PRAVICA GLASIJO KOMUNISTIČNE P4RTIJE SLOVENIJE Mi smo se naučili boriti se s težavami. Navadili se nismo na lahkotno življenje, ampak na trdo življenje, polno težav ... Zato gleda naše ljudstvo z velikim optimizmom v svojo bodočnost in se ne plaši ruševin. TITO Leto VII. . št. t?7 —;—:---------7"1" I —.... * t "------r—---------------------------------:---•---------r Ljubljana, četrtek, 1. avgusta 1946 I Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih I Mesečna naročnina Din 45.— j Gena Din 2.— Zasedanja konference bodo javna MIROVNA KONFERECA V PARIZU Boi za dvetretiinsko večino na mirovni konferenci Maršal Tito na Blejskem jezeru • Pariz, 31. julija (AFP). Ob otvoritvi zasedanja komisije za poslovnik, ki se p,sestala danes zjutraj pod predsedstvom Spaaka, je jugoslovanski delegat Moš a 1 *a“e izjavil v francoščini, naj bi se sprejeli predlogi štirih • ministrov za ediiev poslovnika konference. Preprečiti je treba, da bi delegacije, ki-so naj-. P1 zainteresirane pri teh pogodbah, imele na konferenci glavno besedo in a je razlikovati med različnimi interesi posameznih delegacij. Glede pravilnika je M°ša Pijade slf1 Pre^stavlja sistem dvetretjin- ... Večine najpravičnejšo metodo. »Na-, * atlantske listine morajo biti osnova ,e 11 konference« je dejal Moša Pijade. ^ SOslovanski delegat je priporočil, naj konferenca upoštevalo soglasnost ali v P uneru da te ni, bistveno večino. Ka-L.,r bi šlo za etnične , probleme L T 'klavna dvotretjinska tto v njej vključeni tisti Združeni na-l S' ki so pri dotičnem vprašanju naj- 0 ) zainteresirani. . Avstralski delegat E w a 11 podprl n’*.0Zeniskega delegata, ki je predlagal 1 se določi datum, kdaj bo komisija P0s|ovnik razpravljala o spremembah, • . s° jih predlagali njeni člani. Dalje je j da važen predlcg v primeru, da 01 'enostavno večine, treba predložiti m* m'nistrov velesil. Molotov je izrazil v ruščini svoje na-lran]e o vprašanju postopka in opomnil, a !e v San Franciscu 51 narodov skle-j1110. da je za vsak sklep potrebna dve-, retjinska večina. »Ni razloga misliti, da 1 bila tripetinska večina sprejeta prej kot ista, ki jo je predlagal svet štirih« je 1 L ^°'°^ov- Težko bi bilo, je nadalje-... Molotov, povrniti se k enosta%ni večini. Ce bi gotove predloge sprejelo 11 narodov, katerih udeležba v vojni ni bila velikega pomena, proti desetim natodom, J so se vojne udeležili popolnoma, bi to Diskreditiralo konferenco. Sovjetski de-egat je ovrgel nekatera neprimerna na-ziranja, n. pr. Ewattovo, ki s<5 v prid enostavni veSini in vprašal »ali ima avstralski delegat namen razbiti konferenco v dva bloka«. Sovjetski delegat je nato omenil .nekatere francoske liste, ki so slabo razumeli sovjetsko stališče in po mnenju katerih je dvetretjinska večina neugodna za anglosaške dežele.. Zatrdil je ponovno, da so pravice 21 dežel, ki so udeležene na konferenci, enake. Grški delegat je podprl nizozemskega, ki je predlagal ustanovitev posebnega organa, ki bi omogočil delegatom čimprejšnjo proučitev osnutkov mirovnih pogodb. Nato se je zopet oglasil jugoslovanski delegat in ovrgel argumente za enostavno večino. Prihodnje zasedanje bo jutri ob deseti uri Na njem se bo razpravljalo o osnutku poslovnika sveta štirih, točka za točko. Tudi Egipt zahteva udeležbo na konferenci Kairo, 31. julija. (AFP) ‘Ker je svet štirih ministrov odklonil sodelovanje Egipta na mirovni konferenci je egiptska vlada poslala Bidaultu na mirovno kon-1 ferenco noto, v kateri zahteva udeležbo pri delu te konference. V zvezi s tem je egiptska vlada imenovala svojo delegacijo, ki bo v primeru izpolnitve postavljene zahteve odpotovala v Pariz. Egiptski poslanik v Parizu je obvestil egiptsko vlado, da je njeno nOto prejel in jo izročil Bidaultu. London, 31. julija. (AFP) Attlee in Byrnes sta sklenila, da se danes poda skupna izjava o Palestini v spodnji zbornici v Londonu in v Washintonu. Drugo plenarno iasedanie ^ariz, 31. julija (Tass). Poseljni dopisnik Tassa poroča 30. julija: Danes je pariška konferenca pričela svoje delo. Zjutraj sta se sestali komi-rM ?* poslovnik in mandatna komisija. Prva od teh dveh komisij, ki mora še Odločit; organe, in poslovnik dela konference je še prav posebne važnosti. Iz Vzroka so se načelniki številnih delegacij udeležili prvega zasedanja komisije Za Poslovnik. jj |Ja tem zasedanju se je razpravljalo o .."aidaturi za mesto predsednika komi- **• Komaj se je zasedanje pričelo, je že s sjralski delegat Ewatt predlagal, naj izvoli predsednik belgijske delegacije i.Paak za predsednika te komisije in hva-njegove izkušnje v teh zadevah. Šef sovjetske delegacije Molotov je Predlagal, naj se kot predsednik te kopije izvoli jugoslovanski delegat Kar-®*j< opirajoč se na dejstvo, da je juna-! Jugoslavija nosila na svojih ramah ezko breme strašne borbe proti skupne-JJ”1 sovražniku in ima zato pravico za-‘cVati mesto predsednika te Jtomisie, da govorimo o velikih izkušnjah, ki jih "J14 Kardelj v pogledu političnega vod-flva. Molotov je izjavil, da je vprašanje andidata za mesto predsednika komisije a Poslovnik velike politične važnosti in e ne more smatrati kot izključno tehnič* 0 vprašanje. Tega bi široki #loji javnosti se razumeli. Objektivno povedano, če f°vorimo o malih državah^ so to dežele je n. pr. Jugoslavija ali Grčija, ki 60 a)bolj zainteresirane pri mirovnih palubah z nekdanjimi sovražnimi državami n ne Avstralija ali Belgija, katerih meje v° daleč od dotičnih sovražnih držav. a vsak način je to okoliščino treba ^P°števati pri postavljanju predsednika za poslovnik, ker je ta komisija °Pila na konferenci veliko politično Važnost. D /redstavnika Poljske in Ukrajine sta ®Prla kandidaturo Kardelja za mesto st *®sednika komisije za poslovnik. Pred-seav.°>ki Anglije, Grčije in Nizozemske so gk 'zjavili za kandidaturo Spaaka. Ce-sc "Vaški delegat je predlagal, naj bi , ,'Zvolila dva predsednika, ki bi pred-jj.?0vala izmenoma; vendar ta predlog ni j a etel na odobravanje. Kitajski'delegat « Predlagal, naj se izvoli predsednik in Predsednik te komisije. Njegov pred-Pr H *e sprejet. — Na zahtevo bil tavnjka južnoafriške Unije, ki je j a ^pričakovana za veliko število de-_ fiatov, so bile volifve predsedstva ko-j^lsi)e tajne. Spaak je dobil 13 glasov, 2*, elj 7, eden se je vzdržal glasovanja, i m je bil Kardelj soglasno izvoljen za Predsednika komisije. Pu r0 so razpravljali o problemu pri-nj JVe predstavnikov tiska na zaseda-PoH ■ m's*ic z# pravilnik. Molotov je Piral načelo širokega dostopa pred-^ avnikov tiska na zasedanja vseh komi-rc ln vsa plenarna zasedanja konfe-tfa ”E ,f^?^aril je, da je sovjetska dcle-naci,a boli kot vsaka druga zainteresira-(v "a .tcm; da se izogne vsakemu po-Lf |an)“ "!enega stališča s strani tiska, so sov|ctslt® delegacije je opomnil, da izm;a|'-n° zadnic dni različni listi prinesli s |cne vesti, da je sovjetska delega- cija takorekoč nasprotovala publikaciji celotnega besedila mirovnih pogodb, čeprav je sovjetska delegacija v tem pogledu zavzemala ravno nasprotno stališče in zahtevala, kljub nasprotovanju britajaske delegacije, da se objavijo vsi členi osnutkov za mifovne pogodbe, pa naj si je bil o njih dosežen sporazum ali ne. Sklenjeno je bilo, da bodo zasedanja komisije za poslovnik dostopna predstavnikom tiska. Komisija je prav tako sklenila priporočiti konferenci, da se dovoli predstavnikom tiska dostop tudi na zasedanja ostalih komisij in na plenarna zasedanja konference. Plenarno zasedanje konference je bilo zvečer. Ameriški delegat Byrnes je imel govor, v katerem je izjavil, da Združene države dandanes nimajo namena povrniti se k izolacionistični politiki, kakor se je to zgodilo po prvi svetovni vojni. ByrneSova izjava glede bodočega dela konference je povzročila pri navzočih nekoliko "presenečenja. Govoreč o sklepih sveta ministrov za zunanje zadeve, ki so jih — kakor je znano — odobrili vsi štirje ministri, je Byrnes izjavil, da bodo države zastavile svoj vpliv v prid reviziji sklepov, ki so' jih sporazumno sprejeli štirje ministri, čeprav bi konferenca sklenila drugače. To izjavo so smatrali številni delegati in predstavniki tiska kot nekakšno povabilo za revizijo že sporazumno sprejetih sklepov štirih velesil. Šef britanske delegacije Attlee je imel splošen govor o problemih evropskega miru. Attlee je omenil, da so se od začetka priprav za osnutke mirovnih pogodb pojavile številne težkoče, vendar pa je bilo veliko storjenega; sporazumno so bila rešena številna važna vprašanja in to daje pogum. Če se štiri glavne velesile ne bi bile sporazumele o glavnih spornih vprašanjih, bi bili izgledi za uspeh konference zelo majhni. Kitajski predstavnik Wang-Ši-Šjeh je stavil razjična vprašanja glede osnutka mirovne pogodbe z Italijo. Wang-Ši-Šjeh je odobraval vojaškte pogoje, ki jih postavlja pogodba, ki jo- je predložil svet ministrov za zunanje zadeve in se je izjavil za to, da se pri reševanju vprašanja nekdanjih italijanskih kolonij nekaterim izmed njih takoj podeli neodvisnost, nad drugimi pa za določeno dobo ustanovi varuštvo. Nato je podala svoje poročilo mandatna komisija. Predstavnik Etiopije Teagas, ki je podal poročilo te komisije, je naznanil, da je komisija priznala polnomočja delegacij, ki so prišla na mirovno konferenco i izjemo ene dežele, ki ni predložila svojih polnomočij. Govori se, da je ta dežela Belgija. Konferenca je Italifani hočejo odvažati stroje iz tovarn v Soški dolini Trst, 31. julija. ' Dopisnik Tanjuga poroča': Italijansko vodstvo cementarne v Anhovem v Soški dolini je pričelo demontirati v tovarni razne stroje in jih odvažati v notranjost Italije. Dne 25. t. m. sta prišla v tovarno dva velika kamiona, na katera so neznanci začeli nakladati razne dele strojev in druge predmete, ki so nujno potrebni za obratovanje tovarne. Delavci, sami Slovenci, so to zapazili in šli takoj protestirat na ravna- teljstvo, ki pa ni dalo o zadevi nobenega točnega odgovora. Sindikalni odbor Enotnih sindikatov tovarne je sklenil, da bo delavstvo odslej preprečilo vsak poizkus nadaljnjega odvažanja strojev iž tovarrie. Vsak se zaveda, da je to izvažanje v zvezi s pripadnostjo Soške doline k Jugoslaviji in da hočejo italijanski voditelji tovarni sedaj, ko spada Soška dolina še pod upravo ZVU, odvleči čim več v Italijo. Odločen protest tržaških delavcev zaradi plenitve živil Trst, 31. julija. Dopisnik Tanjug® poroča: Delavci občinskega podjetja ACEGAT, včlanjeni v Enotne sindikate, so priredili zborovanje, na katerem so ostro obsodili postopanje ZVU, ki je izdala nalog za zaplembo delavcem namenjenih živil -v prostorih podjetja. Polkovnik Smuts je delegaciji sindikalnega odb<$i-a podjetja, ki je pri njem intervenirata za vrnitev zaplenjenega "blaga, odgovoril negativno. Zato so delavci izglasovali naslednji protest, naslovljen na ZVU: »Generalna skupščina delavcev in nameščencev ACEGAT-a, organiziranih v Enotnih sindikatih, ki se je sestala dne 29. julija 1946 v prostorih sindikalnega sedeža v ulici Compi 11, po podanem poročilu sindikalnega odbora podjetja o ne- gativnem izidu razgovora z ZVU v zadevi vrnitve živeža, poslanega v pomoč de-lavoem ACEGAT-a, ki ga je nepravično zaplenila civilna policija, smatra, da se razlogi za odklonitev vrnitve živeža ne .skladajo z najosnovnejšimi načeli demokratičnih svoboščin in v nobenem primeru ne odgovarjajo postopku ZVU v enakih primerih do drugih oseb. Izražamo živo ogorčenje nad pristranskim postopanjem zavezniških oblasti do članov Enotnih sindikatov, ki so nadaljevanje antifašistične sindikalne organizacije. — Opolnomočujemo svoj sindikalni odbor, da z vsemi zakonskimi sredstvi protestira proti neopravičenim intervencijam ki povzročajo gospodarsko škodo delavcem podjetja ACEGAT, organiziranih v Enotnih sindikatih.« ALBANSKO LJUDSTVO ZAHTEVA, DA SE ALBANIJI OMOGOČI UDELEŽBA NA MIROVNI KONFERENCI Tirana, 31. julija. Kakor poroča ATS,, so po celi Albaniji zborovanja in mitingi v znak protesta, ker Albanija, kot zavezniška država ni bila povabljena na mirovno konferenco. poročilo mandatne komisije sprejela. Nato se je današnje plenarno zasedanje pariške konference zaključilo. ★ Kot primer potvarjanja, ki si ga dovoljujejo gotovi organi tiska glede pari* ške konference, je umestno poudariti kampanjo, ki so jo pričeli proti konferenci usmerjeni francoski listi. Francoski list »Monde«, ki je uradno glasilo ministrstva zunanjih zadev Francije, skuša n. pr. danes v svojem uvodniku napfjro-tovati osnovni mpojmom pravic v zvezi s sklepi, ki jih je sprejel svet štirih ministrov za zunanje zadeve in odkrito zahteva, naj se ti sklepi ovržejo. Socialistični list »C i t e S o i r« se izjavlja v istem smislu in smatra mir že vnaprej kot »izgubljen«. Ni težko spoznati komu koristijo te podle intrige reakcionarnega francoskega tiska. Včeraj sta bili dve množični zborovanji v Bičanu in Berutu, »ki se jih je udeležilo več tisoč mož, žena in mladine. Z zborovanja v Berutu so poslali predsedniku albanske vlade generalnemu polkovniku Enver Hodži brzo-javko, s katero odobravajo zahtevo albanske vlade, naj se Albanija kot zaveznica v bo/bi proti fašističnim-zavojevalcem pokliče na mirovno konferenco v Pariz. Prebivalstvo guške manjšine v Al-baniji, ki uživa vse nacionalne in politične pravice, je priredilo doslej že številne mitinge. V mnogih brzojavkah, poslanih generalnemu polkovniku Enverju Hodži, grška manjšina vztrajno zahteva, da bo Albanija pozvana na mirovno konferenco. Tako pravi prebivalstvo Dolnjega DropuTa v brzojavki myd drugim sledeče: »Skupno z . albanskim ljudstvom smo prelivali kri tekom osvobodilne vojne proti okupatorju in po pravici zalitevdmo, da bo Albanija sodelovala liri delu mirovne konference v Pa-rizu.c Ljudstvo preprečilo civilni pohciji zaplenitev živil, namenjenih delavcem Trst, !>1. julija. Dopisnik Taujug-a poroča; Kljub številnim protestom ljudstva Julijske krajine in njihovih sindikalnih organizacij rekvirifajo angloame-riške oblasti še vedno s pomočjo civilne policije živež, ki so ga kmetje cone A ter kmetje in delavci cone B poslali delavcem, ki so vodili 12dnev-no splošno stavko. Včeraj dopoldne se je pripeljalo v Milje pri Trstu, kjer so velike ladjedelnice, na dveh kamionih okirog 30 civilnih policistov, ki so nameravali zapleniti delavcem namenjena živila. Na plat zvona se je pri kamionih zli ralo okrOg 4.000 ljudi, ki so branili živež pred policijo. Policija je dobila ojačanje, a ljudstvu je z odločnim nastopom uspelo prisiliti policiste, da so odšli, ne da bi odnesli živež. Zborovanje Zveze primorskih partizanov v Komnu . Trst, 31. julija. Dopisnik Tanjuga poroča: > . V Komnu, popolnoma porušeni vasi na Krasu, je bilo veliko zborovanje Zveze primorskih partizanov. Na zborovanju je prišlo do navdušenih manifestacij nekdanjih borcev za svobodo Julijske krajine za priključitev celotne Julijske krajine k Jugoslaviji. Na zborovanju so prisotni sprejeli predlog o ustanovitvi okrajne delovne brigade in so tudi že izvolili štab brigade. Jugoslovanska sindikalna delegacija obiskala razna industrijska podjetja v ZSSR Moskva, 51. jul. (Tass). Jugoslovanska sindikalna delegacija, ki je na obisku v Moskvi in ji načeluje podpredsednik izvršnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije Voja Lekovič, je posvetila znaten dol svojega časa študiju dela sovjetskih sindikatov. Voditelji jugoslovanskih sindikatov so se razgovarjali s člani prezidija in ravnatelji različnih odsekov vsezveznega centralnega sveta sindikatov o raznih problemih sindikalnega dela in obiskali številna industrijska podjetja prestolice. Delegacija je obiskala tudj tvornico poljedelskih strojev v Ljuberckem, kjer so jo delavci toplo sprejeli. V to\ arni je bilo zborovanje, elani delegacije so se razgovarjali z delavci in nameščenci ter sindikalnimi funkcionarji tovarne. Strm 2 >Ljudska pravica«, 1. avgusta 1946 — — '---------- "T 'Stev. 177. Važne spremembe zakona o državljanstvu V Uradnem listu FLRJ z dne 5. julija 1946 je bilo objavljeno spremenjeno besedilo zakona o državljanstvu, ki je bil sprejet dne 23. 8. 1945 in v veljavi od 28. 8. 1945. Spremembe zakona je sprejel zakonodajni odbor Ljudske skupščine. Spremenjeni zakon je popolnoma prilagojen ^ kasnejšim ustavnim dolpčilom. Naši državljani imajo enotno zvezno državljanstvo: vsak državljan ljudske republike je hkrati državljan FLRJ, vsak državljan FLRJ pa je po pravilu tudi državljan ene izmed ljudskih republik. V nadaljnjem hočemo opozoriti na nekatere najbistvenejše spremembe prvotnega našega zakona o državljanstvu. S spremenjenim zakonom je bilo končno 'rešeno zelo pereče vprašanje državljanstva: 1. tujih državljank, ki so se po 6. 4. 1941 omožile z našimi državljani, in 2. naših državljank, ki so se v dobi od 6. aprila 1941 do 28. avgusta 1945 poročile s tujimi državljani. Tuje državljanke, omožene z našimi državljani 35. člen spremenjenega zakona o državljanstvu določa, da tuje državljanke, poročene z našimi državljani z omo-žitvijo v navedeni dobi, to je po 6. 4. 1941, niso pridobile našega državljanstva. Lahko pa si pridobe naše državljanstvo z naturalizacijo po olajšanem postopku. To se pravi, da smejo prositi za sprejem v jugoslovansko državljanstvo (prošnjo kolkujejo z din 200.— in priložijo din 1500.— za sprejem). Istočasno morajo dokazati, da so res poročene z našim državljanom in da 'so se doslej ponašale tako, da se iz tega sklepa, da bodo naše lojalne državljanke. Olajšave so zanje v tem, da jim ni potrebno, kakor ostalim tujim državljanom, dokazovati in prilagati potrdil, da so polnoletne in sposobne za delo, da bivajo pri nas predpisano 'dobo (5 let v državi, od tega 2 leti v eni izmed ljudskih republik) in da ima‘jo odpust iz dosedanjega državljanstva. Naše državljanke, poročene s tujimi državljani Naše državljanke, ki so se po 6. 4. 1941 omožile s tujimi državljani, smejo (ne pa morajo) v enem letu, ko je dobil veljavo spremenjeni zakon o državljan-, stvu, t. j. do 5. julija 1947 dati izjavo, da obdrže naše državljanstvo. Če se bodo do omenjenega roka poslužile te pravice, bodo torej veljale za naše državljanke, kakor da niso nikdar izgubile našega državljanstva. Tudi po preje veljavnih predpisih so si naše državljanke ob omožitvi s tujim državljanom s posebno izjavo, ,ki so jo podale osebno na zapisnik pred obče-upravnim oblastvom, pred matičarjem ali pred notarjem, lahko1 pridržale svoje jugoslovansko državljanstvo. Teh pravic pa se naše državljanke v dobi okupacije niso mogle posluževati, ker se bivši jugoslovanski predpisi niso izvajali. Zato je naknadno dana možnost izjave takim 1 našim državljankam, da -obdrže naše državljanstvo, če to same želijo. Čigavi državljani so otroci iz takih zakonov Vprašanje pa je, kaj je z otroci iz takih zakonov, ki so bili rojeni pred 28. avgustom 1945. Otroci iz zakonov, sklenjenih v omenjeni dobi med našimi državljani in inozemskimi državljankami, so nesporno naši državljani, ker so veljali za naše državljane tudi po že prej veljavnih predpisih, po katerih se je ravnalo državljanstvo po očetu. ' Malo bolj kočljiva stvar pa je glede otrok, rojenih v zakonu, sklenjenem v omenjeni dobi med našimi državljankami in tujimi državljani. Ti otroci niso naši državljani, temveč veljajo po očetu R. Razilmova: za tuje državljane. Na državljanstvo takih otrok nima nobenega vpliva dejstvo, da si mati z naknadno' izjavo pridrži naše državljanstvo. Do svojega 18. leta starosti Si lahko pridobijo naše državljanstvo samo z naturalizacijo' njihovega očeta, ki zaprosi lahko za naše državljanstvo po olajšani poti, kakor smo jo že zgoraj omenili, ker je poročen z našo državljanko. Kasneje, po 28. avgustu 1945 rojeni otFoci iz navedenih zakonov pa so naši državljani, če sta zakonca sklenila zakonsko zvezo pred našimi pristojnimi organi, če eden izmed roditeljev z otrokom stalno prebiva v naši državi ali pa se stalno naseli v na?i državi predno dovrši otrok 18 let, če je sam otrok stalno nastanjen ali na vzgajanju pri nas. Če pa žive roditelji z otrokom v inozemstvu, .ga mri-e roditelj, ki je naš državljan, registrirati pri našem predstavništvu v inozemstvu za našega državljana do‘ 5. leta starosti! Spori o državljanstvu Važne spremembe prinaša novo besedilo zakona tudi glede odločanja o sporih o državljanstvu. Lahko si predstavljamo, da bodo zavzemali spori o državljanstvu pri nas ogromen obseg po velikih spremembah, ki so nastale v vojni dobi po dolgoletni okupaciji in po naknadnih spremembah državne meje. Sporna državljanstva so bila že po zadnji svetovni vojni v stan Jugoslaviji številna, čestokrat tudi zelo zamotana, ker se je državljanstvo izvajalo iz domovinstva. Sedaj bodo te zadeve enostavnejše, saj naša nova zakonodaja ne pozna več institucije domovinstva. Težave pa bodo zlasti pri ugotavljanju pogojev 35. člena našega zakona o državljanstvu, to je kdo je bil na dan 28. 8. 1945, ko je stopil ta zakon v veljavo, naš državljan po tedaj veljavnih predpisih. Spor pa nastane že, čim se komu odreče naše državljanstvo na primer pri vpisu v, volivni imenik, pri izdaji osebne izkaznice, pri vpisu v matične knjige in podobno. Reševanje sporov o državljanstvu je bilo po prvotnem besedilu zakona o državljanstvu dano v pristojnost zveznemu ministrstvu za notranje zadeve nh prvi stopnji in zveznemu vrhovnemu sodišču na drugi in zadnji stopnji. Tako reševanje bi imelo za posledice dolgotrajnost in kompliciranost postopka, često tudi v najpreprostejših zadevah. Zato je bilo zelo umestno, da se je prvotno besedilo zakona spremenilo tako, da je sedaj prepuščeno reševanje takih sporov na prvi stopnji ministrstvu za notranje zadeve ljudske republike, na drugi stopnji pa zveznemu ministrstvu za notranje zadeve, ki odloča dokončno o pritožbah. S jem je ustvarjena možnost, da se bodo te sporne zadeve razvijale hitrejše in lažje? Domnevno državljanstvo Opozarjamo še na eno značilno spremembo v novem zakonu o državljanstvu, to je spremembo v členu 25., ki govori o domnevnem državljanstvu. Tu gre za osebe, ki so naše narodnosti (to je, ki po narpdnosti pripadajo kateremu izmed narodov FLRJ), so pri nas rojene ali vzgojene (besedilo ali »vzgojene« je novo) in pri nas po navadi bivajo, pa se ne morejo sklicevati na nobeno tuje državljanstvo. Glede takih oseb se domneva, da so državljani FLRJ vse dotlej, dokler se ne dokaže, da imajo kako tuje državljanstvo, da so izgubile naše državljanstvo ali da so se sklicevale na tuje državljanstvo. Taki priiheri pri nas niso redki, saj živimo v zadnjih štirih desetletjih pod tretjo državo, od katerih je imela vsaka različnf državljanske predpise. 'Živijo torej pri nas ljudje, ki po zakonu niso naši državljani, vendar so tako po narodnosti, kakor po rojstvu ali vzgoji naši In tudi bivajo že desetletja ali stalno pri nas. Za naše državljane se ne štejejo morda samo zato, ker je bil njihov oče ali celo stari oče tuj državljan, vendar Ekonomski uspehi češkoslovaške Minilo je nad leto dni, odkar je bila Češkoslovaška osvobojena izpod nemško-fašistične okupacije. Zaradi vojne in roparskega paševauja nemških osvajalcev je bila češkoslovaška ekonomika ob osvoboditvi dežele v težkem položaju. Po izjavi ministra za industrijo Lauschmanna je bilo na Češkoslovaškem razdejanih 40 do 50% industrijskih naprav. Močno so bila porušena taka industrijska podjetja kakor Škodove tovarne, Ceško-moravska Zbrojev-ka, tovarne za železniške vagone v Brnu, Bafine tovarne čevljev itd. Nepoškodovana podjetja so izgubila mnogo na svoji proizvodni zmogljivosti. Mnoga industrijska podjetja so Nemci preuredili za vojne potrebe, tako da niso mogla izdelovati potrebščin za civilno prebivalstvo. Ker ni bilo nobenih popravil, 60 se naprave obrabile, izčrpane pa 60 bile tudi zaloge surovin. Okupatorji so pobrali iz bank zlato in tujo valuto, toda na dVugi strani je bila izkazana v bančnih računih velikanska vsota aktiv v znesku 56 milijard kot dolg Nemčije po klirinških računih za dobave češkega blaga. Denarni obtok v deželi je bil v neredu in marionetne vlade, ki jih je imela Češkoslovaška pod nemško okupacijo, seveda niso mogle ustaviti inflacije. Obtok bankovcev je dosegel velikansko vsoto 107 milijard kron proti 14 milijardam kron pred vojno. Pred ljudstvom in demokratično vlado Češkoslovaške je stala težka naloga, da se na novih načelih obnovita narodno gospodarstvo in njegova organizacija. Osnovna načela ekonomske politike vlade so bila'razglašena v Košiški deklaraciji.. Zdaj že lahko govorimo o uspehih pri njenem uresničevanju. 24. oktobra 1945 je izdala vlada dekrete o nacionalizaciji rudnikov in težke industrije, delniških bank in zasebnih zavarovalnic. Do aprila letošnjega leta je bila nacionalizacija težke industrije v glavnem končana. Delovni napori delavcev nacionaliziranih podjetij so omogočili, da so bili v kratkem doseženi v obnovi gospodarstva veliki uspehj. Minister za industrijo Lauschmann je rekel: »Uspehi, ki jih je dosegla naša industrija, šo posledica nacionalizacije, kajti na njih so zainteresirane široke ljudske množice. 'Nacionalizacija je ustvarila novo delovno moralo, ki so jo bili Nemci uničili.« Ne glede na velike težave je dosegla industrija Češkoslovaške že v aprilu tekočega leta 65% predvojne proizvodnje. Ena izmed glavnih težav, ki je ovirala obnovo industrije in prometa, je.bilo pomanjkanje kuriva. V primeri z letom 1937. je bilo v maju 1945 nakopanega samo 19% črnega in 33% rjavega premoga. Vlada je izdala vrsto ukrepov za povečanje pridobivanja premoga. Tisoči mladih delavcev im delavk, dijakov in nameščencev so razdeljeni v brigade prostovoljno delali v nacionaliziranih rudnikih ter poniagali rudarjem obnavljati rudnike in kopgti premog. Posledica zboljšanja položaja rudarjev in delovnih metod je bila, da se je povečalo pridobivanje premoga na posado in na enega rudarja od maja 1945 do januarja 1946 dvakrat. Pridobivanje črnega »premoga je doseglo v aprilu 1946 v primeri z letom 1937 90%, Naj živi domovina FLRJ! Pismo Beneških Slovencev Kardelju Vsa strahovanja, ki se v Slovenski Benečiji neprestano ponavljajo, vzbujajo m t d zavednimi Benečani val protestov in ogorčenja. Dne 25. t. m. so poslali po delegaciji tov. Kardelju spomenico, s katero prosijo, naj vodja jugoslovanske delegacije zastavi vse svoje sile za priključitev Slovenske Benečije k • FRLJ. Zagotavljajo, da ne bodo nikoli sprejeli krivičnih predlogov konference štirih zunanjih ministrov, po katerih bi bila Slovenska Benečija izven JuJgoslavije izročena v nadaljnje zatiranje in suženjstvo imperialistični Italiji. Prav tako so na delegacije na mirovni konferenci v Parizu predstavniki beneškega lj-udstva naslovili pismo, ki se glasi: »Predstavniki beneških antifašistov, živečih v gorah nad Tarčentom, Čedadom, v Nadiški dolini, ob reki Idrijci (Jurio) in vaseh pod Matajurjem, pošiljamo mirovni konferenci iskrene pozdrave ter izraze in želje našega trpečega ljudstva, ki ima veliko zaupanje v vašo konferenco, od katere upa in pričakuje, da bo potegnila pravično razmejitveno -črto med Jugoslavijp in Italijo. Prepričani smo, da pri pogajanjih o razmejitvi med dvema državama ne boste šli preko naših zahtev, ki so zahteve in želje vsega prebivalstva Julijske krajine, na katerega smo narodnostno in gospodarsko navezani. Mi beneški Slovenci, ki bi bili po Bi-daultovem predlogu odcepljeni od Jugoslavije, poudarjamo zlasti, da ne bomo mirovali, dokler nam ne priznate naših pravičnih zahtev. Zato proti temu predlogu najodločneje protestiramo — protestiramo zato, ker smo se borili za osvoboditev že 80 let pod italijansko vlado, ki nas je izkoriščala, teptala in zaničevala, zato, ker so dali v tej borbi življenje naši najboljši sinovi. Preveč je bilo našega trpljenja, narodnostnega in gospodarskega zatiranja, zato nočemo biti več predmet izkoriščanja tujih narodov. Po naši težki borbi in velikem doprinosu za skupno zmago nad fašizmom nikakor ne moremo in ne bomo sprejeli nikakršnih predlogov, ki niso v skladu z željami našega ljudstva. ki si želi edino le združitev ž ostalimi brati Slovenci v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Naj živi domovina FLRJ«. ZVU noče izplačevati denarja družinam delavcev, ki so odšli na delo v Jugoslavijo Trst, 31. julija. Dopisnik Tanjuga poroča: m Zaradi velike brezposelnosti delavstva v Julijski krajini je odšlo mnogo delavcev na delo v Jugoslavijo, odkoder pošiljajo svojim družinam vzdrževalnino.i Že skoro mesec dni in pol pa družine teh delavcev niso prejele nakazanih vsot, ker finančni oddelek ZVU-ja noče izdati »Centropromu«, ki ni denarno, temveč le trgovsko podjetje, dovoljenja, da bi se poslužil tržaškega denarnega zavoda. Kljub neštetim intervencijam zavlačuje ZVU z izdajo potrebnega dovoljenja in se poslužuje vseh mogočih izgovorov, da so izgubili prošnjo, da so izgubili seznam, potem zopet nočejo sprejeti odgovornih funkcionarjev na razgovore itd. Tako se stvar zavlačuje, družine delavcev pa stradajo. Namen ZVU je popolnoma jasen. S takim postopanjem hoče izpodriniti Enotne sindikate in izvajati gospodarski pritisk na delavstvo in njihove družine z gladovanjem, kar se je pokazalo tudi že v splošni stavki in pozneje, ko je policija po direktivaji ZVU plenila živež, ki so ga kmetje darovali stavkujočim delavcem. Veleposlanik ZSSR Lavrentijev se je vrnil iz Sarajeva v Beograd Pred dnevi je pbiskal glavfio mesto Ljudske republike Bosne in Hercegovine veleposlanik ZSSR g. Lavrentijev. Med svojim bivanjem v Sarajevu se je veleposlanik ZSSR udeležil tudi redne letne skupščine Društva za kulturno sodelovanje Bosne in Hercegovine s Sovjetsko zvezo. V referatih, ki so jih imeli posamezni člani društva se je zrcalilo obsežno in plodovito delo, ki ga je društvo dosedaj izvršilo, in katerega namen je bil, zbližati narode Jugoslavije z. narodi Sovjetske zveze ter posredovati med njimi čim tesnejše stike na polju kulture in prosvete. V Sarajevu so v času po osvoboditvi bila številna predavanja, prireditve, 'akademije in koncerti, na katerih je naše ljudstvo spoznavalo življenje Sovjetske zveze in kulturne prireditve sovjetskih narodov. Društvo za kulturno sodelovanje. Bosne in Hercegovine je ustanovilo svoje odbore tudi na podeželju, da bi se tako čim širša javnost seznanila z delom in življenjem ljudstva v Sovjetski zvezi. Veleposlanika ZSSR Lavrentijeva so na zasedanju skupščine vsi navzoči prisrčno pozdravili. Potek skupščine je pokazal, kako veliko Zaupanje in ljubezen goji naše ljudstvo do narodov Sovjetske zveze. Po tridnevnem bivanju v Sarajevu ie veleposlanik ZSSR odpotoval v Beograd. V Rajlovcu so ga spremili na letališče predsednik skupščine LR Bosne in Hercegovine dr. Kecmanovič, predsednik vlade LR Bosne in Hercegovine. Rodoljub Čolakovič s podpredsednikom Sulejmanom Filipovičem, ministri vlade LR Bosne in Hercegovine, predstavniki JA, predstavniki ljudske oblasti in množica prebivalstva. jih pa dotična država tudi ne šteje za svoje, saj niso imeli nikdar stika s to državo. Umestno je, da se takim osebam prizna pod omenjenimi pogoji naše državljanstvo. S spremenjenim zakonom se je krog takih oseb saino razširil, ker se štejejo za naše državljane lahko ne le osebe naše narodnosti, ki so bile rojene pri nas, temveč tudi one, ki so bile vzgojene pri nas, kar je povsem pravilno. Če pa bo nastal kak dvom. glede državljanstva takih oseb, bo o tem, kakor o drugih sporih odločalo ministrstvo za notranje zadeve ljudske republike. Pojavlja se tu še problem narodnosti. Predaprilska Jugoslavija je priznavala samo srbsko, hrvatsko in -slovensko na- rjavega premoga pa celo več kakor leta- 1937., in sicer 115%. . Neprestano narašča proizvodnja litega železa in jekla. Kako naglo narašča proizvodnja v tej industrijski panogi, dokazujejo podatki o proizvodnji železarn v Kladnu, ki dajejo deželi 20% V6ega litega železa in jekla. V maju 1945 so izdelale te tovarne 21.000 ton litega železa in 35.000 ton jekla, v maju J946. pa 35.000 ton litega železa in 55.000 ton jekla. Delo je obnovljeno v vseh velikih podjetjih železarsko in strojne industrije, med drugim tudi v Škodovih zavodih. češkomorav6ka tovarna je izdelala v februarju 1946 prve lokomotive, tovorne avtomobile in letalske motorje. Vitkoviški zavodi so jeli izvažati železne in jeklene izdelke. Že v novembru 1945 je znašala vrednost izvoza v Švico 8 milijonov kron. Obratovati so začele avtomobilske tovarne Klingkoret in tovarna za poljedelske stroje Notek v Jičinu. Tovarne -litega železa Karlova but so že v novembru 1945 dvignile proizvodnjo na 100% v primeri z letom 1938. Nacionalizirano podjetje Bat’a že izdeluje milijone parov obutve ne 6amo za notranjo potrošnjo, temveč tudi za izvoz. V težkem položaju je bil po vojni tudi železniški promet. Večina vagonov in lokomotiv je bila razbita ali odpeljana v Nemčijo. Pred vojno je imela Češkoslovaška 80 do 90.000 , železniških vagonov, v januarju 1945 pa eo jih našteli samo 13.000. Število vagonov se je zdaj dvignilo že na 57.000. Lokomotiv je imela. Češkoslovaška 4100 in uporabnih je osta- lo ob koncu vojne samo 650. Zdaj je v prometu že približno polovica prejšnjih lokomotiv. Z napori prebivalstva so bili obnovljeni ali z začasnimi nadomeščeni malone rodnost. To nepravilnost je za vedno odpravila naša nova Jugoslavija, ki priznava poleg omenjenih še druge narodnosti, saj govori zakon o osebah, ki pripadajo po narodnosti »kateremu izmed narodov Jugoslavije«. V stari Jugoslaviji se je narodnost ravnala samo po očetu — v našem novem zakonu o državljanstvu pa velja načelo enakopravnosti spolov, to je otrokova narodnost se ravna ali po očetu ali po materi. Nepojasnjena so samo vprašanja narodnosti otrok pri mešanj narodnosti staršev, ker jim ne more biti prepuščeno, da se lahko pozivajo enkrat na to, drugič na drugo narodnost, kakor jim bolje kaže in koristi. V ostalem je ostalo prvotno besedilo zakona o državljanstvu nespremenjeno. . I. L. vsi železniški mostovi, ki so jih bili porušili okupatorji med vojno. Pri obnovi velikega mostu čez Donavo v Bratislavi so Slovakom izdatno pomagale enote Rdeč.e armade. Vse to je omogočilo, da 6e je železniški promet znatno zboljšal. Poleg tega je vlada ukrenila vse potrebno, da se je povečal avtomobilski park dežele, in sicer od maja 1945 do februarja 19lj» dvakrat. Za likvidacijo pomanjkanja delovne sile v podjetjih se temeljito racionalizira delo in dviga njegova storilnost. Eden najvažnejših ukrepov v tem pogledu je sklep vlade o ustanovitvi vrste industrijskih podjetij na Slovaškem, kjer jo industrija slabo razvita, kjer pa je dovolj delovnih moči in surovin. Na temelju dekreta o nacionalizaciji zemlje nemških in madžarskih baronov ter izdajalcev češkoslovaškega ljudstva je bilo v centralnih pokrajinah Češkoslovaške zaplenjene in izročene kmetom 80.000 ha zemlje, 360.000 ha gozdov pa je prišlo v roke države. V bivši sudetski pokrajini je bilo zaplenjene in. razdeljene 1,500.000 ha zemlje in 7750.000 ha gozdov. Tako bo dobilo ob koncu agrarne reforme zemljo 150.000 družin ali 750.000 ljudi. Plačali bodo zanjo znesek, enak letnemu ali dveletnemu dohodku od te zemlje. Siromašnejši kmetje dobe zemljo brezplačno. Da bi se olajšal položaj siromašnih kmetov, ki imajo malo zemlje, so bile določene ne glede na odpor reakcije tri kategorije cen za poljedelske pridelke, ki jih prodajajo kmetje državi: najvišje za kmetije do 20 ha. srednje za kmetije od 20 do 50 ha in najnižje za kmetije nad 5Q hektarjev. Naglo se obnavljajo zunanjetrgovinski stiki Češkoslovaške. Vrednost vsega Ozopovci v Slovenski Benečiji hujskajo na boj proti Jugoslaviji Trst, 31. julija . Dopisnik Tanjug-a poroča: Italijanske oblasti še vedno oborožujejo ozopovske bande,^ ki j1” razporejajo ob demarkacijski črti med cono A in Videmsko pokrajino oziroma ob stari italijansko-avstri jski nl®!F' S pomočjo teh fašističnih ozopovskin band izvajajo italijanske oblasti nad prebivalstvom Slovenske Benečije m predvsem nad antifašisti .vedno.večji teror. V zadnjem času je prišlo do več incidentov med ozopovci in civd' nim prebivalstvom cone A. Dne 28.t. m. je ozopovska banda iz Vidma organizirala na Stari gorl demonstrativno zborovanje proti J11' goslaviji. V svojem izvajanju je g°" vornik poudaril, da je treba krepko zgrabiti za orožje, ki ga imajo že v rokah, za borbo proti Jugoslaviji 1» Sovjetski zvezi. V vasi Duše je 27. t. m. nek fašist pozival prebivalstvo,, naj se udeleži demonstracije proti Jugoslaviji, v"a kateri bo govoril neki Faletič. Vaščani, ki so v Faletiču spoznali starega fašista, so nagnali vse skupaj iz vasi. Še istega večera pa so zagoreli P° vseh hribih veliki kresovi. Beneški Slovenci so pozdravili odhajajočo j11' goslovansko delegacijo na mirovno konferenco v Pariz. Po vsej Slovenski Benečiji pa so v isti noči potresli Jugoslovanske zastavice in so se pojavili veliki napisi: »Hočemo Jugoslavijo!« »Hočemo Tita!« Fašistične ozopovske bande pa ve terorizirajo samo prebivalstva Slovenske Benečije onstran demarkacijske črte, temveč upadajo tudi v cono A. Skupina fašistov iz Videmske pokrajine je prišla 28. t. m v Livške Ravne, „kjer so pretepli gostilničarJa: ki jim ni pustil peti v svoji gostilu' fašistične himne »Giovinezza«. tepu sta prisostvovala dva civilna Policista, ki sta mirno gledala, k8'"0 ozopovci pretepajo gostilničarja. , Nek antifašist iz Šentlenardskc line piše tov. Edvardu Kardelj0v-Pariz: »Ko sem bil zaprt, mi da dni niso dali nič jesti in ko sem jih Pr'r. sil za košček kruha, so mi odgovoril’-' »Izdajalcem svinec!« Pretepali so me in vpili, da sem prodal Titu Benečijo. Ko so me vprašali, kaj da mislim 5 tem, sem jim povedal, da sem Slovenec, da to ostanem in da se bom za •svoje pravice boril in če treba, dal zanje tudi svoje življenje. Čez nekaj dni so me ameriški vojaki odpeljali v Čedad. Eden njih me je močno .udaru po oblazu. Pozneje sem zvedel, da je to italijanski' fašist, ki se skriva pod ameriško uniformo in srdito pregani3 Slovence. Tako se godi danes z zavednim' Slovenci v Benečiji. Fašisti se kot stekli psi zaganjajo v nas, in to gotovo ne brez vednosti De Gašperji-'- Prosim Vas. storite vse, kar \f"' je mogoče, da bomo priključeni k naši domovini Jugoslaviji, da bo prenehalo to grozno suženjstvo, /da bom0 tudi mi z vsemi jugoslovanskimi brati uživali tisto svobodo, za katero sm° se borili dolga leta in se moramo še danes boriti.« Navdušene manifestacije tržiških delavcev ob spustitvi novega motornega splava v morje Tržič, 51. julija. Dopisnik Tanju?a poroča: V ponedeljek zjutraj so sp1'", stili v morje nov motorni splav, ki h' ga morali spustiti že prejšnji dan. P3 je ravnateljstvo to preprečilo zaradi delavske zastave, izobešene na splavu-Ko pa so končno splav spustili v ponedeljek in je na splavu zavihraia delavska -zastava, so pričeli delavci navdušeno manifestirati, tehnični voditelji pa so v znak protesta odšli. Zaradi te manifestacije in zastave je bilo odpuščenih z dela 5 paznikov in kjer so jih vzgajali fašistični učite-na v. sovraštvu proti ■ svojemu lastnemu ('u f-*■’ ^'ak°j P° končani vojni in pad-jn a*®inia smo si postavili svoje šole fejj .lovili svoje kulturne krožke. V loj S°^a*1 ^ krožkih smo 'vzgajali svoj v našem duhu, t. j. v onem duhu, jgv.nas je bodril in krepil v boju proti s„ ,iK*u- Zavezniška vojaška uprava, ki 2a .1 upravlja tržaško pokrajino, pa nam 11 ?.lTa naše šole in zaseda po svoji po-n..,L|1 naše kulturne domove. To je prav 'Otovo v najhujšem nasprotstvu z vsako niokracijo i,n se m' Slovenci nahajata* v istem položaju kakor pod ^stičnim italijanskim 'režimom. Hoče-Z Vit ^a to stanie Preneha in da nam VU dovoli' svoboden kulturni razvoj, 'a °r ga imajo vsi narodi na svetu.« ^Prebivalci slovenskega ‘ predmestja rsta-Barkovelj najodločneje obsojamo 7 urni^ zločin, ki nam ga je prizadela avezniška vojaška uprava v Trstu s da nam je 11. julija ukinila našo slovensko šolo in odpustila- njene učitelje. Trdno smo bili prepričani, da se take stvari po padcu fašističnega režima »e bodo več dogajale. Sedaj pa se post?**0 llu’ši I)r‘ul01’i kot pod faši-I .'no Italijo. Združenim narodom smo • J1 zave-zniki v boju, zato zahtevamo, „a nas ne pustijo na cedilu sedaj, v casu odločitve.« ^■Kje je pravičnost, kje demokracija? motremo na vse storjene krivice pri-cakovati, da nam krivični pariški skle-lw P^^sejo zaželeno in priborjeno svo-Uuir ?no sv<>bodo, ki so jo nam ob- • -Mi naši zavezniki' ko jim je bila u,sa borba še potrebna? To svobodo ska 0101-6 jamčiti le Federativna ljud-gj? republika Jugoslavija, ki nam je 1110 jamstvo, da bodo v prihodnosti naši otroci deležni takega pouka, kakor si ga želimo, r »Primer kršenja najelementarnejših narodnih in demokratičnih pravic ni osamljen, temveč tvori le člen v dolgi verigi politike zapostavljanja slovenskega življa v coni A Julijske krajine po Zavezniški vojaški upravi. l*repoved slovenskih šol je ponoven dokaz, da je rešitev vprašanja Julijske krajine in Trsta možna izključno le z brezpogojno priključitvijo vsega ozemlja brez izjeme k FLRJ.« »Kaj to pomeni: živeti v suženjstvu, razume le oni, ki je poskusil živeti pod tujim jarmom. In mi smo to poskusili in smo poskušili tudi, a žal, premalo — le 40 dni, živeti v svobodi med svojimi, ko je, Jugoslovanska armada po hudih bojih v okolici prišla v sam Trst in ga osvobodila. Potem ko je Jugoslovanska armada odšla in zavezniška vojska zasedla naše mesto, so se razmere pod Zavezniško vojaško upravo spremenile, tako da nam zopet isti fašistični elementi pustošijo naše kulturne ustanove. Še sedaj se spominjamo žalostnih dni fašističnega terorja ih ne bomo mogli priznati nobene oblasti, ki ni naša, ki ni jugoslovanska. Ponovno prosimo delegacije Združenih narodov, naj podpirajo našo vročo željo po spremembi mejne črte, tako da borno živeli vsi Slovenci skupaj v eni domovini, v Titovi Jugoslaviji.« ' . Odpuščeno .slovensko učiteljstvo iz Julijske krajine pravi v svoji resoluciji med drugim: »Za časa štiriletne borbe si je slovenski narod v Julijski krajini obnovil svoje slovenske šole-in v njih so poučevali borci, ki so se borili skupno z velikimi zavezniki. Kakor hitro je bila Julijska krajina osvobojena, so se pričeli vračati tudi učitelji, ki so jih fašisti pregnali, a ZVU je onemogočila nadaljnji povratek izgnancev v domovino. Skozi vse šolsko leto se je moralo učiteljstvo boriti z nerazumevanjem ZVU do naših kulturnih potreb. Dne 11. julija 1946 pa nam ie ZVU ukinila večino slovenski!/ šol v Trstu in vse šole v Miljskem okraju in nas odpustila iz službe. Odpuščeni smo zato, ker srno delali za narod, delali po svoji vesti in želji ter zahtevi staršev, ki so nam poverili vzgojo svojih otrok. Samo zaradi takega dela so nam zaprli šole. Slovenski odpuščeni učitelji, ki smo začeli svoj križev pot leta 1918 ob okupaciji po Italiji in ga še nadaljujemo sedaj pod ZVW., smo . prepričani, da se bo slovenska šola ■ mogla svobodno razvijati-' le v okviru Jugoslavije. Zato prosimo delegacije zavezniških narodov, da se na mirovni konferenci zavzamejo za naše pravice in tako pripomorejo pravici do zmage.« Kdo je padel za svobodo Trsta, Gorice, Tržiča, Julijske krajine? Sinovi.in hčere naših narodov so dali življenje za osvoboditev Julijske krajine. Mi smo osvobodili našo zemljo s krvjo in s krvjo smo zaznamovali meje, ki iih ne more nihče zbrisati. Za to so porok naši narodi in neomajno ljiKLstvo Julijske krajine. Vlada FLRJ je mnenja, da bi taka mirovna pogodba, j! bi bila sprejeta brez Jugoslavije in proti njeni volji, ne demokratična, niti pravična in da ne bi ustvarila pogojev izgradnjo miru v tem delu Evrope. E. Kardelj. Pogreb slikarja Ferda Vesela . Y torek popoldne se je kulturna javnost poslovila od svojega naj-®iejšega slikarja in mojstra Ferda Vesela. Krsto s posmrtnimi ostanki ikega .slovenskega umetnika so dvignili na roke njegovi stanovski tova-(j1Sl' upodabljajoči umetniki, ter jo zanesli z Zal na pokopališče v bližino ov talcev. Za krsto so stopali predsednik SNOS-a in književnik Josip L' W-ar' Prosvetni minister -in književnik Ferdo Kozak, predsednik MLO {(,U 'ane in. književnik Fran Albreht, član Izvršnega odbora Osvobodilne ' yUrnher, akademski slikar Gojmir Kos, pesnik Oton Zupančič, Sn!" ^ayel Golja in drugi umetniki ter občinstvo, fr , Sr°bu so se poslovili od mojstra Ferda Vesela Josip Vidmar, r p Kozak, Gojmir Kos in Fran Albreht. ogreb zaslužnega umetnika je oskrbela Ljudska republika Slovenija. Z novim regulacijskim načrtom bodo rešena pereča vprašanja železnice in kolodvora, cestne mreže in razdelitve mestne površine za zidavo V dneh IG. in 17. julija je bila v I zbornici univerze v Ljubljani široka anketa o regulaciji Ljubljane, ki jo je sklicalo ministrstvo za gradnje z namenom, da določi osnovne smernice za rešitev tega neodložljivega vprašanja. Ministrstvo za gradnje Je smatralo lak način za najboljši, da ne bi doživeli ugovorov od prizadetih ustanov in poedinih strokovnjakov, ko bi bil regulacijski načrt že izvršen in bi bilo tako dolgotrajno delo arh it e jk tov in drugih strokovnjakov več ali manj brezplodno. Ker je anketni forum našel in osvojil osnovne smernice, ima > regulacijski načrt že vna-A prej svojo moč in vse pogoje, da se bo^ tudi izvajal. Vsi dosedanji načrti so ostali le mrtev papir, ker so bili individualno delo poedinih arhitektov in se niti osnovne smernice niso določile na način demokratičnega razpravljanja. Nakljub kratkemu trajanju je .dala anketa pozitivne rezultate. MLO sicer z njenimi zaključki še nitma regulacijskega načrta, pač 'pa ima zanesljivo orientacijo za vsa vprašanja, 113 katera mora v svojem dnevnem delu spričo vedno bolj obširnega gradbenega programa kar naprej odgovarjati. Pray je govoril zastopnik MLO na zaključku -ankete, ko je dejal, da je dvodnevna anketa storila za ureditev Ljubljane več, kot vse razpravljanje v .dolgih letih pred vojno. Anketa je obravnavala svojo temo potom analize treh glavnih vprašanj: železnica in kolodvor, cestna mreža in zoning (razdelitev mestne površine za poedine zazidalne namene). Železnica in kolodvor Anketa je pokazala, da vprašanje železnice in kolodvora nikakor ni tako zavozlano, kot so ga prikazovale- predvojne časopisne diskusije, ki so neprestano postavljale med seboj si nasprotujoče si rešitve, predvsem izhaja iz zaključkov ankete, da sedanja situacija kolodvora ni slaba, ne upoštevajoč njegovih tehničnih elementov, ki seveda zahtevajo modernizacijo. Analiza je vodila skozi vprašanje po tej sledi: železnica se mora priključiti v mostni organizem kot sekanta ali tangenta na mestno jedro. Sekanta odpade vnaprej, ker zahteva popolno poglobitev, ki pomeni za obseg mesta, kakršnega ima Ljubljana, preveliko investi-cijo. Če se priključi železnica kot tangenta na mesto, je treba odgovoriti na dvoje vprašanj: v kakšni smeri in v kolikšni razdalji od mestnega jedra. Po analizi vseh možnih' smeri tangente je pokazala anketa, da je smer vzhod-zahod najugodnejša. Glede drugega vprašanja velja načelo, da ustreza kolodvor tem bolj. čim bližji ie mestnemu središču, da se potniku, ki ima običajno opravka v središču, ni treba posluževati .poleg železnice še drugega prevoznega sredstva. Na obe vprašanji odgovarja sedanja situacija kolodvora pozitivno ali vsaj enakovredno predlogu železniške uprave. Ta predlog, ki predvideva novo železniško traso cca 1 km severneje od sedanje v isti smeri, je v bistvu enaka rešitev. Potrebno je, da komisija prouči. katera izmed'variant v bistvu iste rešitve ima za izvedbo ugodnejše pogoje. Kar tiče tehničnih elementov modernizirane železnice in kolodvora, velja za sleherno rešitev, da je treba ločiti nivo železnice od nivoja glavne cestne mreže, da razvoj mesta ne bi bil oviran. Prav tako velja za sleherno rešitev, da je potrebno ob železnici zava-, rovati zelene pasove. Ko postavljamo nujen pogoj ločitve nivoja železnice in glavne cestne mreže, se bomo prej ko slej povrnili na poglobitev železnice, ki bo s svojo, elektrifikacijo omogočila premostitve do popolnosti, s čemer bo možnost, da bi ovirata "razvoj mesta, izločena. Tako je reševala anketa vprašanje ljubljanskega kolodvora in prehoda železnice skozi mesto. Ožja komisija bo morala še proučiti traso za tovorni promet, ki naj obide mesto v dolini Save, namestitev pomožnih kolodvorskih naprav in priključitev »oedinih železniških tras, ki prihajajo iz zaledja, na zbirno traso vzhod-zahod z. glavnim osebnim kolodvorom. Te priključke je treba izvršiti pred mestom samim, tako da preseka mesto edinole trasa vzhod-zahod. Cestna mreža Ob reševanju problema cestne mreže sc postavlja prva zahteva — kategorizacija poedinih cest in osvojitev novega zazidalnega sistema. V obstoječem zazidalnem sistemti so »i vse ceste po svojih tehničnih elementih skoraj enake brez ozira na to, kakšne naloge opravljajo za mestni promet. Predvsem ie današnja cestna mreža po svoji ploščini daleko preobsežna in predstavlja velikanske vzdrževalne stroške, medtem ko na mnogih cestah niti ni toliko prometa, da bi jih veljalo vzdrževati. Anketa je obravnavala vprašanje.cestne mreže po naslednjem redu: 1. magistrala, 2. dovozne — od vozne ceste, 3. tranzitne ceste, 4. osnovna cestna mreža v mestni ploščini. Vsak urbanist išče pri problemu regulacije mesta .najprej prevladujoče elemente, ki dajejo mestni celoti zaključen sistem - in svojstven karakter. Eden takih elementov je hrbtenica mesta, magistrala, dominantna cesta aii kakor jo že imenujemo. Običajno so ti elementi zasidrani globoko v tradiciji mesta ali jih določajo geološki pogoji, kolikor ne gre za mesta, ki dožive skokovit razvoj svoje razsežnosti. V tlorisu Ljubljane je tak prevladujoč element njena glavna cesta v smeri sever-,jug, ki vodi skozi njeno jedro med Gradom in Rožnikom —. Tyrš6va cesta v svojim podaljškom proti jugu. Da je ta cesta prevladujoča po, svoji legi in po svoji tradiciji, je izven diskusije. Jasno je, da ji' manjkajo tehnični elementi, ki bi ustrezali njeni vlogi. Ta magistrala naj neposredno poveže zelena bazena na severu in jugu ftie-sta. Ne izključujemo možnosti, da se magistrala na ‘severu ali jugu priključi na bodočo veliko avtostrado vzhod-zahod. Smeri dovoznih — odvoznih cest, ki se morajo priključiti ua magistralo se-ver-.jug, bodo analogrie glavnim železniškim trasam. Prihajajo iz se>veroza-pada, severovzhoda, jugozapada in jugovzhoda. Vlogo teh cest opravljajo današnja Celovška, Masarykova, Dolenjska in Tržaška cesta. Tudi njim je treba zagotoviti posebne tehnične elemente, ki jih danes pogrešamo. stavljaio nobeaie novosti, le uveljaviti jih je treba. Razdelitev mestnega prostora Situacija mestnega središča, je nesporna. Skokovitega razvoja Ljubljani ne moremo obetati. Njeno središče bo prej ko slej ostalo med Gradom in Rožnikom, ker je globoko zasidrano v tradiciji mesta, saj se skozi stoletja ni premaknilo odtod. Zato bomo določili mesto vsem, ki dajejo Ljubljani značaj glavnega mesta v pravokotniku med Masarykovo, Miklošičevo, — Ljubljanico, Cojzovo — Aškerčevo in Tivolijem. Tivoli naj bo Ljudski vrt, Grad v celoti narodni spomenik, obe zeleni coni naj poveže še zeleni pas preko nunskega vrta. Ljubljansko mesto ima tendenco razširjati se proti severu. Vnesti je treba zazidalni sistem v •prostor med obema I Tranzitne ceste naj vodijo težji motorizirani promet mimo mesta. Povezati morajo v vseh smereh glavne dovozne — odvozne ceste, da se morejo težja vozila izogniti že itak tesnega mestnega središča — grla med Gradom in Rožnikom. Njihovo oddaljenost od mestnega središča narekuje Rožnik. Zahodna tran-zitka bo vodila za Rožnikom in povezala dovozni — odvozni cesti Tržaško in Celovško. Njej analogno bo treba izgraditi v približno isti oddaljenosti tran-zitke na severu, vzhodu in jugu. Vzhodna se bo morala na nek način izogniti ali premagati oviro, ki jo predstavlja Golovec. Vprašanje osnovne cestne mreče je neločljivo povezano z vprašanjem naprednega ^zazidalnega sistema. Namesto goste cestne jireže brez kategorizacije je treba vzpostaviti novo cestno omrežje ortogonalnega sistema z okenci od cca 300 krat 300 111 v mestnem središču in cca 600 krat 600 m v ostalem delu mesta med štirimi tranzitkami Te ceste bodo prevzele glavni cestni pfomet. in morajo dobiti temu primerne tehnične elemente. Ostale ceste bodo drugorazrednega značaja, nekatere samo enosmerne ali samo pešpoti. Za vsako okence ■ te osnovne cestne mreže je treba z gradbenim pravilnikom, ki bo sestavni del regulacijskega načrta, predpisati zazidalni .sistem, katerega glavne karakteristike bodo — prostosloječi bloki v zeleni površini, odmaknjeni od glavnih cest, predpisana absalutna kota fasadnega venca, predpisana' oddaljenost med poedinimi bloki, njihov obseg itd. Tak sistem naj pretrga tradicijo^ sedanjih ulic — hodnikov, nesnažnih dvorišč, ulic brez prometa, dvorišč brez zelenja. Ti principi zazidalnega sistema ne pred- sevemrma dovozno-odvoznima cestama, kjer nai se razvijejo novi stanovanjski predeli. V poedinih okencih osnovne cestne mreže je treba predvideti zazidalni sistem za poedine tipe stanovanjskih hiš. Industriji naj se zagotovi prostor ob vseh štirih dovozno-odvoznih cestah, in to na. severovzhodu težki industriji, na severozahodu lažji metalni industriji, ob obeh južnih dovozno-odvoznih cestah prehrambeni industriji. Vsi ti predeili kažejo že danes tak značaj ali imajo tako razvojno tendenco, analogno svojemu zaledju — savskemu in dravskemu industrijskemu bazenu na severu in poljedelskemu zaledju, ki ga predstavljata Dolenjska in Notranjska na jugu. Najlepši zeleni predeli med Tacnom in Ježico naj bodo namenjeni onim napravam za fizkulturo in vojaško vzgojo, ki zahtevajo obsežna zemljišča. Treba je končno preprečiti, da se plšoliške vasi in Ljubljana sama razraščajo in vraščajo anarhično ena v d^ugo, obravnavati jih je treba kot samostojna naselja. Če se bo Ljubljana razrasla tja do Št. Vida in Ježice in še preko njiju, bodo 'ti njeni predeli ostali brez moder-iiih tehničnih naprav ali pa bodo do ne-zmogljivosti obremenili mestno gospodarstvo. Ti načelni zaključki so rezultat dvodnevne diskusije, ki je s svojo, strokovno višino dokazala zrelost diskulantov — ■ živo nasprotje predvojne časopisne borbe a la »Slovejiski narodi'. Ostala vprašanja so stvar detajlnega študija projektantov. Ožja komisija bo proučila ves material, ki ga je dala* anketa, formulirala njene zaključke in jih predložila oblasti v potrditev in objavo z zakonito močjo. — Ing. Marjan Tepina. Turizem v mariborskem okrožju Pred kratkim je bila v Mariboru seja začasnega okrožnega odbora Turističnega društva Slovenije za okrožje Maribor. V smislu delovnega načrta Turističnega društva Slovenije za leto 1946 je predvidena v mariborskem okrožju ustanovitev 23 podružnic TDS. Nadalje je bilo poudarjeno, da je treba kontrolirati delovanje turističnih postojank in izbrati s.tabilne točke za postavitev nekaj novih ali obnovljenih »Turist-hote-lov«.. V ta namen ima »Turist-hotel« na razpolago 25 •milijonov din kredita, s katerimi namerava /graditi 5 ali 6 ho telov. Drugo leto bomo pričeli z graditvijo turističnih postojank na Kozjaku in ob severni meji. Pritegniti bo treba tudi Haloze in Prekmurje, Posebno pa kraj Petrovče. Sprejet je bil predlog, da '.narib&r-ski okrožni odbor organizira letos I. turistični teden in da da tako ’ pobudo tudi ostalim okrožjem LRS. Turistični teden naj bi se vršil v prvi polovici septembra. Program, ki ga bo W«neje do podrobnosti izdelal posebni odbor bi v glavnem obstojal v izletih iz mesta v okolico in obratno, v udarniškem delu po parkih in turističnih upravah, v pevskih in gledaliških nastopih in predavanjih po podružnicah. V tem tednu bo naše ljudstvo obiskalo jiajbolj znane kraje iz osvobodilne borbe. Stran ^ »Ljudska pravica«, 1. avgusta 1946 štev. 177. Vprašanje cen obrtniških j popisi „&udski pKadci~ storitev m proizvodov 0blll)ta porušene Kožuh#(e lmm ¥ 6aliriu Te dni se je vršila v Mariboru konferenca obrtnikov za ureditev predložitve kalkulacij in potrjevapja računov. Konferenci so prisostvovali predstavniki sindikatov in okrožnih združenj obrtnikov. Tov. . Pušenjak je v uvodu prikazal našo gospodarsko politiko, ki je kljub ogromnemu uničenju po vojni uspela obdržati cene na normalni višini in utrditi naše plačilno sredstvo. Cene industrijskim produktom se stalno znižujejo, kar je zasluga naših delavcev, ki dnevno" dvigajo produkcijo, izboljšujeja norme in zmanjšujejo proizvodne stroške. Vzporedno s ceno industrijskih proizvodov bo padala tudi cena kmetijskim produktom. Naš kmet bo lahko nabavljal več in cenejših industrijskih izdelkov in bo tako tudi znižal cene svojim produktom. Medtem ko naš delavec in kmet stalno znižujeta cene * svojim proizvodom, obrtniki le v majhni meri »li pa sploh ne znižujejo cen svojim storitvam, ' tako da še do danes ni rešeno vprašanje obrtniških storitev. V naši splošni politiki znižanja cen bodo tudi obrtniki morali znižati .cene svojim storitvam. Osnova za znižanje cen obrtniških izdelkov bo od-pravitev plačevanja obrtniških pomočnikov, plačevanih od ure, in uvedba akordnega dela. Temeljno načelo je, da se plačuje samo delo, ne pa čas dela. Danes naši delavci in nameščenci po tovarnah in ustanovah delajo prostovoljno in udarniško tudi preko delovnega časa in ne zahtevajo nobenih posebnih nagrad, zato tudi od obrtnikov in obrtniških pomočnikov pričakujemo, da bodo svojo delovno silo pravilno in v celoti izkoristili. Danes se delavec, kmet in delovfii in-teligent pritožujejo, da so cene za obrtniške storitve v primerjavi z ostalimi cenami previsoke. Kako naj plača delavec ali nameščenec za izdelavo obleke 1000 dinarjev in še več? Obrtniki se morajo zavedati, da so visoke cene, ki jih postavljajo, tudi njim samim v škodo, ker se bodo delavci in nameščenci začeli posluževati tudi drugih ustanov, ki lahko izvršujejo dela ceneje. Jasno je, da se tudi obrtniki borijo p raznimi težavami, kakor je pomanjkanje materiala. Toda to pomanjkanje se iz dneva v dan po zaslugi delavcev izboljšuje. . Tov. Ferenčak, načelnik okrožnega urada za cene, je poudaril, da, so postavke, ki jih postavljalo obrtniki v svojih raaunih, previsoke. Potrebno je, da vsak obrtnik ugotovi svoj režijski odstotek ter tako računa samo stvarne izdatke. Toda’ do sedaj obrtniki kljub temu, da je bila njihova dolžnost predložiti kalkulacije, kar je bilo objavljeno v Uradnem listu in sporočeno po okrožnicah, niso prinesli k potrditvi niti ene kalkulacije, bodisi za serijska ali za ostala dela, ki so jih izvrševali v državnem, zadružnem ali privatnem sektorju. Odslej bo vsak obrtnik, ki se ne bo držal teh navodil, kaznovan. j Obtnikom je zagarantiran njihov zaslužek, čim izkažejo svoj režijski odsto* tek. Potrebno je, da obrtniki uvedejo v svoje obrate akordno delo, odnosno ngr-me. Nepravilno je, če obrtnik računa pri vsakem komadu izdelka pripadajoči odstotek, ne da bi se pri tem o.ziral na svoj ^celokupni promet. Dolžnost obrtnikov je, da razčistijo to razmerje na sindikalnih sestankih. Po novi uredbi bo preskrboval obrtnikom tekstilno blago in usnje Ust-eks, zaradi tega je potrebno, da obrtniki postavljajo svoje zahteve po materialu za 1 do 3 mesece naprej. S tem bo dana možnost rednejšega oskrbovanja z materialom in povečanje prometa. Korak našega gospodarskega dela gre v industrializacijo, kljub temu ima pošten in progresiven obrtnik v naši državi dovolj, možnosti zaslužka in obstoja. čas je, da se tudi pomočniki zavedo svojih dolžnost: in se ne ogibajo akordnega dela. Pomočniki ne smejo izkoriščati svojih sindikalnih organizacij za lastne egoistične interese; kajti naši sindikati stremijo za tem, da se obrtniške storitve plačajo v akordu in ne po urni mezdi. Dosedaj ni bilo niti v enem okraju mariborskega okrožja sestankov na katerih bi se sindikalne podružnice sporazumno z odborniki dogovorile glede ureditve dela. . Eno lete dela tekstilne šole v Kraniu 1. julija je zaključila Državna tekstilna šola v Kranju prvo šolsko leto v svobodi. V življenje je poslala prve absolvente, ki bodo prijeli za delo tam, kjer so bili pred vojno nameščeni »nenadomestljivi« tuji strokovnjaki. Ob pričetku šolskega leta se je za- • vod boril z velikimi težavami, med katerimi je bila najobčutnejša pomanjkanje učnih moči- Toda med šolskim letom so bile težave v glavnem premagane. Za.vod je poleg rednega šolanja organiziral tudi troje teoretskih tečajev za delavstvo tekstilnih tovarn v Kranju. in sicer predilski, tkalski in apre-terski tečaj, ki s*e jih je skupno udeležilo 146 oseb. Razen teh se je vršil v šoli tudi praktični tkalski tečaj, v katerem se je priučilo tkanja 39 oseb. V redno šolanje se je pričetkom leta vpisalo v prvi letnik 51 dijakov in dijakinj, od katerih so 5 med letom izstopili. Povprečen uspeh razreda je bil 75.6% V drugi letnik se je vpisalo 20 gojencev in gojenk, 3 so med šolskim letom izstopili, šolski uspeh je v tem letniku nekoliko slabši. Tekom šolskega leta je bv-lo 'več poučnih ekskurzij v slovenske in hr-vatske tekstilne tovarne, tako da so se gojenci seznanili poleg teoretičnega in praktičnega dela v domačih tovarnah t-udi s stanjem tekstilne industrije v drugih predelih naše domovine. K uspehom je mnogo pripomogla mladinska organizacija, ki je bila vse leto zelo agilna. Absolventi drugega letnika so med počitnicami otlšli na delo na Mladinsko pro^o Brčko-Bano-viči, dočirn so odšli absolventi prvega letnika v različne tekstilne tovarne na obvezno počitniško prakso. Z novim šolskim letom se bo šola razširila v dvoje odsekov: v predif-skega in tkalskega. V vsakega od teh bo sprejetih 24 dijakov oziroma dijakinj. Za vstop v šolo je potrebna dovršena nižja srednja šola, nekaj prakse v tekstilnih podjetjih, neounadeže-vana politična preteklost in trdno zdravje (dober vid in sluh). Sola traja tri leta in ima namen vzgojiti naši industriji kader dobrih tekstilnih tehnikov, ki ne bodo samo strokovni, ampak tudi politični in kulturni vodniki tovarišem v tovarnah. Zato vabimo k vpisu v šolo le tiste mlade, nadarjene ljudi, ki se' hočejo kot industrijski strokovnjaki udeležiti poslednje zmagovite bitke za našo gospodarsko obnovo in blagostanje. Sprejemni pogoji so na vpogled pri vseh vodstvih tekstilnih tovarn in na razglasni deski v šoli. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 2. septembra ob 8. uri zjutraj. Naknadni sprejemi ne bodo mogoči, ker je število dijakov omejeno. Pismene prijave k izpitu sprejema že sedaj ravnateljstvo šole. Trimesečno tekmovanje v bujskem okraju Keka, 30. julija. (Tanjug). Ljudstvo bujskega okraja je že v samem začetku trimesečnega »Tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji« pričelo s prostovoljnim delom za obnovo svoje dežele. Ljudstvo je prostovoljno delalo pri sečnji dreves, pri (»spravljanju požganih hiš, pri gradnji šol, pri brezplačnem prevažanju materiala in pri drugih delih. Od začetka tekmovanja je ljudstvo s prostovoljnim delom za obnovo dežele prištedilo 73.000 lir. Nagrajeni delavci reške tobačne tovarne so dali velike prispevke za obnovo dežele Reka, 30. julija (Tanjug). Na Reki se je vršila v prostorih tobačne tovarne podelitev nagrad najboljšim delavcem in nameščencem. V večini pirime-rov so nagrajeni delavci in nameščenci podarili dodeljeno denarno nagrado v celoti ali deloma fondu za obnovo dežele. Poleg rednih mesečnih prispevkov v denarju, ki jih plačujejo delavci in -nameščenci te tovarne v okviru trimesečnega tekmovanja,' so ob tej priliki dali prispevek 3.200 lir. * X te % Aktivisti, terena »Stare pravde« bodo s prostovoljnim delom ponovno dvignili Kožuhovo domačijo v Gabrju iz ruševin. * V zgodnji pomladi leta 1946 smo si pripadniki Osvobodilne fronte terena Stare pravde, na zboru volivcev zadali nalogo, da z lastnimi sredstvi postavimo od od okupatorja in domačih izdajalcev ‘požgani in porušeni dom Marije Kožuh v Gafcrju, kjer je bil 1942-43 Glavni štab NOV in POS. Za to deločeni delovni odbor si je ogledal na licu mesta ruševihe domačije Marije Kožuh in pripravil vse potrebne predpriprave in načrte za uresničitev naše naloge. Sklenili smo tudi, da bomo pomagali kolikor nam bo dopuščalo finančno stanje ^ovarišu Alojzu Koširju, po domače Galiču, ki .ima 8 člansko družino in v katerega hiši je bila v dobi najhujšega terorja okupatorja, domačih izdajalcev in priganjačev, partizaska tiskarna. V drugi polovici meseca maja 1946 smo po predvidenih pripravah, pod vodstvom strokovnjakov pričeli z delom. Po predhodnem čiščenju ruševin in kopanju temeljev stavbišču, je pričela rasti iz ruševin nova domačija. Vse delo od kopanja- novih temeljev, do dovoza materiala na stavbišče, se je izvršilo prostovoljno, tako da smo v preteklem tednu dogotovili zunanja dela. Pri tem prostovoljnem delu je sodelovalo s terena Stare pravde 288, s terena Poljane 25, s terena Hradecky 25 in iz četrti Ježica 12 delavcev, ki so skupno delali 1526 ur. Na ta način bomo s skupnim prostovoljnim delom kmalu dvignili iz ruševin porušene domove. Teren Stare pravde ČLO Tabor PULJ Antifašistke na delu Antifašistke iz Pulja nadaljujejo s svojim neumornim delom na ekonomskem, socialnem in kulturnem področju. Zelo se trudijo, da bi olajšale težak položaj brezposelnim delavcem in njihovim družinam. V teku kampanje za pomoč siromašni, nepreskrbljeni mladini in vojnim sirotam so žene zbrala 50.000 lir. V teku enega meseca so za 119 tovarišev, ki se zdravijo v bolnišnici, zbrale 45 kg sladkorja in m no-.; o drugih živil. Kot pomoč za dte-čja okrevališča v coni B so zbrale več kot ,700 kosov obleke, 150 parov copat, 20 parov čevljev, 169 brisač, več knjig itd. Mladincem, ki eo odšli na gradnjo proge' ISrčko-Banoviči, so pripravile pri odhodu razna darila. Po neuspelih naporih ori zasedbeni vojaški upravi, da bi jim dovolila ustanovitev decjega okrevališča, so antifašistke iz Pulja prosile pomoč ^ri ljudskih oblasteh v coni B. KLO v Med ul in u jim je dal na razpolago primerno poslopje za okrevališče, ki so ga uredili S prostovoljnim deltam delavci iz Pulja in -Medulina. V okrevališču bodo namestili 150 otrok. Antifašistke ;z Pulja so prepričane, da bo; n jihovo delo mnogo bolj plodovito, ko bodo delale v svobodi, to je, ko bo Pulj dokončno priključen k FLRJ. Pišejo nam... LJUBLJANA Pred par tedni je pričel v poslopju Marijanišča učiteljski dopolnilni teea.|. Tečaj A obiskuje 56 učiteljev in učiteljic, ki imajo že maturo, tečaj B Pa obiskuje 25 pomožnih učiteljev, ki se pripravljajo za učiteljsko službo. Vsi tečajniki so resno prijeli za de- lo. Dnevno imajo S ur predavanj, v kratkem prostem času pa se učijo, udeležujejo sestankov in prirejajo kult. prireditve. Tako so preteklo soboto s toS»anu. ki so jih sami •sestavili,, priredili kulturni večer ubožcem v Mariianišču. Tako naši mladi učitelji koristo0 uporabljajo svoje počitnice, v katerih )e nekdaj marsikdo samo lenaril. — A. IDRIJA Kakor hitro se ie mladina nižje gim" nazije Vrnila s turneje po Gorenjskem, so sklicali šolsiki sestanek, na katerem se je prijavilo prav zadovoljivo število mladincev in mladink, da prostovoljno pomagajo pri obnovi vasi Lokve pri Ce-povanu. Zanimivo je bilo opazovati vesele mladince in mladinke, ko so vstopali v avto. Tako je srednješolska ml*: dina pokazala, da hoče tudi ona doprinesti po svoji moči svoj delež pri obnovi naših vasi in naše porušene donio-movine. I. D- GABERJE 20. julija zvečer so prispeli s tovornim avtom v našo vas na prostovoljno delo trboveljski rudarji. Prišli so kovači, kotlarji, ključavničarji itd. NasledP)1 dan so pričeli z 'delom že ob 5 zjutraj-Okrog jK>ldneva so se poslovili. !’re(1 odhodom pa so nam' zapeli še par partizanskih pesmi. > S seboj so prinesli tudi nekaj spodarskega orodja, katerega so r;lZt' lili med najpotrebnejše ljudi. Prebivalstvo vasi Gaberje.se delavcem najprisrčneje zahvaljuje ter .i'®2?' h na poti njihovega velikodušnega cetf mnogo uspeha. p- HRASTNIK Na cesti Hrastnik-Dol-Rimske topli«e je bilo treba star, za promet neuporaben most porušiti in napraviti novega’ Te naloge so se lotili naši pionirji. Organizirali so prostovoljno delo P° razredih. Delali so 6 dni, vedno po P°~ uku od 2—6 popoldne. Odvzeli -o stare mostnice, navozili kamenja in zemljo i® na ta način zravnali teren, da se prome' lahko nemoteno vrši. Posebno se je 0 . litkoval 5. razred, vsi so biii res pr^V,1 mali udarniki. Vsak dan so nav**2' okrog 500 samokolnic materiala. Skupno se je udejstvovalo okrog 150 pionirjev in novi most na cesti Hrastuik-l^ Rimske toplice je dograjeni. R. B. FIZKULTURA Vsem odborom Fizkulturne zveze Slovenije in ljubljanskega okrožja Za vse odbore Fizkulturne zveze i Posamezniki, kakor tudi odbori se Slovenije in ljubljanskega fizkultur- prijavijo za tekmovanje do 2. avgusta nega okrožja se bo vršilo tekmovanje do. 12, ure v pisarni FZS in pol ure v Vseljudskem peteroboju v petek, pred pričetkom tekmovanja na igrišču. dne 2. avgusta ob 16.30 na igrišču »Svobode« ob Tyrševi cesti. Udeležba za vse člane odborov častna dolžnost. Sekretariat FZS. ★ ★ ★ Sestanek sovjetskih novinarjev z inozemskimi športnimi delegacijami > Uredništvo lisla »Sovjetski šport« je organiziralo 27. julija sestanek sovjetskih novinarjev s športnimi delegacijami Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške, Finske, Poljske, Francije, Irana, Romunije, Albanije, Norveške, Švedske in Madžarske. .■ Odgovarjajoč na vprašanja predstavnikov sovjetskega tiska, so voditelji delegacij soglasno izrazili svoje zadovoljstvo glede organizacije množičnga fks-kulturnega dela v ZSSR Vodja bolgarske delegacije je dejal v svojem govoru: Mi vidimo, da je šport v Sovjetski zvezi vseljudstva stvar. Sindikati m vlada nudijo veliko pomoč fiz-kulturniim organizacijam. Marsikaj se učimio od sovjetskih športnikov. Sestanki bolgarskih in sovjetskih ^.kulturnikov bodo še bolj utrdili naše prijateljske odnose. Poudaril je, da je nujno potrebno utrditi prijateljstvo in razširiti medna- rodne vezi športnikov vseh demokratičnih dežel. Ta predlog vodje bolgarske delegacije so podprle vse športne delegacije drugih dežel. Ob priliki bivanja v Moskvi so se gostje seznanili z delom sovjetskih športnih društev, obiskali so vse stadione, potovali |k> prekopu Moskva—Volga in si ogledali podzemno železnico. Predstavnik madžarskih športnih organizacij je izjavil: Imeli smo popolno možnost, da se seznanimo ne samo z žrvljejnjem fiz-kulturnih organizacij, temveč tudi z življenjem in delom sovjetskih ljudi. To, kar smo videli v Moskvi, govori o ogromnem delu in pridobitvah sovjetskega ljudstva. • Vsi govorniki so se prisrčno zahva- lili sovjetskim fizkulturnikom za prisrčen sprejem in gostoljubnost. (Tass) Sklepi kongresa mednarodne nogometne zveze v Luksemburgu Pribošek (Udarnik) skače s palico 3.20 m. Reuter poroča, da sta bili na kongresu mednarodne nogometne zveze-sprejeti v članstvo nogometna zve®a Velike Britanije in Sovjetske zveze. Iz Velike Britanije so sprejete angleška, škotska, \vadeska in irska nogometna zveza. . Predlog, da stopi sovjetska nogometna zveza v mednarodno zvezo, so iznesli jugoslovanski in češkoslovaški dele-aali, a podprli so iih finski in poljski delegati. Sklenjeno je, da se postavijo v novem Izvršnem komiteju zveze /mtanski, sovjetski in južnoameriški podpredsedniki, ki jih bodo imenovale njihove zveze. Dvk ostala poRi metov* pokal« na čast predsedniku federacije, ki je bil na im položaju 25 let. Tekme se bodo vršile v Rio de -laneiru od 15. do 30. junija 1949. leta, a 1951 leta v Švici. Od 1954. ieta dalje bodo tekme za pokal kot pred vojno vsake štiri leta. Sklenjeno ie bilo, da morajo bili pri mednarodnih tekmah sodnik in aut-sodniki iz istih dežel in da mora imati odobreuje svoje nacionalne zveze. . 1 Jugoslovanska fizkulturna delegacija je prispela v Leningrad Leningrad. 31. julija. .Jugoslovan*** fizkulturna delegacija je 29. julija l,r! spela v Leningrad. Sestavljajo jo fizk" turni voditelji Jugoslavije in nogom«'1' moštvo »Partizan— Na letališču so delegacijo pozdravili leningrajski fizkul' turniki, sindikalisti in pionirji. ŠAH ' Ljubljanski polfinalni turnir V šestnajstem kolu je prišlo do ne; kaj pomembnih presenečenj. Vodcd Tekavčič je igral proti Ketišu osti0 na napad in prišel v dobljeno p^.1* cijo. Fu je pa •/. napačno kombinacij*! izgubil figuro ter se bo v prekinjen partiji le težko rešil v remis. Din?*] presenečenje je bila zmaga Božiča 1111 mojstrom Pucoin. Puc je že v otvoritvi riskantno žrtvoval kmeta, igr*, forsirano na zmago ter si tako oslahf pozicijo, da je moral še pred prek.1' nitvijo kapitulirati- Mojster Vidmar J boljšo pozicijo proti Kalabarju pok'11' ril in je le na (K)dlagi nasprotnik«’'* časovne stiske rešil pol točke: Moš!*"0 vič bi kmalu napravil presenečenje, partiji z Rabarjem, vendar je v 1 jeni poziciji spregledal figuro in s‘ moral vdati. Filipčič je bil proti J’?” yerju nekaj časa v boljši poziCJ1; vendar je slabo nadaljeval in se J, partija končala remis. Šišku je 1,nt’ v srednji igri proti Šubariču trd"* pozicijo, v končnici pa je spregled11 figuro 111 se takoj vdal. Mojster barič je tako dobil že drugo PartlA, po vrsti, ko sta nasprotnika spregjc' dala figure. Longer in Mlinar sta la ostro na zmago, ob prekinitvi i*1? Mlinar kmeta ih bo verjetno P1*1 V., dobil. Prav tako ostra je bila b°. e med Germekom in Gabrovškom, ki s je pa nazadnje končala neodločen ‘ Omladič je proti Liculu žrtvoval k111.*, ta za napad, dobil figuro in zmagal t' pred prekinitvijo. Prekinjena partija iz petnajste^ kola med Liculom in Tekavčičem ' je končala neodločeno- . . t Stanje*po šestnajstem kolti: kavčič II in j>ol (l):.Rabar. inž. mar !l in jkjI: inž. Kindij, Šubarie dr. kalabar 10 in pol; Božič, mara, Puc 10; prof. Gabrovšek > lipčič. šiška 8-in pol: Germek 6 in 1 (1): Haver, dr. I.icul 'i in pol: 1 •'^ V(l); Omladič 5: Mlinar 3 (2); Le 1 in pol (3); Meštrovič 1. Stev. 177. EPOQUE' KRITIZIRA ANGLEŠKO POLITIKO vpogledu Francove Španiie ,ariz> 31. julija. Dopisnik Tanjuga p/??1 Čeprav krožijo v določenih fran-. • j krogih^ glasovi o ponovni otvori- i i raneosko-španske meje, je malo ver-J no, da bodo to sprejeli. Tik pred vo-‘J#nii morajo celo desničarske stranke Rimati na antifrankistično razpolože-e širokih francoskih množic. Samo gla- ■ °. s'iraine desnice >Epo™ifnovine in tradicionalnih eko-brp i pozici.i rajha na polotoku,’ki se d dvoma izvaja izključno v korist Sna Anglija si bo tudi prisvojila ■lansko tržišče, ki je prej pripadalo rranciji.< v ^ključki lista »Epoque< mečejo iud-! svetlobo na stališče angleške labu-1^ . clJe vlade, ki se brani podvzeti kakršnekoli uk repe proti Francovemu re-izgleda, kot da bi hotela doseči °rist iz današnjih razmer. • j .^Poclue< poroča nadalje, da je ma-”ke politične osebnosti ponovno ustvariti neko II. socialistično internacionalo pod pokroviteljstvom angleške laburistične stranke.« Ko francoski tisk komentira ta dejstva, prikazuje ostali del tiska neko nezadovoljstvo, vendar predvideva skorajšnjo spremembo političnega režima v Španiji, ki se bo izvedla z dejavnostjo Anglije, ki želi spremeniti na miren način sedanjo vlado z monarhistično ali pa s skrajno desničarsko vlado, ki bi bila pod njenjm vplivom. Na ta način lahko razlagamo številna potovanja v zadnjem času, ki so jih napravili španski desničarji, kakor tudi obnovo teorije >latinskega bloka«. Florimond Bonte označuje zadnji De Gaulleov govor kot nadaljevanje lokarnske politike Pariz, 81. julija. (AFP) 0 poslednjem De Gaullovenn govoru v Barle Ducu, v katerem se je izjavil za tesno povezavo Francije z Britanijo v cilju vzdrževanja »ravnotežja silt, je poslanec Pariza Florimond Bonte izjavil naslednje: De Gaullov govor spominja na ti- sta prerokovanja južnoafriškega maršala Smutha, katera predstavljajo Francijo kot deželo, ki bo propadla in zmanjšana ter primorana zaprositi za pomoč in podporo Veliko Britanijo. Govor v Bar le Ducu predstavlja neko vrsto spomina na stara beganja in napake.-: De Gaullov govor diši. po Lokarnu ali po paktu štirih in morda celo po Monakovem Ta’ politika ja privedla do »bankrota«, končuje .Florimod Bonte, Delavci zapadne Nemčije za enotno social, partijo Berlin, 31. julija. Berlinski radio poroča: Po vrnitvi iz svojega potovanja po britanski coni v Nemčiji sta izjavila voditelja enotne socialistične partije Nemčije Pieck in Grothev/ohl, da so bila v Porurju in Porenju velika zborovanja, ki so bila zelo dobro obiskana. To je dokaz, da želi večina delavstva v teh dveh področjih združitev dbeb delavskih strank. Delavci v zapadnih conah so prvič slišali resnico o razvoju- v sovjetski okupacijski coni Nemčije. POLOŽAJ NA SREDNJEM IN DALJNEM VZHODU Generalna stavka v Indiji zajela 1 milijon delavcev Komunistična partija Brazilije protestira proti nezakonitim ukrepom brazilske vlade York, 31. julija. Tass poroča: ''Pisnik, »New York 'limesa« iz Rio de ^ane'ra poroča:. Generalni sekretar Centralnega ko-p eJa Komunistične partije Brazilije ni-r» je izjavil, da predstavlja Komu-. nos lcna partija Brazilije najbolj torbe-ztn ?artii° izmed Komunističnih partij Pro? P°'ol)'e- Prestes je protestiral ja h represivn‘in ukrepom, ki jih izva-str . z^iska vlada z namenom, da od- ani z vodilnih mest v državnem-in „,mouPravnem aparatu nekaj tisoč komunistov. D Prestes je izjavil; da želi ustanoviti v, ’*no zvezo z bivšim predsednikom arSasom, ako bi on to želel, ker uži- va Vargas zaupanje v velikih industrijskih središčih, kot n. pr. Sao Paolu. Prestes je potrdil neobhodno potrebo po taki koaliciji zlasti v Sao Paolu, kjer bi fašistični elementi lahko zavzeli prevladujoč položaj. Prestes je označil predsednika' Dutra kot »izrazitega militari-rista z reakcionarnimi težnjami«. Prestes je nadalje izjavil, da je včlanjeno v Komunistični partiji Brazilije danes 130.000 ljudi nroti -1000, kolikor jih je bilo v maju 1946, v času, ko' je bil .Prestes izpuščen iz zapora. Prestes je poudaril, da braziliski komunisti niso v zvezi s Sovjetsko zvezo, vendar pa je naravno, da komunisti ideološko smatrajo Sovjetsko zvezo za domovino socializma. TEŽAK POLOŽAJ ČRNCEV V SEVERNI AMERIKI v New York, 31. julija. (Tass) Pokolj Cri?cey. v državi Georgija kmalu po prvih Pokrajinskih volitvah, y katerih je zrna-Sal terorist črncev bivši guverner Tal-Wadge, je povzročil številne proteste •n zahteve, naj vlada Združenih držav kaznuje zločince in naredi konec teroriziranju, Provincialni tisk, vstevši več listov 'I ?^ZI11t 1 .izjavlja v komentarjih, Dr t'6 Talmadge s svojim hujskanjem f. črncem neposredno odgovorfen za ttcanja. List »Courier« (Lousville, Ken-V.c*y) piše n. pr., da je Talmadge ustva-! . Pri številnih ljudeh mnenje, da na-»!,e ni le upravičeno, temveč vsega spo- * 0Vanja vredna križarska vojska,, ki ima , aj"en »obdržati Georgijo kot državo ^ cev«. List »Times Dispatch« izjavlja, Je »množično linčanje prvi plod lal-at*žeovih volitev«. r poroča AFP so predstavniki »Na-Qanega kongresa črncev« iz New Yorka, .^»necticuta, Massachusettsa, Pennsylva-je. Ohio^,in drugih držav obiskali gene-•a ega tožilca Clarca in Belo hišo ter Točili resolucijo, v kateri zahtevajo ^aznovanje linčarjev. Predsednik »Sveta d3 ,a . zadeve«, slavni pevec PaveL obeson je poslal Trumanu pismo, v ka-erem zahteva takojšnje kaznovanje lin-arjev in »ukinitev zakona o linčanju, 1 zavzema vedno večji obseg«. , Izvršni tajnik južne mladinske kon-e/ence črncev Cooper, ki je član mla-jnske dclegacije, ki je pred kratkim “iskala Sovjetsko zvezo, je poslal ge- i finemu tožilcu pismo v katerem za-naj Truman izda odredbo s ka-ro postavlja belo teroristično organi-^ijo »Kukluxklan« izven zakona, dalje da federalni biro za poizvedovanja' aretira vse člane te organizacije zaradi preganjanja, in da vlada proglasi v pokrajini Walton vojni zakon, ki bo omogočil aretacijo iniciatorjev linčanja. »Mi,« piše Cooper, »ne moremo še dalje gledati hladnokrvnega streljanja našifi ljudi, vlada pa, za katero se je borilo nad en milijon vojakov-črncev, ostaja nemočna in ne more uvesti pravice.« Komunistična partija države New York je zahtevala takojšnjo aretacijo Tal-madgea in senatorja Bilboa zaradi hujskanja k linčanju. Dopisnik »Daily Wor-kerja« poroča iz Winstonsalema (North-Carolina), da je 5000 črncev in belih delavcev na množičnem zborovanju, ki je bilo na pobudo sindikata tobačnih in živilskih delavcev, sprejelo resolucijo v kateri zahtevajo, da vlada Združenih držav in oblasti Georgije takoj aretirajo in kaznujejo linčarje ter takojšnjo odobritev zakona proti linčanju. •ton Delegacija laburistične stranke prispela v Moskvo Moskva, 31. julija. Tass poroča: 29. julija je prispela v Moskvo delegacija izvršnega odbora laburistične stranke Velike Britanije. V delegaciji se nahajajo: Haro-ld Lasky (voditelj delegacije), Morgan Philips, ilarold Clav in Aliče Bacon. Delegacijo so na državnem letališču sprejeli odgovorni sotrudniki ministrstva za zunanje zadeve ZSSR, zveznega centralnega sovjeta' sindikatov ZSSli in moskovskega Sovjeta. PROCES PROTI TUKI v Bratislavi pričel Praga, 31. julija. (Tasš). Narodno sodišče v Bratislavi je pričelo razpravo proti izdajalcu slovaškega ljudstva, bivšemu ministrskemu predsedniku Slovaške dr. Tuki. Predsednik dr. Daksner je prečital obtožnico, ki navaja dokaze o izdajalskem Tukovem delu. Na predsednikovo vprašanje, če se čuti krivega, je dal Tuka negativen odgovor. Tuka je zagotavljal, da je bil slovaški rodoljub. Državni tožilec dr. Regan je najavil prepričljive dokazne dokumente o zločinskem in izdajalskem delu Tuke. Cyper zahteva samostojnost London, 31. julija. Kakor poroča Reuter, je sekretar komiteja za Cy-per ■ Papajkanu izjavil, da prebivalstvo otoka Cypra, ki se nahaja pod angleško oblastjo, zahteva na podlagi naporov in žrtev, ki jih je doprineslo v teku vojne, da’ otok Cyper postane samostojen. V zvezi s tem je Papajkanu izjavil: »Za Grke pomeni samostojnost Cypra zedinjenje z Grčijo. Ljudstvo Cypra je zelo proti poskusom, da bi se otok spremenil v angleško pomor-' sko oporišče, ker je to v nasprotju z njihovimi toplimi željami, da postanejo zares svobodni.« Iz vesti, ki jih je preko kabla prejel Reuter iz Nicosie, se vidi, da se vsi železničarji na Cypru začeli stavkati zaradi Zahteve po 44 urnem delovnem tednu, in zaradi zvišanja plač. Kratke vesti Niirnberški proces proti 21 obtožencem jeo zaključen. Proces . proti 6 nacističnim organizacijam pa se se nadaljuje. V angleškem" spodnjem domu je bila včeraj debata o Palestini. V Palestini ni bilo v teh dneh- nobenega resnejšega incidenta. Splošne volitve v Avstraliji bodo 28. septembra. V vseh večjih mestih Francije so bile' na dan Juarezove smrti velike komemorativne svečanosti. Ameriška vlada bo poslala v avgustu Britaniji 175.000 ton žita, britanski coni Nemčije pa 120.000 ton. Angleška vlada bo do konca leta zgradila 200.000 novih stanovanjskih hiš. Od tega bo 100.000 stalnih. Dose-daj so popravili 18.000 poškodovanih domov, 26.000 pa so jih na novo zgradili. „ Delegacija Svetovne federacije demokratične mladine je te dni obiskala Stalingrad. IVew Vork, 3t. julija. Tass poroča: Po vestih dopisnika agencije. Uni-te*. Press, je generalna stavka v Kalkuti zajela okoli en milijon delavcev — članov levičarskih sindikatov. V mestu so zaprte vse državne ustanove, tovarne, trgovine in drugo. Kakor poroča, da je bila v Kalkuti proglašena enodnevna generalna stavka delavcev in iiameščencev vseh poklicev v znak solidarnosti s 60.000 indijskimi PTT delavci in nameščenci, ki stavkajo in ki so zavrli vse življenje v Kalkuti. Demonstranti so postavili geslo »Bojkotiraj britansko blago« in druga gesla ter so razvrstili stavkaške straže okoli j tajništev uprav podjetij.. MUSLIMANSKA LIGA odbila angleške predloge v vprašanju indijske ustave London, 31. julija. Po vesteh agencije Reuter iz Bombaya z dne 29. julija je Izvršni odbor Muslimanske lige sprejel resolucijo, v kateri izraža svojo odločitev, da ne sprejme predlogov angleške vlade o vprašanju in- dijske ustave. Izvršni komite lige je istočasno sprejel resolucijo, s katero poziva na »direktno akcijo«, pri čemer daje polnomočje predsedniku Muslimanske lige Džinahu, da ood-vzame potrebne korake. ^Obe resoluciji sta bili sprejeti soglasno. Ameriški tisk o Koreji A New Vork, 31. julija. Tass poroča: Bilten »Forcigne Affare Institut« (Washignton) prinaša intervju nekega Američana, ki se je nedavno vrnil s Koreje. Ta Američan je izjavil, da prebivalci Koreje ostro nastopajo’ proti monopolistični eksploataciji. Ameriške vojaške oblasti so prevzele kontrolo nad ogromnimi podjetji bivše japonske »družbe za razvoj Vzhoda«, kar je povečalo strahovanje Korejcev. Korejcem je znano, da bo zaradi osnovanja koalicije med ameriškimi in korejskimi delodajalci in političnimi zaupniki desničarskega kroga neizbežno pTišlo do ponovne gospodarske. zasužnjenosti. ki lx> podobna tisti, ki so jo izvajali Japonci. Podpredsednik bolgarske vlade Obov obiskal Romunijo Bukarešta, 31. julija. Kakor poroča bolgarska brzojavna agencija je podpredsednik bolgarske vlade in minister za kmetijstvo Aleksander Obov obiskal Ro- I munijo, kjer je bil gost predsednika romunske vlade dr. Groze. Njegovo bivanje je dalo povod celi vrsti manifestacij prijateljstva s strani romunskega naroda in romunskih uradnih osebnosti. Bolgarsko-romunska trgovinska zbornica je priredila slovesno sejo, na kateri je podpredsednik vlade Obov imel govor, v katerem je poudaril, da so politične spremembe, ki so se izvršile v Romuniji, ustvarile zelo povoljne pogoje za razvoj in poglobitev prijateljskih odnosov med bolgarskim in romunskim narodom. Predsednik romunske vlade dr'. Groza je priredil svečan banket na čast visokega bolgarskega gosta. Banketa so se udeležili člani vlade, kakor tudi zastopniki javnega, kulturnega in gospodarskega življenja ter višji "uradniki romunskih ministrstev. Svečan banket je priredil tudi - romunski minister za zunanje zadeve Tatarescu, katerega sta se med drugimi udeležila tudi poslanik in opolnomočeni minister Sovjetske zveze ter Federativne ljudske "epublike Jugoslavije. Zlorabe znižane pristojbine za tiskovine Poštna direkcija ugotavlja vedno v^ič primerov zlorabe anižane pristojbine s tiskovinami in* podobnimi pošiljkami, ki kot take uživajo, znižano pristojbino, pa to ugodnost izgubijo, ker jim je ali dodan nedovoljen pismen dodatek ali pa priloženo pismeno spolnilo. V kolikor je dodano tiskovini pismeno sporočilo, gre za zavestno oškodovanja poštnih dohodkov in morajo pošte na podlagi § 52 Zakona o pošti, telegrafu in telefonu tako pisemsko sporočilo portirati in obremeniti z 20 kratno globo. Ker pa «e pojavljajo po večini primeri, da sle tiskovine izpreminjajo z nedovoljenimi pismenimi dodatki, in ker so pošiljatelji takih pošiljk po večini javne ustanove, smatra poštna direkcija, da pri njih ne pride v poštev zavestno oškodovanje poštnih dohodkov, ampak nepoznanje poštnih predpisov, zato objavljamo v kratkem navodila o tiskovinah: Tiskovina, ki uživaj znižano pristojbino, Je vsak odtis ali razmnožek napravljen s tiskom ali na kak drug mehanični način, samo da ni napravljena s prefciskom ali pisalnim strojem. Tiskovina pa izgubi značaj in ugodnosti tiskovine, če se po dovršenem tisku izpremeni z rokopisom ali na mehanični način ali s takimi podatki, ki napravijo vtis osebnega dopisovanja. Dopustno pa je napisati na tiskovino ali pa na njen ovitek ime, poklic in naslov pošiljatelja, naziv firme, št. telefona in tekočega računa;, popraviti vse tiskovne ntfpake; podčrtati ter označiti z znamenji posamezne dele tiskovine ali jih prečrtati; napisati na posetnice poleg poln^?a naslova pošiljatelja tudi voščilo ali urug izraz vljudnosti, to pa le z največ petimi besedami ali z običajnimi kraticami; omeniti na vabilih namen,v kraj in čas sestanka; v cenikih, reklamnih oglasih, borznih naznanilih in poslovnih okrožnicah vpisati in izpremenati številke, imena potnikov, dan in uro njih prihoda in imena krajev, ki jih nameravajo obiskati. Opomini za poravnanje dolga ne spadajo med naznanila v trgovskem potovanju in se zato na njih ne sme z roko napisati številka računa in dolžni znesek. Na-dalje • je tudi dovoljeno napisati posvetila na knjige, muzikalije i. p. ter tem proizvodom priložiti Tačun, ki se*nanaša samo na proizvod; na »Sporočilu« čekovne nakaznice (srednji del) vpisati kratkem beležke knjiženja, ki se nanašajo na vplačilo, a nimajo značaja osebnega dopisovanja. Z vsakim drugim pripisom — tudi z opisom zneska ter imenom vplačnika — pa 'izgubi položnica značaj tiskovine in se mora frankirati kot pislno. In končno je dovoljeno na .sporočila o nalezljivih bolezni napisati Število primerovj ki so se pojavili, in ya druge podatke, ki so važni za zaščito pred boleznijo. Samo trije primeri — poleg še par nevsakdanjih — so dopustni in ne odvzamejo tiskovini značaja tiskovine in s terti pravde do znižane pristojbine. • S. 1. julijem t. 1. je bila znižana pristojbina za tiskovine in znaša za tiskovine do 50 gramov' 0.50 din, od 50 do 100 gramov 1 din, od 100 do 250 gramov pa 2.50 din (namesto prejšnjih 1.—, 2.— in 3.— din). Za višje težne ejyo\e je ostala pristojbina ista. OPOZORILO # Tržno nadzorstvo pri Mestnem ljudskem odboru v Ljubljani opozarja vse okoliške producente, da naj ne dovažajo na ljubljanski ž-ivilski trg nezrelega sadja ali sadja slabe kakovosti, ker se bo preprečil vsak poizkus prodaje takega sadja. Dovoljena je le prodaja zrelega sadja. * llll!!iii!i:lMllllllllli!lllllUIIIWlllUliM;:H;illll!lll||||llWII|||iilM KULTURA knjigi „Miu*eniška pot k svobodi44 jk|>ričo velikega zanimanju, ki ga slovenska javnost za^ dokumen-kn^v110 literaturo, posvečajo naše založbe v zadnjem easu lite-Talr‘ *e VI'-ste precejšnjo pozornost. 0 ima »Slovenski knjižni zavod« zbj rv°Jcm rednem sporedu posebno ki nosi naslov »Dokumenti iz je °nodilne borbe*. Namen te zbirke prikazati ljudem nastanek in' rast Ije ■ anske vojske ter pokazati živ-jij/'Jslovenskega ljudstva v letih od dtu, ° — Pred kratkim je izšla knjiga te zbirke — »Jdučeniska s * svobodic. K.njiga je sestavljena j,rj ipl«vanjem Propagandne komisije OF in fotosekcije Tiskovnega dej Pfi Predsedstvu vlade LRS. To [>f ° .nam s fotografijami in besedo 'Jnehr1!j.m) S°VOri o najstrašnejših fot, slovenske zgodovine. Priobčene tih so partizani našli pri uje- šj a[' Pa!orskih vojakih, ali pa s< He i na skrivaj fotografirali ohr i'lne žrtve. Na ta način t z|«ij5 ,l. trajni dokazi, ki pričajo o neašt-ur .5,eianji'1 italijanskih _ in c,,v , j ‘ašistov ter domačih izdajal- so na-raz- °čjne in žrtve, fta ta način so se , ki pričajo o italijanskih in ^ ..otnačih izdajal- fije n , s'°veftskiiu narodom. Fotografa n ?noJoško razporejene, sprem-ki r ! °Psežno in zgoščeno besedilo, div„‘IZ d'ra 'n. Povezuje dogodke. Gra- HVo povezuj..... Po v Prjkazuje fašistična nasilja »tali;.« iP ,ih Slovenije v času od Pred I’? i j?Sedl>e do zadnjih dni Prve :M) !v'jo. Slike nam kažejo italijanske racije v letu 1942, prve izdajalce, ki so vodili okupatorske tolpe v boj proti partizanom, govorijo nam o prvih žrtvah, ki so jih fašisti mučili v zaporih in jih streljali kot talce, o junaškem zadržanju ujetih partizanskih borcev in bork, godijo nas v koncentracijska taborišča, na Rab, kjer je od lakote in bolezni umiralo naše ljudstvo, prikazujejo nam trpljenje Primorcev ki so jih fašisti množično obešali. V slikah spremljamo ujete partizane, kurirje in aktiviste, ki so jih Nemci streljali v Begunjah in drugih krajih po Gorenjskem, razkrivajo nam sramotitve in muke, ki so jih morali ujeti partizani prenašati v »Starem piskrut v Celju, pričajo nam o strahotnih zločinih domobranske »črne roke«, ustašev in četnikov, odkrivajo nam grdzote, ki so jih doživljali naši ljudje v nemških taboriščih, vodijo nas v domobranske mučilnice pri Sv. Urhu in^ na lurjaku, k žrtvam, ki so mučeniško umrle v zadnjih dneh pred osvoboditvijo. Med temi fotografijami so zlasti nekatere posebno pomembne. To so fotografije, ki kažejo narodne izdajalce, Rupnika, Rožmana in druge, ko se prijateljsko pozdravljajo z italijanskimi in nemškimi generali. Tako bodo te slike večno pričale o izdajalcih slovenskega nar IVAN N. ADAMIČ Jjublltma LJUBLJANA, UNION: Ameriški film »Oni z dna življenja«, tednik. Ob 18.30 in 20.30. MATICA: Ameriški film »Osumljena*, tednik. Ob 18.30 in 20.30. SLOGA: Francoski film »Mala markiza«, tednik. Ob 18»30 in 20.30. KODELJEVO: Sovjetski film »Četrta podmornica«, tednik. Ob 20. uri. LETNI KINO TIVOLI: Ameriški film »Heidi«, tednik. Ob 20. in 21.30. MARIBOR, ESPlfANADE: Ameriški film »Gospodična mamica«, tednik. GRAJSKI: Sovjetski film »Abajeva pesem«, tednik. LETNI KINO: Ameriški film »Tarzan«, tednik. CELJE, METROPOL: Češki film »Dobri Valentin«, tednik. DOM: Češki doku- mentarni film »Resnica zmaguje«, tednik. PTUJ: Ameriški film »Kapetan Fury«, tednik. KRANJ: Sovjetski film »Brez krivde' krivi«, tednik. Sporedi od 3. 8. do 5. 8. BLED: Sovjetski film »Nepremagljivi«, tednik. Od 3. do 4. 8. BREŽICE: Ameriški, film »Roberta«, tednik-Od 3. do 4. 8. ČRNA: Sovjetski film »Četvero src«, tednik. Od 3. do 4. 8. ČRNOMELJ: Sovjetski film »Bilo j« v Don-basu«, tednik. Od 3. do 4. 8. DRAVOGRAD: Oeaki film »Plesalka«, tednik. Od 3. do 4. 8. GROSUPLJE: Ameriški film »Dogodek na "kliniki«:, tednik. Od 3. do 4. 8. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V CELJU Dom ljudske prosvete (Narodni dom) Četrtek, 1. avgusta ob 20: Kraigher: sŠkoljk'a«. Režija Mr. Feclor Gradišnik. KINEMATOGRAFI Potrebujemo »diplomirane in praktične tehnike elektrotehniške stroke, z in brez jprakse. Prošnje na: Električno preduzeče ' Bosne i Hercegovine SARAJEVO GUSTANJ: Sovjetski film »Aleksander Par-homeuko«, tednik. Od 3. do 4. 8. HRASTNIK: Sovjetski film »Gruzijaneki koncert«, tednik. Od 3. do 4. 8. JESENICE: Sovjetski film »Malahov Kur-gan«, tednik. Od 2. do 5. 8. KAMNIK: Finski film »Na.pragu 6lave*> tednik. Od 3. do 5. 8. KOČEVJE: Sovjetski film »Mavrica«, tednik. Od 3. do 4. 8. LAŠKO: Sovje&ki film »Četvero src«, tednik. Od 3. do 4. 8. LITIJA: Ameriški film »čaj«, tednik. ^ 3. do 4. 8. LJUTOMER: Ameriški film »Trije brstja tednik. Od 3. do 4. 8. LOGATEC: Sovjetski film »Dva borca«» tednik. Od 3. do 5. 8. MEŽICA: Ameriški film »Šolanje Toma Browna«, tednik. ,Od 3. do 4. 8. NOVO MESTO: Sovjetski film »Deklica i* Leningrada«, tednik. Od 3. do 4. 8. RADOVLJICA: Sovjetski film »Tahir i® Zuhra«, tednik. Od 3. do 4. 8. R-4JHENBURG: Ameriški film »Čarobni bar«, tednik. Od 3. do 4. 8. ROGAŠKA SLATINA: Sovjetski film stir in pastirica«, tednik. Od 3. do 4. SLATINA RADENCI: Sovjetski film >P°' • mladna pesem«, tednik. Od 3. do 4. & SLOVENSKA BISTRICA: Ameriški »Kapetan Fury«, tednik. Od 3. do 4. 8. SLOVENJGRADEC: Angleški film »Pygma* lion«, tednik. Od 3. do 4. 8. STRAŽIŠČE: Sovjetski film »Deklica 111 slon«, tednik. Od 2. do 4. 8. ŠT. JERNEJ: Sovjetski film »Kutuzov«. tednik. Od 3. do 4. 8. ŠOŠTANJ: Češki film »Dobri Valentin*«, tednik. Od 3. do 4. 8. ŠKOFJA LOKA: Sovjetski film »Skriv' nostn> otok«, tednik. Od 2. do 4. 8. TRBOVLJE: Češki dokumentarni fil® »Resnica zmaguje«, tednik. Od 2. do 5. 8. TREBNJE: Sovjetski film »Bitka za Ukrfl' jiio«, tednik. Od 3. do 4. 8. TRŽIČ: Sovjetski film »Mladost Maksim3 Gorkega«, tednik. Od 2. do 4. 8. VEVČE: Sovjetski film »Napaka ing. Čina«, tednik. Od 3. do 4. 8. \RPINIKA: Jugoslovanski dokumente1’®1 film »Julijska krajina«, tednik. ^ do 4. 8. ZAGORJE: Ameriški film »Beguncih nik. Od 3. do 4. 8. 2I&I: Sovjetski film »Suvorov*. tednik’ Od 3. do 4. 8. Ljetovanje naJadranu Zemaljsko hotelsko poduzece Hrvatske »Hotelsko" pruža vam udoban boravak u svo-, jim renomiranim hotelima u slije-dečim mjestima: • Sušak, Bakar, Crikvenica, Selce, Novi, Senj, Rab, Biograd, Zadar, Šibenik, Split, Kaštei st., Omiš, Ma-karska, Hvar, Korčula i Dubrovnik. Cijene: kompletni pension Din 120.- do 170,- Dubrovnik: Hotel „Villa Argentina" pension Din 170. do 250.-. U ostalim dubrovačkim hotelima Din 130.- do 170.-. Povlastice: v Članovi sindikata i njihove porodice popust od 10%, djeca do 11 godina popust od 30%, narodni heroji, udarnici, prvoborci* i invalidi J. A. (na temelju uvjerenja nadležnog organa) plačaju za kompletan pension sa svim pristojbaana Din 110.-. Informacije i posebne aranžmane kod društva „PUTNIK“ i svih njegovih biljetarnica u zemlji. Potrošačke turističke karte ispostavljaju se svim licima bez razlike koji dolaze na ljetovanje uz predočenje lične legitimacije.