JA Z A GORIŠKO IN BEVESlJO PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p o a a. Abb. postale I gruppo “ IjGIIR oU 11F Leto XVI. - St. 16 (4479) TRST, torek 19. januarja 1960 Eisenhower bo v SZ od 10. do 19. junija Predsednik predložil ^proračun blaginje* Proračun izkazuje 5,4 milijarde prebitka - Zvišanje nakazil za vesoljska raziskovanja -57 odstotkov celotnih izdatkov gre v vojaške namene - Vodilna misel je preprečitev inflacije kancler pride v Rim šele 23. t m. WASHINGTON, 18. — Namestnica načelnika tiskovnega urada Bele hiše Ana Wheaton je včeraj sporočila, da bo predsednik Eisenhower napravil obisk v Sovjetski zvezi od 10. do 19. junija. Dodala je, da se med obema prestolnicama še posvetujejo o podrobnostih programa za obisk. Izjavila je tudi, da bo Ei- senhovver izkoristil del obiska za ogled raznih krajev v Sovjetski zvezi, kakor je bilo dogovorjeno, ko so se sporazumeli o izmenjavi obiskov obeh državnikov. Danes je Eisenhoiver predložil kongresu proračun za finančno leto 1U60-61, ki se začenja s 1. julijem in ki ga naziva »proračun blaginje«. V poslanici kongresu pravi Ei-senhovver, da proračun potrjuje krepkost ameriškega gospodarstva. Hkrati pa je ((simbol naše odločnosti, da uporabimo naše bogastvo s previdnostjo. da ohranimo našo državno varnost in da nadaljujemo razvoj našega gospodarstva, ne da bi povzročili inflacijo«. Zaradi izredno ugodnega gospodarskega položaja se bo narodni dohodek zvišal od 480 na 510 milijard dolarjev. Dohodki bodo dosegli 84 milijard dolarjev in se bodo s tem zvišali za 5,4 milijarde, tako da bo novi proračun izkazoval 4,2 milijarde pribitka. #Ta proračun blaginje je tu-ui proračun miru,« je izjavil Eisenhower. Izdttki za državno varnost bodo ostali na višini 45,6 milijarde. Ker se bodo celotni izdatki rahlo zvišali za 1,4 milijarde in bodo dosegli 79,8 milijarde, predstavlja proračun za državno varnost 57 odstotkov celotnega proračuna namesto 58 odstotkov v tekočem letu Predsedniška poslanica poudarja, da je potrebna modernizacija obrambe. Vendar pa bo število vojaštva ostalo nespremenjeno, in sicer bo znašalo 2.489.000 mož. Proračun za vesoljska raziskovanja se bo od 325 milijonov v tekočem letu dvignil na 600 milijonov dolarjev (v letu 1958-59 je znašal 145 milijonov). Kar se tiče pomoči tujini, bo skušal predsednik dobiti od kongresa nakazila s povečanjem 100 milijonov dolarjev, t j. za skupen znesek 3450 milijonov dolarjev. Od tega znaša gospodarska in tehnična pomoč milijardo in 700 milijonov dolarjev proti 1550 milijonom v tekočem letu.* »Razdobje blaginje, kakršno Je razdobje, ki se napoveduje za prihodnje leto, zdrava davčna in finančna politika, pravi predsednik, narekujeta prebitek v proračunu.« Ta prebitek, bo znašal 4,2 milijarde ki dolarjev je glavna značilnost zadnjega Eisenhowerjeve-ga proračuna. Leta 1958-59, je °»«il Predsednik, se je obračun zaključil zaradi depresije s primanjkljajem 12,4 milijarde. V tekočem letu predvideva predsednik prebitek milijonov. Prebitev v no-vem proračunu pa mora omogočiti, da se krije del držav-ega dolga, ki bo konec finančnega leta znižan na 280 milijard dolarjev. Povišek proračuna za 1,4 nuli j ar de dolarjev bo šel av--omatično za kritje nekaterih postavk. Gre zlasti za javni aoig, na katerega odpade 9,6 milijarde, t. j. 12 odstotkov od vsega. Za podporo kmetijskih cen bo šlo 3,9 milijarde. Proračun za državno varnost, ki bo predstavljal nad polovico proračuna, bo nespremenjen. Predsednik pa poudarja, da bo država določila 8,4 milijarde dolarjev za raziskovanja in programe za razvoj. predsednik pa je sklenil zahtevati od kongresa zvišanje poštnih tarif, ki je bilo lansko leto zavrnjeno, prav tako zahteva povišanje davka na gorivo za letalstvo in cestnega davka. Razen tega se že sedmo leto zaporedoma podaljšujejo za eno leto nekateri davki, ki so bili uvedeni »začasno« med korejsko vojno. Za spodbujanje investicij v nezadostno razvitih deželah predlaga predsednik na tem področju davčne olajšave. Pod postavko »program za medsebojno varnost« je določenih 3450 milijonov dolarjev za gospodarsko in vojaško pomoč tujini. Od teh je določenih 1700 milijonov za gospodarsko pomoč in 1750 milijonov za vojaško pomoč. Ti krediti presegajo za sto milijonov dolarjev kredite v tekočem letu. To pa zaradi tega, ker so se zvišali za 150 milijonov dolarjev krediti za vojaško pomoč. Nekateri krediti za gospodarsko pomoč tujini so predvideni, ne da bi bili vneseni v splošno poglavje programa o medsebojni varnosti. Gre predvsem za prispevek ZDA (450 milijonov dolarjev) za kapital Medamenške banke za razvoj, ki bo začela delovati letos (kapital banke je določen na milijardo dolarjev). 197 milijonov dolarjev je določenih za nove konzulate in diplomatska predstavništva v Afriki, Latinski Ameriki, Južni Aziji in Vzhodni Evropi. 49 milijonov dolarjev je določenih za likvidacijo vojne škode Filipinom. 6 milijonov dolarjev pa je določenih za odškodnino prebivalcem otokov Bonin, ki so se morali izseliti, ker so ZDA delale tam jedrske poizkuse. 178 milijonov je določenih za informacijsko službo ZDA ter za programe za izmenjavo obiskov. Sem spada tudi zgraditev oddajne postaje »Dlas Amerike« v Afriki. Proračun ne omenja razdelitve kreditov za vojaško pomoč tujini. Poslanica predsednika pa pravi, da bo prioiiž-no polovica od teh kreditov določena za vzdrževanje in vežbanje oboroženih sil v zahodnih državah, 40 odstotkov kreditov pa bodo uporabili za opremo oboroženih sil NATO in «nekaterih držav na Daljnem vzhodu« z vojaškim materialom. Med ta material spadajo moderna letala, vodljive in balistične rakete in druge protiletalske naprave. Poslanica omenja tudi vojne ladje, lovska letala, taktične rakete itd. ((Obrambni proračun — 40 milijard in 995 milijonov dolarjev — bo dal ZDA močno in gibčno obrambo, kakršno terja mednarodni položaj,« pravi poslanica, ki dodaja, da ostane smoter ZDA nespremenjen; «mir v pravičnosti za vse«. »Upamo, dodaja, predsednik, da bo mogoče težko breme oboroževanja, ki tare svet, olajšati.« Celotni krediti za državno varnost bodo znašali 45 milijard in 600 milijonov dolarjev. V tem znesku so vključeni krediti obrambnega proračuna, krediti za vojaško pomoč in krediti za ust- roženih sil. Vendar pa je predsednik mnenja, da bo treba izvršiti prehod od konvencionalnega orožja na rakete s previdnostjo in da mora Amerika biti pripravljena «za vsak primer, ki gre od izrednega stanja na nekem omejenem področju do popolne jedrske vojne«. Državni vojaški izdatki bodo prihodnje leto presegali za 50 milijonov dolarjev izdatke v tekočem letu. Sklad za znanstvena raziskovanja se bo dvignil od 7 milijard in 900 milijonov na 8 milijard in 400 milijonov. Posebno pozornost bodo posvetili pripravi protiraketnega izstreika «Zeus». Za vojaško raziskovanje vesolja je določenih 407 milijonov dolarjev. Zvezna komisija za atomsko energijo bo določila za raziskovanja 1054 milijonov dolarjev. od katerih 232 milijonov za atomsko in vodikovo orožje ter 527 milijonov za razvoj reakcijskih letal. Celoten proračun te komisije znaša 2700 milijonov. Ena od značilnosti novega proračuna je znatno zvišanje kreditov za državno upravo, za aeronavtiko in vesolje (NA SA), katere naloga je pripravljanje izredno močnih nosilnih raket, med katerimi je tudi načrt »Saturn« (izstrelitev težkih satelitov okoli Zemlje in več planetov). Krediti za te operacije se bodo dvja-i.ili od 325 milijonov na 600 milijonov dolarjev. Celoten znesek, ki ga Eisenhower za-hleva v ta namen — ki pa ne bo ves /loločen v prihodnjem finančnem letu — znaša 802 milijona dolarjev. Večina tega zneska je določena zgraditvi naprav za vesoljsko plovbo. Ce bo mogoče pripravit' načrt »Saturn« že prihodnje finančno leto, bo zanj določen poseben kredit 140 milijonov dolarjev. Predsednik poudarja zatem, da bo NASA lahko kmalu posveti,a v celoti svojo dejavnost načrtu «Saturn», ker bo načrt «Jupiter» kmalu končan. Predsednik zahteva, naj se omenjeni upravi nakaže izreden znesek 23 milijonov dolarjev, da lahko nadaljuje načrte za vesoljska potovanja. Predsednik priznava v svoji poslanici, da «sovjetski znanstveniki imajo sedaj prednost, kar se tiče teže naprav, ki jih lahko izstrelijo v vesolje.« «Ta prednost je v tem, ker imajo Sovjeti prednost pri izdelovanju nosilnih raket z zelo veliko potisno silo, ki se jim zdijo potrebne za njihov program izdelovanja medcelinskih balističnih raket. Toda ZDA so kljub prvotnemu zaostanku uspele pripraviti učinkovito medcelinsko balistično raketo, ker so napredovale, kar se tiče jedrskih konic.* Predsednik omenja tudi tako imenovani načrt «Merkur» (vesoljski poleti s človeško posadko). Ce bodo uspehi s tem načrtom zadovoljivi, bodo lahko že prihodnje, leto začeli poizkuse z vesoljskimi poleti. Leta 1961 pa bodo lahko delali poizkuse z vesoljsko napravo, katere nosilno roketo bo poganjalo izredno močno gorivo. Eisenhovverjev proračun je sestavljen v prepričanju, da je obramba dolarja najvažnejša naloga za ZDA. Proračun je zelo previden, in kakor zatajujejo demokrati, povsem brez domišljije. Prav gotovo ne bo proračun zadovoljil tistih, ki so mnenja, da je nu’-na naloga postaviti se prot' konkurenci ZDA, izboljšati šr>' ski sistem, izboljšati javne >" socialne služnosti. Predsednik se izogiblje, kolikor se da, izdatkom m edina izjema jo zvišanje za 300 milijonov v proračunu za vesoljska raziskovanja. Zelo ponosen je, da ie predložil proračun s prebitkom 4 mibjard. Ta prebitek, ki je bil mopoč zaradi ugodnega gospodarskega položaja, bo služil kot stabilizator proti inflaciji ki je zlasti nevarna zaradi zadnjega jeklarskega spora. Državni tajnik za finance Anderson, ki je pravi navdiho-valec proračuna, je izjavil, d« je preprečitev inflacije glavna odgovornost «države, ki je bankir sveta«. »V veliki me” so devize drugih držav odvisne od dolarjev, ki jih imajo če bi mi dovolili, da se dolar cšibi, ne bodo mogle biti posledice omejene,« je dodal Anderson. Anderson želi tudi pospešiti gospodarski razvoj ZDA, ki s» sedaj viša za 3 odstotke letno pioti 7 odstoikom v SZ. ((Toda ta razvoj, poudarja Anderson, sloni na modernizaciji in tehničnem napredku ameriške industrije, t. j. na privatni iniciativi. Dokler bodo ZDA ostale zveste sistemu privatne iniciative, mora odgovornost za njih prihodnost sloneti na privatni iniciativi. Ce pa se vržemo v dirigizem, je težko predvidevati, Kje se bomo ustavili.« Ce se bo izreden gospodarski položaj nadaljeval, je Ei-senhower mnenja, da se bo ccnos davkov avtomatično zvišal še za 4 milijarde v finančnem letu 1961-62. Predsednik čaje s tem razumeti, da zapušča svojo osemletno predsedniško dobo s tem, da /prepušča svojemu nasledniku mož nost, da zniža davke, ne da bi kompromitiral prihodnost dolarja. Nezadovoljstvo z Adenauerjevim obiskom Senatorji in poslanci ponovno na delu Togliatti in Long« sta govorila v Milanu in Rimu - Nezadovoljivi odgovori pravosodnega ministra o slabih razmerah v zaporih in o vzrokih smrti zapornika Elisea (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Čeprav je datum obiska predsednika Gronchija v SZ še precej oddaljen, se nenehno vršijo priprave zanj. Tako je danes popoldne italijanski veleposlanik v Moskvi, Luca Pietromarchi, obiskal pomočnika zunanjega ministra SZ Valerijana Zorina, nato pa še ministra Jurija Zukova, predsednika državnega odbora za kulturne zveze z inozemstvom Razgovarjala sta se o vprašanjih, ki zadevajo pripravo italijansko-sovjetskega kulturnega sporazuma, ki ga bo podpisal med Gronchijevim obiskom zunanji minister Pella. Po drugi strani pa se je zvedelo, da bo odpotoval na obisk v ZSSR tudi Gronchijev sin, ki bi si baje rad ogledal razne ustanove za proučevanje jedrske fizike. Medtem pa je bil obisk kanclerja Adenauerja preložen na 23. do 24. t. m. Predsednik vlade Segni je namreč prisiljen ostati v svojem stanovanju še nekaj dni, ker se mu je zdravje poslabšalo. Ta obisk ne gledajo z grdim o-česom samo levičarske, temveč vse napredne sile v državi, ki jim je pr; srcu pomiritev. Tako piše v svoji zadnji številki politični tednik «H Punto«; «Po kaj prihaja Adenauer v Italijo, se ne ve in njegov obisk se zdi še bolj brez koristi, ker se je kancler sestal s Pello v Parizu pred nekaj dnevi. Poleg tega pa je predviden sestanek šestih zunanjih ministrov skupnega evropskega tržišča v Rimu za 25. t. m. Kako naj si torej razlagamo to kanclerjevo željo, da hoče videti • našega zunanjega ministra vsakih 15 dni? Razlog mora biti in ta je lahko ne samo političnega, temveč tu- .................................................. ■iiiiiiiinmiiiihiiiiiku Zadnje dni februarja francoske atomske bombe v Sahari General Massu se spet oglaša in grozi z novim uporom - Neodvisni ne bodo več brezpogojno podpirali vlade - Začetek pogajanj s federacijo Mali PARIZ, 18. — Danes so poluradno javili, da bo Francija povzročila eksplozijo svoje prve atomske bombe v zadnjih desetih dneh februarja. Predstavnik fr**11' coske obrambe je izjavil, da pri eksploziji ne bodo dovolili navzočnosti predstavnikov tiska. Vendar pa bodo v čim krajšem času po eksploziji dali tisku na razpolago fotografije in druge podatke. Vodstvo stranke neodvis-l7—^—^: kl j0 je dolo. r,.;h pa je nocoj objavilo )z- fiil, de ouobril pari? javo, v kateri pravi, da si .. . stranka pridržuje svobodo akcije zaradi odstranitve Pi-naya iz vlade. Izjava protestira zaradi odstranitve, pravi, da je škodljiva za državo, in dodaja, da si je vlada prevzela odgovornost za razbitje večine. Stranka neodvisnih bo določila svoje ravnanje na podlagi okoliščin. Opazovalci tolmačijo to izjavo kot opozorilo, da bo stranka neodvisnih glasovala v prihodnje tudi proti vladi, čeprav so še vedno v vladi njeni trije ministri. Sinoči se je končalo zasedanje glavnega odbora MRP. Sklenili so, da bodo ministri MRP ostali v vladi in da bodo možnost njih ostavke postavili šele, če bi evropska in atlantska politika vlade zavzela povsem drugačno usmeritev. Uradno poročile pravi tudi, da glavni odbor MRP ((Obnavlja svojo odobritev načel al- varitev zalog. Poudarek bo veljal spet modernizaciji obo- ■•miiiiiavttiiiiiiiiiiiiiiifiiigiiiiiiiiiiiiifMiiiiitiiKitBtiaiaiKiiiiiianiiiiiaiiiiiigiiti miii«iitiiMi iiiiiiiaaii«iii*(iiiiiiiin**i I1*1*11*111**1*a>aaiiai>11111 •■■■■■•>■■• Odložena do razglasitev neodvisnosti Cipra Konferenca «pri okrogli mizi» prekinjena zaradi nesoglasij glede britanskih oporišč na otoku - Pogajanja se bodo spet začela čez en teden - Incident ob začetku konference za Kenijo nient in ki mora pripeljati do samoodločanja ob spoštovanju človeških pravic« Nemški Časnikar Ulrich Kempski objavlja v zahodno-r.emškem listu «Sueddeutsche-zeitung« intervju z generalom Massujem v Aižiru. Massu pravi, da ima francoska vojska v Alžiriji svoje ideje, kako naj se vodi vojna v Severni Afriki, in da jih bo uveljavila, če bo položaj to narekoval. Massu dodaja, da je vojska «morda zgrešila«, ko jc dejansko nastopila kot oproda generala de Gaulla med vstajo 13. maja, in nadaljuje: »Ne razumemo več njegove politike. Vojska ne bi nikoli pričakovala, da bo general de Gaulle vodil tako politiko.« Z borbo proti Alžircem bi hotel Massu uvesti v vsej AN žiriji posebna sodišča, ki bi lahko izrekala zelo stroge obsodbe. Poleg tega bi morali o prizivih pioti tem razsodbam odločati v Alžiriji in ne v Parizu kakor sedaj. Na vpra- ■iiiiiiimiMiiiiiiitimiiiimiiMiiiimiiiiiiiiiiiuHiiiiiiimifiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiittiiiiH Obisk zunanjega ministra Kube v FLRJ Raul Roa Garcia pri Titu’ LONDON, 18. — Londonska konferenca o Cipru je bila prekinjena in dan proglasitve neodvisnosti Cipra je bil odložen od 19. februarja na 19. marca letos. To so uradno javili nocoj v Foreign Officeu. «Konferenea, pravi uradno poročilo, ni mogla končati proučevanja vseh nerešenih vpra-Sanj, ki jih je treba rešiti pred proglasitvijo neodvisnosti Cipra. Konferenca je dala nova navodila delovni skupini, naj nadaljuje delo londonskega odbora s kolikor mogoče večjo naglico, in upati je, da 60 končala svoje delo v kratkem. Datum neodvisnosti Ci-pra je bil odložen za en mesec, od 19. februarja na 19 marca na zahtevo grško-cipr-ske delegacije sporazumno s turško-ciprsko delegacijo.« Izjava dodaja, da bodo pozneje sklenili, ali je potrebno znova sklicati celotno konferenco. Makarios in Kučuk bosta ostala nekaj dni v Londonu, da pomagata delovnim skupinam. Govori se, da so konferenco odložili za en teden in da se bodo nato spet začela pogajanja. Pogajanja so zašla v slepo ulico, ker Velika Britanija vztraja pri svojih zahtevah, naj britanska oporišča na Cipru zavzemajo površino 123 kvadratnih milj. Nadškof Makarios noče dovoliti večje površine od 36 kvadratnih milj. Baje je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd izjavil, da Velika Britanija ne bo sprejele manjše površine. Nekateri pa trdijo, da bi bila Velika Britanija v skrajni meri pripravljena omejiti svoje zahteve na 90 do 100 kvadratnih milj. Poleg tega bi se Velika Britanija obvezala, da teh oporišč ne bodo nikoli uporab-ljale druge čete, ter da jih bo vrnila Cipru, če jih ne bi več potrebovala. V poučenih krogih pravijo, da so delo konference odložili za en teden, ker mora angleški zunanji minister Selwyn Lloyd odpotovati v sredo v btrassbourg, kjer bo zasedanje skupščine evropskega sveta. Turški zunanji minister Zorlu pa se je moral vrniti v Ankaro. Dvanajst afriških delegatov na ustavni konferenci za Kenijo je davi bojkotiralo uradni začetek konference, ker britanska vlada ni hotela sprejeti kot svetovalca afriške delegacije Afričana Koinangija, ki živi v Londonu in ki je prijatelj Joma Kenjate. Delegacijo vodi Tom Mboja. Delegati, ki so bojkotirali konferenco, pripadajo gibanju za neodvisnost Kenije. V Londonu zatrjujejo, da bi Koinangija, ki ga je afriška delegacija imenovala za svojega svetovalca, takoj aretirali, Ce bi sel v Kenijo. Minister za kolonije Mac Leod je sporočil, da bo jutri poročal o politiki britanske vlade, katere namen je postopoma pripeljati Kenijo do avtonomije. Konferenca bi morala trajati tri tedne. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Kubanskega zunanjega ministra dr. Raula Roa Garcia, ki je včeraj prispel z letaiom iz Aten, so na zemunskem letališču pozdravili državni tajnik Koča Popovič, njegova pomočnika Mičunovič in dr. Brilej in druge ugledne jugoslovanske o-sebnosti. Na kosilu, ki ga je Koča Popovič priredil na čast svojemu gostu, sta zunanja ministra izmenjala zdravici. Jugoslovanski državni tajnik je v svoji zdravici poudaril, da od prihoda vlade Fidela Castra na oblast sc Kuba skupno z Jugoslavijo vedno bolj trudi za vsestransko razširitev in poglobitev medsebojnih odnosov. Sodelovanje, ki se sedaj razvija, se mora v prihodnje povečati ne samo v naporih državnikov, temveč tudi gospodarskih in družbenih organizacij. Koča Popovič je poudaril ljudski značaj jugoslovanske in kulmnske revolucije in enakost naporov obeh vlad za uveljavitev politične akcije miroljubne koeksistence in za razvoj mednarodnega sodelovanja na načelih enakopravnosti. Dr. Raul Roa je v odgovoru na zdravico poudaril da datirajo simpatije kubanskega ljudstva za borbo narodov Jugoslavije za svobodo, neodvisnost in enakost že iz časov, ko so se Jugoslovani borili v Španiji za svobodo na svetu. Danes dopoldne sta kubanskega zunanjega ministra dr. Raula Roa in člane njegovega spremstva sprejela predsednik republike maršal Tito in njegova soproga. Predsednik Tito se je več časa razgovarjal z njim. Opoldne je podpredsednik Edvard Kardelj prire-1 dil intimno kosilo na čast ku- banskemu gostu, zvečer pa Koča Popovič slovesen sprejem v palači Zveznega izvršnega sveta. Državni tajnik Koča Popovič je sprejel danes tudi odpravnika poslov sovjetskega veleposlaništva v Beogradu Tatarenka, ki je zaprosil za sprejem. Ob tej priložnosti je šanje, ali «bo vojska brez diskusije ubogala vsak ukaz predsednika«, je Massu odgovoril: »Seveda so ljudje v vojski, ki bi to storili, ne da bi se vprašali, kakšen bo rezultat.# Na vprašanje, kaj ga najbolj skrbi, je Massu odgovoril; »Hotel bi, da bi nam vlada vsaj pomagala, da obdržimo francosko Alžirijo.« Na neko drugo vprašanje je Massu odgovoril, da ne ve, ali ima de Gaulle jasne ideje o zadevi, toda če jih ima, prav gotovo niso enake kakor ideje vojske: «Ci bomo nadaljevali kakor sedaj, bodo ljudje mislili, da smo šibki.« ............................. iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinniniilliimiiiiiiiiniimilHliHliiii Predstavnik francoske vojske v Aižiru je zanikal, da je general Massu podal omenjene izjave. Danes so se začela v palači Matignon pogajanja med Francijo in federacijo Mali (Sudan m Senegal). Predsednik delegacije za Mali je Leopold Senghor, ki jo predsednik zvezne' skupšc'ne; francosko delegacijo pa vodi predsednik vlade Debre. Pogajati so se začeli o popolni neodvisnosti federacije Mali. Podobna pogajanja se bodo začela 10. februarja med Francijo in Madagaskarjem. di psihološkega značaja. Politični razlog lahko uganemo. Gre za to, da bi kancler ponovno poudaril svoje stališče glede vprašanj, ki jih bodo obravnavali na vrhu v Parizu in pozneje. Po mnenju Nemcev se ne bi smelo s Hruščevom govoriti niti o Berlinu, niti o načrtu za dez-atomizacijo ali razredčenje o-borožitve v Srednji Evropi in končno niti o priznanju — čeprav samo de faeto — Nemške demokratične republike. In vendar je glede teh treh točk doživel Adenauer popolno zadoščenje — kot to izhaja iz uradnih poročil. Toda za kakšno zadoščenje gre, če čuti kancler potrebo novih jamstev in zagotovil, ki naj mu jih bi dal nič manj kot Pella?« O kanclerjevem obisku sta govorila včeraj tudi Togliatti in Longo. prvi na kongresu mi. lanske, drugi pa na kongresu rimske federacije KPI. Togliatti je poudaril, da spada Adenauer med glavne stebre hladne vojne in tudi on je kriv sedanjega oživljanja nacizma. »Mi se upiramo njegovemu prihodu v našo deželo, ker smo za stike in za diskusijo z vsemi, toda ne pozabljamo teh stvari in odločno nasprotujemo možnosti, da prihaja med nas, da bi Italija podpirala njegovo politiko. Storiti moramo vse, da vlada jasno sliši našo voljo. Želimo, da bi se v teh dneh, ko bo kancler A-denauer v Italiji, manifestacije proti fašističnim pojavom pomnožile in da se Italija ne bi postavila na rep bonnski politiki hladne vojne.« Togliatti je še kritiziral politiko Vatikana, za katero je dejal, da je v krizi. Poudaril je borbo KPI za dosego nove večine. Za program KPI je dejal, da pomeni »pravo demokratično revolucijo«. V istem smislu je govoril tudi Longo v Rimu, hi je pouda. ril zlasti nujnost, da se razbije demdkrb:tjanski monopol oblasti in da ae ustvari nova več ima. V nedeljo je govoril tudi Nenmi v Imoli. Med drugim je izjavil, da pride lahko do srečanja med socialisti in katoliki samo na ravni stvarnih vprašanj države, poleg tega pa Protinacistične demonstracije v zahodnem sektorjn Berlina Velike protinacistične demonstracije so bile v nedeljo tudi v Londonu Ostra kritika Adenauerjevega hinavskega govora BONN, 18. — Kancler Adenauer je sprejel danes predsednika svetovnega židovskega kongresa Goldmanna, ki mu je sporočil predloge in zahteve za ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči ponovitev pro-tižidovskih izbruhov v Zahodni Nemčiji. Po razgovoru, ki je trajal 45 minut, je Gold-mann izjavil, da je »zadovoljen«, ni pa hotel dati drugih podatkov. Sodeč po izjavah notranjega ministra Schroederja, ki je bil nacistični voditelj, pa ne kaže, da misli bonnska vlada na kake odločnejše ukrepe proti nacizmu. Schroeder je v zvezi z nemško stranko rajha izjavil: »Naša država ni država, ki kaznuje idejo pač pa zločinsko dejanje- Neka stranka se lahko preganja, samo če deluje protiustavno in soditi jo mora ustavno sodišče. To je do danes razglasilo dve stranki za protiustavno: socia čajo vse, kar ne sme neka I policistom, da so nacisti in ge- Tatarenko izročil Koči Popoviču sporočilo vrhovnega so- _ vjeta Sovjetske zveze vladam ( cialistično stranko rajha in ko-in parlamentom vseh držav v munistično stranko. Razsodbe zvezi z zakonom o zmanjšanju I sodišča so pravi »priročnik za oboroženih sil Sovjetske zveze. | sovražnike države«, ker dolo- iiiiiiiiiiiiiiniimiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKniiMiiiiiiiiiiiiiii Pomoč SZ tudi za drugo fazo graditve Asuanskega jezu KAIRO, 18. — Kairski radio je uradno potrdil, da je bil dosežen sporazum med Z AR in Sovjetsko zvezo, na podlagi katerega bo Sovjetska zveza finansirala tudi drugo fazo del za Asuanski jez. Pogoji so enaki kakor za prvo fazo. Sporazum je bil sklenjen z izmenjavo pisem med Naserjem in Hruščevom. Kairski radio je javil tudi. da bo sovjetski ministe« za električne centrale Novikov odpotoval iz Kaira v sredo, »ko bo njegovo poslanstvo končano«. ' Nekateri opazovalci ugotavljajo, da je SZ postavila svojo ponudbo za finansiranje druge faze del nekaj dni pred prihodom zahodnonemškega ministra za gospodarstvo Er-harda v Kairo, ki bo baje ponudil ZAR posojilo 200 milijonov mark za drugo fazo del, MKomentator kairskega radia je nocoj med drugim izjavil: »Sporazum med SZ in ZAR je velika zmaga za ZAR. Koristi, ki jih bo ZAR imela od tega sporazuma, so naslednje: 1. Jez bo zgrajen kot celota, ker sedaj ne bo prva faza ločena od druge faze, 2. Obe fazi bosta dokončani v sedmih letih. 3. Za e-giptovsko pokrajino bo mogoče uporabljati električno e-nergijo, ki jo bo proizvajala centrala na jezu ob koncu leta 1964 ali v začetku leta 1965». Agencija »Srednji vzhod« o-menja. da bo delo v drugi fazi stalo 130 milijonov egiptov. skih šterlingov. MOSKVA, IB. — Agencija javlja, d* je Hruščev sprejel danes zahodnonemškega poslanika KroJla stranka storiti, da ne bo prepovedana ali razpuščena. Potrosili smo več denarja za nadzorovanje nemške stranke rajha, kakor ga je ta stranka porabila za propagando«. Izjavil je zatem, da je oskrunitev sinagoge v Koelnu »politično najvažnejši protižidovski izbruh«, in je dodal, da Adenauerjev poziv, naj se pretepe vsakdo, ki ga bodo zasačili pri kakem protižidovskem dejanju, »ni v vseh svojih odtenkih diplomatski nasvet«, toda »dobro tolmači duševno razpoloženje prebivalstva«. Številni londonski listi kritizirajo danes kanclerjev poziv prebivalstvu, naj na kraju samem kaznuje krivce protiži-dovskih dejanj. Liberalni »Guardian« piše. da vlade, voditelji in časopisi nimajo pravice priporočati ljudstvu, naj samo sodi. List dodaja: »Upati je, da bo Adenauer obrnil svojo pozornost tistim nacistom, ki ne uporabljajo čopičev, ki pa so se znova vrinili kot črvi na visoka mesta in ki niso neumni«. Konservativni «Daily Mail« piše: »Nasvet dr. Adenauerja bi lahko pripeljal do pooblaščenih spopadov po ulicah in celo do dejanj privatnega maščevanja, ki bi postalo zakonito. Taka dejanja, kakor je tudi antisemitizem, so bila eden največjih madežev tretjega rajha«. Tudi tisk v Zahodni Nemčiji protestira proti besedam Adenauerja, ki poziva prebivalstvo, naj na kraju samem kaznuje naciste. V zahodnem Berlinu so bile danes večje demonstracije proti nacizmu in antisemitizmu, ki so jih organizirali študentje. Ogromno število študentov in drugih ljudi je vzklikalo proti zahodnonemški policiji. Vzklikali so proti agentom: • Nacistična gestapo«, »Vi ste nacisti«. Demonstracija se je začela pred tehnično univerzo, kjer se je zbralo okoli tri tisoč študentov, da počastijo spomin žrtev nacizma. Nato so študentje dvignili table, na katerih so bila imena zahodno, nemških ministrov Schroederja in Oberlaenderja, ki ju obtožujejo nacistične preteklosti. Tedaj je nastopila policija, ki je aretirala več študentov. Toda velika skupina študentov je obkolila policijski avtomobil in začela vzklikati proti stapovci. Študentje so zahtevali odstranitev Schroederja in Oberlaenderja iz vlade. Na zborovanju so se študentje obvezali, da se bodo v šolah in na univerzi borili proti nacističnemu preporodu. Govoril je načelnik notranjega oddelka za zahodni Berlin Lipschitz ki je izjavil, da bodo v zahodnih sektorjih Berlina nacizem strli, če bo potrebno tudi z novimi zakoni. Predsednik u-niverze Neumann je izjavil, da se ne sme podcenjevati delovanje novih nacistov in da nemške univerze ne smejo ponoviti napak iz preteklosti, s tem da zapirajo oči pred nacističnim pojavom. Lipschitz je tudi izjavil, da bi morali v Nemčiji revidirati knjige o zgodovini, zato da se osvetljijo strahote nacizma (kakor so že sklenile zahodnoberlinske oblasti) in sprejeti bi morali do-ločke, da žalitev 2idov ali članov neke manjšine pomeni zločin. Med svojim govorom pa je Lipschitz napadel študente, ki so prišli iz vzhodnega Berlina, in je med drugim izjavil: »Na tem zborovanju so ljudje, ki nimajo nobene naloge v svobodnem Berlinu. Mi lahko sami opravimo z nacisti brez njihove pomoči. Sicer nimajo komunisti nobenega vzroka dajati nam lekcije, ker je državni pravdnik Vzhodne Nemčije bivši nacistični voditelj Mel-sheimer, medtem ko je eden od njihovih sodnikov bivši višji častnik SS Kroeger«. Pri tem so zahodnoberlinski študentje podprli vzhodnoberlinske in policija je aretirala o-koli deset zahodnoberlinskih študentov. Velike protinacistične demonstracije so bile včeraj v Londonu. Udeležilo se jih je več tisoč ljudi. V velikem sprevodu so šli pred nemško poslaništvo, kjer je delegacija petih ljudi izročila nemškemu odpravniku poslov pismo, s katerim obsojajo bonnsko vlado. V pismu se poudarja, da zavzemajo v Zahodni Nemčiji v bivši nacistični voditelji važna mesta v državnem aparatu, v vojski, policiji in sodstvu. Pismo poudarja tudi, da v šolah poučujejo številni protižidovski učitelji. Ti ljudje imajo poguben vpliv na mladino, ker zamolčujejo grozote nacizma in potvarjajo zgodovino o nacistični Nemčiji. mora biti jasno, da demokratična alternativa ni neka formula, temveč določena politika, ki vsebuje pomembna dejanja preloma z nedavno preteklostjo in s sedanjim položajem. Skupni program zadeva povsem doiločene točke: izvajanje ustave, nadzorstvo nad monopoli, javna uprava ener-getskih virov. Ce je torej Krščanska demokracija sposobna korakanja v tej smeri, bo našla podporo, če bo hotela storiti prelom s sedanjim stanjem. Ce pa ni sposobna, potem ne more riti nobenih razgovorov. V tem primeru se bo dežela sama rešila in ne bo dovolila, da bi jo zaustavila kriza Krščanske demokracije, ki ze Svanajst let drži v svojih rokah monopol oblasti, Nenni je s svojim člankom v nedeljski številki »Avsnti« povzročil izjave predsedstva vlade, v katerih se zanika točnost Nennijevih trditev, da bi #obstajrle zarote med nekaterimi političnimi in vojaškimi krogi proti varnosti države in proti ustavi in za katere naj bi državna oblast vedela.« Tudi Scelba je zanikal, da bi obstajale kakršne koli zarote, češ da gre »za absurdne vesti, ki ne zaslužijo niti demantija«. Kar se tiče tako željno pričakovanega Morovega govora v Bologni, se lahko reče, da ne pomeni nič novega. V bistvu je ponavljal nujnost enotnosti Krščanske demokracije. Dejal je, da bo svoje pozive na enotnost ponavljal in da se pri tem ne bo utrudil ali vdaL Ko je govoril o krajevnih avtonomijah, ni niti omenil besede »dežela«, temveč poudarjal le »postopnost in previdnost« pri izvajanju avtonomiji Glede prihodnje seje ministrskega sveta se je zvedelo, da že zaradi Segnijeve bolezni in Adenauerjevega obiska, seje ta teden ne bo, toda prav gotovo se bodo ministri sestali takoj po 25. t.m., ker morajo odobriti predlog državnega proračuna in znani predlog zakona, ki je znan pod imenom »zeleni načrt«. Danes je bil tudi prvi sestanek senatorjev in poslancev. Senatorji so najprej počastili spomin pokojnega senatorja Jannacconeja, nato pa je pravosodni minister Gonella odgovarjal najprej na vprašanje o razmerah v zaporih sploh, nato pa še o vzrokih smrti znanega zapornika Marcella Eliseia. Obe vprašanji so postavili komunistični in socialistični senatorji. Gonella je de. jal, da bo vlada sprejela načrt zakona o reformi zaporov takoj, ko bo odobrila reformo kazenskega zakona. Novi zakon za zapore predvideva: humanizacijo kazni, ki naj bo v skladu z ustavo predvsem vzgojna; uvedena bo popolna razlika med političnimi in drugimi zaporniki tudi glede discipline; dokončno bo ukinjeno obvezno striženje las in nošenje karakterističnih pisanih oblačil; zapornikov ne bodo več klicali s številkami, temveč po priimkih; predvsem pa bodo obnovili kaznilnice, za kar je že določenih 12 milijard lir. Komunistični senator Capalozza s tem odgo- vorom ni bil zadovoljen, ker nikakor ne drži trditev ministra Gonelle, da se ne more izvesti reforma zaporov brez prejšnje reforme kazenskega zakona. V svojem odgovoru na vprašanje gVde smrti Eliseia je Gonella pobijal vse vesti, ki jih je objavil tisk: da je bil Elisei brez nadzorstva, da so ga čuvaji pretepali itd. Priznal je le, da je bil privezan na posteljo in se je izgovarjal, da je to v skladu s pravilnikom, ki predvideva take ukrepe »za zapornike, ki lahko poškodujejo sebe ali druge«. Socialistični senator Šansone je izjavil, da nikakor ne more biti s takim odgovorom zadovoljen ter poudaril, da vlada ni hotela priznati, da je šlo pri tem za »pravi nenamerni umor«. Nezadovoljstvo z odgovorom so izrazili tudi drugi levičarski senatorji. Jutri bj senat razpravljal o krajevnih financah. Poslanci pa so poslušali odgovor podtajnika pri predsedstvu vlade, ki je odgovarjal na vprašanje socialističnega poslanca Angelinija, zakaj so imeli državni uradniki prost dan med de Gaullovim junijskem obiskom v Rimu. Podtajnik je dejal, da so uradniki to sami zahtevali, da bi počastili stoletnico italijanskega zedinjenja. Podtajnik za gledališča je odgovarjal glede podpor stilnim gledališčem. Dejal je, da je prvi pogoj za podporo, da gledališče deluje v mestu, ki ima čez 600 tisoč pre_ bivalcev. Poslanka Merlinova pa je vprašala, kaj je storila vlada, da bi ugotovila atentatorje na predstavnika alžirske osvobodilne fronte 9. julija lani v Rimu, ko je bil ubit neki otrolk, drugi otroci pa ranjeni. Podtajnik Scalfaro je odgovoril, da se vrši tajna preiskava. aicer pa da je ta primer osamljen. Jutri bodo poslanci razpravljali med drugim tudi o zakonskem predlogu za zatiranje genocida. A. P. Temperatura včeraj: Najvlija temperatura 5,2 stopinje ob 13.20. najnižja 5,2 siop:rije pod ničlo ob 6.45 Vlaga 55 odstotkov. I v *3T • * i . . . Goriško-benešbi dnevnik Danes, ToriEK. 19. januarja lvlarij Sence vzide ob 7.41 in zatone ob 16.52 Dolžina dneva 9.11. Luna vzide ob 22 49 in zatone ob 10.17. Jutri, SREDA, 20. januarja Fabijan Gostovanje Slovenskega gledališča v Gorici Uspeli predstavi Tavčarjeve komedije „Micky - zlati deček" To je že tretje avtorjevo delo, v katerem razgalja nekatere zelo pereče probleme življenja naše dobe Preteklo nedeljo popoldne in zvečer je zopet gostovalo v Gorici Slovensko gledališče iz Trsta. Igralci so nam podali fe napovedano komedijo v treh dejanjih «Nicky-zlati deček*, ki jo je spihal tržaški dramaturg prof. Josip Tavčar. Goričani poznamo avtorja že iz njegovih dveh del, ki jih je v prejšnjih sezonah prikazal ansambel SG: »Prihodnjo nedeljo* in pa »Pekel je vendar pekel*. Zato je naše občinstvo z zanimanjem pričakovalo to njegovo tretje delo. Kot v prejšnjih dveh, je tudi v tem torišče dogajanja današnji svet, z njegovo dirko za senzacijami, za lahkim zaslužkom in za lahko ter dvomljivo slavo. Pisatelj se pri svojem ustvarjanju oslanja na tržaško okolje, čeprav ga tokrat ne prikazuje tako izrazito kot v obeh prejšnjih delih. Glavno vlogo je odigral Sil- MIIMIIHMIlUlltllllllllllllllllllllllllimilllillllll Odpraviti zastoje na obmejnih postajah V zvezi s stanjem v mednarodnem prometu je ministrstvo za industrijo in trgovino poslalo vsem ustanovam okrožnico, da se operaterji seznanijo z nekaterimi novimi določili. Tovorni mednarodni železniški promet srečuje vedno nove težave zaradi povečanja količine izvoženega blaga in zaradi nadzorstva na mejah. Sleherni zastoj v prometu prinaša škodo narodnemu gospodarstvu in pa operaterjem samim. Da bi se take nevšečnosti več ne ponavljale in da bi blago čimprej prišlo na določena tržišča, se državne upravne oblasti zanimajo, da bi sedanji položaj izboljšale. Zato se pozivajo vse ustanove, naj Čimbolj izkoriščajo vsa razpoložljiva sredstva, da bi operaterji, zlasti pa špediterji s hitrico opravljali svoje posle, pTedvsem pa da bi čimprej predložili vse predpisane dokumente, ker bo mogoče samo na ta način odpraViti zakasnitve, ki zlasti na obmejnih postajah povzročajo železniškemu prometu veliko škodo. vij f£obal, ki je ponovno do- tako da bo v bolnišnico de- kazal, da je- dozorel v dobrega igralca t^r je jasno izdelaj Uk »najboljšega pevca na svetu*, ki ga občinstvo v svojem slepem navdušenju vidi v popolnoma drugačni luči, kot pa je v resnici. Managerja Rudy-ja je mojstrsko podal Miha Baloh, Rado Nakrst pa je nastopil v vlogi gangsterja Gizdalina. Med ženskimi vlogami naj omenimo goriško rojakinjo Bogdano Bratuševo, ki je kot filmska igralka in zvodnica Biby odigiala zahtevnejšo vlogo in se v njej kar dobro odrezala. Drugo žensko vlogo »mater* Suzy, pa je podala Štefka Drolčeva s svojo rutinirano preciznostjo. Udeležba občinstva je bila nekaj boljša pri popoldanski kot pa pri večerni predstavi, vendar spričo snega in mraza še kar zadovcljiva. Pohvaliti moramo zlasti Podgorce in Steverjance, pa tudi iz drugih vasi je bil obisk dober. Več udeležbe bi lahko bilo iz Stan-dreža, ki ima dobro avtobusno zvezo z Gorico in bi lahko sam napolnil dvorano pri eni predstavi. Zlasti mladina bi od takih predstavah imela prav gotovo več koristi in zabave, kot pa od raznih povprečnih filmov — in to ob istem izdatku. - ič. «»------ Upokojencu se je zdrsnilo Lepo vreme je včeraj zjutraj zvabilo 8C-letnega upokojenca Josipa Ipavca iz Ulice Oizoni na kratek sprehod. Toda že v bližmi bivališča se mu je zdrsnilo na zaledenelih tleh. Mimoidoči so mu takoj pomagali in so poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa, ki ga je odpeljal v civilno bolnišnico. Dežurni zdravnik je možu ugotovil močan udarec v prsni koš. Pridržali so ga na zdravljenju. Zdraviti se bo moral 15 dni. ——— Nesreče v Tržiču Danes je imel tržiški Rdeči križ precej dela Najprej so pripeljali ‘Dorano Delvo iz Beana. ki ' je ’ nerOdnb padla pri tržiški postaji. Prestrašila se je in si možno zvila nogo, set dni. Potem je bil na vrsti Antonič Stanislav iz Tržiča, ki se je globoko ranil s kosom železa. Igral se je namreč s fračo. Montardini Adelina iz Tržiča, ko je čistila veliko ogledalo, je zaradi nenadne slabosti padla. Zdravniki so ji ugotovili globoke rane na zapestju in močan šok. Zadnjega so pripeljali 14-letnega Bartolettija Sergija, ki je po vsej verjetnosti požrl žebelj. Ostal bo v bolnici nekaj dni. Sestanek na kmetijskem nadzornistvu Sprejeli so 127 prošenj in nakazali 26,8 milijona S tem denarjem, ki ga daje država, bodo izvedli številne načrte za izboljšanje zemljišč - Prispevek za našo pokrajino znaša 35 milijonov V soboto je bil na sedežu pokrajinskega kmetijskega nad-zorništva sestanek članov pokrajinskega odbora za kmetijstvo. na katerem so razpravljali o številnih vprašanjih, ki se tičejo tega proizvodnega sektorja, zlasti pa o prispevkih na podlagi zakona št. 31 od 1. julija 1946. leta. Preden so pregledali prejete prošnje, je načelnik kmetijskega poljedelskega konzorcija prof. Marsano poročal o stanju goričkega kmetijstva, zlasti pa je podčrtal izboljšave zemljišč na podlagi zakona 215 kakor tudi na podlagi 20-let-nega načrta. Na podlagi zgoraj omenjenega zakona (št. 31) so našli pokrajini dodelili 35 milijonov. Do 15. januarja je kmetijsko nadzorništvo prejelo 136 prošenj za razna dela v skupni vrednosti 65,7 milijona lir. Za izvršitev teh del bo potrebnih 47.743 delovnih dni. Pregledali so 131 prošenj; 127 so jih sprejeli, štiri pa so izključili, odnosno so se predlagatelji umaknili. Za vsa dela, ki so navedena 41,5 milijona lir, odnosno 35.408 delovnih dni. Male kmetije bodo prejele državni prispevek, ki znaša 67 odstotkov predvidenih stroškov za delovno silo, za srednje kmetije pa 52 odstotkov. Za ta dela bodo izplačali 26,8 milijona od 35 milijonov — kolikor znaša državni prispevek. Odbor je podaljšal rok za vlaganje prošenj do konca meseca, da bi lahko še kateri kmetovalec — zamudnik prišel do državnega prispevka za izvedbo del, ki jih predvideva zakon. v 127 prošnjah, bo potrebnih ............................................................■■■■•■■Hill....muiimiiiuiiiniiiiitiiiiiiiHKluimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniH...■iiiiuimi......m.......................im.......mu Obvestilo trgovinske zbornice Mrzla in snežna nedelja Jestvinske bone proste cone prično razdeljevati 21. t. m. j na lokvarskih smučiščih Trgovci na drobno morajo bone izročiti trgovcem na debelo najkasneje do 30. januarja Trgovinska zbornica sporoča, da bo pričela razdeljevati 21. januarja jestvinske bone proste cone za mesec januar prebivalstvu vse pokrajine. Potrošniki na področju proste cone bodo prejeli 1.5 kg sladkorja na osebo na odrezek št. 5 osebne živilske nakaznice t 0.250 kg surove, odnosno 0.200 pražene kave na odrezek št. 6; 1 liter semenskega olja. Ker se bo moralo zaradi u-pravnih nujnosti razdeljevanje zaključiti 31, januarja, se trgovci z nadrobno prodajo iz Gorice in Sovodenj pozivajo, naj čimprej dvignejo v sobi št. 6 trgovinske zbornice bone, ki jim pripadajo, in naj jih do 30. januarja izročijo trgovcem na debelo. Trgovcem z nadrobno prodajo obenem sporočajo, da boni za razliko od, prejšnjih let ne bodo več nominalni, ampak bodo na ime »donositelja*. Ko bodo trgovci za te bone izdali blago, jih bodo morali uničiti z lastnim pečatom in podpisom. Isto velja tudi za trgovce na debelo. Trgovinska zbornica bo takoj potem pričela razdeljevati bone za mesec februar. «»------- Roko si je zlomil Okoli 12. ure je 70-letni Andrej Stekar iz Ločnika šel z dema, da bi na poštnem uradu prejel pokojnino. Na zaledeneli cesti pa se mu je zdrsnilo. Ker je čutil hude bolečine v levi roki, so ga z rešilnim avtomobilom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico. Zdravnik mu je ugotovil zlom z; pest j a in podlahti leve roke — - „ u--- V Ul. Seminario v stanovanju Giuseppine Go je včeraj popoldne pričelo goreti. Domači so poklicali takoj gasilce, ki so v poldrugi uri ogenj pogasili.' Zgorelo je okoli 8 kvadratnih metrov podstrešja. Skoda znaša okoli 150.000 lir in je krita z zavarovalnino. Skupno je bilo na Lokvah pet avtobusov in 35 osebnih avtomobilov Dasiravno je bilo v nedeljo zelo hladno, se je vseeno veliko ljuaj odpravilo na smučišča. Goričani so v veliki meri izkoristili bližino lepih smučisč na Lokvah, kjer je med zadnjim sneženjem zapadlo precej suhega snega. Smučarje sta pripeljala dva Ribijeva avtobusa; poleg tega sta prišla se dva avtobusa prevoznega podjetja Gorica . promet iz Solkana in še en avtobus smučarjev iz Idrije, ki so prišli ze v soboto, da so se udeležili prvenstvenih tekmovanj. Izredno veliko smučarjev je prišlo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Na Lokvah so našteli 35 osebnih avtomobilov v pretežni večini iz Gorice, nekaj pa tudi iz Trsta. Delavci so imeli precej dela. da so sproti odstranjevali zamete, ki jih je ustvarjala zelo močna burja. Zadnjega dela ceste tik pred hotelom Polda-novec sploh niso čistili, ker so se zamoti sproti tvorili in bi onemogočali sleherni prehod. Na srečo burja na smučiščih ni bila tako neusmiljena; pihala je samo po izteku. V dopoldanskih. urah je bilo na vseh smučiščih kot na mravljišču. Razmeroma nizka temperatura r,i prišla do živega, ker je bilo treba gristi v hrib po vsakem spustu. Mnogi, ki so prišli na smučanje v upanju, da se bodo vozili z vlečnico, so z nejevoljo gledali na ne dokonč in objekt in se spraševali, če ne bo morda tudi letošnja zima — ki je za razliko od prejšnje neprimerno boljša zaradi obilice zgodnjega snega — šla mimo kot lanska, ne da ni vlečnica služila svojemu namenu. Zaradi tega se sprašujemo, zakaj se ne najde kakšno podjetje, aa bi po vzgledu ljubljanskega SAP, ki upravlja v lastni režiji/vzpenjačo na Krvavec, dokončalo in upravljalo vlečnico. Obvestilo županstva revnim živinorejcem Goriška občina sestavlja seznam oseb ki same ne morejo plačati veterinarja Kakšni dokumenti in kakšni pogoji so potrebni za vpis Goriško županstvo sporoča 1 vsem ki menijo da imajo pravico do brezplačne živino-zdravniške pomoči da naslovijo prošnjo na protokolni u-rad na nekolkovanem papirju do 31. tega meseca. Prosilec mora predložiti še naslednje dokumente; 1. potrdilo da nima nepremičnin in da nima več kot 75 arov zemlje v najemu a-li na spol. Omenjeno potrdilo lahko nadomešča izjava družbe kateri pripada ali pa notarski akt, podpisan pred županom. 2. družinski list, katerega izda občinski anagrafski u-rad. 3. potrdilo davčnega urada o višini davkov, ki jih plačuje na leto; v potrdilu mora biti navedeno ime prosilca ter število živine. Občina smatra, da ne morejo plačati zdravniške oskrbe naslednje osebe; a) rejci največ šestih glav drobnice, ki ne plačujejo davkov na podlagi obstoječih zakonskih predpisov; b) rejci enega prašiča, ki ga porabijo za domače potrebe; c) rejci ene goveje živine, enega konja, osla ali mezga, ki ga rabijo za delo. Obenem se zahteva, da rejci ne vzdržujejo zgoraj omenjenih živali za industrijske ali trgovske namene. Sprejem prošnje je odvisen od odločitve posebne komisije. Osebe, ki ne bodo v seznamu, se lahko pritožijo v 30 dneh po odločitvi prej o-menjene komisije s pritožbo na nekolkovanem papirju na občinski svet, ki bo izrekel končno sodbo. Komur bodo prošnjo ugodno rešili, bodo izdali izkaznico, ki bo potrjevala njegov vpis v seznam za dobo enega leta. «»------- Zbiranje za sklad zimske pomoči Osebje vladne knjižnice v Gorici 5.000 lir, podjetje SA CA v Gorici 15.000 lir, osebje 14.900 lir; slovenska stro- kovna šola v Gorici 8.500, nižja srednja šola 12.050 lir, srednja šola I. Ascoli v Gorici 19.500 lir; osebje Rotary Club v Gorici 50.000; uslužbenci splošne zavarovalne družbe v Gorici 565 lir; osebje «Ospi-zio Marino« iz Gradeža 17.500 lir, Emma Nadale iz Krmina 3.000 lir, kino Corso 5.150 lir, osebje 5.150 lir, kino Centrale 5.350 lir, osebje 5.350 lir, kino Vittoria 3.390 lir, osebje 3.390 lir, kino Moderno 3 tisoč 420 lir, osebje 3.420 lir; uslužbenci občine Turjak 4 tisoč lir; državno učiteljišče S. Slataper v Gorici 6.800 lir; osebje civilne bolnišnice v Kr-minu 10.800 lir; uslužbenci pokrajinskega zakladnega u- rada v Gorici 2.400 lir; uslužbenci ECA iz Gorice .7.270 lir; uslužbenci podjetja Mar-tellani Milan Gorica 4.000 lir; veletrgovina Standa v Gorici 25.000 lir, osebje 25.000 lir; podjetje Prinčič iz Krmina 4.500 lir, uslužbenci 4.500 lir; podjetje Damiano Culot iz Gorice 1.027 lir, osebje 1.027 lir, podjetje Aster 12.500 lir, osebje 12.342 lir; krminsko— gradiški namakalni konzorcij 16.518 lir; osebje civilne bolnišnice v Gradežu 12.800 lir; osebje družbe Siles iz Gorice 53.815 lir; Fausto Mungher-li iz Gorice 3.000 lir; didaktično ravnateljstvo v Gorici 44.400 lir; učenci osnovnih šol v Gorici 22.005 lir. ..............—mili— ■•Milnim n IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA Sprejeta tržaških V nedeljo zaključek prvega kongresa tržaške federacije KPJ resolucija o stališčih in nalogah članov KPI v sedanjem položaju V resoluciji med drugim pozdravljajo izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo, podčrtujejo pobude za mir in potrebo splošnega načrta za gospodarsko izboljšanje Trsta V nedeljo ob 20. uri se je zaključil prvi kongres tržaške avtonomne federacije KPI, ki te je pričel v petek. Zadnji dan kongresa je bil najbolj dejavnen. Okrog poldne se je končala diskusija o poročilu tajnika Seme. ki se je pričela v soboto zjutraj in v kateri je govorilo 59 delegatov. Popoldne so odobrili poročili o dejavnosti prejšnje kon-trolne zvezne komisije in nadzornikov. Zatem so po diskusiji soglasno odobrili politično- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi, NAROČNINA Mesečna 480 lir. - Vnaprej: četrtletna 1300 Ur polletna 3500 Ur, eeletetna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din mesečno 250 din — Nedeljska letino 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tlaka Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva tri. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban trt v Ljubi jam 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst organizacijsko resolucijo kon-1 resolucija, da je dandanes gresa. Resolucija določa stali-1 možno in da je dolžnost ure-šča, neposredne naloge in ob-1 sničiti na platformi avtonom-veznosti tržaških komunistov ne dežele strnitev vseh poli- v sedanjem položaju in spričo bodočih perspektiv borbe in dela. Glede notranjega položaja, pravi da je Trst zaradi posledic, ki jih je utrpel in jih še trpi za učinki vojne in mednarodne napetosti, zaradi svojega zemljepisnega položaja in tradicionalnih funkcij, na podlagi katerih je postal veliko mednarodno pristanišče. bolj kot katerokoli drugo mesto zainteresiran na dokončni zmagi ideje mirnega sožitja. Zaradi tega izraža kongres pohvalo potovanju predsednika Gronch.ja v Moskvo, pozdravlja izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo »ti izraža zeljo, da bi se še nadalje boljšali. Resolucija obvezuje komuniste, naj prispevajo k okrepitvi pobud za mir, naj delujejo za čin širšo enotnost in za združevanje vseh aktivnih sil v naporih za mirno sožitje, za splošno razorožitev, za razvoj odnosov s socialističnimi državami Evrope in Azije in z vsemi državami, kajti to je perspektiva, v katere okviru se bo lahko Trst napotil k prerodu. Kongres je poudaril potrebo organičnega načrta za gospodarsko izboljšanje v Trstu in resolucija nakazuje v okviru tega načrta nujnost priznanja integralne proste cone, okrepitve pristanišča, prometa in pomorskih zvez, razširitve in prenovitve podjetij 1RI, gradnje metanovoda. Nadalje navaja nujnost gradnje termo-elektritrte centrale, novega vodovoda iz Furlanije, povečanja sredstev za kmetijstvo, razvoja male in srednje industrije ter obrti, gradnje 10.000 ljudskih stanovanj itd. Gre za zahteve, ki jih je usvojila ogromna večina tržaškega prebivalstva in Vse delovno ljudstvo. Zaradi tega je tudi mij-na enotnost vseh delovnih slojev, da se doseže uresničenje omenjenih zahtev. Resolucija pravi nato, da je treba tudi čimprej uresničiti deželno avtonomijo s široko avtonomijo triasšenui področju v okviru I dežele. Glede tega poudarja tičnih in gospodarskih proti-monopolističnih in avtonomistično usmerjenih sil, od komunistov do katoličanov, brez sleherne izjeme, da se čimprej ustanovi avtonomna dežela, kajti vsaka ovira strnitvi čim širših sil na tem področju pomeni podporo akcij skupin, ki so odločno nasprotne deželni avtonomiji. Resolucija obravnava nato organizacijska vprašanja partije ter se zaključuje s pozivom komunistom, naj zastavijo vse sile za bližnje spomlad-ne volilne bitke za obnovitev podeželskih občinskih svetov, in pokrajinskega sveta ter za senatorske volitve. Na koncu kongresa je prof. Paolo Sema imel govor,, v katerem je poudaril pomen in uspehe tega prvega kongresa avtonomne tržaške federacije. Kongres je tudi soglasno izvolil vodilne in nadzorne organe federacije, v federalni odbor so bili izvoljeni; Paolo Sema, Vittorio Vidali, Marija Bernetič, Pino Burlo, Arturo Calabria, Teodoro Cergol, Mario Colli, Silvio Dabarbora, Jo-le Deferri, Renzo Del Vecchio, Jelka Gerbec, Rudolf Grgič, Silvano Goruppi, Dušan Lo-vriha, Nereo Martinelli, Gasto-ne Millo, Luciano Padovan, Sergio Perini, Davide Pescato-ri. Giordano Pacco, Silvano Pettirosso, Giuseppe Pogassi, Mario pugliese, Ladislav Pra-šelj, Andrea Raseni, Ricciot-ti Santalesz, Ruggero Spada-ro Jožef Sedmak, Karel Siško-vic, Claudio Tcnel, Bonomo Tominez, Laur« Weiss, Armida Valentinis, Vera Walderstein. V zvezno kontrolno komisijo so bili izvoljeni: Sergio Bra-vin, Lino Crevatin, Giordano Cermel, Antonio Cattonar, Ro-dolfo Di Lenardo, Franc Gombač, Alberto Giacomini, Alberto Lussi, Zorka Legiša, Vittorio Poccecai, Giovanni Po-stogna, Alojz Pirc, Emilio Se-milli, Mario Slavec in Mario Zambon. V nadzorni svet so bili izvoljeni; Massimitiano Bortolot- ti, Mario Ervatti, Bruno Petro-mo. Pietro Viola in Ernesto Weiss. Za delegate na IX. vsedržavnem kongresu KPI pa so bili izvoljeni: Paolo Sema, Vittorio Vidali in Luciano Padovan. o--------- Na porabili za nakup električnega pisalnega stroja. O javnih delih so govorili na prejšnji seji. zlasti o finansiranju za ureditev cestnega omrežja. Na prihodnji seji pa bodo govorili o javnih delih ra področju šolstva. ( OLEDALlSČA ) Slovensko gledališče v Trstu V petek 22. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU VI. Levstik - H. Griin KASTELKA GOSTOVANJE DRAME SLOV. NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V soboto, 23. januarja 1960 ob 21. uri in v nedeljo 24. januarja 1960 ob 16.30 v AVDITORIJU v TRSTU REGINALD ROSE in HORST BUDJUHN DVANAJST POROTNIKOV Igra v ,treh dejanjih Poslovenil: MILE KLOPČIČ Režiser: SLAVKO JAN Scenograf: VLADIMIR RIJAVEC Kostumograf: MIJA JARČEVA Lektor: prof. MIRKO MAHNIČ DR. R. HLAVATY ordimra za ustne in zobne bolezni in za ustno protetiko v TRSTU v Ul. Lavatoio 4/1 vsak dan (razen sobote) od 15. do 18.30 ure Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je tragično preminil nas dragi mož. oče, brat, tast in ded JOSIP ŠKRK star 67 let Pogreb nepozabnega pokoj, nika bo danes, dne 19. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti v Praprotu štev. 6 na domače pokopališke. Žalujoče družine SKRK, ADAMIČ, SARDOČ in ostalo sorodstvo Praprot. 19. januarja 1960. Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila v starosti 80 let MARIJA BIZJAK Pogreb drage pokojnice bo danes 19. t. m. ob 15. uri. Žalujoči družina BIZJAK in ostali sorodniki Repentabor - Col št. 10 Vatikan In pomirjenje Kakšno stališče ima Vatikan do politike pomirje-nja in do naporov, da se ustvarijo pogoji za sožitje med vsemi deželami sveta? če bi ocenjevali po načinu, s katerim sta kardinal Spellman in ameriška duhovščina sprejela obisk Hruščeva v ZDA, bi morali zaključiti, da je stališče Vatikana skrajno negativno. Toda pozneje je prišlo do nekaterih sprememb. Tudi papež sam je pokazal neke spravne misli. Tako je pisalo tudi var tikansko glasilo »Osserva-tore Romano*. Zlasti pa je bil pomemben Eisenhower-lev obisk papežu, ob priim njegove velike turneje po svetu. Takrat je Janez ? II; izrekel prisrčno dobrodošlico in dal priznanje naporom ameriškega predsednika in mu želel uspeh v njegovem plemenitem prizadevanju. Nato pa je kakor iz jasnega počila «bomba». Sprožil jo je kardinal Ottaviani. To je imelo odmev v Italiji in v svetu. Kardinal Ottaviani je namreč odkrito napadel politiko mednarodnega pomirjen j a, in to v zvezi z obiskom italijanskega predsednika republike v Moskvi. Kardinal Ottaviani ni ;i?r bodi: on je tajnik Svetega uficija, najpomembnejše vatikanske kongregacije, katere pogla* var je papež. Ali je mo ?oce, da je on dejal nekaj na svojo roko, ne da m pri tem upošteval svojega položaja in odgovornosti? Glede ugibanj, ki so s rem v zvezi nastala, so zanimive tri domneve, ki J , je postavil eden od naj-ooij znanih italijanskih komentatorjev, Enrico Mattei, v listu «Resto del Carlino*: «1. —- Cerkev je morda ^ločila neko modro raz-k ko v gledanju, da se ne kompromitira v celoti z obiskom Gronchija v SZ, to le, da ne bi bila v celoti niti za niti proti temu obisku fn proti politiki popušča-V-?a, pa je zato vloga nekaterih, da na to politiko pristajalo, drugih pa, “a jo napadajo. 2. Vatikan je bil pristal pfonchijev obisk v Moskvi pa je morda ugotovil Postopno deformacijo zna- -caja in ciljev tega obiska, so zato kardinalu Otta-vianiju namignili, naj po-*e novo, negativno stališče Vatikana. 5- Ni izključeno niti to. v vatikanskih vrhovih °bstaja razdor, podoben o-1'etmu ^ v demokrščanski franki, pa vsak sodi in 9ovori, kakor mu je všeč.» Značilno je pri tem, da utikanski «Osservatore* ni svojim komentarjem pod-i« , kardinalove pridige, n. da je papež takoj pori f1. k set)i Ottavianija, ua bi se z njim pogovoril .zadevi. Kaj sta si rekla nug drugemu, ni znano, kimski novinarji so skusit nekaj izvedeti, pa nekateri pravijo, da je pa-rez 1zra7.il kardinalu svoje nezadovoljstvo in ukor. Novinarji navajajo domnev- nekaterih vati-anskih krogov, namreč, oa Je kardinal Ottaviani 3)ravil nekaj na svojo oko, v svojem znanem slo-su in po svojem grobem emperamentu, hkrati pa skusa iz Vatikana suge-ihati javnosti tudi to, da ?n — dasi sekretar najviš-j® kongregacije Cerkve, to je Svetega uficija, — vendar ni član tako imenovane Kongregacije za izredne cerkvene zadeve, ki edina določa zunanjo politiko. *®ko naj bi bilo, če bi na aadevo gledali formalno. ,,vamo pa je zadeva na-pednja: kardinal Ottavia-01 je eden tako imenovanega Pentagona, to je skupne starih kardinalov «pa-ceilijevske linije* vdanih P5‘kojnemu papežu Piju Pacelliju, in njegovi ngl liniji v cerkveni in pesvetni politiki. Oni so borili proti kandidaturi ”°ncallija v konklavu in ® ne morejo pomiriti z dej-na je prav on po- r.itev kardinala Tisseranta s položaja poglavarja kongregacije za vzhodno Cerkev, s tem pa tudi pritisk na celotno francosko Cerkev, se prav tako smatra za Ottavianijevo delo. Prav to poudarja tudi Carlo Falconi, eden od najboljših poznavalcev vatikanskih pozicij in tajnosti, v članku milanskega lista ili Giorno*: «še preveč dobro je znana pripadnost Ottavianija struji «pacellijevcev», oziroma točneje struji penta-gonskih konservativcev. Danes ni tudi nič manj znano dejstvo, da so ■tpacelli-jeveh spet dobili premoč v Kuriji, zlasti po odstranitvi kardinala Tisseranta iz vzhodne konkregacije. Milanski cCorriere della Sera*, glasilo skrajne de-mokrščanske desnice, ne daje nikakršnega komentarja, toda «Fiatova» turin-ska »La Stampa* je priobčila uvodnik, ki vsebuje zelo pomembne misli in brez-oDzirno kritiko trdovratnega kardinala, kateremu zamerijo, da vse zlo vidi v komunizmu in pozablja, da obstaja na zapadni ali kapitalistični strani strahotno trpljenje, lakota in u-miranje od lakote milijonskih množic. Toda pri tem imamo še nekaj mnogo bolj pomembnega: časopis sta j0 porabi-hajala k neki_ verski svečano- N 2a večerjo _ v pisarni. sti. Ob tem času je v njiho-1 -poda policaj, ki je sedel na odvetnikovo kolo in opravil vi vili na robu Ženeve po navadi ostajal le mladi Zum-bach, radiotehnik Pierre. In veliki odvetnik je tega dne, da se y zvečer prišel v vilo s kole-1 T____________________ pot do Zumbachove vile na robu Ženeve in nazaj, je ugo- je Pierre Jaccaud porabil za večerjo, da napraviti tisto, kar se je bilo zgodilo v vili Zpm-bachovih in tudi pot od odvetnikove pisarne do vile in na- som, stopil v prvo nadstropje in namesto Andreja zalotil tu očeta, kajti na versko svečanost je bila odšla le žena, dočim je Andre bil v službi. Kaj se je tu zgodilo, nihče | za'1 ne ve, dejstvo je, da je policija, ki je bila pozno zvečer poklicana sem, našla vse sta-, Skratka vse govori proti novanje razmetano, starega tr- s,ovitemu odvetniku in na sv o-govca pa je našla v mlaki kr-1 u strani ima Je syoj ,sloyes PROCES LETA vi. Umorjen je bil s samokresom in povrh tega je bil večkrat zaboden z bodalom. V veži pa je neznanec — že na begu — ustrelil še v. gospo, ki se je bila prav tedaj vračala z verske svečanosti. Zensko sta zadeli dve krogli, toda brez hujših posledic. Sum policije je najprej pa-| del na nekatere znane ljudi pa tudi sicer v ihMskem kolegiju, iz-J bitko in da bodo pno izgubili tudi ves vPliv In da jih bodo iztisnili vstran, zlasti z ne-tmr mi Premestitvami, pa vib iaradi imenovanja no-lov oncallijevib kardina-j A; dejansko pa se je v iu i11 d°iočenem razdob-L^delo, da je stara garda «e»aZena; a t0 ie bil le vi-«. Splošno mnenje je, da fe «pacellijevci» celo stoi«0 znašli in spet poli nRSHni, bolj kot osta-rpri ti Ottaviani, mož iz-jnQne energije, spretnosti traf tizma. Njega srna-sto za navdihovalca vrte* noveJSlh sklepov in popi? Posameznih kongrega-tudl papeža Janeza v A • samega, ki ni več v «*niu, p} niu prav odbil. Nedavna odstra- /Ifif/if I titvlvviziln Torek, 19. januarja 190« Radio Trst A 7.00 Jutranja glasba; 7.30 Lahka glasba in beležke; 11.30 »Zena in dom, obzornik zanimivosti za naše gospodinje*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Guido Cergoli; 13.30 Glahba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18 00 Tone Penko: Zanimivi plazilci in dvoživke tujih dežel — »Rdeča gila»; 18.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske lilharmonije, ki ga vodi Samo Hubad; Lucijan Marija Škerjanc: Gazele; 18.40 Vokalni kvintet Niko Štritof; 19.00 Sola in vzgoja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Priljubljene melodije; 21.00 Franc Jeza: «William Goyen ln njegova zgodba*, nato Ritmi ln pesmi; 22.00 Aljoša Vesel: »Raz- nlja št. 2; 19.00 Pesmi Južne Amerike. Sledijo: Los Panchos, Los Paraguayos, Los 3 De Santa Cruz in Los tres DDiaman-tes; 22.15 Jazz experiment — igra Charlie Mingus; 22.30 Poročila; 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 6.30 Napoved vremena za ribiče; 6.40 Tečaj angleškega jezika; 7.00 Poročila; 11.00 Radijska 'šola; 11.35 Komorna glasba — Chopin: Balada opus 38, Prokofijev Sonata opus 119 za čelo in klavir; 13.00 Poročila; 13.30 Operno gledališče; 16.00 Otroška oddaja; 16.30 Nemčija v atcmski dobi; 19.30 Filmske In gledalBke novosti; 20.00 Pomorske pesmi; 21.00 Goldonijeva komedi,a v treh dejanjih «1 due pantaloni*. Igra Zafred: Allegro (scherzo) iz Hria št. 2 za violino, čelo in klavir. Vieri Tosatti: »Partita a pugni* za zbor in orkester; 22.50 Pripovedke (prevod za radio). Slovenija stava jugosiovanske grafike po ce^o Baseggior 22.30 Les Bax-ttalPir 22.15 Jugoslovanski skladatelji - »Vasilij Mirk*, sestavil Pavle Merku, 22.45 Južnoameriški Odmevi; 23.30 Polnočna glasba. Trst 1210 «Tretja stran»; 15.15 «Sthendihal v Trstu*; 15.30 Tr- ter in njegov orkester. II. program 9.00 Preludij; 10.00 Nino Be-sozzl: «1! sigonre di tantl an-ni fa»; 11.00 Glasba za delavce; 15.15 Koncert v miniaturi: 16.00 Ruggero Ricci in Paga- .' „n-L, Aktualna tr- mn'ievi »Caprlcci*. 16.20 Fan- žaške pesmi; 20.00 Ak tazija motivov. Pojejo Betty žaška gospodarska m sociaina CurtlSi Lautro Raff0i Tonlna vprašanja Koper Poročila v »loveoičlBl; 13.30, ^Poročila v italijanščini: 71B-12.30, 19.13, 22.30. 6.00—6.15 Prenos RL; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL, 7 15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 1340 Kmetijaka univerza; »Kako u-smerltl proizvodnjo vina*, 15.20 Torrielli, Antonio Vasquez, Ca-terina Vlllalba; 20.30 Mike Bon-giorno: «11 salvadanaio*; 21.45 Elsa Martenelli; 22.00 »La Bella addormentata*. glasba iz Disneyev"(>a filma, lil. program . 17.00 Komorna glasba: VVeber: 18.45 M!ly Balakirev: «Isla- mey», igra pianist Ventislav Jankov; 20.00 Večerni koncert. Anton Bruckner: Simfonija št. 7; 21.30 Italijanska lirična poe- Sijfu zija" 17. stoletja; 22.00 Italijan- filmov; 17.30 Borodin: Simfo- ska povojna glasba Mario 5.00—8.00 Pisan glasbeni spored za dobro jutro; 8.05 Skladbe popularnih melodij; 9.00 Iz tilmov in glasbenih revij; 9.40 Iz Mozartove opere »Don Juan*, 11.00 Matičič: Tri skladbe za klavir, Suk: Stir: skladbe za violino in klavir, opus 17; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Vaški kvintet; 12.15 Kmetijski nasveti: Zimsko dognojevanje krmnim oziminam in travnikom; 12.40 Trio Maksa Kovačiča; 13.30 Solisti pojejo operne arije iz del Donizzettija, Gounoda, Masseneta, Glucka, Mozarta, Verdija. VVagnerja, Puccinija, Dvoraka; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Miran Ogrin: Od Bejruta do Mrtvega morja; 17.20 Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 1; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Zagrebški pevski zbor «Joža Vlahovič*; 20.30 Radijska igra — Gerhard Rasmussen: ((Stotnik je bil temeljit*; 21.40 Logar: arija za violino in go- dalo; 22.15 Mendelsonh: Pesmi brez besed. Ital. televizija 13.30 TV Sola; 17.00 Otroška oddaja; 19.00 Simfonični koncert, Saint-Saens: Koncert št. 2. opus 22, za klavir in orkester; 21.00 Henry James: enodejanka «Poletno uživanje*-22.15 Cinelandia: 22.45 TV dnevnik Jug. televizija Od 20 50 dalje prenos sporeda tuje TV postaje. iz ženevskega kriminalnega Živi jen j a, toda vsa zasliševa- [ ,„„mii,i,■imuni,niiiiniiitiiiitiiiiiuiiiiiliiitiiiiiiiiiiiitmmiiimiiiiininnuHMitiiiiiiiiiiitiiulMHUlHMummimmHUunMmmiiiliiniitiiiiiii nja so odpovedala. Vedelo se je le, da je bil morilec visok suhljat moški, da se je odpeljal s kolesom, na katerem je zadnja, varnostna svetilka od časa do časa izmenično zasvetila in ugasnila, ker je bila pač pokvarjena. Nadalje je po-lici ja poleg mrliča našla tudi gumb s površnika, na katerem je visel še kosmič blaga Poleg tega je imela v rokah pet patron samokresa. Kako bi bilo mogoče, da bi se tako slaven odvetnik, tolik javni delavec spustil tako nizko, da bi izvršil tolikšen zločin. In če je to še možno kajti ljubosumje napravi človeka tudi blaznega, toda kako bi mogli od velikega odvetnika pričakovati, da bo napravil tako neumne »napake*. Toda ta element Pierru Jac- caudu veliko ne koristi. Elementi, ki govore proti njemu, so mnogo bolj prepričljivi. V prvem času, ko so slovitega odvetnika spravili že za zapahe, je energično protestiral, ker da je to nekaj nezaslišanega. Mož je računal na svoj sloves. Počasi pa se je začel krušiti in pravijo, da je sedaj hudo bolan, tako da se postavlja vprašanje, če bo sploh mogel slediti vsemu procesu. Vsekakor bo ves čas i-mel na razpolago, celo v sodni dvorani, zdravnika. Seveda odvetnik ne prizna zločina, ki mu ga prtijo. To je pač njegova stvar. Značilno pa je, da je med njegovimi tremi zagovorniki tudi sloviti francoski odvetnik Flo-riot. Ze sama slavna ženevska odvetnika Dupunt in Nicollet veliko pomenita, ker ne sprejmeta obrambe zadeve, ki bi bila težko rešljiva. Toda francoski odvetnik Floriot ni v svoji dolgi praksi še nikoli izgubil pravde Preden se ta odvetnik loti kake obrambe, je gotov, da ima na svoji strani pravico in zakon, ker je sicer ne sprejme. Dvomili bi, da bi tokrat prevzel že v začetku izgubljeno pravdo in s tem prelomil svoje staro pravilo. Vprašanje pa je, kaj bo na velikem procesu povedalo 165 prič: 115 obremenilnih in 50 prič obrambe. V vsakem procesu so možni preobrati, kar nam praksa dovolj zgovorno izpričuje. Počakati bo torej treba, kaj nam bo potek «procesa leta* povedal. ta vsak svoj «da». Toda istega jutra napoči vojna. Kolporterji, ki raznašajo časopise po mestu, kričijo o vojni. Ljudje se spogledujejo v strahu. Toda mladi par je sklenil, da se poroči in vprav v trenutku, ko bi morala Tom in Marija izreči svoj «da», se začne že bombni napad, in poročni obred ostane nedokončan. Mladoporočenca, ki dejansko nista niti še poročena, vstopita v novo življenje, toda v strahotno življenje prvega dne vojne. Doživljata nepredvidene zaplete, ki so včasih celo komični — za že o-menjeno razliko od prej o-menjenega filma — postopoma pa prihajata do spoznanja, da jima ne preostane drugo, kot da se skupno z milijoni navadnih ljudi upreta tistim, ki so vojno začeli, ln v tem trešči nad njuno mesto tudi atomska bomba. Le po naključju pa Tom in Marija ostaneta živa, kljub atomski vojni bombi, le da ne brez posledic: ko je Tom skozi povsem porušeno mesto privedel Marijo na svoj dom in ko je že upal, da bo kakorkoli že začel z novim življenjem, opazi, da je njegova mlado nevesta — poblaznela. Ta zgodba, ki je le na videz enostavna, in ki od časa do časa vzbuja celo smeh. ker ima m,nogo komičnih scen, pušča za seboj občutek tragične grenkobe Pustimo bodočnosti, kako bo film to zgodbo prikazal in kaj bo pri tem čutil gledalec: Veljko Bulajič, ki je prevzel režjf jo, ocenjuje snov, ki jo namerava v filmu obdelat1., kot groteskno tragiko ali tragično grotesko. V tem smislu bo skušal snov tudi realizirati. Z a film «Vojna», ki bi ga lahko imenovali raje vojna proti vojni, je zbral okoli sebe isto ekipo, s katero je delal film KVlak brez voznega redas. Film bo snemal Grčevič, scenograf bo Jeličevič, kompozi-tor Kraus-Raiterič, asistent O-stojič, in tudi pri neposredni režiji mu bodo pomagali isti kot pri «Vlaku*. Bulajič se zaveda, da ima pred seboj težko nalogo, kot jo je imel pri svojem «Vlaku». Pravi, da «gre za film, ki postavlja večje zahteve v tehničnem, umetniškem in organizacijskem smislu*. Bulajič zaključuje sedaj knjigo snemanja, njegova ekipa pa že intenzivno pripravlja ostalo. Film bodo začeli snemati, kot smo že rekli, sredi prihodnjega februarja in. v kolikor bo vse steklo tako kot je v načrtu, bo dokončan že v začetku avgusta tako da ga bodo vrteli na puljskem filmskem festivalu Določenih je tudi že nad 40 vlog, nima pa Bulajič še niti Toma, niti Marije. In tu je problem, ki daje filmu še več ji poudarek. Marija, ki bi morala svojemu Tomu izreči svoj «du», Tatjana Samojlova, pa jugoslovanskem u filmskemu podjetju «Jadranrfilm» še ni izrekla svojega dokončnega «da» Slovita sovjetska filmska u-metnica, ki je na lanskolet- nem festivalu v Cannesu žela največje uspehe, je bila že o samem začetku vzeta v poštev za glavno vlogo v novem Bulajičevem filmu. Tatjana Samojlova je tista sovjetska umetnica, ki igra v filmu «Zerjavi lete*, ki ga te dni vrte v enem tržaških kinema. tografov. Podjetje vJadran. filmy> je že pred časom pisalo Tatjani Samojlovi v Mo. skvo, če bi bila pripravljena sprejeti glavno vlogo v tem filmu. Odgovor pa ni hotel in ni hotel prispeti, tako da se je podjetje «Jadran-film» obrnilo že na dve drugi filmski umetnici. Pred dnevi pa je vendarle prispelo iz Moskve pismo, v katerem Tatjana Samojlova sporoča, da vlogo sprejema in prosi, naj bi ji čimprej poslali scenarij. Od tedaj je korespondenca med Zagrebom in Moskvo zelo živa, vendar menijo, da ne bo šlo vse tak o gladko, kajti Samojlova je, kot je sporočila, že v dogovoru tudi z nekim francoskim filmskim podjetjem, pri katerem da je prosi-la, naj njeno nalogo odgodijo na poznejši čas, da bi mogla igrati prej vlogo Marije v jugoslovanskem filmu «Vojnas, Kot vidimo, je Tatjana Samojlova pripravljena igrati, toda za dokončni «da» bo moral nekdo iz Zagreba v Moskvo, da bi se tu podrobneje pogovorili. Casa pa, kot vidimo, ni veliko. Veliko smo govorili o Bulo-jiču, veliko o Tatjani Samojlovi, Zavattinija pa smo komaj omenili. Vsako predstavljanje tega velikega italijanskega filmskega človeka našo-mu človeku bi bilo odveč. Poznamo njegove sTntove koles*, njegov »Čudež v Milanu*, poznamo njegovega sVmberta D* in še kak drug njegov neo-reallstični film. Vsi ti so bili med najboljšimi italijanskimi filmi. Tudi pri filmu «Vojna», katerem smo sedaj govorili, bo imel veliko besede. Napisal je bil zgodbo. Dolgo je razmišljal, komu naj jo ponudi, končno se je odločil za podjetje «Jadran-film» iz Zagreba. Razgovori so se bili začeli lani jeseni v Benetkah, nato so se z uspehom zaključili v Zagrebu, ln če bo šlo vse po sreči, se bo Bulajič po-novno postavil v Pulju z zares dobrim filmom. Francija gradi naj večji teleskop NICA — Profesor na pari-škem observatoriju Denisse je izjavil na mednarodni konferenci o vesoljskih raziskavah v Nici, da bo imela Francija v prihodnje največji teleskop na svetu. Z njim bo moč opazovati polete v vesolje. Najdaljših 400 kilometrov na «Pan American Highway SESTANEK V OSLU «Pekel Dana* so končno prekoračili in premerili. V kratkem ga bodo ukrotili. Gre za 400 km dolg «most» med južnovzhodno Panamo in se-Vtem ko se je ženevska po-1 vernozahodno Kolumbijo^ Ta licija bodla z indicijaroi, je ozek del kopnega, ki loči At-odvetnik Pierre Jaccaud odšel lantski in Tihi ocean, se pri-Oslo, kjer je imel neki med- števa med najbolj deževna narodni sestanek pravnikov, področja na Zemlji. Do danes kateremu je predsedoval, še niso izdelali točne geograf-Vtem pa je policija prišla na ske karte o tem delu »veta. sum, da bi mogel tudi sam Vsak, kdor je skušal prodreti Pierre Jaccaud biti morilec. sera> ie naletel na strasne tež-Sin žrtve Andre Zumbach, ki Koče: roji komarjev, rumena je bil zaslišan, je policiji po- mrzlica, spalna bolezen neste-vedal, kako so šle njegove te žuželke, ki so pogosto bolj stvari s Pupette in odvetni- nevarne od divjih zven... , _ . .. j, ., Razen raziskovalcev ni m- kom. Tu so bila tudi grozilna ^ stra5n; pre_ pisma in se marsikaj. Ko je džungle, dokjer m postal odvetnik prišel iz Osla, je bil « ’ Panamen- nekoliko spremenjen. Name- “ T , F ,. . , „ _ , . can Highwayu, edinstvene ce- sto temnih las so ga sedaj »krasili., svetloplav; lasje Je- ^^^tljasko z Ognj. ni. ki se le ob tem začudila. , d* “j frizer, h kateremu si je sel zaprjj jn vse deje £e zgradili, strič lase, pomotil in mu na- preosta]a je samo še Daria. mesto neke maže zlil na gla- Kljub temu dfl sta Severna vo neko barvilo. Zato si je in južna Amerika povezani s moral pobarvati vse lase To- L zem,jo yendar ni mQČ da policija, ki je to spretnem- pQ {ej poti z avtomobilom ni. bo pri slovitem odvetniku o- ti z vlakom; za tistega, ki popazila, je imela še eno mdici- baja s severa, se panampriška jo več. Poleg tega je frizer v cesta končuje 40 km zapadno Oslu povedal, da je odvetn.k od Panama Cityja, neposred-zahteval, naj mu prebarvajo nQ pred kanaiom. Sosedna o-lase. Pri preiskavi, ki jo je bala je poraščena z gosto nato policija napravila pri od- džunglo, ki se razteza v dolž;-vetniku. je odkrila kolo s po- ni 40o km do Kolumbije. Sele kvarjeno zadnjo svetilko in v na najjužnejšem delu darijske-garderobi tudi plašč, katere- ga pragozda se panameriška mu je manjkal gumb in kos- cesta nadaljuje, mič blaga je povsem ustrezal O tem neprehodnem podreč-blagu plašča. Seveda je našla ju se je še pred jietim' leti tudi samokres, v katerem je | vedelo manj kot se je vedelo manjkalo vprav toliko nabo-j o Antarktiki ali Sahari. Vedeli so le eno: cesto je treba izgraditi. Poleti 1954 je šla na pot prva ekspedicija, dve leti kasneje pa druga, da bi ugotovili najprimernejšo rraso. Končno so izdelali dve alternativi za združitev panameri-ške ceste. Toda šele po tretji ekspediciji, katere stroške so nosile vse države Srednje in Južne Amerike, so določih dokončno traso. Gradbena dtla bo vodil mehiški inženir Er-nesto Ruis White. Premostitev zadnje razpoke na panameriški cesti bo ena največjih zmag tehnike v našem stoletju. malenkostnemu povišanju i-pum, aa nimate me prott plačel HOROSKOP ZA DANES________________ OVEN (od 21. 3. do 20 4.) V poslovnih zadevah pričakujte najboljše. Kar se Da čustvenih zadev tiče, boste morali .preživeti dokajšnjo krizo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dopoldanske ure izkoristite do skrajnosti, ker vam zvezde o-betajo uspeh le v tem času. Popoldne se prepustite počitku. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Neka oseba skuša vplivati na vaše življenje. Čeprav gre za pametno osebo, skušajte uveljaviti tudi svoje poglede. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Preveč ste površni, kar se odraža v vašem delu. V nevarnosti ste, da svojo malomarnost .drago plačate. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne prevzemajte nalog, ki jim niste kos. V družini bo zavladal mir, ko bodo odstranjene skrbi finančnega značaja DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zaupajte osebi, ki vas ima rada in ki ne zahteva od vas več, kot zmorete. Z zdravjem bodite kar zadovoljni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vesti, ki jih boste do-bili, vas bodo spravile v dobro voljo. Tudi drugače vam bo kar dobro šlo. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Ko bo šlo za trgovski posel, se ne zanašajte na uvidevnost. Računajte s konkretno izgubo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Le v dopoldanskih urah sprejemajte naročila. Popoldne boste imeli dovolj skrbi z nevsakdanjim dogodkom. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Potrpežljivost pri delu bo pravilno ocenjena in priznali vam bodo sposobnost. I-ščite si zaveznike pri delu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Z bujno fantazijo in s smislom za praktičnost si boste utrli pot v boljše življenje. Ne bodite preveč zahtevni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nekaj novega se bo vpletlo v vaše vsakdanje življenje. Vsekakor gre za nekaj pozitivne ga, zato ne izgubljajte časa. Tržaško pristanišče valutnih dohodkov za vso državo V letu 1958 so valutni dohodki dosegli 40 milijard lir, lani pa so se znižali zaradi padca prometa - Pristanišče je treba okrepiti Pred dnevi smo podrobno i mer, koliko znašajo dohodki poročali o občutnem padcu prometa Javnih skladišč v preteklem letu in navedli pol uradni podatek, da se je ta promet znižal za 768.586 ton in da je torej lani dosegel promet Javnih skladišč 1.645 tisoč ton, medtem ko je znašal 1958. leta 2 milijona 413 tisoč 586 ton. Iz tega izhaja, da je nujno potrebno sprejeti primerne ukrepe za obrambo tržaškega tranzitnega prometa, ki je izražen v zgornjih podatkih, saj se tranzitni promet Z zalednimi državami odvija izključno skozi Javna skladišča. Ti ukrepi (znižanje tarif, okrepitev železniških in pomorskih zvez, ustrezni mednarodni sporazumi itd.) so potrebni v prvi vrsti za razvoj tržaškega gospodarstva, ki se še vedno oslanja na pristaniški promet. Istočasno pa gre tudi za zelo donosen posel, saj je znano, da je tržaška pristaniška dejavnost vir zelo obsežnih valutnih dohodkov. Ne gre torej za neko miloščino, ki naj bi jo osrednji organi nudili tržaškemu pristanišču, temveč za zaščito in okrepitev dejavnosti, ki prinaša celotnemu državnemu ustroju obsežne količine dragocenih valutnih dohodkov. Vse zaledne in prekomorske države, ki trgujejo preko Trsta namreč plačujejo pomorske, pristaniške, železniške in druge usluge v trdnih valutah, ki jih inkasirajo centralni organi in izplačujejo koristnikom (Javnim skladiščem, špediterjem, železnici itd.) v domači valuti. Valutni dohodki niso ‘ majhni in znašajo po raznih računih od 30 do 50 milijard lir. Ocene so dokaj različne, ker j brodnin italijanskih ladij, ki prevažajo poleg masovnega blaga tudi razno blago, za katero pa se brodnine stalno iz-preminjajo in so od primera da primera drugačne. Za promet lanskega leta strokovnjaki še niso izdelali podrobnejših ocen, koliko so znašali, odnosno za koliko so se znižali, valutni dohodki. Kljub temu pa so zelo značilni in pomembni podatki, ki so jih izračunali na osnovi tranzitnega prometa predlanskega leta. Takrat so na ladjah z italijansko zastavo pripeljali in odpeljali iz tržaških Javnih skladišč 1.235.706 ton raznega blaga. Ce upoštevamo, da so dosegle brodnine po. vprečno 9 tisoč lir na tono, znaša skupni valutni dohodek 11,12 milijarde lir. Lani je bil ta dohodek nekoliko nižji, ker se je znižal obseg prepeljanega blaga in ker so se brodnine ponovno znižale, vendar pa ne v toliki meri, kot bi kazalo na osnovi podatkov o prometu, ker se je prvenstveno znižal promet z masovnim blagom in v manjši meri promet z raznim blagom. Za pristaniške takse, stroške za pilotiranje, pristajanje itd. so ladijski prevozniki plačali 300-320 milijonov lir. Državne železnice so prejele za prevoz tranzitnega blaga okoli štiri milijarde lir. Javna skladišča pa so prejela okoli štiri milijarde lir. Najobsežnejši dohodki pa izvirajo iz zavarovalnin, spedicijskih izdatkov, popravil, dobav za potrebe ladij itd., kar vse računajo, da je doseglo 20 milijard lir. V celoti, če seštejemo zgo-' je sklenila počakati osebje Rde- Ni dvoma, da se je ta valutni dohodek v preteklem letu bistveno znižal, s čimer je bilo v prvi vrsti oškodovano pristanišče in številne kategorije delavcev, uradnikov in poslovnih ljudi, ki žive neposredno in posredno od pristaniške dejavnosti. Istočasno pa je s padcem prometa imela obsežno izgubo tudi državna uprava. Ta izguba je dvojna, saj se državni prispevki za subvencije določenih pristaniških dejavnosti (na primer Javnih skladišč) že po prirodi teh dejavnosti ne morejo znižati in se je torej negativno zaostril odnos med pristaniškimi dohodki in izdatki. Poleg tega pa je dr- žava izgubila težke milijarde valutnih dohodkov. Iz vseh teh razlogov so nedvomno upravičene zahteve tržaških gospodarskih, sindikalnih in političnih krogov, da je treba pristanišče okre- piti in končno urediti vsa pereča pristaniška vprašanja. «*-------- Prometni nesreči Nepazljivost in raztresenost nista priporočljivi človeku, ki hoče prečkati ceste. Tako je 59-letna Emilija Palesa iz Stare istrske ulice včeraj dopoldne »topila s pločnika v Ul. Ginnastica na cesto in jo hotela prečkati. Zenska je bila tako zamišljena, da ni opazila skuterista, k, je vozil proti Ul. Farneto. Ko se je znašla v nevarnosti, je bilo prepozno, da bi se umaknila 39-let-nemu Tommasu Delli Pizziju it Ul. della Tesa, ki je bil za krmilom skuterja. Zenska se je zaradi sunka zvrnila na tla in je začutila v desnem ramenu in desni nogi precejšnje bolečine. Zato Sredi popoldneva se je prav nasproti postaje Rdečega križa na Trgu Sansovino pripetila podobna nezgoda. Tokrat sta se ranila -kuterist in pešec. Manjkalo je nekaj minut do 16. ure, ko .e 51-letni Bruno Visentini iz Ul. Bernini prečkal cesto. Tedaj je za krmilom svoje vespe privozil 29-letni Domenico D’Agostino iz Ul. Baiamonti, ki je bil namenjen proti mestnemu središču. Trčenje je bilo neizbežno in oba sta se znašla poleg prevrnjene vespe na tleh. Rešilni avto je bil takoj pripeljal in ju ie odpeljal v bolnišnico, kjer so Visentinija sprejeli s prognozo okrevanja v 8 ali 30 dneh na opazovalnem oddelku: medtem ko so morali D'Agostina, ki je imel med drugimi poškodbami tudi zlom čeljusti, poslati na stomatološki oddelek. Ze osem mesecev je nova prazna, zelo lepo zgrajena stavba doma za upokojence, ki ga je zgradila občinska uprava devinsko-nabrežinske občine. Občina nima namreč sredstev, da bi dom opremila in vzdrževala iiiiKiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiMiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiuimniniiiiimtniiiiiii,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,!,,,!,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,!,,,,,,,,,,,,! Župan Dušan Furlan pri vladnem generalnem komisarju je zelo težko presoditi na pri-1 milijard lir. ^raj navedene vsote, je torej po tej cenitvi dosgel valutni dohodek pristanišča skoraj 40 cega križa, ki jo je odpeljalo z rešilnim avtom v bolnišnico. Čeprav so ji ugotovili izpah ramena, so jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili liiiiitiimiiiiiiHiimiiiin iuf milini ■ i m n,iiinrTitiiiiiniimni iiliiiniiiniintiiii i nntlMnii mi n i Milim iiiiitiimiiiiMiuHtn niiniiiiiHHii 11 iihmimi V nedeljo v Borštu zelo uspešna tradicionalna kulturna prireditev V do zadnjega kotička polni dvorani sta nastopila dva pevska zbora in dramska skupina . Prihodnjo nedeljo ponovitev Člani dramske družine PD »Slovenec« iz Boršta, ki so v nedeljo nastopili z igro »Gašperunova ženitev« V nedeljo popoldna na dan vaškega p atrona, je bila v Borštu tradicionalna kulturna prireditev. Vabilu na prireditev so se odzvali številni vaščani, tako da je bila dvorana Prosvetnega doma polna do zadnjega kotička. Zaradi slabega vremena ki je bilo te dni, in zaradi ledene ceste niso prišli na prireditev ljudje iz sosednih vasi, zato pa bodo igralci ponovili igro v nedeljo popoldne. Upamo, da bo mraz popustil in da bodo okoličani lahko prisostvovali tej kulturni prireditvi in se do srca nasmejali. Najprej se je občinstvu predstavil domači moški pevski zbor, ki je pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča zapel Venturinijevo «Dobil sem pisemce» in Jerebovo «Moj deklič». Nato — vedno pod vodstvom prof. Grgiča —1 je mešani pevski zbor «Slovenec» zapel dve pesmi in sicer v Vrabčevi priredbi uPolževo snubite«* in Venturimjeuo «Pohojena travcas. Po kratkem odmoru so napili člani domače dramske skupine, ki so najprej podali veselo enodejansko J ura ja Dev i-ia «Snubec v zadregi ali Lil-ly». Nastopili so Piqrina Poč-kar v vlogi mladega zaljubljenega dekleta Lilij), Bruno Zahar je bil odličen snubec Mirko, Branko in Marija Kosmač pa sta bila: prvi oče Tomaž, druga pa sobarica Tereza. Po kratkem odboru so nastopili še člani igralske družine, ki so prav dobro podali še dvodejanko Ivana Cesnika sGaiparonova ženiten*. To je zapletena veseloigra, ki se godi v kraški vasi. Mlakar, bogat gostilničar (Branko Kosmač), ima nečakinjo Banico IZmaga Sedmak), ki jo je obljubil za ženo staremu vdovcu, skopuhu in bogatemu kmetu Gašperonu (Boris Zobec). Ha-nica pa je zaljubljena v mla-1 čer. Kljub besnemu zimskemu dega kmeta Simeiia, katerega 1 izbruhu januarskega vremena, podpirajo tudi Neža Mlakarjeva žena (Marija Kosmač), Marko Mlakarjev sin (Miran Zobec), Marjana Mlakarjeva dekla, (Boža Žagar), Mojca Simenova sestra (Pierina Poč-kar) in Gaber vaški godec (Bruno Zahar). Zgodba se seveda konča v korist mladega para, medtem ko je stari skopuh Gasperon ostal s prazno vrečo. V igri nastopajo še vaška dekleta in fantje. Treba je priznati, da so vsi mladi igralci-diletanti prav dobro podali svoje vloge. Največja pohvala pa gre učitelju Stanku Škrinjarju in njegovi soprogi Adrijani, ki sta se resno trudila mesec in pol dni, da pripravita igralce. Vsi prisotni so bili zelo zadovoljni z izvajanjem programa in so nagradili z močnim ploskanjem nastopajoče. Ob koncu še prijateljski nasvet. Lepo je, pohvalno da pripeljejo starši otroke k predstavam, ker se tako ie v mladih ljudeh vzbuja čut za lepoto. Toda zelo priporočljivo bi bilo, da bi otrokom svetovali nekoliko več discipline. Res je otrok vedno in povsod nemiren, toda ob takih priložnostih je zelo mučno videti, kako se sami igralci na odru mučijo, ker jih nemirni otroci pod odrom s svojim razgrajanjem motijo, pri ie itak težki nalogi. Da ne o-menjamo pri tem še občinstva, ki zaradi otroškega živžava izgubi polovico užitka. Blaga, toda potrebna kritika. Članom prosvetnega društva «Slovenec» se zahvljuje-mo za lepo prireditev in na svidenje o nedeljoI MARIO MAGAJNA Drugi planinski večer Slov. planinsko društvo je priredilo svoj 2. planinski ve poledice po.višjih mestnih predelih, je bil obisk še kar lep — planinski. Pri diskusiji, ki se je je bil udeležil za Športni klub •Bor* tov. Jože Cesar, so sklenili, da bodo skupno nastovali v smučarski dejavnosti. Planinci se bodo pridružili začetnemu smučarskemu tečaju, ki se je bit začel v Kranjski gori, in v katerega še vedno sprejemajo začetnike za nadaljnje vež-banje, posebno zaradi ugodnih snežnih prilik v neposredni bližini. Medtem se bo nadaljevalo z malimi planinskimi izleti na bližnji Kras ob ugodnem vre. men u ob nedeljah in praznikih. Predavanje turistično planinskih filmov Aljoše Žerjala je zavzelo preostali večji del večera in je pritegnilo vso napeto pozornost s svojo barvno pestrostjo in zanimivostjo pokrajinskih lepot Gorenjske od Bohinja-Bleda in okolice do Dolomitov pa doli do Plitvič-kih jezer. Ze nagrajeni film o božični jelki je zelo zanimal, saj gre za neprisiljeno režirano malo duhovi to dogodivščino o tem običaju v tržaško-ščedenski sredini. Film Srečku Merlaka, tudi Sčedenca, s posnetkom *kranjske ofceli* v Bohinju, je privlekel vso pozornost za ta zanimivi običaj z vso njegovo barvno živostjo, ki vsako leto pritegne večje število tujcev na Gorenjsko. Seveda so ti filmi pokazali prisotnim ljubiteljem tega lepega sodobnega, planinsko-tunstič-nega *hobbyja*, ki se trdovratno tišče svojega domačega zapečka — kolikšne so uporabne možnosti za to dejavnost. Sicer pa imajo naši filmarji Slov. fotokluba še lepe zaloge zanimivih spominov na svoje turistične podvige in čakajo le primerne prilike, da jih predstavijo javnosti. | Intervencija glede Doma počitka in o gradnji stanovanj v občini Dom je že 8 mesecev prazen, ker občina nima sredstev za opremo - Občina potrebuje še najmanj 40-50 stanovanj za rešitev najhujših primerov stanovanjske krize 2upan devinsko-nabrežinske cbčine tov. Dušan Furlan je bil pred nekaj dnevi pri vladnem generalnem komisarju, kateremu je obrazložil najnujnejše probleme občine. Med drugim je b.io največ govora o Domu, počitka in o stanovanjski krizi. Dom počitka sc dogradili že pred osmimi meseci, a ga ne morejo še uporabljati, ker nima opreme in zagotovljenih sredstev za vzdrževanje. Dom, v katerem naj bi starejši in najbolj potrebni občani našli zasluženi počitek, prijeten kotiček in primerno oskrbo na stara leta, je na zelo lepem položaju blizu električnega transformatorja, pri borovem gozdiču, s krasnim razgledom na Kras in morje. Občinska uprava ni mogla zbrati lepšega kraja. 2e stavba sama je lahko ponos občine, še bolj pa taka ustanova, ki je nujno potrebna spričo socialnega sestava prebivalstva in ekonomskih razmer občine. Za gradbena dela so porabili 40 milijonov lir, prostora bi bilo za 40 oseb. V začetku Di sprejeli 20—25 oskrbovancev, za opremo bi nujno potrebovali vsaj 10 milijonov lir, za vzdrževanje pa letno približno 9 milijonov lir. Vladni generalni komisar je sicer priznal, da je ta ustanova v devinsko-nabrežinski občini potrebna, ni pa še dal jasne obljube giede vladnega prispevka zlasti za vzdrževanje. Zupanu je naročil, naj mu občinska uprava predloži natančen proračun, seveda skrčen na minimalne potrebe Obljubil je, da bo zadevo nato proučil. Zadeva je ni.ina in upati je, da se proučevanje ne bo zavlačevalo mesece in mesece. Skoda je, da je tako lepa stavba že več mesecev prazna in da ne služi svojemu namenu. Sedanji pomisleki so neumestni. Ce so višje oblasti pred časom odobrile zadevni sklep občinskega sv-ta, načrt in potrebno vsoto zn gradnjo, ne morejo Zdf j pustiti zadevo, kakor se po domače reče, na cedilu. Tudi problem gradnje Hujskih hiš je v devinsko-m-.bri' žinski občini zelo pereč. Zdi se, da je zadeva obtičala v začaranem krogu, oziroma v birokratskem kotu. Ze pred časom je bila odo-biena gradnja 6-stanovanjske hiše v Nabrežini in 9-stano-vanjske hiše v Devinu. Občina je dala brezplačno na razpolago potrebno zemljišče, toda vse je ostalo še na paoirju. Kje je krivda? Zadeva je resr na, ker sredstva, ki so bila pred leti odobrena, spričo naraščanja cen in stroškov, ne morejo več zadostovati. V zadnjih 14 letih so v devinsko-r.abrežinski občini zgradili skupno 42 ljudskih stanovanj, V tem je vštetih 9 stanovanj, ki so jih pred kratkim dodelili. Upoštevati moramo, da spričo dotoka novih priseljencev število prebivalstva v tej občini stalno narašča. Zdaj potrebujejo najmanj še 40 do 5o stanovanj, da bi rešili najbolj nujne primere. Vladni generalni komisar je obljubil, da se bo zanimal tudi za to zadevo. Občinska uprava, zlasti pa prizadete družine, upajo, da bo njegova obljuba tokrat rekaj veljala in njegova beseda na pristojnem mestu, neka., zalegla. Deželni odbor KPI proučil predložene osnutke statuta Nedavno se je sestal deželni odbor KPI za Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Potem ko je proučil predkongresne razprave v komunističnih federacijah, ie začel razpravljati o vprašanju deželne avtonomije. Na sestanku so podrobno proučili vse zakonske osnutke, ki so jih razne stranke predložile parlamentu za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, nato pa so govorili, kakšno stališče bodo zavzeli komunistični poslanci, člani komisije za ustavne zadeve poslanske zbornice, ob razpravi o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina. Rečeno je bilo tudi, da bodo komunistični poslanci poleg svojega zakonskega načrta sprejeli tudi vse tiste pozitivne predloge drugih poslanskih skupin, ki zahtevajo čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele. Odbor je še posebno poudaril, kako se stališče tudi drugih' strank, ki se zavzemajo za avtonomno deželo, pozitivno razvija in kako so nekateri drugi politični predstavniki izrazili mnenje, da bo ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom omogočila rešitev mnogih vprašanj. V zvezi s skorajšnjim prihodom v Videm predsednika vlade Segnija, je odbor izrazil mnenje, da bi bilo treba vprašati ministrskega predsednika, ali je njegova vlada pripravljena pospešiti ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, kot je to obljubil v poslanski zbornici pred nekaj meseci. Poleg tega pa bi bilo treba vprašati Segnija, kakšne ukrepe misli izvesti v najkrajšem času njegova vlada za rešitetv najnujnejših vprašanj v deželi, kot na primer razvoj Trsta, njegovega pristanišča, rešitev hude krize v ladjedelski industriji in v podjetjih IRI sploh, kriza kmetijstva in kriza celotnega hribovskega gospodarstva. Nesrečni padec Ledu skoraj ni videti več na cestah. In vendar se je včeraj zatekla v bolnišnico 87-letna Antonija Pobega vd. Viti iz Štramarja ki je trdila, da je med hojo po dvorišču hiše, kjer stanuje, padla na ledeni skorji. Pripomnila je. da se ji je nezgoda pripetila ze 16. t.m. in ker je menila, da ni nič resnega, se je vlegla v posteljo in je upala, da ji bodo zadostovali obkladki. Ti pa niso pomagali in včeraj je v bolnišnici izvedela, da gre za zlom kolčnega sklepa leve noge. kar jo bo prisililo za dva meseca v posteljo. Za sedaj so jo pridržali na ortopedskem oddelku. Lambreto si je «sposodi!» Dvema karabinjerjema, ki sta bila na straži pred poslopjem italijanske narodne banke, se je čudno zdelo, da ima mlad fant že lambreto. Mimo njiju je namreč v prvih jutranjih urah privozil golobradec. Karabinjerja sta se hotela prepričati, da je vse v redu, zaradi česar sta fanta ustavila. Ta se ju ni prestrašil. Mirno jim je odgovoril, da ne pozna lastnika skuterja, ker si je motor «izposodil». Fanta, katerega so identificirali za 14-letnega Giulia T., so povabili na karabinjersko postajo, 'kjer so ga pridržali. PRISPEVKI ZA KMETOVALCE Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča zainteresiranim kmetovalcem, da bo nudilo v prid tukajšnjega kmetijstva sledeče prispevke: 1. Prispevek v najvišjein znesku 30% nakupne cene čebulic mečkov (gladiol) odbranih vrst. Ob naročilu morajo zainteresiranci plačati na račun 10 lir za vsako čebulico, ki jih je treba naročiti najmanj 200. Naročila se sprejemajo od 10. januarja in se bodo zaključila 20. februarja t. 1. 2. Prispevek v najvišjem znesku 30% nakupne cene semena večne detelje (lucerne), detelje inkarnatke in mešanice travnih semen. Naročila se sprejemajo od 18. januarja dalje dokler ne bo izčrpana v ta namen raz položljiva vsota. 3. Neposredni obdelovalci in spolovinarji se bodo lahko poslužili prispevka v najvišjem znesku 50% nakupne cene sledečih odbranih semen povrtnini špinače: (Norman, Vi- cking, Gaudry, Virofly); graha: (mali Provencal, Laxton Superbo, Senator, Telefon, Meraviglia di Hel vendon, Adermann); Baldriana (valeriane) — debelo seme; redkvice: (Excelsior, Riegl, Saxa). Zainteresirani lahko dvignejo tozadevna nakazila od 18. t. m. dalje pri tukajšnjem Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu — Ulica Ghega S. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Nekaj pojasnil o posojilu «Aldisio» Vorašanje: Zelo me zanima vedeti, kaj je treba storiti, da se dobi posojilo • Aldisio* za zidanje stanovanja oziroma e-nostanovanjske hiše. Marsikomu boste ustregli, če boste o tem namsali poseben članek, ali kako drugo pojasnilo. Rad bi vedel, kam naj se človek obrne in vse tiste podrobnosti o dobrih in slabih straneh zidanja stanovanjskih hiš S posojilom •Aldisin*. Vaš čitatelj s Proseka Odgovor: Najbolje je, da najprej odgovorimo na prvi del vprašanja: «...kaj je treba storiti, da se dobi posojilo «AL disio»...». Vlada je svoj čas uvedla tovrstno posojilo, ki pride še danes v poštev, seveda v kolikor so denarna sredstva na razpolago, da omogoči ljudem, ki imajo nekaj prihrankov, da si s pomočjo dolgoročnega in nizkoobrestnega posojila sezidajo stanovanje, ali pa da si obnovijo oziroma povečajo staro stanovanjsko hišo. Do tega posojila ima pravico vsak italijanski državljan. Najprej se mora interesent obrniti na urad za posojilo «Aldisio» pri Tržaški hranilnici in posojilnici (Cassa di Ri-sparmio di Trieste) v Ulici Cassa di Risnarmio. V tem uradu bo interesent dobil potrebne obrazce, ki jih bo moral izpolniti in jih predložiti istemu uradu. Izpopolnitev teh obrazcev je prvi akt, ki ga oseba, ki želi dobiti posojilo, mora nujno storiti. Glav-j no pa je, da interesent, še ! preden izpolni omenjene o-i hrazce, ve za sledeče pogoje: 1. Komisija za posojila «A1-disio» odobri sedaj največ ‘ 3 I milijone lir posojila s 4 odstotno obrestno mero, ki mora j biti izplačano v mesečnih obro. kih najkasneje v 35 letih. 2. Razpolagati mora s ustrez-I no zemljiško parcelo, ki mora | biti vpisana v zemljiško knji-I go na ime interesenta. 3. Interesent mora računati, da sedaj odobrijo posojilo v višini največ dve tretjini vrednosti stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer na vrednost, ki jo oceni posebna komisija ravnateljstva za javna dela. 4. Preden posebna komisija ravnateljstva za javna dela odobri posojilo, mora interesent predložiti zadevnemu u-radu za posojila «Aldisio» pri ravnateljstvu za javna dela vse ustrezne listine, ki jih ni predložil ob izpolnitvi vzorcev, ki jih je predložil uradu za posojilo «Aldisio» pri Tržaški hranilnici in posojilnici t Cassa di Risparmio di Trieste). Toda glede listin, načrtov, zemljiških map in drugih dokumentov, ki jih tnora interesent predložiti, da mu odobrijo posojilo, dobi Inte-sent najbolj podrobne in natančne podatke najprej pri u. radu za posojilo «Aldisijo» F Tržaški hranilnici in posoli nici, nato pa še pri uradu * posojilo «Aldlsijo» pri ravn1 teljstvu za javna dela vlado1 ga komisariata v Ulici Teatro Romano 17. Sedaj pa še nekaj o »dol)11 In slabih straneh zidanja novanjskih hiš s posojil® • Aldisio*.Dobra stran tel načina zidanja stanovanj je tem, da da država dolgoroč# in sorazmerno nizkoobrestt posojilo pod pogoji, ki jih * nudi nobena druga bančna * katera koli finančna ustano^ Poleg tega lahko oseba, ki 1' dobila posojilo, izplača celot® znesek ali pa delni znesek P® sojila po petih letih, ko je 21 *ela odplačevati mesečne obl* ke. Se pravi, da se intereset s pogodbo, ki jo podpiše ! odplačevanje posojila, dej® sko obveže, da bo plačeval pogodbi določene obroke prv: petih letih, ker mu je omoj čeno, da po tem roku lahko i plača celoten ali delni znes® ki je še ostal po izplačevati; petletnih obrokov. Zlasti 1 posojilo «Aldisio» izplača l)1 dem, ki imajo že svoje z** liišče in ki so toliko podjet® Ja si sezidajo hišico «v eko®1 miii», se pravi, da ne izročil zidavo podjetju, ampak da ' •ami zanimaio za nakup ST>' benega in drugega material' ua sami plačujejo delavce 1 socialno zavarovalne dajatvl skratka, da s svoiim trud® prihranijo vse tisto, kar P°: ietie zaračuna pri vsaki &r>" nii za svoj dobiček, za davk' ki jih mora plačevati in 1 druge režijske stroške. Slaba stran posojila *A^r sio» pa je ta, da je sedaj ®' razpolago premalo denaU' Kdor vloži prošnjo za P°!t jilo, mora biti pripravljen, je izpolnil vse predpisane P goje, da bo čakal najmanj leta, ker se posojila izdaja, po vrstnem redu vloženih P(l šenj. To je za sedaj najslaP’ stran tega načina zidanja ®t! novanj. Pri vsem tem pa je treh poudariti, da komisija prošej š» vedno sprejema in jih v zadnjih letih z denarjem. * ga ima na razpolago, povpf* no 100 na leto. Interesent n1' ra tudi računati na dejst''1 da se vsako leto določeno »• vilo prosilcev odpove po*®i lu, ker so na en ali drug na®1 med tem časom rešili svJ* stanovanjsko vprašanje, Za zaključek še enkrat op® zorimo interesente, da naj za vsa bolj podrobna pojaSI!j la obrnejo na urad za p0so: lo «Aldisio» pri Tržaški hr*®\ nici in posojilnici ter na ®,a ’ za posojilo «Aldisio» pri ra, nateljstvu za javna dela vi* nega komisariata. Sicer pa tudi za ta način * danja stanovanja je treba i ti nekaj denarja v žepu, V, cej potrpljenja in je treba j. kati in čakati, dokler posoj* ne odobrijo. llllllll|(U"iiiiiiiiii>iii(inifiniiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiltiiiiitiiiiiifiiiiiMiiiiiiilililiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiimiiuiiiiMniiiiiisiiitiiiMiAiiiniiiliiitnl|*l|^ V sodnih dvoranah Pogled na del — kljub slabemu vremenu — nabito polne dvorane med nedeljsko kulturno prireditvijo v Borštu Ponovno na zatožni klopi pred sodniK-skupina mladih in »agilnih" tato' «Usposobil> se je za drobne prevare, s katerimi se je preživljal Pred dvema letoma je apri-1 sece ter 15.000, Caposassi 3 le- kradenega blaga amnestijo. Ta-1 klatiti se po mestu. Moral na din nolfiii v rnkp snrpf- ta in H tor 99 nnn 1 rt I Iz rv l n 111 /Ti ozl n n/T1 n 1-asa so nsšnši /4 n ma — m L — _ i ,, rti ^ la padla poFciji v roke spretna skupina tatov ki je precej časa belila lase preiskovalnim organom. Z aretacjo te skupine so policijski organi raz-svetljili marsikatero fatvino. Skrivnosti tat, ki ni nikoli zapustil, za seboj sledov in ga ni bilo mogoče odkriti, je bil 24-letni Dante Surriano iz Ul. Commerciale. Ta fant je imel na vesti presenetljivo število tatvin, ki jih je izvrševal sam in v družbi drugih. Ukradeno blago si je pridržal, ali pa ga je prodajal za naravnost smešne cene Odveč bi bilo objaviti celotno obožnico sestoječo iz petih natipkanih strani. Pripomnimo naj samo, da se je Surriano lotil vsakega «dela»: kradel je iz avtov, kradel je skuterje, s katerimi se je nato zabaval, dokler je bilo kaj bencina v njih, kradel je tudi rezervna kolesa in druge dele. Ko se mu je ponudila prilika, je vlamljal tudi v stanp-vanja in če ni bilo drugega, se je lotil tudi malenkostnih stvari, kot so brisače in podobno, kar je ukradel na parniku Saturnia. Skupno z njim so morali na zatožno klop tudi drugi ((ljubitelji* tujega blaga. Med temi so bili; 21-letni Giorgio Okretich iz Videmske ulice, 21-letni Luigi Giacuzzo iz Ul. Commerciale, 22-letni Giorgio Caposassi iz Videmske ulice, 23-letni Guerrino Vidotto iz Ul. Commerciale itd. Razprava, ki je bila oktobra 1958. leta, se je zaključila s strogo obsodbo glavnih krivcev. Trije fantje, ki niso bili tako izprijeni kot drugi, so dosegli pogojno kazen brez vpisa v kazenski list. Nasprotno pa so sodniki strogo postopali s Surrianom, kateremu so prisodili 4 leta zapora in skup. no, za razne prekrške, 33.000 lir globe. Za nekatere obtožbe je bil fant sicer oproščen, kar velja tudi za ostale. Tudi Okretich in ostali so dobili pošteno lekcijo in sicer 3 leta in pol zapora in 20.000 lir globe, Giacuzzo 2 leti in 4 me- ta in 8 mesecev ter 23.000 in končno Vidotto poldrugo leto zapora, 12.000 lir globe in 6 mesecev pripora ter 40.000 lir denarne kazni, kar velja za prekršek cestno - prometnih predpisov. i Nekaj obtožencev, ki je moralo na zatožno klop zaradi obtožbe zatajevanja ali neprevidnega nakupa ukradenega blaga, pa so sodniki obsodili z globo. Nekaj mesecev kasneje ~šta morala dva od že imenovanih obtožencev in sicer Giacuzzo in Okretich ponovno pred sodnike. Tokrat sta bila med drugim obtožena, da sta skupno z Giovannijem Cerviattijem iz Ul. Ovidia, ponoči 1. julija 1957. leta vlomila v tobakar-no v notranjosti filoavtobusne postaje v Miljah in odnesla, kar jima je prišlo pod roko. Z njima je bil na zatožni klopi tudi Ennio Sossi iz Ul. Carmelitani, je zatajeval ukradene cigarete. Njega so sodniki obsodili na 1 mesec in 10 dni zapora ter na 6.000 lir globe in so mu priznali pogojnost kazni. Cerviattija so oprostili zaradi pomanjkanja dokazni), Giacuzzija in Okreticha pa so obsodili in sicer prvega na 7 mesecev in 8.000 lir, drugega pa na 8 mesecev zapora in 8.000 lir globe. Vložili šo priziv. Verjetno sta Giacuzzi in Okretich hotela doseči zmanjšanje kazni in morda tudi preklic odloka, da bi bila skupno s Caposas-sijem po prestani kazni še leto dni pod policijskim nadzorstvom. Njihovi odvetniki so vztrajali z več ali manj prepričljivimi argumenti, zaradi česar so prizivni sodniki, dolgo premišljevali in diskutirali preden so prečitali razsodbo. Delo sodnikov ni bilo tako preprosto. Precej prekrškov je namreč odpadlo zaradi amnestije in za nekatere obtožence so morali kazen z obeh razprav sešteti. Po nekajurnem razmišlje-vanju in diskusiji so priznali obtožencem zatajevanja u- ko je tudi odpadla kazen za kršitev cestnoprometnih predpisov Vidottu. Sodniki so nato izrekli za giavne obtožence sledečo razsodbo; Surriano 3 leta, 16.000 lir. Okretich 2 leti in 6 mesecev in 14:900, Giacuzzo 2 leti in 12.000, Caposassi 2 leti in 6 mesecev ter 14.000 in kočno Vidotto 1 leto in 2 meseca zapora ter 10.000 lir globe. Vsem so pomilostili kazen do dveh let zapora, kar pomeni, da sta se Vidotto in Giacuzzo rešila vseh nadaljnjih nevšečnosti. Ostali pa bodo morali razliko presedeti. Preds. — Nardi, tož. — Marši, zapisn. — Vascon, obramba — odv. Antonini, Giromet-ta, Padovan:, Amodeo, Fast in Severi. Tudi 38-letni Ottone Stabile iz Ogleja, je mora) živeti. Tako trdi on in nihče mu ne bi mogel ničesar če se ne bi možakar preživljal na nepošten način. Specializiral se je s prevarami, ki so mu nesle poldrugi tisočak in nič več. Najraje je hodil okoli in obljubljal proti majhni napitnini delo, stanovanje ali pa tudi premog in drva seveda po znatno znižani ceni. Kdor mu je verjel, je moral potegniti iz žepa nekaj stotakov ali tudi kak tisočak in mož je izginil brez sledu. Seveda ni nihče videl ne dela, ne stanovanja niti drv in premoga. Moral jih je pač kupiti po veljavnih cenah Policija je Stabileja že dobro poznala. Zaradi prevar so ga že izgnali in Bologne in tudi v Trstu so mu prepovedali ostati doma, a ker se tal® dalo »zašlužiti*, se je najf,l zadrževal pri nas. Toda t®*. decembra lani so ga poUcJ ski organi iztaknili v Bat*0 Ijah in hočeš nočeš, je m®(, Stabile najprej na policij® nato še v zapor. Včeraj P8 prišel čas polaganja rač®° in možu, ki je sicer že val* zaporov, so prisodili za Pj vare 6 mesecev zapora in M lir globe, za kršitve p®l*°j skih odlokov oziroma, k«r ni držal predpisov, ki so bili dani z izgonskim list®0 pa so ga obsodili še na 1 $ sec in 10 dni pripora. • • • Giuseppe Glavina d®1’0 pozna predpise ljudskega r. nočišča v Ul. Gozzi. D®”0 ve, da po določeni uri nihče dostopa v hišo in ki ' vanjo ne pustijo ljudi, prikažejo vratarju v vinje®*' stanju. Glavina je, čeprav ' bil »poln*, hotel vseeno piti in se zavaliti v post*U Ker mu vratar ni do?c, vstopa, je mož začel oktor lani na ves glas kričati, * mer je motil javni mir. Vratar Glavine ni ukratltl. Zato je poklical Ij, ličijo. Dva agenta sta ®®°-Odpeljala najprej v t>oloi**\ co, kjer so mu ugotovili V" nost, in ga nato odpeljal* , postajo, kjer je no(j prebil celici. Kot po navadi, Je moral vina tudi tokrat pred sod®1’ zaradi pijanosti, ki mu j« ’ sodil dva meseca pripora. Sodnik — D’Amato, zapl' — Zanettl. ^ cmmnmm predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob II. uri Universal ctnemascope barvni film: Krogla bre Vesolje, zemlja In mifcrokozem Pravkar preteklo leto je gotovo karakterizirano po u-spelih poletih iz območja Zemljinega gravitacijskega Polja. «Intonacijo» je dal Lunik I, ki je vzletel prav » začetku leta (2. jan.) in je ubral pot mimo Lune ter zajel v območje, kjer prevladuje privlačnost' Sonca in tako postal prvi umetni pla-netoid. Tri mesece pozneje se mu je pridružil ameriški umetni planetoid «Pioneer IV#. Potem je svet presenetila vest, da je druga sovjetska vesoljska raketa, Lu-n'k II pristal na Luninem površju, a ob drugi obletnici vzleta Sputnika I (4. okt.) so izstrelili «avtomatsko med-planetno postajo«, Lunik III, ki je zletela mimo Lune in se nato povrnila v gravitacijsko polje Zemlje kot njen satelit. Vsi ti poleti kakor tudi vsi nadaljnji poskusi z u-metnimi sateliti so tylj brez moštva. Toda strokovnjaki se resno pripravljalo na vsemir-ski polet samega človeka. Potovanje po medplanetnem Prostoru pričenja novo raziskovalno dobo in odpira nov horizont, ki ga danes Se ne moremo presojati v celoti. Kaj pa naj človek pričakuje od teh podvigov za praktično življenje. Prazna so pričakovanja, da bi se Zemljani izselili na Luno ln ^ na druge bližnje člane našega osončja, ko ne bi i-rneli več dovolj prostora na Zemlji. Prav tako so iluzorne misli, da bi od teh nebesnih teles črpali surovine za življenjske potrebe na Zemlji ali da bi na njih postavil; vojaške postojanke, Pnč pa lahko pričakujemo, da pridemo po tej poti do Popolnejših podatkov o sestavi in o spremembah v Zemljini atmosferi, tako da ni bilo možno dolgoročno napovedovanje vremena in s časom morda celo reguliranje vremena. Prav tako u-tcgnejo umetni sateliti postati primerne relejne postale za radio in televizijo. Nedvomno mnogo večje so koristi, ki jih bo imela od lega znanost. Predvsem velja to za astronomijo, ki je lz zgolj opisne vede, kakršna le bila doslej, postala eksperimentalna veda, podobna fi-z'ki, ker samovoljno lahko spreminja pogoje pri posku-s'h z umetnimi sateliti in Proučuje dosežene rezultate. lz višine, kjer krožijo . ta medplanetna prometna sredstva, pa se odpira neoviran Pugled na nebesna telesa, ki ga opazovalcu na Zemlji v veliki meri zastira Zemljina atmosfera. Tako si obe-tajo astronomi globlji vpogled v fiziko Sonca in zvezd-a hkrati tudi v atomsko fiziko. Biologi in biokemiki Pa pričakujejo od tega odgovor na staro vprašanje, a-h so tudi na drugih planetih živi organizmi kakor na Zemlji. Raziskave medplanet-nega prostora pa nas bodo morda presenetile še z raz-nimi nepričakovanimi odkritih kakršno je bilo na primer odkritje nevarnega sevalnega pasu, ki obdaja Zemljo. Čeprav so raziskave vesolja v rokah velikih držav, i-majo vendar eminentno mednarodni značaj in so na njih °lj ali manj zainteresirane vse države. V njih pa se skrivajo tudi nevarnosti za mednarodne zaoletljaje. Za-radi tega je nujna mednarodna kontrola. V Mednarodnem geofizikalnem letu je 0 to vprašanje rešeno s Posebnim dogovorom med sodelujočimi državami. Toda konec leta J958 je bil tudi k°nec Mednarodnega geofizikalnega leta. Spričo važnosti začetega a ne dovršene-ga dela je nadaljevanje raziskav vsaj na nekaterih področjih (Antarktika, oceani, vesolje) prevzelo «Mednarod-no geofizikalno sodelovanje 1959» pod okriljem Mednarodnega sveta znanstvenih unij (IGSU). Za vesoljske raziskave so ustanovili poseben odbor GOSP AR (International Commiitee on Space Research) z nalogo, da koordinira vesoljske raziskave in predlaga načrte za bodočnost. V GOSPAR je zastopanih 10 držav: obe državi, ki sta izstrelili umetne satelite, Sovjetska zveza in ZDA, dalje pet držav, ki razpolagajo z raketami (Avstralija. Francija, Japonska, Kanada in Velika Britanija), ter izmenjaje po tri države, ki so zainteresirane pri iz-sledovanju satelitov. Razen tega so v njem predstavniki devetih znanstvenih unij (za astronomijo, fiziko, geofiziko, mehaniko, kemijo, fiziologijo. biologijo, radio in biokemijo). Da bi bolje spoznali našo Zemljo, sta se poleg že omenjenega odbora GOS PAR ustanovila še odbor za raziskovanje Antarktike, SC AR, in odbor za proučevanje oceanov, SCOR. V SCAR so predstavniki 12 držav, ki so že v Mednarodnem geofizikalnem letu sodelovali pri raziskavah v Antarktiki. Ti so v začetku decembra lani podpisali pogodbo, kjer je rečeno, «da je v interesu vsega človeštva, da se Antarktika za vedno določi izključno za miroljubno dejavnost in da ne sme postati predmet mednarodnih sporov«. SCOR pa si je nadel nalogo, da raziskuje oceane. V ta namen so izbrali najprej Indijski ocean, ker se da tam najlaže izmeriti prenos energije z vetrov na morske tokove Od rezultatov te akcije pa pričakujemo veliko korist za ribarstvo, ki je zlasti za narode na Daljnem vzhodu življenjskega pomena. Mednarodno sodelovanje pa se je pokazalo koristno tudi na področju pojavov v mikrokozmu, namreč pri proučevanju zgradbe atomov in elementarnih delcev, iz katerih je zgrajen ves materialni svet. Tako so lani, 24. novembra pri -Ženevi v Švici spravili v pogon orjaški sinhrotron, ki ga je v petih letih zgradilo 200 znanstvenikov in tehnikov iz raznih evropskih dežel za Evropsko središče za. jedrske raziskave, CERN, pri katerem sodeluje 13 držav, med temi tudi Jugoslavija. Ta 'sinhrotron je največji pospeševalnik te vrste, saj podeli električnim delcem energije do 24 milijard elektronskih voltov. V preteklem letu ni bilo nobenega epohalnega odkritja na področju jedrske fizike, le število znanih elementarnih delcev se je povečalo, tako da je pregled čim- dalje bolj zamotan in težaven. To poglavje očitno ni še zaključeno in terja nove raziskave in dokončno pojasnitev ter razlago. Nedvomno bo k temu pripomogel tudi novi sinhrotron. Morda nam bodo še večje uspehe prinesli drugi še večji pospeševalniki, ki jih že gradijo v Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike in ki bodo podeljevali električnim delcem energije od 50 do 100 milijard elektronskih voltov. Odgovor na marsikatero vprašanje s tega področja pa pričakujejo od proučevanja kozmičnih žarkov. Medtem pa že na veliko s pridom izkoriščajo energijo, ki se sprošča pri pojavih v mikrokozmu, namreč pri procesih v atomskih jedrih. V mnogih deželah že delujejo jedrske centrale. Začeli pa so tudi že izkoriščati tako sproščeno energijo za ladijski pogon. Vprašanje atomskega pogona za letala pa je še vedno v fazi proučevanja. V vseh teh primerih gre za energijo, ki se sprošča pri fisiji, to je pri razcepu težkih uranovih in plutonijevih atomskih jeder. Odkrili pa so tudi nasprotni jedrski pojav, po kakršnem nastaja ogromna energija v notranjosti Sonca in zvezd, namreč fuzijo, to je zlitje jeder najlažje prvine, vodika, v helijeva jedra. Leta 1958 se je raznesla vest. da so odkrili postopek, po katerem se sproži tak proces na način, ki ga lahko kontroliramo in ki ga torej utegnemo izkoriščati v miroljubne namene. Zal pa se je izkazalo, da je bila ta vest preuranje-na, čeprav je prišla od resne znanstvene strani. V preteklem letu so nadaljevali raziskave in poskuse na tem področju. Tako smo v bežnih črtah orisali najbolj pomembne znanstvene dosežke v vesolju, pri raziskavah Zemlje In v atomu. Človek je z bujnim napredkom znanosti’ in tehnike zaoral globoke brazde, ki bodo, odločilnega pomena za bodoče rodove. Dr. prof. LAVO ČERMELJ 11111...........III tlltlll .lllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Z novim radarjem bo mogoče tudi pod krivuljo zemeljskega NEW YORK, 18. — Današnji «New York Times« poroča, da so znanstveniki laboratorija pomorskih raziskav v Washingtonu sestavili radarski aparat ki je sposoben sprejemati z onstran krivulje zemeljskega horizonta ter zaznavati rakete, ki bi jih izstrelile podmornice v oddaljenosti približno 4.100 km. Ta uspeh, dostavlja list, o-značujejo v mornarici kot «e-nega izmed najbolj pomembnih napredkov v tehnologiji radarja, odkar so ta instrument sestavili pred skoraj tri. desetimi leti«. «New York Times« navaja nadalje, da so novemu radar- ju dali konvencionalno ime «načrt MADRE« po začetnicah «Magnetic Drum Recei-ving Equipment» (sprejemni instrument na magnetski boben), ki je mehanizem ključne važnosti v novem sistemu. Zdravnik povozi starčka in pusti, da zmrzne PADOVA, 18. — Zobozdravnik dr. Aldo Montesco je z avtomobilom zadel v nekega 70-letnega moža in ga zagnal v jarek, poln ledenomrzle vode. Za hip se je ustavil, toda v paniki ni našel boljše re- šitve kot da je vozil naprej. V Padovi je stvar povedal nekemu kapucinu, svojemu znancu. Ta mu je svetoval, naj takoj obvesti policijo. Ko so agentje cestne policije prispeli na mesto nesreče, starčka ni bilo več v vodi. Njegovi domači, ki so ga že dve uri čakali, so ga končno šli iskat. Našli so ga, v jarku, a že mrtvega. Čudnega zdravnika je policija seveda aretirala. - ~«» ----- «srebrni mikrofoni» RIM, 18. — Danes so podelili «srebrne mikrofone«, na- opazovati horizonta grado, ki so jo pred desetimi leti ustanovili rimski novinarji. Poleg manj znanih i-men so v seznamu tudi Mario Riva, Rina Morelli, Virna Lisi, Sergio Fantoni, Fosco Giacchetti, Miranda Martino, Domenico Modugno, Nicolč Carosio, Romolo Siena, Ugo Tognazzi, Bice Valori. Delia Scala, Nino Manredi, Paolo Panelli. Mario Rossi. Vsi nagrajeni pevci in i-gralci so predvajali kaj kratkega. Prireditvi po podelitvi nagrad so prisostvovali tudi Toto, Gino Latilla, Fausto Ci-gliano, Toni Dallara, Tedy Re-no, Achille Togliani in Tonina Torielli. posteljicah, na katerih je bilo še polno igrač Komisija, ki skuša ugotoviti vzroke nesreče, skoraj izključuje, da bj nesreča nastala zaradi požara v kotlu. Pač pa se domneva, da so se ventilacijske naprave blizu kotla vnele, nakar je topel zrak, ki je prihajal v sobe, dovajal ogljikov oksid, ki je umoril vso družino razen matere, ki je edina ostala živa, ker se je za nekaj časa odstranila iz hiše. VEROEL.LI, 18. — Ko se je proti 13. uri 34rletna bolničarka Rosanna Giara vrnila po končani službi domov, je nista kot po navadi pričakovala njen mož in 10-letni sin. Pohitela je takoj k majhni mehanični dela-mici moža in ko je odprla vrata, je zagledala obadva na tleh. Iz neke jeklenke je metan uhajal v znatni količini in oba zastrupil. Vsaka pomoč je bila že zaman. SCOTTSBORO (Alabama, ZDA), 18. — Davi je tovorni vlak povozil na nekem prehodu šolski avtobus, na katerem je bilo 14 otrok. Pri nesreči so izgubili življenje 4 otroci, stanje nadaljnjih 8 o-trok ter šoferja pa je zelo resno. HOLLYWOOD, 18. — Neka 38-letna ženska, ki je bila pred kratkim odpuščena iz bolnišnice za duševne bolezni, je davi ob 6. uri pograbila pištolo in začela streljati proti možu in petim otrokom. Mož in štirimesečni sinček sta bila takoj mrtva, medtem ko so bili dveletni in osemletni sin ter petletna hčerka hudo ranjeni v glavo. Samo naj starejša (12 let) hčerka je bila neznatno ranjena in je poklicala policijo. »«------- M. Monroe zbolela BEVERLY HILLS (Kalifornija), 18. — Neka vrsta influence, ki se je pojavila na področju Los Angelesa, je prizadela tudi filmsko igralko Marilyn Monroe. Zdravnik družbe 2Qth Century-Fox je mnenja, da bo igralka lahko že delala sredi tedna. Marilyn Monroe je sedaj zaposlena pri snemanju filma «Lets Make Love« z Yvesom Montandom in Frankiejem Vaughanom. H Po koncu tekme Juventus-Bari so Bouipertiju čestitali funkcionarji in ostali člani moštva. Posvetilo na darilu se je glasilo: »Za prvih 400 tekem...« kdo vložil kak ugovor, je bila piošnja Vatikana sprejeta. Na podlagi predpisov mednarodne konvencije o zaščiti kulturnih dobrin se države podpisnice onvežejo varovati in spoštovati kulturne dobrine tako na lastnem ozemlju kot na ozemlju tujih držav podpisnic. Vpis Vatikana v omenjeni register je prvi, obenem pa je prvi in najbrž tudi edini primer, ko je kaka država v celoti proglašena za kulturno dobrino. Vpis Vatikana v omenjeni register je olajšala tudi italijanska vlada, ki se je obvezi la, da se odpove uporabi V>e Aurelie za vojaške namg-ne v primeru oboroženega spopada. Mednarodna konvencija namreč določa, da ne morejo biti zaščitene kulturne dobrine, ki so v neposredni bližini zelo važne prometne žile ali vojaških objektov. V Parlormu blizu Turina sta zaradi influence istočasno umrla zakonca Sesia, oba stara 75 let. V Milanu pa sta zaradi srčne kapi umrla skoraj istočasno zakonca Rapellt, stara 59 in 57 let. (Na sliki sta zakonca Šesta). • lllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIN Jasno in mrzlo vreme Zaradi zametov prekinjen cestni promet med Ljubljano in Reko ter Ljubljano in Koprom V Italiji je včerajšnjo noč marsikje ,zopet pritisnil oster mraz, ki je v nekaterih pokrajinah dosegel tudi nad 20 stopinj pod ničlo. Mrzlo je bilo zlasti ponekod v Piemontu pa tudi v Lombardiji, Emiliji in na jugu države. Ob 13. uri je včeraj kazal toplomer v Milanu —6, v Veroni —4, v Bologni —2, v Cam-pobassu —2 in tudi v Poten-zi —1. Medtem ko je skoraj po- vsod vreme ustaljeno — jasno ali tudi oblačno, toda brez padavin — pa je v Kalabriji in Siciliji še vedno zelo neprijetno. V nižinah pada dež, v višjih krajih pa sneg. In kar čudno se sliši, da so morali iti na Siciliji reševat devet delavcev, ki so obtičali v 2 m visokem snegu, ko so šli popravljat električni vod k televizijskemu relejnemu stolpu na Morite Soro. V Palermu je včeraj padala toča. Med nevihto je. strela ubila nekega moža, ki je jahal na muli, nekemu drugemu pa je zažgala dežnik, ne da bi se njemu kaj hujšega zgodilo. O-krog Sicilije je1 še vedno morje silno razburkano in na o-tok Pantelleria že deset dni ni pripeljala nobena ladja. Tudi v Bariju je v pristanišču skoraj nemogoče delati. Blizu Cosenze je plaz zasul nekega kmeta, ki je šel v svinjak krmit prašiče. Kmet je. pod plazom umrl pa tudi prašiči so poginili. V Jugoslaviji spet sneži. Prekinjene so železniške pro- ge Split — Zagreb in Sarajevo — Dnbrmmik in nekatere v Makedoniji. Drugod pa imajo vlaki velike zamude. V Sloveniji je cestni promet pre. kinjen čez Podkoren, Ljubelj in Predil. Zaradi zametov pa je vožnja z avtomobili nemogoča iz Ljubliane na Reko in v Koper. V Koper vozijo avtomobili skozi Sežano, toda ne brez znatnih težav pri Senožečah. Uprava cest se trudi, da omogoči vožnjo za railg Monte Carlo; udeleženci tega tekmovanja bodo oozili skozi Slovenijo 20. t. m. Tudi v Splitu je ponovno zapadel sneg. V Hercegovini je snežni vihar ustavil več vlakov na odprti progi. Drugod v Evropi kaže, da se vremenske, razmere polagoma izboljšujejo, dasi je prejšnjo noč še krepko snežilo v Nemčiji, na Švedskem in Norveškem. Bolj prot' severu na Švedskem pa je silen mraz do 40 stopinj pod ničlo. Blizu Salzburga je snežni plaz porušil vodno napeljavo za dve najverjj ludrocentrali v pokrajini. Tako se dnevno proizvaja 200.UOC kiloivato v manj. __ M------------ DUNAJ, 18. — Zaradi številnih okrutnih zločinov v Av-tnji v zadnjem času je bil na kongresu Ljudske stranke r.o-glasno izglasovan predlog za obnovo smrtne kazni. Predlog obenem poziva poslance stranke, naj takoj napravijo vse potrebno, da se izvede plebiscit o zopetni uvedbi smrtne kazni. OOOOOOOOOOOOOOOOOO' A- F. PR £ V O ST r\ , "O, Manon,« sem vzkliknil, «tudi če bi se bil rodil kot bi bila prav kmalu moja žena. Ne obotavljajva se več, nl se nama treba bati ovir. še danes moram govoriti z gu v®rnerjem in mu priznati, da sva ga varala vse dQ današ-hjega dne. Povprečne duše naj se le še nadal.e bojijo neraz-vezljivih verig zakona! Ne bi se jih tako bali, če bi zatrdno vedeli, kakor veva midva, da jih vežejo verige ljubezni.« Po tem sklepu sem zapustil Manon v prekipevajočem Oselju. Prepričan sem, da bi moral vsak plemeniti človek odobra ati mojo odločitev spričo razmer, v katerih sem bil: suženj ^v°je ljubezni, ki je nisem mogel premagati, in s pekočo Vestjo, ki je nisem smel potolažiti. Kdo mi more očitati, da se po krivici pritožujem, ce pra- vlrn, da je bog neusmiljen, ker mi je prekriža! načrt, ki sem Sk bil napravil le zato, da bi mu ugodil? Pa kaj pravim 'Prekrižal«! Kaznoval me je zaradi njega, kakor se kaznuje hudodelstvo. Dokler sem hodil slepo po pregrešnih poteh, je Potrpežljivo prenašal; tedaj, ko sem se začel obračati po Poti kreposti, me je zadela njegova najhujša kazen, ki mi Je z njo prej prizanašal. Bojim se, da mi bodo pošle moči, preden do kraja povem hajstrašnejšo zgodbo, ki se je kdaj dogodila. Kakor sva se domenila z Manon, sem šel prosit guver-herja dovoljenja za poroko. Prav gotovo bi mu ne bil hodi! Pravit o poroki, ne njemu ne komu drugemu, ko bi bil upal. da bi mi kaplan, ki je bil edini duhovnik v mestu, napravil to uslugo brez guvernerjeve vednosti. Hotel sem opraviti lavno poroko prav zavoljo tega, ker sem se bal, da kaplan ne bo znal molčati. Guverner je imel nečaka, Synneleta po imenu, in ga je kar oboževal. Nečak je bil pri tredesetih letih, sicer hraber, vendar togotljiv in nasilen. Poročen ni bil. Manon ga je s svojo lepoto očarala že prvi dan. Ob pogostih prilikah v tistih devetih ali desetih mesecih, ko se je lahko večkrat videl z njo, se je zanjo tako vnel, da je naskrivaj koprnel po njej. Ker pa je bil prepričan, kakor tudi njegov stric in vse mesto, da sva z Manon v resnici poročena, je obvladoval svoja čustva in ni bilo na zunaj nič opaziti. Vrhu tega je bil z menoj zelo prijazen in mi je bil ob vsaki priložnosti na uslugo. Ko sem prišel v trdnjavo, sem ga naše! pri stricu. Cemu naj bi mu bil prikrival svoj načrt? Ni mi bilo nerodno govoriti o stvari vpričo njega. Guverner me je dobrohotno poslušal kakor običajno. Povedal sem mu nekaj svoje zgodbe, ki ji je pozorne sledil, in ko sem ga prosil, da bi bil pri svečanosti, je v svoji plemenitosti obljubil prevzeti nase vse stroške slavja. Poslovil sem se zelo zadovoljen. Uro kasneje pride k meni kaplan. Najbrž mi bo dal kakšna navodila glede poroke, si mislim, pa pozdravi hladno in suho ter izjavi, da mi guverner prepoveduje misliti na ženitev. Z Manon ima drugačne namene. «Drugačne namene!« sem vzkliknil in srce se mi je skrčilo, »kakšne drugačne namene, gospod kaplan?« Vprašal me je, ali pozabljam, da je guverner gospodar Manon so poslali iz Francije za naselbino m guverner razpolaga z njo. Ako ni dotlej kaj drugega ukrenil, se je zgodile zato, ker je menil, da sva poročena. Ko pa je zvedel iz mojih ust, da nisva, se mu zdi umestno, da jo pokloni gospodu Synneletu, ki je vanjo zaljubljen. Razdraženost je premagala v meni razum. Besno sem pokazal kaplanu vrata in prisegel, da si ne do ne guvernpr ne Synnelet z vsem mestom vred upal položiti roke na mojo ženo ali ljubico, naj jo imenujejo, takor jim drago. Takoj sem obvestil Manon o usodnem sporočilu. Uganila sva, da je Synnelet najbrž pregovoril strica, ko sem odšel. Uresničiti je hotel načrt, ki je o njem že dalj časa razmišljal. Onadva sta bila močnejša. V Novem Orleansu sva bila kot sredi morja; od drugega sveta so naju ločile neizmerne daljave. Kam boš bežal v neznani deželi, v puščavi, v krajih, kjer so zverine in kjer so divjaki • prav tako kruti kakor zverine? V mestu so me sicer cenili, a nisem mogel pričako-■ vati, da bi se ljudje zavzeli zame in mi nudili uspešno pomoč Potreboval bi denarja, a tega ni bilo. Tudi sicer je bil uspeh ljudskega odpora kaj malo verjeten: ako bi izpodle-telo, bi bila najina usoda zapečatena. Take misli so mi rojile po glavi. Manon sem jih povedal le delno, in še preden sem dobil odgovor, so se mi porajale nove. Odločil sem se na to, potem sem se premislil in se odločil na ono stran. Govoril sem sam s seboj in si odgovarja! na ves glas. Naposled se me je polastila tasa razburjenost da ji ni primere. Manon je upirala oči vame: po mojem razburjenju je videla, kako velika nevarnost nama preti Nežno dekle, ki se je treslo bolj zame kot zase, se ni upalo niti ust odpreti, da bi mi povedalo, česa se boji Po dolgem preudarjanju sem Sidenil iti h guvernerju in napeti vse sile, da bi ga pridobil, sklicujoč se na čast, na njegovo prejšnjo dobrohotnost in na svojo hvaležnost. Manon me je hotela prepričati, naj ne hodim zdoma. «V smrt greš. Ubili te bodo. Nikoli več te ne bom videla Umreti hočem prej kakor ti,» mi je prigovarjala s solzami v očeh. Ni je bilo lahko prepričati, da moram iti in da mora ostati sama doma. Obljubil sem ji, da se neutegoma vrnem. Revica ni vedela, kakor nisem vedel jaz, da se bosta prav nad njo znesla božja jeza in bes najinih sovražnikov. Pohitel sem v trdnjavo. Pri guvernerju je bil kaplan. Ponižal sem se v prah, da bi ganil guvernerja. Za vsako drugo zadevo bi bil preje umrl od sramu, kakor pa tako klečeplazil. Opiral sem se na vse mogoče razloge, ki bi zanesljivo omehčali srce vsakomur razen krvoločnemu tigru. Ta divjak je imel za vse moje mile prošnje le dva odgo- vora, ki ju je neprenehoma ponavljal: z Manon razpolaga samo on, nečaku je dal častno besedo. Sklenil sem, da se bom brzdal do skrajnosti. Rekel sem mu samo, da mi je predober prijatelj in ne bo hotel moje smrti, rajši pa vendar umrem, kakor bi privolil da mi vzamejo ljubico. Ko sem se poslavljal, sem bil docela prepričan, da ne morem ničesar pričakovati od tega svojeglavega starca, ki bi se bil pretrgal za svojega nečaka. Vendar sem hotel do kraja ohraniti hladno kri trdno odločen, da bom pokazal Ameriki, ako se mi zgodi ta nezaslišana krivica, najbolj krvav in strašen prizor, ki ga je kdaj zaigrala ljubezen. Zatopljen v svoje misli se vračam domov, ko mi usoda ki je hotela pospešiti mojo pogubo, pripelje nasproti Synneleta’ V očeh mi je bral, kaj mislim. Dejal sem vam, da je bil pogumen. Stopil je k meni in mi dejal: «Morda me iščete? Vem da vas moj načrt jezi in vem, da si bova skočila za vrat. Pomeriva se, bova videla, kdo bo srečnejši.« Odgovoril sem mu, da velja njegova in da se zadeva lahko reši samo z mojo smrtjo. šla sva kakih sto metrov iz mesta. Najina meča sta se križala. Ranil sem ga in skoraj hkrati razorožil. Zaradi te nesreče je bil tako besen, da me ni maral prositi, naj mu poklonim življenje in se tudi ni liotel odpovedati Manon Morda bi bil imel pravico, vzeti mu z enim udarcem oboje, a plemenita kri se nikdar ne tataji. Vrgel sem mu njegov meč. «Začniva skraja,« sem mu dejal, «a vedite, da gre za življenje in smrt.« Z nepopisnim besom me je napadel. Moram priznati, da nisem bil Ldo ve kaico vešč orožja, ker sem se vadil le tri mesece v Parizu. Moj meč je vodi la ljubezen. Synneletu se je posrečilo, da iui je prebodel roko ir je konica meča pogledala na drugi strani iz nje, a jaz sem izrabil trenutek in mu zadal tako : ilovit udarec, da se mi je zvalil pod noge in se ni več ganil. (Nadaljevanje sledi) A LIGA Rezultati •Atessamiria Fiorentina 3-3 Milan-*Bologna 3-0 •inler-Udieese 3-3 *Juventus-Bari 2-0 »Lan?rossi-Paiermo 3-0 •Lazio-Genoa (odložena) radova-*Napoli •Sarapdoria-Homa •Spal-Atalanta 2-1 3-0 10 Hcma la Atalanta IS Samodoria 15 LESTVICA Juventus u 11 2 2 40 11 24 Milan 15 8 4 3 23 12 20 Spal 15 7 6 2 18 11 20 Inter 15 7 6 2 26 16 20 Fiorentina la 8 3 4 33 17 19 Bologna 15 7 3 5 22 16 17 Padova 15 6 3 6 15 19 15 S 4 6 18 22 14 4 6 5 13 16 <4 3 4 6 17 22 14 Lazio 14 3 7 4 11 18 13 Lanerossi 15 5 3 7 15 19 13 Ud.nese 15 3 7 5 15 20 13 Napoli 15 4 4 7 14 21 12 Altssand, 15 1 10 4 10 21 12 Palermo 15 2 7 6 10 18 11 Bari 15 4 3 8 10 19 11 Genoa 14 2 2 10 8 20 6 TEKME 24.1.60 Atalanta-Bologna, Fiorentina-Bari, Inter-Alessandria, Pado-va-Lazio, Palermo-Genoa, Ro-ma-Napoli, Sampdcria - Juventus, $pal-Milan, Udinese-Lane-rossi. B LIGA Rezultati »Cagliarl-Simmonza 2-1 »Catanla-Torlno 0-0 •Catanzaro-Brescia 2-0 •Como-Sambenedettese 3-0 •Ozo Mantova-Modena 4-1 •Parma-Verona 2-0 •Reggiana Messina 3-1 •Taranto-Novara 1-0 •Triestina-Marzotto 1-1 'Venezia-Lecco 1-0 LESTVICA Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige Kolo nepredvidenih zaključkov v Milanu, Neaplju in Alessandriji Juventus povečal svoj naskok na 4 točke pred Milanom, Spalom in Interjein - Interne zmage in samo dva remija v B ligi 15. kolo bo ostalo v analin A lige kot eno najbolj nenavadnih, ne toliko zaradi njegovih končnih rezultatov kot zaradi njegovega poteka na raznih igriščih in predvsem v Milanu, Alessandrii in Neaplju. Dejstvo, da je Juventusu uspelo povečati svoj naskok na štiri točke, ostaja spričo razburljivih finalov med Interjem in Udinese, Neapljem in Fadovo ter med Alessandrio in Fiorentino v senci, čeprav daje prvenstvu samemu povsem novo lice in tudi novo perspektivo. Oglejmo si zato najprej, kaj se je dogajalo na imenovanih igriščih. A LIGA Torino 17 8 7 L 22 8 23 Catania 16 7 t 1 23 10 22 Lecco 16 7 6 3 24 16 20 Venezia 16 8 4 4 24 15 20 Marzotto 16 6 1 2 19 14 20 Mode na 17 7 4 6 22 20 18 Triestina 17 6 6 5 20 16 18 Mantova 17 6 6 5 18 18 18 Reggiana 15 6 4 5 24 19 16 Como 16 5 6 5 19 1» 16 Catanzaro 17 5 6 6 17 17 16 Simmonza 16 4 7 5 17 19 15 Brescia 17 3 9 5 10 14 15 Verona 17 4 6 7 22 26 14 Sambened. 17 6 2 9 20 28 14 Taramto 17 5 4 8 14 22 14 Messina 17 5 4 8 11 18 14 Parma 17 5 4 8 14 23 14 Cagliari 16 5 3 8 14 22 1J Novara 16 3 4 9 5 15 10 TEKME 24.1.60 Brescia-Triestina, Catanzaro-Ozo Mantova, Marzotto-Cata-nia, Modena-Venezia, Novara-Como, Parma - Lecco, Sambe-nedettese-Cagliari, Simmonza-Reggiana, Taranto-Messina, To-rino-Verona. V Športne stave TOTOCALCIO X 2 X, 1 1 -, 2 1 1, X 1 X ., X 1 Kvote: 13 točk — 11.078.000 lir, 12 točk — 341.000 lir. V Trstu Je en dobitnik s 13 točkami (Giovanni Perrieri) in trije z 12 točkami. TOTIP x 2 21 1 X 2 X 2 x 21 Kvote: 12 točk — 1.727.063 lir, 11 točk — 43.448 lir, 10 točk — 5002 liri. Udinese je prišla v Milan prav gotovo brez posebnega upanja na pozitiven rezultat in verjetno bi se že vnaprej zadovoljila z neodločenim izidom borbe z Interjem, ce bi pa ji Kdo ponudil. Toda ne glede na to z res doseženim remijem nikakor ne more biti zadovoljna, če pomislimo, da je še dve minuti pred koncem vodila kar s 3:1, z poli, ki sta jih dosegla Bet-tini v 19’ prvega in v 15’ drugega polčasa ter Milan v 27' prvega polčasa, medtem ko je bil za lnter uspešen Lindskog v 41’ prvega polčasa. Res je sicer, da je lnter medtem in Po tretjem golu Bettinija tmel pobudo v svojih rokah in da je. več napadal, kar dokazuje tudi razmerje kotov 11:0 v njegovo korist. Toda obramba Udinese je odlično čistila in Santi je delal v vratih prave čudeže. Poraz Interja je bil praktično že gotova stvar in tudi potem ko je Lindskogu uspelo v 43’ zmanjšati razliko na 3:2, je bilo le malo takih, ki bi še računali na možnost izenačenja. Kazalo na uri je začelo zadnji krog 45. minute, toda sodnik Famu-lari iz Messine se še ni odločil za zaključni žvižg. Potekla je že 46. minuta. Inter je bil ves v kazenskem prostoru Furlanov. Bližal se je konec druge minute popolnoma neupravičenega podaljška, ko je Lindskog z izrednim strelom tretjič zatresel mrežo ubogega Santija. Igralci Udinese so se upravičeno grabili za lase, voditelji furlanskega moštva pa so zaman obkolili sodnika. Zgodilo se je skoraj nemogoče m če se lahko Kdo pritožuje nad usodo, da ga je o-peharila, potem je to brez dvoma lahko samo Udinese. Nekaj podobnega se je dogodilo v Neaplju. Padova je z odlično igro dosegla vodstvo potem pa so domači izenačili še . v prvem polčasu. V drugem delu so domačini mnogo napadali in tudj precej streljali, toda Pin je bil nepremagljiv. Potekla je že 45. minuta in gledalci so že zapuščali stadion, ko se je žoga zaustavila v blatu pred Tortulom. Bivši igralec Trie-stine jo je takoj podaljšal do Brighentija, ki je preigral enega izmed nasprotnikov in močno streljal v mrežo. V Alessandrii je Fiorentina doživela lekcijo požrtvovalnosti in provincialne borbenosti in če bi Alessandria vzdržala s svojo igro tudi v drugem polčasu, bi lahko mirne duše zapisali, da bi doživela tudi lekcijo tehnike. Prvi polčas se je namreč zaključil z rezultatom 2:0 za domače, ki lo na igrišču samo še eno boljše igre. Izjemo predstav- moštvo in ko je četrti gol za Ija le zmaga Venezie, v koli- Fiorentino visel v zraku, so kor bi Lecco zaslcžil vsaj nedomači iz protinapada v 41’ j odločen izid. izenačili po Migliavacchi. | Toda kot že rečeno bo tre-Ne glede na premoč Fioren- ba za razjasnitev položaja po- P-RIPRAVLJALNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Danes prve borbe na sedežu «Edere> Sodeluje tudi 8 članov Športnega združenja «Bor» V društvenih prostorih športnega društva Edera v Ul. del-le Zudecche se bo danes zvečer ob 20,30 začel že najavljeni pripravljalni namiznoteniški turnir za pokrajinsko prvenstvo, ki bo morda še v tem mesecu. Za turnir se je prijavilo o-krog 30 tekmovalcev in med njimi tudi 8-člansko zastopstvo Športnega združenja «Bor» Turnir bo potekal po sistemu izločanja po dveh porazih. Sinoči je bilo izvedeno žrebanje, ki je naše igralce v prvem kolu razdelilo takole: STANISSA (Bor) - Pagano, MERLAK (Bor) - PATRIZIO (Bor), UKMAR (Bor) - GERMANI (Bor), Pierberger - KOVAČIČ (Bor), Floramo - HRE-VATIN (Bor), GRBEC (Bor)-Cerovac. Igralci s Proseka se niso odzvali vabilu vodstva združenja iBor». O izidih posameznih srečanj bomo poročali sproti. so renomiranim gostom diktirali tempo kot so hoteli. Toda napori prvega polčasa so jih izčrpali in v drugem polčasu so se morali odpovedati ofenzivni igri ter se zapreti v obrambo v upanju, da jim bo spričo nerazpoloženbsti gostov uspelo obdržati zasluženo prednost. Toda s tem so Fiorentini odprli vrata in čeprav se njena igra še vedno ni dvignila nad povprečje, ji je do 28’ uspelo preiti v vodstvo po golih Petnsa, Hamri-na in Fantini ja. Poslej je bi- iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiHfiiitiiiiiiiiiHiiiiiimiitmiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiHiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii Slaba igra «helebardarjev» na občinskem stadionu Triestina rešila točko proti boljšemu Marzottu i .............. 1" .................. Izenačil je Secchi - Radiče in Di Min poškodovana - Puia najslabši STRELCA: v drugem polčasu v 10’ Temelin (M.), v 27’ Secchi (T). TRIESTINA: Di Min; Frigeri, Brach; Szoke, Varglien, Radiče; Mantovani, Puia, Secchi, Magistrelli, Fortunato. MARZOTTO: Servidati; Rullinoni, Buzzacchera; Sac chiero, Porra, Schiavio; Novali, Dal Molin, Temelin. Mo-sca, Novelli, SODNIK: Butti iz Coma. GLEDALCEV 6 000 KOTOV: 5:2 (3:1) za Trie stino. Teren trd, delno leden. Hladna burja. Marzotto je bil za Triesti-no že od nekdaj neprijeten nasprotnik in tudi tokrat je obveljala tradicija. Po uspehih na tujih terenih »’ Lec-cu in Veroni ter po povratku treh standardnih igralcev Ra-diceja, Vargliena in Magi-strellija v moštvo, je b.lo pričakovati, da bo tržaški e-najstorica tokrat vendarle izbojevala obe točki. Toda že po uvodnih minutah se je pokazalo, da v moštvu Triestine nekaj ne deluje. Res je s.cer, da so bili pogoji za igro skrajno težki. Teren je bil trd in na mestih zaledenel, ves čas pa je po širini igrišča pihala ledena burja, ki je o-nemogočala visoko igro in obvladanje žoge. Toda te okoliščine nikakor ne opravičujejo skrajno slabe igre celotnega moštva, posebno še, ker je Marzotto v istih pogojih zaigral zelo dobro in bil dejanski gospodar igrišča v vseh 90 minutah razen v začetku drugega polčasa. Seveda je Marzottu pri tem bila dobrodošla večja fizična moč igralcev, ki so se kmalu aklimatizirali, nikakor pa ni mogoče mimo ugotovitve, da je Marzotto igral tudi taktično boljše, kar vsekakor ni odvisno niti od fizižne moči in niti od vremenskih pogojev, pač pa od organske povezanosti in od logičnega reagiranja na okoliščine. Triestina je odpovedala v celoti, še posebno pa njen na- pad zaradi črnega dneva Pu-ie in Magistrellija, ki bi kot zvezi morala vzdrževati povezavo s krilsko vrsto, česar pa nista delala delno tudi zaradi krilske vrste same, ki je bila bolj angažirana pri razbijanju nevarnih nasprotnikovih napadov kot pri gradnji igre. V ožji obrambi je vladala zmeda in če gostje niso dosegli več kot enega gola, je temu kriva samo delno njihova nespretnost, v glavnem pa dober refleks rezervnega vratarja domačih Di Mina, ki je vsaj dvakrat rešil svoja vrata z drznimi in morda tudi nekoliko tveganimi izpadi do roba kazenskega prostora. Kronika prvega polčasa je revna na dogodkih. V 4’ je Szoke iz precejšnje daljave streljal čez prečko, v 10’ pa so se gostje rešili v kot po akciji Secchi - Mantovani. 2 minuti kasneje je sodnik zaradi dozdevnega offsidea zaustavil Fortunata v prodoru. V 15’ .le prišlo do gneče v kazenskem prostoru Marzotta, v 16’ pa so gostje, ki so medtem že dobro organizirali o-brambo, prešli v prvi protinapad, ko je Ruffinoni poslal v ogenj Mosco. V 27’ je Mosca poslal s krila Temelinu idealen predlo-žek, ki pa je ostal neizkoriščen. V 32’ je sodnik opomnil Mosco zaradi nekorektne i-gre, v 40’ pa je Servidati prvič direktno posredoval na nežen strel Puie. Začetek drugega polčasa je pripadal domačim, ki so močno navalili na vrata ' gostov toda vsi njihovi napadi so se razbijali ob solidni obrambi. Potem je Marzotto znova | Triestina je igrala znatno iz- tine n drugem polčasu, je neodločen izid zaslužena nagrada za Alessandrio. Od ostalih izidov izstopajo tri vidne in visoke zmage Milana v Bologni, Lanerossi-ja nad Palermom in Sam p-dorie nad Romo. Medtem ko je bila zmaga Lanerossija predvidena, pa čeprav ne tako visoka, predstavljata razmeroma lahka uspeha Milana in Sampdorie delno presenečenje, ker sta tako Bologna kot Roma začeli dajati znake prebujanja. Se posebno velja to za Bologno, ki je minulo nedeljo odpravila Na-polija kar s 4:1. Toda tokrat se je jasno pokazalo, da ena lastovka še ne naredi pomladi in spričo prav profesorske igre Milana so prišle znova do izraza vse njene hibe. Spal je dosegel svojo tretjo zaporedno zmago. Tokrat je bila njegova žrtev Atalanta, ki je nudila nepričakovano močan odpor. Edini gol je dosegel Massei v 30’ drugega polčasa potem ko je sodnik razveljavil povsem regularni gol Morbella v prvem polčasu. Juventus je za zmago nad Barijem potrosil samo polovico svojih energij, s samo malo večjo prizadevnostjo pa bi lahko požel visoko zmago. Tekma med Laziom in Ge-noo m bila odigrana zaradi neuporabnega terena. Položaj na lestvici se je po vsem tem še bolj izkristaliziral. Juventusov naskok je za prvi del prvenstva v katerem bosta odigrani samo še dve tekmi, praktično nedosegljiv. Za drugo mesto se z bolj ali manj enakimi možnostmi potegujejo Milan, Spal in Inter. Na dnu ni prišlo do bistvenih novosti zaradi predvidenih porazov Palerma in Barija, delno pa t dui od in Barija, delno pa tudi za- radi odložene tekme v Rimu, ki daje Genoi teoretično možnost zmanjšanja svojega zaostanka B LIGA V B ligi je 17. kolo poteklo dokaj normalno kar dokazuje že samo dejstvo, da ni bila dosežena niti ena zunanja zmaga in samo dva neodločena izida, ki v ostalem tudi nista bila povsem nepredvidena, saj so se v njih sestale izenačene enajstorice z vrha lestvice. Spremembe na lestvici so zaradi tega neznatne in za večjo jasnost ba pač treba počakati na odigra-nje zaostalih tekem. Derbi srečanje na vrhu med Catanio in Torinom ni dalo ne zmagovalca ne premaganca in tudi izid v znamenju dveh ničel je kar najbolj pravičen, čeprav je Catania več napadala in imela tudi več priložnosti za gole. Torino je odpovedal v napadu, bil pa je odličen na sredini igrišča kjer je nad vsemi dominiral neumorni Bonifaci, k> je bil tudi najboljši mož na igrišču Drugi neodločeni izid je bil dosežen v Trstu med Triesti-no in Marzottom, vendar pa s to razliko od prejšnjega, da je Catania z njim izgubila točko, Triestina pd jo je dobila. Marzotto je bil namreč boljši nasprotnik in tudi bolj nevaren. Ce bi izkoristil vse svoje priložnosti ali pa vsaj dve, ki sta bili kar stoodstotni, bi odnesel domov popolnoma zasluženo obe točki. čakati na izide zaostalih tekem. Torinovo vodstvo je samo provizorično ker ga lahko Catania prehiti, pa tudi Lecco, Venezia in Marzotto lahko zmanjšajo svoj zaostanek za vodilnim na minimum. Do konca prvega dela prvenstva bo torej še velika borba za vrstni red na dnu, kjer so razlike minimalne. «»—_ O WINTER PARK, 18. — Angleški lenisar Mike Davies je zmagal med posamezniki na teniškem turnirju na Floridi z zmago v finalu nad Avstralcem Candyjem s 6:2, 6:0, 6:4. IZJAVE GEN. STOJCEVA Bolgarija in olimpiada SOFIJA, 18. — General Vladimir Stojčev, predsednik bolgarskega olimpijskega odbora in član izvršnega odbora CIO, je izjavil, da je iz materialnega in organizacijskega vidika Italija raredila doslej več kot vse druge države-organizator-ke olimpijskih iger in da bo 17. olimpiada sprožila veliko tekmo v svetu. Glede bolgarske udeležbe na olimpiadi je general Stojčev dejal, da je načelno že vse določeno, da pa bo dokončna selekcija odvisna od rezultatov na zadnjih treningih. Bolgarija bo zastopana v telovadbi, atletiki, rokoborbi (prosti in grško-rimški), jahanju, sabljanju, bo. ksu, plavanju, streljanju, dviganju uteži, kolesarstvu (dir-kališčnem in cestnem), kanujih in košarki. «»------- Poškodovani Radiče tri dni počitka Igralci Triestine so imeli včeraj počitek. Trenirali so samo tisti člani prvega moštva, ki niso nastopili proti Marzottu in pa rezerze v kompletni sestavi. Poškodbi Radiceja jn Di Mina nista hudi. Radiče bo počival tri dni, Di Min pa bo že danes treniral z vsemi osta. limi. Tudi Frigeri, ki je po tekmi imel nekaj mrzlice, je po dobro prespani noči svež in čil, vendar pa bo začel trenirati šele jutri. Italijansko košarkarsko prvenstvo Težak poraz vrste Stock proti Simmenthaiu vMilanu Zunanja zmaga košarkaric Stock nad Montecatini 15. kolo košarkarskega prvenstva Prve serije je poteklo brez večjih presenečenj kljub dvema zunanjima zmagama, ki sta ju dosegla Lanco Pesaro v Rimu nad Stello Azzurro in Ignis v Benetkah nad Reyerjem. Od moštev v kritični coni je samo Gira dosegla dve dragoceni točki. Rezultati: »Gira . Petrarca 71:57, »Fonte Levissima - Livorno 65:51, *Or. Virtus-Santa-gostino 80:51, »Simmenthal -Stock 57:32, L. Pesaro - *Stella Azzurra 87:80, Ignis - »Reyer 90:61. Lestvica: Simmen. 15 15 O. Virtus 15 14 Ignis V. 15 10 S.Azzurra 15 8 9 8 6 F. Leviss. 15 765 30 880 29 984 25 948 23 948 23 0 998 1 1204 5 1130 7 962 6 946 Lanco P 15 8 7 1040 1024 23 Petrarca 15 6 9 857 901 21 Reyer 15 5 10 866 945 20 Stock 15 5 10 812 921 20 Livorno 15 5 10 901 1119 20 Gira 15 4 11 844 989 19 Santag. 15 1 14 804 1016 16 SIMMENTHAL — STOCK . Stock: Dazzara, Ruprecht 7, Perizza, Cavazzon 7, Natali, Magrini, Zaccaria, Steffe 1, Bianco, Gavagnin 16. Simmenthal: Ongaro, Volpa-to 7, Pagani 2, Velutti 4, Pie-ri 1, Gamba 5, Vittori 9, Ri-minucci 19, Giomo, Galletti. MILAN, 18. — Tržačani so začeli dobro in v prvem polčasu je bila njihova igra živahna in tehnično dobra, čeprav nekoliko neprecizna v zaključnih fazah. Najboljši je bil Gavagnin, ki pa je imel v svojih soigralcih premalo podpore, sam na je bil strogo pokrivam Zelo prizadeven je bil tudi Cavazzon, Natali in Steffe pa sta se odlikovala v o-brambi. Perizza ni nastopil. Ker so Tržačani igrali preveč samo z osnovno formacijo, jim je v drugem polčasu zmanjkalo kondicije in državni prvaki so kljub samo povprečni igri zlahka nabirali ko- iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii Zadnji dan mednarodnega smučarskega tekmovanja Hahnenkamm Duvillard pred tudi v slalomu vsemi Avstrijci in v kombinaciji Med ženskami dve Američanki (Pitou in Meyers) pred ostalimi Alpska kombinacija za Avstrijko Hecher prevzel pobudo in v 10’ kronal svojo premoč z golom ki ga je dosegel Temelin, ki je na Novellijev predložek z desne poslal žogo z glavo izpod Di Mina v mrežo. Spričo slabe igre domačih se je zdelo, da je njihova u-soda že zapečatena. Gostje so prednost, psihološko izkorist.-li s pojačanimi napadi, ki so trajali dobrih 10 minut. Sele nato je domačim uspelo nekaj protinapadov in Servidati je moral na Forturatov strel dvigniti žogo žez prečko. Malo prej je za r.ekaj mirni* zapustil igro Radiče zaradi poškodbe in ko se je vrnil, se je pomaknil na levo krilo, kar je še bolj /medlo vrste domačih. V 22’ je Di Min zapustil vrata in lrter-veniral na robu kazenskega prostora. Toda Mosca ga je preigral in streljal v nezavarovana vrata, kjer pa sta se na srečo znašla Frigeri in Varglien in prvemu je z gla vo uspelo dvigniti žogo čez prečko. Dve minuti kasneje je Di Min spet zapustil vrata in stekel proti Novelliju, ki pa je medtem že dvignil žogo čez njega. V zadnjem trenutku je Di Min spremenil žogi smer z dotikom roke in bolj po naključju kot po refleksu rešil mrežo. Po teh dveh kritičnih trenutkih se je Triestina oddahnila in njeni napadi so postali bolj nevarni. V 27’ je Varglien podal s centra Puii, ta pa z glavo Secchiju, ki je iz vole.ia streljal ostro v sam spodnji kot vrat. V preostalih minutah sta si obe enajstonci zaman prizadevali izsiliti odločilni gol. pod svojih zmogljivosti predvsem pa sta odpovedali njeni zvezi, zaradi česar tudi ni bilo povezave med krilsko in napadalno vrsto. V ostalem so zmagali favoriti bodisi zaradi prednosti domačih igrišč, bodisi zaradi KITZBUEHEL, 18. — S slalomom se je včeraj zaključilo v Kitzbuehelu veliko mednarodno smučarsko tekmovanje Hahnenkamm, ki je za mnoga evropska moštva bilo tudi odločilno za sestavo olimpijskega zastopstva v Squaw Valleyu. Med moškimi je v slalomu kot dan prej v smuku zmagal Francoz Adrien Duvillard, ki je osvojil prvo mesto tudi v kombinaciji, med ženskami pa sta osvojili prvo mesto z enakim časom Američanki Pitou in Meyers medtem ko je zmaga v kombinaciji pripadla Avstrijki Hecher pred Američanko Pitou. Tekmovanje v Kitzbuehelu ki je bilo zadnje večje pred olimpiado, dopušča dve važni ugotovitvi. Prva je ta, da bodo na domačem terenu v Squaw Valleyu glavne favorit, ke ba prvo mesto Američanke, ki so se uveljavile pred vsemi Evropejkami vključno Avstrijkami; druga pa je ta, da ni več mogoče govoriti o premoči Avstrijcev v alpskih disciplinah in da bo borba v moški konkurenci v Squaw Valleyu zelo izenačena v glavnem po zaslugi Francozov. Pa še dve drugi ugotovitvi nam dopušča Kitz-buehel, ki nas bolj direktno zanimata. Italijani so nazadovali tako v moški kot predvsem v ženski konkurenci. Se veda je to nazadovanje relativno in bo najbrž bolj držalo, da so le drugi toliko napredovali. Druga ugotovitev pa zadeva Jugoslovane, za katere je mogoče trditi, da ne spadajo niti v evropsko povprečje, kaj šele med elito, ki se bo kosala v Squaw Valleyu. Seveda je treba pri tem upoštevati objektivne težave, t. j. večletno pomanjkanje snega, pomanjkanje vzpenjač in primerne opreme, premalo mednarodnih izkušenj in morda tudi prepovršen trening. K tekmovanju v slalomu so bili priouščeni samo tekmovalci, ki 'o se uvrstili do 50 mesta v smuku. Potekalo je v dveh spustih na dveh različnih progah, od katerih je bila posebno prva-zelo težka in na gosto i osejana z vratci, katerih je bilo na 250 m višinske razlike kar 77 (na drugi 74). Selekcija je bila zelo stroga in na koncu je bilo kar 25 tekmovalcev diskvalificiranih zaradi izpustov vrat ali pa zaradi padcev. Med temi so bili tudi favoriti Schranz. Hans Peter Lanig, Perillat, Milianti in drugi. V prvem spustu sta od Avstrijcev branila čast samo Stiegler s prvim mestom in Zimmermann I. Francozi so se poleg Duvillarda, ki je vozil zelo drzno, uvrstili med najboljše še Bozona, Nemci Bo-gnerja, Italijani pa Albertija. Drugi spust je bil lažji. Duvillard je startal pred Stieglei--jem in je tvegal vse ali nič. Progo je zvozil z veliko zanes. ljivostjo in bil za 4/10 sekunde hitrejši od Stieglerja, kar mu je zadoščalo za zmago. Hitrejša od njiju sta oila v drugem spustu samo Perillat in Molterer, toda oba sta bila že izločena zaradi slabe prve vožnje. Alberti je vozil dobro in izboljšal svoj plasma, Milianti je bil diskvalificiran, Pordon pa se je uvrstil na 23. mesto. Hladna prha za Avstrijke v ženski konkurenci. Po prvih dveh spustih (45 vratc na 150 m višin«ke razlike) sta bili na prvih mestih sicer Netzerjeva in Hecherjeva in samo Švicarka Waser jima je bila na prvi pogled nevarna. Američanki sta precej zaostali in Pitou je celo padla. Toda v drugem spustu sta obe vozili izredno in proti vsakemu pričakovanju zasedli prvo’ mesto pred Švicarko Waser, Francozinjo Le-duc in obema Avstrijkama, medtem ko se je najboljša med Italijankami Pia Riva uvrstila šele na 12. mesto, Carla Mar-chelli na 14.-15. in Jerta Schir na 25. mesto. V kombinaciji se je Pia Riva uvrstila na 5. mesto, Carla Marchelli pa na 12. Tehnični rezultati: Slalom moški: 1. Adrien Duvillard (Fr.) 142”9; 2. Pepi Stiegler (Avst.) 143”2; 3. Wil-ly Bogner (Z. Nem.) 143”8; 4 Egon Zimmermann (Avst.) 144”2; o Ludwig Leitner (Z. Nem.) 144”7; 6. Hias Leitner (Avst.) 145”1; 7. Bruno Alberti (It.) 150”5; fl. Willi Forrer (Šv.) 15C”6; 9. Charles Bczon (Fr.) 152”4; 10. Jean Vuarnet (Fr.) 153”1; itd. Kombinacija moški: 1. Duvillard 0 točk; 2. Zimmermann 1; 3. Stiegler 1.51; 4. Bogner 1.76: 8. Leitner 2.72: 6. Leitner 3.61; 7. Forrer 4.00; 8. Alberti 4.56; 9. Vuarnet 5.83; 10. Molterer 7.30. Slalom ženske: 1. Penny Pitou (ZDA) in Linda Mayers (ZDA) 98”4; 3. Annemarie Wa„ ser (Šv.) 98”6; 4. Theres Leduc (Fr.) in Erika Netzer (Avst.) 98”7; 6. Traudl Hecher (Avst.) 99”; 7. Annemarie Jahn (Avst.) 99”3; 8. Puzzi Frandl (Avst.) 99”5; 9. Anne Heggvelt (Kan.) 99”6; 10. Astrid Sandvik (Nor.) 99”9. Kombinacije ženske: Traudl Hecher (Avst.) 0,36; 2. Penny Pitou (ZDA) 1,00; 3. Therese Leduc (Fr.) 2,76; 4. Erika Netzer (Avst.) 3,02; 5. Pia Riva (It.) 3,16. G PARIZ, 18. — Od 5. do 14. febr. bo na igriščih pariškega teniškega kluba in na stadionu Pierre de Coubertin mednarodno teniško prvenstvo Francije na pokritih igriščih. Organizatorji so ze prejeli prijavo Angležev Wilsona in Hay-donove, pričakujeio pa še j: ri-jave Belgijke Marcellis, Angležinje Mortimer. nekaterih Nemcev, treh Dancev, dveh Spancev, enega Italijana in nekaj Švedov. iiiilimiiiiitimiiimiiiitiiiiiiiititiiiiitiiiiiiniiiiMmiiiiiiniimiimilliiiiiiiiiiMitiTiittimliiiHimniiiiTiiiiitiiiiiiiiiiiimiHiMilliiiimliitiiiitiiiiiiii Mednarodni smučarski skoki v Cortini Avstrijci osvojili trofejo «Kongsberg» Zmagal je Plank (A.) pred Zandanelom (It.) ■ Nesrečni padci Jugoslovanov (Od našega posebnega dopisnika) CORTINA, 17. -- Od leta 1953, ko je bilo v Švici prvo tekmovanje za pokal Korigsberg, je bilo avstrijsko moštvo tisto, ki je skozi vsa leta osvojilo pokal. Tako tudi letos. Avstrijci so poleg tega z Aibinom Plankcm zavedli tudi prvo mesto med posamezniki, tako da je i jihov letošnji triumf popoln. m minulimi umnimi mil mm umu ii n m mi mi n mini m mm im mm iimi im mini iiiiiiiiiii n Panorama evropskega nogometa 1959 Madžarska pred Francijo Jugoslavija na 6. oz. 7. mestu Italija se ni uvrstila med prvih deset reprezentanc RIM, 18. — Italijanski tednik »Ilustriran nogomet m kolesarstvo« objavlja v jutrišnji številki pregled evropskega nogometa na osnovi rezultatov, ki so jih dosegle državne reprezentance v letu 1959 V tem pregledu so upoštevane kontinentalne lestvice petih inozem. skih specializiranih revij in tednika samega, ki je uvrstil Italijo na 10, mesto, medtem ko v ostalih lestvicah Italije ni med prvo desetorico. Lestvice posameznih revij so naslednje: Šport Magazin (Nuerenberg): 1. Madžarska, 2. Francija, 3. Španija, 4. Švedska, 5. SZ. 6. Češkoslovaška, 7. Jugoslavija, 8. Zah. Nemčija, 9. Škotska, 10. Anglija. Idrotsblated (Stockholm): 1. Madžarska, 2. Francija. 3. Španija, 4. Švedska, 5. SZ, B. Češkoslovaška, 7, Jugoslaviji, b. Zah. Nemčija, 9. Škotska, 10. Bolgarija. Šport (Beograd): 1. Madžar, ska, 2. Francija, 3. Španija, 4 Švedska, 5, SZ, 6. Jugoslavija. 7. Zah. Nemčija, 8. Češkoslovaška 9. Bolgarija, 10. Anglija. France Football (Pariz): l Madžarska, 2. Francija, 3. Španija, 4. švedska, 5. Zah. Nemčija, 6. Jugoslavija, 7. Češkoslovaška, 8. škotska, 9. Anglija, 10. Bolgarija (SZ ni bila upoštevana, ker je odigrala samo dve tekmi). Nepsport (Budimpešta): 1. Madžarska, 2. Francija, 3. Švedski, 4. Španija. 5. SZ, 6. Zah. Nemčija, 7. Jugoslavija, 9. Ceško.-.lovaška, 9. Bolgarija, 10. škotska. Calcio Iliustrato (Rim): 1. Madžarska 2. Francija, 3. Španija, 4. Švedska, 5. SZ, 6. Jugoslavija. 7. Zah. Nemčija, 8 Ccškns evaška, 9. Bolgarija, 10 Italija. Tudi Italijani so se dobro odrezali, saj so v moštvenem tekmovanju dosegli častno drugo mesto, tekmovalca Zandanel in Penacchio pa sta se uvrstila na drugo in tretje mesto, pred znanimi: Ottom L%odolterjem, Bolkartom in Eggerjem. Nedvomno bi Italijani lahko dosegli še večji uspeh, če bi njihov tretji tekmovalec — De Zordo — bil enakovreden svojima tovarišema. Nemci so zasedli tretje mesto, Švicarji pa četrto v moštvene..! tekmovanju. Najslabš: so bili Francozi (Razen Reya) in Kanadčani, ki imajo kratke skoke, tako da še ne morejo resneje konkurirati ostalim tekmovalcem držav, ki se vsako leto potegujejo za pokal Kongsberg. Jugoslovani, ki so prišli v Cortino z upanjem, da se bodo lahko potegovali za drugo mesto, so povsem odpovedali. Vsi po vrsti so padli, kar pomeni, da niso bili točkovani. Po dva skoka sta izvedla le Pečar in Oman, medtem ko sta Šlibar in Jemc, ki sta padla že pri prvem skoku, od nadaljnjega tekmovanja odstopila. Res je, da so bili pri samem doskoku precej negotovi, toda res je tudi, da so imeli precejšnjo smolo. Čudno je predvsem to, da je padel Pečar, ki je znan prav po tem, da nikoli ne pade. Jemc pa je skakal s počeno smučko. Ko je v prvem skoku zabeležil odlično znamko 19,5 metra, se mu je krivina počene smučke dvignila, tako da je smučka šla naprej in potegnila za seboj tudi Jemca, ki je hudo padel. Za trenutek je obležal na tleh, potem pa se je sam pobral ob ploskanju gledalcev. Toda kar je je. Ostane dejstvo, da so bili vsi štirje jugoslovanski tekmovalci elimi. nirani in d i so bili vsi njihovi kolegi zaradi tega precej pre- senečeni, saj so imeli Jugoslovane za ene od najresnejših nasprotnikov. Plank je tokrat zablestel kot malo kdaj. S skokoma 82 in 79 metrov si je nabral 231 točk, 11 več kot drugi Zandanel, ki je skočil 79,5 in 76 metrov. Tu. di Otto Leodolter je presenetil ob prvem skoku, vendar je bil njegov drugi skok precej krajši, tako da je moral prepustiti tretje mesto Italijanu Penacchiu. Bolkart, ki je bil na turneji poNemčiji in v Avstriji med najboljšimi, v Cor-tini nikakor ni uspel, saj je moral deliti peto mesto z Avstrijcem Eggerjem. Tekmovanje sami je bilo dobro organizirano, tribune so bile še kar polne, medtem ko so bila stojišča ob izteku poraz-prazna. Vrstni red naslednji: ’ tekmovalcev je 1. Plank (A) 82, 79 m (231 t ), 2. Zandanel (I) 79,5, 76 m (220), 3. Penacchio (I) 77. 76,5 m (217 ločk), 4. O. Leodolter (A) 78,5, 74 m (216), 5. Egger (A) 77,5, 75 m (211). 5. Bolkart (N) 77, 72.5 m (211), 7. Daescher (S) 78, 73 m (210), 8. De Zordo (I) 74, 73 m (206,5), 9. Anvvander (N) 75 5, 75 m (206), 10. Rey (F) 76,5, 75.5 m (204,5). V moštvenem tekmovanju je zasedla Avstrija prvo mesto s 658 točkami drugo Italija 643.5 točke, tretjj Nemčija 597 točk, četrto Švica 583.5 točke. Ska kalo je skupno 38 tekmovalcev. Jugoslovani pa so skakali: O-man 74,5 — 71 (padec). Pečar 74.5 — 74 (padec), Šlibar 78 (padec), Jemc 79,5 (padec). E. KRAUS Recknagel zmagal v Falunu FALUN, 18. — Na tekmovanju v samostojnih skokih je zmagal Recknagel z 226.5 točkami in skokoma 81.5 in 79.5 m. Za njim so se uvrstili: Gal-slaen (Nor.) 222 (79, 78.5), En-gam (Nor.) 218.5 (76.5, 77.5), Lindqu'st 217 (78, 81 m). še in zaključili dvoboj z znatno razliko. Zenska A serija STOCK — MONTECATINI PISTOIA, 18. — Ženska vrsta Stook je dosegla v Pistoiji pomembno zmago, ki je bila bolj zaslužena kot bi bilo mogoče sklepati iz tesnega rezultata. Odlikovala se je predvsem Ta. rabochii, ki je bila ves čas na igrišču in ki je sama realizirala 11 košev. Stock: Nunzi 4, Prennushi 3, Bradamante, Vascotto 2, Bet-toso 8, Maraspin 3, Tarabochia 11, Pertosi 3, Benevol. Montecatini: Calligani N., Giuliani 5, Disacco 2, Calligani A. 4. Spagi, Gilardi 2, Buc-ci 4, Baldacci 12, Pralori 4. Rezultati: »Standa . Lubiam 62:40 Stock-*Montecatini 34:33, Fiat . »Talmone 38:35, »Fontana - OZO 43:29, »Udinese . Om-sa 71:26. Lestvica: Udinese 11 11 0 563 286 22 Stock 11 8 3 475 445 19 Fiat 11 Fontana 11 Ozo Milano 11 Standa 11 Omsa 11 Tal. Torino 11 Montecatini 11 L. Mantova 11 5 409 400 17 5 405 420 17 5 420 489 17 5 580 500 17 6 348 449 16 7 443 488 15 7 370 403 13 0 11 341 474 11 ono Tako skače Pečar O SYDNEY, 18. — Avstralka Cuthbert je pretekla 100 yardov v času 10”4, ki je samo za 1/10” slabši od svetovnega rekorda njene rojakinje Mathevvs. « * * O RIM, 18. — Italijanski te-nisar Pietrangeli je odpotoval v Koeln, ker se bo udeležil prvenstva Zah. Nemčije na pokritih igriščih. * * * O BOSTON, 18. — Črnski atlet John Thomas, je na prvem tekmovanju po okrevanju zlahka preskočil višino 2,15 in s tem dokazal, da ga poškodba n? nogi prav nič ne ovira. Thomas je tudi skušal preskočiti višino 2,19 kar pa mu ni uspelo. * * * G KITCHNER, 18. — Kanadsko moštvo v hoke’u na ledu «Dutchmen», ki oo zastopalo Kanado na olimpiadi v Squaw Valleyu je premagalo selekcijo Moskve z 8:4. > /wicv ZA SVETOVNO PRVENSTVO Uradni trening bobistov v Cortini CORTINA D’AMPEZZO, 18. — V okviru priprav za svetovno prvenstvo v bobu, ki bo v Cortini od 23. do 31. jan., se je začel danes na olimpijski progi uradni trening. Dopoldne so izvajale poskusne vožnje posadke Španije, Kanade, Švice, ZDA, Anglije, Argentine, Belgije, Poljske, Avstrije, Italije in Nemčije. Vidljivost je bila popolna. Najboljši čas je zabeležil Montijev bob z r2l’’40/l(K). Sle. dili so mu Zardini, Nemca Kitt in Roesch ter Amerikanec Fortune. Nadaljnje poskusne vožnje bodo jutri in v sredo. «» ----- Zenski smuk v Castrozzi Avstrijka Herdy pred Italijankami SAN MARTINO DI CA-STROZZA. 18. — Na olimpijski progi Col Verde, ki jo je tra-siral. bivši olimpijski tekmovalec Lino Zecchini, je v smuku zmagala Avstrijka Herdy Hel-da pred Italijankama Detassis in Liso Zecchini. Vrstni red: 1. Herdy (Avst.) 2’00”7, 2. Detassis (It.) 2’03”8, 3. Zecchini (It.) 2.’05”, 4. Spren-gher (Avst.) 2’07"7, 5. Pedron-celli (It.) 2’08”7, 6. Machek (Avst.) 2’08”9, 7. Odiard (It ) 2’09"9, 8. F. Zecchini (It.), 9. Mantovani (II.), 10. Garancini (It.), 11. Tedeschi (It.-Trst). —• « n - — TEK NA 15 KILOMETROV Marcello De Dorigo prvi v Les Roussesu Jugoslovan Pavčič na 20. mestu LES ROUSSES, 18. — V tradicionalnem smučarskem teku na 15 km za pokal predsednika francoske republike v Les Roussesu, je v konkurenci najboljših francoskih, italijanskih, španskih in jugoslovanskih tekačev zmagal Italijan Marcello De Dorigo z odličnim časom 46’58”. Tudi na ostali dve mesti sta se uvrstila italijanska tekmovalca, francoski prvak Mermet pa je bil šele četrti. Od Jugoslovanov je bil najboljši Pavčič z 20-mestom in s časom 50’20". Pokal je osvojilo moštvo F. G. iz Predazza. Jugoslovani so tekli samo v konkurenci posameznikov, ker med njimi niso bili vsaj trije iz istega kluba. Ce pa bi lahko nastopili tudi v ekipni konkurenci bi zasedli četrto mesto. Jugoslovansko zastopstvo je danes odpotovalo na tradicionalno srednjeevropsko tekmovanje za pokal Kurikhala. VRSTNI RED: I. M De Dorigo (It.) 46’58”, 2. Fattor (It.) 47T5", 3. Martinelli (It.) 47’5!’’. 4. Mermet (Fr.) 47’52". 5 G. De Florjan (It.) 47’54”, 6. Steiner (It.) 4811”, 7. Compagnoni (It.) 48T6". 8 Stuffer (It) 48’32". 9 DI Bona (It.) 48’41", 10 Sche-natti (It.) 48’49”, 20. Pavčič (J.) S0'20”, 21. Seljak (J.) 50’ in 38", 25. Hlebanja (J ), 28. Gašper Kordez (J.). Startalo je 81 tekmovalcev.