucija. Prof. M. Reusner je priobčil v „Beri. Tagblattu^ daljši članek o ruski agrarni revoluciji. Pisec pravi, da bi oni, ki ne pozna ruskih agrarnih razmer, mislil, da gre v Rusiji za kak radikalni prevrat. No, oni, ki pozna agrarno gibanje v Rusiji, mu prisoja le delni značaj, ne pa splošnega gibanja med ruskim narodom. Tako se n. pr. niso v baltiških pokrajinah pojavile zahteve o delitvi zemljišč, vzlic temu, da je tam mnogo proletarijata. Vsa borba ie šla za tem, da se politični in socijalni odnošaji osvobode izpod nemško-ruskega absolutizma. V ruski Poljski ne misli nihče na razlastitev zemljišča in njegovo razdelitev, marveč se hoče s štrajki vspeti v politični borbi in v socijalnem napredku. V samem Kavkazu, kjer 60 za časa revolucije hoteli uvesti republikanski režim, ni bil isti urejen na komunistični podlagi. Ali tudi v notranjih pokrajinah Rusije ni sloge v nazorih glede agrarnih reform. Izvzeti se mora okolica Moskve, ker je tamkaj nastal proletarijat vsled industrijalne centralizacije, a ne vsled agrarnih potreb. V beli in severo-zapadni Rusiji prevladuje gospodarstvo kmetskih majoratov. Njim je pomoči samo razumnim in postopnim dviganjem industrijalnib podjetij. Tudi v takozvani „črni zemlji" niso kmetje še zahtevali delitve zemljišča, akoravno je tamkaj mnogo zemljiščnega proletarijata. Tudi kozaške pokrajine nočejo Hičesar vedeti o razdelitvi zemljišča. Radi tega ostajajo kakor središča ruske agrarne revolucije srednja Rusija, Malorusija in stepe. A to je tudi umljivo, ker je stanje teh pokrajin prava izjema. Na tem velikanskem zemljiščnem prostoru ni možno drugo, nego gospodarstvo j životne potrebe. Vsled podnebja in zemljiščnih odnošajev bilo bi možuo i utezi v no gospodarstvo le tedaj, ako bi to bila sama velika posestva. No, ravno tu so sami manji posestniki in kmetje, ki so povodom njihove emancipacije dobili najslabeje dele zemljišča. Tu je pomanjkanje zemlje izredno veliko ter je vsled tega umljiv takozvani prisilni zakup. Kmet je prisiljen vzeti v zakup zemljišče, ker od „mira" ne more živeti, akoravno ve, da tako ali tako propade. Ruski absolutizem je skrbel, da so se ravno v tem kraju vsak čas pojavljale epidemije lakote (tako leta 1891) in da se je tamkaj vzdržala tradicija moskovskega gospodstva in njegove socijalne uredbe, ali tudi neprestane kmetske in ravno zato agrarne revolucije. Ruski fevdalizem je bil različno od nemškega zgradjen na mongolskem in bizantinskem temelju. V:»led tega je bila državna ideja, da vse zemljišče pripada Bogu in carju ; kmetu se je dala zemlja, a graščaku kmet skupno z zemljiščem Tako se je praktično razvila misel o svobodni zemlji, ki ni v resnici pripadala nikomur, ampak samo državi, hraneč milijone lilapčujočih ljudi. Ta zistem se vzdržuje še danes v Sibiriji, kjer je vsa zemlja brez male izjeme državna lastnina. Vsled takih razmer, sedaj boljih sedaj gorjih, nadejali so se kmetje sedaj obilnejim. sedaj liberalnejim agrarnim reformam. To nado je ruski absolutizem tudi vzdrževal in agitiral zanjo posebno za časa vojn. Da ni vsa ruska vojska v rusko-japonski vojni od-pala, ima se samo pripisati nadi kmetskega stanu v te reforme. Prva naredba po razpustu dume poskusila je odpraviti agrarne občine in uvesti privatno lastnino med kmeti. Ali bilo je prepozno. Tak vspeh, kakor ga hoče doseči ruska vlada, ne da se doseči kar čez noč. Tudi druga duma bo morala računati, hoče-li ali neče poseči v agrarno vprašanje ? Kako se ima rešiti ta agrarni problem, o tem niso na čistem same ruske stranke, a ni sami socijalni demokrati. Večina je uverjena, da se zamore v načelu rešiti na način, da se del zemljišča poveča kmetskemu prebivalstvu. Konservativci in uradniki se seveda nadejajo dobrega mu posla in dobička, a vse na račun kmetov. Kadeti so mnenja, da bi se specijelno v „črni zemlji* prepustila zemljišča kmetom po nizki ceni, katero zemljišče imajo oni danes že itak večinoma v zakupu. Socijalni demokratje pa niso složni. Službeno so izjavili, da treba velika posestva „municipalizirati", ali pozabili so, po katerem načelu bi se rešile pojedine lokalne potrebe vsled in po tej „municipalizaciji". Ob enem zahtevajo socijalni demokratje, da se kmetu pusti popolna svoboda razpolaganja nad njegovim zemljiščem. Socijalistični revolucijonarci, narodni socijalisti itd. „trudovniki"4 tirajo kmete v socijalno revoluciio in zahtevajo nacionalizacijo zemljišča. Reusner obsoja ta načrt, kajti za tiste, ki bi hoteli obdelovati zemljišče, manjka okolu sto milijonov desetin zemljišča. Pisec meni, da zmaga med kmeti praktična ideja. Konečno pravi, da se stara agrarna Rusija mora pokopati kakor se je pokopala tudi ruska samo vlada, a ruskemu kmetu se odpira tedaj nov svet. Tržaško volilno gibanje. Slovenci! Volilci! Politično društvo ,,Edinost" priredi danes popoldne ob 4. uri volilni shod na Konko-nelu v prostorih gostilne g. Štefana Ferluga. Tu hočemo praznovati 1. maja v bratski slogi in v medsebojnem navdu-ševanju za našo narodno stvar. 14. maja so volitve ! Pohitimo vsi na Kon-konel, da se v sveži, oživljajuči se naravi čvrsto pripravimo za veliki dan. Zatorej : Vsi Slovenci danes na Ivonkonel! Logika italijanskih socijalistov. Poroča se nam, da so na socialističnem shodu za III mestni okraj govorniki odločno odklanjali pojm domovine, češ, da njihova domovina je tam, kjer si služijo kruh. Na istem shodu pa so socijalisti ob govoru gospoda dr.a Josipa Mandiča vsklikali da naj Slovenci gredo v Ljubljano. Kako se vjema to ? Će je za človeka domovina tam. kjer služi kruh, potem je za vse nas Slovence, ki tu bivamo in si služimo svoj kruh, Trst — domovina!! Je-li pa potem liberalno, demokratično in socialistično, da nas gonijo od tu, čim zahtevamo isto pravo kakor drugi tukajšnji prebivalci ?!! Aut — aut. Ali imamo vsak svojo domovino, ah pa je za nas vseh Trst domovina. Će pa socijalisti zanikujejo pojm domo-jvine, a nas v isti sapi pode v našo domovi-; no, potem je to — zelo čudna logika ! „Rdeči prapor" v svoji zadnji številki poroča o shodu, ki so ga priredili pred desetimi dnevi socijalni demokratje v II. mestnem okraju in na katerem je na napade „so* drugov" odgovarjal v laškem jeziku Dr. Josip jMandić. „Rdeči prapor"4 piše, da je Dr. Man-dić govoril lašk;, ker se baje sramoval govoriti slovensko. To je pač ne vemo ali bolj smešno ah nesramno! Dr. Mandić je od- govorjal laškemu govorniku in abstrahirajc I Cene vstopnic običajne. — Na te pred-od uljudnosti, ki jo zahteva vsako parlamen- j stave uljudno vabijo členi slovenskega dežel-tarno delovanje, on je govoril da se ga ra-j nega gledališča iz LJubljane, zume. Sploh naj „Rdeči prapor* molči! Naj • Naše gledališče. (Konec) Vlogo hlapca ne pozabi da je sodrug „Jernejčič" sestavil j Pavla je imel g. Novak i bil je znatno boljši reklamacije na mestni magistrat v laškem jeziku ! „Lavoratoru" pa odgovorimo v petek. nego v „Čarovnici pri jezeru", dasi je tudi tu preveč deklamiral in premalo igral. Zdi se nam, da se njemu kmetiške ljubimske vloge ne prilegajo posebno. Tudi je on še čisto nova moč našega gledališča, za to Še ne moremo imeti o njem gotove sodbe, ponavljamo pa, da je jako simpatičen igralec in da tiče v njem brez dvoma lepe možnosti. V manjših Janova kakor [ Jerica, gdč. Puceljnova kakor Ana in g. ; i Podkrajšek kakor Lovro Domen — g. Pod-krajšek je vedno postaven krčmar in kakor tak že tipičen na našem odru ; dalje moramo izreči priznanje gdč. Kolb, gg. Rukovnik in Sila slednjič vsem ostalim igralcem in igralkam, ki so se potrudili v svojih vlogah in pripomogli vseskupno k tako lepemu uspehu nedeljske predstave. Dnevne vesti. Radi delavskega praznika danes 1. maja, ne izide jutri dne 2. maja, kakor nobeden drugi, niti naš list. Prihodnja številka »Edinosti« izide u p e-j vlogah so^se odlikovali: gdč tek, dne 3. t. m. f Alojzij Polley. Včeraj je umrl tukaj g. Alojzij Polley, veleposestnik in podžupan v Sežani. Pokojnik je bil tudi člen raznih drugih korporacij. Bil je blaga duša, ki je vsakomur storil le dobro, ako je le mogel. V političnem življenju ni stopal v ospredje, pač pa je vsikdar skušal na nav- stala nasprotja pemirjevalno vplivati. Zato Di i i * i- i- • JL' 4. j- .v • -i- li* Pohvalo izrekamo tudi petni m godbi : je bil tudi obče spostovan m priljubljen, i . . . , T xr * j ~ V> i • i • u-i • i j • i • zlasti lepemu tercetu (gdc. Janova. katalanovn Pokojnik je bil srn nekdanjega okrajnega iQ PuC(£nova) m zbo*u lovcev. Glede tiatcga glavarja v bezam, brat sed?""Qr'Q 1 - J ° okrajnega glavarstva v Kopru. f^L *Tt™ftel!a Opleta to škafu-« koncem prvega dejanja pa v c>poto\ani;je yia igralski zbor največje priznanje, pa je to, da je bila na-študirana ta igra v tako neverjetno kratkem času, manje nego v enem tednu, in vendar uprizorjena tako izredno dobro. Ker pomisliti se mora tu pred vsem, da je „Revček An- ^ • , ■ t drejček14 resna in zaradi tega tudi težka . „ . ... . -J zn*m igra. In če se gleda stvar s te perspektive, trgovec iz Rojana je ob rečeni uri na posta-j se mQra feči brez drugega: da je bilo jaliscu ob ulici sv Terezije vstopil v;tramway. to najboljže< Uar 30 nam dilli naši 'igralci \tramwayu je bila družba kakih 10 pijanih y sezoni. lahonckov. .hden teh. ki je stal prav ob i , . t , _ , .... vstopu v tramway mu je pa - in to morda u. Slovenski orkester. Kakor je bilo ze nehote — izbil z glave klobuk. Rečeni trgovec ; objavljeno pred kratkim, namerava se usta , , -vlili . , • i 1 noviri V I Vcfn n Air clnnancln rtfNfierop I I o o< je pobral klobuk m — seveda — protestiral; v italijanskem jeziku proti nerodnosti onega človeka. Ker se mu pa po naglasu pozna, da je rodom Slovenec, so ga oni začeli zasmehovati. Nekdo mu je rekel: rVi ste gotovo eden od Cirila in Metoda!" „Seveda sem — je odgovoril trgovec — in si to tudi štejem Trstu nov slovenski orkester. Da se to omogoči, naprošeni so tem potom vsi oni c. gospodje, ki igrajo kak v orkester ^padajoč inštrument in ki bi bili voljni sodelovati v nameravanem orkestru, da se zanesljivo udeleže tozadevnega pogovora, ki se bo vršil v četrtek dne 2. maja 1907. ob 7. in pol v čast!- - Videči, da mu ne morejo nič, so! ™fCer v prostorih ( italmce pri sv. Jakobu." pa pijani lahončki začeli peti „Lasse purche<0b tel Pnllkl se obrazloži načrt pravil ter i canti e subii, nella patria de Rossetti ..." I ?ainen nameravanega orkestra. Kakor je go-Nekaj časa se trgovec ni zmenil za to: | t«vo uwlel ze vsakdo, je> gojitev orkestralne slednjič se je pa obrnil do sprevodnika inlKtasbe za ^vencev Trstu mu rekel: „Cujte, kakor je meni znano, je bilo nekdaj prepovedano peti v tramwayu. Ne vem, če je sedaj dovoljeno ! Če smejo peti oni, bom pa še jaz A sprevodnik — ki nosi na rokavu in na kapi št. | 83 — mu je odvrnil doslovno : „Niti sedaj i ni dovoljeno peti v traimvavu, a S 1 o v e n- j cem še desetkrat manje, nego Italijanom!" Da-li plačajo Italijani v traimvavu za m. D----- — -------- . _____ živa potreba. ! vsled česar pričakujemo za trduo od vsih ki so se jim že poslala posebna vabila, kakor tudi od onih, ki se jim ista niso mogla poslati, da se gotovo udeleže označenega pogovora. — TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Nesramno in neumno. Dva neznana mladiča sta prišla predsinočnjim v „Trgovin-! sko kavarno". Dala sta si prinesti črne kave vožnjo 10 krat toliko, nego Slovenci? , in več ilustrovanih listov in revij. A ko sta Objava. S 1. junijem 1907 stopijo v ! °dsIa n*takf zaPazi1; da ^a vzela iz kar- * s* _ v,/-* i g i,,- c« tonov in odnesla seboi štiri llustrovane liste, promet postne znamke po 12 stotink. ki so:. . c , T.... . T , 1 - - - - - - - ! m sicer trancosko „L lilustration , ..Jugend"", vijolčaste barve in po imajo jednako podobo, se- 1 ..Moggendorfer Bliitter"4 in Fliegende Biittter.** kakor znamke po 10 do 30 stot., ki so ^ T , , , , . . „ dai že v prometu „zioona noica sta sia iz „ir To novo vrsto znamk rabilo se bode ^insk«S« v kavarno Fabbris^ in sta tam osobito za frankovanje tovornih in denarnih ^otako hotela ukrast! neke llustrovane pisem. Od omenjenega dne dobivale se bodo pri vseh poštnih uradih in prodajalcih poštnih vrednostnic. Slovensko gledališče. „Dramatično časnike. Pri tem ju je pa zasačil eden natakarjev in ju vstavil. No, enemu se je posrečilo, i da je pobegnil, a drugemu so preiskali žepe I in našli v istih ..J/illustration" in ..Jugend'. društvo*4 v Trstu nfznanja predobjavo členov < ^ ju je bil vkradel v /trgovinski kavarnr, slovenskega deželnega gledališča iz Ljabljane | ^cim je pobegli nai brze imel pri sebi ostala astonmm renertoirom ■ ' vkradena lista. Zaplenili so mu oba naj- Z Sobota 4. maja otvoritvena predstava: i fde"a iista: aJ^ oditi: P°,tem,8l° Pa ,.Elga", sanjska drama v 7 prizorih. Nemški tele ontra i trgovinski kavarn, ^dogodku in spisal (rerhardt Hauptman. Prevel prof. L W. vrmh z*PleilJeDe hste-Režiser V. Taborski. — Nedelja 5. maja, druga predstava : __o ^ v „Na letovišču" burka treh dejanjih. Češki spisal Jos. Stalba prevel Ivan Podgornik. Režiser V. Taborski. V teh igrah nastopijo sledeči členi slov. dežel, gledališča iz Ljubljane, gospodje : V Taborski, A. Verovšek, A. Danilo, H. Nučič, Mo-lek, Kinski, Habič; dame : Danilova, Taborska, Ronovska, Puhkova, Danilova mala, Ko- Hude posledice klofute. Margarita Gallo, stanujoča v zagati della Galleria., in Natalija Glavan, stanujoča v ulici deile Mura, sta se predvčerajšnjim popoludne sprli. Glavan je posebno hudo razžaliia Margarito Gai-lo, a ta je to povedala predsinočnjim svojemu možu, 39-letnemu mesarju Dominiku. Ta je pa včeraj predpuludne ob 11. uri naletel na Natalijo Glavan in jo oklofutal. Natalija — šakova, tehnični personal: impresario Danilo. je noseča — je padla v nezavest in pre-inpicient: Habič. Sutieza : Kržišnikova. Gar- nesti so jo morah v bolnišnico. Dominik derobijer: Sch\varz. Cene sedežev in vstop- Gallo ie bil odveden na policijo, kjer so g^ nic običajne. — Predprodaja vstopnic in sc-tvzeh nii zap^mk m ga potem izpustili, dežev v „Narodnem domu* v Trstu pri vra- Hotela si je prihraniti trud. Perica ^ar:u> Marija Ogrizek, stanujoča v Rojanu št. 231>, Ljudske popoldanske predstave členov ! je imela včeraj v jutro nesti culo perila ne-slov. deželnega gledališča iz Ljubljane se kam na Greto. Kjer začenja iti cesta nay-vrše : v nedeljo 5 maja t. 1. ob 4 uri po po- i zgori je pa slučajno prišel mimo nje neki ludne v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu. Na neznan človek oblečen po kmetsko. ki je ime* mnogostransko željo : .Ženski Otelo". Reži- seboj voziček, v katerega je bil vprezen ose,, ser: Verovšek. Osebe: g. Danilova, g. Ve- Perica je prosila tega človeka, naj jej z vo-rovšek, g. Danilo, g. Nučič in drugi. Pred- zom prepelje culo do vrha. a tam naj jo prodaja vstopnic za to predstavo je pri g. P™ti pri neki prodajalki zeieniadi, imenom Skrlu in g. Schmidtu pri sv. Ivanu ter pri Karolina. Mož je vstregel tej zeiji in vspre-vratarju „Narodnega doma" v Trstu. ! jel culo na voz ter sel z vozom naprej. Te- Druga ljudska predstava členov slov. | rica mu je pa počasi sledila pes. Mej potjo gledališča iz'Ljubljane se vrši (na praznik) v je srečala neko znanko m se z njo nekolik* četrtek dne 9. maja v prostorih konsumnega i časa pogovarjala. Ko je slednjič prišla na društva v Rojanu popoldne ob 4 uri „Ha- vrh in je vprašala pri rečeni Karolim po cul;, zarji" šaloigra v treh dejanjih po Moserju jej je Karolina povedala, da ona ne ve nice-predelal za oder Danilo. — Režiseur Danilo, var o mkaki culi, da m pri njej nihče pustil — Na tej predstavi sodeluje iz prijaznosti g. — Perica^ 3e šla to prijavit policiji. Jaklič v vlogi huzarskega sluge. Vstopnice za Rogovilež. 31-letni čevljar .Tosip A., to predstavo se dobivajo v ..Narodnem do- stanujoči v ulici di Riborgo, je bil predsi-mu" v Trstu in v konsumnem društvu v Ro- nočnjim ob 1. uri in pol aretovan v ulici janUi delle Beccherie, in sicer na zahtevo lastnice Kupujte „Zavednega volilcaž' Stane 20 stotink neke tolerančne hiše v isti ulici, Katarine Faganelli. Josip A. je namreč v družbi nekega Adama B. lučal kamenje v neko okno I. nadstropja iste hiše in stri 4 šipe ter stavil ob enem v nevarnost osebe, ki so se nahajale v dotični sobi. — Na policiji so ga vzeli na zapisnik in ga pridržali v zaporu. Nespreten kolesar. Antonija Keržišnik, prebivajoča v Kopru, je prijavila včeraj pred-poludne na policiji, da jej je neki kolesar na trgu della Borsa šel s kolesom preko noge in jej pri tem raztrgal krilo, provzročivši jej za 6 kron škode. Kolesar je bil neki približno 20-letni mladenič. Ponarejen denar. Včeraj predpoludne je gospa Klementina Fabjan, stanujoča v ulici dei Verzieri, izročila na policiji ponarejen 5 kronski srebrnjak, o katerem ne ve, kje da ga je dobila. Tepena je bila. 21-letna služkinja Frančiška Sinigoj je bila v službi pri družini Coen v III. nadstropju hiše št. 10 na trgu Carlo Goldoni. Predvčerajšnjim popoludne jo je pa sin njenih gospodarjev, Marij Coen, brez vsacega vzroka vdaril z nekim topim predmetom po levi roki nad komolcem, in sicer s tako silo, da jo je ranil. Morala je na zdravniško postajo, a potem je vložila ovadbo na policiji. Smeinica. Mej zakonskima. Žena (kažoča možu nov klobuk) : „Modistinja mi je rekla, da me ta klobuk pomladi najmanj za deset let ! — Mož: r Potem si pa deni na glavo kar dva taka klobuka !u Dvoglavntk. Če čitaš od leve na desno : rogat sem, koristen ljudem ; če čitaš pa z desne na levo. pa lovcem v zabavo jaz sem. (Rešitev prejnje: PRST.) 2. uri popoludne + 13'5° Celzius. — Vreme včeraj : oblačno. Vesti iz Goriške. Dr. Gregorin proglašen kandidatom v Sežani. Sinoči ob 8. uri se je vršil v Sežani v Polley-evi gostilni (na vagi) zaupni shod sežanskih državnozborskih volilcev. Shod, ki ga je sklical v svojem in v imenu neodvisnih volilcev sežanskih g. Josip G r b e c, posestnik in gostilničar v Sežani, je bil nepričakovano mnogoštevilno obiskan. Od 404 volilcev sežanske občine se je istega vdeležilo skoraj 150, kar je uvaževati tembolj, ker je bil shod sklican še-le včeraj popoludne. Namen shodu je bil predstaviti volilcem neodvisnega kandidata dr. Gustava Gregorin a, ki je bil naprošen, da sprejme kandidaturo v sežansko-komensko-ajdovskem volilnem okraju od različnih kraških rojakov že pred 14 dnevi in ki se je slednjič odločil v to. Predsednikom shoda je bil izvoljen gori omenjeni sklicatelj, ki je podelil besedo g. kandidatu. G. kandidat je v daljšem poljudnem govoru razložil volilcem škodljivost bratomornega strankarskega boja ter razvil svoj program ob splošnem odobravanju. Ko je še govoril dr. Viktor G r e g o r i č, bivši občinski zdravnik v Sežani, ki se je slučajno mudil sinoči tam, je bila kandidatura dr.a G. Gregorina enoglasno ob velikem navdušenju sprejeta. Ko se je g. kandidat zahvalil na zaupanju ter izjavil, da kandidaturo sprejme, je predsednik shod zaključil. Obširneje poročilo prinesemo prihodnjič. Javni volilni shod v Sežani so sklicali kraški volilci na 3. maja ob 3. uri pop. v dvorani gostilne „Pri Zvezdi*. Volilcem se predstavi na tem shodu kakor kandidat za sežansko-komensko-ajdovski okraj dr. Gustav Gregorin, ki je bil sinoči proglašen kandidatom po sežanskem zaupnem volilnem shodu, o katerem poročamo na drugem mestu. Volilni shodi narodne napredne stranke so se vršili minolo nedeljo v Mirnu pred- in v Sovodnjah popoludne. Pri skrajno neugodnem in deževnem vremenu se je zbralo v Mirnu nad 160 delavcev, med njimi tudi petorica socijalnih demokratov. Ta shod se je vršil prav redno in dostojno. Govornik dr. Puc je z dolgim govorom pobijal nesrečno izdajalsko politiko v deželnem zboru pod Pajer-Gregorčičevo komando. Priporočal je kandidaturo Mihe Gabrijelčiča, ki ni mogel na shod radi nepričakovane ovire v svoji družini. Vsi zborovalci, izvzemši petorico demokratov so se izrazili za to kandidaturo, katero je prav toplo priporočal tudi naduči-tclj Urbančič, ki je predsedoval shodu. Socijalni demokrat Cotič je tajil, da vodi jugoslovansko socijalno demokracijo židovstvo z dr.o m Adlerjem na čelu, kar je trdil dr. Puc v svojem govoru, ko je z ognjevitim ogorčenjem obsojal brezdomovinstvo in breznarod-nost sodrugov. Zborovalci so sprožili in pov-darjali, da zahtevajo od kandidata, da se bo z vso vnemo boril za starostno delavsko zavarovanje, za carino na zgodnjo zelenjavo iz Italije, ki znižuje cene zelenjavi v goriški okolici, in za racijonelno davčno preosnovo. Socijalni demokrat Cotič je prigovarjal tudi tej carini, a se konečno sam udal, ko je priznal, da bi bilo to velike važnosti za kmetsko ljudstvo goriške okolice. Zborovalci so izrazih prošnjo, da bi se priredil v Mirnu še jeden javen skod, kjer naj se predstavi tudi kandidat Miha Gabrijelčič sam, kar se baje tudi gotovo zgodi. Veliko večino glasov v županstvu Miren dobi gotovo, in bo — kakor kažejo znamenja na nebu — tudi izvoljen. V Sovodnjah je bil shod bolj buren, ker je bila navzoča tudi desetorica klerikalcev pod vodstvom odgovornega urednika Gorice Lukežiča, ki je tu domačin. Lukežič je ope riral z znanim vprašanjem radi nžitnine. Dr. Puc ga je pobijal prav korenito ter žel za to pri zborovalcih glasne aplavze. Agrarnega strankinega programa se je dotaknil mirenski nadučitelj Urbančič in priporočal kandidaturo Mihe Gabrijelčiča. Ob sklepa je predsednik zborovanja Leopold Pavletič, upokojeni sodnijski pristav v Gabrijah izzval burne slava-klice na g. Gabrijelčiča, da je navzoča desetorica nasprotnikov žalostno pobrisala iz dvorane s prepričanjem, da tudi v županstvu Sovodnje odnese Gabrijelčič 50% glasov svojemu nasprotniku Fonu. Na tem shodu je bilo gotovo nad 180 zborovalcev, ki so se vsi navdušili za kandidaturo Mihe Gabrijelčiča. V Mirnu je bil pa popoludne tudi shod socijalnih demokratov. Predstavil se je kandidat Milost, katerega so njegovi pristaši burno pozdravljali. Zgodilo se sicer ni nič posebnega, da-si so bili pri shodu pristaši vseh treh strank. Udrihali so socijalni govorniki po sodniških kandidatih obeh strank, a pridobili niso ničesar, ker so politiški somišljeniki v6eh strank med mirenskim delavstvom že popolnoma organizirani. Mirenski demokratični pristaši so doma tudi dobri narodnjaki, kar naj bo v njih čast tudi v tržaškem dnevniku pribito. Glavno oporo imajo socijalni demokratje pri mirenskih kamnarjih, ki prav dobro napredujejo v svojem rokodelstvu z združeno svojo kamnarsko delavnico pod vodstvom mirenskega domačina Ivana Cotič ter se precej dobro razumevajo s tamkajšnimi naprednjaki, ki prav nič ne nasprotujejo njih težnjam. * * * Napredna stranka imela je v nedeljo še shod na Grahovem in Podbrdu. Na obeh shodih govorila sta dr. Gruntar in Leopušček. — Pri Sv. Luciji imel je shod dr. Gregorčič. Udeležnikov je bilo 400, mej njimi pa mnogo napredniakov, vsled česar se shod ni vrši mirno. Zadnji so dr. Gregorčiču ves čas ugovarjali. Govorili so razun kandidata še dr. Dermastija in župnik Fabijan. — Klerikalna stranka je imela vrh tega še male zaupne shode v Čepovanu, kjer se je predstavil tajnik Fon, v Grgarju, v Cerove m, v Solkanu in na Kostanjevici, na katerega je prišlo okoli 120 ljudij. — Zanimivo je, da je prinesel včerajšnji »Slovenec« brzojavko, da je bil napreden shod v Sovodnjah razbit. Informirali smo se pri očividcih, a zvedeli smo, da se je shod vršil skozi 2 uri in da naprednih govornikov ni nihče motil. Pač pa se je zahvaliti predsedniku, da zborovalci klerikalnega govornika Lukežiča niso odstranili s silo. To konštatiramo resnici na ljubOv! — Socijalni demokratje imeli so še shod vštandrežu in Gorici. Izjava. Ker je „Gorica* poročala te dni, da se je kandidat za goriško okolico, g. Mihael Gabrijelčič, skliceval na nekem shodu na svojega brata, monsignora Gabrijelčiča, smo pooblaščeni od kompetentne strani v izjavo, da je rečena vest v »Gorici« popolnoma izmišlj ena, kajti gospod više sodni svetnik se ni in se ne bo nikjer skliceval ne. svojega brata ! Slabo se je godilo kandidatu italijanske liberalne stranke dr. Petarinu v nedeljo na shodu v Gradiški. Večino imeli so socijalni demokratje, ki so se polastili predsedstva. Po kandidatnem govoru, ki je bil od zborovalcev opetovano prekinjen, govoril je socijalno-demokratični predsednik sam in korenito razmrcvaril program Petarinov. Zborovalci so predsedniku burno ploskali in žvižgali kandidatu. x Dr. Pettarin, deželni tajnik, imel je, kakor že javljeno, v nedeljo tri volilne shode v Furlaniji. V Gradišču so spravili socijalisti vse svoje pristaše od daleč in blizu na shod, tako da so imeli večino in je bil izvoljen predsednikom shoda znani „compagno Tonet". Liberalci so jo nato pobrisali. Tudi v Kor-minu so slučajno socijalisti zmagali, ker se rjih shoda ni udeležil noben nasprotnik in »o sami med seboj delali in določili, kar so hoteli. Zanimivo na vsej stvari je dejstvo, da laška liberalna stranka propada dan na dan. Nje pristaši nasprotujejo Pajerju, kjer le morejo, a očitno se nastopiti ne upajo, ker ved6, da dokler je on deželni glavar, t mejo pričakovati marsikako mandolo v svojo osebno korist. Naj izpadajo volini shodi kakor hočejo, gotovo je to, da bo sedaj izvoljen Pa-jerjev kandidat, novopečeni deželni svetnik dr. Pettarin, katerega se more le obžalovati, da se je spustil v to vojno, ker s tem diskreditira v vsej deželi svojo politično poštenost kakor vesten in marijiv d želni uradnik. x Brici pozor! Iz Kormina nam poročajo : Kandidat laške klerikalne stranke za korminsko-gradiŠčanski volilni okraj, stolni prošt dr. Alojzij Faidutti v Gorici, skliče za prihodnjo nedeljo volilen shod na Dobrovo v grad pl. Bagnerja, kjer se bo predstavil kot kandidat slovenskim volilcem in jih bo nagovarjal, da bi zanj glasovali. Ker je slovenščine popolnoma zmožen, bo volilcem v lepem jeziku in v zbranih izrazih obljuboval vse možno, kakor je že sploh njegova navada. Pojdite ga poslušat, a ne vdajte se priližnje-nim besedam, prašajte ga marveč, kake misli in nakane so mu rojile takrat po glavi, ko je dopustil, da je njegov list „Eco del Lit orale« blatil goriške Slovencev nesramnih člankih, čijih pisatelj je vprav administrator Hilarijanske tiskarne. Na njegovo morebitno trditev, da oni čas, ko so se omenjeni članki priobčevali ni bil v Gorici, mu pripomnite, da to ne de nič, ker je ravno radi tega, ker je vedel za. nameravana priobčevanja, odpotoval v Furla-nijo. Opomnite mu tudi, da bi se bili oni perfidni in zlobni članki še nadaljevali, k o ne bi bil knezonadškof vmes posegel. Iz Kobarida. Dne 28. t. m. je snežilo ! cel dan po hribih, snega je tri četrt metra, v noči 28—29 je zapadel po vsej dolini 10 cm visoko. Škode je veliko na sadnem drevju, ker ga je sneg veliko polomil. do. Iz Dornberga. Vkljub skrajno slabemu vremenu (lilo je ves dan) se je veselica dne 28. aprila vendar vršila. Priredilo jo je tukajšnje društvo „Naprej" s sodelovanjem dramatičnih diletantov in godbe s Prošeka. (Dalje na 4. strani.) UMETNI ZOBJE Plombiranj© zobov. zdiranje zobov brez ™ vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. ]. Čer mak in (j. Tuscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. Tovarna pohištva ulica della Cesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni Usojam si naznaniti Vašemu Blagorodju, da sem otvoiil v Nabrežini štev. 142 novo trgovino z modnim in konfekcijskim blagom V zalogi imam BOGATO 13 BERO gotovih oblek za moške in dečke, volneno blago in bombaževino, perilo, pletenine (maje), nogovice, srajce, spodnje hlače, ovratnike, zapestnice, ovratnice, robce, dežnike, klobuke itd. itd. Z ozirom ua svojo dolgoletno izkušnjo v imenovani stroki ter z ozirom na direktno zvezo, katero imam z najboljšimi viri, zagotovljam Važe Blagorodje, da bom lahko izvrševal vsako cenj. naročilo točno, natanjčno in po zmernih cenah. Se toplo priporočam odliČDim spoštovanjem udani DRAGOTIN FURLAN Nabrežina št. 142 Giulio Zanolla krojačnica TRST — ulica Torrente 32 Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi ivedeneo. Trst - Carlo Goldonijer trg n. - Trat Zastopali tovarne_koles M^motekeles „Pnur Napeljava in zaloga električnih zvončkov, \ju£J in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles motokolea itd. Josip Rože mizar v trsta, ulica Giulia štev. 10 M daje na posojilo ■ razne scenerije za odre, male in velike. (Sobe, gozde, trge, moije z valovi, jezera a hribovi, hiše, čoln in razne potrebščine). Pošilja tudi v katero-sibodi vas na deželo, ter prireja odre po okolici __in deželi. —- Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON Stev. 1734. Ivanko Doreshinl TRST - ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, mani faktur, ur, slik, zrcal in tapet arij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. ANA SBMULIĆ Bogata izbera Trst, trg Belvedere štev. IO Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna. & Koncesijonirana pisarna za trgovske informacije segr in iztirjevanja -39® ulica Vincenzo Belimi št. 13. Dopisniki vseh mestih sveta. »v«1* %> ' Oglase, poslara, osrartnice, zahvale, m. le oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejeme ^Inseratni oddelek" v ulici GiOrgio Galatti št. 18 yy (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je J53t" odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost" Gianoni Giovanni k0S«zstrt Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno 3raetzin - Licht D. R. P. 126135 (Mannesman) E Beložarna luč, takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, prihrani se 40% na plinu, prihrani J se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških I cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 sveč svetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petro- I leja. Zaloga papirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke. ™ V I i RAFFAELE SPAZZALi Posebnosti: Slikanje na emailu. 4. OLJA TEST Tla Cassa dl fiisparmio St. 11 ogel Via Knora Povlake za pode. Povlake za ladije, jahte itd. i Le u prodajalnici Giorgio Jess ==— TRST ===== ulica Barriera vecchia štev. 15 se nahaja —— velika izbera ženskih oblek. Krila, jopiči, paletot, mantilje, bluze vse po nizkih cenah. Udeležba je bila pičla. Zunanji niso prišli radi vremena, domači se niso vdeležili radi strankarstva, ki je goje oni, ki bi morali prednjačiti z oljko miru in sloge v blagor naše lepe občine. V zadoščenje in popolno zad volj n ost se je mojstrski predstavljala „Lepa Vida". Čast proseškim diletantom, posebno pa gci. Juliki Starec, ki je izborno predstavljala lepo „Vido". , Pred, v odmorih in po veselici nas je izvrstno i zabavala proseška godba, pod spretnim vodstvom g. Majcena. Za dušni užitek prisrčna Vam hvala, vrli Prosečani ! Na večkratno svidenje ! x Zanimivo ! Iz Gorice se nam piše : Tukajšnji list »II Gazzettino popolare* je bil do pred malo časa Slovencem pravičen, je poročal o njih predavanjih, zabavah in veselicah popolnoma nepristransko, radi česar oglašujejo v njem tudi vse slovenske trgovske tvrdke in razni obrtniki. Minole dni, ko so bili vojaški nabori iz goriške okolice, je pa začel nabornike psovati v žanru židovskega „Corriera«. V petek je priobčil vest. da so Madjari v Aradu predlagali, naj se obdačijo nema-djarski napisi po mestu ter pripomnil, da bi bilo za mestno goriško blagajno prav koristno^ ako bi se to tudi v Gorici uvelo, ker tu je vsepolno eksotičnih napisov. Ker je znano, da je „Gazzettino« subvencij oniran po vladi in še posebno eden organov one stranke, ki hoče uveljaviti in vzbuditi v Dalmaciji avstrijsko čutstvovanje, je ta njegov preobrat dokazom, da je dobil za svojo pisavo povabila iz palače na Travniku. Vse ima pa namen, pomagati kandidatu laške liberalne stranke, županu dr. Maraniju, do zmage. Vlada se boji, da bi na ožjih volitvah mogel zmagati ali slovenski kandidat Kopač, ali pa kandidat tako imenovanih zmernih strank vseh treh narodnosti, gimnazijski ravnatelj Simzig. Sneg v koncu aprila. Na spodnjem Krasu je bilo v nedeljo precej mrzlo ; zjutraj je kazal toplomer +2° C, popoludne se je pa temperatura zvišala. Okoli Temnice in Lipe je snežilo ; v nižinah se je sneg takoj raztopil, na hribih, posebno pa na Trsteljuje trajal rkljub vsemu dežju skoro do trdne noci. Ker je bil minoli teden precej topel in so rastline dobro pognale, se ]e bati, da bo lahko ta mraz škodoval sadnemu drevju in drugim rastlinam. V Cerknem ustanovilo se je v nedeljo „Slovensko katoliško izobraževalno društvo". Novo društvo ustanovilo se je, ker so se na zadnjem občnem zboru polastili napredujaki Čitalnice", ki je bila prej v klerikalnih rokah. Predsednik novemu društvu je dekan dr. Ivnavs. _ Vesti iz Istre. Volilni shod v Sofiji V nedeljo popoludne se je vršil v Božiče vi gostilni v Sko-lijah volilen shod. Udeležba je bila nepričakovano velika iz vseh sel miljske občine, da sino bili kar presenečeni. Vreme je bilo namreč skrajno neugodno — lilo je vse popoludne, kakor iz škala — vasi pa so zelo na daleč raztresene, a poti so — istrske. S tem je vse povedano. Kdor je kedaj potoval križem naše Istre, je mogel opazovati ravno na cestah in poteh — zloglasno administracijo istrske oligarhije. Nu. resnici na ljubo treba priznati, da tudi pod sedanjimi socialističnimi upravitelji ni nič na bolje obrnilo. Morda je pa ravno v tej okolnosti tudi vzrok, da so ljudje v tolikem številu prihiteli na naš shod. Na to misel nas navaja okolnost. da so kmetje s pravim srdom govorili na shodu o kamoristih in socijalistih. Shod je otvoril gosp. profesor Matko M a n d i ć v imenu centralnega volilnega odbora za Trst in Istro. Zahvalivši navzoče na taki zares nepričakovani udeležbi je pozival iste, naj bodo te dni apostoli, ki bodo širili dalje, od hiše do hiše, kar bodo danes čuli. Predsednikom shoda je bil izvoljen kmet Ivan Meton, ki je podelil besedo g. profesorju M a t k u M a n d i č u, ki je v dolgem poljudnem govoru tolmačil stari in novi volilni red, oziroma razlika med obema. Posebno je pojasnjeval razdelitev volilnih okrajev v Istri. Zaključil je s toplim apelom na zborovaice, naj se poslužujejo politične pravice, ki jim jo po-deija novi volilni zakon in naj dne 14. maja vsi izvrše svojo dolnost. Na to je g. M a k s o C o t i č na poljuden način razkladal kmetom naloge parlamenta in jim pejasnil, da je na delu parlamenta udeležen vsaki volilec potom po slanca, kateremu je bil dal glas. Kakoršen je parlament, taki so zakoni, ki jih sklepa. Od vseh volilcev je torej odvisno, kakove zakone sklepa parlament. Iz tega shaja za vsacega volilca dolžnost, da vrši svojo volilno pravico. Podrobneje je govornik pojasnjeval, zakaj se morajo slovenski volilci v tem okraju [ki je prištet „italijanskim"] z največim zanimanjem udeležiti tega vol lnega boja. Iz Istre pojdejo — tako je pojasnjeval — gotovo trije naši poslanci na Dunaj. Ti bodo tudi vaši zastopniki, ako dokažete na volitvi, koliko vas je v tem okraju. Vaši glasovi, oddani na vjlitvi, dado našim poslancem pooblastilo, da nastopajo in stavljaj o zahteve tudi v vašem imenu. Oba govora so poslušalci spremljali z največo pažnjo in so po naključnem govoru g. profesorja Mandiča od vseh strani izrekali v toplih besedah zahvalo na dobljenem pouku. Zagotovljali so vseuprek, da dne 14. j maja pojdejo vsi v boj za našo slovensko-hrvatsko stvar. Če pa še pripomnimo, da so bile Spod. Skotije še nedolgo temu naši stvari najbolj i odtujeno selo v veliki miljski občini, imamo na tem shodu izgled kako se je začelo v naši tužni Istri — daniti! ———— Vesti iz Kranjske. Nagloma umrl. Priljubljeni gostilničar in posest, v Novemmestu Miha Kastelic po domače „pri zgornjem kovač' " se je, zapustivši veselo družbo v nedeljo večer nagloma zgrudil. ter čez malo časa preminol. Na pomoč poklicani zdravnik je konštatiral srčno kap. Vreme na Dolenjskem. Po silnem dežju v noči na ponedeljek zjutraj začelo je zopet snežiti, a nato dežiti. Se le popoludne je padavica prijenjala. Vode močno naraščajo. Še tri mesece bo čakala. Marija Lukšič doma iz Jurne Vasi na Dolenjskem, o kateri smo zadnjič poročali, da je dignila na pošti v Novem mestu nakaznico v znesku 520 K, je imela sedaj odgovarjati pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Preiskava je doznala, da je obtoženka že preje vedela, da njena v Jurni Vasi stanujoča mačeha jednnkega imen.i pričakuje denarja od njenega moža iz Amerike. Ker je bila obtuženka tudi tja namenjena in je imela od njenega strica že karto za svobodno vožnjo, 6i je mislila, da človeku ni dobro samemu biti; porabila je torej priliko ter je takoj, čim je denar prišel v Novomesto, — taistega dvignila. Dobila je neko znano jej žensko, taista pa zopet nekega znanega moža, ki je na podlagi izjave dotične ženske podpisal recept vpričo poštnega uradnika. Taisti pa je vse tri osebno poznal, in je torej izdal nakaznico brez nadaljnih ovir. Poštnega urada torej ne zadevlje nobena J krivda. Ker je Marija še jako mlada, zaupala | je preveč v svojo „prebrisanost" in namesto ! naravnost v Ameriko, se je potikala ves te- j den po Ljubljani in Dobrem polju na Dolenjskem. Razun 105 kron je zapravila ves , denar. Obsojena je bila na 3 mesece ječe. Razne vesti, j Stroški cesarjevega bivanja v Pragi. „Prager Tagblatt" je izvedel, da | stane cesarjevo bivanje v Pragi 160.000 K, torej na dan 11,430 K. Vzlic velikemu številu oseb, ki so došle s cesarjem v Prago, je ta svota radi tega tako visoka, ker stanejo mnogo dvorni obedi. Za vsako osebo se računa približno 90 K. Skupni stroški potovanja in bivanja znašajo pa 320.000 K, Ogromna dedščina. V Ameriki gre vse na milijone, tako tudi dedščina. V največi državi Teksas v Združenih državah hočejo dediči nekega Charlesa Bealesa realizirati dedščino 42 milijonov njiv v vrednosti 600 milijonov kron. Dohodki ruskega carja. Ruski car s 60 oseb iz svoje rodbine ima veči prihod nego katerikoli vladar v Evropi. Najprej ima za se civino listo, ki mu daje na leto 65.500.000 frankov. Carica prejema od iste na leto en milijon frankov, carica vdova pol milijona frankov vsak otrok od svojega rcjstva do 21. leta 100.000 frankov na leto. Carjeva hči dobi, ko se omoži, 2 in pol milijona frankov. Drugi prihod dobiva car od državnih domen v znesku* 50 mil. frankov na leto. Carski kabinet poseduje v Sibiriji 50 milijonov hektarjev zemljišča, ki je polno platina, zlata in srebra. Listnica uredništva. G. V. Trst: Ako hočete, da pride vaš dopis o dogodku na pošti v naš list, izvolite se potruditi v naše uredništvo. Nakupovanje starih čipk. Čipke vsake vrste, posebno points, bruseljske, guipares, cerkvene in samostanske tudi male poškodovane kose, nove čipke in stara vezila vsake vrste na svili, tulu, batistu ali zlatu, staromodne kostume, staro cerkveno blago, mašne obleke, itd. se kupi in dobro plača. Tudi od kupČevalcev. Samo v četrtek 2, petek 3 in soboto 4. maja, vsaki dan od 10. do 1. ure in od 2. do 5. ure. W. Joessel, Trst, Hotel Volpich t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem pretužno vest. da je naša hči Cirila planinec danes ob 5. uri popoludne, po dolgi in mučni bolezni. v 23. letu svoje dobe. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četrtek ob 2. uri popoludne iz hiše žalosti v Rojanu št. 166. ROJ AN, dne :t0. aprila 1903. Žalujoči c stali. Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da i je odprla I gostilno I u Trsfu, \/ ulici Media šfev. 10 £oci se izvrstna vina, osobito Vipavca. I Kuhinja je preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporoča Franja Bukuvič. Tržiška touarna za olja, mazilo za vozoue, kemiški proizvodi ISLollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GKOSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare _ plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih — ploščah in vsakovrstnem lamarinu. •ti Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirano) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voščilo za čevlje itd. Tovarn u in pisarna t TRŽIČU (Monlalcone) pri Trstu. & I K Serravailo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem, Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. L SERRAVALLO TRST n peš&eje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH U5KARNAB. Đ1 B. j g prirejena v Trstu Rafaela godila, lekarna „ynia Jfa3onna della Satai«" prt od lekarnarjev : sv. 3akobu in Josipa Godina, lekarna tfiV Igea1, fameio A. Staklenica stane K 1-40. Iz Trs;« ne odpofiilja munje od 4 »tekiucic proti poŠt. povzetju ali proti anticipatni poSilistvi zneska 7 K frankoj poStoine in za?o> TEKOČINA GODINn ž* Potrtim srcem naznanjamo vsej rodbini, prijateljem in znancem pretuzno vest, da je danes ob 1. uri zjutraj, po kratki bolezni, v najlepši dobi svojega življenja, preminul naš sin, soprog, oče, oziroma brat in zet ALOJZIJ POLLEY veleposestnik in podžupan v Sežani itd. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek dne 2. maja ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti v Trstu Via S. Anastasio št 10, naravnost na pokopališče v Sežano. TRST, dne 30. aprila 1907. jiarija polley rojena £auter, soproga. Nelly. lici; Ida Polley roj. Reinelt, mati; Avgurt, Fran, Friderik in Guido, bratje. Fanny udova Lauter. tašča. Pozor gospe ! Čast mi je javiti moji cenjeni klijea-eli, da prodajam prave izvirna vzor-ce iz Pariza in Dunaja; tudi vspre-emam vsako naročbo — kakor že znano — po najnižjih cenah. t dana EUSA PERTOT Modni salon ISarriera vecebia st. 29. I. nađst JOSIP PEGAN - Trst tsft Oglje, drva, oglje za peć prve vrste. Zmerne cene ■sm In one, hi nokupovojo i=ii=ii=h=i v Trstu! Večkrat se pripeti, da se okoličanski Slovenci in deželani ati drugi Slovani (posebno Dalmatinci), kateri kupujejo v Trstu pohištvo, obleke in drugo blago, pritožujejo bodisi zaradi visokih cen. bodisi zaradi slabega blaga. Nekatere pritožbe so dosle tudi našemu listu. Da se temu v bodoče izogne, svetujemo vsem Slovanom. kateri mislijo nakupovati v Trstu razne potrebščine, da se Informirajo pri „Inse-ratnem oddelku" našega lista kjer po-izvejo, katere tvidke dajejo dobro bla-§;o in po nizkih cenah.. " Inseratni oddelek :: „EDINOSTI" prevzema točne, pravilne in književne pREOODp Iz In v noftlavneje : eorapelske jezike: kakor: hrvatske, srbske (s cirilico), češke, ruske, poljske, bolgarske, nemške, angležke. italijanske, francoske. madjarske in druge. Obrniti se je uu in>eratni oddelek Edinosti. Restavracija „Aurora" ~rst ni. Giiiseppe Carducci 15 is nI. S- Gio^ansi 13 Hrvatsko tamburaško društvo „Sriemac" v narodnih nošah — Svira vs=iki dan od 7. do ll1/. v re zvečsr. Ob nedeljah in praznikih od 5. uro pop. do li '/» zvečer. „MORAM" je najbolje sredstvo za pokončanje stenic Dobiva se v mirodilnici TRST, ulica Farneto štev. 33 Naročila sprejema Mlekarna Skrinjar, ulica Ligo Foscolo štev. 4. mtM*KttKM*lt:t*KXttX Slovenci! Podpiraj mo „Dijaško podporno društvo" v Trstu 3[dor želi dobro kapljico namizno vino iz najboljih dalmatinskih kleti; vino istrsko, desertno vino iz leta 1897; šumeči refršk, zadarski maraskin, Ink-sardo itd. — tropinovec, pristno irije iz oljk, likvorjev in špirita, nuj se obrne na Za'ogo, ulica Farneto 3 Trgovina z manufakturnim blagom Rossit * Kauoiok Nasledniki Luigl Rleel-Ja Trst - ulica Malcanton St 10 - Trst Za zimsko letno dobo vdobi se po najnižjih cenah : Blago gladko za gospe ... od bvč. 00 ssprs •t ribelln „ „....„„••„ Fustanji žametasti novi vztrol „ „ 20 n „ • križnim tkanjem n. „ m „ 28 n „ navadni novi vzorci „ „ 20 „ n mešani „ „ . . . „ „ 22 VELIKANSKA ZALOGA maj, nogOTic, volnenih rut, đanelnih i al ar, xcccc; volnenih in avilenih prerea. Trgovina z manufakturnim blagom & Kaucick Nasledniki Laiel Rlccl-Ja Trst - ulica Malcanton St. 10 - Trst JI Pil® 8 s Via Farneto štev. 3 Si larlo ||e!la ISella ■ Trstu, via S. Sebastiano 1, II. nad. PISARNA o. posredovanje nepremičnin, posojil, — zakupnin, zamen ' in sploh trgovskih poslov. '.Trajne ure od 10. do 1. pop. in od 4. do S. popot. M Restaurnnt Milano TRST, Via Stadion 10, TRST danes zvečer ob 7 uri priredi VELIKI KONCERT Bavarski Šramel Prodaja tudi koruzno perje za postelje. . ud. ZERQVENZZ ulica Luigl da Paieslrina 2 (ogel nI. Coroneo) Reservirani prostor. ZLOGOVNICA. Moj p r v i je stara, prastara navada, ua njem se mladina raduje prav rada. Moj drugi pa vztrajno taji, da bi bil ta prvi tak t r e t j i. kot smatrajo ga, a mene je prvi vsikdar veselil čeravno duhovniki trdijo, da če v gaj a očesu škodljiv je pa duši. telesu. Moj celi je v Trstu trgovec poznan z imenom on svojim, kot drugi taji. a v svojem imenu on ima vse tri in čita „Kdinostu gotovo vsak dan. Kdor prvi resi to ugaojko dobi v dar buteljko finega refoška. Obrniti seje na „Inseratni oddelek „Edinosti". Popo Ob nedeljah in praznikih ob 10. uri Matinee. (udne ob S- uri KONCERT K romarja iščem za boljšo gostilno v tržaškej okolici, v ivcija 500- f>00 kron. Najbolj prikladno bi ii!o za kakega obrtnika, krojača, ali čevljarja, i" ;
  • T«zi t elektrotehniko, kakor popra*« dinamii-nik notarjev io proo^noro iretiljk kakortnogaai bodi ■latema, Cmm Jak« zajeme In izvršitev pspsliia. Fratelli Rauber S««.1" *^, gkladiftče ustrojenih kož. kože za Čevljarje in sedlarje j Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje\ — ■T Izvrluje naročbe za vse kraje t pokrajini Anonimno društvo malih železnic v Trstu S I. majem stopi v veljavo sledeči: VOZNI RED: Odhod Z Opčin: 5.30, 6.-26, 7.07. 7.31, 7.56. 8.1>0. 8.44. 9.16, 9.56, 10.44, 11.40, 12.12. 12.44. 1.16, 1.44, 2.36, 3.24, 3.40. 4.08, 4.32. 4.56, 5.12 5.30, 5.56. 6.13, 6.30, 6.46, 7.04, 7.30, 7.56, 8.20. 9.08, 9.56, 10.48. 11.32. Odhod z Opčin-Državna železnica: 7.25, 11.34. 1.39. 6.24, 7,50, 10.42. Odhod iz Trsta: 6.02, 7.06. 7.56, 8.20, 8.44. 9.08. 9.56. 10.44. 11.32. 12.04, 12.20, 12.52. 1.20. 1.56. 2.44. 3.32. 4.08, 4.32. 4.56. 5.20. 5.40, 5.56, 6.20, 6.38, 6.56, 7.14, 7.32, 7.56, 8.20, 8.44, 9.08. 9.56. 10.32, 11.32. 12.10' Tovorni voz odhaja iz Opčin samo ob delavnikih ob 9. predpoludne ter odrine iz Trsta ob 10.52. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Hočete se prepričati? obiščite velika skUdi&m Parije vdove Salaritti ili ul. Peste Nusve • „ Alla Citta di Lendra Slovenci in Slovani a L I Kadar kupujete pri tvrdkah, katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker tako bodo znale dotične tvrdke, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bolje postrežem, zraven tega pa pomagate s tem ma-: terijalno listu „Edinost" .- I fonte della Fabra 2 (vogal Torrente). ,, ( „-------_---- Velik izbor izgotovljenih oblek za moike, defti | tast umi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi i* ; rasnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavski j obleke. Tirolaki loden. KepremoCljivi plašči (priatnl ; »njfieSki). SpeotJfclltot*: blago tu- in inozemskih »rirn. Izgotovljejo se obleke po meri po najnovejši i vodi, točno, polidno io elegantno po nizkih cee a s Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-== metov spadajočih v krojaško obrt. ===== Odlikovan dne 5. aprila 1906 na XX V H. mednarodni rasstavi v Parizu s častno diplomo, Častnim križcem in zlato kolajno in na II. mednarodni razstsvi v Brozelles u z nijvečo odliko „GRAND PRIXU diplomo Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim spoštovanjem AVGUST STULAR Trst — ulica Caserma Stev, 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici št 6, I. nadst. PaMtSternitovŠkriljHatSCbeUslieStOTCeHtliSMj je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavci, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZflliOGE V VSEH GIiAVNIH MESTIH- ===== Vprašajte vzorce in kataloge v : Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scati gelvedcre št. 1, Celejon 1057 KOTEL BALKAN 70 sob. elektr. razsvetljava, lift, kopel ji Cene zmerne. taSAS HOTEL KALKA^ r MALI OGLASE. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in ca j obrtni razstavi v Trstu odlikovana C Mali oglasi računajo se po 3 eto t. besedo; mastnotiakase besede re računajo enkrat TeČ. Najmanj ?a prietojbina 40 stotin c. ■ Plača ee takoj. ---i --^M I Ouerino Marcoe tovama sodoY "S Andrej Studei, miz;, in izdelovaleo pohištva iaa Kdor Izvsn Tr«?a pi»m»np naroČi kat „BALI OGLAS »•Mi* Ctr.tr v rapra], kar drugača na ba njagov osla* oblavtjan če al oseba paznana Upravi »teta. Tarif« Ja naHanjena na ćala „BALIM OGLASOV Id vsakda ' Itfcko preračuni, koliko ma Ja plačati a ta«, da prafrtaja basada C; iu treba nasloviti na ..IHSERATMI ODDELEK" „Edlnoall". Na vprašanja pctom pitam bo dajal „liSERATll ODDELEK* Informacija adlno la, č« bo piana prllaiana znanka za adgovor louni nloc priredijo mladenič v Koprivi na. JdVIII JJICo Krasu dne 5. maja pri gospici Ivani Zega. Svirala bo vrla Križanska narodna godba. -180 Sv. Ivanska godba y™fPte5vmf puljah na dvorišču gosp. Jožefa Orel. 475 ; blizu postaje, proda se hiša. Hiša ima 3 nadstropja, 30 pro- . štorov, široki vrt, vodo iz Nabreiine, prodajalnico je- 1 stvin in dobro vpeljana restavracija. Sigurni dobiček, tena zmerna. Naslov pove „Edinost". 477 j svetlo sli temno, se prodaja; popolne sobe in posamezni komad, izbera stolić. Cene, da ee ni bati tekmovanja. Ulica Farneto 12 [nasproti Okr. boln. blag. A. G u 11 i c Uahh Vbrrilo (ulica Raffineria §t. 3). Tovarna nuni . ORrUlO gladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. PoSiljatve na deželo. 361 ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in dr^ ki je vedno preskrbljena z najboljših kranjskim blagom. Prodaja na debelo \r drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. izvršuje naroćbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino, §p irit, lik re, tropinovec, olje, slivovec, mara?kin itd. Jamčin za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Fran Abram TRST, ulica S, Francesco 44. (ulica Meo delia :rc:s 4, ii niica Sem I) Ima vedno v zalogi zakonske in obedovala« Mjlnejfe in trdno delane v lastni delalniel. Posebnu Izberm kuhi ujake oprave. Specijaliteta: OMARE- LEDENICE Spiejemlje kakorgno-koli naročilo za tu io m zunaj, kakor tudi poprave. eeeeeee® 0B05ER1JA JoSID Zioon ii taro i ______————— —————————— • • • * ■ ® • • • • V Nabrežini Pohištvo F. Ščuka Ferriera št. 25. prodaja kuhinjsko opravo: omare, mize itd. iz prve roke. Trst, ulica Ificln 7olio rePa 8 Kranjske, je v vseh let-mofU ZCIJC nit dobah v zalogi Josipa D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227 Finančni nadstražnik pljive zunanjosti, 10-000 kron premoženja, želi znxnje z izobraženo gospic-o, v svrho ženitbe, s primernim premoženjem. Le resne ponudbe, ako mogoče s sliko pod /f. B. 2S-, Trst, poste restante. — Tajnost zajamčena. 470 eržaška posojilnica in hranilnica Piazza delia Caserma štev. 2 u lastni palači r-;: vrcco (Vhod po glavnih Stopnicah) TELEFON 952 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice. ki se odda jejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 30 „ pol leta „ 20 „ četrt „ „ 12 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. = Filijaika na Prošeku štev. 14« Izbor drog, barv, čopićev, pofceaa ptrfoaiov, fln. mile. — Zaloge mlaaralaa vo4», voska u parketa, aa mrzlo pripravljene^t airnpa ta marin do, nalUoToa Itd. Itd. litt f.Pertot urar Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne ure najboljfiih tovaru Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo -zs darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. |7|ptflilfnVtl f ^edaj, ko bode branilka dolina l4»ll/illll%UIII • v bujnem cvetju sadnega drevja. je najlepši čas ogledati si spomenik Cehovina „Slov. plan. drnitvo" je zaznamovalo najkjajšo pot z rudet'o barvo in se dospe tja v tričetrt ure. (442 Meblovana soba se odda s 1. majem v Kojanu št. 385 II. nadstropje vrata 7, v hiši blizu cerkve na desno. Ponudbe se sprejemajo istotam. 1500 IfHni* hnro vzeti v najeaa gostilne, kavarne, IVtIUr IlULrU kri-me, nove zgradbe z 10% čistega dobička, bi>e, dvorce, dokončana stanovanja, naj se obrne (tudi pismeno) do poverjenika Ermano Solarsieh-a kavarua _AI Corao" od 9.—11. in od 3.-6. 1570 Osemnajstletna gospodična lepe zunanjo-m sti, z dobrimi spričevali, cd poštene družine, vešt-a slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, iSče v Trstu službo v kaki pisarni. Ime dotične pove „Inseratni oddelek Edinosti-pod štev. 555. zmožnega tudi slovenščine za prodajalnico oblek — Coen <.V Baruch, Corso, Palazzo Salem. 419 Išče se dečka rkniill/Q 25 let stara, slovenska, išče službo pri LrtiJItKct družini. Naslov : Fani Borštnik, Tret, ulica Ferriera št. 19 (v dvorišču) 435 Prej, nego kupite otrobe, drobne mm mmm otrobe, oves, koruzne in pšenične moke, koruzo itd. obiščite skladišče Vinko de Jfiarin Via Vittorio Alfieri št. io (kraj ogujegascev) kjer najdete blago najboljše vrste in najceneje vseh trgov. ru 'oA ^i^'Oi'Oi. OA O _______________IjOblJcAAJbi^^ Barvanica, pralniea in čistilnica na suho * ===== (s parnim obratom) ===== j? xxxxx ALBIN BOEGAN xxxxx * TRST - ulica Farneto stev. II - TRST s specijalno delalnico za čiščenje na suho, zgrajeno pred kratkim na MIRAMARU. Za barvanje se rabijo edino le solidne in zajamčene barve, katere ne zblede vsled pranja. Močenje pana na par. — Perfektno likanje zagrinjal z modernimi statvami po 40 atot. komad. — 0 isti se na suho tudi obleke, tkanine za opravo, kožuhna pogrinjala itd. po najnovejšem /.istemu,. z največo natanjčnostjo in brižnostjo. SjjflF* Cene Jako nizke. '^■U Odjemanje in dostavljanje na dom. — Naročila se sprejema samo v nllol Farneto itev. 11 pisarna v vojaški stvari koncesijonirana od vis. c. k. namestništva ulica Bachi št. 12, II. nadst. luhod pod prehodiščem.) Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno dr-brovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe vsprejetja v vojaške šole itd. itd. Pooblaščena je zastopati stranke pre i upravnimi oblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. Reševanje hitro in točno. UBADKE U H E : Oh delavnikih od 9.—12. predp. in 4.-7. popol. Ob nedeljah in pravnikih od 10.—18. opoludu«. I VERA Steklenica 3'— K je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, crno barvo, v odlikovani lekarni PRENDINI BOGOMIL P\U bivši urar v Sežan javlja svojim cenjenim odjemak* da jc odprl svojo novo -zzA/^z/irao PoiUJatre po poitnem povzetjn. ZALOGA POHIŠTVA TOVA P M it MDRUGE vGorici-Solkan TRST V|lfl dei rettori i (rosario) Po»F»uiNicfc:SPUET.REKfl PflLflCflMflRENZI , Telefon NfttŠl | Agencija MERKUR S S jj TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Telef. 1874 $ Komisije in zastopstva ===== Informacijska pisarna. ===== W Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših w pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentirana ognjišča, Ciril-Meto-w " dijevo ličilo, pražke gnjati. surovo maslo, med itd, itd._ t TESTU, ulica ViiHieiizo Belici st?. nasproti cerkve sv. Antona nov»ga. ?ro3»ja vsakovrstne ure ia popravlja po zmernih cenah in z jamjtvorn xx>(xxxxxxxxxxxx;< Kdor hoče hitro in dobre prodati hiše, posestva, dvorce, stavbišea, na] izvoli tc prijaviti TRIBSTS OFFICE via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe uprave in vknjižbe. : : : XXXX>,OOOOOOKXX*XX Odlikouana touarna glasouirje-. X X X )K X * F. P. UIDIC & Korop. Ljubljana E. Warblnek Trst, Piazza Carlo Goldonl 12 (vogel Corso-Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovir-Jev svetovnih tvrdk Stcinwey ir: Jons v New-Yorku, Schweighofer itd. €lekt. pianini, orkestroni, harmoniji lE|>0i:0jnje. — MeDjnje. — D»je na obreke. PoBravlja. — Akerdira pe zmernih eenak. ~ ~ -- ^ I opekarna in tovarna peči, ponudijo patentiranih množino zarezanih strešnikov Sprejmejo se zastopniki. Sistem flarzola" (Strangjaizziegel) „Sistem ^arzola" Barve: a) rdeči naravno zgani, b) Srno impregnirani. Najličneje, najcenejše in najpriprosteje strešno kritje. saki strešnik se zamore na late prbiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.