Posamezna Številka 30 vinarjev. Štev. 54 V nosljam, v Met, m s. marca m. Leto um uli ■ '»ni t»ojlairramsar tss Velja po pošti: -=» ia oelo leto naprai.. H 60- - sa en mesec ......5 50 aa Inozemstvo .. „ 70 — V Ljubljani na dom Za oelo leto napre].. K 58-— es en mesec „ .. K 5-— V upravi prsjeman moseCno,, <-50 5 Sobotna izdaja: ~ Za oelo leto.....K 10-— sa inosemstvo. ... „15 — Inserati: Enostolpna petltvrsta (51 mm široka ln 3 mm visoka ali a|« prostor) za enkrat .... po 50« za dva- ln večkrat . „ 45 „ Ob sobotah dvojni tartL -—:—r Poslano: Enostolpna petltvrata S. 1-— Izhaja vsak dan Izvaamšl ponedeljek ln dan po pranlka, ob 5. uri zjutraj. _ Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IIL Rokopisi se ne VTačaJo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Telefona štev. 50. Uprava Je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 850 za naročnino in št 349 aa oglase, avstr. ln češne 24.797, ogr. 23.511, bosn.-iiero. 7583. OrlandD e m. zemph. TUDI REKO! (Posebno poročilo »Slovencu«.) Ženeva, 5. marca. K naši včerajšnji brzojavki o Orlandovem govoru v italijanskem parlamentu smo prejeli še sledeče poročilo: Glede narodnih zahtev je pojasnil Orlando, da veruje Italija slejkoprej v pravičnost njenih zahtev, kajti sledeča zahteva se ne more nc zmanjšati in ne povečati: združenje vseh dežela in narodov zmagoslavne italijanske tradicije 7. Italijo in spojitev v mejah, ki jih jc priroda sama začrtala in vsled česar jc Italija postala zemlja, ki je najjasnejše obrisana, in narod, ki je etnografsko najenotnejši. Ta spojitev zagotavlja integriteto in obrambo narodu. Italija se zaveda svoje pravice, ve pa tudi, da je vsaka pravica s pravico drugih omejena. Italija, ki ni bila gnana po sebičnih računih in ki sedaj z uporom proti nespametnim zahtevam ni vznemirjena, je sama pripoznala potrebo, s pravičnim kompromisom združiti svoje lastne koristi z onimi drugih narodov in nikdar postavljati lastne interese v ospredje z zapostavljanjem najvažnejših potrebščin drugih narodov. Od vstopa Italije veljavna pogodba, ki je imela edini namen, svečano pripoznanje zaveznikov, kako razširjenje se mora dati narodni pravici Italije, je imela že od svojega po-četka kompromisni znečaj, kar je po odrekanju, ki se nahaja v tej pogodbi, jasno povdarjam. Mi ostanemo duhu spravljivo-sti zvesti, ki govori iz te pogodbe. To pa ne pomeni, da more ostati Italija napram klicu popolnoma italijanskega mesta, bisera kvarnerskega zaliva neobčutljiva, ker je moralo to mesto že stoletja braniti svoj italijanski značaj in svojo politično neodvisnost ln ki je zdaj v nevarnosti, da zgubi svojo narodnost in neodvisnost Mi ne verujemo, da je to mogoče ravno v trenutku, ko se hoče odrešiti svet spomina na kršenje narodnostnega prava. Sredi težav vztrajamo pri polni obrambi naše pravice s trdno odločnostjo, toda ne trmoglavi. Ta pravica je posvečena po naših neprecenljivih žrtvah in trpljenju celega naroda. Posvečena je bila po stotisočih Italijanov, ki so pustili življenje za stvar pravičnosti. Hoteli so pravičnost za svet, a tudi za Italijo in oba ta ideala se harmonično združita v jasnem in neizpodbitnem vstrajanju na pravici Italije.« — Če izluščimo iz teh puhlih fraz jedro, bi rekli po slovensko: Nele ozemlja, ki nam gredo po londonskem paktu zahtevamo, marveč tudi Reko in bomo pri tej zahtevi neomajno vztrajali! Naši Orli sc zopet gibljejo. Dne 16. marca bo zveza Orlov imela svoj občni zbor. Štiri leta groze in trpljenja so za nami. Breme ponižanja je tlačilo naše duše in naša telesa. Mlade vrle vrste so bile razbite v tisoč kapljic. Pokažite mi trpljenje, ki bi ga naši telesno in duševno utrjeni fantje nc bili prestali. Bojna polja so jih bila polna, ječali so v bolnišnicah, umirali so, tepli se v ruskih vrstah in na solunski fronti, nekateri so videli celo Francijo, Ledeno morje, Kitajsko, celi svet so obredli. Smrt jc divjala med njimi, nas pa ie tiščala nemška peta. Nismo mislili, da sc vidimo šc kdaj. Mnog sc ni vrnil. V vrstah, ki smo jih imeli pred vojno, zijajo grozne vrzeli, V svobodni državi, v kateri bo vsakemu prosto, da razvije svoje duševne moči, moramo zgraditi orlovsko stavbo deloma znova, zato, ker nam je potreba kulturne vzgoje bolj nego kdaj prej. To smo se naučili med vojno, potem kličejo valovi novih idej, ki nam bijejo na vrata. Le če bomo imeli telesno in duševno krepko, kulturno zrelo mladino, se bomo mogli uvrstiti med one, ki so obsojeni v veselo življenje in ne v smrt. Nc smemo podcenjevati Orlovskega dela, čeravno si slavi kot izključno nalogo — prosveto. Orel je del naše skupne prosvetne organizacije, ki jo kot tak izoooolniuie. Nositclj je naše čiste kul- turne misli. Naj propade politična stranka, ž njo ne pade in ne sme pasti naša kulturna organizacija, naš Orel, ki bodi neodvisen od vseh političnih vplivov. Več ko stranka jc ljudstvo, ki mu jc treba kulturne opore, in kulturne misli ne smejo bili le last onega, ki so se mu rodile, marveč last celotne organizacije. Orlovska organizacija je nositeljica naših kulturnih idej, njih moč in silovitost. Oni naj postanejo naša najbolj disciplinirana armada, vsposobljena za najhujše kulturne in socialne boje. Potom Orla bomo dosegli, da zlomimo v ljudstvu predsodke in mu damo misli za naše težnje, da pripravimo tal najbolj demokratični državi, in družbi, ki bo slonela na najvišji stopnji blagostanja. To naj bo nov preporod ljudstva, dostojen, tih boj idej; misli naj postanejo življenje, narod naj bo njih nositclj, Orel, navajen samostojnega mišljenja naj jih izpopolnjuje, v njem naj zorijo. Vsi nadarjeni ljudje naj stopijo na plan, vse zmožne sile naj stopijo k delu. Ko bo ljudstvo videlo, da brani samega sebe, da dela samemu sebi, si bo znalo po čisto naravnem potu samo urediti svojo hišo. To nalogo imajo Orli. Oni naj bodo kri naših kulturnih organizacij, dihala našega javnega življenja. S pomočjo tega, da sc dvignejo vse naše krepke sile, da se delo razdeli na vsakega posameznika po moči in zmožnosti, se bomo mogli stalno poživljati. Stopili smo v krog drugih držav, v krog večjih narodov. Danes vedo za nas. To nam je naložilo nove velike naloge. Orel se bo zavedal tega. Razgledal se bo po naši domovini in po širokem svetu, spoznal svoje velike naloge in stopil na delo. V marsičem bo treba revizije, predvojne metode postopanja bo treba v marsičem predrugačiti, v štirih letih sc jc svet in ž njim naš mladi naraščaj mnogo spremenil. Orel se zaveda tega. Z jasnim očesom stremi za tem, da spozna dobo, se uvede v položaj domovine in obdrži bodočnost. Orel zasluži vse naše pozornosti. Kolikor bo vredna naša najbolj disciplinirana, najkrepkejša kulturna organizacija, toliko bomo vredni tudi mi. Brez prosvetne organizacije je naša obsodba že pisana. Dr, A. Gosar: Agrarna reforma pomeni znaten korak k socializaciji zemlje. Umevno je, da bodo morali slediti temu koraku še drugi, vendar je storjen vsaj začetek, ki nam vzbuja upanje, cla vendarle ne bomo obtičali pri zgolj načrtih in lepih bcsedr.li. Dočim pa smo glede socijalizacije zemlje vsaj v bistvenih točkah precej na jasnem, so nazori glcclc socijalizacije kapitala še vedno zelo zmedeni in zmešani. V časopisih in drugih publikacijah so vrstijo članki, ki se pečajo s tem vprašanjem. Čitali smo že najbolj različne in nasprotujoče si predloge, koncem koncev pa vlada vsepovsod nejasnost, zaradi katere se tudi vrhovna oblast obotavlja, ter si ne upa nastopiti s stvarnimi odredbami. Motil bi se, kdor bi mislil, da se da vprašanje, ali bolje problem socijalizacije kapitala rešili s par članki v političnih listih. Prav in potrebno pa je, da se to vprašanje obravnava pred širšo javnostjo, ki naj se kar najbolj seznanim z modernimi jugoslovanskimi netivi in idejami, kajti edino tako jc mogoče pripraviti jugoslovanskim reformam ugodna tla, brez katerih bi tudi najboljše zakonite določbe le malo koristile. Zdi se nam, da se je naše vprašanje s tega stališča pri nas še mnogo premalo obravnavalo. Nastopil jc paC marsikdo z namenom, da bi zagovarjal in varoval koristi posameznih slojev in stanov, le malokdo pa sc je poglobil v vprašanje socijalizacije kapitala tako, da bi ga skušal najprej načelno rešiti. Posledica lega jc tudi dejstvo, da velika večina ljudi sploh ne ve, za kaj gre, marveč mislijo pri vsem tem le na zboljšanje valute, ter sploh le na vprašanje, kako bi sc dalo izogniti grozečemu gospodarskemu polomu, nc da bi posamezniki trpeli preobčutno škodo. Da je to naziranje polovičarsko, o tem sc nc da dvomiti. Prav tako pa je tudi nc. dvomno, da po tej poti ne bomo prišli nikdar do zaželjenega cilja. Vprašanje valute, vojnega posojila itd. so samo delna vprašanja, ki se bodo mogla le tedaj zadovoljivo rešiti, ako bomo prav rešili glavno vprašanje, ako bomo dosledno izvedli soci-jalizacijo kapitala. Pri razpravi o podrobni rešitvi posameznih vprašanj, kot so ona o valuli, vojnem posoiilu itd., bodo posamezni stanovi redno našli debre zagovornike svojih stanovskih ali celo osebnih koristi. Ti zagovorniki imajo ravno sedaj, ko ni rešeno niti načelno vprašanje socijalizacije kapitala, jako lahko stališče, ki je tudi kolikortoliko opravičeno, kajti socijalizacija bo le tedaj pravična, čc se bo izvedla dosledno, brez ozira na stanovske ali kake druge prod-pravlce. Ravno vsled tega je sedaj, ko je stopila socijalizacia zemlje vsaj v začetni Stadij dejanske izvršitve, nujno potrebno, da pričnemo čimprej tudi s socijalizacijo kapitala. Ako bi s tem odlašali, bi storili tudi razlaščenim veleposestnikom krivico, kajti njihova pravica do zemljišča je bila vsaj kolikortoliko utemeljena v zgodovinskem razvoju, dočim jc velekapital med vojno tako silovito narastel ravno vsled brezobzirnega izžemanja ljudstva v dobi, ko je itak še največ trpelo, ter živelo v najhujši bedi. Obzirnost bi bila v tem slučaju še manj na mestu kot pri veleposestnikih, zlasti šc ker bo socijalizacija zemlje koristila predvsem le razmeroma malemu šte-vJ'ii tistih, ki bodo dobili kos zemljišča, dočim bodo deležni dobrot socijalizacije kapitala vsi, ki žive sedaj v bedi in potrebi. Pri vsem tem pa moramo premisliti še nekaj. Kapitalizem prepleta tako globoko vse naše gospodarsko življenje, da mora vsaka reforma v tem oziru nujno prizadeti vse sloie človeške družbe. V urejenih gospodarskih razmerah se vsled tega vsaka izprememba še toliko bolj *ivo občuti, dočim se nudi sedaj, ko se itak nahaja vse naše gospodarsko življenje izven ravnotežja, ugodna prilika za korenito in rad:-kalno reformo. Če zamudimo sedanjo ugodno priliko, se bomo zonet leta in. morda desetletja prerekali, ne da bi kaj odločnega storili, dokler nas ne bo gospodarska katastrofa k temu prisilila. Sedaj je čas za temeljito sanacijo gospodarskih razmer in nc sme nas plašiti krik onih, ki bodo pri tei operaciji malce krvaveli, Krvavel jc tudi narod leta in leta, krvavel je dobesedno na neštetih bojiščih, krvavel ie v prenešenem pomenu besede, ker so mu doma mastni dobičkarji izsesavali še tisto kri, katere ni zgubil na bojnih poljanah. Skrajni čas je, da zavrže-mo tu vse predsodke, ter da postavnim in pravičnim potom storimo tisto, kar bo si-ccr prej ali slej, toda ne v miru, marveč v krvavi revoluciji, storilo ljudstvo samo. Revolucija pa bo zahtevala novih žrtev, za katere bodo odgovorni tisti, ki si sedaj mašijo ušesa pred glasovi, ki tirjajo, da se z neopravičeno in nepošteno pridobljenim denarjem poplačajo tisti neizmerni dolgovi, ki nam obetajo gospodarski pogin. Nikar torej polovičarstva, nikar ne odlašajmo, dokler jc čas! Že v enem, dveh letih sc bodo naše gospodarske razmere kolikortoliko konsolidirale, uredile in potem bo vsaka korenita gospodarska reforma zahtevala več žrtev, kot bi jih zahtevala sedaj. Seveda so vse to satno besede, ki nc pomagajo veliko k rešitvi velikega problema, kako izvesti socijalizacijo kapitala. Vendar pa nas ta problem ne sme preveč ustrašiti. Predvsem gre za to, da se načelno odloČimo za socijalizacijo, pa naj bo ♦a operacija šc tako huda in občutna. Drugega izhoda ni in zaman sc trudijo vsi, ki ga iščejo. Dokaz za to trditev nam je dejstvo, da sc do danes ni posrečilo nobenemu izmed najbolj iznajdljivih in veščih finančnikov, da bi podal res dosledno izvedljiv načrt, ki naj bi na temelju sedanjega gospodarskega reda polagoma privcdcl do sanacrc gospodarskih razmer. Ako sc odločimo za socijalizacijo kapitala, polem se bo pač dobil Iudi modus, po kate cm bi se dala izvesti, tako da ne bo nihče Iroel prevelike krivice. Ako pa kdo izgubi premoženje, katerega dejansko ne rabi in katerega si je pridobil na račun dela tujih rok, se mu ne godi krivica, marveč jc to popolnoma pravično. S to mislijo se morajo sprijazniti vsi tisti, katerim je premoženje mnogokrat takorekoč samo-obsebi narasllo do bajne višine, pa se mu bodo morali sedaj v znatni meri odreči, še mnogobolj potrebno in pravično pa jc, da se s lo mislijo sprijaznijo tisti, ki so obogateli z goljufijo in nesramnim oderuštvom, Zanje je ta izhod še vedno zelo ugoden in zadovoljni bi morali biti, če se to vprašanje s tem konča. Če presojamo socijalizacijo kapitala s lega stališča, ootem njegova rešitev pač nc bo tako težka kol se navadno dozdeva. Saj ni treba, da bi storili vse kar naenkrat, marveč bo treba tudi tu delati polagoma, korak za korakom. Prvi bi morali priti na vrsto pač vojni dobičkarji. Kapital, ki je naraste! med vojno, največkrat vsled goljufije in navijanja cen, mora postati skupna last, da se ž njim poplačajo dolgovi, katere je povzročil. Tehnično to niti ne bi delalo tako silnih' težav, ker se da splošno vendarle dovolj zanesljivo ugotoviti, koliko premoženja je posameznik imel pred vojno. Če bi označili še primeren prirastek k predvojnemu premoženji kot nedotrkljiv, bi bila vsaka krivica izključena tudi če bi država zasegla ves ostali vojni dobiček. Seveda zahteva tehnična stran tega vprašanja vsestranski premislek, vendar se ni bati, da bi morali vsled tega ovreči načelo samo. Težje pa je vprašanje socijalizacije premoženja, ki je bilo že pred vojno nakopičeno v rokah različnih velepodjstnikov in kapitalistov sploh. Tu vstane še drugo vprašanje, namreč, kdo naj prevzame to premoženje: država ali ljudstvo? Gre pač za to, ali je naše ljudstvo že dovolj zrelo, da prevzame vse narodno gospodarstvo v svoje lastne roke, ali pa bo morda treba skrbeti za nočasen prehod od kapitalističnega gospodarskega reda k zadružnemu, demokratičnemu gospodarstvu. O tem se mnenia najbrž ne bodo tako lahko ujemala. Menimo pa, da bi bilo najprimerneje, da država na eni strani s primernimi zakoni pripravi ta prehod, na drugi strani pa, da na vso moč pospeši razvoj obrtnih in industrijskih zadrug, kakor sploh vse gospodarske organizacije. Ko bo to dovolj dosledno izvedeno, bo tudi ljudstvo kos stavljeni na-'ogi in socijalizacija kapitala se bo dala br-z prevelikih težav dosledno izvesti v vseh panogah gospodarskega življenja. POD PROTEKTORATOM ITALIJE? Ljubljanski dopisni urad objavlja naslednjo brzojavko: LDU Bcrn, 5. marca. (ČTU) Kakor poroča »Wiener Journal« iz Pariza, se vrše sedaj preddogovori med zastopniki čehoslovaške, jugoslovanske in italijanske države o ustanovitvi slovanske donavske federacije. Tudi obstpji načrt, združiti čehoslovaško in jugoslovansko državo z Italijo potoni trgovske pogodbe, vsled česar bi bilo mestu Trstu zasigurano zaledje. Kakor doznava »Humanite«, nameravajo tudi povabiti Ogrsko, da pristopi k tej trgovski pogodbi. Tcžkoče zveze med Čehoslovaki in Jugoslovani naj se odstranijo na mirovni konferenci. Češki indu-strijalni produkti in ogrski naravni pro-dukti sc smejo izvažati čez Trst. Udeleži-tev Nemške Avstrije pri tej donavski federaciji jc iz vidika priklopitve Nemčiji skoraj brezpomembna. Baje je Sonnino osno-vatclj načrta slovanske donavske federa. cije, iz česar sc da sklepati, da upajo Italijani sedaj obstoječe difcrcncc z jugoslovansko državo odstraniti. Ako bi se izvedel ta načrt, potem bi Italijani v Benetkah zgradili tako pristanišče, da bi Trst svoje sedanje prednostno stališče izgubil na Benetke. Prispevdjic m siiatf S. L. S.! Drim S9SS. Srbski denar za celo državo SHS. Belgrad, 4. marca, Finančno ministrstvo je odredilo, da je od sedaj dovoljeno izvažati srbski denar in denarne nakaznice srbske narodne banke iz ozemlja kraljevine Srbije v vso kraljestvo SHS. Prepoved izvoza srbskega denarja preko mej kraljestva SHS ostane tudi nadalje v veljavi. Finančno poverjeništvo v Ljubljani za Slovenijo in Istro. Belgrad, 4. marca. Ministrski svet je izdal začasno uredbo o finančnih po-verjeništvih, ki jih bo v celi državi pet, in sicer v Ljubljani za Slovenijo in Istro, v Zadru za Dalmacijo, v Zagrebu za Hrvatsko, Slavonijo in SMedmurje, v Sarajevu za Bosno in Hercegovino in v Somboru za Bačko, Baranjo in Banat. Črnogorski kralj se noče odreči prestolu. LDU Curih, 5. marca. (ČTU) V Parizu ineognito bivajoča italijanska kraljica je imela daljši pogovor s svojim očetom, 'iraljera črnogorskim, ter mu pritrjevala, ko ji je povedal, da se noče odreči prestolu. Minister Pctričič v Zagrebu. LDU Zagreb, 5. marca. (JDU) Minister dr. Petričič, ki začasno vodi posle ministrstva za prehrano, pride nocoj v Zagreb, da osebno reši nekatera vprašanja, ki so nastala vsled uvedbe svobodne trgovine. Ustroj prometnega ministrstva. LDU Belgrad, 5. marca. (JDU) Včerajšnje »Službene Novine« objavljajo navedbo o ustroju prometnega ministrstva. Imelo bo oddelke za strojstvo, vzdrževanje proge, za nadziranje denarnega prometa, za zgradbo novih železnic, nadalje za bro-darstvo, splošni oddelek, gospodarski in trgovinski oddelek. — List objavlja tudi naredbo o osnovanju odelka za varstvo otrok. Aneksija Reke k Italiji še ni zagotovljena. LDU Reka, 5. marca. fJDU) Reški poslanec Zanella je poslal reškim listom nastopno brzojavko: Ministrski predsednik Orlando je potrdil v italijanski zbornici neomajnost londonskega dogovora in je pripomnil, da se mora Italija odzvati pozivu Italijanske Reke, Ta izjava naravno še ne pomeni, da je aneksija Reke formalno zagotovljena. Gotovo pa je, da bo Italija storila vse, da doseže zedinjenje z Reko, LDU Reka, 5. marca, (JDU) Pod italijansko okupacijsko oblast spadajo razen Sušaka še občine Jelenje, Grobnik, Cernik "m Čavije. Razna poročila. Ameriški senatorji proti načrta o zvezi narodov. LDU Washington, 5. marca. (DKU) Reuterjev urad poroča: Senator Lodge je Izdelal predlog, po katerem naj bi senatorji izjavili, da ne odobravajo načrta o sveži narodov. Lodge je izjavil, da o voditelji strank pripravljeni, podati izjavo, na kateri je podpisano več senatorjev in ki podpira ta predlog, če ne bi bilo mogoče, glasovati o tem predlogu pred odgoditvijo kongresa, Lodge zahteva, naj ee vprašanje zveze narodov kasneje natančno proučuje. Zaradi ugovora se o predlogu v sedanjem zasedanju senata, ki se danes po-noii konča, ne more več razpravljati. Lodge je nato prebral izjavo v imenu 37 članov novega senata, ki so ta sklop podpisali Ker to število prekoračuje tretjino vseh članov senata, zadostuje, da se prepreči podpis mirovne pogodbe, za katero je potrebna dvetretjinska večina. Nemški nemiri na češkem. LDU Brno, 5. marca. (ČTU) Pri včerajšnjih demonstracijah proti čehoslovaški državi je prišlo v dveh primerih do izgredov med izgredniki in vojaštvom, in sicer v Strenbsrgu in Novem Jičinu (Neu-tisehein), V Sternbergu so demonstrantje vdrli v poslopja okrajnega glavarstva in pošte, vlomili vrata in ranili in insultirali osobje. Nato so se vrgli na mal oddelek vojaštva, ki je korakal v smeri proti glavnemu trgu ter ga ovirali, da ni mogel korakati naprej. Eden izmed demonstrantov je zavpil: Dol s Čehi! in ustrelil iz samokresa na češkega prostovoljca. Prostovoljec se je zgrudil mrtev. Sedaj je seveda vojaštvo začelo streljati in napadalec je bil pri priči mrtev. Kljub temu pa je vztrajala množica pri streljanju na vojake. Celo iz oken posameznih poslopij so se oddajali streli. Vojaki so imeli dva mrtva in pet težko ranjenih, demonstranti 15 mrtvih in nad 30 ranjenih. V Novem Jičinu so naskočili demonstrantje vojaško četo ter začeli lučali kamne na nje. Naenkrat so padli streli in trije vojaki so se valjali v krvi. Vojaštvo je streljalo in ranilo 15 demonstrantov. Da ni prišlo do večjega krvo-orelitia. se imajo demonstranti zahvaliti samo zmernemu nastopu vojaštva in oblasti, LDU Brno, 4. marca, (ČTU) Deželno vojaško poveljnišlvo za Moravsko in Slc-zijo poroča: Danes je bilo več zborovanj, ki so bila naperjena proti čehoslovašisi državi in sicer v Šumbergu, Freiwaldavi, Moravski Tfibavi, Svitavi iu Javerniku. V vseh teh mestih so sc Nemci izrekli za splošno stavko. Izid zborovanj je bil splošno miren. V Moravski Tfibavi je množica J demonstrirala pred okrajnim glavarstvom. Voini pohod boljševikov proti Nemčiji. LDU Bern, 5. marca. (ČTU) Iz Londona se poroča: Glasom brezžične brzojavke iz Omska, pričakuje moskovska vlada vsak čas migljaj svojih v Nemčiji delujočih agentov, da odredi pohod boljševi-ških čet proti Nemčiji. Vojni pohod proti Nemčiji je baje proučen v vseh posameznostih. Politične novice. + Ob otvoritvi državnega veča piše »Hrvat« v uvodniku: V celokupnem narodu — začenši od Radiča pa do Čokorila — ni nikogar, ki ne bi hotel ene edinstvene države za celi naš narod, a pravtako ni nikogar, ki bi hotel, da naj se država upravlja nebratsko, nedemokratično. Največja naloga narodnega predstavništva v državnem veču je, da najde tisto moralno nit, ki spaja in veže vse sloje in vsa plemena našega naroda ter ne dopusti, da bi kdorkoli z nerodnim postopanjem to nit pretrgal. Vse delo državnega veča se mora osredotočiti na to, da Se zdravo urede notranje razmere. To ni lahko delo in bo treba zanj veliko modrosti, opreznosti in samozatajevanja, mnogo volje in ljubezni. Prva seja je odgovarjala pričakovanjem pristašev narodnega edinstva. Ljubezen in navdušenje, ki je vladalo na- tej svečani seji med zastopniki različnih plemen in krajev, je dobro znamenje za nadaljno delo državnega veča. Izredno topel pozdrav poslancem v belgrajskih listih potrjuje, da je vprašanje narodnega edinstva popolnoma dozorelo in da je že skrajni čas, da se trije doslej ločeni bratje objamejo in si sezidajo skupno streho. + Našemu časnikarstva je posvetil zadnje čase naš kolega »Slov, Narod« nekaj jako dobrih naukov. Prav goreče nastopa v obrambo božje zapovedi, kar je z ozirom na sedanje boljševiške čase zelo hvalevredno in mu bo brez dvoma v kto-gih solidnega meščanstva, ki ga zastopa, pridobilo še več simpatij. To svojo gorsč-nost dokumentira na* kolega ne le s prepričevalnimi in odrešilnimi besedami, ki so vsem prijateljem reda in poštenja govorjene od srca marveč t'adi z lepim zgledom, ki pomeni naravnost unavadijo čednost v sedanjih sebičnih in r»evošljiv'h časih. Zato, da prepreči vsako pohujšanje in vsak sum, češ, da je on sam »preplonkal« aH ukradel iz »Slovenca* naredbo o Tgiani retormi, o njej rajši molči. To je hvalevredna čednost, ampik z žnrnalističnega stališča malce pretirana, 4- Rodoljubna slovenska duhovščina na Koroškem je bila pri zadnjih volitvah v njihov :>Nationalrat« seveda tudi zdaj na poti. Izgnali so sicer toliko slovenskih duhovnikov Iz njihovih postaj, a še to je premalo. Zlasti slovitemu »Bauernbundu« leže slovenski duhovniki v želodcu. »Karnt-ner Tagblatt« se v štev. 43 togoti, da so na bauernbundskem shodu v Beljaku delali za »obžalovanja vredno obnašanje nekaterih slovenskih duhovnikov ob jezikovni meji« odgovornega tudi knezoškofa (dr. Hefterja) in nemško duhovščino. Žal, da list ne povč, v čem je bilo to »obžalovanja vredno obnašanje«. V tem pač edino, da so vestno vršili svoje stanovske dolžnosti tudi napram Nemcem in nemčurjem, krivda njihova je obstojala le v tem, da niso zatajili svojega rodu, svoje materinščine! »Tagblatt« potem z nekakim zanosom poudarja, »da se je vendar na koroških volks-tagih opetovano priznavalo zvesto-nemško (treudcutsch) mišljenje nemške koroške duhovščine,i Da, da, ko ste takrat z vsem svetom rjoveli zoper Jugoslovane, so zakleti naši sovražniki ploskali tudi Pavliču, Walcherju, Haberniku, itd,, itd,, a kako dolgo je trajalo to prijateljstvo. Jedva je prišlo do novih volitev, pa so se zopet pošteno zlasali med seboj. Kar nas sicer dal)z ne briga. Vedeli smo, da bo prišlo tako; nemški Pilat in Herod sta sc mo?la namreč sprijazniti samo za kratko časa! 4- Iz št. Ruparta na Dolenjskem. V nedeljo dne 2. marca se jc pri nas ustanovil krajevni odbor S. L. S. Možje so pokazali zanimanje za stranko in ji obljubili zvestobo, ker so prepričani, da bo vedno, kot doslej, neustrašeno zastopala kmečke koristi. — Tudi društveno življenje dobro napreduje. Fantje in dekleta radi prihajajo v društvo in pokažejo s tem, du imajo smisel za pošteno zabavo in omiko. -j- S. Gregorčičevo »Soči« — WiIsonu. Goričan nam piše: Znano je vsem, kako mojstrsko je narisal S. Gregorčič v svoji nesmrtni >SoČi« borbo Slovenstva z Itali-janstvom, oziroma, kako odločno jc v njej izrazil željo, naj posoške pokrajine ostanejo materi Sloveniji, h kateri po pravici spadajo. Ta biser našega slovstva je pok. profesor Baar izborno prevel v latinski in grški jezik. Želeti bi bilo, da se ta pesem v vseh treh jezikih v slavnostnem formatu natisne ter po posebni deputaciji podari Wilscnu, ko se zopet vrne v Pariz. Pri tej priliki naj bi deputacija storila zadnji poskus, da se mirno reši, kar se še rešiti da. Brez naše ljube Goriške, ki je toliko trpela in toliko trpi, nc moremo živeti. Na noge torej imoviti in vplivni možje, pogum velja! Naš narodič ima svoje posebne naloge in ne sme poginiti. I. B. -f Z jugoslovanske-italifanske fronte. Nemški listi priobčujejo iz Pariza nasled-njo brzojavko: »Srbska armada je v ljubljanski okolici mobilizirala 60.000 mož. Drinska divizija se je četam pridružila. Proti Srbom stoji šest italijanskih divizij. Srbsko-italijanska fronta stoji 12 do 15 km od Ljubljane. Italijani so postavili svoje čete v okolici Postojne. Italijanski letalci letajo nad Ljubljano in napravljajo foto-grafične posnetke. Odkar je italijanska komisija bila pregnana iz Ljubljane, ni bilo novih dogodkov, vendar se sodi, da nova podlaga sporom obstoji v tem, ker so Italijani zasedli Gorico. Srbi nočejo, da bi Italijani dobili Gorico.« Po večjih nemških listih priobčuie to brzojavko — iz Pariza tudi ;>Grazer Tagblatt«. Ker se ta naš prijatelj brez dvoma zelo zanima za našo usodo, je tudi on to brzojavko iz Pariza pošteno in drago plačal. Seveda iz ljubezni do Slovencev! + Avstrijska krona brez veljave. Nemška Avstrija se nahaja v strašnem položaju, ker ju vrednost krone v inozemstvu že tako padla, da nima skoro nobene veljave več. V Švici plačujejo za eno krono še 23 centezimov; pa bo še slabše. Ententa noče Nemški Avstriji več dajati živil aa kronsko valuto. Drugih plačilnih sredstev pa Nemška Avstrija nima. Najeti si mora tedaj posojilo v inozemstvu, ki je pa dobi le, če doma hitro zaseže vse inozemske vrednostne papirje. Krona je danes prava katastrofa za Nemško Avstrijo ter njeno prebivalstvo, ki strada vsled slabe krone. 4- Zagrebški župan v državnem veča. Neki zagrebški list je ožigosal zagrebškega župana dr. Srkulja, češ zakaj je sprejel poslanstvo v državno veče, kjer bo moral politično nastopiti, kar se za župana iz obzirnosti do občanov drugačnega političnega prepričanja ne spodobi. Temu napadu se je v javnosti pridružil tudi predsednik večinskega kluba mestnih odbornikov Milan Krešič in izjavil, da je ravnanje dr. Srkulja v nasprotfu s svoje-časnim dogovorom med klubom in županom. Sedaj se je oglasil v »Hrvatu« dr. Lev Mazzura, ki ugotavlja, da je poslanstvu dr. Srkulja v državno veče pritrdil celokupni klub z načelnikom Kresičem vred ter da je župan ravnal popolnoma pravilno, V imenu velike večine mestnih zastopnikov protestira proti zahrbtnim napadom na odsotnega načelnika. -f- Zagrebško vseučilišče ima letos 2500 slušateljev, dočim jih je bilo preje v najboljših letih največ 1000—1100, Posebno prenapolnjena je medicinska fakulteta, kjer obiskuje prvi tečaj do 500 dijakov, tako da so morali iz nekaterih predmetov uvesti paralelna predavanja. Pomanjkanje stanovanj v Zagrebu -je veliko, zato so za dijake oskrbeli na izreden način in jih 400 nastanili na podkovski in obrtni šoli, Slovenci imajo lasten »akademični dom«. Tudi za prehrano dijaštva je na splošno poskrbljeno; razen mense acad. se je otvorila jugoslovanska akademična jedilnica«, v kateri tc prehranjuje vsak dan nad 500 dijakov; vsak plača 150 K mesečno. Vse dijaštvo deluje v stanovskih stvareh popolnoma složno. Strankarstvo je zaenkrat ostalo ob strani. Le kulturna skupina: katoliški >Domagoj«, ki je deloval tudi začasa vojne, je zbral v svoje kolo nad 100 akademikov, Tudi akademični socialisti so zbrani v posebni skupini. Politične struje se zaei krat še niso organi':-ale. Starče-vičanci so se nekaj gibali, a menda niso uspeli. Še težje bi bilo zbrati pristaše novo-osnovane Jug. Dem. stranke, ker je vse-učiliško dijaštvo bolj naklonjeno politiki avtonomistov. Pač pa so se dijaki začeli organizirati po strokah; poleg že obstoječega faimacevtskega kluba se je osnoval sedaj tudi klub geodetov in medidnarjev. Sedaj sc vseučiliško dijaštvo peča z dvema važnima načrtoma: z ustanovitvijo dijaškega doma in dijaške zveze. — Tako poroča nekdo r, zagrebškega vseučilišča splitskemu »Jadranu«, -f- Nov dnevnik v Belgradu pod naslovom »Slobodna Reč« začne izdajati bivši glavni sotrudnik' »Pravde« M. S. Pijade. List bo neodvisen in bo pisal v demokratičnem duhu. -j- Socializiranje industrije. »Epoha« piše. da pridejo ob rešitvi agrarne reforme v poštev tudi velika industrijska podjetja, ki se morajo socializirati. Industrialci bodo dobili od države pravično odškodnino. -r Hrvatska demokratično - liberalna stranka v Bosni je začela izdajati lastno glasilo »Jugoslavenski List«, ki izhaja v Sarajevu. 4- Frankovci med socialisti. Sarajevsko »Zvono«, glasilo socialističnih refor-nustov v Bosni, ostro napada voditelje boljševistične skupine: brala Jakšiča in Raušerja, zaradi zadnjega nepotrebnega štrajka. Ugotavlja, da so bivši frankovci, ki so sedaj uskočili v socialistične organizacije, ob demonstracijah klicali proti državni obliki in s tem namenoma vtisnili demonstracijam protidržavni značaj, -f Dr. KBrber umrl. Kakor javljajo Usti, je 5. t. m. umrl v svoji vili v Badnu pri Dunaju bivši ministrski predsednik dr. Ernst v. Kčrber, star 69 let. Pm amentarsii poloial. (Izvirno poročilo ^Slovencu«.) Belgrad, 3. marca. Otvoritev parlamenta je minila mirno, bolj skromno kot smo pričakovali. V Knez Mihailovi ulici je vihralo nekaj zastav, na starem konaku jc plapolala nova državna zastava niodra-bela-rdeča, iste barve so si pripeli vojaki, ki stražijo vhod v zbornico, pred konakom je stalo nekaj ljudi in malo več mladine, časopisi so napisali tozadevne uvodnike — sicer pa ni bilo videti po« sebne izpremembe v mestu, če izvzamemo promenado in gostilne, kjer je sedaj videti mnogo znanih političnih obrazov od »pre-ka«, Pred otvoritvijo parlamenta so prisostvovali poslanci V, L. S. v katoliški kapeli nekdanjega avstrijskega poslaništva službi božji, a malo po 10. uri se je začelo zborovanje, o katerem ste že poročali. Pri seji je vzbudila veliko pozornost okoliščina, da srbski nacionalci, ki sede na skrajni levici spredaj, pri dvakratni ovaciji dinastiji, niso vstali. Po seji je predsednik Gligorije Jef-tanarič pozval poslance, da odidejo k »bla-godarjenju« v pravoslavno in katoliško cerkev ter džamijo. Slovesnega »Dodji duše sveti«, ki ga je zapel katoliški bel-grajski župnik Wagner, so se udeležili ministri dr, Korošec, dr, Petričič, dr. Ninčič in Davidovič, od 6trank samo Vseslovenska ljudska stranka, Starčeviceva stranka prava ter Bošnjaki, Slovesnost »o zaključilo tri jugoslovanske himne, »Bože pravde«, »Lepa naša« in »Naprej zastava«. V političnih krogih se je po prvi seji začelo malo živahnejše življenje, dasi srbskih poslancev še dobra polovica ni tukaj vsled slabih prometnih sredstev. Klub J. D. S,, ki šteje 82 članov, 6e je konstituiral in bo sedaj iskal tesnejše vezi s srbskimi strankami. Zelo verjetno je, da bo J. D. S. kooperirala s Pašičevo staroradi* kalno stranko, katere zastopniki priznavajo, da sloje demokratom »blizu«, Na-spiotno se zopet opaža težnja, da se zbero vse skupine, katere so proti Pašiču, torej Starčevicanci, hrvatski naprednjaki, en del zajednice; ta skupina bi potem iskala stika s srbsko opozicijo, za enkrat morda najprej z nacionalci in samostalci. Vendar ni gotovo, da bi se ustvarili taki bloki že pred ustavodajno skupščino, ker stoje srbske opozicionalne stranice na stališču, naj bi se grupiranje strank odložilo. Demisija ministrstva, ki je je pričakovati, naj bi bila zgolj formalna, koalicija naj bi ostala še nadalje na vladi do volitev. Poslanci Vseslovenske ljudske stranke so imeli s slovenskimi socialističnimi poslanci preteklo soboto skupen posvet o prehrani. Razpravljalo se je vprašanje, kaj je storiti z ozirom na to, da jo pričakovati vsled svobodne trgovine zvišanja cen živilom, S konference je odšlo odposlanstvo (Pišek, GostinČar, Banič, Petejan) k prehranjevalnemu ministru Petričiču z zahtevo, naj vlada preskrbi vse pasivne kraje s prehrano, že preden so proglasi prosta trgovina, in naj popolnoma zapre državne meje za izvoz. Glede obojega jo minister obljubil, da bo ustregel. Danes se je posvetovanje V. L. S. s socialisti nadaljevalo; odposlala se je deputacija v urad državnih monopolov z zahtevo, naj preskrbi Slovenijo s petrolejem, soljo in sladkorjem. Medtem so tudi zastopniki deželne vlade za Slovenijo nakupili v Ba^ natu množino živil in danes zjutraj se je odpeljalo prvih 48 vagonov bele moke U Zemuna v Ljubljano. Vprašanje večine v parlamentu Se ni rešeno. Jugoslovanska dem. stranka bi s staroradikalcl, ki imajo manj kot 40 mandatov, še ne tvorila vt>čine; odkod so bodo vzeli ostali glasovi, ki manjkajo, ni gotovo. Prav tako danes še ni rešeno vprašanje predsednika in podpredsednika —• jutrišnjo sejo bo še vodil Jeftanovič — ln vprašanje ustave. Danes so med parlamentarci govori tudi o možnosti, da ustava sploh ne pride pred parlament do konstituanto. Bati se je namreč, da bi spričo svojih pomanjkljivosti ne dobila večino zase. K sejam poslancev Vseslov. ljudske stranke hodijo doslej hrvatski poslanci dr. Šimrak in dr. Dcžolič ter dalmatinski poslance Banič. Klub «« bo konstituiral v kratkem. D nevna novice. — Sedmina po rajnem č. g. Francu Riharju, župniku v Mekinjah bo v torek, dne 11, marca ob 10. uri v župni cerkvi v Mekinjah. — Celovška škofija. V Brezah je dne 17. februarja umrl vpokojeni nadžupiuk iz Milštata, duh. svetnik Fr. H a s s 1 a c h e r, star 82 let. Rojen je bil 25. sept, 1. 1837. v Beljaku, v duhovnika posvečen 31. julija 1862. leta. N. p. v m.! — Župnijo Trebnje pri Beljaku je dobil Viljem Krandlk, župnik v Penku. — Za veroučitelja na meščanski šoli v Borovljah je imenovan administrator v Šmohorju, Jožef Joisten, za administratorja v Labudnu, kjer so nemške tolpe izgnale župnika Al. Umlauf-a, katehet v Št. Vidu, Lovro Oberguggen-berger. V Šmohor gre za kaplana Peter Hohenwarter. — V Borovlje in Labud prideta povsem nemška duhovnika: tudi znamenje časa! — Župnijski konkurzni izpit bo dne 3., 4. in 5. junija t. 1. — Stolni dekan Ferdo Wappis f. V Celovcu je dne 19, febr, po daljšem bole-hanju umrl tamošnji stolni dekan, g. Ferdo Wappis, star 80 let. Rojen je bil 15. okt. 1839, leta na Breznici pri Špitalu, v duhovnika posvečen 30. jun. 1866. leta. Bil je kaplan v Kotarčah, Volšbergu in Celovcu, župnik v Paternijonu, mestni župnik v Celovcu, od leta 1895. stolni kanonik. Bil je vzoren duhoVnik, mnogo zaslug si je stekel kot ravnatelj Marijanišča, ustanovitelj Jožefove družbe itd. Svoj čas je slovel kot izvrsten pevec in ljubezniv družabnik. Prej Slovencem še precej prijazen, je pozneje krenil za onimi duhovniki, ki vidijo rešitev krške škofije v poudarjanju nemškega nacionalizma. N. p. v m.! — Podpore za slovenske književnike. Za podpore bolnih, in sicer podpore potrebnih slovenskih književnikov se dovoli predsedstvu deželne vlade primeren kredit — — G. tehnik Sonc je naprošen, da se blagovoli pred svojim odhodom na Dunaj zanesljivo zglasiti pri nadpor. M. Peterli-nu, Marij auišče soba št. 34. — Brezje. Gospodarski odsek za popravo cest in mostov se najtoplejše zahvaljuje brez izjeme in razlike vsem, ki so pri veselici dne 2. marca t. 1. na katerikoli način sodelovali ali prispevali. Odbor. — Vojaška naselbina v Belgradu. Bel-grajska vlada namerava na dražbi prodati vse belgrajske vojašnice in za izkupljeni denar ustanoviti na Banjici veliko vojaško naselbino. — Klasifikacija konj se začne 11. t. m. Uradni List v petek dne 7. marca razglasi občine, katere pridejo prve v poštev. Pri cenitvi, povračitvi stroškov itd. so bodo krajevne razmere, korist, ki jo je oskrbovalec od konja imel, stanje konja, osebne razmere, invaliditeta itd. upoštevale. — Društvo drž. sodnih pls. oflcljantov In pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani sklicuje na dan 9. marca 1919 ob pol 3. uri popoldne v justični palači, razpravna dvorana št. 79/1, občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker Je na dnevnem redu tudi vprašanje reorganizacije oficijantskega stanu, je nujno potrebno, da se občnega zbora tovariši v polnem številu udeleže. — Osemurni delavnik. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. decembra 1918, štev. 248 se razširi na rudniška podjetja in podjetja, ki spadajo po rudarskem zakonu pod nadzorstvo rudarski!) oblasti. Pravice, ki jih daje naredba političnim oblastem I. stopnje in obrtnemu nadzorništvu, bodejo vršile pri rudniških podjetjih rudarske oblasti. V novelo se sprejmejo tudi splošna določila za vse obrate. V podjetjih, v kojih se dela osem ur nepretrgoma, je všteli v plačan delavni čas neobhodno potrebne odmore, v kolikor ne presegajo skupne dobe 15ih minut. V podjetjih, kjer se jc skrajšal delavni čas na osem ur, se ne sme znižati vsled tega istočasno prejšnjega zaslužka. — Zahteve delavcev Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Delavci so stavili razne zahteve, katerim naj podjetje ugodi do 8. t. m. Deželna vlada skliče komisijo, ki naj prouči na licu mesta zlasti mezdne razmere in posreduje med delavci in družbo. — Komisija za začasno vodstvo ln likvidacijo deželne uprave. V komisijo se pokliče mesto odsotnega poslanca Josipa Gostinčarja dr. Mirka Božiča. — Nabava blaga za obleke. Pomanjkanje oblek za odrasle, ki si jih /a sedanje ogromne cene ne morejo omisliti in so navezani na dobrodelne državne akcije, je prav občutno. Poverjenik za socialno skrb sa pooblasti, da se pogaja s tvrdkami, ki so ponudile v nakup ceneno blago in da nabavi za državno oblačilnico blago za obleke za odrasle. — Zdravstvo. Dr. Vilko Marin se imenuje začasno za sekundarija na kirurgič-nem odelku mariborske bolnišnice. — Uredništvo, Sodnik dr. Arnolu Pernat v Ložu se imenuje okrajnim sodnikom. — Resolucija uredništva denarnih zavodov. Društvo zasebnih .uradnikov, in uradnic v Ljubljani je predložilo poverjeniku za notranje zadeve obširno resolucijo, v kateri zahteva uradništvo denarnih zavodov ua slovenskem ozemlju zvišanje plač in upostavo posebne komisije po deželni vladi, ki naj preišče slučaje grdega izrabljanja uradnikov od strani denarnih zavodov pod bivšo Avstrijo iu ki naj upravo primora, da popravijo povzročeno škodo prizadetim uslužbencem. Vlada načeloma izjavi, da je pripravljena posredovati med uradništvom in denarnimi zavodi. — Shod čebelarjev. V nedeljo dne 9. marca ob 3. uri popoldne bo v Lukovlci pri Slaparju shod čebelarjev tn prijateljev čebelarstva. Na shodu bo kratko predavanje o čebelarstvu in potem ustanovitev čebelarske podružnice za brdski sodni okraj. Čebelarji in prijatelji čebelarstva, udeležite se shoda v polnem številu! — Beunnci, ki so morali vsled pritiska laških oblasti zapustiti po okupaciji svoje kraje, naj prijavijo takoj pisarni za zasedeno ozemlje, Ljubljana, Dunajska cesta 31, svoje sedanje naslove, dan, ko so morali oditi in vzrok bega. — Vojaki in častniki iz po italija-nih zasedenega ozemlja naj prijavijo takoj podpisanemu uradu svoie sedanje naslove. V prijavi naj natančno navedejo dan, ko so vstopili v jugoslovansko armado, in v slučaju, da so begunci, naj navedejo vzrok, zaradi katerega so morali zapustiti svoje stalno bivališče. Pisarna za zasedeno ozemlje, Ljubljana, Dunajska cesta 31. — Lov krajevne občine Sv. Jošt se bo v soboto dne 29. marca 1919 ob 10. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Kranju na javni dražbi oddal v zakup za dobo od 1. aprila 1919 do 31. marca 1924. Zakupni in dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati pri okrajnem glavarstvu med navadnimi uradnimi urami. UubUanske novica. lj Prosvetno društvo frančiškanske župnije vabi člane, članiee in prijatelje društva k predavanju, ki se vrši danes evečer ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani hotela Union. Predava g. profesor dr. Ša-rabon. — Po predavanju se bodo vpisovali novi člani. Pridite zato v obilnem Številu! — Odbor. lj Kolodvorsko prosvetno društvo priredi danes zvc';e- ob pol osmih v mali Unionovi dvoriui (na verandi) drugo svoje predavanje. Predava dr. V, Šarabon. Pridite v obilnem številu, Ij Angleški tečaji se vrše od vštetega 6. marca dalje v prostorih Slov. trgovske šole, Kongresni trg, I. nadstropje. lj Nakazilo soli Prejeli smo ononimni dopis: Naša aprovizacija ai je izbrala nemško tvrdko Elbert, Kongresni trg, radi nakazila soli. Saj imamo veliko slovenskih trgovcev v Ljubljani, ki bi tudi lahko ta posel prevzeli. To je pač škandal za slovenske tvrdke in napredek v naši Jugoslaviji. Trgovec. — Ker pa je imela mestna aprovizacija za to gotovo tehtne razloge, bi bilo dobro, da to pojasni, da ne bo nepotrebnega razburjenja. lj Zadruga modistln) naznanja, da je preizkušnja za vse priglašene gospodične v ponedeljek dne 10. marca ob 9. uri dopoldne. Ij Mestna zastavljalnica ljubljanska i naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 13. marca 1919 redna mesečna dražba v mesecu juliju 1918 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do G. ure popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč lo najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. av m Jugoslovans&e meie rca Belgrad, 5. marca. Jugoslovanski zastopnik! v Parizu so predložili odboru de-setorice takozvano zunanje razsodišče glede Trsta, zapadne Istre in Gorice. Razsodnik bi moral biti Wilson.' Veliko razsodišče na temelju londonskega pakta ni bilo predloženo. Jugoslovanski delegati v Parizu niso mogli ostati na stališču plebiscita, ker bi njegov izid vsled italijanskega pritiska v zasedenih ozemljih utegnil iz-pasti na korist Italije. Belgrad, 5, marca, Proti zahtevam za nove meje države SHS proti Nemški Avstriji, Madžarom, Bolgarski in Grški ni na mirovni konfcrenci nobenega ugovora. Belgrad, 5. marca. Vaš dopisnik jc izvedel, da je vprašanje Črne gore rešeno v našo korist. Kralj Nikolaj sc nc bo več vrnil na črnogorski prestol. Belgrad, 5. marca. Čcško-slovaško zastopstvo potiska ua mirovni konferenci v ospredje vprašanje koridorja med Čcško-slovaško in Jugoslavijo radi izvoza čeških industrijskih produktov. Jugoslovanska meja bo šla od Sv. Gotardu ua sever. Belgrad, 5, marca. Država SHS bo dobila od Bolgarije vidinsko krožje in zagotovljena je poprava mejo proti Bolgariji tudi v okolici Sofije. JUGOSLOf/ANSKA SPOMENICA WIL-SONU. Italijanska hvaležnost. LDU Rim, 5. marca. (Dim. KU.) (Zbornica,) V debati o vladinih izjavah je poslanec prečital spomenico, ki so jo Jugoslovani poslali predsedniku Wilsonu in ki baje pravi, da so Jugoslovani pomagali italijanski mornarici. Minister za mornarico je govornika prekinil z opazko, da je ta trditev, češ da je jugoslovanska država pomagala italijanski mornarici, popolnoma izmišljena. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Belgrad, 5. marca. Za predsednika narodnega predstavništva je določen disi-dent dr. Lazar Popovič, vseučiliški profesor v Belgradu. Njegovi kandidaturi so naklonjene vse stranke. EelgratJ, 5. marca. Zasedanje narodnega predstavništva bo trajulo več mesecev. Ko bo končana razprava o poročilu verifikacijskega odbora, pride na vrsto adresna in nato proračunska razprava. Belgrad, 5. marca. Najbrže bo narodnemu predstavništvu kmalu predložena začasna ustava, čeprav že ni določno Izražena. Eclnrac!, 5. marca. Klub radikalnih srbskih strank šteje doslej 57 članov. LDU Belgrad, 5. marca. (JDU) V parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo trajalo delo verifikacijskega odseka par dni, da se bo mogla nova prihodnja plenarna seja začasnega Narodnega predstavništva vršiti šele v pondeljek, LDU Belgrad, 5. marca. (JDU) Med zakonskimi predlogami, ki jih je pripravila vlada za prvo zasedanje Narodnega predstavništva, je tudi zakonska predloga o državljanstvu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. V smislu tega zakonskega načrta. bo priznano državljanstvo vsem prebivalcem, ki so rojeni v kraljestvu in ki žive na njegovem ozemlju. LDU Belgrad, 5. marca, (JDU) Narodno predstavništvo bo po verifikaciji mandatov in konstituiranju najprej razpravljalo o poslovniku. Potem pride na vrsto zakonski predlog o državljanstvu, nato pa takoj začasni načrt agrarne reforme. Kakor poroča »Pravdam, bo določil novi poslovnik v Narodnem predstavništvu nastopne stalne odseke: administracijski, proračunski, finančni, imunitetni, verifikacijski, vojni, narodno - ekonomski iu ustavni odsek. Nadalje se osnuje velik odbor za raziskavanje utemeljenosti predlogov in interpelacij narodnih poslanccv. SRBI ZA SLOVENCE. LDU Belgrad, 5. marca, (JDU.) Radikalno glasilo ; Samouprava« priobčnje uvodnik z naslovom »Morituri te salutant , kjer izvaja med drugim: Take obupne pozive pošiljajo beli Ljubljani in nam iz se-vernc-zaoadnih delov kraljestva. Ogorčenje in obupna jeza je popadla Slovence, videče, kaka nevarnost preli njih narudu v Goriški in Istri, ker se zavedajo, da čaka Slovence v teh krajih ista usoda, kakršna je doletela Slovence v videmskem okrožju. Jeza popade vsakega goriškega Slovenca, ako pomisli, da naj postane žrtev italijari-ske grabežljivosti. Ali kakor v priredi, tako vlada tudi v zgodovini narekov zakon ravnotežja. Vsako motenje ravnovesja vzbuja reakcijo in odpor. Storjena krivica rodi morda počasi, loda gotovo maščevanje. V našem primeru je to tcmbslj gotovo, ker ta del naroda danes ni več sam in brez pomoči, kakor so bili goriški Slovenci takrat, ko je zadajala nemška brutalnost njihovemu narodnemu življenju zadnje udarce. Sedaj stoji za njimi ves jugoslovanski uarod, vztrajno in neomajno. S trdno vero v pravično jugoslovansko stvar in v resničnost pregovora, da ima vsako zlo svojo dobroto, prožeta od ljubezni do vseh delov našega novega kraljestva, bo stala Srbija Vedno na braniku naše splošne narodne stvari in skupne domovine, KARDINAL BORN V BELGRADU. LDU Belgrad, 5. marca. (JDU) Sinoči ob pol 8, uri zvečer je dospel s parnikorn po Donavi v Belgrad veliki prijatelj Jugo-| slovanov, angleški kardinal Boni, pod-i predsednik angleškega fonda za podpira-j nje Srbije. V pristanišču so ga slovesno i sprejeli. Belgrad, 5. marca. Kardinal Boru po-| seti katoliško cerkveno občino v Belgra-| du, V katoliški cerkvi bo služil svečano ; službo božjo in bo vernikom delil sv, birmo, REGENT ALEKSANDER NA POTU V BELGRAD. LDU Belgrad, 5. marca, (JDU) Prestolonaslednik Aleksander, ki se ic bil na Francoskem vkrcal na francosko križamo, da bi odpotoval v domovino, dospp 9. i. m. v Belgrad. Iz Soluna do Mikov"-e se bo vozil z vlakom, od Mitrovicc do Bcl-grada pa z avtomobilom. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA Dramsko gledališče. V četrtek, 6. marca ob pol 3. popoldne dijaška predstava »Svet« izven abon.; zvečer ob pol 8. » . . . ulica štev. 13« za abon, B. — V petek, 7. t. ni. ostane gledališče zaprto. — V soboto, 8. t. m. ob pol 8. zvečei »Strahovi«, drama v treh dejanjih Henri-. ka Ibpena, izven abon. Operno gledališče. V četrtek, 0. marca ob pol 8. zvečet »Boheme« za abon. C. — V petek, 7. t. ni, ostane gledališče zaprto. — V soboto, 8, t. m. ob pol 8. zvečer »Manon« za abon. A. pr Eohemo. Puccinijevo »Bohemo« poznamo na načem odru že is. prejšnje dobe. Zdi se mi pa, ua jo med prejšnjimi vpri-zfiritvami in med najnovejšo velik razloček — lep korak. Tudi ta opera jo lep dokaz resnost!, s katero so posvečajo naši mladi umetnosti vsi odelujoči. Orkester je bil tudi topo t prav dober, nastopi točili, stopnjava prav dobra, pip v Zadnjem dejanju še prav posebno iskren. V orkestru zasledujemo v splošnem lop napredek, Mojster Rukavina zna. Naslovno vlogo je pela Richterjevu, ki jo po dobrem, obsežnem glasu in dobri Krri že prav dobro poznamo. igrala je tu. ii topot tako iskreno, ciii smo čutili in živeli ž njo. Pevsko ui nikdar v zadregi, v vsaki legi v vsakem spevu je zlasti izgovorjava čista m razločna. Lep par ji je Stepnievski. Nastopi te dvojice so posebno iskreni in — povejmo enkrat na glas — posebno umerjeni, dostojni, resni, brez vsake sence vsakdanjosti, premišljeni in umerjeni. To daje njiju igri nekaj posebno iskrenega in prikupljivega. Pel je Stepnievski izboino. če tucli morda posebno ne ljubi previsokih most. Njegov drug Levar ni zastajal za njim. Od dne do dne raste Lcvarjev glas, ki bo, upajmo, dosegel kmalu svojo prejšnjo moč. Včeraj je nadvladal že dosledno orkester in bil pevsko iu igralsko prav dober. Vloga slikarja mu posebno prilega, maska ie bila prav dobra. Prav lupo sta se slikarju in pesniku prilagodila (komponist) skladutelj De-bevec iu modroslovcc Zatliey. Ta četvori-ca jo pa /.a tako zadela lahkomišljene umetnike, da jih je bilo veselje gledati. Na no\o je nastopila včeraj Gajeva z vlogo Musette. Morda bi bilo prezgodaj, če bi hoteli povedati že po tem kratkem nastopu preveč na glas svoje mnenje. Vendar se nam zdi, da. je Gajeva dobro šolana pevka, ki jo ludi igre dokaj vajena. Mu-setta je bila primerno živahna in pretkana, nastop v drugem dejanju je bil prav dober. Njen glas nam zdi prav lep, šolan, jasen in čist, a mulo šibok. Prav dolge in težke vloge bi jo morda utrudile, sicer bo pa še prilika, da jo bomo kmalu zopet slišali, morda v večji vlogi. Druge male vloge so bile v lepem soglasju s celoto, le zbor je bil tupatam malo negotov in ue-. jasen. Slike so bile prav žive in slikovite. Režija v splošnem dobra, vendar so bili presledki, med posaiiH\r>iini slikami tako dolgi, da misli človek nehote na glavno skušnjo. Nepotrebna je gotovo /.e zamuda začetka (četrt ure), :-:ato tucli zamuda za celo uro. V celoti je pa delo prav dobro uspelo, občinstvo je lep uspeli z živahnim ploskom glasno priznavalo. B. Zagrebška teza. Zapreb, 5. marca. Zanimanje trgovcev na borzi je bilo majhno. Velikih sprememb v kurzih ni bilo. Delnice trgovske banke so uspelo na 320. Danes so se posebno zahtevale delnice tovarne za kože, katere se pa nahajajo v rokah kapitalistov. Dajalo se je zanje ii tisoč, na prodaj jih je bilo za 70 tisoč. Promet jo bil majhen. Zr.flrsb, 5. marca. Zaključni kurzi na današnji borzi. Denar: Dl»go Banka za trg., obrt in industrijo 45S 472 Banka in hranilnica za Primorje na Sušaku, nove delnice . . — 600 Hrvatska esKomptria bunka . . 1-130 1455 Brodska meuiučka banka.... — — Eskomtna in menj. bunka, Brod nove delnico . . 350 376 Hipotekama hanka, Zagreb . . 433 443 Jadranska banka, nove..... — 800 Hrvatska kreditna banka .... 1040 1060 >.arodnu tolika, brez, kupona . 435 445 Obrtna banka, zadnja emisija, najnovejši del....... 246 256 Poljedelska banka....... 112 116 Prva hrvatska hranilnica, staro 8975 '.»050 « „ „ novo — 0600 Hečka pueka banka,....... L'00 210 Hrvatska deželna banka v Osjcku stare............ _ _ novo............ 670 685 Sladkorna tovarna, Osjek . . . 2450 2750 a Sta.lkorne izkaznice se bodo Izdajalo i pri vseli krušnih komisijah v soboto dno J*, marca od S. do pol eno ure opoldne. a Na vsako sladkorna izkaznico se dobi zazven sladkorja tudi še 1 ktr soli. Kilo- 1 gram soli stane 1 K. a Sladkor ln sol na ialsnsnlcc št. 2, ln 52 se dobi v sledečih trgovinah: Na 5t. 2 pri Zirkelbac.hu, Poljanska cesrta; ua št.-40 pri Premku, Pred Igriščem; ua št. o2 pri Stanzerju, Dunajska cesta (preje trgovina Holzerja). a Prodajalci sladkorja ln šali smejo odvzeti strankam za sladkor in sol lo prvi in drugi odrezek sladkorne izkaznice. Levo polovico sladkornih izkaznic pa mora- jo strankam vrniti radi užigalic, ki so bodo dobilo na leve polovice sladkornih kart. a Čna predaje sladkorja in soli in kje se bodo dobile užigalice, se objavi v listih. g Jugoslsvcnsko kupališno d. d. Zagreb. Dne 28. veljače g. 1919. održana jo konstituirajuča glavna skupština gornjeg poduzeča, kojc je ustrojeno pod egidom Narodne banke d. d. u Zagrebu sa dioni-čkom glavnicom ocl 2,000.000 K U ravnateljstvo poduzeča izabrana su fjg.: Janko Zimmermann, Vladimir Arko, Isidor Ra-senfcld, Sliepan Mehun, Bernhard Kasti, dr. Milan Mayer Maric i Stanislav I. givof Lubicnski, dok su u nadzorni odbor birana gg.: Ljudevit Kirscliner, dr. Rudolf Rosen-fekl, Franjo Jurkovič i Stjepan Zimmermann. Kako jc poznato, kupilo je ovo dru- štvo ovih dana kupalište Krapinske Toplice iz tudjinskih ruka, što če javnost sva-kako sa veseljem pozdraviti. Zgubil je nekdo na vlaku med Otočami in Kranjem dne 3. marca rdečo denarnico z vsoto 80—100 kron denarja. Oseba, ki je na sumu, da je denar pobrala, naj ga odda pri našem uredništvu, da se izogne nepotrebnim sitnostim. na otoku v Celju z dvema nadstropjema in z vrt'>m jo na prodaj. Vprašanja na naslov: tJi. Kanab, Itevierbergamt Graz. KfDRI CBfJ.-n ki Je begunka in se IduCtil dudL«, je naha!ala v Nižii Avstriji; zelo verjetno je, da je sedaj v taborišču pri Ptuju. Kdor vo zamo, naj sporoči na Viktorijo Stubelj, Polj ska cesta št. 29, Udinat pri LjubS;ant. Iljlll ijnj za pur konj, močno kovan, z IsUV (Uii lestvami vred, je na prodaj pn H.arolu Cerar, Lukovlca pri Domžalah. 1486 it/ftllf ^ ora'ov' (sladka krma, liiilBj v bližini Vidičove opekarne) se odda v na;em. Ponudbe pod „trav-nik" na I. Jugoslovanski anonenl in iniormačnl zavod Seseljak S: Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrei . Rn imn pomočnik, samostojni. Slo-DliVuL venec, zmožen tudi francoskega, angleškega in nemškega jezika išče dobro mesto. Naslov: H. Rcbornik, na postaji Sv. Lovrenc na Pohorju. Štajersko. Vojaščine prost, 21 let stari mladenič, ki je dovršil meščansko šolo in je veš? Hlo venskega ter nemškega Jezika, žeu vstopiti kot ir y č@n®c V kako večjo trgovino. Gre tudi na Hrvaško oziroma v Srbijo. Nastop takoj. — Ponudbe pod šifro »Učenec 1533« na upravo lista. Nadvrlnar oil vrtnar, z iz1. učen v sadjarstvu, zelenjavi, cvetličarstvu in vsakem olepšavanju parkov, zmožen slovenskega^ nemškega in italijanskega jezika išče službe. Leopold Wuk, vrtnar, Woldgasse 11, p. Gradec, Štajersko. Službo organista in cerkovnika Selim spremeniti s 15. aprilom ali 1. majem s primernimi dohodki ob katerih 3e more preživeti družina 6 oseb. Iz-žolan v Celju, abstinent, vsposobljen tudi za vodstvo godbe na lok in pihala kakor tudi obč. tajništva s 5 letno prakso. Vešč je tudi knjigoveštva in totografovanja. Naslov: Ivan We!ngerl, Toplice, Dolenjsko. Prestave V francoski, italijanski, angleški in druge jezike, pisma in vsi spisi, pisani s pisalnim strojem, se sprejemajo. Hitra postrežba, zmeren honorar. Krakovski nasip 10/1 desno Pismene ponudbe: poštni predal štev. 76, Ljubljana. 1545 Obrtna centrala v Ljubljani za obnovitev Goriške teglstrovana zadruga z omejeno zavezo vabi svoje p. n. člane na redni občni zbo ki se vrši 16. marca 1919 ob 10. dop. v druš venita prostorih, Soina al, št, 11. DNEVNI RED: L Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1918 in razdelitev čistega dobička. 0. Prememba pravil. 4. Volitev nadzorstva, &, Slučajnosti 1551 NaCelstvo. •MseCoo so o iščem v sredini mesta; naira e n poseb nim vhodom. Pismene ponudbo na moje, kavarna Loou (Stari trg) Ljublj SifTfl uaiirodaj s štirim EojO prestavami. SMo sflknla. t^Z^.R. Oboie dobro ohranjeno. Vpraša se v trafiki ..Likar" na (il:ncab. V najem f-Of!i*p !/ za rodbino petih se išče i3iCu'9 StroSnisa za sirt, cigaretni papir, servilstG iz paniria, pisemski m v manah 1B19 ESSSJ!0 ugutlQlh J. lHORAVUTZ & Co., Dunaj XV., Schvvsjlerstrasse 47 49. isa »Ti 10.10 K »!! Trir^r«. brestim IŠČEM za trgovino. Takojšnje ponudbo pod »10.000« 1492 na upravništvo »Slovenca'. n nfjpaua za jedilno iii salonsko UitlUVU tiobo iz palisandrovega lesa se cono proda. Na ogled pri F. X Gašper, Ljubi,ana Ve:jova ul. G. mrefa pocinjena, več sto me-L LIIU uJjfciif, trov.se pvoaa 1'oizvo so v Kolodvorski misi š». 31 v LJub- Jčjnrnp išče službe pri mesarju ali v IjiColil ali v kakem hotelu v kuhinji. Nastop takoj. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1532 Dva povrsoiKa £ Sran£i bivše cukrarne, Ambrožev trg 3. Vefi tevNrskii nomedikcv se sprejme v stalno celo. Ivau Kos, Zauorje ob Savi. različni sistemi, s slovensko tastaturo, se takoj ceno prodajo. — Ponudbo pod poštni piedal Stev. 76, Ljubi ana. 1328 Preminul je po težkem trpljenju dne S. sušca 1910 naš nepozabni sin oziroma brat, stric itd. Pogreb dragega pokoinika se vrši v četrtok, dne 6. t. m. ob 5. uri popoldne iz tuk. deželne bolnice k Sv. Križu Ljubljana, 4. sušca 1919. ŠaEuJeča ostali. i&sJlI Naznanjamo v najgloblji žalosti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so naš dragi oče Anton Žwa n dno 4. marca v 81. letu starosti, prevideni s sv. zakramenti zaspali v Gospodu. Pogieb se vrši G. marca ob pol 4 uri popoludne iz Marmon-tove ulice št. 17 k i>v. kr.žu. Diagega pokojnika priporočamo v molitev. Ljubljana, 6. marca 1919. &©iJ5jEma Žvčm-ova. se bo oddajala na drobno in debelo v Mengšu pri Kamniku is pivovarne. Opeka je zelo trpežna. Oddajala se bo po nižji ceni. FHflNC BODLflJ, trgovec, Siranie pri Kamniku. išče za nakup vsakovrsten bodisi obdelan, okrogel ali stoječ v gozdu, zlasti smrekov* Ponudbe pod „!es" na * I. jugoslovanski anončni in informačnl zavod Beseljak & Eošssnc Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5. Sprejmo se ta-ioj (kniigovodstvo, korespondenca, stenografija) proti dobri plači, prostemu stanovanju in brani. Ponudbe nu, upia-vlleijstvo grašč ne Bled. 1489 :S£em v najem na prometnem kraju na Štajerskem ali Kranjskem. Ponudbe pod šifro »Trgovec« 1533 na upravo »Slovenca.* jamčen; kaMi, 40% maJčoiie na drobno in debele Trgovci, ne zamudite naročiti 5 kg za poskušnio pri _ . . LsssS. LiisSsJIans, St. Pekrska cssta S, za je naprodaj. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 1524. vzamem v najem, eventuelno tudi kupim kje na Gorenjskem ali na Dolenjskem. Naslov pove uj^rava Slovenca pod št. 1481. 330 Kron nagrade vanje s i!—4 sobami. Pismene ponndbe na O. R., Poljanska cesta 12, L nadstropje. Zamenja se tudi eventuelno stanovanje v Mauer-ju pri Dunaju. KUPUJEMO VSAKO MNOŽINO, ftl PONUDBE NA: @ IV. Ha j daš, Bedekovgina ™ (Hrvatska). amski les 5, 3 in 4 m dolg, 11 do 30 cm debel, se po ugodnih cenah skozi celo leto prevzame. Ponudbe pod »Les 1553« na upravništvo lista. že rabljeno, proda Poslovalnica za krmila, Turjaški trg 3/1., Ljubljana. sc sprejme v večjo trgovino na deželi z dobrimi spričevali, vešča slovenskega in nemškega jezika. —- Naslov pove uprava lista pod št. 1506. Ponos vsake gospodinje |e čssfo perilo!!! Naročite si takoj en 5kg poštni zavoj: 4 Va kg pramena mi5a (30% maščobe) v kosih po 0-20 in 0'40 kg za K 30-30 aH P ^ j j l.M — ■ ■ . ■» . ^ ■■ « « ^ .1 n«ltM AMrfh 1» 1^/\nSU Vi A 1, o. i \r lr rt n 4 Iv rt 1 - rt .1 z •/J Cg ^UU , 0 V '' JJU \J ILl 'V J.J, UU> « »U »H >a 4 kg rumenega prvovrstnega mita v kosih po 0-5 kg (kakovost kakor „JELENČKOM" za 93 K 30 v, poštnine prosto, po povzetju ali predplačilu. Vsakemu zavitku priložimo brezplačno 1 kos fino dišečega mila za umivanje. Mrovat & Ko,, Ljubljana 129. daje in sprejema adresarja za Ljubljano Slovenijo v Ljubljani, Frančevo nabrežje in 1530 5. vseh vrst uemešane kupujem v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. Istotako v v večji množini. F. SIRC, KRANJ, Gorenjsko. najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, tor popolnoma nenevarno razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posobej. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12. Telegrami: KINTA Ljubljana. llliS kakor preproge, blago za pohištvo, zavese, belo in tudi štofasto, barvane, pogrinjaia za posteljo »koperto«, koltre in volnena ogrinjala, tudi ogrinjala za potnike, satinske podloge, barvane klote, šarene krotono kupuje velika firma v vsaki količini. Ponudbe pod šifro »Roelnon na Bloehns^sv navad sa ogJaiHvanJe, Zagreta !-78. Ucldja konzorcij »olovenca«. Udtfovorai urednik: Josip Costinčar v Liubliaoi, Jugoslovane x tiskarna v LiublianL