msmM mmy/'-<■ ' - 4fe - *! Z gradnjo vodovoda začeti i čimprej ■ (r) TRBOVLJE — Na sobotni seji sta oba zbora Skupščine občine Trbovlje razpravljala tudi o sklepih zborov delavcev v trboveljskih delovnih organizacijah, na katerih so razpravljali tudi o problematiki v zvezi s preskrbo s pitno vodo. Na zborih delavcev so z vso resnostjo obravnavali navedeno vprašanje in se odločiti. da bodo prispevali sredstva za financiranje gradnje novega vodovoda, s čemer se J bo izboljšala preskrba z vo- | do v Trbovljah. Poudarili pa I so tudi, da je treba čimprej J začeti z deli pri gradnji vo- | dovoda. Na podlagi sklepov zborov | delavcev je Skupščina občine I Trbovlje sklenila, da se s 1. j marcem 1964 uvede dopolnil- | ni proračunski prispevek v I višini 1,19 Vo od neto osebnih j dohodkov vseh zaposlenih. ■ katerega bodo plačevali ne- I posredno z osebnih dohodkov j ali pa iz sredstev skladov e delovnih organizacij. • Ob 6. ma rcu, prazniku .žena, se spomnimo nanje s šopkom rož. darilom, doma in n« delovnem mestu. Naj ne bodo čestitke formalne, oač zato, ker je to njihov prazni k. »a j »e v n.jih odrazi pozornost do matere, žene, sodelavke na delovnem mestu. Ob tem prazniku poudarjamo, da je potrebno urediti vo, ono, da bo naša žena, zaposlena ali ne. čimprej razbremenjena vsaj delno domačega dela, da bo imela več prostega časa za razvedrilo in Izobraževanje. Naj te želje ne vskli-jejo le enkrat »a leto in samo ob 8. marcu, poskušajmo, da to postopoma uredimo, povejmo, da »mo v letu dni naredili eno, drugo, da je ta naša skupna skrb bila prisotna v vseh nas skozi vse leto. ■To niso le želje, to je odgovornost družbe, torej nas vseh, do mater, žena, proizvajal*, io ni »» ji moč izogibati iz leta v leto. ■ n a ■ ie NOVE CENE AVTOBUSNIH VOZOVNIC S 1. marcem so se spremenile cene avtobusnih vozovnic. Na Poslovalnici SAP v Trbovljah so nam povedali, da se cene vozovnic na relacijah Trbovlje - Hrastnik, Trbovlje - Zagorje in Hrastnik - Trbovlje - Zagorje -Ljubljana ne bodo spremenile. , Podražile pa so se vozovnice v mestnem prometu. Naj-ceuejša vozovnica bo veljala zdaj 40 dinarjev. Smrtna nesreča na Rudniku (o) ZAGORJE — 28. februarja ob 20. uri. se je pri delu v Rudniku Zagorje ob Savi smrtno ponesrečil Ivan BENKO, 1935," iz Sela 18 pri Zagorju. Pri rušenju odkopa se je iz stene izluščil velik kps krovnine in mu padel na glavo. Benko ie bil tva mestu mrtev. Gradnja TE Trbovlje II. končno odobrena (S) TRBOVLJE — Pred investitorja plačilo kWli po jo pa se na sklepanje j><>- 1 remi leti je pripravilo Društvo inženirjev in tehnikov v Trbovljah posvetovanje, o« katerem so razpravljali med drugim tudi o uporabi manjvrednih premogov in o potrebi po gradnji nove Termoelektrarne Trbovlje 11. v kateri bi uporabljali ta manjvredni premog. Zamisli » posvetovanja so zdaj uresničene. Odohrelia je namreč gradnja nove Termoelektrarne Trbovlje II z zmogljivostjo I09.990 kilovatov, ki Im porabila letno okrog š00.099 ton manjvrednega premoga. Kolektiv Termoelektrarne Trbovlje je zdaj pred žalitev no nalogo: nova Termoelektrarni Trbovlje II mora začeli z obratovanjem že ob koncu leta I•><»♦*. se pravi, da bo treba z deli pohiteti, saj bo vsaka zakasnitev roka pri dograditvi nove termoelektrarni; zahtevala od 9 dinafjev. V času. ko gradnja še ni bila odobrena, je Ter-moelektra na Trbovlje že opravljala razna raziskovalna dela. Zdaj so v teku pripravljalna dela. pripravlja- Seja občinske skupščine Hrastnik ■ V soboto. 7. marca se bosta sestala oba zbora Občinske skupščine Hrastnik. Na seji bodo odborniki razpravljali o nekaterih odlokih in šestih predlogih osnutkov statutov delovnih organizacij v hrast-niški občini. godli za dobavo opreme. ^ Termoelektrarni • Trbovlje Nssreča v Boru Uh TRBOVLJE — V petek, 2*. l>bruarja, se je dogodila »a gradbišču Oddelka za specialni rudarska dela Rudni-k* rjavega premoga Trbovlje — 'Hrastnik v Boru smrt -nesreča, katere žrtev ja »■Klal kopač Viktor Sotošek Iv. Hrastnika. Nesreča se je pripetila pri delu v jašku. V vrelce nastanka nesreče še računajo, da bodo uspeli, ti«».raziskujejo. Pokojni Viktor bo začela nova TermoeleT - S»i»;>k je zapustil ženo in trarna Trbovlje II začela s dva nedorasla otroka; pod-poskusnim obratovanjem ob ietje pa ga bo spričo njega-koncu decembra 1966. vib kvalitet težko pogrešalo. Osnutek statut« občine Zagorje ob Savi v jo smo razpravo! (L) ZAGORJE — V torek popoldan se je v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju ob Savi sestal na drugo sejo splošni družbeno politični zbor zagorske občine, ki je prvi razpravljal « celotnem osnutku novega si»-tuta občine Zagorje ob 8» vi. Po razpravi je bilo sklenjeno, da se da osnutek novega statuta zagorske občine v javno razpravo, ki jo bo«i* pripravila in vodila komisija za izdelavo novega statuti uri Občinski skupščini Zagorje ob Savi in Občinski od bor »ZDL Zagorje ob Savi. Osnutek novega statuta ob -rine Zagorje ob Savi je prejšnji teden izšel v »Tribuni Zagorjanov* in jo hoda v naslednjih dneh prejele vse družine na področju zagorski občine. LETOS MLADINI NA JADRANSKO MAGISTRALO ■ V spominih mladih še živijo dogodki, srečanja in doživetja iz dni, ko je mladina Jugoslavije gradila cesto »Bratstva In enotnosti*, saj je od zaključku del minilo le nekaj mesecev. ■ Letos pa pripravlja mladina naskok na kubike zemlje, gramoza in kilometre asfalta. Jugoslovanska mladina bo letos gradila jadransko magistralo v dolžini 17 kilometrov od Kolašina do Belega polja. Med delovno akcijo, ki bo tudi letos trajala od aprila do novembra, bo okrog 20.000 mladih' graditeljev zgradilo na 47 kilometrov dolgem cestišču tudi C večjih mostov, 240 metrov predora, vgradili bodo 410.000 kubičnih metrov zemlje in izkopali 910.000 kubičnih metrov zemlje. Pri Izgradnji tega odseka jadranske , magistrale bo sodelovalo okrog 3800 mladink in mladincev. V Trbovljah so prejšnji teden začeli z urejanjem ceste na odseku Sušnik — Bevsku. Na P. V. sliki začetna dela sa v esuu Zasavski -3 TEDNIK TRBOVLJE. >. marca 1964 # št. 19 <§ Leto XVII. # ;i9 din Komentiramo TURIZEM Turizem kot gospodarska dejavnost lobiva vedno večji pomen. Zasavje kot' celota ima v pogledu razvoja turizma nedvomno še "precej neizkoriščenih možnosti. Razumljivo je, da se ta panoga vsaj v kratkem času ne bo mogla razviti tako, kot bi želeli. Predvsem je vzrok v tem, da ima Zasavje zelo slabe zveze z ostalimi kraji oziroma je dohod in izhod iz zasavskih krajev zaradi slabega stanja cestnega omrežja otežkočen. Teda pri razvoju turizma bo slej ko prej potrebno upoštevati dejstvo, da bo izgradnja prepotrebne Zasavske ceste, odprla temu področju, kot pravimo »okno v svet«. In nedojemljivo bi bilo, da bi se takrat znašli na malo »višji stopnici«, kot smo doslej. Predvsem bo treba razvijati naše gostinstvo, vzgajati gostinski kader, sodobno opremiti gostinske prostore, dati poudarek zgodovinskim in drugim posebnostim, razvijati ribolovni turizem, razširjati populariziranje turističnih objektov, zanimivosti Ipd. To bo potrebno še posebej zato, ker se je turizem doslej razvijal bolj počasi, po dograditvi Zasavske ceste pa bo imel prav gotovo širše možnosti hitrejšega razvoja. Sedemletni perspektivni plani posameznih zasavskih občin bodo morali verjetno precej konkretizirati razvoj turizma. Napačno pa bi bilo, de bi vsaka občina zase ih ločeno sprejemala smernice sedemletnega turističnega razvoja. Kot se je doslej že na večjih področjih uveljavilo medobčinsko sodelovanje, ne bi bilo napačno, da se tudi glede turizma sestanejo pristojni organi zasavskih občin, da se tudi na tem področju razvije medobčinsko sodelovanje Skupno reševanje pro- Inšpekcija v sistema samoupravljanja Ker dobivajo inšpekcijske službe v razvitem sistemu samoupravljanja kot del splošnega nadzora čedalje večjo vlogo pri varovanju pravic občanov in interesov družbe, je družba zainteresirana za kvalitetno delo teh služb. Tudi razprava na zadnjem zasedanju organizacijsko. političnega zbora Skupščine SR$ je imela namerf vzbuditi ustrezno pozornost občinskih in okrajnih skupščin za delo inšpekcijskih služb. Iz uvodnega poročila je izhajalo, da je pravna ureditev inšpekcijskih služb zelo pereča, ne samo s stališča usklajevanja obstoječih predpisov z ustavo, temveč tudi zaradi prilagajanja vloge in organizacije inšpekcijskih služb sedanjim pogojem. Večjo pozornost kot doslej bo treba v prihodnje posvetiti strokovnosti * inšpekcijskega kadra, samostojnosti in avtoriteti inšpektorjev, hkratj pa iskati ustreznejše metode dela in najprimernejše oblike organizacije, kar naj bi prispevalo k večji učinkovitosti teh služb. V razpravi o tej problematiki sta sodelovala tudi poslanca iz Zasavja. JOŽE DERNOVŠEK IZ LITIJE je dejal, da je delo inšpekcij preveč odmaknjeno očem javnosti in da naj bi problematiko inšpekcijskih služb pogosteje obravnavale tudi občinske in okrajne skupščine. Po njegovem mnenju ŠPORTNI DAN NA DOLU Zadnji četrtek je bilo v. šolski telovadnici na Dolu pri Hrastniku živahno. Učenci višjih razredov so pokazali znanje iz predelanega gradiva v zimskih mesecih v obliki tekmovanja med razredi in posamezniki. Preskoki na kozi in konjih parter in plezanje je ustrezalo nji- niiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiEiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii blemov razvoja turizma bi lahko rodilo bogatejše sadove In hitrejše reševanje posameznih vprašanj zasavskega turizma. Skorajda stojimo pred novo turistično sezono. To bo nedvomno spet lahko določeno merilo, koliko smo napredovali pri razvijanju našega gostinstva In turizma nasploh. Turistična društva v posameznih občinah so imela ali pa se pripravljajo na svoje letne občne zbore, na katerih je bilo, ali pa bo govora tudi o problemih turizma v posameznih krajih. Prav bi bilo, da pozitivna mnenja in prizadevanja turističnih delavcev v Zasavju podpro tudi pristojni organi. -PAB- ukrepi inšpektorjev premalokrat pridejo tudi v razpravo na seje .samoupravnih organov v delovnih organizacijah. IN&. BRANKO HOČEVAR IZ ZAGORJA OB SA- VI pa je • razpravljal o kadrovskih problemih inšpekcijskih služb ter p'neustreznih sredstvih za zaščito pri delu, ki jih izdeluje domača industrija. P. D. hovi razvojni stopnji. Člani učiteljskega zbora so sodelovali kot ocenjevalci, pri tehničnih izvedbah pa so pomagali -tudi starejši, člani šolskega športnega društva. Nekateri posamezniki, ki so vključeni tudi v šolsko šport-nti društvo, so dosegli odlične rezili ti td. Ko bodo zapustili šolo, bo naloga TVD Partizan, db jih vkljufl' v' svoje vrste. -F. B. Seminar sekretarjev osnovnih organizacij ZK Občinski komite ZK v Hrastniku je za obravnavo tekoče problematike dela sklical seminar sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Na seminarju so bila partijska vodstva seznanjena z nekaterimi problemi sprejemanja v ZK, kaznovalne politike in drugih organizacijskih vprašanj. Zraven tega pa so bili sekretarji seznanjeni tildi z razlago zaključkov zadnje seje OhK ZK. ki je obravnavala naloge članov ZK pri razvoju Hrastnika. K - Aktualno pismo \z Zagorja: AMERIŠKI KAPAR »NA POHODU«! $ Že bred leti smo ugotavljali, da je ameriški kapar (ali kapar SAN JOSE, liot ga omenja strokovna literatura), ta najhujši škodljivec sadnega drevjia predvsem zaradi velik* sposobnosti razmnoževanja > v zagorski občini »na pohodu«. Splošno maienje, da ga je treba odločale zatirati, je dobilo zakonito osnovo s tem, da je Občinska skupščina Zagorje ob Savi sprejela odlok e obvezni zaščiti rastliji. konkretno sadnega drevja. Kmetijska zadruga je bila_ zadolžena, d* opravlja vsaj zimsko škropljenje, ker so letna škropljenja V kmečkih nasadih onemogočena zaradi trave, ki raste pod drevjem in jo kmetje kosijo za krmet. Kmetijska sadruga se je zavedala vidnosti tc naloge. Kupila )e 2 traktorski škropdlnld TF-300 in 3 ročne motorne škropilnice za hribovite terene. Škropljenje je v začetku dobro potekalo Potem pa se je začele... Zveza Je nkinila regres na šArepšve, tako da se je povečala cena od povprečne 126 din na 270 din za kg S tem ukrepom je postaje škropljenje za KZ nerentabilno, vendar so ga opravljali kljub temu. In sicer na način, da so izgube krili z drugod ust varjenimi sredstvi Po odcepitvi gozdarskega odseka od KZ pa je postal problem izredno pereč. Zadruga ne more regresirati več škropljenje sadnega drevja. Na to so opozorili pristojne organe zagorske Občinske skupščine z utemeljitvijo, da ekstenzivni nasadi ne bodo »prenesli« tako dragega škropljenja O problemu je razpravljal tudi svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObS. kjer pa je prevladovalo mnenje, da je treba formirati ekonomske cene, ker ni sredstev, s katerimi bi lahko regresirali škropljenje. Zagorska Kmetijska zadrug^ je izdelala kalkulacije z ekonomskimi cena-: mi. Asanacijske komisije so po dogovoru na terenu sprejemale naročila za škropljenji sadnega drevja. In rezultat? Kmetje ne pristanejo na škropljenje po takih, dokaj visokih, cenah. In kaj sdaj? Občinski odlok je v veljavi, kmetje ne pristanejo na škropljenje, zadruga pa čaka s stroji. KZ tudi Išče kupce za okrog 3066 kg zimskih škropiv. Ameriški kapar je na področju zagorske občine »na pohodu«. Z njim so še jajčeca Ustnih in krvavih uši ter raznih gosenic, bolšice in ostali škodljivci na drevju ki jih je mogoče zatirati z zimskim škropljenjem. M-č. Zasavski revirji v letu 1941 Vse to so naletlll na tri konje, ki so Jih skupaj s tremi kravami odpeljali Iz hleva Zažgali so še veliko moderno žago, precejšnje sklade desk, hmeljsko sušilnico fn gospodarsko poslopje ter okrog druge ure zjutraj odšli, zastražene hlapee In dekle pa so Izpustili. BO.F NA CRET1 Približno eno uro po napadu Je prispel Iz Celja vod nemške zaščitne policije ter orožniki z gasilci Iz Braslovč. Oh jutranjem svitu 2« oktobra Je zaščitna policija z oddelkom motoriziranega orotnlštva preiskala okolico graščine In nato odšla pod vodstvom Celjskega orožniškega okrožnega vodje Kolmanitscha In stotnika Kehleisena na zasledovanje Čeprav so vse poskusili, niso mogli dohiti takojšnje okrepitve, pač pa so alarmirali Vehrmannseliatt v Celju, Žalcu In Braslovčah ter orožniške postaje v Braslovčah, Mozirju hi Šmartnem, tako da so vso partizansko območje •kleni ti Partizani so se medtem okrog desetih dopoldne vrnili v taborišče Bill s«) tako utrujeni, da niso mogli spati In so se. vsi mokri, greli oh ognjih. Kmalu po Izdatnem kosilu, nekaj čez opoldne ali okrog enih, Je tričlanska patrulja — Slavko Pintar — Robin, Jože Umek - Žepi In še eden, ki so Jih poslali na križišče v bližino Crete, * streljanjem opozorila bataljon na bližajoče se Nemce In se nato umaknila h glavnini Ker Je komandant Stane ostal v dolini na sestanku s političnimi delavci, Je njegov namestnik Jože Letonja — Golob takoj razporedil borce na položaje okrog cerkve In po bližnjih vzpetinah Glavne položaje ob> cenkvl Je zasedla Savinjska četa In del Revirske čete pod poveljstvom komandirja Rudija Kneza — Sllasar Puškomltraljezec Je bil Ivan Parčnlk - Buč Iz Savinjske čete Hribček v Južni smeri glavnega obrambnega' položaja Je zasedla Pohorska četa s komandirjem Miho' Pintarjem — Toledom In mitraljezcem Alfredom Greh-fom — Bliskom, vzpetino severno od cerkve pa del* Revirske čete pod vodstvom Lojza Vreslfa. ki |e Imel* obenem tudi puškomltraljez Na obeh krilih so bile Se krilne patrulje, katerih eno le vodil Viktor Sosteit - Miha. Vreme Je bilo hladno, snega pa skoraj dn kolen Borci so sl napravili zasilna kritja In strojnična gnezda* kar v snegu. Položaji so bili odlični Nemci so morali’ navkreber naravnost pred njihov ogenj po sami čtstinh Med tretjo In četrto urn popoldne se le borba razvnel® ker Je prišel še orožniški nadporočnik Ma.ver s svojo* skupino Partizani so Iz gozda pi »dirjajoče Nemce spustili v bližino kakih liso metrov, nato pa z vsemi ognjem udarili po njih. Nemci so Imeli že v začetku* borbe med petimi ranjenimi orožniki tri težki- ranjence. Brez. uspeha so se zaganjali proti vkopanim* partizanom. Po napadu na položaje Pohorske čete, ki* so ga borci s pomočjo glavnine pri cerkvi uspešno* Piše: Lojze P02UN zavrnili, so Nemci že pričenjali s skupinskimi napadi na vsej črti. Poskusili so kakih desetkrat Branilci ze se znašli v najtežjem položaju okrog petih popoldne, ko se Je Nemcem že posrečilo zagozditi se med Pokdtsko četo In glavnino. Pa so Jih tudi tokrat srečno zavrnili Okrog pol šestih se Je sovražnik začel zaradi bližnje noči urejevati za obkolitev In Je prenehal z napadi Maver Je takrat zaprosil za nujno pomot v Braslovče Od tam so namreč vodili vso zasledovalno akcijo proti partizanom Poslali so mu vse razpoložljive orožnike, uradnike gestapa In varnostne službe, skupaj 18 mož pod vodstvom stotnika Fehlelsena Tl pa 10 prišli na mesto šele oh devetih zvečer, ko Je borba že zdavnaj potihnila Tako so Nemci preko noči postavili samo varnostne straže.prl okoliških domačijah Ui čakali Jutra Tudi varnostna polletja In motorizirano orolnlštvo aista prišla ponoči v stik s partizani Le ko so preiskovali kmetije po Dobrovljah, so blizu kmeta Strogi** zajeli kurirja Avgusta l.ukanea — Brgleza, ki ga je bil Stane poslal le podnevi Iz doline "na Dobrovlje •klestit bataljon o nemških koncentracijah Prekaljeni predvojni komunist Brglez, rojen v Trbovljah, kljub strahovitemu mučenju ni ničesar priznal In Je Se tisto ■•6 podlegel poškodbam Okrog enajstih zvečer Je prispel« na Dobrovlje tudi nemško vojaštvo. (Se nadaljujel So zbori volivcev v sedanji obliki ZAŠLI V KRIZO? Navajeni smo že na sklice zborov voligcev v časopisih. Navajeni smo tudi na to, da jih pripravimo, organiziramo in posredujemo določeno gradivo petdesetim ali stotim ljudem. Navajeni smo na slabo udeležbo in navajeni smo na večletne kritike, češ zbori volivcev ne opravljajo svoje družbene funkcije, ljudje se jih ne udeležujejo, volivci ne dosegajo tistega, kar bi hoteli, občine ne upoštevajo njihovih predlogov, so zbori zaradi — zborov. Vse te ugotovitve kažejo, da z zbori nekaj ni v redu. •Te krivda pri občihi, ker ne upošteva želja volivcev? Odgovor je preprost — vsaj 90 odstotkov občina ni kriva, ker so želje odločno za 90 odstotkov previsoke. Občine so odgovorne toliko, kolikor pravočasno ne odgovore oziroma kolikor pri sestavljanju vrstnega reda posameznih potrebnih gradenj ne upoštevajo vedno želja občanov, pač pa se ravnajo po lastni presoji in finančni zmogljivosti. Morda moramo iskati vzrok za neuspešnost in formalnost zborov volivcev pri pretresanju občinskih družbenih načrtov prav tukaj. Občina nima dovolj sredstev za izpolnitev vseh želja in zato ljudska pripravljenost za sodelovanje v kaki akciji vedno bolj vodeni. Zelje ni mogoče uresničiti, in zato plahni splošna ljudska angažiranost in tista, družbena aktivnost, ki se v določenih trenutkih pokaže kot enoten nastop za dosego splošne družbene potrebe in zahteve. Akcija dobiva tem Več privržencev in celo globoko Čustveno prepričanih zagovornikov, čim bolj je oprijemljiva, časovno in prostor-ninsko opredeljena in hkrati splošna potreba določenega časa in okolja. Šolski primer: v vsaki oddaljeni vasi, kjer* bo potreba po šoli in kulturnem domu tako velika, da bo postala zamisel splošna želja ljudi, se bodo našli organizatorji, ki bodo na zboru volivcev ali na kakršnemkoli drugem množičnem zborovanju pritegnili ljudi h konkretni akciji — zbiranju denarja, lesa in k udeležbi pri fizičnem delu. Ali je to možno v mestu, kjer so interesi ljudi tako različni zaradi različnih zaposlitev in družbenih dejavnosti? V okolju, kjer so dejavnosti ljudi podobne, je takšna pritegnitev k akciji možna. LETOS DVA POMEMBNA KONGRESA Letos bosta v naši državi dva zelo pomembna kongresa, ki bosta nedvomno odločilno vplivala na ves naš nadaljnji družbeni razvoj. Kmalu se bo začela predkongresna politična dejavnost za VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. V ta namen je tudi sklicana plenarna seja CK Zveze komunistov Jugoslavije. Seja bo 16. marca v Beogradu. Velikega pomena bo tudi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije- Sklenili so že, da bo kongres" od 20. do 25. aprila. Na kongresu bo zlasti poudarek na razpravi o prizadevanjih sindikalne organizacije za Izboljšanje življenjske ravni delavskega razreda in za hitrejši družbeni ter gospodarski razvoj Jugoslavije. Nehote pridemo do spoznanja, da sklicujemo ljudi na zbore volivcev, kjer govorimo o akcijah, ki niso odvisne od soudeležbe ljudi, od njihove fizične prisotnosti pri delu, pri načrtovanju in pri zaključni slovesnosti ob otvoritvi šole ali kakšne podobne potrebne ustanove. V osnovi je tako, da so ljudje aktivni takrat, ko je akcija vidna, in to tako časovno kot prostornuisko. Toda zbori volivcev naj opravljajo tudi funkcije tistih samoupravi j alce v v občini, kjer so akcije od njih odmaknjene, predvsem pa je izvedba akcije odvisna čisto od drugih činiteljev. Kaj, če bi zbore volivcev namenili pogovorom z odborniki? Zakaj se ne bi ljudje zbirali le takrat, ko hočejo doseči konkreten uspeh? Zakaj ne bi končno spoznali, da je potrjevanje in pritrjevanje na primer družbenemu načrtu zgolj formalnost in da pri teh razpravah lahko vplivajo občani na sestavo družbenega načrta le za eno tisočinko? Zanimivo je, da številni sa-moupravljalci v delovnih organizacijah o občinskem družbenem načrtu ne razpravljajo. Redke so tovarne ali ustanove, kjer kolektivi na zborih govorijo o načrtu, in to svojem, še manj pa o občinskem. Zdi se mi, da so prav ti samoupravljale! oziroma ustvarjalci najbolj poklicani, da pretresajo občinski družbeni načrt, ki je vsekakor več kot pa zgolj tistih nekaj ulic, pločnikov, žarnic in kanalov, o katerih razpravljajo na terenu. Končno pretresajo osnutek občinskega družbenega načrta številni samoupravni forumi v občini: skupščina z odborniki, ki so voljeni na terenu, pristojni sveti in vse tiste službe in podjetja, ki načrt izvajajo. Tam so tudi samoupravljale!, in ti potem dejansko prevzamejo odgovornost za izvajanje načrta, pa čeprav zaradi objektivnih okoliščin med letom nekoliko dopolnijo, spremenijo in predvsem prilagodijo trenutnim finančnem zmogljivostim. ■ Pri vseh teh ugotovit- ■ vab si moramo primati, ■ da so sbori volivcev v se- ■ dan ji obliki zašli v krizo, ■ in ker sodimo, da je to ■ tudi potreben samouprav- ■ ni mehanizem, je prav, če ■ o tem stanja raAnišljamo ■ in najdemo primerne re- ■ šitve, Id nam bodo pri- ■ nesle pripravljenost ljudi ■ da bodo na zborih sodelo- ■ vali in da bodo zbori de- ■ jansko forumi, ki bodo ■ opravičevali svoja zboro- ■ vanja. M. Č. Illlllll!lllllllllllllllllll!lllll|l!illl!llllll|||||||||||||||||||||||lllll||||!lll||||l!lllllll||||||||l!lllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllll!illl h Posodobljenje Svobod — Če hočemo, da se bodo Svobode, prosvetna društva in ostale kulturne organizacije družbeno koristilo uveljavile in našle svoje mesto tudi v sedanjih pogojih, moramo izhajati iz današnjega položaja našega delovnega človeka. Le-ta naj najde v kulturnih amaterskih organizacijah mesto v skladu s svojim zanimanjem, tu naj se svobodno izživlja in izobražuje, je dejal v razgovoru predsednik zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije Branko BABIČ. Za tako pestro, široko in razgibano vzgojno-izobraže-valno dejavnost so seveda potrebni pogoji: novi družbeni prostori, večja finančna sredstva in strokovni kadri' za vodstva tovrstnih organizacij. — Kakšna bo nova vsebina in oblike dela organizacij zveze Svobod? — Kulturne amaterske organizacije naj predstavljajo obliko združevanja delovnih ljudi, ki se žele kakorkoli in kateremkoli področju udejstvovati kreativno ali v drugih oblikah kulturnega izživljanja (razgovori, poslušanje glasbe idr.). Namen in cilj je vsekakor kulturno izživljanje, seznanjanje s kulturnimi vrednotami, izobraževanje, kritični pogovori, humanistična vzgoja itd. Tako bo vsebina in oblike dejavnosti resničen odraz želja in potreb ljudi, ki se hočejo kulturno vzgajati in izživlja- ti. Organizacijske oblike bodo zelo različne — kakršne bodo pač potrebe in možnosti ter želje občanov. — Kje bo os dela: v mestnih in industrijskih središčih ali na vasi? — Spreminjanje socialne strukture prebivalstva nam jasno kaže, da bo težišče dela tam, kjer bodo potrebe in zahteve ljudi po raznoliki in intenzivnejši kulturni dejavnosti naših organizacij vedno močnejša — torej v mestih in predvsem v industrijskih središčih. Posebno pozornost bomo posvetili mladini: širše ji moramo odpreti vrata 1 in pokazati več razumevanja za njihove težnje in želje. Seveda to ne pomeni, da naj bi kulturno dejavnost na vasi zanemarili. Tu bo še bolj potrebna idejna zaostrenost in razvijanje sodobne kulturne dejavnosti, da pospešimo proces idejne in družbene politične preosnove vasi. Ob koncu razgovora je Branko Babič dejal, da nastajajo v zadnjem času (poleg Svobod in kulturno-pro-svetnih društev) nove kulturne organizacije, kar terja, da »razširimo« organizacijske okvire zveze Svobod in morda tudi prilagodimo ime novi razširjeni organizacijski strukturi. Predlog statuta med drugim predlaga, da bi se sedanja zveza preimenovala v Kulturno skupnost Slovenije, ali v Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. mak Prehitro obsojanje Pod tem naslovom Je v zadnji Številki Zasavskega tednika objavljeno pismo I. v., katerega ugotovitve sicer niso nove, vendar res nujno terjajo nekaj več besed, ker se o problemu, ki ga Je dopisnik omenil, precej govori na raznih sestankih, ne stori pa ničesar. Pri proučevanju tega »problema« se človeku nehote vsiljuje dvoje vpraSanJ. Prvo Je »kam naj gre mladinec«, kot to spraSuje omenjeni dopisnik, drugo pa »zakaj se v naša društva ne vključuje več mladine«, kar slišimo na vsakem občnem zboru, tako fizkulturnih kot kulturno-prosvetnih društev. Ali nima to dvoje vprašanj nekaj skupnega? Namreč to, da eno kot drugo stremi za približno enakim ciljem, to je, mladini nekaj nuditi in jo na nek način vključiti In zaposliti v času, ki ga sedaj — deloma — uporablja za nabiranje »korajže« . Pri tem pa nastane dvoje novih vprašanj: kaj naj bi bilo tisto »nekaj nuditi« In kakšen naj bi bil omenjeni »način vključevanja«. Tu se navadno ustavihio in ne najdemo poti, po kateri bi prišli iz zagate in do zadovoljive rešitve. Niti tisti, ki žele nekaj novega, še manj pa seveda tisti, ki naj bi nekaj novega nudili, ne vedo, kaj naj bi to bilo. Vedno se govori le na splošno, brez konkretnih predlogov, ki bi lahko služili kot osnova Za ukrepanje. Moje mnenje, da rešitev tega navidez kompliciranega vprašanja le ne bi bil tolikšen problem, če bi ga tako eni kot drugi pravilno načeli ln reševali. Prav gotovo pa je, da brez aktivnega sodelovanja vseh ni mogoče storiti prav ničesar. Samo »daj« lirez »dam« je pri takšni akciji obsojen na neuspeh. Ce že hočemo imeti razvedrilo — ples ali kakorkoli — moramo nekaj prispevati. Ne gre tu zgolj za finančno vprašanje, več gre za organizacijsko plat. Funkcionarji in organizatorji v društvih so s svojim sedanjim delom dovolj obremenjeni in dodatnih nalog v tej smeri ne morejo prevzeti. Ali ne bi bilo zato prav, da se tisti, ki želijo v društvih »nekaj novega«, vključijo v društva, vključijo v društveno dejavnost ln tam sami ustvarijo takšne pogoje, kot Jih želijo za svoje delovanje oziroma razvedrilo, če naj to tako imenujemo. Prepričan sem, da jih bodo društva pri tem polno podprla In jim nudila vse, kar je v danih pogojih nuditi mogoče. Sicer pa naj bo dovoljeno vprašanje: ali je res ples in edino ples alfa in omega vsega, kar sl del današnje mla- dine predstavlja kot razvedrilo? Dvomim. Pa če je že tako, sem vendarle prepričan, da ni v nobenem društvu funkcionarja, ki ne bi privoščil mladini tudi ples, toda, dragi mladinci, zavihajte rokave in sl plesne prireditve organizirajte sami. V kolikor bo pri tem potrebna kakšna pomoč, prav gotovo ne bo izostala. Isto velja tudi za organiziranje klubov, raznih večerov itd. Dejstvo pa je, da »razgovori na mostu«, kt so večkrat namenjeni raznoraznemu kritikantstvu, ne bodo ustvarili ničesar novega. To je tako gotovo, kot je dejstvo, da dejavnost vse mladine ne moremo in ne smemo soditi zgolj po tistih, ki so »na mostu« ali kje drugje nabirajo »korajžo«. Vemo, da je že lepo število mladine našlo svoja mesta v raznih sekcijah in društvih, vemo tudi, da je ta mladina v društva prišla in tain tudi ostala zato, ker je tam našla gotovo obliko razvedrila in se tam ne dolgočasi. Klasične oblike dela v društvih, kot zelo radi nekateri imenujejo delovanje raznih Instrumentalnih, vokalnih, dramskih in drugih skupin, imajo še vedno svojo mikavnost, deloma pa tudi že izpreminjajo svojo notranjo in zunanjo podobo in se prilagajajo potrebam, ki se porajajo. Važno pri. tem je seveda to, kakšne so te potrebe. Če jih postavljajo »klasiki«, so na vsak način »klasične«, če pa jih postavlja mladina, bodo pač takšne, kakršne bo nakazala mladina. Ako pa potreb ln nalog — seveda konkretnih — ni, potem gotovo tudi ni tistega, ki naj tem potrebam zadosti. Prepričan sem, da so vsa naša društva dovolj okretna, da so sposobna izvesti kakršenkoli premik v to ali ono smer z namenom zadostitve potreb in zahtev tistih, katerim so društva namenjena, J. S. 35-letnico planinskega društva V petek. 28. februarja, je imelo Planinsko društvo Trbovlje v predavalnici Delavskega doma svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo 160 članov. Na občnem zboru smo slišali poročila odbornikov, iz katerih smo razbrali, da je bila dejavnost drnštva v pretekli mandatni dobi zelo pestra in uspešna. Vse delo je potekalo v znamenju proslav ob 74-letnici organiziranega slovenskega planinstva in 3S-letniei obstoja PD Trbovlje. Dejavnost društva je bila usmerjena predvsem v čimprejšnjo dograditev novega Planinskega doma na Mrzlici. Ta je bil odprt 8. septembra 1963. Po vsej verjetnosti Pa bo popolnoma dograjen 1. junija 1964 za praznik občine Trbovlje in proslavo 46-iet-nice zmage nad Orjuno. Uspehe so dosegli tudi pri organizaciji izletov, predvsem za mladino, in pri predavanjih. manj uspešni pa so bili »markacistt«. Večje število vzponov se dosegli člani alpinističnega odseka, med drugim tudi najtežje vzpone V. in VI. stopnje, ki sodijo med najtežje. Število članov za leto 1963 je W59, od tega 469 mladincev in pionirjev. Dejavnost društva bo v letošnjem letu usmerjena predvsem na dograditev Planinskega doma na Mrzlici, na organizacijo izletov in predavanj. razširitev dejavnosti alpinističnega odseka, odseka za varstvo prirode, obnovitev vseh markacij, predvsem pa na razširjanje propagande, predvidoma bo tudi ustanovitev foto-krožka. Na kraju občnega zbora so nekateri člani prikazali barvne posnetke, ki so jih naredili v minulem letu na izletih in potovanjih. Po vsem tem, kar smo slišali,na občnem zboru, je ugotovljeno, da je bHa dejavnost društva ob 35-ktnici obstoja nadvse uspešna. -tl TOVARNA POHIŠTVI TRBOVLJE: dober začetek Veliko povpraševanje po pisarniški opremi, predvsem po pisalnih mizah, je omogočilo zadovoljivo realizacijo v trboveljski Tovarni pohištva. S fakturirano realizacijo 31,398.643 din v mesecu ja- Trbovlje yoooooooooooooooooooooo-*> •-« - »- 6 ureditev remontne delavnice, ki firusLo^rnrSre^ig6 SSfiFS: »S Z S ovX' združenja borcev NOV Ob- je zdravstveno stanje izredno normami ne dogaja. Prav bi P® so uredili ventilacijske na- činskl sklad za borce NOV, pereče in da bo treba v pri- ... , , , ,, , (. prave pri pečeh In "* 1,1 b. L J Ldnle nnsvetitl tem,, vnra- bil°' da bl kolektiv Izkoristil mestne konstrukcije. obnovili ki je začel z rednim delom v hodnjc posvetiti temu vpra- letu 1964. šanju več pozornosti. take in podobne notranje re- V Zagorju ob Savi uživa Obsežna investicijska dela J. V. zerve in uspeh ne bi izostal, so bila opravljena posebej v zadnjih dveh letih, ko je bil zgrajen nov bunker za premog in urejena mehanizacija razkladanja premoga ter skladišče za Samotno opeko. V lanskem letu pa so bila zaključena tudi dela na bunkerju za apno, prenosnici za. vagone in rekonstruirani industrijski tiri. Zraven tega so podaljšali še izvozni rov in uredili 500 m* presipni jašek iz etaže na izvozno obzorje, kamor bodo preusmerili transport apna po mehanizaciji kamnoloma. Razširiti pa je treba tudi cesto do kamnoloma. Doslej je potekalo nakladanje in transportiranje apnenca v kamnolomu I ročno. Zdaj pa je v načrtu popolna mehanizacija kamnoloma, za kar so zagotovljena tildi finančna sredstva. S temi Investicijskimi deli pa bo omogočeno tudi nadaljnje povečanje proizvodnje apna v zagorski industriji gradbenega materiala. E. A. Redna likvidacija podjetja »Meso« Bol pri Hrastn ku nimi izdelki bo v Hrastniku prevzelo podjetje »Mesnina« iz Celja. I. R. Glede na velike težave in delovne pogoje v h nista i-škem podjetju »Meso«, predvsem glede klanja živine, so inšpekcijske službe ugotovile. da to podjetje nima nadaljnjih pogojev za obratovanje. Samo za obnovitvena dela, ki bi jib bilo potrebno opraviti v obstoječih prostorih. bi potrebovali preko 80 milijonov dinarjev sredstev, kar pa se ne izplača. ker se predvideva v republiškem merilu le ne- kaj večjih klavnic, ki bodo zadostile povpraševanju po mesu in mesnih izdelkih večjim področjem. Upravni organi so na predlog inšpekcijskih služb odvzeli dovoljenje temu podjetju za delo. O problematiki podjetja »Meso« Dol pri Hrastnika so; razpravljali tudi na seji Občinske skupščine in sprejeli sklep, da gre to podjetje v redno likvidacijo. Preskrbo z mesom in mes- Informativns konference v Hrastniku Družbeno-politične organizacije v Hrastniku so pretekle dni organizirale informativne konference, na katerih so obravnavali aktualna vprašanja. Navzoči so se seznanili z nekaterimi problemi gospodarskega razvoja komune, z gradnjami družbenga standarda, s problematiko okrog najniž-j ih osebnih dohodkov itd. Zraven tega je bila podana še ocena zadnjih zborov voli lee v in političnega razpoloženja v komuni. Informativne konference so bile na Rudniku, v Steklarni in na Dolu. . K PRED KONGRESOM SVOBOD Informativna konferenca Občinski komite ZK Hrastnik je sklical v petek, 28. februarja, informativno konferenco, na kateri so obravnavali nekatera vprašanja v zvezi z bodočim razvojem Hrastnika in najaktualnejša vprašanja iz zunanje politike. Sekretar ObK ZK Janez Zahrastnik je uvodoma nakazal nekaj misli okrog problematike zasavskih premogovnikov, predvsem s stališča modernizacije proizvodnje, uvajanja novih tehnoloških prijemov odkopavanja itd., obravnaval pa je tudi vprašanja v zvezi z osebnimi dohodki in delitvijo dela med umskima in fizičnimi delavci. f V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba na območju Hrastnika smele j e pristopiti h gradnji objektov družbenega standarda, ki v mnogih primerih ni zadovoljiv. Osnovna naloga komunistov, samoupravnih organov, vodstev delovnih organizacij pa je predvsem, da pristopijo h konkretnemu združevanju sredstev za gradnjo teh objektov. Zadnja informativna konferenca pa je obravnavala še vrsto drugih vprašanj v zvezi' z delom članov ZK v Hrastniku. x. P. Posvet političnega aktiva V hrastniški občini potekajo intenzivne priprave na Kongres Svobod, ki bo, kot je znano, 28. marca v Ljubljani. 1 Občinski svet Svobod je s tem v zvezi že sprejel nekatere zaključke. Občinski odbor SZDL Hrastnik pa je mnenja, da se mora kultura, ki je eno izmed področij uveljavljanja socialističnih hotenj, razvijati vzporedno z ostalimi dejavnostmi v občini. Za njen celoten razvoj pa so prav gotovo odgovorni vsi družbeno politični faktorji in ne samo občinski DOL PRI HRASTNIKU: svet Svobod ih prosvetnih društev, kot je bila dosedanja praksa. » Svet za prosveto in kulturo pri občin*t skupščini naj bi se ne ločil, predv sem zato, ker sta obe dejavnosti tesno povezani med seboj. V sedemletnem perspektivnem planu pa naj bi bila kultura in telesna vzgoji pravilno zajeti. Lovršni odbor občinskega odbora SZDL Hrastnik bo tinenov al posebni komisiji, M bosta pripravili analizo celotne problematike obeh področij. To problematiko fc>o zatem obravnaval občinski odbor SZDL in dal potrebna priporočila Občinski skupščini Hrastnik. M. K. PRAZNOVANJE 8. MARCA Za letošnji praznik žena bodo v hrastniški občini po vseh krajevnih organizacijah SZDL pripravili interne proslave ob 8. marcu. Občinski odbor ZB NOV, občinski odbor SZDL in Občinska skupščina pa pripravlja sprejem za matere, ki so izgubile več otrok v NOB ali pa so bile z družinami v partizanih. K. Pred dnevi se je v Hrastniku sestal politični aktiv celotne občine. Na posvetu so razpravljali o nekaterih problemih v rudarstvo. Člani političnega aktiva pa so se v razpravah dotaknili tudi realizacije družbenega plana komune predvsem kar zadeva družbeni standard in modernizacijo proizvodnje. Več razprav je zadevalo še izdelavo urbanističnega načrta, ob katerem obstaja še cela vrsta nerazčiščenih vprašanj. Ob konen posvetovanja je bilo dogovorjeno, da naj občinska skupščina in družbeno politične organizacije storijo vse za osvajanje enotnih stališč do razvoja komune. K Hrastnik Upravi anie z družbenimi skladi Šolski roditeljski svet Učiteljski kolektiv Osnovne šole na Dolu pri Hrastniku išče že dve leti nove oblike za uspešno povezavo šole z domom in neposrednost s starši V ta namen so letos ustanovili šolski roditeljski svet, ki naj bi pomagal staršem, da bi na vzgojo in izobraževanje otrok gledali tako, kot to zahteva današnji čas. Jasno je, da so minili časi, ko je bil za razvoj otroka odgovoren v šoli edinole učitelj. Današnji čas, ki nam prinaša vedno nekaj novega, terja od staršev sodelovanje oziroma leži tudi na njih precejšen delež pri vzgoji in izobrazbi otroka. C as je tudi., da se na vse to gleda realno, kajti vsi vemo, da otrok preživi pretežni del dneva doma im ne samo v« šoti. se pravi, da ne smemo kriviti edinole učiteljev, ki oblikujejo mlado osebnost le v Solil, za preostali del dneva, ko pa so otroci doma, so stairši poklicani, da jim pomagajo, svetujejo in od njih tudi zahtevajo. Starši se moraj o namreč zavedati, da 00 orni tisti, ki morajo otroku pomagati, da se nečesa izučijo in si oblikujejo tudi vsestransko socialistično osebnost Iz Tega izha- ja, da so učitelji nekako le soodgovorni za uspeh, vzgojo in izobrazbo mladega človeka. Skrajni čas je tudi, da se starši znebijo nezdravih mišljenj, mnogi namreč trdijo, da je prvo delo doma In šele zatem šola, za kar pa otroci mnogokrat nimajo časa. Tisti, ki tako mislijo in tako tudi delajo, pa naj tudi ne pričakujejo več od šole, in naj ne obtožujejo prosvetnih delavcev, da so samo oni krivi za slabe ocene njihovih otrok. Starši še vedno ne kažejo dovolj zanimanja za skupne roditeljske sestanke, kajti nanje pride le od 58 do 66 odstotkov staršev. Potrebno bi bilo nedvomno udeležbo zvišati ter bi le tako uresničili vse, kar danes zahteva družba od mladega in šole. Pri vsem tem ne smemo mimo dejstva, da je 98 otrok oddaljenih od šole pol do dve in pol ure hoje samo v eno Na zadnji seji sveta za družbeni plan in preračun Občinske skupščine Hrastnik so razpravljali o zaključnih računih družbenih skladov. Upravni odbori posameznih skladov so s sredstvi upravljali razmeroma dobro. Pri obravnavi sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti in sklada za pospeševanje da so ti otroci močno utrujeni ko pridejo v šolo, in da so precej na slabšem od otrok iz neposredne bližine šole. Seveda pa leži zaradi tega del bremena tudi na družbi, ki naj pomaga otrokom s tem, da jim plača prevoz do šole. Problemi izobraževanja in vzgoje pa so, kot že omenjeno, tudi doma, ker otroci delajo in v večini primerov nimajo časa za učenje. Največja vrzel pa je v nepovezanosti doma in šole. Ta bi morala biti popolnejša, sodelovanje pa neposredno, ker bi s tem odpadla razna prikrivanja m izgovori otrok tako v šoli kot doma. Le načrtno in tesno sodelovanje šole in doma bo lahko rodilo dobre rezultate, ki si jih vsi želimo. D. M. telesne vzgoje so na seji spregovorili tudi o tem, da določene delovne organizacije še vedno financirajo nekatera, predvsem športna društva direktno in ne preko ustanovljenega sklada. Zaradi tega poslujejo nekatera društva pod neprimerno boljšimi pogoji kot druga, ki so neposredno odvisna le od dotacij posameznega sklada. Glede na takšno stanje bi bilo prav, da bi se s takim »direktnim« dotiranjem prenehalo. Sklad za štipendiranje, ki je bil ustanovljen pri občinski skupščini, ni dovolj močan, da bi dajal štipendije v primerni višini študentom višjih iri visokih šol. Dosedanje štipendije iz sklada so se gibale med 3 in 12 tisočaki. Na seji sveta za družbeni plan in finance so se zavzeli, da bi določen odstotek štipendistov, ki jih zdaj financirajo iz tega sklada in ki pa jih skupščina po dokončanju študija ne bo potrebovala, prenese na posamezne zavode in delovne organizacije. Svet za družbeni plan in finance je glede nadaljnjega delovanja družbenh skladov sprejel nekatera priporočila. J. V. O S DVA STOLPCA Kvintet Mahkvvk iz Zagorja lahko vre pogosteje slišimo po adiu in tudi ime zagorskega komponista Janeza Mahkovi-ra, aranžerja in vodje Tega ansambla, je že znano poslušalcem ljubljanskega radia. Lahko trdimo, da sta Janez in gla-ba dva neločljiva prijatelju. Tokrat smo namenil ta dva stolpca razgovori z Janezom Mahkovičem. Kdaj in kako je bil ustanovljen ansambel? — Š harmoniko 'era za--čel igrati najprej ram. nato se mi , j pridružil tro- bentač, kmalu za tem kitarist in pozneje 'e kontrabasist. V tem eslavu je kvartet zabeležil začetek v septembru 1958 leto. Se kasneje sem vključil v ansambel klarinet in v tem standardnem sestavu za slovensko narodno glasbo igra kvintet vse do danes. Poznamo te tudi ket komponista. Kako ni c isti na idejo, da »am pi««š glasbo? — Začel sem na pobudo brata Ernesta, ki je igral kitaro. Začetek je bil vsekakor precej laičen, vendar sem se kasneje izpopolnjeval. Koliko skladb si doslej napisal in kakšnega žanra.? — Vseh je 74 (predvsem valčkov in polk),. izmed teh pa jih je 13 zabavnega žanra. Na radiu pa smo posneli doslej okrog 20 skladb pod mantorstvom Vilka Avsenika, ki je precej pripomogel do kvalitetnega podajanja. Mimogrede bi morda še omenil, da je nekaj mojih skladb posnetih tudi v aranžmaju Jožeta Privška in z rijegovlm ansamblom. Katera gostovanja so bila doslej večjega pomc- nd ? To so naši samostojni koncerti po Sloveniji, dve turneji v Avstriji in dvakratno gostovanje v Beogradu — zadnje ob zaključku del na avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti. Težave pri delu? — Kar se tiče težav, so bile doslej »vokalnega značaja«, upam pa, da bo vnaprej ,ko bo v ansamblu sodeloval pevski sek-stet zagorske Svobode, stanje znatno boljše. Želje? — Mimo tega, da imamo težke pogoje za delo, saj vadimo v moji kuhinji, bi želel le kvalitetno izpopolnitev pri samem izvajanju ansambla. (rap) Kit* boi *aW£ R BOVL) E IZLAKE £>0&0V£ C čeCe PRAPRETNO DOPISNIKI —f\xtceriboLf •«♦** < ♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ TRBOVLJE Rojstva: Jožefa Tomažič, Gore 4, Hrastnik — dečka; Ana Mrzel, Keršičev hrib 8 — dečka; Marija Gračner. Praproče 9 — dečka; Jožefa Košir, Prevek 3 »— dečka, Marija Jošt, Hrastnik 19 — deklico; Štefanija Vrbnik, Hrastnik 329 — deklico; Ljudmila Kos, Hrastnik 52 — dečka; Leopolda Podrednik, Polje 5, Zagorje — dečka; Antonija Vajdič, Nasipi 11 — deklico; Marija Cestnik, C. Tončke Ceč 20 — dečka; Marija Gomas, Vodenska 47 — deklico; Marija Mrčun, Ržiše 5 — deklico; Magdalena Drnovšek, Partizanski vrh 17 — deklico; Maiija Matko, učit., Neža 2 — deklico; Renata Rankovič, Hrastnik 306 — dvojčka; dečka in deklico; Magdalena Rodošek, Hrastnik 338 — deklico. Leopold Radej, Podvine 7 — deklico; Frančiška Tosič, Hrastnik 73 — deklico; Stanislava dr. Selan, Kešetovo 11 a — dečka; Marija Krmelj. Hrastnik 324 — deklico; Ljudmila Bola, Nasipi 34 — deklico; Marta Požun, Kisovec 120 — dečka; Marija Zorko. Kotredež 1 — dečka; Ladislava Irt, Trg svobode 35 — dečka; Justina Podbevšek, Čeče 28 — dečka; Marija Lampar, Čeče 37 — dečka; Kristina Hudarin, Vodenska 53 — dečka; Ivana Volavšek, Kerši-čeva 47 — dečka; Marjana Sorkq, Kolodvorska 21 — dečka; Marija Starc, Pod ostrim vrhom 34 — dečka; Agna Tomašič, roj. Krasnik, Rudarska 9 — dečka; Elizabeta Mitič, Selo 53 — dečka; Marija Arh, Briše 25, Zagorje — deklico; Frančiška Zupan, Sklen-drovec 12 -- deklico; Rozalija Diolc, Hrastnik 4 — dečka; Stanislava Mikelj, Kisovec 11 — deklico; Marija Magdalena Jamšek, Hrastnik 313 — deklico; A Kristina 'Pufler, Hrastnik 19 --dečka; Matilda Vetršek, Cesta zmage 43, Zagorje — dečka; Marija Pečnik, sklendrovec 35, Zagorje — deklico; Marija Groznik, Gimnazijska 22 — deklico; Marta Razboršek, Dolenja vas 24 — dečka; Štefanija Martinčič. Pod kum 56 — dečka; Marija Žagar Kol. 1. maja 26 — dečka: Klotil- O šem bi bilo vredno razmišljati--. Nar večini sestankov, ki so lizma. Žal pa te razprave ne rizma, zato odpirajo moder-v Podkumu, govore med dosežejo nobenih uspehov, ne gostinske lokale, le v Pod-drugim tudi o razvoju tu- Sicer lepo urejena lovska kumu Lovska družina ne šte- t fi da Selič, Fodkum 19 — deklico; Ana Rotar. Gimnazijska 'z -dečka. Poroke: Rajmond Hren. us!.. Gimnazijska c. 25 in Štefanija Amigoni, uti., Kol. 1. maja 32; Janez Primožič, štild., H lastnik 309 in Margareta Obolnar. stud.". Hrastnik 309. Lovska koča v Podkumu koča je že nekaj let zaprto; le-tu pa so včasih preživeli marsikateri turisti prav prijetne nedeljske popoldneve. Ta primer lahko izrazito opozarja na dejstvo, da so v nekaterih drugih krajih mnogo bolj zavedajo, kako čimbolj pospešiti razvoj tu- je za- potrebno, da njihova lepa lovska koča hkrati lahko služi turističnemu poslanstvu, pa tudi sama mladina v tein kraju bi tu lahko našla svoje razvedrilo. Marsikdo se morda kdaj tudi vpraša, ali ni škoda, da je to društvo konkretno vložilo Izložbena okna+estetika=? Že star trgovski o ogovor pravi, da je Izložbeno okno ogledalo trgovca. Prav gotovo to tudi drži. Nemalokrat se radi ustavljamo pred izložbami In pogledi se bodo prav radi »pasli« na lepi urejenosti, domiselnosti in če smo vsaj malo poškilili s kritičnim očesom — tudi estetiki na splošno Za vse tiste trgovce, : e o L ca . od e. , „ , . I Š in pol dinarjev, ker v tem času ni doživel nobenih popravil. Društvo je dobilo v lanskem letu celo dovoljenje za pobiranje lesa, saj bi se s prostovoljhimi prispevki dalo popraviti marsikaj, žal pa zadeva ni bila realizirana niti v tej smeri. Videti je, da na podeželju še ni v zadostni meri zaživela samouprava in je le preveč zanašanja na pomoč drugih. Nesporno je, da je dolžnost občinskih skupščin, da pomagajo vzdrževati take domove, vendar pa je jasno, da bodo sredstva dodeljevali tistim krajem, kjer je opaziti tudi interes med samimi vaščani za stvari, ki so izključno v njihovo korist, Morda bo ta javna kritika našla odmev v samem kraju in da. se bodo ti problemi v Podkumu enkrat le rešili. PREBERITE TUDI TO IN SPOROČITE! Te dni smo prejeli v uredništvo več pisem naših naročnikov In bralcev. Ii njih je mogoče razbrati, da so z novim »Zasavskim tednikom« številni naročniki in bralci zadovoljni. To potrjujeta — v ilustracijo — tudi odlomka iz dveh pisem. ■ M. G. piše med drugim: »... Navdušila me je zadnja (osma — op. ur.) številka našega oziroma vašega tednika. Lahko trdim, da je vsebina pestra, tako da ga vsakdo z veseljem prime v roke in prebere od začetka do konca ....« ■ J. B. pa je napisala: »...čestitam vam k novemu .Zasavskemu tedomi-ku’...« KAJ PA MENITE O NOVEM »ZASAVSKEM TEDNIKU« VI? SPOROČITE! ŽIVLJENJE." ■ Oh, meja draga mama!" Visok, močan osemnajstletni fant je razburjeno gledal okrog sebe na železniški postaji v K. Tovarišico, ki ga je pripeljala v mesto, je s strahom spraševal : — Ali je listale?! Ali je to moja ... — Ne, ni tista Franci. Zmenili sva se, da naju bo počakala na izhodu. Še malo potrpi, pa jo boš videl in spoznal, mu je mirno in zbrano govorila tovarišica. Odšla sta, pravzaprav se zrinila skozi gnečo in prišla do izhoda. Fant je skoraj z vročičnimi očmi blodil po obrazih in iskal mater. Naredila sta še nekaj korakov in tovarišica se je ustavila. Fa-nt je naredil še dva, tri korake, se ustavil in obrnil. Pogledal je v smer. kamor je gledala tudi to- " varišica. Oči so se mu ustavile na razburjeni ženski, ki je stola ob pločniku. — Mama! Oh, moja draga mama!... je vzkliknil in z velikimi koraki je že hitel proti materi, ki je trepetajoča in solzna stala ob robu pločnika. — Mama, mama . jecljal skozi solze najstletni Franci. — Sin, moj sin! moj... Zmanjkalo " ji je Solze so ji drsele po obrazu. Rada bi mu še nekoj dejala pa je imela presuho grlo. Besede ni mogla spraviti iz ust. Objemala sla se in jokala. Jokala od sreče in strahu. Ob strani je stala tovarišica. Obrnila se je na drugo stran In jokala. Tudi njo je pretreslo srečanje med materjo in sinom. Mimoidoči so se ustavljali in presenečeno opazovali 40-letno žensko in mladeniča, ki sta stala ob robu pločnika objeta in jokala. Nihče izmed njih, razen tovarišice, ni vedel, da je tisti trenutek konec ln začetek drame. • •, je osem- O, tl besed. Ženska je držala Fianceta za roko kot majhnega otroka. Božala in gledala ga je. Minulo je morda pet ali pa še več minut. Obrisala si je solze. Fant je trepetal. — Sin, moj Franci! Kako velik sl... — Mama, mama samo da sem te končno našel. Kolikokrat sem mislil nate in si želel, da bi enkrat končno le spozna svojo mamo. Velikokrat'sem jokal in si želel... Ni zdržal. Solze so ga prisilile, da je umolknil. Mati, ki je po osemnajstih letih prvič Videla svojega sina, ni zmogla nič drugega kot, da ea je gledala in božala. Spomnila se je na dan, pred osemnajstimi leti, ko je oddala nekaj tednov starega sina v Otroški dom in odšla v ... V bolnico je prihajalo vsak dan veliko partizanov. Od daleč so se slišali streli in detonacije. V R. T. je teklo življenje tako kot, da je vojna že povsem mimo. Mladina se je ob večernih urah zbirala v veliki dvorani. Nekdo je prinesel s seboj kitaro. Kmalu se je zaslišala vesela in poskočna pesem. Marica se je še zadnjikrat pogledala v ogledalo in si popravila pramen las. Ura je bila skoraj osem. Nasmehnila se je. — Kar naj počaka še nekaj minut. To je dobro ... Na zvoniku je odbila ura osemkrat. Stekla je .po stopnicah v park. Ob kostanju je stal Jovan in nervozno kadil. Ko jo je zagledal je stopil proti njej. Lepi nežni in opojni večeri so trajali tri mesece. Povedala mu je, da ni več sama. Bil je vesel in komaj čakal ,da bi videl svojega otroka. Tako ji je govoril. Verjela mu je. Ni je skrbelo, ko ji je povedal, da mora iti nazaj v enoto. Pisala mu je na naslov, katerega ji je pustil. Minil je mesec, dva, trije. Odgovora ni dočakala. Spoznala je, da je prevarana. Septembra je rodila sina. Lepega ln zdravega fantiča. Domov ga ni upala nesti. Vedela je, kaj bodo dejali oče, mati, bratje In sestre. Sina je odnesla v L. in ga oddala v dom. Odpotovala je iz R. T. Otrok j« ostal v domu in se veselo nasmihal in stegoval ročice sestram Bilo je leta 1945. (Se nadaljuje) V prihodnji številki: »NE MOREM VEC!« Koledarček Petek, 6. marca: Andrej Sobota, 7. marca: Tomaž Nedelja, 8. marca: Bojanka Ponedeljek, 8. marca: Frančiška Torek, 10. marca: Viktor Sreda, 11. marca: Krištof Četrtek. 12. marca: Gregor ČETRTEK, 5. MARCA 10.00 TV v šoli (Zagreb); 17.30 Angleščina na TV — 75. lekcija (Ljubljana); 18.00 Poročila (Zagreb); 18.05 Mendov spored — Zabavna oddaja za otroke (Zagreb); 10.00 TV Obzornik (Ljubljana); 19.30 Narodni glasbeni Instrument (Beograd); 20.00 TV Dnevnik (JTV); 20JO Igor Torkar! »Študentska soba« — TV drama (Ljubljana) — igrajo: kot študentki Majda Potokar in Bin-ca Jeraj, edino moško vlogo (moža študentke Malke) interpretira Danilo Benedičič — Sceno je pripravil akademski kipar Janez Pirnat, originalno glasbo Marjan Vodopivec, režiser je Mirč Kragelj — Delo je bilo nagrajeno s prvo nagrado pri natečaju RTV Ljubljana za TV drame; 22.00 Poročila (Ljubljana). PETEK, 8. MAJICA 17.» Ruščina na TV (Ljubljana); 18A0 Poročila (Ljubljana); 18.05 Dokumentarni film (Ljubljana); 18.» Poljudno znanstvena oddaja (Ljubljana); 18J0 Glasbeni kotiček: Gregor Strniša (Ljubljana); 10.00 TV obzornik (Ljubljana); »J8 Štiristo let slovenske glasbe (Ljubljana); »JO TV dnevnik (JTV); 20.» Propagandna oddaja (Beograd); HJ5 Ekran ne ekranu — Ulmski mozaik (2!agreb); 21-43 Obisk pri kiparju Petru Crnetu (Ljubljana): 22.(5 Poročila (Ljubljana). SOBOTA, 7. MARCA 17.50 Poročila (Beograd); 18.05 Prenos koncerta glasbene šole (Beograd); 10 JO TV oboo mik (Ljubljana); 19.20 Križem po Paragvaju — potopisna reportaža s prikazom zanimivih živali (Ljubljana); »JO Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana); 2S.S0 TV dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Ljubljana); 28-46 Ogledalo državljana Pokornega — komedija (Beograd); 21.45 Glasbena oddaja — izvajajo umetniki Iz Novega Sada (Beograd); 22.45 Dick Powell vam pripoveduje — serijski film (Ljubljana); 23.35 Poročila (Ljubljano). NEDELJA, 8. MARCA 11.00 Kmetijska oddaja (Beograd). 11.30 Disneyev svet — čeprav je ljubljanski studio pred mesecem zaključil serijo risanih in dokumentarnih filmov iz bogate zakladnice znanega filmskega ustvarjalca Walta Disneyja; To oddajo ponavljamo na željo gledalcev v redakciji studia Beograd (Beograd). 18.20 Na razpotju — prva zgodba iz nove serije filmov pod skupnim naslovom Nenavadni konj Champion. Glavni osebi sta enajstletni Nicky in njegov stric Sandy Rlckijeva zvesta prijatelja pa sta divji in nenavadni konj Champion in pes Rebel (Ljubljana). 18.50 Športna poročila (Ljubljana). 19.00 Mladinski TV klub — oddajo vodi Tomaž Terček, redakcija Marjan Stane, režija Anton Marti (Ljubljana). M.00 Nedeljska izdaja TV dnevnika (JTV). 20.45 Sveta Lukič: Stari gramofon — TV drama (Beograd). 21.45 Jazz na ekranu — Duk Elllngton. Komentator; Aleksander Skale (Ljubljana). 22.15 Poročila (Ljubljana). PONEDELJEK. 9. MARCA 10.40 Šolska ura: pisava (Ljubljana). To je prva likovna tema v programu letošnjih šolskih ur, namenjena je učencem od četrtega razreda dalje. Oddaja obravnava razvoj pisave od njenega odkritja preko različnih oblik, ki jih je prešla, do današnjih oblik pisave in njene estetske zakonitosti. Oddajo je pripravil prof. Klavdij Zornik. 16.2» Pano vitev šolske ure (Ljubljana) 17.» Angleščina na TV — 18. lekcija (Ljubljana). 18.00 TV v špll (Zagreb). MJ0 Poročila (Ljubljana). 18J5 Kljukec ln Smukec raziskujeta Jamo lutkovna igrica za otroke (Ljubljana). 18J0 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Tedenski športni pregled (JTV). 20.80 TV dnevnik (JTV). ».30 Evgenija Grandet — sovjetski celovečerni tlim v režiji Sergeja Aleksejeva (Zagreb). 22JO Politični razgovori (Zagreb). Tema ki komentator bosta objavljena v dnevnih objavah. 22.30 Poročila (Zagreb). TOREK, U. MARCA Ni sporeda. SREDA, II. MARCA 17.» Ruščina na TV (Ljubljana). 1S.00 Poročila (Ljubljana). 18.06 Nlls Wemer: Medved Bruro-ček — slikanica za naj mlajše (Ljubljana). Zgodba -govori o malem Bogtjanu, kako se je razjezil na svojega medvedka, ki si je razparal kožušček. Užaljeni medvedek ga je nato zapustil. Kaj vse je doživel in kako ee je spet vrnil k Boštjanu, vam bo pokazal s slikami inž. arh. Marjan Amallettt. 18.20 Pionirski TV studio (Ljubljana). Nastopili bo do mladi likovni umetniki iz Slo-venjega Gradca, baletna skupina iz Kamnika, reportaža bo govorila o najmlajših člpkanicah iz Idrije, predstavil se bo jazz orkester iz Prevalj, govorila bosta dva mlada literata iz nedavnega srečanja piontrjev-literatov «v občini Center Ljubljana, poslušali boste mlade pevce, na koncu bo žrebanje nagrade, zastavili pa bomo spet novo. ki bo to pot posegla na športno področje 19.00 TV obzornik (Ljubljana). 19.» Sprehod skozi čas — dokumentarni filmi s komentarjem Boža Petka (Ljubljana). 20.80 TV dnevnik (JTV). 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb) 20.45 Na kraju samem — zabavno glasbena oddaja (Zagreb). Oddajo vodijo s pesmijo in plesom Dunja Raj ter, Zdenka Nušič, Ivica Kraja«1 in Tahro Konjhodžič 21.45 Kul turna tribuna (Ljubljana). Odslej bo ta oddaja in tudi kulturna panorama vsako sredo ob 21.45, ker je bil čas po obzorniku neprikla-den, prezgoden pa tudi omejen zaradi obeh sosednjih oddaj, ki sta morali biti izvedeni ob 20.00 22.15 Skušnjava — zadnji od šestih kratkih ameriških filmov, ki smo jih doslej predvajali ob sobotah. Naslednjo sredo bomo začeli predvajati novo serijo francoskih kriminalnih filmov o inšpektorju Leclerku. To bo tudi naša prva francoska serija filmov. (Ljubljana). 22.45 Poročila (Ljubljana) KINO Kino Delavski dom v Trbovljah: S. marca angleški CS film »Noč, ki se pomni« (Potop Tlta-nlca); 6. — 9. marca ameriški barvni CS film -Guliverjevo potovanje«; M. — 12. marca jugoslovanski barvni film »Koncert na 4 kontinentih«. Kino Svoboda — Trbovlje n: 6. — ». marca ameriški barvni CS spektakel ob n. in 1». url »Jupitrova ljubica«; 10. ln 11. marca španski barvni film ob 17. In 19. url »PrKel je angeli«. Kino Svoboda - Zasavje v Trbovljah: 7. In 8. marca ruski barvni cin. film »Dekliška pomlad«; H. ln 15. marca lugoslo-vanekl cin. barvni film »Signali nad meštom«. Predstave v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15.. 17. In 19.15. Kino Svoboda II. v Hrastniku: 5. marca švedski VV film »Sodnik«; 8. ln 7. marca francosko-Italijanskl CS film »Ugrabljene. SebinUe«; 8. in 9. marca sovjet- ski barvni film »Legenda o zemlji sibirski«; 11. ln 12. marca angleški film »Cas brez usmiljenja«. Kino Litija: 6. — 8. marca ameriški barvni fBm »Pritekli so«; 10. in 11. marca zahodno nemški film »Sovraštvo brez milosti«. Kino Šmartno: 7 ln 8. marca amerškl barvni CS vestern film »Zakon prerije«; 11. marca Šved skl film »Divje jagode«. Kino »Svoboda« Izlake: v soboto, 7. marca ob 9 uri in v nedeljo. 8. marca ob 17. uri domači vojni film »X-25 javlja«. PREKLICI Preklicujem, kar sem izrekel o Mariji Seručar in Janezu Sotlerju za neresnično in se jima zahvaljujem za odstop od tožbe. — Jože Tomc, Trbovlje. Trg revolucije. ZAHVALE Vsem, ki ste spremili najino ljubo mamo Pasto Tušek, rojena Budna na rijenl zadnji poti ln ji pomagali v njeni bolezni, še posebej g. Fani Deoto za njen trud ln skrb družini Višnerjevi in Kastelčevi za Obvestilo, Marinkovim bi ostalim sosedom In znancem, dr. Jožetu Dolancu za pomoč v njeni bolezni, g. župniku SavtnSku za njegovo spremstvo in ganljivi govor ob grobu ter vsem darovalcem vencev, najina prisrčna bvala. Sinova: Pavle ln Ludvik Hilbringen - Melbourne, at. 2.1984 Ob smrti mojega moža Mali oglasi Ugodne prodam tribrzianski moped »Tomos — Colibri« T-12. Vprašati pri »Tomos — servis« Trbovlje. Obvestila TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO Trbovlje vljudno vabi vse člane in ostale ljubitelje turistično-olepševalne dejavnosti na redni letni OBČNI ZBOR. ki bo v torek, 10. marca 1964 v sejni sobi občinskega odbora SZDL (Dom družbenih organizacij) na Trgu revolucije. ""m se -iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom: Praunsajsovim, Drofeaikovtm, Crešnjarjevim in ostalim, nadalje sosedom, prijateljem in družini Mahkovec ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Marija Televizor ▼ Čečah Pred približno mesecem dni je občinski odbor SZDL Trbovlje daroval krajevni organizaciji SZDL Čeče televizijski sprejemnik Prevzelo ga je 'Prosvetno dru-štsp, šola pa je odstopila prostor. Občinsko sodišče v Trbovljah pa je odstopilo nekaj stotov ln Cečani so naposled dobili klub, v katerem se ob televizorju zbira staro in mlado. Pionirji se najbolj zabavajo ob Kljukčevih dogodivščinah, odrasK pa komaj čakajo sobotni večer, da se nasmejijo dogodivščinam državljana Culeta Pokornega. Pa tudi druge oddaje imajo dosti obiskovalcev, saj je v dalo med zagorskim občinstvom izredno zanimanje. C. . 1 a Poročil« ob »J« i ea s.ov io» u.a. u»* .«» 17«, 18 00, 13.00 tn 14«; Poior. nima« prednosti 1 ob lito; Kmetijski nasveti ob 1218; Vse* dan n n st 18.*; radijski dnevnik ob 1»»; oddaja Naši posludale! čestitajo in pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9« bi 12 M. vsak ponedeljek, četrtek m mhatn or ob M * ČETRTEK, 5. MARCA 886 z opernih ln koncertnih odrov; 9.25 Iz Jugoslovanske produkcije zabavne glasbe; 10.15 Pihalni orkester Radia I^ipzig; 18.3« Pet minut za novo pesmico ln Pozdravi mladim risarjem; 12J6 Zabavna glasba; 12.25 Domače melodije; 13.13 Obveetlla ln zabavna glasbe; 13.M Glasbeni sejem (Pester glasben! spored); 15.15 Zabavna glasba; 13.40 Literarni sprehod — Most; 17.05 Igra ansambel George Shearlng: 18.10 Od Budimpešte do VarSade; 18.45 Kulturna kronika; 18.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Lahka glasba; 22.1» S popevkami po svetu; 23JB Godala v ritmu. PETEK, S. MARCA 8.05 Veliki valčki tn operetne uverture; 8.3» Slovenske vokalne -Instrumentalne skladbe ln odlomki; 9.25 Majhen dopoldanski sprehod: 19.» Novost na knjižni polici; 1856 Glasbena medigra; 12.06 Zabavna glasba; 12.25 Za prijetno razvedrilo; 13.» Robert Schumann: Karneval: 14.65 Radijska šola za nižjo stopnjo — Bobkovo darilo; 14.35 Domače pesmi in napevi; 15.2» Zabavna glasba; 15.43 Jezikovni pogovori; 17.66 Iz življenja In dela Anto-hina Dvoraka: 18.10 Pesmi borbe In dela; 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 Lepe melodije; 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih; 22.15 Zabavno-gtaabena oddaja. 60BOT.A, 7. MARCA 805 Vedre melodije za konec tedna; 9.25 Mladina poje; 9.45 Četrt ure z ansamblom »The Shadows«; 10.15 Nekaj polk in valčkov: 1835 Dva ameriška akademska zbora; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Sobotni zabavni mozaik; 13.30 Pester glasbeni spored; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Nastopajo mešani, moški in ženski zbori Tehniške ln Gradbene šole — p. v. D. Korošca; 17.0» Glemo v kino; 17.35 Pesmi In plesi jugoslovanskih narodov; 10.10 Recitali znamenitih pevcev; 1846 Novo v znanosti; 16.05 Glasbene razglednice; ».00 Naši pevci pojo lepe melodije; Zl.ee Sobotni ples; 22.70 Oddaja za naše izseljence NEDELJA, 8. MARCA 7J5 Radijska igra — Sneguljčica; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Operna matineja; IIJO Deset minut z orkestrom Franck Pourcel; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 14.10 Novosti iz arhiva zabavne glasbe; 15.05 Rapsodije In plesi; 18.89 Humoreska tega tedna; 18.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne: 16.45 Igro Plesni or- kester Almč Barelli; 17.03 Ham-mond orgle; 17.15 Radijska Igra - A Ingolič - F Žižek: Obtožujem; 18.00 Glasba Iz znamenitih oper; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite svojo popevko; 21.00 Srečanje s sopranistko Zinko Kunc: 22.10 Plesna glasba. PONEDELJEK, 10. MARCA 17.05 Iz opernega albuma; 18.00 Aktualnosti doma In v svetu; 18-10 Melodije vzhajajočega sonca (japonska zabavna glasba); 18.38 Godala v ritmu; 18.45 Pota so dobne medicine: Izkušnje iz no vlh prelskavnlh metod v nevrologiji; 19.05 Glasbene razgledni cel 20.00 - 22.00 Skupni program. J RT — studio Zagreb — glasbe na panorama; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Skupni program JUT — studio Beograd — revija zabavnih melodij; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu. SREDA, 12 . MARCA 8.05 Jutranji dlvertlmento; 8.53 • Pisani svet pravljic In zgodb; 9.23 Iz Jugoslovanske produkcije zabavne glasbe; 10.13 Slovenski zbori ln ansambli pojo pesmi raznih narodoV; 10.45 Človek in zdravje; ICJ6 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Nenavadni ansambel Davida Carolla; 12.30 Deset minut s pevcem Raf-konp Irgoličem; 13.30 V svetu slovanske tn romanske glasbe; 14.35 Od Sofije do Moakve; tS.IS Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi P. I. Čajkovskega; 17.05 Ciklus Chopinovih skladb; tl.ie Mojstri orkestrske igre: 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Suita ln capric-clo: 20.30 Lepe melodije; 21.05 — 23.20 Skupiti program JRT - studio Ljubljana — Jules Masaenet: Don Kthot (opera v 5 dejanjih); 23.25 'Zaplešimo z orkestrom Tommy Derseya. OLASItO ose«. x «»»«a« ZoJdKifet TEDNIK Najcenejši tednik ,Če uspemo, ie okrepitev nujno!1 rOe&ti Samo še tri dni nas loči od začetka spomladanskega dela tekmovanja v ljubljanski nogometni podzvezi. Minuli teden smo zaprosili trenerja hrastniškega »Bratstva« Ivana Bufkovca, da bi nam v kratkem razgovoru povedal, kaj pričakuje v tem delu prvenstva. Kavno tako smo zaprosili tudi predsednika nogometnega kluba »Rudar« Toneta Prosenca, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj. PROLETAREC - 0LYMP 5:2 (2:1 (č) ZAGORJE — Zadnjo nedeljo pred pričetkom spomladanskega dela nogometnega prvenstva LNP je moštvo zagorskega Proletarca odigralo na svojem terenu prijateljsko nogometno tekmo z moštvom slovenske conske lige — Olimpom iz Celja. Tekma se je končala z zasluženo zmago domačinov z rezultatom 5-2. Tekmo je z majhnimi napakami vodil sodnik Krofel. Vodstvo Proletarca se je odločilo, da zadnjo prosto nedeljo izkoristi za prijateljsko srečanje, in sicer z močnejšim nasprotnikom. da preveri pripravljenost svojega moštva za prvenstveno tekmovanje, ki se prične marca 1964. Čeravno je bilo igrišče težko za igro, sta obe moštvi pokazali kar dober nogomet predvsem pa domačini. In čeprav so bili igralci domačega moštva fizično slabši od nasprotnika, so z borbenostjo in požrtvovalno igro imeli celo tekmo več od igre. Pričetek je bil nervozen in so se prvi znašli ter uredili svoje vrste domačini, saj so že v 29. minuti vodili z 2:0. Oba gola je dosegel Blažič. Nadalje so v 36. minuti gostje po nepazljivosti domačega vratarja znižali na 2:1, kar je tudi končni.rezultat polčasa. V drugem polčasu so domačini še bolje zaigrali in že do 77. minute vodili s 4:1. V 81. mi- nuti so gostje streljali kot, žogo je sprejel na glavo srednji napadalec in jo neovirano poslal mimo vratarja v mrežo in s tem znižal rezultat na 4:2. Samo minuto kasneje so domačini po hitrem napadu zvišali rezultat na 5:2, žogo je sprejelo levo krilo — Zupan in jo mimo presenečenega vratarja poslal v mrežo. Do konca igre so se menjavali obojestranski napadi, ki pa niso rodili uspehov. Po prikazani igri je domače moštvo zasluženo zmagalo. Gole za domačine so dosegli: Blažič 3, Mitič 1 (enajstmetrovka) in Zupan 1, za goste pa sta bila uspešna desno krilo in srednji napadalec. V nedeljo, 8. marca, se prične prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze in bo moštvo Proletarca sprejelo v goste enajsterico Bratstva iz Hrastnika, kandidata za osvojitev prvega mesta v podzvezni ligi. Ce bodo hoteli osvojiti vsaj eno točko, bodo morali zaigrati še bolj zagrizeno in borbeno. 'Svoboda iz Kisovca pa bo gostovala v Hrastniku proti Rudarju. Obema kluboma želimo, da bi v spomladanskem delu prvenstva dosegla več uspehov, na koncu tekmovanja pa zasedla vidnejše mesto na lestvici, kar jima tudi pripada. | Predstavljamo vam Lučko VODIŠEK Vedno nasmejano in dobre »Da bom letos zaplavala na volje smo zatekli simpatično *<*> m =rawl pod 5,50.0.« »Rudarja. Lučko - 'Tvoja največja želja? .»Da bi uspešno dokončala Gimnazijo.« — Kdo je tvoj vzor šport-" nika? plavalko ^VODIŠEK ko je Sla Iz šole domov. Pogovor Je bil kratek In Jedrnat. - Katerega leta sl se začela ukvarjali s plavanjem? " »Š plavanjem sem se začela aktivno ukvarjat!, ko sem Imela 10 let.« — In koliko sl stara sedaj? »15 let.« — Alt se morila ukvarjaš ie s kakšnim športom? ■ Poleg plavanja me veseli še smučanje, košarka in rokomet.« — Tvoj dosedanji najboljši čas? •5.51 na 400 m crawl.« — Koliko rekordov sl postavila? ■ Na 400 m prosto In 200 m mešano sfem dosegla slovenski In državni pionirski rekord.« — Tvoj dosedanji največji uspeh? »Tri prva mesta na pionirskem prvenstvu v Kopru.« — Kaj sl želiš kot plavalka? •Zelja Je veliko. Najbolj sl pa želim, da bi naš klub letos uspešno tekmoval v II. zvezni ligi.e — Kolikokrat tedensko treniraš? »Dvakrat.« ' —--------».---- ,------- - Kaj pričakuješ v letošnji dar ne hodim na tekme.« plavalni sezoni? -ek »Avstralska serjevo.« — Ali hodiš rada na nogometne tekme? »Nogomet ml Je pri srcu kot vse športne panoge, ven- PRIPRAVE NA SPOMLADANSKI DEL TEKMOVANJA 2e v začetku januarja so začeli nogometaši »Bratstva« z rednimi treningi. Kljub snegu in mrazu so vadili redno vsak teden trikrat tudi do 100 minut, delali lažje razgibalne in kondicijske vaje. »Povedal bi tudi rad, da je vseh 17 nogometašev, ki pridejo v poštev za prvo moštvo, kljub vsemu — tu mislim na to, da so skoraj vsi zaposleni na težjih delovnih mestih v Steklarni — rednno in z veseljem prihajali na vse treninge! Za prvo moštvo imam na voljo naslednje nogometaše: Grum I. Pufler I, Hodak, Grum II, Pufler II. Klenovšek. Maurer, Laneger, Premec, Prašnikar, Jager, Trinker, Ocepek, Kavšek. Žlindra. Kratogel in Gošlar.« IGRAJO S SRCEM »Posamezniki so zelo disciplinirani. To pa še ne pomeni, da niso taki tudi ostali. Tisto, kar je danes zelo težko najti, je moč videti pri nogometaših »Bratstva«: IGRAJO S SRCEM, SO PRAVI IDEALISTI. Borijo se za vsako točko.« PERSPEKTIVNO MLADO MOŠTVO »Po zaslugi igralca F. Klenovška, ki je sistematično zbiral in vzgajal mlado moštvo, se mi ni treba bati za morebiten potreben podmladek. Mladinci so zelo nadarjeni in zelo marljivi. Kljub temu, da hodijo vsi v vajeniško šolo, se redno udeležujejo treningov. Trije trenerji delajo individualno z mladinci. Upamo na uspehe . . .« KAJ PRIČAKUJETE V PRVENSTVU? »Borili se bomo za najboljše . . . Moštvo je temeljito pripravljeno. Sedaj je odvisno vse od igralcev. Naša želja je, da bi končno le prijadrali v družbo najboljših slovenskih enajstoric — 1o bi bilo tudi najlepše darilo nogometašev za 40-letnico obstoja društva.« KAJ PRIČAKUJETE V SLOVENSKI LIGI? Ce se bo izpolnila ta naša tiha želja, je nujno računati tudi na okrepitev moštva z mlajšimi igralci. Menim, da imamo vse izglede, da bi v slovenski nogometni ligi tudi ostali,« je ob koncu najinega razgovora dejal tovariš Butkovec. OBSTALI NA IV. ALI V. MESTU S pripravami za spomladanski del tekmovanja so začeli nogometaši hrastniškega »Rudarja« nekoliko kasneje, in sicer v drugi polovici februarja. Vzrok za dokaj kasne priprave je Iskati predvsem v neurejenih organizacijskih razmerah v društvu. Lanskoletna kriza v društvu se je v določeni meri odrazila tudi v deju samih nogometašev. Zadnji občni zbor SD »Rudar« je pa hakazal aktivnejšo delo ter Košaika: Rudor-Partizem 46:41 (20:24) (|ip) LJUBLJANA — V H. kolu zimske košarkarske lige je trboveljski »Rudar« premagl ;ParHzana« iz Škofje Loke z 46:41. V regularnem času sc jc tekma končala neodločeno 38:38, nakar sla moštvi odigrali 5-minutni podaljšek. Igra obeh moštev je bila samo na trenutke lepa in učinkovita. Kljub temu da je bil Rudar tehnično boljše ,moštvo, ni znal tega izkoristiti. Rudar: Virt 10, Otopal 2, Pintar 5, Bola 8. Deželak, Jordan, Žibert 2, Klenovšek, Perpar, Tavzel, 19. Pri Partizanu je biil najboljši Oman z 12 koši. ftove smernice, ki naj bi rešile dosedanje probleme. Občni zbor je tudi nakazal potrebo po večjem razumevanju pri reševanju materialnih in finančnih problemov društva ter potrebo po močnejšem sodelovanju vodstva društva z osnovno šolo heroja Rajka. DOVOLJ NOGOMETAŠEV . . . »Glede števila nogometašev nimamo nobenega problema,« je dejal predsednik društva Tone Prosenc. »Za prvo moštvo je na razpolago 19 igralcev. Močan je tudi podmladek, saj šteje kar 30 pionirjev. Mimo tega pa trenila še 21 mladincev.« Trenerske posle v nogometni sekciji opravljajo domači trenerji: Ivan Selak, Milan Kozole, Gvido Urlep in Franc Tramšek. »Menim, da bo moralo v bodoče vodstvč Rudarja več storiti za vzgojo svojih članov ter preko njih vplivati tudi na gledalce, da se v bodoče izognemo kakršnim koli izgredom. CILJ VODSTVA KOT TUDI IGRALCEV JE, DA V TEM DELU PRVENSTVA OBSTANEMO NA IV. ALI PA V. MESTU.« je podčrtal tov. Prosenc. ROKOMETNA TEKMA (ek) TRBOVLJE — Približno ■500 gledalcev se je v nedeljo dopoldne zbralo ob rokometnem igrišču -Rudarje« v Trbovljah, kjer so bili priča, zlasti v drugem delu srečanja, izredno hitre in dinamične tersučinkovite igre domačinov. V pripravah na spomladanski del prvenstva so Trboveljčani sprejeli v goste moštvo »Medve-ščaka«, ki igra v zagrebški rokometni ligi in je eno boljših moštev. Povsem zasluženo so zmagali domačini z visokim rezultatom 20:6 (6:3). Po dokaj medli in neučinkoviti igri v začetku srečanja, so gledalci menili, da bodo razočarani zapustili igrišče. Gostje so v prvih minutah igre bili dokaj nevarni in je bilo zelo težko »raz- - # HRASTNIK - Kot pretijo videvajo, bodo še v letošnjem • letu prestavili nogometno • igrišče »Bratstva« višje pro- • ti mostu. Uredilib odo tudi w naravne tribune. • # HRASTNIK - Kaže. da bo dvostezno kegljišče v Hrastniku do delovanja »Bratstva« dokončano. Kegljišče je že pod streho, in so potrebna le notranja obrtni^ ška dela. # TRBOVLJE — Rokometaši -Rudarja« trenirajo redno vsak teden po dvakrat tudi do eno in pol ure. Zanimivo je, da treninge opazuje vedno tudi do 100 ljubiteljev rokometa. ♦ HRASTNIK — Za mladega, 17-Ietnega napadalca hrastniškega »Rudarja«, Gra-šaka se je zanimalo nogometno moštvo »Kladivar« iz Celja. Zaenkrat bo Grašak ostal v matičnem klubu. * HRASTNIK — Zaradi izgredov na zadnji prvenstveni tekmi je bilo moštvo hrastniškega »Rudarja« kaznovano s 3-mesečno zaporo igri- # HRASTNIK - Odličen _ igralec hrastniškega »Rudar- • ja« Biderman je bil zaradi S izgreda na zadnji prvenstve- • ni tekmi v jesenskem delu • N PL kaznovan z doživi jen j- • sko prepovedjo igranja. •••eeseesseeeseeset biti« njihovo obrambo Z taktično spremenjeno igro je uspelo domačinom že v zadnjih minutah bo gostov. Pri domačinih gre pohvaliti odličnega vratarja Trpina. Tako kot vratarja je potrebno pohvaliti tudi celotno moštvo »Rudarja', ki je nudilo v nedeljo dopoldne svojim številnim gledalcem zares prijetno športno dopoldne. Srečanje je zelo dobro vodil sodnik Zibret iz Trbovelj. Rudar: Trpin, Sparenblek 3, Jelen 3, Škrinjar 1, Pavlič, Bašič 2, Ačkun 3, Dornik 3, Kmetič 3, Jeko^ 2; Medveščak: Kocijan, Muzurovič. Alečkovič 1, Grba 1, Ribarič. Sponza 3, 2e-leznak 1. DENAR NI VSE! Pregled dejavnosti ter možnosti za nadaljnje delo društev »Partizan« v Zasavju je dokaj problematično. Z najmanjšo problematiko se ubadajo samo v TVD »Partizan« Trbovlje, vsa ostala društva — tako v Šmartnem pri Liliji, kot tudi v sami Litiji, nadalje v Zagorju ob Savi, Izlakah, Hrastniku in Bolah pri Hrastniku — pa se ubadajo tako s finančno kot tudi kadrovsko problematiko in nazadnje (udi s problematiko »prostorov«. Skoraj vsa društva se ubadajo, s finančno problematiko, ki je le ena izmed neštetih problemov, ki ovira še uspešnejše delo, teh doslej najbolj množičnih telesno-vzgojnih društev. Ne moremo in tudi realno ne bi bilo, če bi trdili, tla je denar edini pogoj za uspešno delo. Vzemimo samo za primer TVD »Partizan« Trbovlje ali pa tovrstno društvo v Hrastniku. »Partizan« Trbovlje je eno najmočnejših društev v Zasavju. Tudi tu se ubadajo s finančnimi problemi, toda kljub temu so eno najboljših društev tako v Zasavju in med najboljšimi v okrajnem merilu. Ravno tako je tudi v Hrastniku. Nimajo dovolj denarja, kljub temu pa načrtno delo in entuziazem posameznikov pritegne k delu še tiste, ki bi morda zaradi pomanjkanja finančnih sretl-stev stali ob strani in opazovali nazadovanje dela v društvu. Priznati velja, da je največja ovira uspešnega dela društev »Partizan« v Zasavju zlasti pomanjkanje vaditeljev in primernih prostorov. Skoraj v vseh društvih, razen v Trbovljah, je zaznamovali določeno nazadovanje v delu zaradi odhoda starejših vaditeljev v pokoj. Mladi pa nimajo ali dovolj zanimanja ali pa strokovnega znanja, da'« bi stopili na njihovo mesto. Kaže pa, da bo tudi ta problem kmalu rešen, saj je prvi tečaj za sedanje tekmovalce in bodoče vaditelje TVD »Partitzan« obiskovalo kar nad 50 mladih članov »Partizana« iz vsega Zasavja! Veliko težji in pereč je problem neprimernih prostorov. Tako nimajo na Dolah pri Hrastniku in na Izlakah niti svojega doma in gostujejo v kleti oziroma v šolski telovadnici. Reševanje teh problemov ni samo stvar vodstva društev, temveč tudi problem odgovornih občinskih forumov. Stremeti je za tem, da bi se v društva »Partizan« včlanjevalo člmveo mladine ter da bi bilo njihovo delo uspešnejše. J. S. Koledarček Petek, 8. marca: Andrej Sobota, 7. marca: Tomaž Nedelja, 8. marca: Bojanka Ponedeljek, 1. marca: Frančiška Torek, 1». marca: Viktor sreda, 11. marca: Krištof Četrtek, 12. marca: Gregor studio (Ljubljana). Nastopili bo- ski baroni film »Legenda o zem-NKDEL.1A, 8. MARCA do mladi likovni umetniki Iz Slo- Iji sibirski«; 11. in 12. marca an- 11.00 Kmetijska oddaja (Beo- venjega Gradca, baletna skupina gieški film »Ca« brez usnillje-grad). 11.30 Disneyev svet — če- iz Kamnika, reportaža bo govo- nja«. prav je ljubljanski studio pred rila o najmlajših člpkanicah iz _____^_______ mesecem zaključil serijo risanih Idrije, predstavil se bo jazz or- Kino Litija: 6. — 8. marca ame- mr.npri -Tomos — Colibri« in dokumentarnih filmov iz bo- kester iz Prevalj, govorila bosta riškt barvni film »Pritekli so«; 1 _ gate zakladnice znanega filmske- dva mlada literata iz nedavnega io. tn 11. marca zahodno nemški r -1 z. V pl a^atl pel »101005 Mali oglasi Ugodno pirodam tribrziimski ČETRTEK. 5. MARCA ga ustvarjalca Walta Dlsneyja; srečanja pionirjev-literatov v fiim »Sovraštvo brez milosti«. To oddajo ponavljamo na željo občini Center Ljubljana, poslu-gledalCev v redakciji studia Beo- šali boste mlade pevce, na kon- Kino Šmartno: 1. in 8. marca grad (Beograd). 18.20 Na razpot- cu bo žrebanje nagrade, zastavili amerškl barvni CS vestern film ju — prva zgodba iz nove serije pa bomo spet novo, ki bo to pot »zakon prerije«; 11. marca šved-filmov pod skupnim naslovom posegla na športno področje. ski film »Divje jagode«. Nenavadni konj Champion. Glav- 19.00 TV obzornik (Ljubljana). ni osebi sta enajstletni Nicky in 19.30 Sprehod skozi čas — doku- Kino »Svoboda« Izlake: v so-njegov stric Sandy. Rickijeva mentarni filmi s komentarjem boto - marca ob , uri ,n v ne_ nen^vadni^kon^ChamptonYn‘pes d^e^J^^^r^anV ^ Rebel (Ljubljana). 18 poročila (Ljubljana). servis« Trbovlje. Obvestila kraj ujamem (Ljubljana); 18.00 Poročila (Za- dlnskj Tv klub _ 0■ :18^0 Poročitla (Ljubija Glasbeni kotiček: Gregor Strniša lamo - lutkovna (Ljubljana); j^ TV otorn k mroRjubljan^Too gSibe” furana)?120.00 ^e^Tport^pBNjTV)0 -................. - TV dnevnik (JTV); 20.30 Propa- ^TV anevnik (JTV). 20.30 Ev- potovanje«; 10. - 12. marca j u-gandna oddaja (Beograd), -0.4., genya Gramjet — sovjetski celo- goslovanskl Ekran ha ekranu Cilmskl mo- večernl £ilm v režiji Sergeja zaik (Zagreb), 21.45 Obisk, pil Aleksejeva (Zagreb). 22.00 Poli-Idparju Petru Crnetu (Ljubija- razg0vori (Zagreb). Tema ln na): 22.15 Poročila (Ljubliana). komentator bosta objavljena v SOBOTA, 7. MARCA dnevnih objavah. 22.30 Poročila 17.50 Poročila (Beograd); 18.05 (Zagreb). Prenos koncerta glasbene šole TOREK, 10. MARCA (Beograd); 19.00 TV obzornik (Lju- Ni sporeda. Dijana); 19.20 Križem po Paragvaju — potopisna reportaža s SREDA, 11. MARCA prikazom zanimivih živali (Lju- V7.00 Ruščina na TV (Ljublla-bljana); 19.50 Kaj bo prihodnji na). 18:00 Poročila (Ljubljana), teden na sporedu (Llubljana); is.05 Nils Werner: Medved Brum-10.90 TV dnevnik (JTV); 20.30 ček - slikanica za najmlajše Propagandna oddaja (Ljubljana); (Ljubljana). Zgodba govori o ma-20.45 Ogledalo državljana Pokor- lem Boštjanu, kako se je razje-nega — komedija (Beograd)"; 21.45 zli na svojega medvedka, ki sl Glasbena oddaja — izvajajo" |e razparal kožušček. Užaljeni umetniki lz Novega Sada (Beo- medvedek ga je nalo zapustil, grad); 22.45 Dick Powell vam pri- Kaj vse je doživel in kako se Je poveduje — serijski film (Lju- spet vrnil k Boštjanu, vam bo bi lana); 23.35 Poročila (Ljubija- pokazal s slikami inž. arh. Marna) lan Amaliettl. 18.20 Pionirski TV Kino Delavski dom v Trbovljah: 5. marca angleški CS film »Noč, kl se pomni« (Potop Tita-nica); 6. — 9. marca ameriški barvni CS film »bullverjevo potoval . goslovanskl barvni film »Koncert na 4 kontinentih«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 6. — 9. marca ameriški barvni CS spektakel ob 17. tn 19. uri »Jupitrova ljubica«; 10. ln 11. marca španski barvni film ob 17. in 19 url »Prišel je.angelj«. Vsem, kl ste spremil! najino ljubo mamo Pavlo Tušek, rojena Budna na njeni zadnji poti tn Jt pomagali v njeni bolezni, še posebej g. Fani Deoto za njen trud in skrb družini Višnerjevi in Kastelčevi za obvestilo, Marinkovim ln ostalim sosedom in znancem, dr. Jožetu Dolancu za pomoč v njeni bolezni, g. župniku Savtnšku za njegovo spremstvo in ganljivi govor ob grobu ter vsem darovalcem vencev, najina prisrčna hvala. Sinova: Pavle In Ludvik Hllbringen - Melbourne, 24. 2. 1964 Ob smrti mojega moža Franca Lubeja Kino Svoboda - Zasavje v Trbovljah: 7. In 6. marca ruski barvni cin. film »Dekliška pomlad«; 14. In 15. matca jugoslo- iuirrpnn zahvaliuiem vsem vanskl cin. barvni film »Signali ,e 1 , r.,° zanvdijujtm vsuli nad mestom«, predstave v so- sorodnikom: Praunsajsovim, boto ob n. ln 19.15. v nedeljo ob Drofenikovim, Crešnjarjevim 15.. n. tn 19.i.>. £n ostalim, nadalje sosedom, Kino svoboda n. v Hrastniku: prijateljem ln družini Mah-5. marca švedski VV film »Sod- kovec ter vsem, ki so ga nlk«; 6. In 7. marca francosko- na 7at4nil noti italijanski CS film »Ugrabljene spiemilt na zadnji pUL Sabinke«; 8. ln 9 marca sovjet- Žalujoča zena Marija Televizor v Čečah Pred približno mesecem dni je občinski odbor SZDL Trbovlje daroval krajevni organizaciji SZDL Čeče televizijski sprejemnik. Prevzelo ga je Prosvetno društvo, šola pa je odstopila prostor. Občinsko sodišče v Trbovljah pa je odstopilo nekaj stolov in Cečani so naposled dobili klub, v katerem se ob televizorju zbira staro in mlado. Pionirji se najbolj zabavajo ob Kljukčevih dogodivščinah, odrasli pa komaj čakajo sobotni večer, da se nasmejijo dogodivščinam državljana Culeta Pokornega. Pa tudi druge oddaje imajo dosti obiskovalcev, saj je v dalo med zagorskim občinstvom izredno zanimanje. C. RTV - Ljubljana Potočil« UL 4.10 ) UL S.IHI. 10.0«. 12 0" u 01. n 00 17.00, IB 00 23 01 tn 24 00. Pozor. nima! prrrtnosul ob 1100; Kmetijski nasveti ob 12 19; Veak dan ta vai ob 16.00; radijski dnevnik ob 10 30; oddaja Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9 05 ln 12 05 vsak onnrdeljek četrtek In soboto 0» ob 14 M ČETRTEK, 5. MARCA 8.05 Z opernih ln koncertnih odrov! 0.2$ Iz Jugoslovanske produkcije zabavne glasbe; 10.15 Pihalni orkester Radia Leipzig; 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domače melodije; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.30 Glasbeni sejem (Pester glasben! spored); 15.15 Zabavna glasba; 13.40 Literarni sprehod — Most, 17.05 Igra ansambel George Sheartng; 18.10 Od Budimpešte do Varšave; 13.45 Kulturna kronika: 19 05 Glasbene razglednice: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.43 Lahka glasba; 22.10 S popevkami po svetu; 23.05 Godala v ritmu. PETEK, 6. MARCA 8.05 Veliki valčki ln operetne uverture; 8.30 Slovenske vokalne -Instrumentalne skladbe ln odlomki; 9.25 Majhen dopoldanski sprehod; 10.30 Novost na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra: 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Za prijetno razvedrilo; 13.30 Robert Schumann: Karneval: 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Bobkovo darilo: 11.35 Domače pesmi In napevi; 15.20 Zabavna glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 17.05 Iz življenja' ln dela Antonimi Dvoraka: 18.10 Pesmi borbe 1n dela 19 05 Glasbene razglednice; 20.08 Lepe melodije: 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih; 22 ® Zabavno-glasbena oddaja. SOBOTA, 7. MARCA 8.03 Vedre melodije za konec tedna; 9.25 Mladina poje; 9.45 Četrt ure z ansamblom »The Shadows«; 10.15 Nekaj polk ln valčkov; 10.35.Dva ameriška akademska zbora; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Sobotni zabavni mozaik; 13.30 Pester glasbeni spored: 15.15 Zabavna glasba; 13.10 Nastopajo mešani, moški in ženski zbori Tehniške in Gradbene šole — p. v. D. Korošca; 17.03 Gremo v kino; 17.35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov; 18.10 Recitali znamenitih pevcev; 18.45 Novo v znanosti; 19.03 Glasbene razglednice; 20.00 Naši pevci pojo lepe melodije; 21.00 Sobotni ples; 22.10 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 8. MARCA 1.55 Radijska igra — Sneguljčica; 10.00 Se pomnite, tovariši .. .; 10.30 Operna matineja; 11.50 Deset minut z orkestrom Franck Pourcel; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 14.10 Norosti lz arhiva zabavne glaslie; 15.05 Rapsodije In plesi; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne; 16.45 Igra Plesni or- kester AimČ Barelll; 17.63 Ham-mond orgle; 17.15 Radijska igra — A. Ingolič — F, Žižek: Obtožujem; 18.00 Glasba lz znamenitih oper; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite svojo popevko; 21.00 Srečanje s sopranistko Zinko Kunc; 22.10 Plesna glasba. PONEDELJEK, 10. MARCA 17.05 Iz opernega albuma; 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu; 18.10 Melodije vzhajajočega sonca (japonska zabavna glasba); 18.36 Godala v ritmu; 18.45 Pota sodobne medicine: Izkušnje lz novih prelskavnlh metod v nevrologiji; 10.05 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 Skupni program JRT - studio Zagreb — glasbena panorama; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Skupni program-JRT — studio Beograd — revija zabavnih melodij; 23.05 Literarni nokturno; 23.13 S popevkami po svetu. SREDA, 12. MARCA 8.05 Jutranji dlvertlmento: 8.53 Pisani svet pravljic ln zgodb; 9.25 Iz Jugoslovanske produkcije zabavne glasbe; 10.15 Slovenski zbori ln ansambli pojo pesmi raznih narodov; 10.45 Človek ln zdravje; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Nenavadni ansambel Davida Carolla; 12.50 Deset minut s pevcem Rafkom Irgoličem; 13.30 v svetu slovanske in romanske glasbe; 14.33 Od Sofije do Moskve; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi P. 1. Čajkovskega; 17.05 Ciklus Chopinovih skladb; 18.10 Mojstri orkestrske igre: 19.05 Glasbene razglednice; 26.00 Suita ln capric-clo; 20.30 Lepe melodije; 21.05 — 23.20 Skupni program JRT — studio Ljubljana - Jules Massenet: Don Klhot (opera v 5 dejanjih); 23.25 Zaplešimo z orkestrom Tommy Derseya. OLAeifcO ! ■ *»«- ; BaiaM&kt TEDNIK Najcenejši tednik Anton Hribar: Konec Športne kariere? Kaže, da bo uspešna športna pot mladega irbovelj- kraj pretepe, ile se na cesti sikega boksarja ANTONAHRIBARJA, člana TVD :Piir- pretepa 15 ■moških. Zaredi ■ iizaua« Trbovlje kmalu končana, če bo šlo tako naprej, poškodb je Mi v bolnieo od- ■ Do nedavnega se je za tega mladega, nadarjenega ru peljan ignac Sačar. Medj . ■ perspektivnega boks, * ' ’ ■ perlotivili. Naenkrat tl Bil. GA JE KAMEN (o) ZAGORJE — V sredo, 26. februarja, se je smrtne ponesrečil na nedograjeni Zasavski cesti ob 11.20 upokojenec Leopold Martinčič, star 56 let, iz Zagorja ob Savi, Cesta 9: avgusta 26. Omenjenega dne je Martinčič čistil cestišče z Jožetom Smolejem, da bi lahko Dolanc spravil les. Iz strmega brega nad cestiščem je priletel 2 kg težak kamen in zadel Martinčiča v zatilje. Ko je prispel na kraj nesreče rešilni avtomobil z zdravnikom, je bil Martinčič že mrtev. sarja lahko slišalo vse samo v su- glavnimi pretepači je bil Iz poročil postaj L.VI v Litiji, in Trbovljah povzemalo »12. februarja <964. se je Anton Hribar prebudil v lokalu »Delavski dom« na Te-; i-ez.iji in opazil, da se v nje-; govi neposredni bližini pretepajo. Videl je, da se pre-‘ (cpajo njegovi prijatelji in mesarska pomočnika Jože l.eodaro in Janez Božič. Skečil je na mizo in začel Božiča in Lendara brcati s čevlji. Obe mesarska pomočnika sta bila telesno poškodovana in bila več dni v bolniškem staležu.« »V večernih mah 15. februarja je prišlo na plesišče v sindikalni dvorani na Stavtiah do pretepa. V dvorani pri točilni mizi je začel Anton Hribar razgrajati. Ko je prišel uslužbenec postaje LM iz Litije v dvorano, je moral s silo odstraniti vinjenega Hribarja iz dvorane. V času ko je uslužbenec LM prišel s Hribarjem do vrat, ga je udaril (kot so kasneje izpovedale priče) po glavi Edvard Sano (ki je bil v bolniškem staležu) ter mu zadal lažjo telsno poškodbo.« »14. januarja 1964, oh 21. uri je bil v gostišču pri »Spancu« v Zgornjih Trhov-Ijah vinjeni A. Hribar. Ker mn natakarica nj. hotela več dati alkoholne pijače, je začel razgrajati. Za natakarico je najprej vrgel stol, ki se je zlomil. Zatem je razbil še en kozarec in kljuko na vratih. Ko je v gostišče prispel uslužbenec LM iz Trbovelj, se je A. H. vedel proti njemu skrajno nesramno in žaljivo. Zmerjal ga je z nedostojnimi izrazi, ter ga podil iz lokala. »t. marca ob 21.30 so od »Spanca« sporočili, da _ jo prišla v gostišče skupina tudi Anton Hribar.« mladih, vinjenih fantov, ki ■ Za zaključek le vpra-so začeli razgrajati po lo- ■ sanje: Kaj je storila kalu ter izzivati druge go- ■ boksarska sekcija TVD •te. ■ Partizana«, ko je A. Hri- Patrola F.M iz Trbovelj je ■ bar uporabil svoje pesti ugotovila, ko je prispele n« ■ na javnem pretepu? ščajo otroke, da hodijo sami cejšnja gospodarska #kvd,, in se nanašajo na to — saj (okoli 100.000 dinarjev), ‘ker se mu ne more nič pripetiti, bi se vino v poletni vročini ko je z menoj! S SODIŠČA OTROCI IN PROMETNE NESREČE PožSodoval je brala Med vzroki prometnih nesreč, ki se ponavljajo iz leta v leto, je tudi precejšnje število otrok. Tu ni mišljeno število vseh otrok v Zasavju, ampak Število prometnih nesreč, ki so jih zakrivili otroci. V nekaterih primerih so otroci zakrivili prometne nesreče z precejšnjo materialno škodo in niso utrpeli nobenih telesnih poškodb. Bilo je pa tudi precej prometnih nesreč, ki so jih povzročili otroci, ki so utrpeli bodisi lažje ali pa težje telesne poškodbe. Vsekakor je najbolj drastičen primer težke oziroma smrtne nesreče zagorski primer, ko se enemu udeležencu prometne nesreče ni zgodilo nič, če ne upoštevamo majhne praske po glavi, komolcih in obrazu, drugi udeie-leženec prometne nesreče je pa kasneje podlegel dobljenim poškodbam. Nimamo točnega pregleda kolikor prometnih nesreč so zakrivili v Zasavju otroci. Vemo pa, da so samo na področju trboveljske občine v lanskem letu otroci povzročili kar 10 prometnih nesreč-z večjo ali manjšo materialno škodo in da so zado-bili težje in na srečo v večini primerov le lažje telesne poškodbe. Čeprav Je v večini šel na območju občine že uvedena stalna ali pa občasna ura prometne varnosti, na kateri se učenci seznanjajo z osnovnimi cestno prometnimi predpisi ter kako se morajo vesti na cestah, da ne povzročijo prometnih nesreč, je čutiti še precejšnjo pomanjkljivost pri podajanju snovi otrokom. Jasno je tudi, da šola ne more vcepiti tisto, kar je najpomembnejše otroku — kako se mora vedno obnašati na i cesti. Kajti učenec v šoli in otrok na cesti, sta praktično dve stvari. Učitelj ne more biti vedno z otroki. Tu se pa začenja stalna naloga staršev. Vsi starši bi morali upoštevati, da je v Trbovljah promet zelo močan in da so ceste dokaj ozke in nepregledne ter da je veliko takih voznikov motornih vozil, ki vozijo zelo hitro. Otroci pa kaj radi nepremišljeno prečkajo cesto ali pa iznenada stopijo iz pločnika na cesto — in nesreča je tu. Potrebno bi bilo, da bi starši vsak dan, kadar gredo otroci v šolo ali pa če jih pošljejo kam, da bi jih nenehno opozarjali, naj ne skačejo na cesto, naj ne prečkajo ceste, predno se niso prepričali, da je pot prosta, ter naj se na cestah ne igrajo. Ravno tako je nujno, da starši, ki gredo na sprehod z otroci, ne pu- LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE Zagorje ob Savi sprejme STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za vzdrževanje strojnih naprav. Razpis velja do-zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. POSLOVNO ZDRUŽENJE RUDIS TRBOVLJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1 stenodaktilografko in 2 daktilografki. Ponudbe je poslati na tajništvo Združenja. Elektro Ljubljana, POSLOVNA ENOTA TRBOVLJE nujno potrebuje za svoje strokovne sodelavce več opremljenih ali neopremljenih samskih sob, kjerkoli v Trbovljah. Najemnino plačamo za eno leto vnaprej, v posebnih primerih pa sklepamo najemno pogodbo tudi do treh let. j (o) TRBOVLJE - Tričlanski senat Občinskega sodišča v Trbovljah je spoznal za krivega Alojza CENKARJA, 1924, iz Trbovelj, ter ga obsodil na 1 mesec zapora, pogojno za dobo dveh let. A. Cenkar je lani 14. septembra na dvorišču stanovanjske hiše na Neži lažje telesno poškodoval brata Jožeta Cenkarja po glavi z desko ter mu tako prizadejal lažje telesne poškodbe. Odstranil je pečat (o) TRBOVLJE — Tričlanski senat Občinskega sodišča v Trbovljah je obsodil Mirka ŠRIBARJA, 1919, iz Trbovelj na plačilo 15.000 dinarjev kazni, pogojno za dobo dveh let. Sribar je odstranil pečat, katerega je tržni inšpektor iz Trbovelj uporabil za to, da bi preprečil prodajo neuporabnega vina. Šribar je neugotovljenega dne v maju 1963. leta samovoljno odstranil pečat s 627-litrskega soda. V sodu je bilo še 300 litrov vina. V svojem zagovoru je M. S. dejal, da je tržni inšpektor zapečatil 637-litrski sod, v katerem je bilo še 300 litrov vina z utemeljitvijo, da je za potrošnjo neprimerno. Glede prodaje neprimernega vina je tekel pred Okrožnim gospodarskim sodiščem v Ljubljani postapek. V maju je javni tožilec umaknil obtožbo proti Š. kot odgovorni osebi gostišča »Na hribčku«. S. je menil, da ima pravico zapečateno vino prodati. Bal se je tudi, da bo nastala pfe- Rozšititev in modernizacija steklarni«« V Steklarni v Hrastniku pripravljajo razširitev in modernizacijo slikarnice za dekoriranje razsvetljavnega stekla. Na tržišču je namreč precejšnje povpraševanje po razsvetljavnem steklu, zaradi česar je treba urediti modeme pralnice in kabine za brizganje izdelkov iz stekla. utegnilo pokvariti. Iz spričevala Kmetijskega inštituta Slovenije je bilo razvidno, da vino ni bito primerno za prodajo. NESREČE HRASTNIK - 27. februarja je prišlo zaradi neprevidne vožnje ob 18:45 v Hrastniku do prometne nesreče. Ob tej uri se je peljal Peter KORITNIK, Iz Hrastnika štev. 79, z motornim kolesom Lj 19-171 s sopotnikom' ter se pogovarjal. Med vožnjo se je obrnil k sopotniku Viljemu Centrihu, tako da sta se najprej zaletela v obcestni robnik, nato sta oba padla. Na motornem kolesu je minimalna materialna škoda. Centrih pa ima' zdrobljeno koleno. IMMf t PRISEBNOST NA MESTU V nedeljo dopoldne, nekaj po deseti uri, je na glavno cesto, nedaleč od Gasilskega doma v Trbovljah, priteklo nekaj-letno dekletec. Nasproti ji je v tem trenutku peljal z zmerno hitrostjo osebni avtomobil znamke Olim-pia. V hipu se je znašel pri dekletcu Tone inž. Urankar, zaposlen v Termoelektrarni Trbovlje, ki je šel po desni strani pločnika proti Petrolu in jo potegnil s cestišča. Čeprav bi voznik osebnega avtomobila verjetno lahko pravočasno zavrl in preprečil nesrečo, je bila prisebnost Inž. Urankarja v tistem trenutku več kot na mestu, za kar nedvomno zasluži javno priznanje. (p) TEDNIK Naročajte Mitnice - carinarnice Se iz časov splavarjev in kasneje tudi iz Napoleonovih časov so ostale stavbe v katerih so bili sedeži upravnih in finančnih organov takratnih oblasti. Starejši Trboveljčani verjetno vedo, da je bila v lovskem gradiču Celjskih grofov v Zgornjih Trbovljah v času Napoleonovih vojn postaja »carinikov«. Tu so v glavnem opravljali delo Francozi, ki so skubili domače tovornike, ki so prevažali bodisi sol ali pa kake druge dobrine skozi trboveljsko kotlino v Savinjsko dolino ali pa na Dolenjsko. Na križišču pri Sušniku, kjer je sedaj poslovalnica »Vitaminke« in mesnica, je bila ravno tako v Napoleonovih časih druga trboveljska »carinarnica« in mitnica. Od tu so mitničarji hodili do sedanjega savskega mostu pri železniški postaji ter pobirali mitnino od splavarjev. Ravno tako so pobirali mitnino na samem križišču od tovornikov, ki so odhajali na Hrvatsko ali pa na Dolenjsko. ' -saj Na podlagi zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, štev. 47/59) ter 13., 21. In 22. člena Pravil sklada in po sklepu upravnega odbora z dne 14. januarja tega leta razpisuje Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Hrastnik NATEČAJ za dodelitev posojil za gradnjo stanovanj in stanovanjskega sklada. 1. Stanovanjski sklad občine Hrastnik bo v letu 1964 dajal posojilo iz svojih sredstev za dograditev in novogradnjo stanovanj na območju občine Hrastnik. Natečaja se lahko udeležijo družbeno pravne osebe in osebe v delovnem razmerju; 2. osebam v delovnem razmerju se daje posojilo le za dograditev individualnih hiš, ki so dograjene do prve faze (podkletene) ali za odkup stanovanj v bloku; 3. posojila bo sklad odobraval pod naslednjimi pogoji: a) najnižja lastna udeležba znaša 50*/« od predračunske vrednosti zgradbe, b) najdaljši rok vračanja je 20 let, c) najnižja obrestna mera je 2’/«; 4. ponudba mora vsebovati: a) znesek posojila, b) ponujeno obrestno mero, c) ponujen rok odplačila in lastno udeležbo; 5. ponudbo je treba vložiti pri Stanovanjskem skladu občine, Hrastnik 154, do 15. marca 1964; 6. o izidu natečaja bodo ponudniki obveščeni pismeno. 0 0 0 0 1» j V S I ; $ 0 0 0 0 0 0 REDKA ZANIMIVOST: 1.000 let stara zgradba? Na Rovah pri Kolrede-ž.u (občina Zagorje ob Savi) je v nedeljo dopoldan fotokamera zabeležila izredno staro zgradbo. Sedanji lastnik Tone Fajfar (po domače Mohar) je povedal, da so 1917. leta dali na hišo novo sleme, na starem slemenu pa so te- je na fotografiji, Se tak-daj zapazili letnico 964! šen, kakršen je bil, manj-Pripovedujejo, da je bila kajo le hodniki, ki so bili v tej hiši včasih pisarna v starih časih okrog hiše. gambrških graščakov, po- Pripis uredništva; Ce zneje pa so v njej prebl- kdo ve za kakšne podatke, vali biriči oziroma valpti, ki utegnejo našo infor-Tone Fajfar je še pove- macijo dopolniti, prosimo dal, da je del zgradbe, ki za sporočila. 1» l> 1» V l' £ !» !> v i| i» v !» i' i' \ # 0 0 \ \ 0 $ V NAJSTAREJŠA G0DRA IZ ZASAVJA ■ Verjetno je petčlanski glasbeni ansambel z Dola pri Hrastniku najstavejši v Zasavju, saj so vsi člani skupaj stari nad 300 let. ■ Druga zanimivost je, da že celih 25 (!) let igra v isti zasedbi. Vodja ansambla je Jože Dragar, v njem pa igra- jo še Lojze Dragar, Nande Kokolj, Franc Ladiha in Franc Štraus. ■ Tretja zanimivost: igrajo le • na občnem zboru KO ZB NOV, za 8. marec — dan žena ter na občnem zboru slovitega Društva copatar- jev*. Igrajo vedno brezplačno (!). ■ V predpustu so ti godbeniki z Dola slavili 25-let-nico delovanja. Upajo, da bodo v enakem sestavu igrali še vsaj 25 (petindvajset) let. -saj j; NOVI KANDIDATI ZA ČLANE »COPATARJEV« IZ MARIBORA < > i > i > < > i > i > 11 i > < i 11 11 11 < i < i 0 11 < I < I < I < I 1 > I > I > < > II I k Minule dni smo dobili iz Maribora dopis, s katerim se tiskarji in dva stavca iz obrata »Mepa« CP »Mariborski tisk« vključujejo v dolsko društvo »copatarjev«. Zaradi zanimivih predlogov bomo kar navedli dopis v celoti: »Sporočamo vam, da se z veseljem vključujemo v vašo slovito organizacijo, to je društvo .copatarjev’. V društvo smo se vključili zato, ker imamo v našem kolektivu veliko takih primerov, kot je bilo navedeno v članku. • Želel bi, da dodate še nekaj primernih točk,- kot • na primer: prepoved gledati in hoditi na nogometne • tekme, prepoved kajenja na lastne stroške, stroga • prepoved vožnje z avtomobilom — brez boljše po- • lovice, prepoved dela nadur ter da bi se držali gesla ,če ženi pomivaš posodo, ti mora žena potem pomagati prati perilo’. Upamo, da ste nas z veseljem sprejeli v to organizacijo in upamo, da bomo s skupnimi napori reševali zakonske težave. Ne vemo le, kje so ostali priimki?« Učenci iz Trbovelj večkrat obiščejo hram, v katerem je nekaj časa živel tudi sekretar CK' > ZKS tovariš Miha Marinko Človek, ali ne jočeš za prazen nič? F Nekje v Zasavju so sl ljudje ustvarili »božjo . ppt«. *V zatemnjen in posvečen hram i je prihajalo vse, »kar leze ino gre« ter Strmelo v moderniziran oltar, kjer se je kdaj pa kdaj prikazal ON (joj, kako lepe očke ima in kako črne lase, pa tako lepo zalita in rdeča lička!) in za- i j KRIŽANKA f Vodoravno: ! židovski kralj; "4. geometrijski pojem; 7. odeja; 9. barvan 10. kemični simbol; 11. začetnici našega dirigenta; 12. osebni zaimek; 13. latinski veznik; H. pripadnik starega naroda; 16. vrsta mravelj; 18 oče; 19. mel, mivka, ' Navpično: 1. vulkan na otoku Mlndanao; 2. skupina pevcev; 3. koča na Pohorju; 4. oziralni zaimek; 5. vrednotiti'; 6. himalajska koza; 8. števhik; 12. oksid; 13. grškar črka; 14. začetnici pevca zabavne glasbe; 15. vrsta; 17 kemiChi simbol. z 2 J 4 J b / 1 i » 1 /Ji. // i A i) I /4 f i // •h /? !1 /f REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Vodoravno: porozne - o - splav - lo - a - VT - Izdrtje - na - j -er - Orjen - p - majnlca. pel, da so se prisotni topili od miline, sočustvovali do solz, preklinjali od ogorčenja in bili sploh ua njegovi strani. Kdo bi ne bil, ko pa je moral revček toliko prestati. Hudobni oče ga je Iz objek-• ta virih in subjektivnih razlogov odnesel it tuji, hudobni ženski. In to še čisto majhnega. Tu. je tibožček neznansko trpel. Za mater je bil izgubljen (menda si je mislila: »hvala bogu«), oče pa sc je med tem časoih ubil, ko je prižgal vžigalico. (Drugega tudi zaslužil nt — hudoba!) Krt je ON toliko zrasel, da se je prvič zaljubil, je prišel v cirkus. Tu je zapel o ciganski violini in čez noč zvezdniško zaslovel. Pel je povsod: na trgih, kjer je ljudem kolektivno zastajal dih, v ogromnih gledališčih, kjer imajo za odrom stanovanja za kokoši in prašiče (beri: kokošnjake in svinjake — »hec« mora biti), na radiu in končno na televiziji (zadeva se dogaja namreč danes). Ko je tako pel zelo mile pesmi, ga je mati (Joj!) spoznala (oh), saj Je Imel njeno verižico okoli vratu (oh, jeoj!). Skodelica s kavo ji je padla iz rok in se raalila po njeni dragoceni obleki —• saj je bila vendar markiza! Bila pa Je tako dobra (ne kava ali obleka, ampak markiza!), da je poiskala svojega sina (saj je s petjem že veliko zaslužil!) in mu razkrila svojo turobno preteklost Nato sledi nekaj radostnih presenečenj, ob katerih ljudje ostanejo hladni kot led ali pa zbežijo v svoje hrame in tu padejo v nezavest in na modernem oltarju se pojavi (oh, škoda) tisti zlovešči napis KONEC. Ljudje kolektivno ožmejo enega ali dva robca, obrišejo še zadnje, za lešnik debele solze, in .že so sredi krute vsakdanjosti. Čudež je mimo. Začel se, je s trojnim cirkusom: pred blagajno, v predfilmu in v filmu, končat s četrtim, saj je treba slavo o filmu ponesti v zadnjo hribovsko vas. Trgovina "s človeškimi čustvi cvete, denar se kopiči. (Ne, za tak film pa res ni škoda dati niti denarja. Naši filmarji pa nič ne znajo.) Čudo si hodijo potem nekateri še in še ogledovat, celo tekmujejo med seboj, kdo bo večkrat prisoten pri največjem kulturnem obredu desetletja. Ko vsi ganjeni doma legajo spat, se zazrejo v zvezdnato noč (tudi ON je tožil zvezdam o svojem trpljenju) in šepetajo: Joselito, Joseli-t».’>. Pri nas se tako žalostne in globoke zgodbe niso dogajale niti pred vojno, niti med vojno, niti se ne dogajajo zdaj, to Pa zato ne, ker nimamo baronov#- grofov, plemičev, markizov in druge podobne navlake. Tam, v sončni deželi pa vse to imajo (imajo tudi nekaj malega revežev) in to je potrebno objokovati. (Cigan ima violino, da sl služi kruh, markiz pa reveže...) Pa ne samo to, tudi naš okus je pomilovanja vreden (oh, joj, revček). N. R. Barvne reklame vzbujalo asocl-I acljo potreb po nakupu, tujcem pa so največkrat le kažipot do ' njihovega hotela. Takole pre-; udarjaš: mimo tiste velike rde-i če reklame moram, potem Je 1 tista zelena In Se ena utripajoča, j Pa levo In to Je moj hotel. Malo ojunačen od prejšnjega j večera, Se bolj pa radoveden, | Jo drugi večer le mahnem na Plgalle. Namen Je trden, le pogledam,. . . Kaj kmalu uvidim, da le Se pogled preveč. Iz vseh kabaretov vabijo reklame ln tudi vratarji le od daleč ponujajo vstopnice Zal pa za prenekatC-| rimi začesaml čakajo le dekleta : na svoje gojite Stranske ulice n idljc še slabšo sliko Na ogled | prava »dežurstva« lahkih deklic In »kupčije« se sklepajo -vpričo vseh tako svobodno, kot | hi cigan prodajal svoje kljuse Piecej »kupcev« Je temnopoltih . mladih fantov ki kar na ulici , odštevajo denai In potem, ko se čez kratek čas vračajo. Dovolj , Je le pogledati dekle te vrste ln že vam popravlja robček v žepu •n vas v vseh Jezikih nagovarja Najbolj nizkotni pa so med njimi Prepiri za kliente Vse kar je prej še rafinirano skrito, pride ob takih Izbruhih na plan. No naše kranjske Micke nas lahko brez skrbi puste v take ulice, veliko večja nevarnost jim preti od domačih deklet. Naslednji dan smo sl ogledali umetnostni muzej v Louvru, nekdanjo kraljevsko palačo, zgrajeno v renesančnem slogu, z znamenitimi deli svetovnih kiparjev, slikarjev ln arhitektov Nekatera so zastražena. Tako se znani Mona Lizi ne' smeš približati več kot na pol metra. Istega dne smo sl ogledali tudi znano katedralo Notre Dame Gradili so Jo 180 let tn je okrašeni tudi na zunaj z raznimi u-metnljami. TaKo Je nad vhodni ml vrati upodobljena »Zadnja sodba«, kjer gredo duše dobrih v nebesa, duše grešnikov pa pelje satan v pekel Satan se z eno roko zakriva In Parižani' so sl Izmislili malce pikantno prlpo vedko. Kadar bo šla 15 letna devica (Parlžanka) mimo te katedrale, bo hudič umaknil roko in takrat bo konec sveta To Je pravzaprav potuha moškim, kajti takoj zatem se Je nekdo v naši skupini oglasil s pripombo: •Glejte, moški skrbimo, da še ni konec sveta!« Se bolj kot to, pa me je presenetilo resno vprašanje starejše tovarišice, če bi lahko šlo tudi kakšno drugo dekle tam mimo z istimi kvalifikacijami? Na hitro smo jo potolažili, da pridejo v poštev le Parlžanke. Se precej lepih stvari Je v Parizu, a treba Je ttl tudi malo lz mesta. Jugozahodno od Pariza Je znano mesto Versailles, kjer Je znamenita palača Ludvig XIV Velike dvorane tega kraljevega gradu še danes zgovorno pričajo o razkošju takratnega dvora Nas pa zanima še novejša zgodovina In tako kmalu odkrijemo mizo, na kateri je bila 1919. leta podpisana znana mirovna pogod ba z Nemčijo. Tako mali kos pohištva pa vendar nema priča velikega zgodovinskega dogod ka Vodnjaki ln vodometi pri-vabljajo množice turistov tn tudi Parižani se kaj radi sprehajajo v senci številnih eksotičnih dreves v parku. V bližini je umetni kanal, kjer pridno vadijo veslaš ki klubi. Ce kje, potem ravno tu nudi okolica fotoamaterjem iz redne možnosti za posnetke. HUDOBNI 1 »Je že dobro.« Odmahnil je z roko, toda desnico je držal še vedno v- desnem žepu vijoličaste domače halje. »Torej. prišli ste zaradi avtomobila miss Kolčhenko. Pa povejte, kaj je z njim.« Zgnetel sem se mimo ženske in stopil proti njemu. Ona se. mi je spet plaho umaknila in se stisnila ob steno. »Mirne duše lahko snamete klobuk,« me je poučil, »ali, pa lahko to vsaj poizkusite.« Snel sem klobuk in se opravičil. Dama s kamelijami ni bila proti tej podobi nič. Dolgi cigaretni ustnik je ležal na tleh. Ko sem bil oddaljen še tri korake od njega, je malomarno rekel: »Od tod vas že dobro .-ču jem. Bodite previdni. V žepu imam orbžje in naučH sem se ravnati z njim. Kaj je torej z avtomobilom?« »Človek, ki si ga je izposodil, ga ni mogel vrniti,« sem mu rekel in mu obenem pomolil pod nos svojo vizitko. Malomarno jo je pogledal, potem pa spet mene. »Kaj Se?« , »Ste zmerom tako močni? Ali pa samo, kadar ste v pižami?« sem ga vprašal. »Zakaj ni mogel sam pripeljati avtomobila? In še nekaj: prihranite si nepotrebne pripombe,« mi je hladno odgovoril. Temnolaska je zastokala. ' »Brez skrbi, ljubica,« je rekel. »S ten bom že sam opravil. Pojdi medtem, v sobo.« Izmuznila se je mimo naju in izginila za zavesti. Počakal sem za hip. Moški je stal negibno. Videti ni bil niti toliko zaskrbljen kot želva, 'M se sonči. »NI ga mogel pripeljati, ker ga je nekdo ubil,« sem pojasnil. »No, zdaj pa pokažite, kako boste to uredili.« »Res? Ste ga pripeljali s seboj, da bi mi to dokazali?« »Ne, toda če si boste zavezali kravato, vas lahko peljem tja in vam ga pokažem.« »Kako ste že rekli, da se pišete?« »Rekel nisem ničesar, pač pa sem si mislil, da znate brati.« Pomolil sem mu vizitko znova pod nos. »Saj res, John Dalmas. Zasebni rechercheur. Lepo, lepo. Jaz se naj peljem z vami in naj si ogledam nekoga, ki so ga upihnili. Toda čemu?« »Morda je ukradel avto?« Veliki je pokimal. »Tako bi utegnilo biti. Morda je res to storil. Kdo?« »Tisti mali v rjavi obleki, ki je imel ključe tega avtomobila v žepu in ga je parkiral na vogalu za Berglundovo hišo.« z Premišljeval je, a ni kazal nikakršnega znaka presenečenja. »Nekaj je oa tem. Sicer ne mnogo, toda nekaj je le. Občutek imam, da ima policija nocoj prosto. Bržkone delate vi namesto nje« »Na vaši vizitki piše, zasebni dedektiv>« je nadaljeval. »Ali vas morda čakajo zunaj na cesti kifeljci, ki so preveč sramežljivi, da bi prišli noter?« »Ne, sam sem.« Zarežal se je in pokazal svoje bele zobe. »Našli ste torej nekoga, ki je mrtev, vzeli ste nekaj ključev, našli avto, ki je sodil zraven, in se pripeljali sem — čisto sami, brez policije. Je tako?« »Natanko tako.« Vzdihnil je. »Vstopiva,« je rekel. Z nestrpno kretnjo je odgrnil zaveso in mi namignil, naj grem pred njiiti. »Morebiti ste si izmislili kaj, kar bi rad slišal.« Sel sem mimo njega, on pa se je obrnil tako, da je bil z desnim žepom svoje jutranje halje obrnjen proti meni. Sele ko sem bil tik ob njem, sem opazil drobcenč kapljice potu na njegovem obrazu. Utegnil jih je sicet povzročiti vroči veter, a tega nisem verjel. Sedla sva in se motrila prek temnega poda, na katerem je bilo razprostrtih nekaj navajo preprog in nekaj temnih turških preprog, ki so dobro sodile k že nekolik^ obrabljenemu ogromnemu tapeciranemu pohištvu. Soba je Imela kamin, majhen ^piano, kitajski parapet, veliko kitajsko svetilko na stolu !z tikovine in zlate mrežaste zavese pred zamreženimi okni. Južno okno je bilo odprto. Zunaj je zavijalo v viharju sadno drevo, ki je imelo z apnom premazano deblo. Njegovo škripanje je še prispevalo h hrušču, ki so ga počenjali udeleženci hišne zabave na drugi strani ceste. NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Do konca tedna bo spremenljivo oblačno vreme. Pričakovati je tudi padavine v naših predelih. Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK ZASEDANJE UPRAVNEGA ODBORA ZDRUŽENJA »RUDIS« TRBOVLJE (P)..TRBOVLJE — V sredo. 21». februarju, je bilo 26. redno zasedanje upravnega odbora. Poslovnega združenja »RUDISt — Rudarsko industrijske skupnosti Trbovlje. Zasedanja si.t se udeležila tudi republiški sekretar za industrijo Drago Dolinšek in pomočaik sekretarja inž. Ciril P rob i -nar. Strelsko tekmovanje v počastitev dneva žena (mr) TRBOVLJE — Občinski strelski odbor Trbovlje prireja v počastitev Dneva žena množično strelsko tekmovanje z zračno puško, 8. marca v prostorih pomožnega doma ŠD »Rudar« in s pričetkom ob 9. uri. Tekmovanja se lahko udeležijo vse članice strelske organizacije in simpatizerke strelskega športa. Tekmovalke lahko nastopijo po ekipah ali posamezno. Strelja se ^0 strelov za oceno in 5 za poizkus v času 25 minut. Vsaka nastopajoča ekipa prejme diplomo, najboljše' tri posameznice pa prejmejo praktične nagrade. Občinski strelski odbor naproša vse Strelske družine, še posebej SD »Mehanike/ in Strojne tovarne ter vodstva ESŠ ter Gimnazije za člm-večjo udeležbo. Upravni odbor'je potrdil zaključni račun za leto 1965 in finančni plan Poslovnega združenja RUDIS, za leto 1964. I/. razprave, ki se jo je udeležil tudi republiški sekretar za industrijo Drago Dolinšek izhaja, da je »RUDIS« v preteklem letu dosegel precejšnje uspehe, predvsem na zunanjih tržiščih; »e hitrejši razvoj pa zavirajo preobremenjene zinogljivoeii članov, ki le z največjo težavo zadovoljujejo povpraševanje p, kompletnih dobavah. Na zasedanju je bil za novega predsednika upravnega odbora izvoljen inž Albert Ivančič. glavni direktor Rudnika rjavega premoga Trbovlje, — Hrastnik. Članstvo Poslovnega združenja .RUDIS — Rudarsko industrijske skupnosti I r-bovlje se je s sprejemom GP »Tehnika« in »Geodetskega zavoda , obeh iz I.jub-ljane. povečalo na dvajset tako. da je lahko računati, da bo predvideno povečanje .dohodka za 100%, ki je predvideno z letošnjim finančnim načrtom, ne samb doseženo, pač pa, preseženo. ZAGORSKI MLADINSKI ZBOR GOSTUJE V GRADCU Mladinski pevski zbor z osnovne šole Toneta Okrogarja v Zagorju se že vestno pripravlja za gostovanje v Graz.u, kamor'bo odpotoval 11. aprila na povabilo tamkajšnjega združenja »Kinderland* - Graz. Prav. gotovo ni potrebno posebej omenjati, da je omenjeni mladinski pevski zbor v letu 1963 dosegel na 3. celjskem festivalu prvo mesto med vsemi nastopajočimi mladinskimi zbori iz. Slovenije in da bo torej v polni meri lepo predstavljal Jugoslavijo na tem gostovanju v Avstriji. Predstavil pa bo pod vodstvom pevovodje Riharda Beuermana slovenske narodne, socialne in' umetne pesmi znanih skladateljev — tako Emila Adamiča, Rada Simonitija, Marija Kogoja, Rudolfa Matza, Wolfganga Mozarta, Matije Tomca. Slavka in Viktorja Mihelčiča itd. Pred tem gostovanjem pa bo zbor še koncentirat v Zagorju, Litiji in v Trbovljah in je upati, da bo obisk njegovih koncertov dokazal, da se zavedamo vloženega dela tako vodje zbora kot tudi vseh mladih grl, ki so dosegli doslej že tako lepe uspehe. (rap) V gostilno so prišli štirje gostje. Ker niti ni pomagal, tla bi spiavili mati-} z ni bilo natakarja k mizi - čeprav jih-je obleke, videl — so ga poklicali. Prišel je šele na drugo opozorilo — Štiri turške, dva ruma, dva pelin- ga konca! Kupec izbira o trgovini blago Opazi < i in vitli na njen ceno 2 400 dinarjeo / Prodajalka zavije blago m napiše ra- lillEiliil mmm — Kaj, samo za to ste me dvakrat klicali. Saj se skoraj ni splačalo priti! P trgovino je prišla gospodinja. Uada bi namreč nekaj kupila Gleda razstavljeno blago. Na njem /f bitu cena r>(>2 dinarjev. Gospodinja je ceno seveda opazila, videla io je tudi prodajalka. Zalo sc gospodinja ni mogla načudili prodajalki, ki je vprašala drugp — Ti. koliko pa to stane? Natakar je polil gosta — seveda po luštni (se pravi - natakarjevi) krivdi. Natakar je le nekaj zamomljal, čeprav je zlil na gosta skoraj dva deci vina čun — 2.?0l) dinarjev. Kupec to opazi in vpraša, če ne stane blago 2.400 dinar jev. — Oprostite, zmotila sem set doda prodajalkaI Zadnjič sem slišal nekoga, ki je dejal. da je o eni od zasavskih občin >bela vranat Ušla trgovina oziroma gostilna in njen poslovodja, ki o zadnjem času nista bila koznovana oziroma nista v postopku, čeprav gre pri lem tudi za ne kaj manjših zadev, Pa vendar. Prestopek je prestopek! Kaj bi šele bilo. če bi začeli ocenjevali in kaznovali še odnose. Tedaj verjetno v Zasavju ne bi bilo > belih vrans. Iljjipl Manj obmejnih formalnosti NEZADOVOLJNI »PARTIZANOV«« Beograd je preživel zmagoslavje »Interja«, tisoči »Partizanovih« ljubiteljev pa so znova izgubili precej živcev. »Poznam .Partizana’ kot moštvo, ki se zna boriti, ki nikoli ne izgublja prisotnosti duha ... V tekmi proti .Interju’ pa so me naši šampioni razočarali«, je komentiral reprezenta-tivec Dragoslav Šekularae nedavno mednarodno srečanje med .Partizanom' in .Interjem’, ki se je končalo z 2 :0 v korist »Interja«. »Nasploh je nekaj .škripalo’ v .Partizanovem' moštvu. Obramba ni prihajala na pomoč napadu, napadalci so se na terenu slabo gibali. Puščali so prazno sredino igrišča, misleč, da bodo dobili žogo iz .globokega ozadja’. Obstajala je določena ne-uglašenost med napadom in obrambo. .Intevova’ igra ni navdušila nogometnih gurmanov. Toda to je moštvo, ki ve, kaj hoče in v njem ni igralcev, ki bi zaman trošili svoje moči«. To je zapisal Dragoslav Šekularae, ki si je ogledal tekmo kot .novinar' »Večernih novosti . Šekularae je šele pred kratkim prispel v Beograd na zdravljenje poškodovane noge. Šekula-rac, ki je že skoro odslužil kadrovski rok v Bileči, si je poškodoval koleno na nogometni tekmi med garnizonoma JLA iz Biteče in K o tor a in ga ima zdaj v mavcu. KOLIKO TELEVIZIJSKIH SPRE JEMNIKOV? 31. decembra 1963 je bi- ■ ■■■■■■■■■■■■»■*! B to v Jugoslaviji 2 milijona 280 tisoj fadijskih sprejemnikov in 205.270 televizorjev. Ti podatki kažejo, da smo po številu radijskih in televizijskih sprejemnikov na 100 prebivalcev še vedno pod evropskim povprečjem. Zato je skupina poslancev zveznega kulturno-prosvetne-ga zbora predlagala uvedbo ugodnejših kreditnih pogojev za nakup radijskih sprejemnikov in televizorjev. Posojilo za nakup televizorja ali radijskega sprejemnika bomo lahko, če bo osvojen ta predlog, odplačevali štiri leta. MANJ OBMEJNIH FORMALNOSTI V zadnjih mesecih smo že odpravili različne obmejne formalnosti. Lani je bila poenostavljena procedura pri izdajanju vizumov, uvedeni so bili vizumi za 6 ali pa 12 potovanj na leto, povečano je bilo število dežel, katerih državljani dobivajo vizum kar na naši meji; turisti, ki so na krožnih potovanjih z ladjami ali letali, lahko brez vizuma prebivajo pri nas 72 ur itd. Ti ukrepi so pripomogli k povečanju turističnega prometa, zato v turističnih in drugih organizacijah opozarjajo, da bo treba obmejne formalnosti še naprej zmanjševati ali pa povsem odplaviti. Opozorilo' je pomembno glede na to. la mnoge turistične dežela zadnji čas odpravljajo vazen vizumov tudi potne liste. Tujim turistom so postale tako osebne legitimacije edini dokument C - 3 4 Čestitamo zlatoporoCkncema Zakoncema Janezu Ramšaku. upokojencu, in Jožeti, roj. Velše, stanujoča Trg Svobode 27, čestitamo k zlati poroki — 59. letnici skupnega življenja. PREDLOG ZA SKRAJŠAN DELOVNI TEDEN Delavski svet tn upravni odbor Poslovne enote Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica sta že razpravljala o uvedbi skrajšanega delavnega tedna, vendar roka za prehod še niso določili Računajo, da bi jama in ostale zunanje službe delale dnevno po 7 ur, Vztiiralnlca pa bi delala — kot doslej — 5 dni v tednu po 8 ur, vsako čotrto soboto pa bi obratovala normalno". U. »ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje — Uredništvo In uprava: Trbovlje, Trg revolucije ll/II — telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-668-1 — Naročnina; posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 66 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev In letna 720 dinarjev - Poštnina: plačana v gotovini. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Stavek, kličeji in tisk CP »Mariborski tisk« Maribor.