iiiseraii se sprejemajo m velja tristopna vrsta:
8 kr., če so tiska lfcrat,
32 j,	d	2 ,,
15 ji -i n >i ^ ii Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokop i*i
se ne vračajo, neirankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev 9, 11. nad-sropji.
SLOVENEC.
Političen list za slovenski mrod.
Po pošttf prejemm velja:
Za celo leto	'.	,	30	gl.	—	kr.
Za poileia	.	.	5	„	-	„
Za četrt leta -1 ,, 50 ,,
V administraciji velja:
Za eelo leto	.	.	S	gl.	40	kr
Za gol leta	.	4	.,	20	„
Za četrt leta	.	.	2	,,	10
V Ljubljani na dom pošiljaš velja 60 kr. več na leto.
VredniJtvo na velikem trg]) št 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na ted^fr :!JrB sicer v torek, četrtek in sft^V'\4'
.....—	■	"i .......... '	.

Zarad praznika izide prihodnja številka „Slovenca“ v torek popoludne.
Resnicoljubnost vstavovercev.
Nedavno smo objavili govor našega poslanca g. Kluna pri splošnji obravnavi državnem proračunu. Kdor ga je primerjal s posnetki, ki so se nahajali v liberalnih listih, se je brez posebne težave prepričal da so ga listi silno prevrgli ter g. Klunu podtikali reči, kterih nikdar ni govoril. Poslanec Me n ge r je besede, ki so jih njegovi tovariši med govorom prorogljivo klicali, češ da ljudje sedaj davke plačujejo z navdušenostjo, podtaknil g. Klunu, in odtlej so vsi liberalni listi jeli trobiti, da je poslanec Klun govoril o navdušenosti, s ktero ljudje davke plačujejo. V tej zadevi se posebno odlikuje listič tukajšnjih nemškutarjev, ki v zadnji številki prebavlja laži dunajskih liberalnih listov, ter celo ponatiskuje burke nekega šaljivega lista.
To rokovnjaško ravnanje liberalnih listov primoralo je g. Kluna, da se je v ponedeljek zopet oglasil k besedi, ter je prav odločno zavrnil govornika, ki sta dala svojim zvijačenjem največ prilike k omenjenim neresničnim poročilom liberalnih listov. Najboljši odgovor na sumničenje ljubljanskega vstavovernega lističa se nam dozdeva govor g. Kluna sam, ki ga zarad tega objavimo
-Ne bojte se, gospoda, rekel je govornik, da bi govoril o šolski postavi, dasiravno me izjave zadnjega govornika mikajo, mu kaj odgovoriti. Pa prišla bode že še prilika, trditve onih gospodov zavrniti. Ker pa sedaj obravnavamo finančno ministerstvo, se hočem držati tega predmeta, ter zavrniti dva na me obrnena napada.
Ko sem pri splošnji obravnavi govori o r e d n e j š e m plačevanji davkov, skuša je šlezijski poslanec g. dr. Menger moje besede z nekterimi številkami ovreči. Pa že prevzvišeni gospod denarni minister je na-znanivši dejanske doneske dokazal, da je bila moja trditev resnična, trditev g. dr. Mengerja pa je neresnična. Toraj mi ni treba te reči tukaj še enkrat ponavljati.
G. poslanec dr. Menger je pa tudi trdil, da sem govoril, kakor da bi ljudje z nekako navdušenostjo plačevali davke, ter je vsled tega sumničil mojo resnicoljubnost in namene vladine, ob enem pa izrekel nekako žalost nad to strašno prikaznijo.
G. poslanec Menger bi bil sebi prihranil to žalost, meni pa sumničenje moje resnicoljubnosti, ko bi bil pomislil, da niso bile govorjene besede, na ktere je on opiral svojo trditev in svoj popravek. Povedati namreč moram, da besede „z n a v d u š e n o s tj o“ nisem jaz govoril, ampak da sojih tovariši Mengerjevi na levi strani te
visoke zbornice v m e s k 1 i c al i. Jaz sem govoril samo o nekem upiranji v prejšnjih časih. Po pravilih zdrave logike pa je upiranju nasprotno neupiranje. Med neupiranjem in navdušenostjo pa je tako strašansk razloček, da se zamore le z jako drzovitim skokom (salto mortale) od enega preskočiti na drugo. (Veselost na desnici.)
Da so bile moje trditve glede plačevanja davkov resnične, potrjuje tudi g. predgovornik, ki je govorivši od davkarskih eksekucij rekel, da ljudi ni treba opominjati na plačevanje, ako imajo denar. Prav v enakem pomenu sem tudi jaz rekel, da ljudje radi plačujejo, ako so le v stanu plačevati.
Naj mi bode dovoljeno zavrniti še trditev nekega druzega gospoda govornika. G. poslanec za Karlove toplice se je med splošnjo veselostjo leve strani te visoke zbornice meni posmehoval. češ, da se mi izrazi o slabili nasledkih brezštevilnih bank menda niso zdeli še dovolj krepki. ker sem v ste-nografični zapisnik z lastno roko pripisal še besede „tatvine in raznotere goljufije."
Res sem v stenogralični zapisnik na dveh krajih pripisal nekoliko besed, toda besed, ki sem jih v resnici govoril, nisem se jih pa še le pozneje izmislil ter jih v protokol vtaknil samo v dopolnitev krepkih izrazov, kakor sodi g. dr. R u s s. Tega se g. R u s s prav lahko prepriča, ako pogleda v izvirne stenografične zapise. Dr. Russ tedaj ni imel prav nobenega vzroka me zarad mojih besed napadati in se nad popisom prejšnjega slabega denarnega gospodarstva hudovati. Morda bi bil le tedaj vzrok imel to storiti, ako bi bil tako hudomušen, da bi bil v dokaz navedene spridenosti z imenom naštel nekatere take banke, kakor n. pr. ..Oesterrei-chische Hypothekarcredit- und Vorschuss-bank“ ali pa „Credit foncier" za kraljestvo češko, ali pa ko bi bil natančneje zaznamoval nektere može, ki so se zlasti v dobi gospodarskega napredka ko vstanovniki posebno odlikovali. Tega pa nisem storil, in g. poslanec za Karlove toplice res ni imel nobenega vzroka me zarad tega napadati."
Iz tega govora je gotovo dovolj jasno, da je vse izmišljeno in s trte zvito, kar iberalni listi pisarijo o govoru našega g. joslanca. Ako bi bili pošteni, bi morali ta jopravek objaviti, tega pa niso storili, marveč so le splošnje rekli, da g. Klun je po-emiziral z Mengerjem in Russom; porabili so pa tudi še to priliko v sumničenje, ter omenivši, da je g. predsednik govorniku priporočal držati se stvari, g. Klunu podtaknili odgovor: „Ako mi ni dovoljeno polemizirati, raje neham govoriti." Tega pa g. Klun ni rekel. Hotel je dejansko zavrniti neresnične trditve prejšnjih govornikov, in potem govoriti o finančni upravi. Ko je pa g. predsednik potožil, da obravnave počasi
napredujejo., odgovoril je g. Klun, da se%f-' daljše obravnave odpove besedi, ker mu je bilo največ na tem ležeče, da popravi dejanske neresničnosti, kar je tudi dosegel.
Prav slabo je toraj podučen, kdor hoče iz liberalnih listov zvedeti, kako se vedejo naši slovenski poslanci v državnem zboru;
Avstrija delo božje.
Hiti v naših s prekucijami vmešanih časih minister —piše „Cech" — ni majhna naloga; biti v dobi, ki se po vsej pravic sme imenovati doba vednega pomanjkljeja denarni minister, ali kakor je neki Hanalc pisal z Dunaja svoji ženi, minister dolgov, je naloga zelo težka; toda biti danes denarni minister v Avstriji, bi se skoraj smelo imenovati nesreča.
Avstrija je, kakor je dobro omenil naš finančni minister, Evropa v malem.
Avstrija obsega le malo sveta, a hrani v sebi skoro vse narode evropske, od kterih, je vsak. nnselivši se v kakem kotu alpskih vozlov, prinesel seboj svoj jezik, svojo vero, svojo zgodovino, svoje narodne navade, običaje, noše in mnoge druge posebnosti. Čudno ni toraj, da je tako obširno državo, obstoječo iz raznih življev dobro in sicer posameznim narodnim posebnostim primerno vladati, umetnost velika. Avstrija v svojem izviru se sme primerjati z čolni večimi in manjšimi, ki so jih drvili viharji ter razbili jih ob ogromnih Alpah. Človeštvo na njih zbrano z vseh krajev po viharjih sem zaneseno, ni poginilo, marveč si okrog Alp in v nižavah svoja bivališča porazdelilo. Ti raznorodni življi so po posebni previdnosti božji pod eno dinastijo zrasli v trdno celoto a ne le v mrtvo snov, marveč zrasli v mogočno drevo, pod čegar senco je dobro vsem narodom. Država naša pod žezlom nadpol-tisočletnim doma habsburškega ima slavno svojo zgodovino, svojo kulturo, ima svoje zgodovinske posebnosti, na ktere se je treba državnikom ozirati, sicer tirajo državo v propad, kakor nam zgodovina v tem spričuje.
Zgodovinarji, ki se pečajo z zgodovino države in s kulturo posameznih narodov, so navajeni večidel vse države in vse narode po enem kopitu presojevati, vse države male in velike kakor neko mešanico v en kotel tlačiti; ako se taki zgodovinarji pečajo z Avstrijo, napravijo iz nje nekakega predpotopnega mamuta, kterega se nekod tam od rajlia sleherni omikanec boji. In v resnici so tako delali z Avstrijo mnogi zgodovinarji, kterim se o njenem razvitim in o narodnih in kulturnih posebnostih niti sanjalo ni. In gorje državi, če je prišel tak zgodovinar ali njegov privrženec do vlade, tiral jo je prav na kraj prepada. Zato je nastal prigovor, ki se pripisuje največemu nekdanjemu sovragu
vlada se povabi, da brž ko mogoče predloži Egiptu. Za Rusijo je sila važna posicija na
Avstrije, Frideriku Velikemu, da nesreča Avstrije so njeni ministri.
Prišla je ustavna doba in njej za petami liberalna. Koliko so se liberalci trudili, da bi državo oslabili in na kose razdrobili, to vse nam je še v dobrem spominu. Po pravici smejo liberalci nasprotnikom državnim in sami sebi reči: „Kaj smo hoteli storiti, da bi oslabili Avstrijo in nismo storili? Ali se nismo slehernega, tudi najmanjšega sredstva za to poslužili? Kjerkoli smo kaj po-gubljivega našli, to vse smo poskušali, da bi državi temelj spodkopali, a nismo mogli!
Kdo bi se po vsem tem čudil, da zdaj, ko je liberalna doba za nami, imajo ti ljudje toliko farizejske drznosti, da pri vsaki priliki s slepilno zgovornostjo hočejo dokazati, da edino oni so modro in slavno vladali Avstrijo, da so oni neomajni stebri Avstrije in da ne le na njih ramah država mogočna ostane. Takih in enakih reči slišati je bilo na izbiro, tako, da se je to že vsem pri-studilo, in vladar sam zaznamnjal jih je s pečatom „fakcijoznih“ nasprotnikov vladnih.
Najbolj umni krotitelj teh kričačev, da ne zabimo hujšega izraza, je finančni minister Dunajevski. Nenavadno dovtipen, poln živahnega sarkazma, spreten in vselej varen v govoru, zna kakor pravi krotitelj z govorniškim bičem gnati nasprotnike iz kota v kot ter nobenega ne pregleda, tako da je postal pravi strah liberalnih kričačev. Bil je pa že tudi skrajni čas, da so jim ogrenili to veselje. Fraze, kakor: „Cast Avstrije je oskrunjena11, ni mogla in ni smela ostati brez graje. „Jaz ali mi trije vodimo ladijo Avstrijsko!11 — „Z nami Avsrija stoji in pade!“ Take neslane besede ne smejo se čuti v državni zbornici: „Eden je, gospodje, klical je Dunajevski, ki vodi to ladijo a bodite prepričani, da je v dobrih rokah s pomočjo vseh narodov!11 — In nasproti drugim, enako drznim frazam: „Avstrija je naše delo, nam tudi pristoja vlada v njej", odgovoril je Dunajevski mirno: ..Kar se vprašanja tiče , čegavo delo je Avstrija — pravim — da prikazen v svetovni zgodovini, kakor j e A v s t r i j a, j e i n o s t a n e d e 1 o b o ž j e. In ta, ki je to delo izvel. je naša vladarska hiša s pomočjo božjo in podporo naro-d o v."
Te besede avstrijskega državnika, Slovana, bodo z zlatimi črkami zapisane v zgodovini države. V vsaki besedi, ki jo je izgovoril minister Slovan v zbornici, veje najkrepkeji avstrijski in dinastični patriotizem, ki si je svest velikih nevarnosti, ktere so morali avstrijski narodi pod žezlom habsburškim nad poltisoč let prestajati in ki s pravo hvaležnostjo spozna, da taka država, kakor je Avstrija, je — delo božje!
Politični pregled.
V Ljubljani 16. marcija.
Avstrijske dežele,
Z Dunaja. 14. t. m. je predložil denar-stveni minister načrt postave, da se ima dovoliti pobiranje davkov in pristojbin za mesec april 1883. Predlog je nujen. — Razprava je bila potem pri budgetu o poglavji trgovinsko ministrstvo. Poslanec Wittman
načrt postave za vstavno obravnavanje, v tem načrtu naj se v smislu državne osnovne postave dne 21. decembra 1867 §11 črka i določijo le glavna načela učilništva glede ljudskih šol, a izkluči naj se vse, kar spada po § 12 iste postave in po § 18 II 2 reda za deželne zbore v delokrog deželnih zborov. Ta resolucija se je pri imennem glasovanji sprejela z 10 zoper 6 glasov. Ko bi se to kedaj izvršilo, potem bodemo učakali važnih sprememb.
15. marcija. Državni zbor je sprejel pro-vizorium za pobirauje davkov do konca aprila in tudi naknadni kredit 230.000 gl. za zdravniško fakulteto na češki univerzi v Pragi. V večerni seji je sprejel poglavje „o pravosodji’1 po daljši razpravi. Pri naslovu ^srednje vodstvo11 je Jacques pravil, kaj si želi njegova stranka pri pravosodni postavoda-javi in se je mnogo pritoževal nad pravosodjem ; Lienbacher ga je zavračeval. Potem so sprejeli druga poglavja pri budgetu in finančno postavo za 1883 v drugem branji. Jutro 16. marcija je sklep seje.
Odbor društva za spravo mej Hrvati in Srbi, na čelu mu je dr. Makanec, sprejel je društvena pravila. Društvo se bode imenovalo „Danica" in pravila se bodo predložila banu po posebni deputaciji. Društvu je pristopilo zadnji čas mnogo odličnjakov, nekaj vseučiliščnih profesorjev i. dr.
Vnanje države.
Na Ruskem ni menda nič kaj varno. Cesarski dvor se bode preselil iz Petrov-grada v Gačino, kjer se čuti bolj varnega. Govori se zopet o raznih spletkah nihilistov in o tem, kar je policija izvedla. Ob kratkem je bilo dvoje samoumorov, ki sta z nihilisti baje v zavezi. V kopališči na „Wasiljevem ostrovu" se je umoril I. marca dijak, in 2 uri pozneje vlastnik kopališča, Nikolajev. Iz pisma, katero je pisal dijak ali kakor drugi pravijo Nikolajev, se baje razvidi, da je njega žreb zadel, da umori cesarja o dnevu venčanja, zato pa je raje umoril samega sebe.
Iz Petrovgrada 13. marca. Tukaj ves svet govori o samoumora bivšega državnega tajnika Makov-a, tako da so ljudje nekako pozabili na smrt Gorčakova. Kaj je nesrečnega moža tako daleč pripeljalo, se ne more vedeti. Tist večer, preden se je umoril, je bil še nekdo pri njem. Potem je še pisal nekaj pisem. Na mizi je imel sv. pismo. Vse je bilo prej vredjeno in potrebno uka zano. Vstrelil se je v glavo. Umrli, 52 let star, zapušča vdovo, dve hčeri in sina.
Dunavska konferenca je končala seje in sklenila pogodbo zastran vožnje po Du-navu, ki obsega 9 članov, med katerimi je najvažnejši ta, da je Rusija zadobila pravico vravnavati pod nekaterimi pogoji vožnjo po rokavu Kili j a, ki teče po desni strani ob rumunskem, a nekaj po levem ob ruskem obrežji. Pooblastila dunavske komisije trajajo za dobo 21 let začenši od 4. aprila 1883. Pooblaščenja veljajo molče od 3 na 3 leta, ako katera velevlast leto poprej ne naznani želje po premembi. — Naredbe za vožnjo in nadzorstvo, katere so bile ukre-njene v seji 2. junija 1882 veljajo za reko med Železnimi vrati in Brajlo. — Pogodba se ima vsaj v setih mescih v Londonu vza-
spodnjem Dunavu, tega ne želi Turk, niti druge obrežne države, a naj to ubrani kdo, če more ?
Iz Berolina se naznanja, da je minister pomorstva pl. Stosch odpuščen na svojo prošnjo, njegov naslednik bode menda pod-admiral Batsch.
S Francoskega. Lionsko prizivno sodišče je potrdilo razsodbo dne 19. januarija zoper 14 najhujih anarhistov, za 17 drugih je pa kazen zmanjšalo za tretjino. Krapotkin se ni pritožil.
Izvirni dopisi.
Z Dnnaja, 14. marca. (Poslanec S clion er er) je bil včeraj predmet tajne seje državnega zbora, ki je imel določiti, naj se li v sodnijsko preiskavo zoper njega dovoli ali ne. Naj prej je zbornica v tajni seji sklenila, da se ima ta reč obravnati v zaupni seji, ker bi bilo mogoče, da pridejo v razgovor reči, ki niso za javnost. Zvečer je zbornica najprej sprejela nekoliko toček državnega proračuna, potem pa se je moralo občinstvo z galerij umakniti in pričela se je tajna seja, pri kteri je bil v začetku na,v-zoč tudi S c h 6 n er e r, ter se je celo prvi oglasil k besedi.
Poslanec dr. Fuchs v imenu odseka prebere poročilo ter stavi nasvet, naj se sodniji dovoli pričeti preiskavo in obravnavo zoper poslanca Schonererja. Dr. K op p na to nasvetuje, naj se prebero pisma, ki jih je predsedništvo dobilo v zadevi od deželne sodnije. Zapisnikar Hevera prebere potem poročilo policijskega komisarja o dogodkih pri Wagnerjevem komersu, potem dva preiskovalna zapisnika deželne sodnije, pa pismo deželne sodnije do zborniškega predsedništva.
Prvi potem poprime besedo prijatelj in tovariš Schonererjev, poslanec Filr nkran z. Namenjen je bil govoriti zoper odsekov nasvet, ali ker ga je Schonerer lepo prosil, naj tega ne stori, in ker Schonerer sam želi, da naj se sodniji želja izpolni, zato se odreče besedi ter samo naznanja, da bode glasoval zoper odsekov nasvet.
Za njim se oglasi Schonerer sam, in vse radovedno vleče na ušesa, kaj bode povedal. Pričel je s tem, da bode zbornica v spomin na 13. marca sklenila obsodbo svo-bodomišljenega poslanca. On je sicer po svojih načelih zoper to, da bi se poslanci sodnijam izročevali. kadar gre za politične pravde. V tem slučaji pa dela izjemo. S posebnim ponosom povdarja, da je on pri-poznani voditelj nemške narodne stranke, in ko se čujejo na levici nekateri ugovori, še enkrat ponavlja, da je on pripoznani voditelj nemške narodne stranke, in se zarad tega neče skrivati za poslaniško nedotakljivostjo, med tem ko bi se morali pred sodnijo zagovarjati nekteri drugi, ki niso poslanci. Na to s posebnim povdarkom naznanja, da je vse neresnično, kar se mu v zatožbi podtika in da bode sodnijska preiskava le pomnožila njegovo stranko. Ako pravijo, da so še sodniki v Avstriji, on pristavlja. da je tudi še porotnikov v Avstriji! Z besedami: ,.Zdaj se Vam pa naj lepše priporočam gospoda11, odide iz zbornice.
Zdajci vstane c. k. profesor černoviškega vseučilišča in se iskreno poteguje za Schb-nererja Jz prebranih pisem, pravi, ni jasno, da bi se bil Schonerer res pregrešil, in zbornica bi se morda prenaglila, ko bi skle-
pravi, da gre pomorski promet v avstrijskih jemno odobriti (ratifikovati) pristaniščih rakovo pot ter kaže na resolucijo 1. 1. kar se tiče povzdige brodarstva.
V šolskem odseku je predložil profesor Kvičala naslednjo resolucijo. Ces. kr.
in ratifikovanji
menjati.
To je kratek posnetek. Kaj pa tiči za dej ? Kaj se je godilo za kulisami ? Angle: je prijenjal Rusu, (la dobi prosto roko i
nila, da naj se zahtevi deželne sodnije ustreže. Njemu se čudno dozdeva, da je v tožbi navedena ena sama priča, dasi je bilo okoli 400 ljudi v dvorani. Vlada naj reč natančneje preiskuje in potem bode zbornici še le mogoče se odločiti. Zato stavlja predlog, da naj se zahtevi deželne sodnije za zdaj ne ustreže. Med poslanci naredilo je jako slab vtis, da se je c. k. profesor tako toplo potegoval za človeka, ki pri vsaki priliki razodeva svojo vnemo za Prusijo in ki se gam ponaša, da naj ga tožijo zarad veleizdaje ! Morda je tudi to pripravilo ministra Pražaka, da se je krepko potegnil za vlado, rekši, da ona v tej zadevi ni na nobeno stran nič pritiskala in da ni res, kar so te dni poročali nekteri listi, da bi se bila vlada z eksekutivnim odsekom dogovorila, da se ima Sehonerer sodniji izročiti. Dokazov kakor jih je tirjal govornik, tudi ni mogla tako hitro nabrati, prizadevala pa si bode, da se tej želji vstreže.
Tudi Herbst je poprijel za besedo, pa je le opomnil, da zbornica pred 20 leti ni privolila preiskovanja zoper poljskega poslanca fiogavskega, ki je bil tudi zatožen zarad veleizdaje. Hotel je s tem opominom nekako vplivati na Poljake, da bi ne glasovali za odsekov nasvet.
Poročevalec dr. Fuchs je ob kratkem zavrnil navedene pomislike, dr. Herbstu pa bi bil lahko odgovoril, da je zbornica ravno lani privolila v sodnijsko obravnavo zoper »klerikalnega11 poslanca dr. Oelza, kterega ie tožil liberalni poslanec AVaibel!
Fiirnkranz je nasvetoval ustmeno glasovanje, pa ni našel zadostne podpore; levičarji si niso upali v to privoliti, da bi za vse čase ostala zapisana imena njih, ki so glasovali za oprostitev. Fiirnkranz je na to naprosil, naj g. predsednik naznai število glasov, kar g. predsednik obljubi storiti. Pri glasovanji je bil Tomaščukov nasvet zavržen s 156 glas. proti 107, in sprejet nasvet odsekov. Z desnico je glasoval tudi Coro-ninijev klub.
Schonererja so pred zbornico čakali nekteri njegovi tovariši, s kterimi se je podal v neko gostilno v Jožefovem mestu. Ker se je bila raznesla novica, da hočejo njemu na čast pred zbornico napraviti demonstracije, zbralo se je veliko policajev okoli nje, ki pa niso imeli nič posla. Govorilo se je tudi, da bodo Schonererja precej prijeli in zaprli, ko bode zbornica sprejela omenjeni predlog, pa to se ni zgodilo, in Sclionerer je bil danes zopet v zbornici, ter je po svoji navadi napadal ministra kupčijstva zarad nekega njemu poslanega pisma, ki ga je gosposka pridržala in zarad katerega je unidan prijemal tudi g. ministerskega predsednika. Pri sodniji je bil neki danes zaslišau. Liberalni listi se hudujejo nad sklepom poslaniške zbornice in se zlasti repenčijo, ker je »Politik11 sprožila misel, naj se ne postavi pred dunajske porotnike, ampak naj se pooblasti kaka druga porotna sodnija. Liberalna nemška gospoda pač nima vzroka se nad tem predlogom jeziti; saj je ona sama tako ravnala, ko je bila na krmilu. Opomnimo le, da so vrednike českili listov pošiljali v Heb, kjer so bili vedno obsojeni. Sicer pa ne trdimo, da je Sehonerer res kriv, česar ga dolže. Preiskava bo že pokazala, je li vse to res ali ne. Kakor čujem, so bili izprašani vsi možje vojaške godbe, ki je igrala pri AVagner-jevem komersu, in pripoveduje se celo, da so eesar pred se poklicali obrista dotičnega
polka, da bi iz njegovih ust zvedeli, kako in kaj. Tudi mnogo druzih, zlasti dijakov je sodnija že zaslišala, da resnica pride na dan.
Listi poročajo, daje pri AVagnerjevem komersu govoril tudi načelnik gornje-avstri-janskega kmečkega društva Krennmayer, ki je posebno preslavljal Schonererja in trdil, da gornje-avstrijski kmetje držijo ž njim. To je pripravilo gorenje-avstrijsko ljudsko društvo, ki šteje okoli 30.000 udov, sklicati shod, da bi oporekali zoper vsaktero zvezo s Sehbnererjem, ter presvitlemu cesarju po svojem načelniku grofu Brandisu sporočili svojo neomahljivo vdanost in zvestobo.
Tako se toraj politično obnebje čedalje bolj jasni, in naj se levičarji še tako hudo branijo, vendar ne morejo več tajiti, da je nemško-narodni stranki bolj za Nemštvo mar, kakor pa za obstanek vsem narodom enako pravične Avstrije!
Z Dunaja, 15. marca. Državni zbor dela na vse kriplje, da bi pred veliko nočjo dovršil državni proračun, ter ima vsaki dan po dve seji. Sinoči je dospel do centralnega vodstva poljedelskega ministerstva ter utegne danes zvečer budget dovršiti. Ni pa upanja, da bi ga do konca tega meseca rešila go-spodska zbornica, zato je ministerstvo včeraj izročilo postavo za pobiranje davkov v mesecu aprilu. Zbornica poslancev mora toraj to postavo še rešiti, kakor tudi postavo o zdravniški fakulteti na praškem vseučilišči in pa finančno postavo. Eni mislijo, da se bo to vse zgodilo danes in da bode tretje branje državnega proračuna omenjenih postav in zadnja seja pred veliko nočjo jutri.
Z Dobrne, 8. marcija. Hmeljarstvo v Saviuskej dolini, vsled dobre kupčije v zadnjih letih prospevajoče, ne ostaja brez vzpod-bujevanja gospodarjev po sosednjih okolicah in dolinicah. Začeli so se namreč z istim pečati tudi drugod, in če se voziš iz vrletne Skalske doline po cesti A^elenje-Dobraa-Celje, opazovalo bode tvoje oko veliko prerovanega in za hmeljišče pripravljenega sveta. Ob istej črti še po gričih raste dovolj drevja, da bodo hmeljarji s potrebnimi rahljicami oskrbovani nekoliko let. Tudi v našej občini se je omenjene panoge gospodarstva lotilo več posestnikov. Toda manje premožni, vzlasti kmetje, zgubili so pogum, ker zvedenci priporočajo pečanje. s hmeljarstvom le tistemu, kateri v gospodarstveno zadrego ne zabrede celo takrat, kadar mn inače vse upanje do po-vspravljanja pridelkov bodi si na katerikoli način splava po vodi. Obzirom na to okoliščino v našej okolici izvzemši gospodske kapitaliste pač ni kmeta, kateri bi, bodi zemljišča, bodi denarja imel na razpolaganje.
Našim preubožnim kmetom bi za hmeljarstvo ne bilo treba ravno toliko denarja, da bi se v tej stroki zaraogli meriti z bogatini, kakor je, recimo, nek tukajšnji posestnik in naš dobrotnik, katerega smemo omenjati s hvaležnostjo, ker kot doktor zdravilstva z veseljem, če je le doma, obiskuje bolnike brezplačno, še zdravila je že sam plačeval. Tisti na pr. je s svojo soprogo odšel v Algier samo — zimovat. Mati mu, hme-ljarica in dobrotnica šolskej mladeži, se je zamogla te dni odpotiti sinu nasproti do Sicilije, to pa „po najbližem potu11, ki skoz — Gothardski prerov vodi v Rim, kjer tam meni obhajat velikonočne praznike.
Sicer pa: Bog daj srečo vsem hmeljarjem!
Domače novice,
V Ljubljani 17. marca.
(Jutro v nedeljo) 18. t. m. bode govoril v čitalnici na korist „Narodni šoli" prof. Šuklje o »Mariji Antoinetti.
Ni kmalo bolj potrebnega predmeta dobro obdelovati, razjasnovati in premisliti, kakor „0 vpljivanji gojzdov na vreme.11 Tako nespametno in nepremišljeno se ne ravna kmalo s čem kakor z gojzdi in kar je naj najžalostniše.• Ravno omikani, grajščaki in drugi šolani posestniki svetijo vbogemu kmetu z dobrim izgledora (z naj žalostnišim in po-hujšljivišim izgledom), kako delati, da postanejo naši hribi goličave in »kamniti Kras." Zato je bilo predavanje g. prof. Senekoviča pret. nedeljo 11. t. m. res času primerno in prav zanimivo; le škoda, dani bilo več poslušalcev. Zlasti bi želeli, da bi imelo tudi prosto ljudstvo po deželi priliko, o tem kaj več slišati in izvedeti.
(Cerkveni obredi), za ljudske šole sostavil Simon Zupan, se zove nova veroznanska knjižica, s ktero bo mnogim katehetom jako vstreženo. Sostavljena je po Lesarjevi li-turgiki in še po drugih virih. Kakor znano, je Leserjeva liturgika spisana za srednje šole; a za ljudske šole do zdaj nismo imeli o tej tvarini nobene knjige. Vendar je nauk o cerkvenih obredih tolike važnosti za versko odgojo otrok, da se zlasti v viših razredih ljudskih šol nikakor ne sme opuščati. Sama katehetova beseda in razlaga pa ne zadostuje vselej, tedaj je jako želeti, da bi odraščeni šolarji n. pr. v viših razredih mestnih šol, v ponavljavnih šolah po deželi, tudi sami imeli v rokah dotično knjižico poleg katekizma. In v to svrho veselo pozdravljamo in gorko priporočamo to novo koristno delo marljivega kateheta Zupana. Knjižico prodaja katoliška bukvama po 25 kr.
(Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh Sasov krščanstva) spisal Ant. Kržič, ponatis iz »Zg. Danice, so zdaj dovršeni s III. zvezkom, ki obsega na 172 straneh mnogo spodbud-Ijivega za mlade pa tudi odraščene in sicer: 1) blaž. Berhmans, 2) sv. Alojzij, 3) sv. Stanislav, 4) sv. Terezija, 5) sv. Kazimir, 6) sv. Katarina Sijenska, 7) blaž. Herman Jožef, 8i sv. Gvidon, 9) mladi mučenci Gospodovi (13 izgledov), 10) sv. Tarcizij (pesem). Tudi ta zvezek staue trdo vezan 40 kr., mehko vezan 30 kr., in se dobiva v katoliški bukvami ali pa pri pisatelju (Kongresni trg h. št. 16).
(Prav mala knjižica .,Stezica v nebesa1) pridnim otročičem v spomin, je ravno kar izšla. Dobiva se v katol. bukvami ter lahko deli za pirhe. Velja 12 kr. Izšel je tudi II. zvezek „Narodne biblioteke11 g. Krajca.
(Jour jixe „Sokola‘) bode danes soboto dne 17. t. m. zvečer ob ya9. uri v gostilni »zur Bierguelle11 (Francovo nabrežje). — K temu zabavnemu večeru vabi čč. gg. pevce in brate „Sokole“ najuljudneje odbor.
(Ljubljansko telovadno društvo , Sokol“) razpisuje mesto telovadnega učitelja. — Oglasila izvolijo naj se pošiljati najdalje do 15. maja t. 1. podpisanemu odboru,, pri Katerem je mogoče tudi drugo o tej zadevi po-izvedati. — Znanje slovenskega jezika je izključljivo potrebno.
\T Ljubljani, dne 16. marcija 1883. 1.
Odbor telovadnega društva „Sokol“ v Ljubljani.
(Izpred sodiŠSa.) 7. t. m. je stala pred sodbo 331. stara gruntarska hči Ana Ažbe iz Javorja
tožena hudodelstva goljufije. Ana Ažbe je bila ljavci so najdli še dva druga bisera, ki sta
užel. 1879 pred porotno sodbo v Ljubljani, ker je v kuhinji svojega očeta deklo Marijano Šubic z obema rokoma za vrat zgrabila in davila. Takrat je bila oproščena. Marijana Šubic jo je potem tožila za bolečine in sodnija ji je spoznala 300 gld., ako Ana Ažbe ne priseže, da ni res, da bi bila Marijano Šubic z obema rokama davila toliko časa da je Šubic padla na tla. Ali Ana Ažbe je prisegla 1. septembra 1882 pri c. k. sodniji v Loki in c. k. državno pravništvo jo toži zarad hudodelstva goljufije. Porotniki so jo z 9 zoper 3 glasove nekrivo spoznali in sodnija jo je oprostila.
8.	t. m. dopoludne je stal pred sodbo 38 let star oženjen kajžar Andrej Kerštein iz Rateč obdolžen hudodelstva težkega telesnega poškodovanja. 3. julija 1882 popoludne je pretepaval Janeza Omana v tesarski orod-nici rudnika Weissenfels z gorjačo. Omanu so potem levo roko odžagali, in po glavi je bil tako hudo udarjen, da je sedaj slaboumen in nesposoben za kako delo. Kerštein je dobil 3 leta težke ječe, postil se bode vsak mesec, zaprt bode v temnici 3. vsacega mesca.
9.	t. m. je bil pred sodbo kmet Janez Avsenek. 22. okt. 1882 je vdaril Janeza Veternika v krčmi z rovnico po glavi, da je vsled tega umrl. Janez Avsenek je bil obsojen na 5 let težke ječe, poostrene s postom vsak mesec.
Razne reči.
— Služba za namestnika državnega pravnika v Rudolfovem VIII razreda je razpisana. Prošnje pri c. k. državnem namestništvu v Gradci do 24. marca.
— Učit elj s k e službe razpisane. Na 1 razredni šoli v Osilnici 450 gld in stanovanje; na 3 razredni šoli v Srednji vasi 3 učit. služba 400 gld.; na 3 razredni ljudski šoli v Lašičah 2. učiteljska služba 500 gld. definitivno ali začasno do 15. aprila pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Kočevji. Na 2razredni ljudski šoli v Planini, 2. učit. služba 1. pl. 400 gld., stalno do 8. aprila pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Logatci.
— Žrebanje razstavne loterije. V torek so bile izžrebane še te le številke: 1172844	1989665	1468515	928053	49920
1163564	813546	1889629
944087	985591	858817
1207621	1850136	1042978	984563	157507
487881 1714273 1426560 1708090 1627450 1619479 1195437 1302534 1975880 1515288 56217.
V sredo so bile vzdignjene te le številke: 1421826	45300 722306 1469754 752825
225575	137830	20663	1948717
52715	47997	884036
757352 1590652 218356 1398506
893158
405586
1741112
84144 1375065 802831
118666 885079 1453012	1904277	251913	325085	1907552
749462	1948988	960248	1301676	1941164
1339142	1412825	283871	799273	1014667
988720	615946	1130927	1613610	1780996
— Drag biser. Nek amerikanski časnik naznanja, da so mehikanski potap-ljavci v ribariji pri La Paz-u v Spodnji Kaliforniji izlekli prelep biser, kakor citrona velik, ki je tehtal 75 karatov. Tisti, ki ga je našel, ga je koj prodal za 14.000 pijastrov; pa ga še precej više cenijo. — Naj veči biser, ki je bil do zdaj poznan, je bil tudi v Kaliforniji najden in poslan na Španjsko, kjer baje vladarsko krono kinča. Potap-
tudi precej velika, če tudi ne tolika, kakor prvi. Tehtata 47 in 40 karatov in cenjena sta bila eden 5000, eden 3000 pijastrov.
— Robstvo na Kubi. Iz Madrida je bilo brati, da je kolonijski minister v neki seji obljubil izdati ukaz, po kterem se ima oprostiti 40.000 sužnjev na otoku Kuba, ker njih gospodarji niso dopolnili neke določbe postavi 1. 1870. Prav je, da se polagoma robstvo povsod odpravi, in izgine s sveta ta nečloveška naprava.
— Listonoša Cossaeth je bil umorjen v Berolimi 12. t. m. v Albertovi ulici in oropan mu je bil denar 1000 mark. Cossaeth je imel človeku, ki se je imenoval Sander, prinesti poštno nakaznico za 30 mark, človek si je najel sobo na mesec in je od sihmal zginil, a v sobi so najdli s kladivom ubitega listonoša.
Nakaznice na kruh niso hoteli sprejeti delavci razsajoči v Parizu p. dni. Rothschild je namreč poslal nekoga, da bi bil dajal delavcem nakaznice (bons) na kruh.
A precej prvi, kateremu se je to ponudilo rekel je: povejte Rotschildu, naj le povrne tiste milijone, katere je ljudstvu vkradel potem naj samega sebe obdarujejo s temi nakaznicami.
- Pr a vda zoper socialiste. (Dalje) Vdeležnikov prve družbe našteva tožba 19. Nekateri iz med njih tega kar nič ne taje. Pfieger pravi, da je namen prekuciji pot nadelovati, in Ludovik Somer se je prav skrbno učil kemije. Večina jih vendar taji, a priče govore zoper nje in pisma, katere e policija zasačila. —■ Ugrabljenega denarja so nekaj med sabo razdelili, 9. julija pa je pograbil Henrik Hotze ves denar, kar ga je še ostalo in je z njim pobegnil v Ameriko Pfieger je povedal, da so hoteli oropati še nekega bogatega Dreka v Friderikovih ulicah. Pri Vinterju so najdli toliko ciankalija, da bi se lahko z njim zavdalo 300 ljudem.
Prebere se potem zatožni spis, kar je trajalo kake 2 uri in začne se potem zaslišanje. Prvi pride na vrsto Engel, ki ne taji svoje vdeležbe pri socijalistih. — A socialistom je zmirom manjkalo denarjev. Hotze mu je povedal, da socialisti v Londonu potrebujejo denarja po vsaki ceni. Hotze jih je hujskal, da so sklenili denarja dobiti, naj velja kar hoče. Konečno je povedal Engel, da je mislil, Merstallingerjeve denarje bodo porabili za to, da si napravijo skrivno tiskarno, zato je on nabral 20 gl., katere je £1 izročil Hotzeju. Potem je bil zaslišan France £1 Pffeger. On tudi vse pove, kakor Engel o napadu pri Merstallingerju. Pri njem so napravili mamilo »narkotično,*1 katero je Jinge' rabil. S tem izpraševanjem je bil končan prvi dan. —	(Dalje prih.)
Tržne cen« v Ljubljani.
16. marca.
Pšenica banaška hektoliter 9 gl. 20 kr.; | domača 7 gl. 90 kr.; rež 5 gl. 20 kr.; ječmen 4 gl. 50 kr.; ajda 4 gl. 50 kr.; proso 5 gl. 10 kr.; turšica 5 gl. 20 kr.; oves3 gl.
20 kr.
Eksekutivne dražbe.
21. nmrca 1. eks. drž. pos. Andrej Marinčič iz Pudob, 845 gld. Lož. 1. eks. drž. posest. Lorene Lešnjak iz Savne pri Topolu, 1270 gld. Lož. 3. eks. drž. pos France Bedenk iz Podgorice 4505 gl. 20 kr. Brdo.
Umrli so:
13. marca. Ernestina Czerny, 52 let, srčna napaka. Leopoldioe Jung, 17 let, otrpnjenje pljuč. Marija Mazgon, 78 let, starost. — 14. marca.
Mathilde Zurbalek, 50 let, pljučna tuberkuloza,. 15. marca. Agnes Jerala, 62 let, inertud.
15. marca. Jera Verčič paznikova žena, 53 let, Hrenove ulice 13, otrpnjenje možganov.
V bolnišnici:
10. marca. Marija Jesih, 74 let, starost. Marija Jenko, 35 let, kron. pljučna tuberkuloza.
V vojaški bolnišnici:
12. marca, Jože Cestnik, pešec 23 1., pij. jetika. Matej Žitko, lovec 32 let vuetiea pljuč.
Poziv.
Vsled odloka c. kr. m. o. okrajne sodnije ljubljanske 1. marca t. 1. štev. 2698 se od podpisanega ces. kr. notarja kot sodnij-skega pooblaščenca pozivljejo oni, ki imajo od ostaline (zapuščine) gospoda Egidija •Jančar-ja, peka, umrlega v Ljubljani 30. januarija t. 1. — kaj terjati, da svoje terjatve z dotičnimi dokazi
28. dan marca t. 1.
ob 9. uri dopoludne v notarski pisarni v jjubljani, križevniške ulice hiš. štev. 6 naznanijo, ali pa do tistega časa pri tukajšnji kr. m. o. okrajni sodniji pismeno uiože. Kdor tega do omenjenega časa ne stori, ter bi že naznanjene terjatve ostalinsko premoženje dosegale, nima nikake terjalne pravice več, razven ako mu pristoja že rubežno pravo.
V Ljubljani, 14. dan marca 1883 1.
Dr. Theodor Rndescb,
c. kr. notar kot soduijski pooblaščenec.
Za velikonočne praznike.
Misale Romanum
cum Proprio dioec. Labacensis
imamo v zalogi razno vezane in sicer:
a)	Z zlato obrezo v mulečem, plavcm ali zelenem šagren-iisnji po 25 do 27 gl.
b)	S posrebrnjenimi aii pozlačenimi okovi in zaklepi ter bolj ali manj ozaljšanem vezanji na izber po 35 do 45 gl.
c)	V izborno lepem vezanji po 70 do 80 gl. Tudi za druge škofije preskrbujemo vve-
zane „Propria dioecesana11 z misali enake oblike in enakega tiska, le prosimo 14 dni odloga, da zamoremo zahtevano vezanje preskrbeti.	Katol. bukvama.

a Frocesmi lini
kakor vsem kujtcein in prijateljem umetnih Cvetlic s tem naznanujem, da sem, da za-■ | morem laglje in najhitreje vsem po-| st;reči, napravila ter izpostavila
wr vrtec
vseli znanih in neznanih cvetlic, posameznih in v šopkih, nizkih in viso-j| kih, za cerkev in druge razne pri-| delke ter vljudno vabim, blagovolite po priliki si vrtec ogledati ter potem si zbrati ali naročiti, kar je komu drago takoj ali pozneje. ^ Ker se za dosedanje zaupanje zahvalujem, I se vljudno priporočam za prihodnje veliko-
j nočne praznike, za slovesnost majnika
itd. ter obetam vsakemu postreči z dobrim blagom in kolikor mogoče po nizki ceni. Ogled vrteča je vsakemu in veikdar
prost.
(1)
Gerti Nekrep
v špitalskih ulicah štev. .9 v I. nadstropji.
Gospodinja
vsa hišna dela dobro razume, dobi stalno užbo. Le poštene in dobro priporočene osebe naj se pismeno oglasijo pri gospej (3)	Ida Kristan » Koptu.