GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXII. - ŠT. 9-10 - 30. APRIL 1982 Celje - skladišče D-Per 214/1982 Tovarna energetske opreme Šentjur -naš uspeh, naš ponos Za delavce nase delovne organizacije, za delovne ljudi in občane šentjurske občine, delavce GIP Ingrad, za delavce Tovarne energetske opreme Šentjur, pomeni 24. april 1982 veliko in pomembno delovno zmago, s katero smo skiipaj počastili 2?. april, dan osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maj praznik dela. Otvoritev nove Tovarne energetfkie opreme v Šentjurju pomeni prvi večji korak v razvoju naše delovne organizacije, pomeni pa tudi velik prispevek k hitrejšemu napredku šentjurske občine in manj razvitega Kozjanskega nasploh. Nova Tovarna energetske opreipe EMO Šentjur je odprta in je pričela s svojim obratovanjem. Simbolično jo je spustil v pogon delovodja iz TOZD Kotli in- najstarejši delavec te TOZD Anton Renius. Otvoritev nove tovarne je bila pravo delavsko slavje in praznik celotne občine. Slovesnosti so se poleg številnih delavcev,, mladine, predstavnikov dfužbenopolitičnih organizacij celjske in šentjurske občine udeležili tudi častni predsednik delavskega sveta EMO — narodni heroj Franc Leskošek-Luka, člani predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, Štefan Korošec in Janez Zahrastnik, Emil Soje in Janko Smole. Franci Gazvoda, glavni direktor naše delovne organizacije je v uvodu orisal nale razvojne napore in pojasnil, kako pomembna je zaradi svojega programa kotlov na trda goriva in odpadke nova tovarna energetske opreme. S tovdrno energetske opreme v Šentjurju se EMO vključuje v srednjeročne razvojne usmeritve Slovenije in Jugoslavije, v mednarodno delitev dela, dolgoročno pa tudi v izvoz. Program nove tovarne je med drugim rezultat dolgoročnega poslovno tehničnega so- delovanja z nemško Buderus — Omnical. Poudaril je, da mora biti novi EMO povsem odprt, po vezan znotraj republike, Ju goslavije in v svetu. Upo števati mora zakonitosti raz voj a v svetu in v domovini firmo Tudi program energetske opreme za tovarno, katero smo sprva načrtovali v Celju, vendar pa smo se kasneje odločili za gradnjo v manj razviti občini, temelji na lastnem znanju in izkušnjah. Tovarna energetske opre me pomeni prvi večji uspeh pri razvojni usmeritvi EMO, ne nazadnje pa pomeni, da naš kolektiv uspešno nadaljuje s tradicijo proizvodnje kotlov, saj smo prve kotle proizvedli že v tridesetih letih. V 6.300 m2 veliki in so? dobno opremljeni hali bomo izdelovali trovlečne kotle, vrelovodne kotle, trovlečne dimne cevne kotle na plin, kotle na trda goriva, kotle na bio maso in ostale odpadke, emokontejnerske (Nadaljevanje na 2. strani) COBISS 0 2--------------—— ----------------------Emajiirec Tovarna energetske opreme (Nadaljevanje s 1. strani) kotlarne, energaite za stanovanjske komplekse in industrijo in dimne cevne napra- Franci Gazvoda, glavni direktor delovne organizacije EMO: »Novi EMO mora biii povsem odprt, povezan znotraj republike, Jugoslavije in v svetu. Upoštevati mora zakonitosti razvoja v svetu in domovini. Tovarna energetske opreme EMO v Šentjurju je prvi večji uspeb pri razvojni usmeritvi EMO. Program energetske opreme temelji na lastnem znanju in izkušnjah«. ve. Kotlovske enote bomo •proizvajali do približno 50 MW. Poleg proizvodov iz lastne proizvodnje pa bomo nudili in izvajali tudi izvedbeni inženiring s pripadajočo opremo v nekaterih projektih pa tudi protitlačne turbine, s čimer bomo dali svoj prispevek k povečanju kapacitet, za pridobivanje električne energije. V novi tovarni v Šentjurju bo zaposlenih 364 delavcev; kar pomeni 150 več kot doslej v TOZD v Celju. Ce; lotni prihodek, bo znašal milijardo 107 milijonov dinarjev. Tovarno energetske opreme smo pričeli graditi leta 1980, veljala pa je 534 milijonov dinarjev. Seveda pot do realizacije te investicije ni bila ne lahka in ne kraika. Naj večji problem so predstavljala finančna sredstva, saj so se vseskozi menjavali in zaostrovali splošni pogoji investiranja in zakonodaje na tem področju. Za dosedanji razvoj EMO je podobno kot za druge predstavnike starejše slovenske industrije značilno, da je doživljal vzpone in padce — največjo razvojno krizo pa sredi sedemdesetih lšt. Takrat je tudi naš* kolektiv dokončno spoznal, da ne kaže zgolj reševati posle- dic, temveč da se je treba spoprijeti predvsem z vzroki zatikanj. Z realizacijo investicije tovarne fenergetske opreme pa smo dokazali, da je naš kolektiv kos tudi najbolj zahtevnim nalogam. Franci Gazvoda je v svojem govoru tudi zatrdil, da Delavce in goste je pozdravil tudi Franc Šetinc, ki je v svojem govoru dejal, da bo nova tovarna energetske opreme veliko prispevala k uresničevanju dolgoročnih ciljev, ki smo si jih zastavili v republiki na področju energetike in celotnega gospodarstva, hkrati pa pomeni, da je uspeh EMO plod skupnih prizadevanj dveh družbenopolitičnih skupnosti in sovlagateljev delavci MEO v celoti podpiramo sklepe 9. kongresa ZKS in dodal, da bomo prav z delom, naporir prihranki in večjo izvozno . /usmeritvijo najbolje sledili partijskim smernicam. Ob koncu svojega govora, se je naš glavni direktor Franci Gazvoda zahvalil še vsem, ki so zaupali v sposobnost našega delovnega Tovarno'energetske opreme EMO Šentjur je slovesno kolektiva in nam pomagali, odprl eden najstarejših delavcev TOZD Kotli Anton Re-mus, delovodja trovlečnih kotlov Delavce in goste je pozdravil tudi Franc Šetinc, ki je v svojem govoru dejal, da bo nova tovarna energetske opreme veliko prispevala k uresničevanju dolgoročnih ciljev, ki smo si jih v republiki zastavili na področju energetike oziroma celotnega gospodarstva. Dejal je, da je uspeh delovne organizacije EMO plod skupnih prizadevanj dveh družbenopolitičnih skupnosti in sovlagateljev. Izpostavil je tudi, da se bo s to novo naložbo manj razvila občina Šentjur povzpela po lestvici navzgor in da je zelo pomembno, da bo nekaj sto • ljudi dobilo zaposlitev, s.tem pa se bo povečal standard in resnično se bodo povečale možnosti za nadaljnji razvoj oziroma napredek občine. V šentjurski občini so ponosni na skupna prizadevanja in novo tovarno. Mnogim delavcem je približala, delovna mesta, prispevala pa bo tudi k hitrejšemu razvoju občine nasploh. V znak zahvale je predsednik skupščine občine Šentjur Peter Knez, v imenu celotne družbenopolitične skupnosti podelil naši delovni organizaciji občinsko plaketo M 8. avgust«. Zvone Hudej pa' je v imenu Izvršnega sveta skupščine občine Celje podelil posebni priznanji za zasluge pri izgradnji nove tovarne in preusmeritvi proizvodnje članoma našega ko- lektiva Ladislavu Grdini in Henriku Dvoršaku. Po krajšem kulturnem programu, ki 'so ga popestrili pevci združenega pevskega zbora iz Šentjurja, folklorna skupina iz Ponikve, godbeniki iz naše delovne organizacije in kulturno umetniška skupina Zarja iz Trnovelj, je trak slovesno prerezal eden najstarejših delavcev v TOZD Kotli Anton Remus, delovodja trovleenih kotlov. Predsednik skupščine občine Šentjur Peter Knez je poudaril, da so v njihovi občini ponosni na skupna prizadevanja in novo tovarno, ki je mnogim delavcem približala delovna mesta, prispevala pa bo tudi k hitrejšemu razvoju občine nasploh ■ A ■ \ * & m mi Anton Remus, Ladislav Grdina, Franc Šetinc, Janez Zahrastnik in Franci Gazvoda med ogledom nove tovarne energetske opreme Žili Otvoritvene slovesnosti, ki smo jo delavci EMO skupaj s šentjurskimi občani posvetili dnevu OF in delavskemu Slovesni otvoritvi nove tovarne energetske opreme so med številnimi delovnimi ljudmi in občani šentjurske občine, prisostvovali tudi najvidnejši predstavniki občin prazniku, se je med gosti udeležil tudi častni predsednik Proizvodnja v novi, sodob- Celje in Šentjur. Kot gostje so se slovesnosti udeležili delavskega sveta EMO — narodni heroj Franc Leskošek- no opremljeni hali se je pri- Franc Leskošek-Luka, Emil Rojc, Janko Smole, Janez Za- Luka čela hrastnik, Zoran Žagar, Štefan Korošec in Franc Šetinc Emajlirec-------------------—--------- Šentjur - naš uspeh, naš ponos Glavni direktor naše DO Franci Gazvoda je ob slovesni otvoritvi nove tovarne dejal: Tovarišice in tovariši! Pozdravljam vse prisotne udeležence današnjega praznovanja v imenu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva delovne organizacije. Pozdravljam člane kolektiva EMO in občane občine Šentjur. Še posebej pozdravljam v naši sredi častnega predsednika delavskega sveta DO EMO, prvega komandanta slovenske narodne o-svobodilne vojske, narodnega heroja tov. Franca LE-SKOŠKA-LUKO. Pozdravljam predstavnike SR Slovenije in celjskega območja. Pozdravljam, predstavnike občine Šentjur in Gelje, predstavnike sovlagateljev v Tovarno energetske opreme, predstavnike izvajalcev, predstavnike poslovnih partnerjev — med njimi predstavnike BUDERUS-OMNI-CAL, s katerimi še posebej tesno sodelujemo. Pozdravljam predstavnike Ljubljanske banke, predstavnike drugih inštitucij, pozdravljam delegacije krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela iz občine Šentjur, predstavnike sredstev obveščanja ter delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti delovne organizacije EMO — CELJE. Danes smo s? zbrali, da otvorimo Tovarno energetske opreme, ki je pomemben uspeh pri preobrazbi, naše delovne Organizacije. S praznovanjem delovnega uspeha na najprimernejšb način počastimo praznik OF in praznik dela 1. maj. Tovarna energetske opreme je rezultat razvojnega snovanja in konkretnega dela pri razvojni usposobitvi delovne organizacije EMO. DO EMO bo letošnje leto star 88 let in je tipičen predstavnik, starejše slovenske industrije. Tako kot za večino starejših industrij je tudi za EMO po vojni značilen relativno počasen razvoj, z različnimi vzponi in padci. Tudi EMO je po reformnih letih (po letu 1965). zapadel v težave. Težave so se od tedaj večale, ne glede na občasno boljše rezultate. Najgloblja razvojna kriza je bila sredi sedemdesetih let. Tedaj je tudi dokončno dd-zorelo spoznanje, da samo »zdravljenje bolezni« ne pomaga več. EMO je potrebno razvojno usposobiti. Spopasti se je treba z vzroki ja-z-vojne krize in ne le s posledicami. Odpraviti je tae-ba vzroke razvojnih težav, ne pa samo pokrivati .izgube. Ne se utapljati v reševanju množice objektivnih in subjektivnih problemov, ampak strniti vse sile kolektiva v preseganje nakopičenih problemov. Razvojno se moramo usposobiti. Takšna so bila izhodišča in usmeritve za osnoven strateški cilj NOVI EMQ. Nov po proizvodih, rezultatih in nenazadnje tudi po mentaliteti in odnosih. Novi EMO mora biti povsem odprt, povezan znotraj republike, Jugoslavije in v svetu, upoštevati mora zakonitosti razvoja v svetu, Jugoslaviji in Sloveniji. Naloga razvojne usposobitve delovne organizacije je bila še .posebej zahtevna zaradi tega, ker smo bili brez vsakršnih lastnih sredstev za razvoj in ker smo morali v zadnjih letih sočasno veliko pozornost posvečati tudi izboljševanju tekočih poslovnih rezultatov, ko praviloma še v celotni delovni organizaciji delamo v zelo težkih delovnih pogojih. In tudi v teh pogojih ne moremo z novimi proizvodi in novimi programi čakati samo na realizacijo naložb, ampak moramo programsko prenovo dosegati še sedaj, ker naložbe pač ne moremo realizirati čez noč. Franci Gazvoda je v svojem govoru tudi zatrdil, da delavci EMO v celoti podpiramo sklepe 9. kongresa ZKS in dodal, da bomo prav z delom, napori, prihranki in večjo izvozno usmeritvijo najbolje sledili partijskim smernicam Tovarna energetske opreme je prvi večji konkreten uspeh pri razvojni usposobitvi EMO. Upošteva, vsa sprejeta izhodišča. Program energetske opreme temelji na lastnem znanju in izkušnjah. Naj za ilustracijo navedem, da ja prvi kotel v EMO — CELJE skonstruiral danes med nami prisoten ing. Pompe.-To je bilo v tridesetih letih v sodelovanju s Tvornico željeznog namje-štaja Subotica. V letu 1936 so bili na tržišču prvi kotli iz družine TRIKA na trda goriva, kapacitete od 33.000 do 250.000 Kcal. Program Tovarne energetske opreme je v skladu z usmeritvami Slovenije, Jugoslavije in je v srednjeročnih planskih dokumentih. Program se vključuje v mednarodno delitev dela in je med drugim rezultat dolgoročnega poslovno tehničnega sodelovanja z nemško firmo BUDERUS-OMNICAL. Program je dolgoročno usmerjen v izvoz. Sočasno z realizacijo naložbe se je program ha tržišču Slovenije in Jugoslavije in drugod že dokazal, saj razpolagamo z množico referenc. Tovarna energetske opreme je prvi večji -korak v razvojno usposobitev EMA, toda misliti, da smo s tem razrešili razvojne zagate EMO bi bila popolna zabloda. EMO se mora v vseh svojih programskih sklopih razvojno usposobiti. Samo prenova v vseh temeljnih organizacijah družbenega dela v EMO daje resnično kakovostno osnovo za razvoj celotne delovne organi- zacije. Tako smo realizacijo razvojne usposobitve zastavili tudi v naših srednjeročnih planskih dokumentih. Sprijazniti smo se morali tudi z dejstvom, da zaradi zaostrujočih se pogojev gospodarjenja naša prenova ne bo-tako hitra in lahka, kot smo si predstavljali na začetku. Naše naloge v tekočem srednjeročnem obdobju so: 1. S prestavitvijo proizvodnje kotlov v,Šentjur dajemo bistveno večje možnosti za razvoj programov na (Nadaljevanje na 4. strani)' CKZKS zvez* komunistov sloveni]« tomiKovaS M000 ljubljen« P r e a s e d.n i k ^Številk«; d*1“™ 28.4.1982 Tovarna energetske opreme Celje Tovariš Franci Gazvoda glavni direktor Sporočano vam, da se tovariš Andrej Marinc zaradi obilice delovnih obveznosti ni mogel odzvati vabil«, da prisostvuje otvoritvi tovarne energetske opreme v Šentjurju. čestita vam k delovnemu uspehu in sporoča, da se bo oglasil v vaši delovni organizaciji, ko mu bo to do« puščal čas. S tovariškimi pozdravi! V šentjurski občini so ponosni na skupnna prizadevanja in novo tovarno V znak zahvale je Peter Knez, predsednik skupščine občine Šentjur v imenu celotne družbeno politične skupnosti naši delovni organizaciji EMO podelil občinsko plaketo »18. avgust« & —--------------------— --------------—— Entajlirec Tovarna energetske opreme (Nadaljevanje s 3. strani) področju energetike, posredno pa zagotavljamo večje možnosti 'razvoja tudi vsem . drugim temeljnim organizacijam združenega dela. 2. Naslednja prioritetna naloga je rekonstrukcija TOZD Posode, ki zaposluje praktično polovico delovnega* kolektiva, je dolgoročno izrazito izvozno naravnan in dela v neugodnih tehnoloških pogojih. 3. Za, vse ostale programe,-oziroma temeljne organizacije smo sprejeli postopne razvojne usposobitve. V tam 'srednjeročnem obdobju še ne moremo pričakovati popolnih rezultatov razvojne prenove. Ne glede na to smo si postavili za osnovni cilj, da vse TOZD do konca tega srednjeročnega obdobja dosežejo nadpovprečne ekonomske rezultate. Realno bodo rasti osnovnih pokazateljev naslednje: (dohodek 12’%, izvoz 26 %, uvoz 4%, produktivnost dela 12%, akumulacija 32 %' letno. ' Sočasno smo pristopili tudi k izdelavi dolgoročnega programa razvoja do leta 1995, kjer bomo nakazali dolgoročne rešitve posameznih »emovih« programov in programskih sklopov in sicer: :— Reafirmacija emajla k®t površinske zaščite s »tališča izboljšanja tehnologije nanosa in široke uporabnosti v vseh vrstah industrije, tudi najmodernejše (elektronika). — Racionalna poraba e-nergije in koriščenje vseh mogočih virov. — Izkoriščanje izkušenj in znanj EMO pil predelavi kovin in velikih orodij. — Odločneje moramo napraviti nadaljnji korak pri izkoriščanju tehnoloških, možnosti in znanj pri trans- pocinkane pločevine. Tovarišice in tovariši! Za tovarno, ki jo danes odpiramo je bil prvi elaborat gotov leta 1978. Prvotni, projekt je predvideval izgradnjo v Celju, vendar smo se zaradi večjih možnosti razvoja odločili naknadno, da gremo z investicijo v manj razvito občino Šentjur. Pričetek del je bil v septembru 1980. Investicija je vredna 534-milijonov din. Hala je velika 6.300 m2. V njej bomo delali Irovlečne kotle, vrelovodne kotle, tro-vlečne dimne cevne kotle za izgorevanje lesnih odpadkov, trovlečne dimne cevne kotle na plin, kotle na goriva, kotle na BIO mas ostale odpadke, emokontej-nerske kotlarne, energane za stanovanjske komplekse in flj*idustrijo, priprave kotlov-ske vode za velike in manjše enote, dimne cevne na- Dan pred otvoritvijo sta si našo novo tovarno energetske opreme ogledala tudi Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS in Janez Zemljarič, predsednik Izvršnega sveta SRS s sodelavci Zvone. Hudej je v imenu Izvršnega sveta skupščine občine Celje podelil posebni priznanji za zasluge pri izgradnji nove tovarne članoma našega kolektiva Ladislavu Grdini ih Henriku Dvoršaku Emajlirec - naš uspeh, naš Kotlovske enote se bodo proizvajale v velikosti, do približno 50 MW. EMO bo . poleg proizvodov iz lastne proizvodnje nudil tudi izvedbe inženiring, 'kjer bo treba nuditi tudi pripadajočo opremo. V nekaterih projektih tudi protitlačne turbine, s. čimer bomo prispevali k povečevanju kapacitet pridobivanja električne energije. V TOZD Kotlov bomo zaposlovali 304 ljudi, kar je približno 150 več kot danes.. Celotni prihoaek, bo po investiciji znašal 1.107 milijonov din. Realizacija investicije, ki jo v teh dneh zaključujemo ni bila lahka. Pri realizaciji predvsem pri zagotavljanju so bili največji problemi finančnih sredstev. Vseskozi so se tudi menjavali in ža- nrov dokazovali, da jih ne bomo razrešili. Danes smo zadovoljni. Otvoritev tovarne je velik uspeh, ne le delovne organizacije EMO, TOZD Kotlov znotraj nje, ampak skupen uspeh vseh tistih, ki so pomagali pri realizaciji. Dovolite, da nekatere posebej imenujem in se jim še posebej zahvalim za sodelovanje. Zahvala velja Ljubljanski banki Celje in Ljubljanski' banki — združeni banki, Za: varovalni skupnosti Triglav, Ljubljanski banki — stanovanjsko komunalni banki Ljubljana, sovlagateljem — Lesnini, Kovinotehni, Libe-li, Javnim skladiščem, Ingradu, izvajalcem — posebej Ingradu in njegovim koope-, rantom, zborničnim organom, ki so nam pomagali pri u-sklajevanju investicije, ne nazadnje bi se posebej za- Dovolite, da se na koncu zahvalim tudi tistim članom kolektiva, ki so dali večji prispevek k realizaciji ložbe. To so predvsem od vorni teami v TOZD Koti investicijska služba; ok vodstva DO in v drugih sl bali, še posebej pa zahv družbeno politjčnim or.ga zacijam in samoupravnim organom, ki so sprejemali odločitev v zvezi z naložbo, z ustrezno pozornostjo in naklonjenostjo. Minilo je šele sedem dni od uspešnega zaključka Kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je dal bogat prispevek k dogovarjanju jugoslovanskih komunistov za nadaljnji Tažvoj samoupravljanja in stabilizacije na osnovi boljšega dela. Komunisti in. delovni kolektiv EMO v celoti sprejema zaključke kongresa, hkrati sprejema Nova tovarna energetske opreme EMO Šentjur je odprta. Zaposlovala bo 364 delavcev, Slovesnost so s kulturnim programom popestrili pevci in celoten prihodek pa bo znašal milijardo 107 milijonov dinarjev folkloristi iz Šentjurja, godbeniki naše DO jn člani kul- turne umetniške skupine Zarja iz Trnovelj ostrovali splošni pogoji in- hvalil predstavnikom ‘druž- svoj del odgovornosti za re- vestiranja in zakonodaje na benopolitične skupnosti ob-, alizacijo zaključkov in daje ze komunistov Slovenije in čitvi sprejetih stališč in skle- tem področju. Ne nazadnje čin Šentjur in Celje, ki sta polno podporo organom Zve- drugim pri dosledni uresni- pov. moramo priznati, da se je pri realizaciji investicije de- , ‘ naša delovna organizacija monstrirali dobro sosedsko • " pri tej investiciji usposablja- dogovarjanje in konkretno---------------------------- la in dokazala za. večje investicijske posege. Program je bilo pottebno uskladiti z ostalimi partnerji. Koliko konstruktivno pomoč gospodarski organizaciji pri realizaciji načrtov. Zahvala velja mnogim posameznikom, različnih komunikacij, uskla- ki so zaupali v sposobnost jevanj, strpnega dogovarja- delovnega kolektiva EMO in nja, konzultacij je bilo po- mu pomagali. Ob tej priliki trebnih nikoli ne bomo mogli ne dajamo nobenih nagrad v celoti zbrati, tako ogromno ali priznanj, ker se zaveda-jill je bilo. Danes vendarle mo, da bomo vse, ki so nas lahko rečemo, da smo uspe- doslej pomagali najbolj raz-li. Še celo več, mi in part- veselili z rezultati, ki jih mo-nerji s katerimi smo se ra investicija dajati.' Zave-uskladili in dogovorili za re- damo se, da je za dosego alizacijo investicije, smo do- teh rezultatov ogromno de-k-azali, da smo sposobni re- la, da je pred nami ogromno siti probleme, ki včasih iz- začetnih težav, da smo spregledajo nerešljivi. Pogosto je jeli' z realizacijo investicije pri reševanju tekočih pro- veliko moralno in material-blemov nastalo kakovostno, no obvezo. Toda druge izbi-dolgoročno sodelovanje. re, kot da se pri uspešnem poslovanju v novi tovarni Na ta način smo tudi izbili ‘dokaže TOZD Kotlov in de-argumente mnogim, ki so lovna organizacija EMO kot namesto reševanja proble- celota niti nimamo. Uspešno prvomajsko srečanje delavcev Čeprav organizatdrjem vreme ni bilo preveč naklonjeno, se je na dan 1. maja do pričetka proslave zbralo na Gričku blizu 4.500 delavcev in njihovih družinskih članov. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske skupščine m ugleden sindikalni oziroma partijski delavec tov. Edi Stepišnik. V programu pa so izjemno uspešno nastopili združeni delavski pevski zbori, folklorna skupina in pihalni orkester ŽPD France Prešern ter člani SLG. Po kratkem programu se je zvrstila rekreacijska dejavnost v nogometu, streljanjh, vlečenju vrvi, iskanju lisice in pikadu. Za ples in družabnost pa sta skrbela ansambel Vikija Ašiča ter DO hoteli in gostinstvo Merx. — Organizator je ocenil, da se je preko celega dne, do zgodnjih večernih ur zvrstilo blizu 10.000 delavcev in občanov. Prvomajsko srečanje je torej v celoti uspelo in potrdilo svojo tradicionalnost. Emajlirec Poslovanje v prvem četrtletju Ze ob izdelavi plana ter sprejemanju za leto 1982 smo se zavedali dejstva, da bodo pogoji in razmere gospodarjenja v letu 1982 še težji nasproti letu 1982, Težave pa lažje premaguješ, če jih v največji možni meri lahko predvidiš. Za plan za leto 1982 smo vrsto nalog konkretizirali oziroma opredelili vsa področja z nosilci in roki izdelave. V letu 1982 je dan poseben poudarek vsem pozicijam stroškom s ciljem maksimalne štednje na vseh področjih. Vse naloge, ki izhajajo za realizacijo plana za leto 1982, bomo trimesečno spremljali ter kontrolirali. Pregled nekaterih podatkov o poslovanju: ' 1. Izpolnjevanje proizvodnega plana V prvem trimesečju 1982 so se že začele pojavljati določene motnje v našem poslovanju. Tako smo imeli težave z oskrbo določenih materialov, kar je vplivalo na motnje v proizvodnji, proizvodni proces ni tekel neprekinjeno, kar se odraža v neizpolnjevanju plana proizvodnje v TOZD Posoda in TOZD Emokon-tejner. Pri TOZD Posoda beležimo predvsem izpad proizvodnje alu programa ter sanitarnega programa zaradi pomanjkanja materiala ter neredne dobave surovcev za kopalne kadi. Pri TOZD Emokontejner je nastal izpad proizvodnje pri programu kontejnerjev zaradi tega, ker inozemski partner ni dobavil materiala; razen v navedenih tozdih je bilo pomanjkanje določenih vrst materialov tudi pri ostalih TOZD, ki se kaže v povečanju nedokončane proizvodnje; nabava materiala se je reševala tudi z nakupi v trgovinah, kar pa povzroča neprimerno dražji material. 2. Izpolnjevanje prodajnega plana V prvem trimesečju so vse TOZD realizirale prodajne programe s povečano aktivnostjo in zmanjšanjem zalog gotovih izdelkov. Plan izvoza pa je dosežen le 77 %, i2pad izvoza smo nadoknadili s povečano domačo prodajo. Vendar nam bo neizpolnjevanje plana izvoza povzročalo še večje težave pri oskrbi materiala iz uvoza v drugem polletju. Kljub objektivnim vzro- kom pri nedoseganju plana izvoza bodo potrebne še večje aktivnosti vseh služb in zaposlenih za doseganje plana izvoza, v še hitrejšem prilagajanju zahtev izvoza. Že ob sprejemanju plana med prioritetnih nalog, i 3. Izpolnjevanje plana ce-smo v vseh dokumentih zapisali, da je izvoz ena iz-lotnega prihodka, dohodka in ostanka za sklade Celoten prihodek smo izpolnili nasproti planu 99 % kljub preseženemu planu prodaje zaradi povečane neplačane realizacije. Stroški poslovanja so v prvem četrtletju 1982 že višji kot smo planirali in to predvsem zaradi višjih nabavnih cen in povečane amortizacije. Povišanje cen nekaterih materialov je bilo že v februarju, planirali pa smo šele v drugem četrtletju. Amortizacija pa je višja zaradi revalorizacije osnovnih sredstev ter višjih amortizacijskih stopenj. Maso za osebne dohodke smo nasproti planu presegli predvsem zaradi večjega števila nadur, kar nismo planirali, z nadurami smo pa reševali premajhno število zaposlenih, saj je stanje zaposlenih nasproti 1. 1. 1982 manjše za 32 zaposlenih. Poprečni osebni dohodek smo pa nasproti enakemu obdobju lani povečali za 40 %. Vse temeljne organizacije so zaključile s pozitivnim rezultatom in v okviru plana, razen tozda Radiatorjev. PLAtHN IZftSIltl/ UtottVOPHje ZA X-t/1»$L IM CM hsetn TOM« «9 «M 549.999 »9 490 »mm 4CCC00 Fe. o« • (______J-fUflfvtiMJ-) M '¡attitkr {v 500.5« - JUftMO *0.000+ CZ3 -|>U(9 000 > • . •H m + 13 * j Ib" ' 16 > + M Š ■ 19 20 i 21 ■* 2.2. 23 2k + 2S 26 £ 2? ¿f/A 26 2°> m 3o 31 32- 33 $ - 3S 36 ■EMO HEMO ŠEMO ZAHVALA Ob hudi bolezni nas je prezgodaj zapustil oče, stari oče in mož v • - FRANC GORENŠEK Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, posebno pa delavcem montaže za darovani venec in rože, ter za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi godbi EMO, ter delovni organizaciji EMO za venec. Žalujoči: žena Slava, sinova Milan in Jože z družino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje drage mame , ANE DOKLER se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili ha njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz računovodske službe za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter sočustvovanje v teh težkih trenutkih. Žalujoča hčerka Danica Stante z družino ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Univerzala za denarno pomoč in izražena sožalja. Žalujoča hčerka Darinka Jelen ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža in očeta JOŽETA GUBENŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, kr ste nam nudili pomoč, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. ' Žalujoča žena Jožica, hčeri Tatjana in Darja ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene in mamice MARIJE HOFMAN se iskreno zahvaljujem vsem iz elektro obrata in Jožetu Krivcu iz TOZD orodjarne za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Enako se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Zlatko, sin Zlatko in hči Liljana Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, .je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. * 16 Emajürec R3?5@SS!SS!5S3®SS¡3!S53!355553¡t^^ Naš humor »Tovariš kadrovnik, jaz izhajam iz ene najuglednejših celjskih družin.« »Prav, prav. To vas gotovo ne bo oviralo pri delu!« »Ob današnjih cenah, tovariš sodnik, bi mojo tatvino težko ocenili kot »težko«. Posebej zato, ker sem moral denar leto dni skrivati in sem tako izgubil vsaj trideset odstotkov.« žji cenejši. Ker tako ni moglo več idalje, smo podražitev izvedli še enkrat po istem principu.« »Kakšna razlika je med telefonom in ženo?« »V telefon vržeš kovanec za dinar in govoriš 3 minute., ženi daš plačo in moraš biti ves meseč tiho.« »S tihotapljenjem kave se ukvarjam zaradi družinskih razmer. Živim namreč v skupnem gospodinjstvu z ženo in taščo, pri nas pa živi še moja mama, razen tega pa so vse ženske v odličnih odnosih s sosedami. »Ločiti se Ročem zato, ker je bila moja žena prijazna z mano le takrat, ko Prvi samoupravljalec: »Pri nas bi rabili 200 in več' vratarjev.« Drugi samoupravljalec: »Zakaj ?« Prvi samoupravljalec: »Ja, ker imamo toliko izhodov.« —0— Vrtnarja pokličejo po telefonu iz nekega oddelka in ga takole prosijo, da bi prišel uredit rože: »Halo! Tukaj pri nas pa že roža nekaj časa vene.« je potrebovala denar...« »Ona trdi, da je bila vedno prijazna...« »Žal je res.« »Ker so se cenejši izdelki podražili bolj kot dražji je ^prišlo do spremembe. Zdaj so bali cenejši izdelki dražji ih dra- NOVOZAPOSLENI EMO, daj mi bankovcev zelenih, EMO, daj mi stanovanje daj, da bom sanjal o življenju lepem, da boš moj mladostni raj. Bankovcev ‘zelenih nimaš, stanovanje tudi ne? Žalostno je srce moje, žalosten sem jaz fantič. HAŠA HOVA DEJAVNOST * STOfcm/E -SEUTVre.... »Ja, ja, jo pa zalijte.« »Saj smo jo že, pa nič ne pomaga.« »Potem pa zemljo stresi-•te ven in poglejte, sigurno je črv notri.« Po tem delu pogovora nastane na drugi strani žice tišina in iker to traja precej časa, vrtnar ves nestrpen čaka, nato pa zavpije v slušalko: »Halo! Ali ste dobili črva?« »Ja smo, kar slušalko malo bolj stran od sebe držite, bo takoj na vaši ¡strani ven prilezel.« —-0— »Oče pošlje svojega sinka v trgovino po steklenico vina na upanje. »Kar pa ostane,« mu naroči, »kupi cigarete.« »Franček, kdo pa je kriv, da smo morali mi v našem TOZD stati, ker ni biio materiala?« »Ja kdo? Naši penzio-nisti. Če oni ne bi naredili teh obratov, jih mi ne bi mogli ustaviti.« —0— »Zdravo Jože, tebe pa že dolgo nisem videl, da bi kaj delal okoli hiše.« »O, saj bi rad, pa kaj hočem, ko mi ne uspe biti bolan!« UTRINEK Pomladi vse brsti pomladi vsecveti, pomladi krffil vse dobi. Pomladni žarek naj povsod posije, v vsakem srcu žalost naj odkrije. Težave naj prežene, da "bo za dušo lažje — breme. Albina Korošec Lopov pride k blagajni kinopodjetja med predvajanjem filma. »Ta film je čisto zanič. Vrnite mi denar — vseh obiskovalcev!« »Stavim, ida niste imeli ¡toliko vloženih gob za ozimnico kot jaz, sto kozarcev sem jih vložila!« Jaz sem jih pred ¡desetima leti vložila samo en kozarec, pa se jih do danes še nismo upali pojesti, ker jih je ¡mož sam nabral.« »Slišite no, deset kil česna za ozimnico je pa le malo preveč, se ¡vam ne zdi«. »Kje pa, vsak čas nam ¡ga ho zmanjkalo! Moj mož ga mora pojesti vsak dan en strok, preden gre v službo, ker potem ne upa poljubljati drugih žensk!« Modre in maiy modre Najbolj učeni ljudje niso tudi najpametnejši. Najpametnejši je tisti, ki se tega ne zaveda. Laže je biti pameten za druge, kot pa za sebe. Pametni dobi več koristi od sovražnika kot neumni od prijatelja. Če je nekdo pameten, spoznamo to mnogo bolje iz njegovih vprašanj kot iz odgovorov. Nihče s praznim želodcem ne more biti pameten. Bolje je sploh ne premišljevati, kot premalo razmisliti. Največ se naučimo iz naših napak. Pamet je med ostrogami in uzdo. Red je učitek razuma, nered so nebesa domišljije. Priloga MAJ 1982 1 Pravilnik o varstvu pred požarom Pravilnik o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu Na temelju 17. člena Zakona o varstvu je DS TOZD tovarna pred ..požari (Ur. list SRS, 2/76), .................... člena pravilnika o uresničevanju ljud- .................................'...........'...........•............... ske obrambe in družbene samozaščite, na svoji seji', dne .................................................1982 TdZD ..........V...!..’.................................. sprejel naslednji pravilnik O VARSTVU PRED POŽAROM I. TEMELJNA DOLOČILA 1. člen Pravilnik o varstvu pred požari določa požarno preventivne represivne ukrepe s področja varstva pred požari in eksplozijami, v objektih in na področju temeljne organizacije . združenega dela •.*••••*.J............................... 2. člen S tem pravilnikom se določa: — Organizacij sko-tehnične požarno preventivne ukrepe — Organizacijsko tehnične požarno represivne ukrepe 7— Gasilsko tehnično, reševalno in zaščitno opremljenost' Grafični prikaz objektov in pripomočkov za izvajanje požarnega varstva. 3. člen Pravilnik o varstvu pred požari obsega naslednje požarno-varnostne ukrepe: — Lokacijo gradbenih objektov ih postrojenj — Pregled tehnične dokumentacije za novogradnjo in rekonstrukcije — Tehnološke postopke in njihove spremembe in dopolnila :— Oceno požarne ogroženosti in obremenitve — Vzdrževanje obstoječih in določitev novih gasilnih, reševalnih in zaščitnih naprav — Vzgojo zaposlenih, gasilskih skupin in industrijske gasilske enote Gasilske straže pri delih s povečano nevarnostjo požara . — Sodelovanje z inšpekcijskimi in strokovnimi službami — Sodelovanje z gasilskimi organizacijami, družbeno samozaščito in civilno zaščito — Preprečevanje, alarmiranje, obveščanje in gašenje požara ter odstranjevanje posledic požarne Mi eksplozijske nesreče — Propagando s področja varstva pred požari — Druge stalne ali občasne naloge, ki pogojujejo boljšo-požarno varnost na področju delovne organizacije in v temeljnih organizacijah združenega dela. 4. člen Upoštevati s tem pravilnikom določene ukrepe, pomeni uresničevati dolžnosti in pravice iz varstva pred požari, kar je delovna obveza slehernega delavca na področju delovne organizacije in posameznih temeljnih organizacij združenega dela. » 5. člen Vsak delavec temeljne organizacije EMO je v TOZD dolžan uresničevati varstvo pred požari pri svojem delu, ki ga opravlja na način in po določilih tega pravilnika, v izrednih primerih pa po določilih strokovnih navodil ali pa po lastni presoji, odvisno od nastalih okolnosti, 6. člen S tem pravilnikom se poleg osnovnih nalog, ki jih določa tretji člen tega pravilnika, določajo tudi splošni in posebni požarnovarnostni ukrepi. Splošne ali stalne ukrepe se določa za objekte, prostore in dela, pri katerih je požarna nevarnost stalno in na splošno prisotna. Posebne ali občasne ukrepe se določa za posebne — specifične vrste dela odvisno od požarne nevarnosti dela, okolja in trajanja. 7. člen Stalni ali občasni požarno preventivni in represivni ukrepi morajo temeljiti: — Na veljavnih tehničnih predpisih — Splošno priznanih normativih za dela, za katera ni tehničnih predpisov PRILOGA — 3 — Na praktičnih izkušnjah ali na splošno priznanih preventivnih normah. 8. člen Vsa dela na področju delovne organizacije in posameznih TOZD se smejo opravljati le s pogojem, ko so upoštevana določila tega pravilnika (drugi odstavek 6. člena) oziroma, ko so upoštevana podana navodila za požarno varno delo. Navodila za požarno varno delo poda v pismeni obliki pooblaščena oseba za varstvo pred požari, ki hkrati nadzira izvajanje tovrstnih ukrepov. 9. člen Določila tega pravilnika se lahko dopolnijo ali spremenijo, kolikor takšen postopek pogojujejo: — Novi tehnični predpisi,, ki se nanašajo na področje požarne varnosti — Novi tehnološki postopki ali njihove spremembe in dopolnitve — Uvedba novih za požar ali eksplozijo nevarnih snovi — Gradnja novih delovnih, skladiščnih in drugih objektov — Vsaka druga sprememba, ki utemeljuje popravek pravilnika. Predlog za spremembo ali dopolnilo pravilnika lahko poda. — Samoupravni organi ali družbenopolitične organizacije TOZD — Inšpekcijski organ ali strokovna služba — Pooblaščena oseba iz verstva pred požari oziroma služba varstva pri, delu — Vsak delavec TOZD. Predlog za spremembo ali dopolnilo pravilnika mora biti utemeljen z ustreznimi tehničnimi predpisi, splošno priznanimi normativi ali praktičnimi izkušnjami. Postopek za dopolnitve ali spremembe se izvede na način, kot je to predvideno za spremembo ali dopolnitev 'samoupravnih splošnih aktov v TOZD. 10. člen Izvajanje ukrepov, določenih s tem pravilnikom, nadzira pooblaščena oseba za varstvo pred požari oziroma služba varstva pri delu, ali po njej določeni delavci, ki opravljajo dolžnosti na področju požarne varnosti v DO ter člani IGD. 11. člen Določila tega pravdnika morajo temer Ijiti na veljavnih tehničnih predpisih ali splošno priznanih strokovnih normativih, 4 — PRILOGA če za določeno področje ni tehničnih predpisov. Določila tega pravilnika ali navodila so obvezna za vse stalno ali občasno zaposlene delavce, prav tako pa tudi za vse delavce drugih delovnih organizacij (in TOZD), ki stalno ali občasno delajo na področju, delovne organizacije EMO ali v dislociranih obratih in objektih (gradbiščih). II. ORGANIZACIJA VARSTVA PRED POŽARI A — TEMELJNA NAČELA 42. člen Izvajanje, nadzor nad izvajanjem in upoštevanje požarno preventivnih ter predvidenih represivnih ukrepov je v TOZD in delovni organizaciji posebnega pomena. 13. člen Delavci združeni v TOZD in DSSS ustvarjajo svoje samoupravne pravice iz varstva pred požari na principu solidarnosti in vzajemnosti s tem, da koristijo skupno opremo in sredstva za gašenje požara ter izvajajo na skupnih osnovah in merilih službo varstva pri delu in varstva pred požari na temelju solidarnosti delavcev v TOZD z namenom varovanja ljudi in premoženja pred požari. 14. Člen TOZD bodo s tem namenom finančna sredstva namenjena za skupno opremo in sredstva za gašenje požara ter potreb skupnega izvajanja nalog s področja varstva pred požari skupno, namensko in odgovorno vlagala in razporejala v okviru celotne skupnosti. 15. člen TOZD, združene v delovno organizacijo, soglašajo, da pri ustvarjanju skupnih interesov varstva pred požari nastopajo kot celota. V zvezi s tem nastopa služba varstva pri delu oziromta varstva pred požari na nivoju delovne organizacije, ki nudi strokpvno pomoč TOZD z namenom izvajanja in pospeševanja varstva pred požari. Služba varstva pri delu oziroma varstva pred požari spada organizacijsko v pristojnost sektorja, za kadrovske in samoupravne odnose, kar omogoča ustrezno u-činkovitost dela na področju varstva pred požari in varstva pri delu. 16. člen Določeno dejavnost pri izvajanju in pospeševanju varstva pred požari oprav- ljajo tudi druge strokovne službe, samoupravni organi, komite, IGD, družbenopolitične organizacije in drugi, odvisno,od vrste nalog in njihove zahtevnosti. H 4 B — ODGOVORNOST DO VARSTVA PRED POŽARI . 17. člen Delavski svet delovne organizacije Delavski svet delovne organizacije kot organ upravljanja opravlja s področja požarnega varstva naslednje naloge: — Določa skupno poslovno politiko TOZD združenih v delovno organizacijo na področju varstva pred požari. — Določa načrt in programi dela, razvoja in utrjuje merila za izvedbo skupne politike v zvezi z odločitvami in predlogi komisije za varstvo pred požari. Ig. člen Član delavskega sveta DO ima pravico in dolžnost, da na delegatski osnovi zastopa interese svoje TOZD v pogledu požarnega varstva.* Člani delavskega sveta DO so za svoje delo s področja varstva pred požari odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije združenega dela. 19. člen , Komisija za varstvo pred požari S skupno opremo in sredstvi za gašenje 'požara opravljajo delavci v TOZD prek izvoljenih komisije aa varstvo pred požari. Komisijo za varstvo pred požari na nivoju delovne,,organizacije predstavljajo delavci iz vsake TOZD. Pogoji, način volitev in mandatna doba delegata v komisiji, se določa v samoupravnem splošnem aktu delovne organizacije. Član komisije je za' svoje delo v ■komisiji odgovoren komisiji in delavcem v TOZD, 20. člen ■ Komisiji za varstvo pred požari delavci TOZD zaupajo opravljanje naslednjih nalog: — Skrb za izvedbo vsdh nalog, ki izhajajo iz tega pravilnika Sprejemanje odločitev aa dosego ciljev, ki so določeni s tem pravilnikom — Sprejemanje in razpravljanje po predlogu in načrtu pravilnika v okviru «delovne organizacije —' Sprejemanje določb o pogojih, pod katerimi se bo uporabljala skupna oprema — Pripravljanje prd&legov za izgradnjo objektov in instalacijski so v zvezi z var- stvom pred požari splošno pomembna za vse ali več TOZD Vsa ostala dela s področja varstva pred požari, ki so skupnega pomena za posamezne TOZD v delovni organizaciji. 21. člen Odvajanje, vlaganje in uporaba finančnih sredstev v TOZD za nabavo skupne opreme in sredstev za gašenje požarov, se določi na 06novi letnega programa skupnih potreb v delovni organizaciji in sredstev skupne porabe. To načelo velja smiselno tudi za ukrepe s področja za varstvo pred požari, ki jih je potrebno upoštevati pri investicijah, novogradnjah' ali' rekonstrukcijah oziroma drugih predvidenih delih na področju varstva pred požarom. 22. člen Za skupno opremo in sredstva za gašenje požarov se smatrajo: — Hidrantno omrežje z vso opremo in priključki — Gasilsko orodišče z vsemi vgrajenimi napravami — Gasilsko vozilo z vso pripadajočo opremo — Gasilske črpalke, cevi in ostala drobna oprema za skupno uporabo — Gasilske reševalne naprave in naprave za razsvetljavo # — Zaščitne dihalne in druge naprave — in ostala vrsta opreme. 23. člen Član komisije ima pravico in dolžnost, da pri opravljanju svojega dela v komisiji predhodno dobi vse podatke v TOZD, ki jo v komisiji zastopa glede "stanja požarnega varstva v odnosu na skupne interese delovne organizacijte. V zvezi z navedenim so vsi delavci v TOZD dolžni, da članom komisije take podatke točno, resnično in pravočasno posredujejo. C — SLUŽBA VARSTVA ¿RI DELU IN VARSTVA PRED POŽARI i ¡M. člen / Vsa strokovna dela s področja varstva pred požari se glede na strnjeno organizacijo, posebnosti in skupne narave vseh TOZD opravljajo zaradi racionalnosti na nivoju delovne organizacije. PRILOGA - 5 25. člen Strokovna dela s področja varstva pred požari opravlja v službi varstva pri delu zadolžena oseba za varstvo pred požari (v nadaljnjem besedilu pooblaščena oseba za varstvo pred požari). 26. člen Pooblaščena oseba za varstvo pred požari skrbi za neposredno izvajanje in pospeševanje varstva pred požari ter potreb gašenja eventualno nastalega požara. 27. člen Služba varstva pri delu oziroma pooblaščena oseba za varstvo pred požari skrbi v sodelovanju z ostalimi strokovnimi službami za pripravo tehniške dokumentacije za delo gasilske enote. 28. člen Skrbi in zadolžuje odgovorne osebe za odpravo požarno nevarnih mest ter predlaga v disciplinski postopek osebe, katere ne upoštevajo navodil in ukrepov s področja požarne varnosti. 29. člen Pripravlja protipbžarne rede za posamezne prostore oziroma obrate. % 30. člen Pia izdelavi letnih in drugih planov za varstvo pri delu je potrebno na podlagi potreb in plana IGD načrtovati tudi finančna sredstva za izvajanje gasilske in protipožarne preventive. •' 31. člen Služba varstva pri .delu oziroma pooblaščena oseba za varstvo pred požari nadzira izvajanje del, katera so določena po pogodbi med IGD in DO EMO. 32. člen / , Služba varstva pri delu, v katero spada pooblaščena oseba za varstvo pred požari, vodi vodja službe, ki za svoje delo neposredno odgovarja vodji sektorja za kadrovske in samoupravne odnose in komisiji za varstvo pred požari. Vodja sektorja za kadrovske in samoupravne odnose je dolžan zagotoviti kadrovske in druge pogoje za normalno in nemoteno delo službe varstva pri delu na področju varstva pred požari. 6 — PRILOGA 33. člen Podrobnejše razmerje med prostovoljno industrijsko enoto in DO ter službo varstva pri delu oziroma varstva pred požari, določa posebna pogodba med IGD EMO in DO EMO. 34. člen Pooblaščena oseba za varstvo pred požari mora v zvezi z izvajanjem požarnega varstva in opravljanjem svojih delovnih dolžnosti poznati oziroma mora biti seznanjena s strani odgovornih služb, zlasti: —. S tehnološkimi postopki in specifičnimi nevarnostmi materialov, s katerimi se dela, predvsem pa z njihovimi značilnostmi v zvezi s požarno in eksplozijsko nevarnostjo — Z organizacijo dela in tehnično opremljenostjo — Z deli in delovnimi nalogami ter proizvodnimi procesi s povečano nevarnostjo za požare ali eksplozije. 35. člen V zvezi z organizacijo, izvajanjem in pospeševanjem varstva pred požari ima služba varstva pri delu in varstva pred požati naslednje pravice in dolžnosti: — Opravlja nadzor nad izvajanje predpisanih jn določenih požarno prevetivnih ukrepov na določenih mestih. — Obvešča odgovorne osebe v TOZD in DSSS o pomanjkljivostih s področja varstva pred požari, odvisno od pristojnosti odprave (TOZD). — Izdeluje v sodelovanju z vodstvenimi delavci v TOZD požarno varnostna navodila na osnovi ugotavljanja požarnih nevarnosti, pri čemer mu nudijo strokovno pomoč ustrezne strokovne službe. — Proučuje požarne nevarnosti pri delovnih opravilih in v delovnem okolju. — Predlaga in po potrebi neposredno sodeluje pri delih za odpravo požarnih nevarnosti. — Izdeluje programe varstva pred požari in pomaga pri izdelavi situacijskih načrtov za gašenje požarov. — V sodelovanju z vodstvenimi delavci (TQZD in DO) in odgovarjajočimi strokovnimi službami določa požarno preventivne ukrepe, ki so jih dolžni upoštevati kooperanti, razni delavci tujih OZD, kateri občasno opravljajo dela in naloge v DO EMO ter drugi začasno zaposleni delavci. Sodeluje pri izdelavi samoupravnih splošnih aktov, določil in navodil, ki jil* pripravljajo samoupravni organi s področja varstva pred požari. — Izdeluje analize, informacije in obvestila s področja varstva pred požari, v zvezi z opremo in sredstvi, strokovno vzgojo in drugimi vprašanji s področja varstva pred požari. — Izdeluje poročila in strokovne predloge po nalogu komisije za varstvo pred požari. — -Pregleduje predloge in mišljenja delavcev TOZD in v zvezi s tem daje pojasnila in strokovna mnenja. — Izdeluje navodila za dela na delovnih mestih s povečano nevarnostjo požara ali eksplozije. — Nadzira, če so na delih oziroma v delovnem okolju s povečano nevarnostjo požara ali eksplozije izobešena navodila, prepovedani opozorilni in drugi napisi, ki se predvidevajo za takšno okolje. — Sodeluje s strokovnimi službami v DO in TOZD z namenom, da se pri vseh rednih in vzdrževalnih delih upošteva čim višja stopnja požarne varnosti. — Spremlja razvoj in dosežke na področju varstva pred požari z namenom, da se jih uvaja v tehnološke postopke TOZD. — Nadzira odpravo požarne nevarnosti — pomanjkljivosti, katerih odpravo naloži pristojni upravni organ na osnovi predpisanega upravnega postopka. — Sodeluje pri pripravi eventualne pritožbe proti odločbi pristojnega upravnega organa, če ta nima pravne osnove in bi se zaradi tega DO povzročila škoda. — Sodeluje pri ugotavljanju vzrokov požara v DO in o tem sestavi poročilo ter izvede ustrezne ukrepe. -j- Vodi predpisano in potrebno Evidenco s področja varstva pred požari, poskrbi,, da se redno opravljajo meritve o eksplozijskih koncentracijah vnetljivih plinov ali hlapov tekočin. — Sodeluje pri organizaciji vzgoje in praktičnih vaj v DO in posameznih TOZD. — Upravlja vsa ostala dela, ki so ji naložena na osnovi raznih dokumentov ali s strani samoupravnih organov v TOZD oziroma komisije, oziroma pristojnih organov. 36, člen Vodja službe varstva pri delu oziroma pooblaščena oseba za varstvo pred požari ima poleg navedenih nalog (člen 35), še naslednje pravice in dolžnosti: — Izdeluje in pripravlja navodila za preglede in kontrolo "del iti delovnih nalog, obratov in objektov. — Predlaga postopek proti, delavcem, ki niso upoštevali določenih požarno preventivnih ukrepov po določilih tega pravilnika. — Sodeluje s strokovnimi službami izven DO, poklicno in industrijsko gasilsko organizacijo oziroma samoupravno interesno skupnostjo \ferstva pred požari. — Usklajuje delo delavcev v službi varstva pri delu in varstva pred požari. — Opravlja ostala dela s področja varstva pred .požari, ki so naložena s strani samoupravnih organov TOZD, oziroma komisije za varstvo pred požari (na osnovi odlokov ,ali sklepov). 37. člen Delavski svet TOZD Delavski svet TOZD ima s področja varstva pred požari naslednje naloge: — Sprejema predloge za izdelavo samoupravnih splošnih aktov s področja varstva pfed požari. — Potrjuje program nabave lastne in skupne gasilske opreme ter ■ način izločanj a finančnih sredstev za . koriščenje in nabavo. — Skrbi za pravočasno uresničitev sklepov, ki so bili sprejeti s strani pristojnih samoupravnih organov ali pristojnih upravnih organov. — Skrbi za organizacijsko usmerjanje dela po programu DO. — Spremlja delo svojih delegatov v DS DO in komisiji za varstvo pred požari v DO. — Sprejema in daje pripombe na pravilnik o varstvu pred požari. — Uresničuje navodila ter priporočila službe varstva pri delu in pooblaščene osebe za varstvo pred požari v DO. Družbenopolitične organizacije Družbenopolitične organizacije so dolžne v okviru svojih programov razpravljati o stanju požarnega varstva in v zvezi s tem podajati iniciativo in predloge za uresničitev pravic in dolžnosti delavcev s področja varstva pred požari, predvsem pa v primerih, ko to zahteva varnost zaposlenih in premoženja. O podanih predlogih in iniciativah so dolžni razpravljati pristojni samoupravni organi, strokovne službe ter drugi in V zvezi s tem zavzeti določena stališča in sklepe. 38. člen Vojni komite Vojni komite mora najmanj 2-krat letno razpravljati o stanju požarnega varstva na nivoju DO, v zvezi s tem mora sprejeti določena stališča in zaključke ter jih posredovati pristojnim organom upravljanja, komisiji za varstvo pred požari ali PRILOGA — 7 službi varstva pri delu in varstva pred požari. V program dela komiteja mora biti zajeto preventivno in represivno sodelovanje enot civilne zaščite in narodne zaščite za primer večjih preventivnih in represivnih akcij s področja varstva pred požari oziroma gašenja in reševanja. Zgoraj navedeno določilo velja smiselno tudi za vojne komiteje v TOZD, v odnosu na stanje požarnega varstva v TOZD. 39. člen Disciplinska komisija Odgovornost delavca zaradi kršitve določil tega pravilnika ugotavlja disciplinska komisija v skladu s pravilnikom o odgovornosti delavcev v DO. 40. člen . Rektor razvoja in investicij Vodja sektorja razvoja in investicij je s področja požarnega varstva \ dolžan upravljati naslednja dela in naloge: — Skrbi, da je v investicijsko grad-beni dokumentaciji zajeta varnost pred požari, oziroma da bodo v gradnji upoštevani vsi požamopreventivni ukrepi. — Pri izbiri lokacije investicijskega objekta mora upoštevati stopnjo požarne ali eksplozijske nevarnosti predvidenega objekta v odnosu na obstoječe objekte in okolje. — Posebno skrb mora posvetiti objek- tom, v katerih se bodo proizvajale lahko-vnetljive ali eksplozijske snovi, ali se bo z njimi opravljalo delo oziroma se bodo le-te uskladiščile. ^ — Na osnovi tehnične dokumentacije mora pridobiti ustrezna strokovna mnenja in požarnovarnostna soglasja. — Za zgrajene, preurejene ali rekonstruirane objekte mora pridobiti ustrezno strokovno oceno in na osnovi tehničnega pregleda uporabno dovoljenje. — Pred uporabo novozgrajenega, preurejenega ali rekonstruiranega objekta si mora pridobiti strokovno mnenje službe varstva pri delu, oziroma varstva pred požari. — Skrbi, da se med izvajanjem investicijskih objektov (gradnjo) dosledno upoštevajo naloženi požarnovarnostni in preventivni ukrepi. 41. člen Direktor TOZD Direktor TOZD ima v skladu z določili varstva pred požari naslednje dolžnosti ih pravice: 8 — PRILOGA > Dolžnosti: — Skrbi za izvajanje sklepov, ki se nanašajo na požarno varnost, oziroma so mu v zvezi s tem bili posredovani s strani samoupravnih organov. — Proučuje sklepe, ki se nanašajo na požarno varnost in na osnovi tega predlaga ukrepe. — Skrbi, da so oprema in sredstva za gašenje požara vedno v uporabnem stanju oziroma, da se namensko uporabljajo. — Občasno po potrebi poda poročilo o stanju požarnega varstva, če to zahtevajo okolnosti ali pristojni samoupravni organi. — Usklajuje delo v TOZD, kadar se izvajajo naloge s področja varstva pred požari. — Opravlja druge naloge, ki so mu s sklepi ali odločitvami naložene oziroma dane v pristojnost. — Skrbi za odpravo pomanjkljivosti s področja požarne varnosti, na katere ga opozori služba varstva pri delu oziroma varstvo pred požari. Pravice: — Začasno razporedi delavca na drugo delo oziroma delovne naloge, če ima ta namen preprečiti nastanek požara ali eksplozije, oziroma škodo, ki bi nastala v delovnem procesu. — Določi delavcu delati prek polnega, rednega delovnega časa, če je takšno delo potrebno zaradi odklanjanja požarne nevarnosti ali Odstranjevanja posledic požarne ali eksplozijske nesreče. — Takoj odstraniti delavca z dela, če ugotovi, da delavec s svojim delom ogroža sodelavce in premoženje v zvezi z varstvom pred požari oziroma v primeru, ko bi takšna nevarnost predstavljala večjo škodo za TOZD. — Se dogovori za upravljanje del s področja varstva pred požari, če so takšna dela takoj potrebna z namenom, da se odvrne požarna nevarnost, če komisija .za varstvo pred požari v zvezi s tem predhodno ni razpravljala oziroma sklepala. — Odloča o posamezni dolžnosti in pravicah delavca s področja požarnega varstva pred predhodnim sklepom samoupravnih organov ali ustrezne komisije z določili tega pravilnika.. — Določi potrebno rešitev, ko ugotovi, da se sklepi samoupravnih organov in komisije s področja varstva pred požari niso upoštevali, posebno v primerih, ko so Bili sklepi delavcem pismeno posredovani. 42. člen . . > Direktor TOZD -V Vzdrževanje Poleg pravic iri dolžnosti iz 41. člena pa je direktor TOZD — Vzdrževanje zadolžen še za naslednje: — Skrbi, da se objekti postrojenja energetske in druge instalacije redno vzdržujejo in pri tem upoštevajo vsi požarnovarnostni in preventivni ukrepi; — Skrbi, da se redno vršijo pregledi in meritve ter vzdrževanje strelovodnih naprav pri tovarniških objektih. — Skrbi, da se pred izvajanjem zahtevnejših vzdrževalnih in remontnih del pridobi strokovno mnenje službe varstva pri delu in varstva pred požari. — Skrbi, da se pri izvajanju del s tujimi izvajalci del striktno upoštevajo vsi požarnovarnostni in preventivni ukrepi. — Skrbi, da se med samim izvajanjem del dosledno‘upoštevaj o naloženi požarnovarnostni in preventivni ukfepi. 43. «|e» VODJE OBRATOV, VODJE ODDELKOV IN VODJE SKUPIN (v nadaljevanju — vodstveni delavci) • Vodstveni delavci so odgovorni, da v območju svojega delokroga izvajajo določila iz varstva pred požari, posebno pa so dolžni opravljati naslednje naloge: — Omogočiti morajo izvajanje del iz varstva pred požari. — Nadzorovati ip usklajevati dela iz varstva pred požari med drugimi vodstven nimi delavci na svojem delovnem področju. — Predlagati ukrepe iz varstva pred požari z namenom izvajanja in izpopolnjevanja varstva pred požari. — Seznanjeni morajo biti s programom varstva pred požari in razmestitvijo gasilnih naprav in sredstev. — Skrbeti morajo za brezhibno stanje naprav in sredstev za gašenje požarov. — Skrbeti morajo za vzgojo delavcev, iz varstva pred požari v skladu z izdelanimi programi, — Posredujejo in spremljajo poročila o stanju požarnega varstva, opremi in sredstvih za gašenje požara z namenom ugotavljanja posameznih pomanjkljivosti. — Sodelujejo s samoupravnimi organi, službo varstva pri delu ih varstva pred požari, strokovnimi službami, vodstvenimi delavci in neposrednimi delavci z namenom izpopolnjevanja o varstvu pred požari. — Sprožijo postopek proti delavcu v primeru, bo ta namenoma krši določila tega pravilnika. Postopek sprožijo v skladu z določili tega pravilnika ih pravilnika o odgovornosti delavcev v DO. — Prepovedujejo dela na določenih delovnih nalogah če ugotovijo, da obstoja nevarnost požara ali eksplozije, v zvezi s tem pa nevarnost za zaposlene. — Organizirajo reševanje ljudi in premoženja po predhodnem načrtu v primeru nastalega požara* — V primeru požara sodelujejo z vodjem gasilske akcije in se ravnajo po njegovih navodilih. — Pri reševanju premoženja skrbijo, da se rešena oprema čim manj poškoduje, oskrbijo dežurno službo in poskrbijo za odstranjevanje posledic požara. — Opravljajo še druge naloge, ki jih določijo samoupravni organi, vodilni delavci in odgovorne osebe s področja varstva pred požari in v skladu z določili tega pravilnika. — Vsakega novega delavca pred razporeditvijo na delovna mesta poučijo o požarnih nevarnostih. Isto velja tudi za delavce, ki so razporejeni na druga dela oziroma delovne naloge. — Pred pričetkom del morajo ugotoviti, če so storjeni vsi požarnopreventivni ukrepi. Za iste ukrepe so dolžni poskrbeti tudi po končanem delu oziroma, ko obrat (delavnica) ne dela. . — Zagotoviti morajo izvajanje vseh požarno preventivnih ukrepov pri opravljanju del v dislociranih in tujih deloviščih (npr. pri izvajanju servisnih in drugih popravil, pri. montažah kotlov ter silosov, itd.). S " 44. čleh PRAVICE IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV IZ 43. ČLENA Poleg obvez in nalog, ki izhajajo iz določil za delavce, veljajo v celoti za delavce tudi določila o pravicah in dolžnostih delavcev, ki so določene s tem pravilnikom. 45. člen Delavci iz 43. člena storijo lažjo kršitev že s tem, če ne poskrbijo, da se izvajajo in upoštevajo požarno preventivni ukrepi, ki so predpisani za delavce, če ne izvajajo svojih določenih nalog in je zaradi tega obstojala nevarnost za ljudi in premoženje. 46. člen PRAVICE DELAVCA IZ VARSTVA * PRED POŽARI Vsak delavec, ki združuje svoje delo v TOZD oziroma v delovnih skupnostih skupnih služb ima s področja varstva pred požari naslednje pravice: — Sodelovati pri izvajanju ukrepov iz varstva pred požari v TOZD oziroma v DSSS. PRILOGA — 9 — Delati na delovnih nalogah, za katere izpolnjuje vse potrebne pogoje v zvezi z varstvom pred požari. — Delati in upravljati le tisto opremo in naprave s katerimi bo podana varnost pred požari. — Odkloniti delo, kadar mu zaradi pomanjkljivih požarno preventivnih ukrepov preti neposredna nevarnost za življenje. — Zahtevati od neposrednega vodstvenega delavca, da ga seznani z nevarnostjo požara ali eksplozije, na delu na katerem bo dejal. — Predlagati spremembe in dopolnitve ali dodatne požarno preventivne ukrepe, če imajo te namen izpopolnjevati požarno varnost. — Zahtevati raziskavo v primeru, ko meni, da so mu bile kršene pravice iz varstva pred požari, ki jih določa Zakon o varstvu pred požarom in ta pravilnik. — Seznaniti se z Zakonom o varstvu pred požarom, tem pravilnikom in drugimi samoupravnimi akti v zvezi z uveljavljanjem svojih pravic iz varstva pred požari. — Biti poučen od neposrednega vodstvenega delavca o načinu uveljavljanja svojih pravic iz varstva pred požari. ' — Pridobiti ustrezno strokovno usposobljenost iz varstva 'pred požari. — Prijaviti neposrednemu vodji vsak pojav, ki bi lahko bil vzrok požara ali eksplozije. — Obrniti se na pristojno požarno ali delovno inšpekcijo v primeru, ko v lastni delovni organizaciji ni mogel uveljaviti lastnih pravic iz varstva pred požari. 47. člen DOLŽNOSTI DELAVCEV Delavec, ki združuje delo v TOZD oziroma v DSSS ima dolžnosti do varstva pred požari, do TOZD (DSSS) sodelavcev in družbenega premoženja. Da bi delavec zadovoljil svoje dolžnosti s področja varstva pred požari, mora upoštevati naslednja določila: — Pogasiti nastali požar, udeležiti se gašenja požara in sodelovati pri odstranjevanju posledic požara. — Upravljati delo in delovne naloge skladno z vsemi določenimi požarno preventivnimi ukrepi. — Odkloniti delo, če ugotovi, da niso storjeni določeni požarno preventivni ukrepi. — Upoštevati in izvajati požarno preventivne ukrepe določene s strani odgovornih oseb ali organov. 10—PRILOGA — Upoštevati in izvajati predpise in opozorilne napise iz varstva pred požari. , — Sodelovati s sodelavci in drugimi osebami na delu ter gojiti medsebojne odnose na osnovi ustaljenih določil varstva pred požari. — Prijaviti odgovornim osebam vsako sumljivo pomanjkljivost, ki bi lahko bila vzrok požara ali eksplozije. — Opozoriti sodelavce v primeru,, ko niso up»števani požarno preventivni ukrepi. — Predlagati nove ali dopolnilne ukrepe iz varstva pred požari za delovno Okolje v katerem delavec dela. ' ‘ — Varovati, pazljivo ravnati in namensko uporabljati opremo in sredstva za gašenje. f.~H -i — Delati dalj od' polnega delovnega časa v primerih, ko je to potrebno z namenom preprečitve požara, gašenja ali odstranjevanja posledic požara. — Delati na drugem delu, če to zahtevajo interesi boljše požarne varnosti. 48. člen Delavec je odgovoren v primerih, ko * namenoma ali iz malomarnosti krši določila iz varstva pred požarom, ki so bila določena s tem pravilnikom, če je bil z njimi seznanjen. 49. člen Delavec, ki v zvezi z delom oziroma neupoštevanja požarno preventivnih ukrepov namenoma ali iz malomarnosti povzroči TOZD (DSSS) škodo, je takšno škodo dolžan povrniti oziroma nadoknaditi, i 50. člen Pri izreku ukrepa za določen primer, se morajo upoštevati vse obstoječe in nastale okoliščine: * — Strokovna stopnja delavca oziroma kako je pred nastankom požara ali eksplozije bil poučen iz varstva pred požari. — Delovne izkušnje — koliko časa je delavec delal na tem delu oziroma, če je bil pred tem že zaposlen na takšnem ali podobnem delu. — Pogoji ob nastanku požara — ali je delo, ki je bilo vzrok požara bilo izvedeno hitro, ali je bila motena organizacija dela, ali se je delo opravljalo brez nadzorstva, ali je delavec dobil napačna navodila za opravljanje dela. — Prejšnje delo delavca, ali je delavec imel pred tem čut odgovornosti do dela, osebnost ali vestnost delavca. — Posledice glede na višino škode in vpliv na nadaljnjo proizvodnjo. 51. člen Zaradi kršitve določa iz Varstva pred požari se lahko delavcu izrečejo ukrepi v skladu s Pravilnikom o odgovornosti delavcev v združenem delu, od opomina do prenehanja delovnega razmerja v TOZD (DSSS) po postopku, ki je je za to določen, odvisno od nastalih posledic. D — VZGOJA DELAVCEV 52. člen TEMELJNA NAČELA Pouk in vzgoja delavcev iz varstva pred požari v TOZD (DSSS) je v interesu celotne DO, zato se vzgoja delavcev iz varstva pred požari vključuje v skupne programe vzgoje, dopolnilnega izobraževanja, prekvalifikacije, v programe izobraževanja iz področja varstva pri delu itd., če narava dela, katerega bo delavec opravljal to zahteva. Za gasilske skupine v oddelkih se določi obširen širši program vzgoje, ki je lahko vključen v program vzgoje splošnih enot civiliie zaščite. 53. člen TOZD (DSSS) omogoči vsakemu delavcu pri uvajanju v delo, prestavUvi ali spremembi tehnološkega postopka "strežno strokovno vzgojo iz področja varstva pred požari, še posebno pa delavce, ki delajo na delih s povečano požarno nevarnostjo. Med delom pa je TOZD (DSSS) dolžna skrbeti za delavčevo izpopolnjevanje znanja iz varstva pred požari. 54. člen Vzgoja delavcev iz varstva pred požari mora biti teoretična in praktična. Vzgoja je obvezna za vse kategorije delavcev na vseh delih v TOZD (DSSS) in mora temeljiti na organizacijskem, tehnološkem In kadrovskem stanju TOZD (DSSS). 55. člen Program vzgoje izdela služba varstva pri delu skupno z Oddelkom izobraževanja in strokovnimi delavci v TOZD (DSSS), po potrebi pa tudi z zunanjimi strokovnimi službami. Programsko določena snov vzgoje s področja varstva pred požari je lahko zajeta tudi v programu vzgoje iz varstva pri delu ali civilne zaščite. 56. člen Po opravljeni strokovni vzgoji iz varstva pred požari, mora vsak delavec opraviti preizkus znanja. Preizkus znanja se opravi z ustreznim testiranjem ali pa ustno pred strokovno komisijo. ' 57. člen Ocena sposobnosti delavcev se opravi po naslednjih kriterijih: — kako zna uporabljati sredstva in naprave za gašenje požara; — ali delavec uporablja varnostne naprave, katere so na stroju ali v delovnem okolju predvidene za varnost pred' požari ali eksplozijami; — ali se usposablja v požarno preventivnem smislu; — ali in^ zadovoljiv odnos do varstva pred požari; — ali* je samoiniciativen pri izvajanju požarne preventive; — ali upošteva vse požarno preventivne predpise, ki so določeni za njegovo področje dela in so mu bili posredovani. 1 * 58. člen V primerp, ko delavec v odnosu na predhodni člen dokaže zadovoljivo strokovno usposobljenost iz smeri varstva pred požari, mu služba varstva pri delu oziroma odgovorna oseba za varstvo pred požari izpolni evidenčni list oziroma potrdilo, katero se hrani kot dokaz delavčeve usposobljenosti. 59. člen III. OPIS DELOVNE ORGANIZACIJE KADROVSKA ZASEDBA Skupno število zaposlenih v DO znaša ca. 3.113 oseb, od tega: — ca. 2294 v dopoldanskem času od 6.00 do 14.00 ure; — ca. 760 v dopoldanskem času od 14.00 do 22.00 ure; — ca. 59 v nočnem času od 22.00 do 6.00 ure. 60. člen Kot strokovne službe na nivoju DO delujejo naslednje tehnične strokovne službe: — sektor razvoja in investicij; — služba nabave (v katero spada transportna dejavnost); ‘ — služba varstva pri delu; — in TOZD vzdrževanje in energetike (kot TOZD skupnega pomena za celotno DO). 61. člen LOKACIJA DELOVNE ORGANIZACIJE DO EMO leži v industrijskem predelu Celja v krajevni skupnosti Gaberje, pri PRILOGA — 11 čemer delno meji tudi na stanovanjska področja. * Na severu jo omejuje Bežigrajska cesta (od priključka Mariborske ceste do. mostu čez Hudinjo>. Na vzhodu jo omejuje potok Hudinja (od mostu na Bežigrajski cesti do mostu na Kidričevi cesti). Na jugu jo omejuje Kidričeva cesta. Na jugo-vzhodni strani jo omejuje Delavska in Kovinarska ulica. Na zahodu jo omejuje Mariborska cesta (od Kovinarske do Bežigadjske ulice). Na navedenem področju so locirani tudi delno opuščeni objekti Cinkarne Celje, Klima Celje in nekaj stanovanjskih hiš (priloga situacija EMO). Objekti DO EMO so ograjeni ali pa kot ograja služijo objekti sami. Na z ograjo omejeno področje so možni štirje^glav-ni dostopi s težkimi vozili, in sicer: — vhod I — z Mariborske ceste; — vhod II z Bežigrajske ceste; — vhod III — s Kidričeve ceste; — vhod IV — s Kovinarske ceste. Z z gasilsko mehanizacijo pa so možni dostopi tudi na, obstoječih cestnih površinah ob posameznih objektih. Parkiranje osebnih motornih vozil in dvokoles je urejeno izven Ograjenega področja na posebej urejenih parkiriščih. V izrednih pogojih je celotna delovna organizacija izpostavljena' poplavam. 62. člen GRADBENO-TEHNICNI PODATKI Objekti v delovni organizaciji EMO se uporabljajo v naslednje namene: — proizvodni prostori, — energetski prostori, — skladišča, — vzdrževalni obrati, --- garaže, — prostori družbene prehrane, — sanitarni prostori in garderobe, — gasilski prostori in ambulanta za prvo pomoč. Gradbeni sistem objektov Na j večji skupni kompleks objektov sestavljajo (gledano v smeri od juga proti .severu): — orodjarna, kovačnica, kalilnica; — lužilnica, pocinkovalnica; — stari radiatorski oddelek; — skladišče tanke pločevine; —surovinski oddelek; — lužilnica za posodo; — ALU oddelek z lužilnico; t— skladišče pocinka in lila posoda; 12 — PRILOGA — polnilnica akumulatorjev, kompre-sorska postaja; — skladišče surove posode; — emaglirnica, barvni mlin; — dekor oddelek, tiskarna in lakirnica odpreskov (stara); — skladišče gotove posode z montažo; — stara upravna zgradba z garderobami; — nakladalna hala s kontrolo in mizarsko delavnico. Manjši kompleks objektov, ki so pripo-, jeni drug k drugemu, sestavljajo: — izdelovalnica odpreskov in avtokoles; — lakirnica, peskarnica in aku-postaja; j — elektro delavnica in stavba stare TP; — skladišče orodja; — skladišče drobnega materiala in skladišče .jekla; — skladišče prdfilnega železa in skladišče šamota. Od juga proti severu se razprostira kompleks objektov, ki so pripojeni drug k drugemu: . — laboratorij; — Strojni obrat; — izdelovalnica kotlov; — gasilski psostori z ambulanto za pr\ft> pomoč; — garaža osebnih avtomobilov; — sušilnica lesa; — avtomehanična delavnica; — skladišče toplotnih delov. Manjšo skupino objektov sestavljajo še: — bivši prostori mineralnega mlina (skladišče šamota); — garaže viličarjev; — zidarske delavnice s skladišči. Največji samostojno stoječi objekt pred- • stavlja: — kontejnerska hala s pocinkovalnico in aneksom v katerem se nahaja uprava in sanitarni prostori ter jedilnica. Nadalje so samostojno stoječi objekti še: — radiatorska (emotfrm hala); — topilnica; — upravno poslopje z družbeno prehrano. Skladiščni prostori: — skladišče kemikalij; — SOKOhala; — skladišče getove posode — koridorji; — lesena skladiščna baraka; — skladišče goriva in maziva; — skladišče kartona ob bežigrajski cesti; '■ — skladišče kartona — biVša zgradba plinskega generatorja. Energetski objekti: — kotlarna z rezervoarjem mazuta; — plinska predpostaja; — aeetilenski razvijalec; — skladišče plinov;. *— skladišče karbida. \ Gradbeni material objektov Iz negorljivega gradbenega materiala so grajeni objekti: — skladišče kemikalij — kritina negorljiva; / — topilnica — kritina n «gorljiva; — kontejnerska hala z aneksom — kritina — gorljiva; — kotlarna — kritina negorljiva; — strojna delavnica in izdelovalnica kotlov — nadsvetloba gorljiva; — emoterm hala — kritina gorljiva (ra-'diatorska hala); — SOK© hala — kritina negorljiva; ’ — izdelovalnica odpreskov — kritina gorljiva; — orodjarna — kritina negorljiva — nadsvetloba gorljiva; — nakladalna hala — kritina negorlji- va. Iz mešanega gradbenega materiala so grajeni objekti: — skladišče karbida; V. — skladišče plinov; — ac§tilenski razvijalec; — avtomehanična delavnica; — mineralnj mlin (skladišče samota); — garaža viličarjev; — zidarske delavnice; — poslopje bivšega plinskega generatorja; — surovinski oddelek (TOZD — posoda); — emajlirnica; — dekor oddelek; — mizarska delavnica; — upravno poslopje; — skladišče gotove posode — koridorji. Iz gorljivega gradbenega materiala so grajeni objekti: — skladišče gotove posode; — skladiščna baraka (skladišče odpadnega materiala); . — skladišča odpreskov; — leserie barake na premiku (ob Vstopu železniškega tira v DO); — skladišče zidarske dela vitice; — skladišče lesa ob bežigrajski cesti. Višina objektov Povprečna višina objektov se giblje med 8 in 12 m, največja višina je ca. 16 m (izdelovalnica odpreskov). 63. člen TEHNOLOŠKI PODATKI r. •, '.-/ .. 1 . t .. . vzporedno proizvodnjo pa je potrebno šteti kemijsko pripravo surovin ža emajle. b) Požarna nevarnost v proizvodnih procesih > Med povečane požarne nevarnosti v proizvodnih procesih je potrebno šteti predvsem vse Vrste lakiranja z gorljivimi laki, in sicef v lakirnici kontejnerjev, v lakirnici odpreskov, v lakirnici radiatorjev in v lakirnici kotlov. V vzporednih proizvodnih procesih pa nastopa požarna nevarnost še pri embaliranju in pakiranju gotovih izdelkov ter v posameznih skladiščnih prostorih. 6*4. člen PROSTORI IN OBJEKTI S POVEČANO POŽARNO NEVARNOSTJO Povečano požarno nevarnost predstavljajo naslednji prostori:, — lakirnica kontejnerjev; — lakirnica kotlov; — lakirnica radiatorjev (stara); — lakirnica odpreskov (stara in nova); — skladišče karbida — skladišče železa s priročnim skladiščem za nafto; • — skladišče gotove posode; — skladiščni rezervoarji nafte pri ra. diatorski hali; — plinske in ostale naprave v pocinkovalnici kontejnerjev; ■— plinske in ostale naprave v topilnici f rit; — polnilnice akumulatorjev; — laboratorij s plinskimi napravami in rezervoarjem za nafto. Povečano požarno nevarnost predstavljajo naslednji objekti: — skladišče nevarnih snovi (goriva in maziva); — kotlarna z mazutnim rezervoarjem in rezervoarjem za nafto; — ALU polirnica; — mizarska delavnica; — elektronsko računski center. Eksplozijsko nevarnost predstavljajo naslednji prostori in objekti: — acetilenski razvijalec; — skladišče plinov; a). Vrsta proizvodnje — skladišče karbida; Vsa proizvodnja v DO EMO je v glav- — plinska podpostaja s celotnim plin-nem usmerjena na kovinsko predelavo, in skim omrežjem in pripadajočo opremo, sicer obdelava debele in tanke pločevine. V proizvodni proces se nadalje vključuje —---------------------- površinska aaščita kovinskih izdelkov, in PRILOGA — 13 sicer z emajliranjem in z lakiran jopa. Kot __________r____________ 65. člen ENERGETSKI VIRI IN INSTALACIJA a) Elektrika Vsa elektro inštalacija mora biti izvedena in vzdrževana v skladu z elektrotehničnimi predpisi, glede na nevarnost dotika električne napetosti se uporabljajo električne inštalacije male, nizke in visoke napetosti. _ V odvisnosti od vrste prostora pa so inštalacije izvedene: v navadni izvedbi, vodotesni izvedbi in eksplozijsko varni izvedbi. b) Statična elektrika Statična elektrika se pojavlja kot produkt delovnega procesa, predvsem pri lakiranju večjih proizvodov (lakiranje kontejnerjev, kotlov, itd.). Za preprečitev požarnih nevarnosti se morajo posamezni dela in naprave ustrezno ozemljiti in medsebojno povezati zaradi izenačitev potencialov. c) Plinske inštalacije Plinske inštalacije predstavljajo cevovodi zemeljskega plina, ki poteka od plinske podpostaje po energetskem mostu, do posameznih porabnikov (kotlarna, konti peči I., II., III., v emajlirnici, komorne peči I in II v emajlirnici, talilne peči v topilnici, sušilna peč v lakirnici odpreskov, žarilne peči v odpreskih, kalilne peči v kalilnici, žarilne peči v kovinsko prede-lov-nem obratu, peč za skrčljivo folijo v skladišču gotove posode, pocinkovalnice — Emokontejner). Med ostale plinske inštalacije je potrebno šteti omrežje acetilena in kisika, ki je razpeljano po posameznih oddelkih do varilnih mest za plamensko varjenje. d) Ogrevanje prostorov Vsi delovni prostori se v DO EMO ogrevajo s centralnim ogrevanjem iz glavne kotlarne. Izjemoma se ogreva zidarska delavnica in prostor razkladalne ekipe z oljnimi pečmi. ‘ e) Akumulatorski prostori Centralna polnilnica akumulatorjev se nahaja v TOZD Posoda ob skladišču L a-posoda. «Manjša akumulatorska postaja za pridobivanje enosmernega toka, se nahaja ob elektro delavni#. Posamezni usmerniki za polnjenje akumulatorjev pa so še: v garaži viličarjev, v tozdu radiatorjev, itd. 14 — PRILOGA f) Strelovodi Da se doseže ustrezna varnost pred udarci strele, so vsi objekti DO EMO povezani s strelo vodno napeljavo in ustreznimi ozemljitvami. g) Naprave za obveščanje in alarmiranje V vseh delovnih prostorih so montirani akustični signali (zvonci), pri vhodu v DO (vratar I) pa je montirana glavna sirena za dajanje zunanjega alarmnega signala. h) Zasilna razsvetljava V primeru izpada električnega toka se v glavnem v vseh delovnih prostorih avtomatsko vključi zasilna razsvetljava tako, da je možen umik zaposlenih iz delovnih prostorov. 66. člen ZA VZDRŽEVANJE INSTALACIJ, ENERGETSKIH VIROV IN DRUGIH NAPRAV SO ODGOVORNI: — električne inštalacije — elektro delavnica; — plinske inštalacije — strojno ključavničarska delavnica; — ogrevalne inštalacije in naprave — strojno ključavničarska delavnica; — akumulacijske naprave — elektro delavnica; — strelovodne naprave — elektro delavnica in stavbeni kleparji; — alarmne naprave oziroma naprave za signalizacijo — elektro delavnica in dežurna gasilska služba. 67. člen INSTALACIJE IN NAPRAVE SE MORAJO KONTROLIRATI a) Vizuelna kontrola elektro naprave — tedensko plinske naprave — mesečno ogrevalne inštalacije strelovodne naprave akumulatorske naprave — tekoče (redno) zasilna razsvetljava — mesečno alarmne naprave oziroma naprave za signalizacijo — tedensko b) Strokovno tehnična kontrola letno 2-krat letno 1-krat letno , 1-krat letno 1-krat letno 1-krat letno 1-krat letno ____ 68. člen. Inštalacije in naprave iz prej navedenih členov tega pravilnika izvajajo in vzdržujejo osebe, ki so za takšna dela strokovno usposobljene in pooblaščene. O strokovnem pregledu navedenih inštalacij in naprav se vodi evidenca iz katere ¡mora biti razvidno: — ugotovljene pomanjkljivosti pri pregledu; — izvedeni ukrepi oziroma roki za odpravo pomanjkljivosti; — kdo je pregled opravil in komu*se ukrep ppsreduje. IV. POŽARNO IN EKSPLOZIJSKO NEVARNE SNOVI IN RAVNANJ^ Z NJIMI 69. ¿len Za požarno nevarne snovi, ki so skladiščene oziroma se nahajajo v DO, štejemo: « — različne vrste lak^r za lakiranje izdelkov; — različne vrste razredčil in topil; — razna goriva (bencin, nafta) in maziva; — lesena in kartonska embalaža; — embalaža iz stiropora; — in drugi materiali. Za požarno in eksplozijsko nevarne snovi, ki so skladiščene oziroma se nahajajo v DO, štejemo: — različne vrste plinov, butan-propan, acetilen, vodik, zemeljski plin, itd.); — kalcijev karbid; — in drugi materialu 70. člen POVPREČNA DNEVNA KOLIČINA ZA POŽAR IN EKSPLOZIJO NEVARNIH SNOVI, KI SE NAHAJA V DO, JE NASLEDNJA: ca. 3001 srednjega kurilnega olja; ca. 501 ekstra lahkega kurilnega olja; ca. 51 karbida; • ca. 301 maziva, razredčila ih topila; ca. 36# m3 plinsko omrežje — ZP; ca. 125 ta3 omrežje acetilena; ca. 10 jeklenk acetilena = 150kg; ca. 10 jeklenk butana s= 100 kg; ca. 20 jeklenk argona =s 240kg; ca. 15 jeklenk CO2 = 210 kg; ca. 280 jeklenk kisika = 2240 kg; 2 jeklenki dušika as 16 kg. 71. člen Za požar ali eksplozijo se morajo nevarne'snovi hraniti le posebej v ta namen urejenih prostorih, ki so za določeno vrsto snovi ■ ustrezno predpisano urejeni. Nadzor nad hrambo in uporabo nevarnih snovi izvaja poleg pristojne inšpekcijske službe tudi za to posebej pooblaščena oseba v DO. 72. člen Požarno in eksplozijsko nevarhe snovi se smejo hraniti le v posodah, ki so za določeno vrsto snovi predpisane in na način kot je za posamezno vrsto snovi določeno. Količina za požar in eksplozijo nevarnih snovi v skladiščih in na delovnem mestu ne sme presegati količin, ki jih določi pristojni inšpekcijski organ oziroma služba varstva pri delu. 73. člen Z nevarnimi snovmi lahko ravna le tista oseba, ki je za to vrsto dela posebej določena. V '¿vezi s tem (razkladanje, nakladanje, Skladiščenje, uporaba v tehnološkem postopku in vzdrževanje naprav), mora izpolnjevati strokovne psihofizične in zdravstvene pogoje. 74. člen Delavec, ki opravlja dela z nevarnimi snovmi, mora iz tega področja opraviti ustrezen preizkus znanja. Preizkus znanja opravi v službi varstva pri delu in to potem, ko so ugotovljene zdravstvene in psihofizične zahteve za izvajanje tovrstnih del. V. SPLOŠNI POZARNO-PREVENTIVNI IN REPRESIVNI UKREPI 75. člen PREVENTIVA Splošni požamo-preventivni in represivni ukrepi so ukrepi, ki so značilni za vse TOZD in DSSS ter določajo: a) dolžnosti in pravice v zvezi s pre-preprečevanjem požarov; b) nameščanje, vzdrževanje gasilske in reševalne opreme. 76. člen ELEKTRIKA a) Daiavci ne smejo posegati v dela in popravila na elektro instalaciji ali tozadevnih postrojih, če niso za ta dela določeni pooblaščeni in strokovno usposobljeni. b) Električne grelne in kuhalne naprave je načeloma prepovedano uporabljati razen v primerih, ko so le te potrebne v tehnološkem postopku in ko se za njihovo uporabo izda posebno dovoljenje s pogo-, jem, da bodo uporabljene v požarno varnem Okolju in pod nadzorstvom. c) Vsa mesta, ki so prirejena z g odklop določenih električnih področij (de- lov) morajo biti primerno označena in stalno dostopna (električne razdelilne omarice, BTP in RTP). d) Delavci so dolžni vsako zapaženo pomanjkljivost na elektro instalacijah takoj sporočiti odgovorni osebi. 77. člen UPORABA ODPRTEGA OGNJA IN KAJENJA a) Uporaba odprtega ognja, kajenja ali dela pri katerih bi odprti izvor ognja nastal, so prepovedana v vseh tistih prostorih, v katerih bi lahko zaradi tega nastal požar ali eksplozija. b) V zvezi s predhodnim določilom mo- ra biti takšna prepoved v teh prostorih vidno označena z ustreznimi prepovednimi in opozorilnimi napisi oziroma se v takih prostorih za kajenje določi poseben prostor. , c) Med prostore nevarne za požar ali eksplozijo spadajo: — vse lakirnice, vključno z označenimi conami nevarnosti (dve lakirnici, v TOZD Odpreski, lakirnica TOZD Konjet-ner, lakirnica TOZD Kotli, lakirnica TOZD Radiatorji); — glavna in priročna skladišča vnetljivih tekočin in plinov (skladišče goriva in maziva, mazutni rezervoar, priročna skladišča nafte v TOZD Kontejner, v TOZD Frite, v preizkuševalnici kotlov, v skladišču konstrukcijskih jekel, priročno skladiščenje nafte v TOZD Radiatorji, plinska postaja s celotnim plinskim omrežjem in opremo); — montažni jaški v garažah oziroma mehanični delavnici; — acetilenski razvijalec z vsemi pomožnimi prostori; — mizarske; delavnice in izdelava lesenih modelov; — skladišče lesa in embalaže; — skladišča gotovih izdelkov; — skladišče karbida in skladišča drugih nevarnih materialov; —• skladišča raznih plinov; — delovni prostor ERC; , — arhivski prostori; — razni prostori, v katerih nastopajo lahkovnetljivi materiali (redno ali občasno); — ter vsi drugi prostori, ki so ustrezno označeni kot požarno nevarni z opozorilnimi in prepovednimi napisi. 78. člen VNETLJIVE TEKOČINE t a) Količina vnetljivih tekočin v notranjih prostorih je odipsna od vrste vnet- 16 — PRILOGA « ......... . ljive tekočine in dnevnih potreb. b) Vnetljive tekočine se lahko uporabljajo le v prostorih, v katerih ni odprtega izvora ognja oziroma v prostorih, v katerih se ne opravljajo dela, ki bi takšen izvor ognja lahko povzročila. c) Vnetljive tekočine, ki neposredno niso v uporabi, so pa predvidene za enodnevno uporabo, morajo biti spravljene v tesnih zaprtih posodah v kovinskih omarah. . d) Količino dnevno dovoljenih tekočin v delovnih prostorih določi na osnovi predpisov oseba odgovorna za požarno varnost, hkrati z navodili za varno uporabo in ustrezno urejenimi delovnimi pogoji. e) Ostale količine vnetljivih tekočin se mora hraniti v posebnih skladiščih, ki morajo biti lokacijsko, tehnično predpisno urejena, tekočine pa uskladiščene po stopnjah nevarnostnega, razreda in na način, kot to predvidevaj^ tehnični predpisi. 75. člen Odpadne vnetljive tekočine a) Odpadne vnetljive tekočine hi dovoljeno izlivati v kanalizacijo, ampak se morajo odlagati na za to posebej določenem mestu (prostor med SOKO halo in skladiščem goriva in maziva). b) V prostorih, kjer se predvideva, razlitje vnetljivih odpadnih tekočin mora biti urejena posebna kanalizacija ali ustrezne lovilne jame. c) Pri odlaganju vnetljivih tekočin se morajo odpadne vnetljive tekočine smatrati za enako nevarne kot tiste vnetljive tekočine, ki še niso bile uporabljene, zato se mora z njimi ravnati tako, kot določajo ustrezni tehnični predpisi. 8«. člen Odpadne samovnetljive snovi a) Za odpadne samovnetljive snovi se smatrajo tiste, ki so podvržene samovžigu (npr.: mastne krpe, ipd.). b) Samovžigu podvržene snovi je zato potrebrto odlagati v pokrite negorljive posode, izven delovnih prostorih in objektov, kjer ne morejo ogrožati v primeru samovžiga. c) Samovnetljive snovi se mota iz delovnih prostorov sproti odstranjevati, odvisno od nastalih količin, za odlaganje na prostem pa določiti poseben depo, od katerega ne bodo ogroženi sosednji objekti v primeru nastalega požara. 81. STen TEHNIČNI PLINI IN PLiNSKE INSTALACIJE ' a) S plinskimi inštalacijami in tehničnimi plini lahko upravlja le oseba, ki je za to delo strokovno usposobljena. k) Vse plinske inštalacije morajo biti barvno označene, odvisno od vrste plina in agregatnega stanja. c) Vsa mesta na katerih je mogeče z zapornimi organi prekiniti pretok plina, morajo biti vidno označena in hitro dostopna: d) Za delo s plinskimi napravami se izdajo posebna navodila. e) Prenosne plinske jeklenke se morajo skladiščiti v ustreznih skladiščih, ki morajo biti lokacijsko in tehnično predpisno urejeni. f) Plinske jeklenke, ki se uporabljajo za plamensko varjenje in rezanje, morajo biti na delovnem mestu zavarovane pred padci. Da je možno plinske jeklenke iz delovnih prostorov hitro odstraniti, morajo biti jeklenke pritrjene na ustreznem vozičku. g) Jeklenke, ki se uporabljajo za plamensko varjenje v delovnih prostorih, se marajo po vsakodnevnem končanem delu hraniti izven delovnih prostorov na u-strezno zavarovanem mesta. h) Transport plinskih jeklenk v sami delovni organizaciji mora bati izveden tako, da ne predstavlja nevarnosti za transportne delavce in objekte. i) Vse plinske inštalacije se morajo redno pregledovati glede na tesnost (vsaj enkrat mesečno). j) Fiksna varilna mesta oziroma vodne varovalke in priključne gumi cevi pri pia-menskdh varilcih se morajo kontrolirati redno pred vsakim začetkom dela. Ob vseh pregledih se mora voditi pismena evidenca. 82. člen GOSPODINSKI PLINI V JEKLENKAH IN PLINSKI POTROŠNIKI a) Jeklenke z gbspodinskimi plini butan — propan se smejo postavljati oziroma uporabljati v okolju, ki je lokacijsko in tehnično ustrezno določbam tehničnih predpisov. h) Jeklenke z gospodmskirni plini smejo hiti priključene le na tiste potrošnike, ki so tehnično brezhibni in predpdsni za uporabo. 83. člen PLAMENSKO IN OBLOČNO VARJENJE a) Predno se v delovnih prostorih začno upravljati plamenska ali obločna varilna dela, marajo biti izpolnjeni vsi požarno preventivni ukrepi. b) Potrebne požarno ^preventivne ukrepe pred pričetkom varilnih/ del določi odgovorna oseba v službi varstva pri delu oziroma gasilska služba, ki hkrati ugotavlja, če so vsi predvideni ukrepi storjeni. Ta služba prav tako ugotavlja, če se predvideni ukrepi med samim delom dejansko izvajajo. Odgovorna oseba določi požarno preventivne ukrepe v postnem obliki, od katerih po en izvod sprejme izvajalec del, odgovorna oseba obrata o-zšroma objekta, gasilska služba in služba varstva pri delu. Zgoraj navedeni način določanja preventivnih ukrepov velja smiselno tudi za vsa tista vzdrževalna dela, pri katerih bi lahko nastal požar ali eksplozija. c) Med določenimi ukrepi mora biti upoštevana požarno vama ureditev delovnega okolja, predpisana namestitev varilnih naprav in gasilskih sredstev ter po potrebi gasilska straža. d) Izdana navodila so obvezna za-domače, kot za zunanje izvajalce del (za zunanje izvajalce del se ta navodila dodajo k pismenemu dogovoru jpo 17. členu Zakona o varstvu pri delu (Ur. I. SRS št. 32/74). e) V primeru, ko navodila za požarno varnost upravljanje varilnih del niso izdana, se ta dela ne smejo opravljati oziroma v primeru, da se že opravljajo je potrebno ta dela prekiniti. Varilna dela se ne smejo opravljati tudi v primem, ko izvajalec del ne uporablja predpisanih varilnih naprav oziroma niso na razpolago ustrezna gasilska sredstva. 84. člen Parkiranje in garažiranje motornih vozil a) Parkiranje motornih vozil ob objektih ali na mestih kjer bi vpzila ovirala dostop do objektov ni dovoljeno. fo) Vozila, ki garalirajo v zaprtih 'prostorih morajo garažirati na tak način, da je dosežen med vozili prehodni odmik in v takšnem stanju, da jih je mogoče odstraniti tudi brez motorne sile v primem nevarnosti. c) Oskrbovanje vozil z gorivom v zaprtih prostorih mi dovoljeno. Vozila se z gorivom lahko oskrbujejo samo na zato posebej določenem mestu. d) , Vozila za prevoz nevarnega tovora ali vozila, ki so občasno natovorjena z nevarnim tovorom, morajo biti urejena o-ziroma opremljena v skladu z veljavnimi predpisi. e) O vsebini in količini nevarnih snovi, ki se pripeljejo na področje DO (še posebej, če niso takoj raztovorjena na u-strezna mesta) mora biti obveščena služba varstva pri delu oziroma gasilska služba tako, da se lahko določijo ustrezni požamo-vamostmi ukrepi pri razkladanju, nakladanju ^parkiranju. 85. člen KALCIJEV KARBID a) Za kalcijev karbid je v zvezi z u-strezndm tehnološkim postopkom predvideno priročno in glavno skladišče. b) Lokacijski, in tehnični pogoji skladiščenja karbida morajo ustrezati določbam tehničnih predpisov. cj Karbid se sme nahajati neglede na količine le v ipopolnoma suhem okolju v predpisanih zrakatesnih zaprtih posodah. d) Prazne posode karbida se morajo sprati odstranjevati na mesta in način kot je (to določeno za polne posode (lokacijsko ločeni prostor). V zvezi z nevarnostjo, ki jo lahko povzročajo ostanki karbida v praznih posodah je le te 'prepovedano uporabljati v druge namene, dokler iz posode mi odstranjena vsaka možnost tvorbe acetile-na. e) Za vse ostale ukrepe v zvezi s kalcijevim karbidom se mora upoštevata u-strezne tehnične določbe. 86. člen KURILNA OLJA a) Za kurilna olja se smatrajo vnetljive tekočine s plameniščem nad 38“ 0, id se uporabljajo kot kurilno sredstvo in se delijo na lahko, srednje in težko olje. to) Kurilno olje mora biti spravljeno lokacijsko in tehnično na način, kot to zahtevajo tehnična določila za hrambo kurilnega olja in v količinah, za katere je izdano ustrezno upravno soglasje. i87. člen STRELOVODNE NAPRAVE a) Strelovodne naprave se mora kontrolirati v predpisanih rokih v skladu z elektrotehničnimi predpisa, kakor tudi po vsakokratnem udaru streie v te naprave. b) O tkomtrOli vzdrževanja strelovodnih naprav ise vodi evidenčna knjiga iz katere morajo 'biti razvidni vsi .posegi oziroma opravljena deda na strelovodnih napravah. c) Ozemljila strelovodnih naprav oziroma prehodna upornost le teh, se mora v skladu z elektrotehničnimi predpisi' redno kontrolirati z meritvami, o čemer se mora voditi ustrezna pismena evidenca. 88. člen LAKIRNICE a) Lakirnice so prostorsko zaključeni prostori, obdani z nevarnostno cono. to) V takšne prostore se prištevajo tudi prostori za razmaščevanje in drugi prostori, kjer se izvajajo podobna opravila in pri katerih so stalno prisotne vnetljive tekočine. c) Za lakirnice in ostale navedene prostore se izdelajo posebna navodila, ki so sestavni del tega pravilnika. 18 — PRILOGA 89. člen NEVARNE CONE, PREHODI, IZHODI IN DOSTOPI a) V skladu s tehničnimi predpisi se za področja na katerih se branijo, uporabljajo ali odlagajo vnetljive tekočine, vnetljive plinaste snovi ali trdne 'snovi, ki ustvarjajo .vnetljive hlape ali pline v dotiku z vlago ali zaradi druge oblike spajanja tvorijo takšne hlape, določi nevarnostna cona. b) Nevarnostna cona določa najivečjo, povečano in nevarnostno področje, na katerem se ne sme: — Uporabljati odprtega ognja. <'/"■' — Opravljati brez predhodno podvze-tih ukrepov del, ki bi lahko povzročili izvor ognja. — Odlagati materialov, ki nimajo zveze s tehnološkim postopkom, pri katerem nastopajo snovi v parnem ali plinskem vnetljivem stanju. c) Skrajni rob druge ali tretje nevarnostne cone mora biti 'horizontalno vidno označen in vertikalno določen. d) V vseh prostorih morajo 'biti omogočeni neovirani prehodi v smeri vhod-iz-hod oziroma med posameznimi količinami materialov, postrojev, surovin in izdelkov tako, da je omogočen čim hitrejši urnik oziroma dostop v primeru potrebe. e) Smer 'izhoda mora biti vsestransko vidno označena, prav tako zasilni izhodi. f) Do vseh vrst .postrojev, gasilnih naprav, električnih odklopnih mest, dostopov na višja mesta, do plinskih ali tekočinskih zapornih organov, mora .biti omogočen hiter in stalen dostop. 90. člen REPRESIVA 'Preventivno-represivni ukrepi se nanašajo na orodje, opremo .in pripomočke, ki se za primer požarno eksplozijske nesreče nameščajo v 'posameznih prostorih ali obratih. 91. člen PREPREČEVANJE IZPUHOV IN EKSPLOZIJ a) V prostorih, kjer nastajajo hlapi vnetljivih tekočin, plinov ali vnetljivi ¡prah mora biti poskrbljeno, da ne nastajajo eksplozijsko nevarne koncentracije. b) Preprečevanje nastajanja eksplozijskih nevarnih koncentracij se izvaja, na naslednje načine: — (Posode Z vnetljivimi tekočinami pri vsakem odvzemu tekočine ponovno tesno zapremo. — Z ventilacijo usmerjamo vnetljive hlape v prosto atmosfero. — Prah odsesavamo v zbiralnik izven delovnih prostorov. — Vse prostore redno čistimo. 92. člen ROČNI GASILNI APARATI a) Ročni gasilni aparati se načeloma nameščajo tako, da količinsko, vsebinsko in namensko odgovarjajo potrebam gašenja v določenem prostoru oziroma v odnosu na gorečo snov. b) Ročne gasilne, aparate se mora nameščati v dosegljivi višini na vidnem in dostopnem mestu tako, da so zavarovani pred možnostjo (mehanskih poškodb. c) Ročne gasilske aparate se brez dovoljenja in vednosti odgovorne osebe ne sme premeščati oziroma uporabljati v druge namene. Vsako aktiviranje ročnih gasilnih aparatov brez potrebe gašenja se smatra za neodgovorno dejanje delavca, ki je to dejanje storil., d) Vsi uporabljeni ročni gasilski aparati se morajo takoj usposobiti za ponovno gašenje. e) Vsi ročni gasilski aparati morajo biti za potrebe gašenja tako prirejeni in postavljeni, da jih je mogoče dnevno vi-zuelno kontrolirati. Gornja določila veljajo tudi za vse prevozne gasilne naprave. 93. člen HIDRANTI a) Hidranti, tako zidni kot podzemni, morajo biti vidne označeni, dostopni in stalno usposobljeni ¿a odvzem vode. b) Za odvzem vode iz hidranta mora biti orodje vedno kompletno tako, da ima vsak zidni hidrant svoje orodje v ustrezni omarici oziroma, da, se lahko za podzemne hidrante predvidi ena garnitura o-rodja za dva ali največ tri hidrante. c) Hidranti, ki so izpostavljeni v zimskem času zmrzovanju ali zametanju s snegom, se morajo pred zmrzovanjem ali zametanju s Snegom, zavarovati oziroma redno očistiti od snega. 94. člen SKUPNA OPREMA ZA POTREBE GAŠENJA IGD v DO EMO razpolaga z naslednjo skupno opremo, katera je potrebna za gašenje: 2 kom. Gasilska orodna vozila 1 kom. Prevozni merzer 250 kg 3 kom, Motorne brizgalke .500-800 1/min 1 kom. Prikolica s 4 jeklenkami 30 kg C02 plinom 8* kom. Prikolic z jeklenko 30 kg C08 pl. 420 kom. Gasilskih aparatov na GGj in S—prah VI. DOLŽNOSTI DELAVCEV V PRIMERU POŽARA ALI EKSPLOZIJE 95. člen Vsak delavec v. TOZD oziroma DSSS je s tem, ko združuje delo v TOZD dolžan takoj sam pogasiti požar čim ga opazi, če lahko to stori brez nevarnosti za sebe in okolico. V zrvezi s tem so sodelavci dolžni, da pri gašenju sodelujejo in nudijo vsestransko pomoč, neglede na pripadnost TOZD ali DSSS, v kolikor se to od njih zahteva. , 96. člen Za primer nastalega ,požara se dž vrst delavcev formirajo protipožarne skupine, # ki lahko v primeru požara organizirano nastopijo. Število delavcev v gasilski skupini je odvisno od števila zaposlenih in požarne nevarnosti delovnega prostora. Skupina ne more biti manjša od treh zaposlenih delavcev. Pripadniki gasilske skupine se določijo ¡po delovnih mestih in izmenah, seznam teh pa je sestavni del tega pravilnika. 97. člen Organiziran nastop gasilske skupine se smatra: — Takojšen pristop h gašenju požara in reševanja oziroma lokalizacije požara. — Obvestiti gasilsko enoto EMO, kar mora biti izvedeno istočasno, ko se pristopi h gašenju in reševanju. — Sodelovanje z gasilskimi enotami v primeru razvitega požara. 98. člen Vzporedno s pričetkom gašenja je potrebno v prvi vrsti reševali ljudi oziroma poskrbeti za njihovo varnost v toku' samega gašenja, pa tudi za varnost premoženja. 99. člen V primeru, ko požar nastane izven delovnega časa in je zavzel širši obseg, se je delavec dolžan odzvati gašenju in reševanju na akustični, telefonski ali ustmeni poziv. 100. člen Delavci ali protipožarne skupine v obratih v primeru razvitega požara oziroma požara, ki ga sami niso uspeli pogasiti, sodelujejo in delajo po navodilih vodje gašenja. 101. člen Po končanem gašenju ¡požara ¡so delavci dolžni sodelovati pri odstranjevanju posledic požara. Za ¡njihovo izmensko delo pa mora ¡poskrbeti vodstvo obrata oziralna TOZD. • —" *■ *r"~ '■ - --— PRILOGA — 19 GAŠENJE RAZVITEGA POŽARA Za gašenje razvitega požara se zahteva vsestransko sodelovanje delavcev, industrijske gasilske enote, zunanjih gasilskih enot, enot, civilne zaščite, strokovno tehničnih služb in drugih za pogasitev ¡požara potrebnih organizacij. ,103. člen Gašenje razvitega požara vodi vodja gasilske reševalne intervencije, to je poveljnik industrijsko gasilske enote, v njegovi odsotnosti pa vodja izmene oziroma njegov namestnik v sodelovanju s strokovno tehničnimi službami DO in vodstveni delavci TOZD, v kateri je požar nastal. 104. člen Vodja gašenja ima v zvezi z .gašenjem in reševanjem z neoviranim nastopcSm so--delujočih, naslednje pravice in dolžnosti: — Prepove nepoklicanim osebam do- ' stop v bližino požarišča (nesreče) in promet mimo tega kraja. — Odredi po potrebi evakuacijo oseb in premoženja iz sosednjih objektov. — Odredi, da se deloma ali popolnoma poruši objekt ¡po ‘katerem bi se utegnil požar razširiti na druge objekte oziroma, ko zajezitev požara ni mogoča na drag način. — Odredi prekinitev električnega toka v ogroženih objektih v primero, ko le ta predstavlja nevarnost dotika pri gašenju in reševanju. — Zahteva prekinitev dovajanja gorljivih ¡plinov in vnetljivih tekočin na področje ali skozi področje in prostora v katerih se vrši' izvajanje gašenja ali reševanja, če to zahtevajo okolnosti potreb gašenja in reševanja oziroma splošne varnosti. — Prepove uporabljati vodo vsem drugim potrošnikom v smeri dotoka na kraj požara z hamenom, da se doseže večja učinkovitost ¡pri gašenju. — Uporabi vodo ¡iz vseh dostopnih vodnih virov, če okolnosti gašenja to zahtevajo. . — Uporabi »vsa sredstva za zveze oziroma zahteva, da se za potrebe vodenja gašenja izpostavijo nove dodatne zveze. — V primeru velikega ¡požara odredi u-porabo vseh prevoznih sredstev za prevoz ¡poškodovanih oseb do zdravstvene postaje. — Po lastni .presoji 'odloča, katere gasilske enote se v slučaju razširjenega požara kliče na pomoč. i _______ ..,, __ 20 — PRILOGA 105. člen V zvezi z zgoraj navedenimi določili mora vodja gašenja in reševanja obvezno sodelovati in se ravaati po mnenju tehničnih strokovnih služb, da se ¡prepreči škoda, ki bi nastala na drugih objektih razen v primerih, ko ¡gre za neposredno življenjsko nevarnost gasilcev — reševalcev .in drugih oseb oziroma za veliko materialno škodo. 106. žlen Pri gašenju večjega požara lahko vodja gašenja in reševamja ¡po ‘lastni presoji formira štab gašenja, ¡ki ga ‘tvorijo: — Vodja gašenja in njegov namestnik. — Strokovni predstavnik TOZD, kjer je nastal požar. — Strokovni predstavniki TOZD Vzdr-žetanja. — Predstavnik štaba CZ in drugi. Naloga vodje gašenja oziroma štaba je: — Da usmerja^ in enotno vodi potek gašenja in reševanja. — Sprejema ¡poročila. — Daje uradne izjave o stanju na požari šču. — Aktivira po potrebi še dodatne moči, tehnično opremo in kadre. 107. člen SODELOVANJE OSTALIH ENOT IN STROKOVNIH SLUŽB Sodelovanje en«?t ali posameznih strokovnih služb oziroma oseb je odvisno od nastalih okoliščin, specifičnih potreb pri gašenju ¡in reševanju ter zahtevnosti m- tervenoij. 108. člen Enote civilne zaščite se v takem primeru aktivirajo po načrtu civilne zaščite in delajo po navodilih vodje gašenja in reševanja. Podobno velja za enote narodne zaščite in druge podobne organizacije, ‘ki nastopajo skladno s svojimi načrti. 109. člen ¡Potrebo za aktiviranje zunanjih^ enot poda vodja gašenja, ko oceni, da požar z ‘lastnimi silami ni jnožno obvladati. Vse zunanje enote se aktivirajo ¡preko Zavoda za, požarno, reševalrio in tehnično službo Celje. 110. člen . Enote narodne zaščite in služba zavarovanja podjetja nastopajo za (takšne primere v skladu >z načrti aktiviranja tako, da se omogoči nemotena izvedba intervencije. Delo teh enot je določeno z njihovimi načrti ožiroma pravilniki. Vse zunanje gasilske enote, enote civilne zaščite, obveščeni delavci strokovno / tehničnih služb in drugi, so se ob pri-’ hodu na kraj nesreče dolžni prijaviti vodji gašenja in reševanja ter se ravnati po njegovih navodilih itako, da vodenje poteka enotno in sinhronizirano. 112. člen OCENJEVANJE POSLEDIC POŽARA ALI EKSPLOZIJE Sodelujoči in drugi so po požaru ali eksploziji dolžni sodelovati pri odstranjevanju posledic požara ali eksplozije. 113. člen Pri ocenjevanju posledic požara ali eksplozije je potrebno angažirati predvsem lastne sile z vso razpoložljivo tehniko oziroma sprostiti zunanje enote za operativno pokrivanje njihovega delovnega področja. 114. člen Posledice požara ali eksplozije se 'lahko pričnejo odstranjevati le potem, ko je ugotovljen vzrok nesreče oziroma, ko je dan pristanek ustreznih upravnih organov. Pri ocenjevanju posledic nesreče so dolžni sodelovati vsi, ki /so za to delo določeni oziroma poklicani. 115. člen Pri odstranjevanju posledic požara ali eksplozije je potrebno poskrbeti za optimalno varnost ljudi in delno poškodovanega premoženja. - V zvezi s-item'je potrebno zavarovati področje odstranjevanja premoženja in kraj, kamor se premoženje začasno shranjuje. 116. člen GASILSKA STRAŽA Gasilsko stražo je potrebno določiti v primeru, ko se ugotovi, da je gasilska reševalna akcija zaključena, ni pa prenehala nevarnost novega nastanka požara oziroma, ko ni več potrebna polna zasedba enot, ki so sodelovale pri 'gašenju in reševanju. Gasilsko stražo organizira in določi vodja gašenja oziroma poveljnik industrijske enote v skladu z operativnimi načrti. 117. člen ' . Dolžnosti gasilske straže za zgoraj ná-vedeni primer je: — Nadzorovati kraj nesreče in v zvezi s item kontrolirati možnost ponovnega nastanka požara. — Poskrbeti za možnost takojšnjega in učinkovitega nastopa gašenja v primeru potrebe. — Poskrbeti za medsebojno zvezo z domačo gasilsko enoto oziroma drugimi enotami v primeru, da gasilska straža ne bi bila kos ponovnemu nastanku požara. —■ Redno ¡poročati o stanju na po-žarišču oziroma kakšna je občasna situacija na ogroženem področju. 118. člen Ob zaključku požarno reševalne intervencije je vodja gašenja dolžan napraviti poročilo, ki mora vsebovati naslednje podatke: — Obvestilo, to je čas o nesreči. — Potek in način gašenja oziroma reševanja. — Število sodelujočih enot in drugih oseb, Iki so sodelovale pri gašenju oziroma reševanju. — Opis objekta ali prostora, ki je bil prizadet v nesreči. — Objekti, ki so spričo nesreče bili posredno ali neposredno ogroženih * — Virsta požara v odnosu na gasilsko sredstvo ali eksplozijo. — Čas zaključka intervencije in določitve gasilske straže. — Pomembni dogodki - v času intervencije. — Zaključne ocene intervencije in povprečni (približni) stroški intervencije. 119. člen Po zaključku intervencije je domača gasilska enota DO dolžna, da se takoj tehnično in kadrovsko usposobi za ponovni nastop v primeru potrebe, ne glede na stražo ali druge obveznosti, ki jih ima po končani intervenciji. 120. člen ALARMIRANJE IN OBVEŠČANJE Če nastane požar kjerkoli v delovni organizaciji mora oseba, ki požar prva opazi takoj z vsemi razpoložljivimi sredstvi požar gasiti, obenem pa poklicati sodelavce, da javijo požar ¡gasilski službi na telefonsko številko 344 ali ustno po najbližji poti dežurnemu gasilcu. 121 /člen O nastalem požaru je .potrebno obvestiti: — Gasilsko dežurno službo (tel. 344). — Tehnično dežurno službo (tel. 306). — Vodstvo TOZD, kjer je nastal požar. r- Vodstvo, elektroobrata (tel. 287) -V Vodstvo energetske oskrbe (tel. 249). — Vodstvo sektorja za kadrovske in samoupravne odnose. Način javljanja požara po telefonu ali ustno je naslednji: Oseba, ki javi požar po telefonu ali ustno mora povedati svoje ¡ime in priimek, mesto oziroma kraj požara in snov ki gori, (ter obseg ki ga je požar iy časov javljanja že zajel. 122. člen Delavec, ¡ki odgovarja za požarno varnost na določenem mestu, kjer se je požar pojavil mora z vsemi razpoložljivimi sredstvi gasiti nastali začetni požar, obenem pa dati navzočim strokovna navodila ter prevzeti vodstvo pri gašenju do prihoda gasilcev, dežurnega tehnika ali katerega drugega vodilnega delavca. ’ V. j 123. člen Po sprejemu obvestila o nastalem požaru da dežurni gasilec takoj interni a-larm. Interni alarm za požar je trikratni signal po 20 sekund s presledki po 15 sekund. Dežurni gasilec po potrebi obvesti o požaru Zavod za požarno reševalno in tehnično službo — Celje. Po danem internem i alarmu dežurni gasilec o ¡požaru obvesti ¡telefonista ali informatorja v primeru, da teh ni, pa vratarja I., le ta pa po prejemu obvestila nadalje obvešča: — Glavnega ¡direktorja. — Komandirja industrijske gasilske e-note. — Direktorja TOZD, (kjer je nastal požar. — Službo varstva pri delu. — Vodjo energetske oskrbe. — Vodjo elektro-obrata. — Vodjo strojno ključavničarskega obrata. — Vodjo splošne službe. — Vodjo sektorja za kadrovske in samoupravne odnose. V ¡kolikor posameznikov ne more obvestiti, obvesti njihove namestnike. 124. člen Dežurni gasilec ne sme zapustiti svojega delovnega mesta dokler ni predal svoje službe ¡drugemu z vsema potrebnimi podatki o požaru. Dežurni gasilec mora o stanju obvestiti poveljnika ali njegovega namestnika takoj, ko prideta na zborno mesto. 125. člen Ob danem^notranjem ali zunanjem a-larmu je dolžnost vsake osebe, ¡da odloži 22 — PRILOGA telefonsko slušalko jn prekine vse pogovore tako, da bi bale telefonske linije na razpolago gasilski službi. Telefonist ¡posreduje vse zveze preko telefonske centrale, ko je sprejel ukaz od enega ¡izmed zgoraj navedenih oseb (v primeru odsotnosti telefonista opravi to dolžnost informator ali vratar I). 126. člen Ob internem alarmu še m#rajo takoj zbrati pred gasilsko ¡garažo vsi člani operativne enote industrijskega gasilskega društva, ki so v službi ter nemudoma stopijo v akcijo po navodilih, M jih sprejmejo od komandirja enot. Zunanji alarm se daje v primeru, da se požar jz lastnimi silami ne da lokalizirati. ‘ - Ukaz za dajánje alarma za požar z ^zunanjo alarmno napravo daje po lastni presoji in na lastno odgovornost naslednji: K — Poveljnik industrijske, gasilske enote oziroma vodja gašenja. — Dežurni tehnik. — Glavni direktor. — Direktor TOZD 70. člen O izvajanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse vodi SKSO vso potrebno evidenco. 71. člen Učenci in študenti višjih in visokih šol, ki se izobražujejo ipo starih programih, opravljajo Obvezno prakso v TOZD oziroma DSSS. Praktični pouk zh učence poklicnih' šol se izvaja v učni delavnici, v * * 3. Pripravništvo 72. člen Namen pripravništva je, da se pripravnik po določenem programa in načrtu, pod strokovnim vodstvom 1 seznani ter vpelje v delovno rfkolje in usposobi za konkretno delo v poklicu oziroma stroki, za katero se glede ¡na svoje strokovno izobrazbo pripravlja ter pridobiva delovne izkušnje za samostojno delo. 73. člen Pripravnik je vsak delavec, ki prvič začne opravljati dela in naloge, pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki. Delavec, ki ni imel v vsem programu izobraževanja za poklic najmanj polovico učnega programa izvedenega na praktičnem pouku, proizvodnem delu ali proizvodni praksi, ne izpolnjuje pogojev za takojšnje opravljanje dela v svoji stroki. Pripravnik je tudi tisti, ki po končanem srednjem izobraževanju, višji ali visoki šoli prvič pridobi lastnost delavca v združenem delu in začne opravljati ustrezna dela in naloge. ' . 74. člen Delavcu, ki opravlja, dela in naloge v poklicu oziroma stroki, pa je t nadaljevanju izobraževanja ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica oziroma stroke, ni potrebno opravljati pripravništva in strokovnega izpita. Delavec, ki je v nadaljnjem izobraževanju dosegel enako ali višjo stopnjo izobrazbe v poklicu oziroma stroki, ki je različna od tiste, v kateri je doslej opravljal dela in naloge, mora opravljati Skrajšano pripravniško dpbo in posebni del programa strokovnega izpita za poklic oziroma stroko, ki jo bo začel prvič opravljati. Skrajšana pripravniška doba traja za srednje šole 3, za višje 5 in visoke 6 mesecev. 73. člen Število pripravnikov z odgovarjajočo strokovno strukturo za tekoče leto določa TOZD ziroma DSSS z letnim planom in v skladu s samoupravnim sporazumom o zaposlovanju v občini Celje. 76. člen Pripravnik sklene* delovno razmerje za čas, ki ga določa Pravilnik o delovnih razmerjih TOZD oziroma DSSS. 77i člen Pripravniška doba traja za dela in naloge, za katere se zahteva srednja izobrazba 6 mesecev, višja izobrazba 9 mesecev in visoka izobrazba 12 mesecev. 78. člen Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in s tem dokaže, da si je pridobil izkušnje, potrebne za samostojno . delo v svoji stroki, se lahko na predlog .mentorja, ki vodi in spremlja pripravnikovo delo ali na pobudo pripravnika skrajša pripravniška doba in • dovoli, da opravi izpit pred potekom pripravniške dobe. Ce pripravnik v primeru prejšnjega odstavka ne opravi strokovnega izpita, ga lahko ponovi po poteku zahtevane redne pripravniške dobe. s 79. člen Če je pripravnik iz utemeljenih vzrokov (bolezen, porodniški dopust, odhod v JLA, itd.)'odsoten z dela več kot skupaj 30' dni, se pripravniška doba prekine in nadaljuje, ko preneha vzrok prekinitve. 80. člen Pripravništvo se izvaja po programu. V programu pripravništva, ki se določi za vsakega pripravnika posebej, so določena splošna in druga strokovna znanja (dela in naloge), ki jih mora pripravnik opraviti, spoznati in obvladati. Z izvedbenim načrtom se določi čas trajanja usposabljanja pripravnika na posameznih delih in nalogah za obvladanje znanj določenih s programom pripravništva. Program strokovnega usposabljanja pripravnika obsega: — splošni del, — posebni del. Splošni del programa izdela SKSO in obsega: — uvajalni seminar, — spoznavanje z organiziranostjo! poslovanjem, razvojem in plani DO, — spoznavanje z družbenoekonomskimi odnosi in samoupravnimi pravicami, obveznostmi in dolžnostmi. 81. člen Posebni del programa zajema spoznavanje stroke in praktično usposabljanje za opravljanje samostojnih del ih nalog določenega poklica oziroma stroke. Posebni del programa strokovnega usposabljanja pripravnika izdela mentor v sodelovanju z vodjem (službe, sektorja, TOZD) in SKSO. Pri sestavi tega programa je potrebno upoštevati: — strokovno izobrazbo pripravnika, — usmeritev pripravnika, — koristnost za BO. 30 — PRILOGA 82. člen Pripravnik se ambra med pripravniško dobo usposabljati pod neposrednim‘vodstvom in nadzorstvom mentorja. Mentorja določi vodstvo TOZD na predlog SKSO v prvem mesecu pripravifiške dobe. Mentor mora imeti višjo ali najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot jo ima pripravnik in vsaj dve leti delovnih izkušenj. 83. člen Mentor se praviloma določi znotraj DO. Mentorja se lahko določi tudi izven DO, če v DO ni delavca, ki bi v določenem primeru izpolnjeval pogoje za opravljanje dolžnosti mentorja. 84. člen Dolžnosti mentorja so: — da skupaj z vodstvom TOZD in SKSO izdela strokovni del programa usposabljanja pripravnika in skrbi za izvajanje tega programa, — da skupaj s pripravnikom izbere teme za pripravniško nalogo v okviru , tem; ki so že določene; v TOZD oziroma DSSS, — da sam in s pomočjo ali preko dru- gih strokovnih delavcev uvaja pripravnika v delo, , —- da daje potrebna navodila in strokovno pomoč pripravniku, — da daje pripravniku strokovne naloge, ki niso zajete v programu, vendar so potrebne za usposabljanje pripravnika, — da ga seznanja o pravilni uporabi delovnih sredstev, naprav in delovnih postopkov, — pripravnika usmerja v študij strokovne literature in delovne dokumentacije ter nadzida in preizkuša pridobljene delovne izkušnje med trajanjem pripravniške dobe, — da nadzoruje vodenje dnevnika in izvajanje nalog, — da oceni pripravniško nalogo in druge naloge, ki jih je opravil pripravnik, — da posreduje pismeno mnenje izpitni komisiji o usposobljenosti pripravnika. . ■ , . ■ ■ ■. ■ 85. člen Pripravnik vodi v času pripravniške dobe dnevnik strokovnega usposabljanja. Dnevnik vsebuje: — zapis nalog in rokov v katerih se bodo opravile, — opis izvajanja nalog, — pomoč in ovire pri izvajanju nalog, — ugotovitve in zaključki pripravnika. Dnevnik se vodi redno za vsak delovni dan (teden ali mesec). Dnevnik je sestavni del gradiva za ocenjevanje patpravnika. 86. člen Podpisniki dnevnika so mentor in predpostavljeni po poteku roka, določenega za izvedbo posameznih nalog oziroma vsaj enkrat mesečno. 87. člen Travico do vpogleda v dnevnik imajo vsi tisti, ki so odgovorni, za pravilen potek pripravniške dobe. 88. člen . Za pravilen potek pripravniške dobe so odgovorni: — mentor, — SKŠO, — vodstvo TOZD oziroma predpostavljeni. 89. člen Ce se iz dnevnika ali na kakšen drugačen način ugotovi, da’usposabljanje pripravnika ne poteka na zadovoljiv način, so tisti, ki skrbijo za pravilen potek pripravniške dobe dolžni takoj ukrepati. 90. člen Nagrajevanje pripravnikov ureja Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sredstev za skupno porabo temeljne organizacije, kjer ima pripravnik sklenjeno delovno razmerje. 91. člen V času pripravniške dobe izdela pripraV-nik pripravniško nalogo.'Za DO aktualne in uporabne teme za pripravniško nalogo se določijo v okviru TOZD oziroma DSSS, glede na stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe pripravnikov. 92. člen Izdelano in ocenjeno pripravniško nalogo dobi komisija, ki ocenjuje usposobljenost pripravnika. Pripravniška naloga je sestavni del gradiva za ocenjevanje pripravnika. 93. člen Usposobljenost pripravnika ocenjuje najmanj 3 članska izpitna komisija. Izpitna komisija ima predsednika in dva člana. Člani izpitne komisije so istočasno tudi izpraševalci. Izpitno komisijo imenuje SKSO in sicer: dva člana iz vrst strokovnjakov 'DO, predsednika pa iz liste strokovnjakov, ki jo določi Gospodarska zbornica, elan izpitne komisije mora biti tudi mentor. 94. člen Člani izpitne komisije morajo imeti najmanj enako ali višjo stopnjo izobrazbe, kot jo ima pripravnik in vsaj dve leti delovnih izkušenj v poklicu oziroma stroki, iz katere se. opravlja strokovni izpit. 95. člen ' Pripravnik . v soglasju z mentorjem poda zahtevo komisiji za ocenitev njegove usposobljenosti za dela in naloge. Komisija je dolžna oceniti pripravnikovo usposobljenost ta dela in naloge najpozneje v roku 15 dni po sprejetju zahteve. O datumu, času in kraju strokovnega izpita morajo biti 15 dni pred dnevom izpita obveščeni člani komisije in pripravnik. 96. člen Komisija pri ocenjevanju pripravnikov upošteva: — pismeno mnenje mentorja, — predloženi dnevnik, — izdelano in ocenjeno pripravniško nalogo, — razgovor s pripravnikom, — in razgovor z mentorjem. 97. člen Izpitna komisija oceni celoten uspeh pripravnika. Predsednik izpitne komisije sporoči pripravniku U6peh strokovnega izpita v navzočnosti članov komisije takoj po končanem izpitu. Uspeh se ocenjuje: — je opravil, — ni opravil. \ 98. člen O poteku strokovnega izpita se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani izpitne komisije. 99. člen Pripravniku, ki je opravil strokovni izpit, se izda potrdilo o opravljenem strbkov-nem izpitu. Potrdilo izda in vodi evidenco o opravljenih strokovnih izpitih SKSO. 100. člen V primeru, da je ocena komisije negativna, se pripravniku podaljša pripravniška doba, in se mu v okviru programa dela določijo nove naloge, nova pripravniška naloga, po potrebi pa tudi novi mentor. 101. člen Za koliko časa se bo pripravniku podaljšala pripravniška doba, presodi komisija glede na stopnjo usposobljenosti pripravni- PRILGGA - 31 * ka. Rok ponavljanja strokovnega izpita ne sme biti krajši kot 1 mesec in ne daljši od polovice pripravniške dobe pripravnika. Izpitna komisija lahko odobri tudi po-t navijanje samo tistega dela strokovnega ' izpita, kj ga pripravnik ni opravil, pri tem pa je preostali del uspešno opravil. 102. člen Šteje se, da pripravnik rn opravil strokovnega izpita, če se brez opravičenega razloga ne zglasi določenega dne k strokovnemu izpitu, 'ponovitvi izpita oziroma ponavljanju celotnega izpita ali če odstopi od že začeteka polaganja izpita. 103. člen Ce pripravnik tudi pri ponovitvi ne opravi strokovnega izpita, mu preneha delovno razmerje po določilih Pripravnika o delovnih razmerjih. 7 104. člen Pripravnik, ki ga je izpitna komisija ocenila pozitivno, se razporedi na dela in naloge, za katere se je usposabljal. 105. člen Pripravnik ima pravico in dolžnosti delavca v združenem delu, ki so določene v samoupravnih splošnih aktih TOZD in DO. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 106. člen Ta Pravilnik stopi v veljavo 8. dan po objavi v glasilu »Emajlirec«. Z dnem, ko stopi v veljavo ta Pravilnik, preneha veljati Pravilnik o strokovnern izobraževanju, usposabljanju in pripravništvu, ki je bil sprejet leta 1978. Predsednik DS TOZD