CV. 281
V MIlani, V torek, dne 17. novemora 1825. Posamezna Številka stane 1"50 Din Leio LIH.
Naročnina
ia državo SHS:
na inesec...... Din 20
ia pol leta..... .120
sa celo leio .... .240
za inozemstvo: jnesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 60 T inozemstvu. ... . 80
Cene InseraJom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din 5 — in 4'—, oglasi v uredniškem delr vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
S tedensko prilogo „Ilustrirani Slovenec" PoStnloa plačana v ootovlnl.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
olitifen list za slovenski narol.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale* Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunai 24.797.
Državi škodljiva gonja.
Protikatoliško časopisje vseh vrst se poti in trudi, kako bi v ljudstvu izpodkopalo avtoriteto Cerkve. Ker je glavni posel svobodomiselnega časopisja omajati v narodu pozitivno religijo, je čisto naravno, da skušajo uničiti najprej ugled duhovščini in zlasti višjim predstaviteljem Cerkve, škofom in papežu. Če bi bili ti pri ljudstvu obsovraženi, brez upliva, potem je svcbodomiselstvu delo proti krščanstvu znatno olajšano. Nič se tedaj ne čudimo, če dan na dan beremo o »klerikalizmu« in »ultramontanizmu«, če liberalno časopisje vsako cerkveno odredbo in naredbo po svo,'e zavija, če smeši cerkvene obrede in tudi verske nauke same. Vse to je bil pcsel takozvanih »naprednih« listov že dolga desetletja. O današnjih moramo le to reči, da se niso ničesar novega naučili in na nobeno orodje iz starih antiklerikalnih orožaren pozabili.
Težje je pa razumeti, da tira jugoslovansko svobcdomiselstvo ta strast proti katoli-čanstvu tako daleč, da pozablja na vse državne koristi, kadar meni, da se da s kakim napadom zmanjšati avtoriteta Vatikana. Žalostna zgleda take mržnje vsega katoliškega sta časopisni kampanji v zadevi glagolice in zavoda sv. Hijeronima.
Nikogar med katoličani ni, ki ne bi spoštoval častitljivih spominov preteklih dob katoliškega gibanja v naših južnih krajih, kjer je vzcvetela glagolica. Tudi nasprotnikom je dobro znano, da je ravno tisti Mahnič, ki mu neprestano po krivici očitajo svobodomisleci, da je bil protinarcden, s posebno ljubeznijo ščitil ta častitljivi spomin nasproti nemškemu imperializmu in laškemu nacionalizmu. Tudi v sedanjem času so jugoslovanski škofje ponovno povedali, da ne samo ničesar nimajo proti glagolicj v onih župnijah, kjer je že od davnine, ampak da tudi niso preti njeni fakultativni razširitvi na druge župnije. Pravtako je tudi Rim pokazal, da ni proti slovanskemu bogoslužju s tem, da je dal tiskati v vatikanski tiskarni staroslovenski glagolski misal, katerega dovršitev nadzoruje znani strokovnjak msgr. Weis. In vendar kaka gonja proti našemu episkopatu, koliko hrupa in sumničenja proti vatikanskemu stališču! Dva cerkvena dostojanstvenika morata v obrambo časti proti slovenskemu demokratskemu časopisju iskati celo varstva tiskovnega zakona. Nobenega stvarnega razloga ni, ki bi govoril v tej zadevi proti Rimu in vendar seje izvestno časopisje mržnjo med katoličane in pravoslavne ter vzbuja sovraštvo do katoliškega episkopata, ki je vendar verski predstavnik malo manj kakor polovice jugoslovanskih državljanov.
Zadevo, ki tiče Iiturgijo, torej čisto notranjo cerkveno zadevo, hočejo napraviti za državno, in jo razpihujejo tisti, ki se z napadi na vero in večkrat celo z izrecnim brezver-stvom sami izključujejo iz cerkvenega občestva. Oni, ki najbolj pišejo za staroslovenščino v cerkveni liturgiji, se sedaj in se bodo tudi kasneje izogibali cerkve in bogoslužja. Navidezno lep argument, da bi staroslovenšč na tvorila most med pravoslavjem in katoličan-stvom in da bi to koristilo državi, ravno pri njih ne velja, ker je vsakemu zedinjenju podlaga ljubezen, ti pa širijo z napadi na Vatikan, brez katerega zedinjenja ni, samo sovraštvo, katero more državo le slabiti.
V notranjosti države slabe tedaj našo mlado kraljevino, ki ima itak preveč drugih bojev in neurejenosti, s protikatcliško gon'o. Pa tudi nazunaj mora nujno trpeti ugled naše države, če polovico državljanov proglašajo za nezanesljive. Porazen vtis o konsolidaciji naših notranjih razmer mora napraviti na zunaj, če katoliške škcfe brez kakih dokazov proglašajo za nekake državne sovražnike. Če more Itaka stvar škodovati naši državi pred zunanjim svetom, ji gotovo najbolj škoduje neprestano naglašanjc svobodomiselnega časopisja, da so katoličani, ki stoje za svojimi škofi, protidržaven element.
Podobno kakor z glagolico, je s slučajem Hijeronimovega zaveda v Rimu. Po okrožnici velikega prijatelja Slovanov Leona XIII. »Sla-verum gentem« iz I. 1901. je nastavitev vodilnega osobja čisto stvar Rima, pravtako s. re-jem gojencev. Zavod je cerkvena last in niti misliti ni, da bi Cerkev pustila kršiti svoje lastninske pravice, dasi v svuji previ 'nosti vselej gre kolikor je le mogoče daleč. Če je
tedaj kardinal Vanutelli odstavil rektorja Italijana, ki je štiri jugoslovanske duhovnike odslovil iz zavoda, je delal popolnoma v smislu omenjene okrožnice. V kolikor je to storil na pocudo hrvatski'- *'-ofcv, ki imajo pravico pošiljati v ta zavod dvhovnike, je pokazal le, da želi iti naši državi na roke, saj so vendar škofje jugoslovanski državljani in katoliki, ki jih škofje predstavljajo, tudi. Toda kak krik je nastal ob tej prilki proti Vatikanu ravno v onih krogih, ki jim je kot verskim indiferen-tistom ali izrazitim b'ezvercem za nadaljno vzgojo in izobrazbo duhovniškega naraščaja toliko kot ni i.
Skupaj . .
Madžarsko-nemške stranke:
1.	Kršč. socialisti..........
2.	Socialuj demokrati.........
i In posledica? Časopisje poroča, da je naš ! zunanji minister spet za par dni — zbolel. Čemu nam je treba, da mora zunanji minister, ki je pravkar prestal bolezen radi Italije, spet ; v zad.igi zboleti? Če si češki zunanji minister ni nabral v sporu z Vatikanom lavorik, je pri veliki prevdarnosti Vatikana, preden napravi kak korak, jasno, da tudi naša država ne bo žela v tem vprašanju uspehov. Nepremišljena časopisna kampanja je našemu ugledu v zunanjem svetu znova škodovala. In tc dela v svoji strasti proti katoličanstvu tisto časopisje, ki se dela državotvorno!
30.734 1	40.302 i
139.355 5 100.658 2 108.546 4	-	-
Proti netaktnemu izzivanju konfliktov med državo SHS in Vatikanom.
INTERPELACIJA POSL. DR. HOHNJECA NA ZUN. MINISTRA. — KOREKTNO POSTOPANJE VATIKANA. - KONFLIKT JF IZZVAL POSLANIK DR. SMODLAKA.
Belgrad, 16. nov. (Izv.) Posl. Hohnjec je danes dopoldne obiskal pomočnika zunanjih zadev Jovo Markoviča in ga obvestil o stališču katoliških krogov glede takozvane afere zavoda sv. Jeronima. Pri tem je posl. Hohnjec izjavil svoje začudenje nad obnašanjem našega poslanika pri Vatikanu in zahteval pojasnila. Poleg tega je posl. Hohnjec poslal na zunanje ministrstvo sledeče vprašanje:
Zunanjemu ministru dr. Ninčiču!
Belgrad.
Pravno stanje uprave zavoda sv. Jeronima je urejeno z breve Leona XIII. »Slavorum gentem« od 1. avgusta 1901. V tem breve je natančno označen karakter zavoda. Zasigu-rana je vrhovna služba uprave zavoda sv. Jeronima sv. očetu v upravnem in disciplinarnem pogledu. Kar se tiče imenovanja rektorja, odreja dotični breve: Rektorja ima izvolili sv. oče brez vsakršnih ozirov na njegovo rojstvo ali domovino. Drugega rektorja in duhovnega voditelja naj imenuje kardinal-za-ščitnik zavoda po predhodnem sporazumu z rektorjem.
Poleg breve »Slavorum gentem« priznava zavod sv. Jeronima kot cerkveno lastnino tudi garancijski zakon iz 1. 1871 Konvencija med italijansko in našo vlado in pismo zunanjega ministra Mussolinija z dne 31. januarja 1924, priznava zavod sv. Jeronima kot zavod za jugoslovanske podanike kraljevine SHS, ki naj imajo na podlagi breve pravico do zgoje v zavodu. Kraljevina SHS ima vse častne prerogative, ki so prej pripadale avstro-ogr-ski monarhiji.
Vatikan je po uvedbi normalne uprave v zavodu sv. Jeronima pričakoval, da bo naše poslaništvo pri Vatikanu zavod predalo v roke redni upravi. Naše poslaništvo je bilo z aktom Vatikana oktobra 1924. naprošeno, da se uprava imetja prepusti posebnemu odboru petih oseb, ki bi sestojal iz samih Hrvatov-katolikov v Rimu. Prvi rektor Biasiotti lega odloka do danes šc ni izvršil. Biasiotti je kot rektor zagrešil več nekorektnosti, ki so našim gojencem bivanje v zavodu onemogoče-vale. Vsled tega je bil rektor primoran dati ostavko. Naš poslanik je bil pri kardinalu Vanutelliju in mu izročil noto, ki zahteva, da se v slučaju, ako dasta ostavko Biasiolti in Butkovič, takoj izročijo ključi poslaništvu.
Ta akt je bil za Vatikan žaljiv, ker je zavod sv. Jeronima popolnoma notranja zadeva Vatikana. Sv. oče je izdal odredbo, da se demisija rektorja in vicerektorja sprejme, istočasno je imenoval Nardonija.
Še bolj žaljivo je bilo za Vatikan to, kakor se čuje, da jc naš poslanik pri Vatikanu posredoval pri Kvirinalu in zaprosil za pomoč italijansko vlado proti ukrepom Vati-kana. Ta pomoč je bila odbita. Zato vprašam g. ministra:
1.	Ali hoče naša vlada strogo spoštovati cerkveni značaj zavoda sv. Jeronima v Rimu?
2.	Ali je minister obveščen o netaktnem postopanju našega poslanika pri Vatikanu?
3.	Ali hoče minister ukreniti, da se s takim postopanjem napeti odnošaji med našo državo, katoliško cerkvijo in njenim vrhovnim poglavarjem zopet uredijo?
4.	Kaj hoče minister z ozirom na neresnične vesti, ki jih časopisje tc dni objavlja o zavodu sv. Jeronima in ki imajo eden in isti izvor v Rimu, ukreniti, da nc bi nepovolj-no delovale na končno rešitev.
Belgrad, 16. novembra 1925.
Dr. Josip Hohnjec, narodni posianc;
TISKOVNA SVOBODA V ITALIJI.
Rim, 16. nov. (Izv.) Glasilo ljudske stranke »II Popolo« je prenehalo izhajati.
POSLEDICE LOCARNSKE POGODBE.
Pariz, 16. nov. (Izv.) Nemški poslanik postane član velcposlaniške konference, v vojaško kontrolno komisijo oa bo imenovan neki nemški general
Židje:
Združena židovska stranka
Skupaj . . 247.901 ..... 79.714
100.658 2 59.913 —
rcegovim.
;ec v
VELIKANSKI SHOD DR. KOROŠCA V MOSTARU. — HRVATSKO LJUDSTVO SE ČIMDALJE BOLJ ODVRAČA OD RADIČA.
Zagreb, 16, (Izv.) Včeraj je imel dr. Ko-
rošec v Mostaru javac zborovanje. Največja dvorana v mestu jc bila nabito polna. Dr. Korošec je govoril o zunanji in notranji p '"iki in kritiziral delovanje Raci'če ve stranke. Zborov" H so dr. Korošcu burno pritrjevali. Ogromna večina Hrvatov je obrnila hrbet po-
gubni protihrva'eki in protikatoliški politiki Stepana Radiča. Dr. Korošec in predsednik HPS Barič . jsta prihodnje dni imela shode po vseh važnejših krajih Hercegovine. Dne 25. novembra bo v Mostaru seja vodstva HPS za ur- -rgovino, na kateri bosta govorila dr. Korošec in Barič,
VELIK NAPREDEK ČEŠKE LJUDSKE STRANKE. Prega, 16. nov. (Izv.) Po dosedanjih rezultatih so dobili v takozvanih historičnih deželah, t. j. na Češkem in Moravskem glavne stranke:
republikanski agrarci	686.200 glasov
ljudska stranka	664.500 „
komunisti	657.900
češki socialni demokrati	555.900 „
češka socialistična stranka 552.200 „ češka obrtna stranka	275.280 „
narodni demokrati	236.200 „
nemška kmetska zveza	425.100 „
nemški socialni demokrati 410.600 „ nemški krščanski socialisti 313.000 „ nemška narodna stranka	237.500 „
nemški narodni socialisti	168.000 „
Praga, 16. (Izv.) Izid volitev v praškem volivnem okrožju: Volivnih upravičencev 532.008, volilo je 514.000. Količn:k je 19.164. Izvoljenih je 18 poslancev, 6 mandatov estane za drugi skrutini' Dobili so: Češki soc. demo-krati . . 52.236 (2 mand.) nemška narodna stranka . 5.226 (0 mand.) češka obrtna stranka . . nemški soc. demokrati . . nemška kršč. soc. stranka
34.998 (1 mand.) 4.403 (0 mand.) 1.120 (0 mand.)
stranka dela ...... 13.243 (0 mand.)
komunisti..............76.502 (3 T^nd.)
narodni demokrati . . .	57.334 (2 mand.)
češka socialistična stranka	87.195 (4 mand.) republikanski agrarci . , 82.004 (4 i "d.) ljudska stranka .... 53.104 (2 mand.)
nemška kmetska zveza . .	1.176 (0 mand.)
zionisU ..............6.374 (0 mand.)
Vclivnega izida so najlažje veseli pristaši češke ljudske stranke (Šramek). Izšla je iz boja po dosedanjih rezultatih v historičnih čeških deželah kot druga najmočnejša stranka. Že v starih čeških mejah je napredovala za 7—8 mandatov. Ni dvoma, da bo Hlinkcva slovaška ljudska stranka tudi prišla ojačena v novi parlament in da bodo torej češke svobodomiselne stranke morale še bolj ko doslej računati s katoliško akcijo. Primeroma dobro so se držale tudi ostale stranke dosedanje vladne večine, vendar se zdi, da bo vlada'oča petka vsaj v dosedanji obliki težko obstala. Socialni demokratje, ki so igrali doslej veliko vlogo, so silno izgubili v korist komunistov. Udeležba je bila sorazmerno ve'ika. Končnik preračunavajo na 22.000 Treba računati seveda, da volijo meški in ženske.
IZID VOLITEV LETA 1920.
Pri zadnjih volitvah, ki so se vršile 18. aprila 1. 1920., je bil izid sledeč:
		Število	Število	Število	Število
Češke stranke:		glasov mandatov za poslansko zbornico		glasov za	mandatov senat
1. Socialni demokrati ....		. 1,590.520	74	1,466.958	41
2. Ljudska stranka (Šramek +	Hlinka) .	699.728	33	622.406	18
3. Republikanska agrarna stranka . . .		603.618	28	530.388	14
4. Socialistična stranka (Klofač)		500.821	24	373.913	10
5. Narodni demokrati ....		387.552	19	354.561	10
6. Slovaška narodna stranka .		242.045	12	181.289	6
7. Obrtna stranica.....		122.813	6	107.674	3
8. Socialistična zveza ....		58.580	3	3.050	—
9. Stranka malih kmetov . .		42.670	—	21.931	—
10. Neodvisna stranka ....		5.252	—	—	—
11. Slovanska socialna stranka .		22.024	—	—	—
	Skupaj .	. 4,255.623	199	3,662.170	102
Nemške stranke:					
1. Socialni demokrati ....		689.589	31	593.344	16
2. Nemška zveza.....		328.735	15	284.720	8
3. Kmetska zveza.....		241.747	11	210.700	6
4. Kršč. socialisti.....		156.751	10	141.334	4
5. Demokrati.......		32.595	5	21 199	3
6. Neodvisni socialisti ....		7.630	—	—	—
7. Združene nemške stranke ,		129.013	—	112.471	—
	Skupaj . ,	. 1,586.060	72	1,363.768	37
Madžarske stranke: ■					
1. Kmetska stranka ....	• • • a	26.520	1	40.302	1
2. Narodna stranka ....		4.214		_	—
Začasna »rešitev« vladne krize.
VUKICEVICA BO ZASTOPAL MIŠ A TRIFU NOVIC — RADIČ JE ZOPET PROPADEL — SKUPŠČINA SE PO SPREJETJU DVANAJSTIN ODGODI IN SE OTVORI ODLOČILNA KRIZA VLADE - BOJ MED DVEMA STRUJAMA V RADIKALNEM KLUBU.
Vladna kriza na
Belgrad, 16. nov. (Izv.) Borba, ki se je vodila te dni med različnimi strujami za rešitev sedanje vladne krize, se je danes zaključila s tem, da je ostavka ministra prosvete sprejeta in da je za njegovega zastopnika imenovan sedanji minister za vere Miša Trifuno: vič. Upoštevati je treba dejstvo, da je Trifu-novie odločen pristaš struje, katere zastopnik je bil Vukičevič. Ta začasna rešitev krize je znamenje, da je Vukičevičeva struja dosegla znatne uspehe.
Kriza je bila rešena raditega, ker se mora v prihodnjih dneh rešiti vprašanje proračuna in novih dvanajstin, katere je treba do konca tega meseca v skupščini sprejeti. Rešitev je kompromisnega in začasnega značaja. Iz vladnih krogov se sliši, da bo skupščina samo par dni zasedala, da bo odglasovala dvanajstine, nakar bo odgodena. Nato se bo kriza znova otvorila v znamenju boja za zmago te ali one struje.
Zanimiv moment v tej začasni krizi je dejstvo, da Stjepan Radič, o katerem so mnogi režimski listi razglašali, da bo prosvetni mini-
ster, n« pride v vlado. Izpostavljen je novemu ponižanju. Poudariti je treba tudi to, da je Stjepan Radič sam po svojih agentih v Belgradu razširjal vesti, da bo prevzel prosvetno ministrstvo.
Ta stvar je zanimiva za zakulisno borbo, ki se je vršila pri tej zadnji krizi. Splošno prepričanje je, da se vlada v sedanji sestavi ne bo dolgo držala in da se mora odločilna borba čimprej sprejeti in začeti, ker je to v korist države, kajti v sedanjih razmerah je popolnoma nemogoče voditi zdravo državno politiko. Radikalni klub je sedanjo rešitev sprejel z odobravanjem, ker smatra, da bodo pri ponovni krizi imeli odločilno besedo drugi čini-telji, ne pa, da bi reševal položaj samo Pašič.
Radičevci so silno potrti, ker je njihov voditelj doživel novo blamažo in je spet izročen javni kritiki. To je sedaj že četrtič, da je Stjepan Radič moral ostati izven vlade. Splošno mnenje je, da bo Stjepan Radič moral doživeti še novo ponižanje, preden ga bo Pašič sprejel v vlado.
VZROK: TEŽKO FINANČNO STANJE IN BREZPOSELNOST.
Varšava, 16. nov. (Izv.) Ministrski predsednik Grabski je s celokupno vlado odstopil.
Varšava, 16. nov. (Izv.) Kot vzrok krize navajajo padec poljske valute, ki ga Grabski ni mogel preprečiti, v drugi vrsti pa visoke zahteve, ki jih postavlja poljska vojaška uprava na državni proračun. Vojaške zahteve zastopa z veliko vnemo maršal Pilsudski, ki je predsednika poljske republike Wojciehovske-| ga v posebni spomenici opozoril, da so vojaške zahteve bile že dvakrat zavrnjene, kar | povzroča v armadi vedno večje nezadovoljstvo.
Varšava, 16. nov. (Izv.) Grabski navaja kot vzroke svoje demisije padec poljske valu-j te in silno brezposelnost. Poljska industrija
se nahaja v težki krizi, ker jo tlači občutna nemška konkurenca, zaradi napetega razmerja do Rusije pa ne more pošiljati svoji izdelkov na daljni vzhod kot nekdaj. Položaj zahteva nujno, da se strankarski boji ublaže in da pride na krmilo močna vlada, ki bi vživala vsestransko zaupanje in avtoriteto.
Varšava, 16. nov. (Izv.) Minister za vnanje zadeve Skrzynski je izjavil, da na podpis locarnske pogodbe odstop vlade ne bo vplival, ker za podpis ni potrebna odobritev državnega zbora.
Varšpva, 16. nov. (Izv.) Včeraj so trajala ves dan posvetovanja strankarskih voditeljev. Kriza še ni rešena.
»J
iS I
V
Jugosiov. klub predložil nujen
zakon za nomoe poplavljencem.
Belgrad, 16. nov. (Izv.) Kakor smo že poročali, so poslanci Jugoslov. kluba takoj, ko so dobili vesti o velikih poplavah, storili potrebne korake. Na jutrišnji seji pride v razpravo nujni predlog, ki so ga poslali poslanci Hohnjec in tovariši. Ta predlog se glasi:
Narodni skupščini!
Strahovite poplave v Sloveniji so storile ogromno škodo, ki znaša več sto milijonov dinarjev. Da bi se oškodovanim nudila potrebna pomoč, mi je čast predložiti narodni skupščini, da sprejme nujen
Zakon o nujni pomoči oškodovanim po poplavi v Sloveniji:
1.	Vlada se pooblašča, da na račun nujne začasne pomoči od poplave poškodovanim v Sloveniji da 25 milijonov dinarjev.
2.	Zakon stopi v veljavo, čim ga podpiše kralj.
Belgrad, 16 novembra 1925.
Predlagatelji narodni poslanci dr. Hohnjec in tovariši.
Posl. Srak za takojšnjo uki-njenje Izvozne carine na konje, svinje h govedo.
Belgrad, 16. nov. (Izv.) Kakor znano, je
na seji, ki razpravlja o carinskem tarifu, bil sprejet predlog opozicije, da se ukine izvozna carina na konje, svinje in govedo. Ker bo pa ta carinski tarif stopil v veljavo, kadar bo sprejet v plenuniu narodne skupščine, kar bi znalo trajati nekaj mesecev, je poslanec Suš-nik poslal na kmet. ministra vprašanje, da se te carine takoj ukinejo, oziroma da se glede tega sporazume s finančnim ministrom.
Veliko nazadovanje radičevcev in radikalov na zagrebški univerzi.
Zagreb, 16. (Izv.) Včeraj so se vršile na zagrebški univerzi volitve za Jugosl. akad. podporno društvo, Dobili so: samostojni demokratje 261 glasov (8 odbornikov), blok da-vidovičevcev, Orjunašev, Triglavanov in zem-ljoradnikov 250 (8), blok radičevcev in njihovih di&identc 126 (4), skupina katoliških akadei..."':ov 121 (3), skupina marksistov in hrvatskih repuflikancev 46 (2), radikali 53 (1). Radičevci in radikali so od zadnjih volitev padli za 50 odstotkov.
že zopet taltaši.
Atene, 16. nov. Tukajšnji listi poročajo: Ravno ko je mednarodna komisija, ki preiskuje nedavne dogodke na grško-bolgarski meji, zborovala, je četa bolgarskih k.omitašev iz Kule prekoračila mejo med grškima stražama št. 80 in 81 ter vdrla v vas Hodovo.
London, 16. novembra (Izv.) V palači diktatorja generala Primo di Rivera je izbruhnil požar, ki je uničil skoro celo drugo nadstropje palače, kjer se je nahajala vojaška pisarna za vojskovanje v Maroku. Uradno poročajo, da je požar slučajno nastal, ker se je pokvarila v podzemlju postavljena naprava za centralno kurjavo. To poročilo pa je malo verjetno, ker je ostalo podzemlje in prvo nadstropje nepoškodovano.
London, 16. nov (Izv.) Iz Madrida poročajo, da so prišli ua sled veliki zaroti višjih častnikov proti diktatorju de Riveri. Policija je zaprla veliko število častnikov, posebno onih, ki so znani kot pristaši prejšnjega ministrskega predsednika Weylerja. Primo di Rivera dolži prostozidarje, da so skovali zaroto proti njemu, in ie dal vse framasonske ložo v Španiji zapreti.
Upor Oruiov zoper
Pariz, 16. nov. (Izv.) »Newyork Herald« poroča, da so Francozi znova obstreljevali Damask. Po hudih bojih se je upornikom namreč posrečilo prodreti v mesto pod vodstvom Hasan-el-Harota, Francozi pa so začeli streljati na oni del mesta, ki so ga bili uporniki zasedli.
London, 16. nov. (Izv.) Angleži pošiljajo na mejo pod njihovim varstvom stoječega ozemlja znatna pojačenja, da preprečijo prehod upornikov v Irak in v Mezopotanijo.
Jeruzalem, 16. nov. (Izv.) Uporniki so razdrli prekope za namakanje vrtov in njiv v okolici Damaska.
London, 16. nov. (Izv.) Ta teden priča-
kujejo obisk novega francoskega komisarja za Sirijo v Londonu. Za novega komisarja je imenovan bivši senator Jouvenel, ki bo imel s Chamberlainom daljšo konfercnco, predno odide na svoje novo službeno mesto.
London, 16. nov. (Izv.) »Times« poročajo iz Bejruta, da so uporniki napadli naselbino Duma blizu Damaska, a brez uspeha. S par-nikom »Ambroise« so se pripeljali v Bejrut močni oddelki francoskega topništva.
Bejrut, 16 nov. (Izv.) Uporniki so napadli vas Kavkaba, kjer je padlo v boju okoli 200 ljudi. Prebivalci, ki niso imeli dovolj streliva, so se umaknili. Uporniki so pomorili več kristjanov, muslimanom pa so prizanašali.
sredstvo, Ui s?a	preprečuje razve. K<>
citete, za u.Tiivanjo poni. U ^ ' ,vnžo»t. Vsak .lan in dale licu rolac enl&ki iz.ff «	lekarnah, dro-
ITALIJA IN NJEN DOLG V AMERIKI.
Rim, 16. nov. (Izv.) V soboto je bila podpisana pogodba o poravnavi italijanskega vojnega dolga Ameriki. Sporazum sta podpisala ameriški finančni državni tajnik Mellon in italijanski delegat Volpi. Italijanska vlada namerava najeti sedaj v Ameriki večje posojilo v znesku 50 do 100 milijonov dolarjev. Italija bo plačala v 62 letih 20 odstotkov prvotnega dolga, skupaj okoli 56 miljard lir.
ANGLEŠKO DELAVSTVO PROTI MUSSOLI-NIJU.
London, 16. novembra (Izv.) Kakor poroča »Westminster Gazette«, so sklenili voditelji angleške delavske stranke Mussolinija družabno bojkotirati, če bi prišel v London k podpisu locarnske pogodbe. Mogoče se bodo delavskim parlamentarnim zastopnikom pridružili še drugi angleški poslnnci. Poslanec Ammon, ki je bil za časa delavske vlade parlamentarni tajnik admiralitete, je izjavil, da je treba proti potovanju Mussolinija v London javno protestirati, ker ne spoštuje niti osebne niti tiskovne svobode.
Rim, 16. nov. (Izv) Parlament je sklican za 18. novembra. Nenadno sklicanje parlamenta je vzbudilo veliko pozornost. Utemeljuje ta korak s tem, da hoče dati Mussolini odobriti | nekaj zakonov, ki bi gospodstvo fašizma končnoveljavno utrdili. Na dnevnem redu stoji zakon, ki izroča ministrskemu predsedniku neomejeno oblast in sindikalni zakon. O novih zakonih piše >Idea Nazionale«, da pomenijo zadnji sunek za demokracijo v Italiji.
Rini, 16. nov. (Izv.) Po novem sindikalnem zakonu bodo smele zastopati interese delavstva samo fašistovske in nacionalisiične de-| lavske organizacije. Organizacije, ki bi bile | včlanjene v kakšni mednarodni organizaciji, niso dovoljene. Uradniškim organizacijam je
strogo prepovedati štrajkati in sicer ne le državnim in občinskim uradnikom, ampak tudi uradnikom v onih privatnih podjetjih, ki imajo za državno upravo kakšen pomen.
Rim, 16. nov. (Izv.) Po novem zakonskem načrtu o pravicah ministrskega predsednika bo imel ministrski predsednik sledeče pravice: Dnevni red v parlamentu niora odobriti ministrski predsednik. Kdor bi stregel ministrskemu predsedniku po življenju, tega čaka dosmrtna ječa. Kdor ga razžali z besedo, bo zopet obsojen do 30 mescev. Ministri so odgovorni za svoja dejanja kralju in ministrskemu predsedniku. Kralj izvršuje svojo oblast po ministrskem predsedniku.
Na beležko »Jutra« z dne 14. nov. 1925 »Vatikan za Jugoslovene v Italiji«: »Niti en slučaj ni znan naši javnosti, da bi Vatikan zavzel nepristransko stališče napram slovenskim in hrvatskim duhovnikom ter pravicam našega naroda v Italiji« — poživljamo »Ju-
I tro«, naj pogleda list »Edinost« v Trstu z dne | 26. avg. 1921 št. 202 in naj čita uvodni članek: Benedikt XV. proti isterskim nasilstvom. »Častitemu bratu Angelu Bartolomasiju, tržaškemu in koperskemu škofu Benedikt XV.
Z veliko žalostjo smo doznali od raznih strani, da mučijo in trpinčijo nekateri hujskači večino onih istrskih duhovnikov, ki imajo skrbeti za vero ter hrvatske in slovenske vernike.
Znano nam je, da so postali ti duhovniki vsled krutega preganjanja teh zlohotnežev žrtve krvavih surovosti in vsakovrstnega za-sramovanja, čeprav jih morejo le enega zločina obdolževati, da so namreč iste narodnosti in istega jezika kakor njihovi verniki, ki
Polonca Juvanova.
(Ob petindvajsetlelnici njenega umetniškega delovanja.)
Ker praznuje gospa Polonca danes zvečer 25 letnico svojega umetniškega delovanja na deskah naše drame, sem jo obiskal na njenem domu v želji, da nam pove kaj o svojem življenju. In kot se vsak najraje spomni svojega prvega samostojnega koraka v svet, tako se je tudi gospa dotaknila početka svoje umetniške karijere. Takole pripoveduje:
Veselje do gledališča sem imela, ko sem še hodila v šolo k častiti m seslram uršulinkam. Tam so me uporabljali prav radi za deklamacije ob različnih prilikah, za cerkveno petje itd. Slučaj pa je hotel, da je v isti hiši kot moji starši stanovala gledališka garderoberka. Ta me je nekoč iz usmiljenja vzela s seboj v gledališče. Borno oblečeno, v velik koc zavito dekletce je posadila ta usmiljena duša na balkon v opernem gledališču. Kakšni občutki so me takrat obhajali, ne morem povedati. Vem le, da mi je srce silno utripalo, igrali so »Za pravdo in srce«. Vsak večer sem molila za očeta in za svojo dobro boterco, kt mi je bila druga mati. Tudi ta večer po mojem prvem po-setu gledališča sem pokleknila pred počitkom k molitvi. Toda nisem mogla moliti niti spati. Pred mojimi očmi so vstajale očarljive slike, mamljive besede so me vodile v doslej nepoznan svet... Hotela sem videti, spoznati te bajne osebe, ki so mi s svojim teatrom prevrnile dušo. Zvedela sem, kje	jejo in tako sem vsak dan po-
stajala ua . .,»;u;u in si ogledovala te ljubljene ljudi.
sem že z dvanajstimi leti prav dobra
eerk' ::•> pevka. Takrat so rabili za operni zbor ne'' ;i n h moči. rečeno je bilo, da naj se reflek-
io p
rot-tMl* n ,ft 7 rti n
nedelj- med
11 in 12 uro v Narodnem domu. To je bilo "ime kot nalašč. Pripravljala sem se temeljito za to
preizkušnjo. S sestro usmiljene garderoberke, ki je tudi hotela k teatru, sva neumorno prepevali: »Kožic ne bom trgulac. V nestrpnem pričakovanju je prišla tista nedelja. Oblekla sem se v praznično obleko, odela lepo židano ruto in hajd! Čakala sem na stopnicah. Odpro se vrata sobe, iz. katere so doneli lepo ubrani akordi klavirja in pred me se postavi sam kapelnik Benešok. Vpraša me, kaj da žolim. Ker sem bila vedno korajžna, sem vseeno malce boječe povedala, zakaj sem prišla, 'io-zaupljivo me je premotril od nog do glave in me povabil h klavirju. Pela sem odlično. Očividno zadovoljen mi je kapelnik rekel, da me bo o rezultatu pismeno obvestil. V strahu, ali bo ali ne bo, sem prejela sporočilo, da sem angažirana za 8 gld. mesečne plače. Moje želje so se s tem izpolnile.
Začelo se je povsem nova življenje novih potreb. Sram ine je biio pred kolegicami, da bi prihajala k vajam v obnošeni obleki in stari ruti, zato sem si za vaje izposojala svileno ruto. Čutita pa sem kmalu potrebo po klobuku. Bila sem stalen gost pred izložbo modistke in vse moje želje so se osredotočile na lep rujav klobuček z živordečo pentljo. Ko sem prejela prvo plačo, sem ga prav na skrivaj kupila za 2 gld. Kot je predpisovala tradicijo, da mora za pivo plačo biti likof, smo šli po vaji k »Belemu volku«. Jaz v novem klobuku in s prvim cvenkom pod palcem. Po likofu se mi je ponudil pokojni Krajnc. da me spremi domov. Zakaj pa ne? No, in me je spremil Mati pa. ki jo začutila, da ima revše denar, me je iskala in nošla. Domov grede sva jo srečala, seveda me v klobuku ni spoznala, ker sem pa bila v govorjenju precej glasna, sklepam, da me je vendar pregledala, ker naenkrat lopne po ubogem Krajncu dežnik. Lopne enkrat, lopne dvakrat. Salament, šlo je zares. Prva moja slerb je bil novi klobuk. Skrila sem ga za hrbet, za klofute pa nisem marala Med dolgo pridigo me je revo gnnla domov. Na šentjakobskem mostu se spomni na moj klobuk. Morala sem ji gr. dati in bridko mi je bilo uri srcu, ko aa ie sprejela hladna Ljubljanica
REnsnassBflaSTCBra irsnczsm »SMeaflSBBjncBraSDEatt: -t nvsMMHi
v svoje naročje. Pozneje se je mati sprijaznila i
s klobukom i z gledališčem.
Gospod, te zgoube se najraje spominjam.
Pa naprej.
Ker so šlo moje težnje predvsem za dramo, sem vstopila, v.lnemannovo dramatično šolo, kjer sem spoznala svojega moža. Inemann mi je rekel: Talent ste — samo nerodni ste in jecljale « Dal mi je nasvet, kako se iznebim lega zla in v par letih trdega dela sem govorila popolnoma gladko.
Prosila sem vsakega novega intendanta — takrat so se menjavali zelo pogosto — da bi me I dodelili k urami, dokler se me ni končno, ne vem več kateri intendant, usmilil. Mnogo truda in silne 1 energije lne je stalo, preden so mi verjeli, da I sem z.i dramo uporabna. Do 1. 1908. sem toliko napredovala, da so mi zaupali Majdo v »Divjem lovcu«. Moja prva glavna vloga. Takratni ravnalelj drame pok. Jgn. Borštnik se je močno zavzel zame. Od ni- gove velike umetnosti sem imela največ. Od 1. 1018. dalje mi je g. Nučič s svojo natančno in umetniško režijo pripomogel do marsikakega I uspeha. Njemu se imam tudi zahvaliti, da sem po vojni ostala pri drami.
Katere \loge igrate najraje?
Temperamentne žene, v katerih se morem na odru izživeti. Sicer pa se no omejujem na stroko, in igram vse.
Kako študirale?
fledkokdaj z vlogo v roki Takole na cesti na sprehodu. Na odru poskušam, doma predelujem, pilim, dokler nisem čim bližje svojemu zamisleku.
Imate tremo pred proslavo?
Kljub grenkim kapljam, ki so mi ob tej priliki padle v kupo veselja in ki so mi izvabile solze v oči — sem dobre volje. Želim le. da bi bilo že vse za menoj, da bi spel mirno igrala dalje v svojem preljubem teatru.
Poslovil sem se od prijazne, ljubeznive gospe. Ko nem v dežovnem večera sfop:\l po ljubijnn^kib | ce : h, sem ji bil hvaležen, da >a vz.Iiž.hIu «>lili 25 let na slovenskem odru.	'
Zakleti grad.
Romantična igra v petih dejanjih. Spisal dr. Alojzij Remec. (K današnji krstni predstavi v Narodnem gledališču v Mariboru.)
V najskroninejši obliki in čisto tiho je prišel skromni Lojze Remec prvič namerjat korake na gledališke deske v Maribor 1U. VI. 1921. 1. z »Učiteljico Pavlo«, llinko Nučič in V. Podgorska sta bila nosilca njegovega resnega dramatičnega prvenca. Od takrat pa je prihajal L. Remec leto za letom v Maribor: pokazal nam je »Klrke«, »Užtt-karje« in j Magdo«, kjer je rastei, pa padal, a plus je bil vedno večji ko minus. Danes pa slavi mariborska Talija že L. Remčevo pelo krstno predstavo, ki je že zase mali jubilej.
Tokrat nam pokaže Remec »Zakleti grade, romantično igro iz časov kuge koncem šestnajstega stoletja, ki se je vršila v Vipuvski dolini nn gradu, ki ga več ni, in v vasi pod njim. To je tudi snov L. Reničevca znanega pripovednega spisa ali zgodovinske novele -sAnno domini«, ki je natisnjen v 25. letniku (1912) Doma in Sveta. Fabulo današnje igre je pisatelj oblikoval torej dokajšnjo-'dobo let in ji končno dal okvir, kakor ga bomo videli drevi na odru. Osrednje osebe igre so grof Ludovik de Vacano in njegov brat Leonhard ter grofica Katarina, Leonhardova žena. Zunanje obileSje pa nudijo shobr. Rok Križaj, Marjetica, razno grnj-sko osobje in vaščani. Dejanje se počne in raste iz igre na kocke treh bratov de Vacano, Ludovika, Leonharda in Hanibala, najmlajšega, ki je igral za svoj delež po očetu. Od vina in strasti razgreti se bratje med seboj spro, kjer zabodo Leonhard v silobranu Hanibala do smili. Da dobi odpuščenje in opore svoj greh za prelito bratsko kri, se naooii Leonhard na spokorno pot v Rim in v San .laso v Comnosieli Zelo všečna oseba v igri je sholar izvenzakonski sin grofa Leonharda Sholar jo prava pravcata sholarcko in trub; lurska postava še»t najslega stoletja in dale iizri naiveč romantičnem
so jim bili od zakonite ccrkvene oblasti v skrb izročeni, da te vernike ljubijo in jemljejo v zaščito. Še bolj pa nam tare srce, da se te grozote izvršujejo nekaznovano. To povzdiguje nesramnost omenjenih zločinskih ljudi, podpira njihovo nasilje ter vliva še večji strah in še večjo potrtost v dušo ne-oboroženih žrtev. ... Moramo v imenu naše papeške oblasti odločno obžalovati, da se iz nezdravih nagibov tako hudo in tako nezmerno krši pravica in človečnost, itd. v Rimu pri sv. Petru z VIII. 1921. — Benedikt XV.«
To papeževo pismo je škof dr. Bartolo-masi zaukazal prebrati v vseh cerkvah škofije tudi italijanskim vernikom. S tem si je nakopal tako sovraštvo fašistov, da se je moral dvakrat umakniti iz škofije in slednjič, ko je branil neustrašeno in vztrajno slovansko duhovščino in pravice našega jezika v ccrkvi, je moral v 1. 1923. za vselej zapustiti škofijo, kakor škof dr. Karlin. Bivši vojni italijanski škof ni poslal italijanskih duhovnikov v slovanske župnije, temveč je pustil te župnije rajši prazne, kakor da bi se verno slovansko ljudstvo poitalijevančevalo. Pač pa je italijanska vlada proti volji Vatikana nastavljala malovredne italijanske duhovnike za svetne učitelje na novoustanovljene italijanske šole v slovanske kraje Istre. Proti izgonu naše duhovščine po odbiti opciji je škof dr. Bartolo-masi pri Vatikanu in Mussoliniju v Rimu zastavil vso svojo škofovo avtoriteto, da se je rajši odpovedal škofiji, kakor da bi gledal nasilne izgone slovanskih duhovnikov. Vsa nasilja in izgoni naše duhovščine so pač posledica rapallske pogodbe, ki je dala italijanski vladi v roke neomejeno in napram nikomur odgovorno moč nad slovansko manjšino, ne da bi naša država vedela izposlovati kakršnokoli varstvo Slovanom! Ali je to pogodbo podpisal Vatikan? Ali jc niso podpisali ministri SHS v Belgradu? Kaj pravite na to gospodje pri »Jutru«?
In kako se skrbi za naše izgnane duhovnike, žrtve rapallske pogodbe? Za mesečno pokojnino 87 Din in 50 par ali dnevno 2 Din, reči dva dinarja in 90 par. Kako naj ti bivši požrtvovalni delavci na prosvetnem, narodnogospodarskem in socialnem polju med našim narodom Istre, žrtve fašistovskega nasilja s tem žive?
»Napredna fronta« se je spet izkazala. Sedaj, ko italijanske oblasti tržaški »Mali list« številko za številko plenijo, mislijo nekateri »državotvorni« elementi, da je prilika, da glasilo krščansko-socialnega gibanja v Trstu in okolici definitivno ubijejo Česar ne zmore fašizem, to naj bi izvršila v polni meri časnikarska kampanja, ki jo vse slovensko protikatoliško časopisje soglasno vodi. »Slov. Narod«, »Narodni dnevnik« in »Julro« vsi so se znašli v bratskem objemu, da denuncirajo »Mali list« kot nekak protinaroden list. Za nas je vseeno, ali so to grdo našemu ljudstvu v Primorju tako škodljivo gonjo začeli tržaški takozvaui »narodni« krogi ali je zrastla med ljubljanskimi svobodomiselci, v vsakem slučaju jo smatramo za atentat na močno narodno slovensko pozicijo v Italiji. Gospoda dobro ve, da je >MaIi list« vedno pisal v najodločnejšem narodnem duhu, sicer bi ga Italijani ne zaple-njali, da pa raznih iger takozvanih »narodnjakov« ne more odobravali, je čisto jasno, ker ni kak kapitalističen list, ampak ljudski. Vedno je bila največja pegreška tržaških »voditeljev«, da niso znali med ljudstvo, danes se to kruto maščuje, ko pa skuša ljudski list zanesti narodno zavest med široke sloje, ko hoče v narodu utrjevati tisti temelj, na katerem se je edino ohranila narodna zavest v časih narodnih preganjanj, ko se zavzema za krščanstvo nasproti brezverskemu svobodomiselstvu, tedaj pa lop po ljudskem glasilu. To je narodno
delo gotovih krogov!! Gospoda naj čisto določno ve, da ne boste ubili krščanskega gibanja v Primorju, četudi bi se vam posrečilo ubiti zaenkrat njegovo ljudsko glasilo. Napadi na našega »Domoljuba«, ki so bili prav tako surovi kakor so sedaj na »Mali list«, so mu pomagali, da je ljudstvo znalo med »gospodo« ločiti poštene ljudi in tiste, ki iščejo sebe, isti učinek bodo imeli napadi na »Mali list«. Ne bomo naštevali, kako so svobodomiselni tržaški listi — ne izvzemši »Edinost« — napadali poslanca dr. Besednjaka, kako naša društva in naše gibanje, nikar pa naj si ne domišljajo, da bodo s kampanjo, ki jo vodi ljubljansko liberalno časopisje, koga prisilili, da bi mirno prenašali krivico, ki jo trpi naše ljudstvo in njegovi voditelji. V tržaške razmere in medsebojne spore Slovencev onstran meje se mi nismo vmešavali, ker vemo, da to škoduje skupni stvari, zato je tembolj obsojati, da skušajo izvestni krogi, ki nimajo čuta odgovornosti napram skupnim interesom naroda edinstveni nastop slovenskih krogov ob napadu na »Edinost« izrabiti za naskok na »Mali list«.
Gospoda, mi nismo boja začeli in ga ne maramo, če nas pa no pustite v tej točki v miru, bomo vračali milo za drago. Če trpi narodna stvar v Primorju, boste vi nosili odgovornost.
Volitve v delavsko zbornico delajo skrbi »Jutru«, ki se spet boji »klerikalcev« in kliče zato na boj proti njim. Kdaj bodo volitve v delavsko zbornico je stvar vlade, proti kateri smo v opoziciji, in torej ni na nas, da bi o tem času odločevali, odkrito pa povemo že danes, naj so volitve kmalu ali kdaj kasneje, da smatramo delo v delavskih zbornicah za tako važno, da ne bomo držali rok križem, kadar pride bo boja, naj je to demokratom prav ali ne. Ker cenimo važnost delavske zbornice in želimo, da bi res delale in ne obstojale samo na papirju, tudi želimo, da bi bil volivni boj tak, da je potem lahko prijeti za delo. Naj že torej pride do kakega dogovora z nasprotnimi strankami ali ne, gotovo je, da bodo demokratje, ti veliki prijatelji delavstva, prišli zelo malo v poštev, da pa bo SLS oziroma delavstvo njenih vrst izšlo kot vselej močno bodisi iz boja ali iz dogovora.
Zvezo avtonomnih slovenskih mest so ustanovili 16. t. m. na ljubljanskem magistratu. Tozadevnega seslanka so se udeležili po^g ljubljanskih gg. gerenlov mariborski župan dr. Leskovar, celjski župan dr. Hrašovec in ptujski župan dr. Senčar.
Grosuplje. Da preprečimo nadaljnje blatenje naše občine pred zunanjim svetom, kakor da ne bi bila po ogromni večini z vso odločnostjo v taboru SLS, izjavljamo podpisani odborniki, da smo bili, smo in ostanemo zavedni pristaši Slovenske ljudske stranke. Vse ovire, ki so se nam stavile pred volitvami, smo premagali, zmagali bomo tudi nad intrigami, ki jih poskušajo zanesti med nas ljudje, ki nimajo z občinskim gospodarstvom ničesar opraviti. Laži, ki so se trosile o naši zvestobi do SLS bodo vedno spričevalo, koliko je verjeti poročanju nekaterih listov. — Miha Adamič, Praproče 15, Anton Rus, Galina 13, Franc Okoren, Grosuplje 10, Alojzij Bedenčič, Grosuplje 22, Jožef Garbas, Staravas 8, Jakob Bazja, Podgorica 8, Josip Mekle, Paradišče 1, Jože Mehle, Sela 23, Anton Mehle, Mala Staravas o, Marko Šircel, Dule 8, Janez Predalič, Slivnica 5, Franc Novljan, Jerova vas 4.
Zaupnike na deželi, ki smo jim poslali v razprodajo Koledar naše Kmetske zveze, prosimo, naj ga hitro razprodajo. Kar ga nc morejo razpečati, naj nam ga pošljejo nazaj. — Tajništvo JKZ.
Sedmi dan po -j- č. g. Matiju Okornu, be-neficiatu v Vogljah, bo 18. t. m. — v sredo — ob 10 v župni cerkvi v Šenčurju.
Smrtjia kosa. V Mekinjah pri Kamniku je dne 13. novembra umrl v visoki starosti g. Franc Plevel, zvest pristaš SLS. Bil je mož starih, kremenitih načel, globokoveren, neustrašen, do skrajnosti značajen. Globino in velikopoteznost njegovega srca so poznali zlasti oni, ki so v potrebi potrkali na njegova vrata.
Vsem vojnim oškodovancem-preč.aaom!
Odbor za vojno odškodnino v Mariboru naznanja in poziva vse vojne oškodovance, [ da se zanesljivo udeležijo važnega sestanka, kateri se vrši nepreklicno, na dan državnega praznika dne 1. deccmbra točno ob 9 dopoldan v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« v Mariboru. Udeležba je za vsakega vojnega oškodovanca zelo važna, ter zato prisotnost neobhodno potrebna.
Davčne pole za davek telesnih (ročnih) delavcev, katerega je sedaj vlagati na davkariji, je založila Knjigoveznica KTD v Ljubljani in se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Pola stane 1 dinar.
Zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo
zdravnika za splošno prakso na ambulatoriju v Mariboru. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
Velepotresi v veliki daljavi. Dne 13. t. m. popoldan so zaznamovali potresomeri pod Triglavom zopet izredno močne odmeve katastrofalnih potresov v veliki daljavi. Sodeč po vseh znakih, leže ognjišča zadnjih potresov v Tihem morju, morda tudi v Južni Ameriki, odkoder prihajajo skoraj vsako leto izredno močni seizmični pojavi, katere potresomeri vsega sveta, kakor danes beležijo z orjaškimi znaki. Ta dan ostane vsem na observatoriju v živem spominu kot tipični preludij zapečete živahnejše seizmičke periode. Ves dopoldan so sc montirale mramornate plošče kot podstavki najobčutljivejših scizmometrov. To je bilo dokaj dela, komaj pa smo opoldan zapustili postajo s štirimi na novo urejenimi aparati, jc začelo skoraj štiri ure trajajoče zaznamovanje na novi, vseskozi primerni podlagi. Vsa čast in hvala blagodušnim darovalcem mramornatih plošč, g. Krapežu in g. Vodniku, kakor tudi prijaznemu posredovalcu prof. g. J. Tratniku v Ljubljani.
Imenik glavnih ter nadomestnih porotnikov pri glavnih razpravah IV. porotnega zasedanja v letu 1925, ki se prične v Ljubljani dne 14. decembra 1925 dopoldne ob 9: Smuk Matija, Bevke 18, Vrhnika; Detela Ivan, Dob št, 13, Kamnik; Kajdiž Josip, M!ino 13, Radovljica; Jelene Peter, Sp. Lipnica 31, Radovljica; Ložar Avgust, Ljubljana, Rečna ul. 6; Bež&n Josip, Toplice 20, Litija; Jakopič Andrej, Zg, Laze 46, Radovljica: Beravs Janez, Predtrg 35, Radovljica; Bevc Franc, Vel. Preska 6, Litija; Alilin Vinko. Jezica 16, Ljubljana; Lovko Ivan, Begunje 33, Logatec; Ro-jina Ivan, Ljubljana, Sv. Jerneja cesta 59; Jereb Franc, Hraše 29, Kranj; Komar Ivan, Ljubljana, Krakovska ul. 13; Novak Lovro, posestnik, Pivka 6, Kranj; Oblak Ivan, Vrhnika 1; Adamič Josip, Zg. Domžale 25, Kamnik; Hafner Leopold, Školja Loka 10, Kranj; Bonač Ludvik, Begunje 27, Logatec; Dimnik Janez, Zalog 27, Ljubljana; Ignac Žnidaršič, Verd 6, Vrhnika; Pcrko Ivan, Zg. Šiška 7; Jerman Anton, Kapljavas 13, Kamnik; Suša Viktor, Zagorje 63, Litija; Caserman Franc, Vrhnika 274, Ljubljana; Glavič Jernej, Ljubljana, Celovška c. 23; Gornik Franc, Rakek 121, Logatec; Samotorčan M, Mala Ligojna 6, Vrhnika; Bokal Jožef, Po!j.:ne 25, Lilija; Krava-nja Anton, Begunje 31, Logatec; Ferjančič Iv., Gor. Logatec 11; Vrhovec Josip, Ljublj;:na, Poljanska c. 46; Jan Jakob, Pcclhom 10, Radovljica; Šetina Martin, Vrhnika 99; Krevljič Andrej, Potoki 12, Radovljica; Kaste'ic Ivan, Zalog pri Šmarju 1, Ljubljana. — Nado-
Nove lepe Jaslice
so pravkar došle, in sicer v raznih skupinah. Nekatere primerne za cerkve in kapele, druge pa za domove. Blagovolite si ogledati v PRODA-JALNI K. T. D. (prej H. N18man), LJUBLJANA,
mestni porotniki: Češkuti Bernard. Ljubljana, Stari trg 3; Zore Rudolf, Ljubljana, Sv. Florijana ul. 26; Fabiani Pavel, Ljubljana, Stritarjeva ul. 5; Malnar Jurij, Ljubljana, Vodnikov trg 3; Jeločnik Viktor, Vič, Rožna dolina 148; Jenko Avgust, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Urbanič Josip, Ljubljana, Miklošičeva c. 8; Boc Anton, Vič, Glince 46; Vato-vec Josip, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Bivši veliki župan dr. Miroslav Lukan oglaša, da prevzema pravna zastopstva in in^ tervencije v vseh strokah državne uprave, du posreduje pri serijoznih poslih vsake vrste, daje informacije, in da je ustanovil v svoji pisarni tudi davčni oddelek, pri katerem sodelujejo kvalificirani strokovnjaki. Dr Lukan ima v tem pogledu dolgoletno in obsežno prakso.
Papeško odlikovanje zagrebškemu županu. Povodom tisočletnice hrvatskega kraljestva je podelil papež Pij XI. zagrebškemu županu arhitektu Heinzlu konturni križ Gregorja Velikega. Odlikovanje je prinesel iz Rima in ga minulo soboto na slovesen način izročil odlikovancu nadškof dr. Ante Bauer.
Japonska umetnica v Zagrebu. Dne 28. t. m. nastopi v Hrv. glasbenem zavodu v Zagrebu japonska umetnica Hatsue Yuasa. Pela bo japonske in evropske pesmi in arije.
Vihar v Dubrovniku. V Dubrovniku je divjal v soboto hud vihar. Ladja »Kumanovo« ni mogla odpluti. Več ladij, ki so bile že na potu v Albanijo, se je moralo vrniti.
Povodnji v Primorju in Rosni. Vsled nalivov je zelo narasla Bečina in ponekod prestopila bregove-, delo pri zgradbi novega mostu Sušak-Reka je oležkočeno. — Strašni, doslej neznani nalivi so opustošili otok Korčulo. Voda je zalila vinograde, razrvala poti, poškodovala hiše in zaloge. — Okolica Sarajeva je pod vodo. Reke Miljacka, Zeljeznica, Zajevina in Bosna so izstopile in povzročile po poljih veliko škodo.
Hrvati sc izseljujejo. Te dni odpotuje iz Osjeka in okolice 40 družin v Brazilijo, kjer upajo najli boljšega kruha nego jim ga nudi domovina. Nadaljnjih 9 družin se izseli v Ar-gentinijo.
Pravoslavni redovniški naraščaj. Na re-
dovniški šoli v Belgradu so te dni zaključili nauke in kandidati polagajo sedaj izpite. Kandidatov je letos osem, ki jih na njihovo lastno željo takoj razporede po samostanih v Južni Srbiji. Med kandidati so štirje Rusi iz Karpat-ske Rusije, ki so se šolali na stroške srbske pravoslavne cerkve in se po dovršenih izpitih vrnejo v svojo domovino.
Nesreča. Dne 10. t. m. se je ponesrečil v gozdu Štefan Stare, posestnik v Makoši v ribniški dolini, ko sta s sinom prežagovala lcrle. V hipu, ko je bil drugi hlod odžagan, mu je stisnilo desno nogo k skali tako nesrečno, da so ga morali peljati v državno bolnico v Ljubljani. Nesrečnež trpi hude bolečine in je malo upati, da mu ohranijo nogo.
Nezgoda. Barnbič Antonija, 17 letna hči posestnika iz Travnika pri Loškem potoku, je lako nesrečno padla čez ograjo, da si je hudo poškodovala koleno desne noge. Prepeljali so jo v javno bolnico v Ljubljani.
Vlomljeno je bilo v noči od petka na sobolo (14. t. m. v trgovino Zadružnega doma v Zagorju ob Savi. Tat je odnesel manufakture razne vrste v vrednosti 12.000 Din.
Najboljše in naiceneiše kupite ma;s, volno, trikotažo, rokavice, nogavice, nahrbt-. nike za Šolarje in turiste, potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje pri
^ ej> s s s» i? e ? k a. i n c • u
LJUBLJANA, poleg Prešernovega spomenika (ob
i Na debelo!	vodi.I	Na malo l
me srk TEisiz&ajsFissz
»o* -.«.-—re^fl,
diha. Sploh pa se nam je zdelo pri branju igre, da je skušal Kemec dati v »Zakletem gradu« vsaki glavni osebi čisto izpiljen in izrazit značaj, to pa v prav večji meri ko v svojih dozdanjih dramah. Koliko se mu je posrečilo, bo pokazal najbolj oder, prejšnja sodba bi bila prerana.
»Zakleti grad« je pisan v vezani besedi, ki Je zelo izbrana, prlsluškovana narodu, zato jedrnata in slikovita. V tem oziru prednjači pred vsemi drugimi Remčevimi deli in ga posebno odlikuje. Kar je ostalo v igri neuglajenega, bo moglo os.ro uho še vse opiliti in zboljšati, zlasti bo oder sam najbolj pokazal na te nedostalke. Omeniti je tudi treba, da je Remec položil marsikatere stavke v usta svojim osebam naravnost iz prvih zgodovinskih virov, kakor je sploh dejanje in obeležje igre postavljeno strogo na zgodovinske podatke, in je zato igra hkrati verna kulturnozgodovinska slika, ki je v slovenski drami prav redka.
Gornje je napisano mariborski in drugi slovenski javnosti kot kratko opozorilo na nocojšnji večer v mariborskem Narodnem gledališču. Več se bo govorilo o L. Remčevem »Zakletem gradu* po uprizoritvi, pisali bodo o igri naši poklicani književniki. Toliko pa je že zdaj gotovo, da L. Reinec postaja od Iela do leta pomembnejši slovenski dramatik in da bo uprav »Zakleli grade pokazal njegovo pravilno dramalsko usmerjenost in njegov nedvomen talent za dramo. Osebno pa L. Remcu nnjiskreneje čestitamo ob njegovi peti krstni predstavi v Mariboru in želimo, da jih doživi 011 in ml šo večkrat pet. Slovenski in kulturni Maribor pa pozivamo, dn pokaže ?voje umevanje resnega umetniškega stvari anja s tem, da napolni gledališče nocoj do zadnjega prostora. Joie Slnhej.
ailenSa Izbira
novodos^elih krasnih damskih pla^Čev, nainovci?ih modelov sc if di cenj. damam na ogled. V ccnali so izredno ni. 'i
mm uiKiC, i>re*s mm io
Zanesljivim oljašano plačilo.
Otvoritev razstave poljske sodobne grafike
se je vršila v nedeljo dopoldne ob 11. Zbralo se je lepo število občinstva in povabljenih zastopnikov. Velikega župana dr. Baltiča in prosvetni oddelek je zastopal dr. Pavel Pestotnik, ljubljansko mestno občino dr. D. P u c, univerzo in znanstveno društvo za humanistične vede prof. dr. Fr. Kidrič; ljubljanski knezeškof je otvoritev pismeno pozdravil. Od konzularnega zbora je bil navzoč generalni konzul dr. O. Beneš, francoski konzulat je zastopal G. Findeisen. Razven teh smo opazili predsednika višjega sodišča dr. Bab-n i k a, maglstr. ravnatelja dr. Zamika, direktorja opere g. Poliča, vseučiliškega profesorja arh. Ivana V u r n i k a in dr. I Prijatelja ter lektorja francoskega jezika g. Martcla. Umetniške korporacije so zastopali R J ako nič, M. Ste men in S. Santel. V imenu poljskega generalnega konzulata v Zagrebu je prispel k otvoritvi vicekonzul Mievzystaw M a y \v a 11. — Razstavo je otvoril v imenu Narodne galerije dr. Fr. Štele, ki jc v svojem nagovoru izvajal, da smo doslej poznali bližje samo velika dela poljske literature, katere dela so poleg drugih svetovnih me' prvimi polnila od mladosti sem nišo fantazijo. Oblikujoča umetnost pa nam je bila. kolikor je nismo sem in t|e srečevali na razstavah na Dunaju in v reprodukcijah, popolnoma neznana. Zn-vednmo se torej, da jo dogodek otvoritve te razstave važna elapa v napredku slovenske vzajemnosti, h kateri nas more privesti posebno redno izmenjavanje kulturnih vrednot. V tej zavesti to razstavo dvnkrat iskreno pozdravljamo. Nato je prešel na sijajno zgodovino poljske umetnosti, ki je konrem srod 111etra veka po delih Wila ShvosTa vzplapolala do mednarodne višine. V 16. stol je sledila sijajna doba poljske renesanse, k' f > nV išji procvlt renonnse na melonam sev tragičnem koncu poljske samostojnosli v 2. nol.
18. stol. je dal kralj in navdušen ljubitelj umetnosti in sijaja Stanislav Avgust ime naslednji epobi visokega razvoja poljske umetnosti, o kateri pričajo splošno občudovani spomeniki Vvarszavve. In ko je bila Poljska sredi IS), stol. najbolj ponižana, je bila umetnost tisti ven.il, po katerem so prihajale do izraza življenjske sde globoko sebe se zavetii,j„5ega upečega naroda. Vzporedno z romantično literaturo Mickie\vicza, tjlov.ackega, Krasin-skega in pozneje Sienkiewicza se je rodila oblikujoča umetnost in je z literaturo vred ustvarila Poljakom mesto zemeljskega kraljestva mistično kraljestvu duha. ln kakor uči sedanjost, ko gleda. uo Poljsko vslalo od smrti — da rabini izraz, ki so ga pogosto rabili poljski misleci — se je izkazalo, da je duhovno kraljestvo jač.je od realnega in je odneslo sijajno zmago nad njim. Umetnost te dobe je rodila svetovno znane umetnike, kakor je Artur Grottger risar-po>t iz dni najtežjih doživetij, posledic ponesrečenih vstaj začetkom šestdesetih let. Matejko je nato realiziral v svojih zgodovinskih slikah celim generacijam slavo poljske preteklosti. Za njima pa je ob tuncinr.sii pesnika, dramatika ln slikarja St. Wyspianskega in Jacka Malczevvskega zabrnela najbolj skrita struna poljske duše in pod sugestijo njihovo umetnosti je poljsko sodobnost, katere čar smo deloma tudi mi sami užlli, prevzelo pričakovanje bližnjcroga so velikega čudeža, ki se je izpolnil 1. 1918. Delo, ki ga jo poljska umetnost izvrgla pri vzdrževanju in buditvi narodne zavesti, se da težko primerjali s podobnimi pojavi pri drugih narodih Končno je izrazil željo, da bi tej razstavi sledile še drage. — Za njim jc vicekonzul M. M a;; v alt or!-al zgodovino le razstave, ki je bila doslej ;.o v Iv-penit agenu, Pragi, Belgradu in Zagrebu in poudaril, »la al mogla iti mimo LJubljane, ker Poljak,! Želo ozkih kulturnih zvez z vsemi slo-. -1 :v.rodi. Namen te razstavo jc poleg umetniškega posebno želja, da postane umetnici I 'Vi lr-'-!h si;'->v med nami. Nato se jo zahvalil Nar »n! rr-:">-iji, P' .ihno njenemu pn ' 'ivku 7 -r>n 1 za trmi za vzorno prireditev. Z vzklikom -Nai živi Polj-
| skal«, »Naj žive Slovani!« je bila razstava otvor-jena. — Ogled le lepe razstave je pokazal, da ne nudi samo izbranih in tehnično dovršenih del, ampak da je zmožna globlje zanimati naše občinstvo Še posebno po svoji predmetni in vsebinski strani, po katerih se javlja tratlicionelna in pristno slovanska duša.
Orodno
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Torek, 17. nov.: »Zapeljivka«, premijera. Petin., dvajsetletnica umetniškega delovanja gospe Polonice Juvanove. Izven. Sreda, 18. nov.: »Za narodov blagor«. Red C. četrtek, 18. nov.: Zaprto. Petek. 20 nov.: »Zimska pravljica«. Red F. Sobota. 21 nov.: »Zapeljivka«. Red I). Nedelja, 22. nov. ob 15: »Krpan mlajši«. Izven. —
Ob 20 »Pegica mojega srca«. Izven. Pondeljek, 23. nov.: »Za narodov blagor«. Red B.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
: Torek, 17. nov.: Zaprto.
i .Sreda, 18. rov.: Hoffmannove pripovedke«. Red P. i Četrtek, 19. nov.: »Povratek«, »Favnova noč« ir
»Svatovac«. Red E. j Petek, 20. nov.: Zaprto Sobota, 21. nov.: >Orfoj v podzemlju«. Izven. Nedelja. 22. nov.: Zaprto. (Gostovanje v Celju.) Pondeljek, 23. nov.: Zaprto.
PREMIERA V OPERI.
V sobolo dne 14. t. m je ljubljansko operno glci-iiiščo uprizorilo obenem s Ilatzoiovini >P©vrn»-ega skladatelja Szigetynske.-a b.alleno P"»: '0 Favnova noč« in Zajc-Baranovičevo I.um Pw!ovacs »Nabor«, ki se je sprva dajal obenem s »Povratkom«, se nam je torej dodobra
Iilila. Po cestah burja ostra brije, družina v sobi srečna žije. Šumi na mizi samovar, v njem »Buddha-čaj«, nebeški dar!
Proslava 1600 letnice nicej-skega zbora.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je v nedeljo popoldne proslavilo jubilej nicejskega zbora z lepo uspelo prireditvijo v veliki dvorani hotela »Union«; izbrano občinstvo (vmes mnogo Rusov) se je zbralo v nepričakovano velikem številu in napolnilo dvorano. Slavnostni govornik univerzitetni profesor dr. Fr. G r i v e c je pojasnil pomen tega jubileja za cerkev in krščanstvo; posebe je poudaril nekatere zgodovinske spomine, ki Slovence in druge Jugoslovane vežejo z nicejskim zborom. Na tem cerkvenem zboru so bili navzoči samo štirje zapadni škofje, med njimi je bil škof Domnus iz Stridona. Zbor se je vršil pod pokroviteljstvom cesarja Konstantina, ki je bil rojen v Nišu. Nad vse zanimiv je opis tega cerkv. zbora v panonsko-moravski staroslo-venski književnosti. V staroslovenskem živo-topisu sv. Metoda se jako živahno opisuje, kako je v Niceji papež Silvester premagal arijansko krivoverstvo. Ta opis je brez dvoma pristen odlomek iz verskega pouka, ki sta ga sv. Ciril in Metod sestavila za Slovane. V tem odlomku se v duhu vzhodnih tradicij cerkvena vesoljnost lepo združuje s središčem cerkvenega edinstva.
Drugi govornik univ. prof. dr. Snoj je živahno pojasnjeval skioptične slike o strašni lakoti v Rusiji L 1922. in o papeževi pomožni akciji. Pretresljive slike so zbujale veliko pozornost in sočutje občinstva. Ko je ob koncu poudaril, da sv. oče Pij XI. želi, naj bi se delalo za cerkveno edinstvo v duhu krščanske ljubezni in zaklical sv. očetu: »Mnogaja letal« je vse občinstvo prirejalo navdušene ovacije sv. očetu, čigar skioptična slika se je pojavila na platnu. Oba govornika sta poudarjala, kako sv. oče želi, da bi vsi katoličani z dejansko ljubezhijo sodelovali pri delu za cerkveno edinstvo v duhu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda.
Pevski zbor »Ljubljana« je z znano dovršenostjo zapel nekoliko vzhodnih cerkvenih pesmi; posebno pozornost je zbujala zadnja pevska točka, grški polihronion in cer-kveno-slovanska »Mnogaja leta« v čast svetemu očetu Piju XI. To je letos že tretja velika prireditev Apostolstva sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Nenavadno velika udeležba izbranega občinstva dokazuje, da to versko društvo zares z uspehom širi ideje sv. Cirila in Metoda za cerkveno edinost. To delovanje je velikega pomena za verski in kulturni napredek našega ljudstva in nam pridobiva velik ugled v vsem katoliškem svetu.
Iz Ljubljane.
Vodstvo po razstavi. V sredo, t. j. 18. t. m.
ob 3 pop. priredi Društvo ljubiteljev poljskega naroda vodstvo po razstavi moderne poljske grafike v Jakopičevem paviljonu . Vodil bo g. lV. Štele. — K nenavadno poučni prireditvi vabi prijatelje lepe umetnosti, posebno umetnosti velikega poljskega naroda — odbor.
Pi 'a delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Že dolgo pogrešani zavod, ki je namenjen predvsem varčevanju malih ljudi, je bil te dni ustanovljen. Novo sredstvo samopomoči si je izbralo delovno ljudstvo, ko je letos na 1. krščanskosocialnem kongresu v Ljubljani navdušeno sprejelo resolucijo, na podlagi katere se je gornji zavod ustanovil. Poslov-
Damske plašče
rtafnovejših modelov iz najfinejšega volnenega velourja, fina podlaga z vatelinom v vseh barvah nudi v Ljubljani najceneje tvrdka
F. & I. GORIČAR — Sv. Petra cesta 29.
Oglejte si, preden kupite drugje I
ne ure Prve delavske hranilnice in posojilnice v Ljubljani so vsak delavnik od 5. do 7. ure popoldne in ob nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne na Starem trgu št. 2, kjer se dobijo podrobne informacije.
Zikov kvartet v Ljubljani. V pondeljek, dne 23. t. m. prirede Zikovci svoj komorni koncert v Ljubljani in sicer v Unionski dvorani. Na sporedu imajo 3 godalna kvarteta, ki se prvokrat izvajajo na koncertu v Ljubljani. Podrobnosti sporeda priobčimo, vstopnice pa so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Martinov večer v Rokodelskem domu. Društvo rokodelskih pomočnikov je kot vsako leto tudi letos priredilo svojim članom in prijateljem Martinov večer, ki je prav lepo uspel in zadovoljil vse, ki so napolnili dvorano. Pod spretnim vodstvom prof. M. Bajuka je krepek društveni zbor zapel tri pesmi, ki jih je občinstvo sprejelo z navdušenim ploskanjem, kar je bilo posebno priznanje g. pevo-vodji, ki je v primeroma kratkem času tako izuril pevce rokodelce, da smo se čudili. Najzanimivejša točka sporeda je bila Gogoljeva komedija »Ženitev«, ki so jo naši znanci in znanke z rokodelskega odra kaj lepo podali. Motili so le predolgi odmori med posameznimi dejanji. Izbrani kuplcti med prosto zabavo so budili prijetno razpoloženje, v katerega je uvedla občinstvo Gogoljeva komedija. Rokodelsko društvo je pokazalo, da je tudi po svoji sedemdesetletnici še vedno podvzetno, sveže in mladol
Martinov večer je priredila v nedeljo Krekova mladina v gostilniških prostorih Konsumnega društva na Kongresnem trgu. — Razven s srečolovom in šaljivo pošto smo se navžili smeha z uprizoritvijo »Dva gluha« in »Frizerjem«, ki ga je Žane tako dobro pogodil. Udeležba je bila ogromna in mnogi so se morali vrniti, ker je primanjkovalo prostora.
Abstinenti! Na torek, dne 17. nov. 1925 ob pol 8 sklicuje pripravljalni odbor društva »Treznosti« v Ljubljani važen sestanek dosedaj prijavljenih članov v higienični točilnici na velesejmu. Dnevni red: 1. Poročilo o stanju ustanovitve društva; 2. razgovor o mladinski organizaciji društva. Ob tej priliki vabim na sestanek tudi ostale poklicne vzgoji-telje-abstincnte, ki bi želeli postati člani društva. Isto velja akademikom-abstinentom. — Dr. Mikič.
Šah in sladkorna torta. V nedeljo popoldne je bilo zelo dolgčas. Ljudje niso vedeli, kam bi se dejali, in so morali hočeš nočeš v zakajene kavarne. Tam pa se jim je čas kmalu skrajšal, posebno onim, ki igrajo šah. Šahi-sti so sploh imeli včeraj svoj dan in tudi skrbne gospe in gospodinje so prišle na svoj račun. »Jutro« je namreč osrečilo ljubljanske šahiste z veselo novico, da je znani šahist na šahovskem turnirju v Moskvi otvoril svojo igro s »sladkorno torto«. To je bilo nekaj novega za šahiste in za gospe. Gospe so ugibale, kakšna naj bi bila tista »sladkorna torta«, s katero šahisti otvarjajo svoje igre na Ruskem, pa niso mogle prav uganiti. Pri Zalazniku in pri Voltmannu imajo polne police vsakovrstnih tort, tudi sladkorja je mnogo v vsaki torti, ampak sladkorne torte, prave »Jutrove« sladkorne torte pa ne poznajo nikjer. Gospe so tako dolgo ugibale, kakšna naj bi bila »sladkorna torta« za šahiranje na Ruskem, dokler jih ni rešil iz zadrege star šahist, ki je izrekel pomembno besedo »dr. Zuckertort«. Pravijo, da se je tako pisal neki šahist, ko se je v nedeljo izpremenil v »sladkorno torto«.
Velika nesreča. Žibret Neža, 22 let stara, služkinja, je predvčerajšnjem ob petih popoldne padla v Narodnem domu skozi stekleno streho približno 10 metrov globoko na kame-nita tla I. nadstropja in pri padcu zadobila težke notranje poškodbe. Zlomila si je tudi nogo in roko. Nezavestno so prepeljali v bolnico, kjer je njeno stanje brezupno. Kako se
je dogodila nesreča, dosedaj še ni pojasnjeno, Najbrže je služkinji, ko je pobirala posušeno perilo, kak kos pri pobiranju padel na stekleno streho. Da ga pobere, je napravila usode-polni korak na stekleno streho, skozi katero je padla. Policija bo pač stvar pojasnila.
Napad. Laboda Jožef in Dovč Josip, ključavničarja, ter Krajner Viktor in Ojsteršek Narcis, oba mizarja, so bili v nedeljo zvečer na Dunajski cesti, nasproti topničarske vojašnice napadeni od nepoznanega moškega, kateri je s samokresom v roki zahteval od njih listnice. Pri tej zahtevi je Dovč takoj prijel napadalca za roko. Napadalec je sprožil, ni pa nikogar zadel, pač pa je Dovča sunil z nožem v desno roko in v glavo, da je moral naj-prvo iskati zdravniške pomoči v vojašnici, sedaj sc pa zdravi v javni bolnici. Napadalec je po dejanju stekel po njivah proti Jezici.
Nesreča ali samomor? V nedeljo popoldne ob štirih so našli 641etnega Tomaža Lavrina, uslužbenca tobačne tovarne, utopljenega v Rožni dolini za gostilno »Zgonc« v nekem jarku. Na lice mesta došli zdravnik dr. Avramovič je ugotovil smrt. Utopljenec je kakor običajno vsak dan šel na sprehod. Baje se mu je omračil um, ker je že več dni bolehal, ali pa se mu je pripetila nesreča, da mu je zdrsnilo, ko je nameraval po deski čez jarek. — Lavrin je služboval nepretrgoma 37 let v tobačni tovarni. Ker je bil priljubljen, je njegova nenadna smrt povzročila med tovariši splošno sožalje.
Državna posredovalnica za delo. V času 1 od 1. do 7. novembra 1925 je bilo razpisanih 43 službenih mest. 123 oseb je iskalo dela, v | 30 slučajih je borza posredovala z uspehom in 25 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 7. novembra 1925 je bilo skupaj razpisanih 5086 prostih mest, 7118 oseb je iskalo dela, v 3012 slučajih je urad posredoval z uspehom in 1955 j oseb je odpotovalo.
Oblastv. konc. krojna šola, Stari trg 19/1, 1 tečaj za krojače, šivilje in nešivilje. Izdelovanje krojev. Krojni pouk potom pošte. 7724
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregn 20.
Iz Maribora.
Nedeljska številka »Slovenca« je vzbudila po mestu občudovanje, da je »Slovenec« posvetil toliko pozornosti naši metropoli. Vzbudila pa je seveda tudi mnogo zabave zaradi posrečenih karikatur. Stvarni članki pa so pokazali veliko skrb in ljubezen naših ljudi do našega mesta. Upamo, da nam uredništvo »Ilustriranega Slovenca« nudi še one slike, ki jih ni bilo mogoče priobčiti. — Uprava »Slovenca« na Koroški cesti ima še več izvodov na razpolago, na kar opozarjamo tiste, ki ga iščejo po trafikah.
Slomšek-Krckova proslava v spomin 125-letnice rojstva A. M. Slomška in 60 letnice rojstva dr. J. E. Kreka se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3 popoldne v Narodnem gledališču. Spored objavimo te dni. Predprodaja vstopnic je pri dnevni blagajni Narodnega gledališča in v Prosvetni zvezi, Aleksandrova cesta 6. Opozarjamo vse Mariborčane na to izredno proslavo. Cene prostorom so: sedeži v ložah in parterju od 25—40 Din, stojišča 4 dinarje.
Novost na mariborskih cestah je veliki parni valjar, ki bo ceste gladil. Naročila ga je mestna občina skupaj z okrajnim zastopom. Stane 180.000 Din. Pri svojem »pohodu« v mesto je pa imel valjar smolo. Malo ga je zasukalo za kraj cest, na Glavnem trgu pa se je odločilo gonilno kolo. »Rešilni« oddelek požarne brambe je z naporom rešil ta težaven položaj. V soboto pa se je valjar že »izpre-
hajal« po mestu in tri pod seboj peščevino. Ljudje so postajali in občudovali njegovo delo in odobravali velikopoteznost magistrata in in okrajnega zastopa, kjer povsod načeluje naš mož, g. dr. Leskovar.
Tihotapci tudi nimajo več sreče. Kar dva so zajeli, ki sta prenašala sladkor in vžigalice. Monopol je pač neizprosljiv in se ni šaliti z njim.
Drobiž. V »Jutru« z dne 15. novembra 1925 je priobčen izvleček iz predavanja g. prof. Gabrijela Majcna v Mariboru, ki je bilo predavanje IV. prosvetnega večera Prosvetne zveze. Nas ta pozornost veseli. Prosimo le, da se naj lojalno tudi navede, kje da je bilo predavanje. Saj ni treba nikogar biti sram priznati naše delo, kot ga treba, mi sami radi priznavamo, kadar in kjer se stori kaj dobrega in plemenitega. — »Tiskarski škrat« je tudi v mariborski številki »Slovenca« hotel imeti svoje veselje. Mariborske zvonove je poslal v Subotico in subotiške zvonove je naklonil mariborski stolnici. Pri elektrarni v Fali pa zmanjšal enegijo c. 44.000 KW na 40
Iz Trbovelj.
Pomaga! Plačilni dan v soboto je potekel nad vse mirno, ker so bile zaprte gostilne in drugi vinotoči. Slišati ni bilo celi dan in noč niti najmanjšega razgrajanja. Pač pa se je opazilo, da je bila cesta močno obljudena, kjer je delavstvo, veselivši se plačilnega dne, delalo svoj »korzo«. Tudi nedelja, dan prisege vojaških obve/ancev, je potekla mirno. Prisega se je izvršila slovesno in dostojanstveno v lepem redu. Prostor pred »Delavskim domom«, kjer se je vršila prisega, je bil cel dan poln moštva, ki je mirno čakalo na poziv, da ga pozovejo k prisegi. Na prostoru »Delavskega doma« je koncertrirala dopoldne vojaška godba iz Banjaluke, popoldne pa rudarska godba.
Poročila sta se gospod Rozman Ivan z vrlo somišljenico SLS gospodično Bajda Hed-viko, oba zaposlena kot trgovska sotrudnika v rudniškem konzumu. —
Občinski proračun za I. 1925-26. bo popravljen. ker nekdo ni bil zadovoljen z zviša-nimi dokladami.
Škoda ob zadnjem neurju. Ob cesti od mostu pri Tratniku do Zagorca je voda odnesla precejšen kos njive in je nevarnost, če pride še en tak naliv, cla iztrga voda zemljo do ceste. Ravnotako je izpodjedla in odnesla voda na koncu škarpe pri Škofcatovi kapelici. O nevarnosti, da se podre škarpa ob novi cesti v Urhučovi loki, smo že poročali, sedaj se je samo razširil izkop. Na vseh teh mestih je treba stvar takoj popraviti, da ne bodo pozneje potrebni veliki stroški.
Iz Primorske......
Zaplembe slovanskih listov. Minoll teden so bili po vrsti zaplenjeni vsi tržaški slovenski listi: »Edinost«, »Istarska Riječ« in »Novice«.
Koroški Slovenci primorskim bratom.
Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je poslalo povodom opustošenja tiskarne »Edinost« v Trstu tamkajšnjemu političnemu društvu pismo, v katerem obsoja italijansko nasilje.
SmrtDa kosa. V Gorici je umrl 67letni Jakob Medvešček, oče odvetnika dr. Petra Medveščeka.
Imenovanje. Za nadzornika spomenikov, izkopin in starožitnosti v ajdovskem okraju je imenovan slovenski slikar Veno Pilon.
Kdor ie ni
imel oblačil od tvrdke DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA
naj si pusti pri tej tvrdki izgotoviti prve potrebščine; ostal bo stalen odjemalec !
predstavil v par predstavah, s čemer je njegova vloga končana. Življenja, posebno dolgega življenja na našem odru po svoji, tu že obravnavani kakovosti, ni zaslužil in ne dobil, torej obstoja za občinstvo Slovenije >Naborova« vrednota le v tem, da ga pozna kot primerjalni material '.a kvalitetno sodbo. »Favnova noč« je baletna pantomima, glasbeno predstavlja njen stil pozno impresionistično fazo z naslonom na italijansko in rusko morda tudi francosko pozno impresionistično šolo, z odlič-nosimi, ki so danes že malo stare, ki pa so tedaj veljale z »barvito harmoniko« in »melodično in-vencioznostjo« in »pestro instrumentacijo«, pomenijo pn danes subjektivno ilustrativno glasbo. Orkester je vodil g. Neffat. Ljubljanski balet je ponovno dokazal, da v celoti še nima niti zadostne tehnične šole, kaj šele, da bi umetnostno kaj pomenil. Zaje-Raranovičevo kolo »Svatovac« noče biti ne balet, ne enodejanka, nego samo »hrvatsko kolo s petjem-: in to je, v prvem delu z Zajčevo pesmijo, v drugem z Baranovičevim dodejanim kolom. V Zagrebu je stvar, kakor se govori, občinstvo navdušila. Večji pomen za Ljubljano je imelo izvajanje poljske moderne skladbe iz najnovejšega časa. Ta skladba za nas nima ravno pomena stilne novosti, ker i za Poljake (primeri stil Szymanovskega) ni več najnovejše, zanimiva pa je kot primer pri nas redke poljske glasbe iz najnovejšega časa, njenega enačaja in orientacije.	V.
K MICNE VIDKE KRESNI VEČER.
Gojenke osnovne šole v Mladiki so priredile pod vodstvom gdč. Marije Grošljeve v nedeljo igro, ;;i je privabila toliko gledalcev — mladih seveda <la so gledališče dobesedno do zadnjega prostorčka zagostili; vse lože, dohodi ob straneh, prostori med sedeži, vse je bilo živo. Prireditev je ; bila gledalcem zelo všeč. Ggč. M. Grošljeva je j .jro tudi napisala. Čeprav lake prireditve navadno i ie smejo pod kriterij strokovne pravičnosti, to "ro vendar omenimo, ker si je pisateljica s takimi i Jiireditvami pridobila že ime in splošno nriliub- 1
ljenost. Zasnova igre pač res ni originalna: Kra-ljična Vidka zaspi, da sanja kresno noč med živalcami v gozdu. Pa si je težko misliti kaj drugače, to je stereotipno celo pri znanih delih zunaj v svetu. Toda v tem stereotipnem okvira bi želeli več vsebine in pa seveda več zgodbe, ki bi jo otroci laže umeli in obdržali. Zdaj slišimo res šegave in večinoma s prisrčnim otroškim humorjem prepletene pesmice, vidimo obilo ritmičnega kretanja, ki ga spremljajo lepe odrske slike — več ne. Sicer smo res siti moraliziranja, a je še nekaj, kar da otroški igri vsebino. Ali ne'.' Sodimo, da so pri res živahnih in dovtipnih postavah povečanih živalic odrasli več uživali kot otroci. In gdč. pisateljica ima poseben dar pri označevanju drobnega življenja. Mali igralci so bili skoraj brez izjeme prav dobro naučeni in so nekateri podali ostre življenjske črte. Le eno mora odpasli: efroci naj ne hodijo pred zastor!	Fr. K.
Narodno plecfališče v Mariboru.
Torek, 17. nov. ob 20: »Zakleti grad«. Premijcra.
»GORENJSKI SLAVČEK« NA ODRU NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU.
(14. 12. 1925.)
V soboto je otvorilo Narodno gledališče v Mariboru sezijo 1925-26 z domačo opero: Antona Focrster »Gorenjski slavček«. Uprava se je potrudila, da nam je nudila rožo z domače grede, potrudila se je tudi da nam jo poda v čim lepšem okvirju. Vendar se nam zdi potrebno opozoriti na glavne pomanjkljivosti, ki so zakrivile, da tega domačega dela nismo sprejeli s tistim navdušenjem, kakor bi ga po pravici.
Frnnin, ki glasovno ni slab. je bil prešibek in imeli smo občutek, da se zdajzdaj utopi v or-
kestru. Njegove kretnje, tuintam zelo prisiljene, kažejo, da je začetnik. Njegova soigralka Minka la večer ni imela sreče. Ne samo, da je glasovno zaostajala za Franjom (zlasti visoke lege so ji delale težavo), tudi "dramatično svoje vloge ni podala pravilno. Iz naivnega gorenjskega dekleta je ustvarila do skrajnosti koketno gospodično. Bolj nam je ugajala Majda, ki od nje na našem odru še marsikaj pričakujemo. Vse druge vloge — ne rečemo, da so bile slabe — pa so se nam zdele večkrat preveč povprečne, diletantske, glasovi ne-uglajeni in raskavi, raztrgani in neizenačeni. V kolikor so vsi ti nedostatki in še dragi, ki nam ta večer niso ugajali — da omenimo samo netočnost orkestra in nesigurnost zbora, kojega in-tonacija je zlasti pri sAve Marija« bila precej nejasna, — samo trenutni in odvisni morda od prvega nastopa, bo pokazala sezija.
Eno je gotovo: ogromno delo čaka naše gledališče. Pa če je volje dovolj, — o čemur ne dvomimo — bodo tudi uspehi. Delo, vztrajnost in požrtvovalna ljubezen do umetnosti, to je pot, ki vodi iz diletanlizma in povprečnosti k višjim ciljem, ki ludi za Maribor niso nedosegljivi. Vse resno stremljenje pa bo znala ceniti in upoštevati tudi tista gledališka publika, ki ne išče samo zabave, ampak duševne hrane v uživanju umetnosti.
^ -ič.
Knjige in revije.
Božične pesmi, zložil P. H. Sattner, se priporočajo za bližnjo božično dobo. Partitura 20 Din se dobi v ljubljanskem frančiškanskem samostanu.
List za homiletiko. Na splošno željo prizadetih krogov in ponovne zahteve po Basu primernem homiletičnem slovstvu se je skušala ta misel realizirati. Bilo jo že v »Slovencu« objavljeno, dn začne z adventom ozir. Novim letom zopet izhajati »Duhovni pastir«, list za homiletiko In katehetiko. Med tem se je vedno glasneje povdariala misel, naj se 1
že obstoječi listi in revije reducirajo ozir. združijo, ker duhovniki v sedanjh razmerah ne morejo žrtvovati za naročnino več toliko, kot prejšnje čase. Tudi na dekanijskih konferencah se je ta predlog ponovno stavil. Na eni strani torej potreba honiilo-tične tvarine zlasti za prezaposlene gospode v pa-stirstvu, na drugi sirani klic po redukciji časopisja. Torej nikakor ne kaže ustanavljati še novega lista. V očigled tem dejstvom se je uredništvo nameravanega homiletičnega lista in uredništvo >Bog. Vestnika« in »Vzajemnosti« zedinilo na sledečo rešitev:: »Vzajemnosti bo obenem glasilo katehet. društev; »Bog. Vestnik« pa bo prinašal homiletično prilogo z osnovanimi pridigami za eno četrtletje vsaka številka. Tako, upamo, bo ustreženo obema željama, ki sta bili ponovno in od raznih strani izrečeni. Ker pa je 1. štev. »Bog. Vestnika' doti-skana in prinaša v zelo pomnoženem obsegu vse referate letošnjega tečaja za vzhodno bogoslovje v Ljubljani, bo prilogo imela še-ie 2. številka začenši s 1. postno nedeljo. Gradivo, ki je bilo poslano doslej 7,a homil. lisi, se bo po možnosti porabilo za homil. prilogo »Vestnika«. Doslej se je priglasilo le zelo malo sotrudnikov. Želeti je, da bi vsi gospodje, ki utegnejo, sodelovali, da bi bom. priloga bila res vsestransko uporabna in bi dosegala namen, ki ga uredništvo ž njo želi doseči. Vsi prispevki za homil. prilogo na i se odslej pošiljajo na: Uredništvo »Bos. Vestnika«. Ljubljana, Marijanisče.
ttasnangs^isvissaanvffianaeBjnamaBsmRi7!
| Mificlaivž — prltfe \ ;;
| Kom?? ? V detajlno trgovino	*
FRAN DERENDA & Oo, na Erjavčevi c. 2 g
KAJ PRINESE? Oblačila in čevlje za dečko,
deklice in otroke po reklamnih cenah, KAJ NAJ STORIM? Hiti in kupi, dokler je šo čas?
Gospodarstvo.
Par važnejših določb iz pravilnika k zakonu o poljedelskem kreditu.
V živahnih sejah se v Belgradu v direkciji za poljedelski kredit razpravlja načrt pravilnika k zakonu o poljedel. kreditu. Ker bo pravilnik gotovo takoj potem objavljen, je važno, da se seznanimo z nekaterimi važnejšimi določbami.
Dočim se po zakonu more sprejeti v zadrugo za poljedelski kredit poljedelec, ki polnopravno razpolaga s svojim premoženjem, zahteva pravilnik poleg tega še, da mora tak poljedelec biti dobrega zadržanja. Pravilnik stavi torej tu nov zahtevek, ki ga zakon ne stavi.
Do sedaj smo bili vajeni, da se pri sodišču registrirajo same zadruge in člani načel-ftev in nadzorstev. S člani zadruge registracijsko sodišče dosedaj ni imelo posla. Pri zadrugah za poljedelski kredit pa .-.e boio morali sodišču javljati vsi ttani zadruge in sodišče jih bo vpisovalo v register. V kakšen, še ne vemo. Če bodo te registracijske posle članov vršila deželna (okrožna) sodišča, ki imajo pri nas zadružni register, je gotovo, da jih bodo težko obvladala. Tudi bi moral na predlog poljedelskega ministrstva minister pravde dati natančna navodila sodiščem glede tega registra.
Vsaka zadruga ni avtonomna samo v tein smislu, da postavi sama svoja pravila, ampak jih tudi sama izpreminja Zadruge za poljedelski kredit pa dobijo popolnoma enotna pravila, kalera «e imajo le na par mestih še v besedilu izpolm.H, kolikor namreč gre za sedež in teritorij (obseg; zadruge, višino deleža in jamstva ter *tev.li članov načelstva in nadzorstva. Kakor so torej ob ustanovitvi pri teh zadrugah vsal:e individualnosti zadruge izključene, tako so tudi za bodoče vsake izpre-membe pravil vezane ua dovoljenje direkcije za poljedelski kredit. Napram dosedanji svobodi in avtonomiji, ki smo jih smatrali pri zadrugah za bistvene, bomo imeli pri zadrugah za poljedelski kredit popolno uniformiranost v pravilih in popolno centralizacijo pri event. potrebnih spremembah.,
Samo oni morejo postati člani krajne zadruge za poljedelski kredit, ki niso člani kake drugo kreditne organizacijo. V Sloveniji, kjer imamo ogromno število gotovo najboljših kmetskih gospodarjev še organizaranih v številnih kreditnih zadugah, pa tudi v okrajnih ozir. občinskih hranilnicah, bo torej novim zadrugam težko dobiti dobrih voditeljev in tudi dobrih članov; ni namreč verjetno, da bi ti gospodarji izstopali iz kreditnih organizacij, ki so se že izkazale, da morejo dejansko koristiti in dejansko pomagati, dočim je korist in pomoč novih zadrug za poljedelski kredit še zelo neznana, mogoče za nekatere celo problematična, ako bo formalizma, birokratizma in centralizma preveč. Praksa bo zahtevala, da se od teh načel mora odstopali, ako naj bodo te zadruge kmetu blizu, lahko dostopne in ako naj jim kmet zaupa.
Zanimiva je rešitev, ki jo prinaša pravilnik v sledečem vprašanju. Po zakonu more 20 poljedelcev iste občine osnovati krajno zadrugo za poljedel. kredit. Na ta način se lahko na teritoriju iste občine osnuje več zadrug, v članstvo oblastne zadruge pa more biti sprega le ena in le ta more biti deležna ugodno-
| sti zakona o poljedelskem kreditu. Kaj pa bo z ostalimi, ki so se po zakonu osnovale, pa jih upravni odbor oblastne zadruge ni sprejel? Zakon nič ne določa. Po zakonu bi lahko pravno obstojale in delale zase, brez zveze in brez pomoči oblastne zadruge. Pravilnik pa določa, da morajo v roku šest mesecev likvidirati.
Odnošaj pravilnika napram obstoječemu kmetijskemu zadružništvu je ta-le: Obstoječe kreditne zadruge se morejo pretvoriti v nove zadruge za poljedelski kredit. V bistvu pa to ni pretvoritev, ampak je likvidacija stare in ustanovitev nove zadruge edino s tem, da nova prevzame aktiva in pasiva stare zadruge. Vtem slučaju dobi taka zadruga, ki se hoče pretvoriti (pravilno likvidirati), pomoč od direkcije za poljedelski kredit posebej v to svrho, da more poravnati svoje obveznosti napram oni zvezi, pri kateri je bila včlanjena in od katere ne more odstopiti, ako ji ne poplača svojih dolgov. Skoro vse obstoječe kreditne zadruge bodo najbrže po naravnem teženju za ohranitvijo samostojnosti in svobodnega razvoja odklonile pretvoritev v nove. V roku enega meseca se morajo izjaviti, ali se hočejo pretvoriti ozir. likvidirati. Po isteku tega roka se lahko ustanovi v tej občini zadruga za poljedelski kredit.
Napram drugim (nekreditnim) zadrugam pa zavzema državno kreditno zadružništvo prijazno stališče. Pred vsem gre namreč lahko do 15 odstotkov vseh razpoložljivih drž. sredstev po sklepu direkcije za poljedelski kredit za kredite zadružnim zvezam in drugim centralnim poljedelskim odganizacijam. Poleg tega pa bodo zadružne zveze tudi še mogle dobivati za svoje produktivne zadruge cenene investicijske (dolgoročne) kredite pri oblastni zadrugi.
Ti investicijski krediti bi bili v Sloveniji zlasti potrebni za razvoj mlekarskih, elektra-renskih in raznih drugih zadrug za prodajo ali predelavo kmetijskih pridelkov, v kolikor so za te zadruge potrebne precejšne investicije in do danes radi visoke obr. mere takih investicij niso upale in niso zmogle.
• * •
Izkaz o stanju Narodne banke z dne 8. novembra 1925. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram stanju z dne 31. oktobra 1925.) Aktiva: kovinska podlaga 495.7 (—14.1), posojila: na menice 1074.6, na vrednostne papirje 163.6, skupaj 1238.2 (—22.5), račun za odkup kronskih bankovcev 1186.3, račun začasne zamenjave 368.1 (-(-0.1), državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 1041.5 (—50.2), skupaj aktiva 9434.7; pasi-v a: glavnica in rezervni fond 34.5, bankovci v obtoku 6137.5 (—20.5), račun začasne zamenjave 368.1 (+0.1), državne terjatve 50.2 (-j-2.4), razne obveznosti: po žiru 501.0, po raznih računih 130.3, skupaj 631.3 (—23.7), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 74.6, skupaj pasiva 9434.8; obrestna mera je ostala nespremenjena.
Protest proti novemu zakonu o izkoriščanju vodnih sil. Kakor čujemo, je ljubljanska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo odposlala brzojaven protest proti novemu zakonu o izkoriščanju vodnih sil parlamentu in poljedelskemu ministrstvu. Zbornica zahteva, da se naj osnutek prej predloži v diskusijo vsem in-teresiranim korporacijam, da izrečejo svoje strokovno mnenje.
LEONHARDI-JEVA ČRNILA
tus lepiua. barve za 2ise 'to. proizvaja po starimi prEiskuSenimi izvirnimi recepti
tovarna ..PENKALA"
€DMUNO MOSTER l DRUG O O ZAGREB
Indeks cen t oktobru. Belgrajski »Pri-vredni Pregled< navaja za mesec oktober indeksno številko cen v veletrgovini, ki znaša 1572 napram 1621 v septembru. Cene so torej povprečno padle za 3 odstotke. Po skupinah je bil indeks za oktober (v oklepaju za september) sledeč: poljedelski produkti 1340 (1469), živina in produkti 1846 (1888), sadje in produkti 1250 (1288), stavbni materijal 1745 (1766), kolonialno blago 1378 (1403), industrijski produkti 1892 (1915). Najmenj je torej padel indeks cen industrijskih produktov.
Praška konferenca o razdelitvi predvojnih avstro-ogrskih dolgov. Iz Prage poročajo, da je konferenca bila v soboto oficijelno zaključena. Glavna sporna točka je bilo izplačilo kuponov prioritet Družbe državnih železnic (Steg-Staatseisenbahngesellschaft). Prioritete se bodo vnovčile po 27% v zlatu za vse posestnike. Izostale obresti se bodo izplačale v več obrokih. Plačevanje obresti se bo začelo
I.	januarja 1926. Caisse Commune bo začela z izplačevanjem obresti 1. januarja 1926. Kvote interesiranih držav so sledeče: Jugoslavija 3.161%, Češkoslovaška 62.808%, Romunija
II.89%,	Ogrska 11.602% in Avstrija 10.539%.
Červonec na dunajski borzi. Kakor poročajo z Dunaja, je avstrijska Narodna banka sklenila uvesti oficijelno notacijo červonca zaradi vedno bolj rastočih trgovskih zvez Avstrije z Rusijo.
Borze.
16. novembra 1925.
Denar.
Zagreb. Pešta 7.89—8, Berlin 13,3860— 13.4860, Italija 226.33—228.73 (228.50—229), London 272.97—274.97 (273.80—273.90), New-york 56.1450—56.7450 (56.425—56.45), Pariz 226—230 (229—229.25), Praga 166,57—168.57 (167.10—167.60), Dunaj 7.9125—8.0125 (7 96 — 7.965), Curih 10.81—10.93 (10.84—10.895), Bruselj 257—260.
Curih. Bclgrad 9.20 (9.17—9.225), Pešta 72.70 (72.60—72.70), Berlin 123.50 (123.50— 123.60), Italija 20.85 (20.95—21), London 25.14 (25.145—25.15), NewYork 518.75 (51^.60— —518.801, Pariz 20.80 (20.97—21.02), Praga 15.3750 (15.35—15.40), Dunaj 73.07 (73—73.25), Bukarcšt 2.40 (2.40—2.45), Varšava 81 (80 —83.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posojilo 76 (denar), vojna odškodnina 310 (blago), zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200 —202, zaklj. 202, Ljublj. kreditna 210 (denar), Merkantilna 100—104, Praštediona 165 (bi.), Kred. zavod (175- 185, Strojne 120 (denar), Vevče (120 (denar), Stavbna 100—110, Šešir 145—148.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 661.570, Živno 783, Alpine 274.500, Greinitz 132, Kranjska industrijska 322, Trbovlje 419, Hrv. esk. 150, Leykam 160, Jugobanka —, Avstr. tvornice za dušik —, Gutman —, Mundus —, Slavex 190, Slavonija 50.500.
Zagreb. 7% invest. posoj. 75—77, vojna odškodnina 313—314, nov. 314—314.50, dcc. 316—317, Hrv. esk. 122—124, Kred. 135—137, Hipobanka 64.50—65.25, Jugobanka 104—110, Praštediona 950—955, Ljublj. kreditna 210 de- i nar, Slavenska 49—50, Srpska 144—146, Ek- j sploatacija 42—45, Split 1050 denar, Nihag i 30 denar.Gutman 410 blago, 61avex 150 denar, I
Slavonija 43—44, Trbovlje 315—340, Vevče 120—125.
Dunaj. Belgrad 12.55, Kodanj 175.80, London 34.355, Milan 28.44, Newyork 708.65, Pariz 28.44, Varšava 104. — Valute; dolarji 710.25, angl. funt —, francoski frank 28.33, hra —, dinar 12.51, češkosl. krona 20.9575:. ,nnlrla'.Deviz,e: Lira 136.125, Zagreb 60.025, Pariz 136, London 163.60, Newvork 33.75.	1
Blago.
Ljubljana. Les: Bukove late 32-27 mm, 3 m, 3.20, 3.30, paralelno obrobljene z živim robom, brez grč, fco vag. nakladalna postaja, 3 vag., 700—700 (zaklj. 700). Remeljni 70-70, 80-80 monte, 4 m, fco vagon meia 570 blago. Jelove deske, 30 mm, III., 4 m od 16 cm naprej, fco vagon nakl. post 400 denar. 2 i t o in poljski prispevki: Pšenica bačka, gar. 77 težka fco nakladalna postaja, 2 vag., 240—240 (zaklj. 240). Pšenic., bačka, gar. 78 težka, fco nakladalna postf.ja, 2 vag., 245— 245 (zaklj. 245). Pšenica 76 77 težka, fco nakladalna postaia, 1 vag., 2<2—242 (zaklj. 242). Koruza stara, suha, par Novi Sad, 1 vag., 145—145 (zaklj. 145). Koruza sta ra, par. Ljubiiana, 1 vag., 195—195 ,zaklj. 195). Koruza, umetno sušena, par. Lj ibljana 144 blago. Koruza, umetno sušena, par slav. postaja, 2 vag., 175—175 (zaklj. 175). Koruza nova, kval. gar., par. Novi Sad, 1 v;.g., 110—110 (zaklj. 110. Koruza, umetno sušena, fco nakladalna postaja Topole, kval gar. 142.50 blago. Otrobi, debeli, pšenični, par. Novi Sad (nove juta vreče) 145 blago. )več bački, fco nakladalna postaja, 1 vag., i70—170 (zaklj. 170). Oves sremski, fco nakladalna post. 170 blago. Oves bosanski, fco Postojna, tranz., 3. vag., 215— 215 (zaklj. 215]. Ajda domača, par. Ljubljana 280 blago. Proso domače, fco nakladalna postaja 115 blago. Stročnice in semena: Fižol beli, ban., eg. vr„ b-n, par. Postojna 275 blago. Fižol rjavi, ban., v eg. vr., b-n, par. Postojna 260 blago.
[\ vestnik.
Podružnica Slom. Zveze za ljubljansko okolico zboruje v soboto, dne 21. novembra 1925 ob devetih v knjižnici Jugoslovanske tiskarne, III. nadstropje. Na dnevnem redu je med drugim tudi zanimivo predavanje o Macedoniji. — Ker bo to zborovanje zadnje in bo prihodnje šele po novem letu — vabim vse člane(ice), da se zanesljivo odzovete vabilu. Udeležba je — dolžnost!
Načelnik.
Podružnica Slomškove cveze za radovljiški iu kranjski okraj zboruje v sredo 18. t. m. na Brezjah (ob 10). Pridite polno tevilno!
Dijaški vestnik.
Društvo jugoslovanskih telinikov na Dunaju
si je izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Pogačnik Ljubo: I. podpredsednik: Antclič Vladimir, II. podpredsednik: Platner Jože; I. tajnik: Rant Zoran, II. tajnik: Czizek-Bavlner Otmar; blagajnik: Gjud Milan, knjižničar: Koib Hugo. gospodar: Cvikelj Evgen; odborniki: Popovič Nerad. Medved Ivo, Kregar; revizorja: Košutič Milan. Nikoiič Malorail.
furistika in šport.
NOGOMET.
V nedeljo se je vršila v Ljubljani le prvenstvena tekma med Jadranom in Slovanom, ki je končala /. zmago Jadrana v razmerju 7 : 1. Jadran je bil v vsakem oziru boljše moštvo in je skoraj neprestano napadal. Da niso njegovi igrači predolgo zadrževali žoge, bi bil rezultat gotovo še višji. Slovan je skušal izenačiti večje znanje svojega protivnika s pretirano ostro igro, ki mu je pa prinesla dve izključitvi. — Tekma med rezervnima moštvoma je končala z zmago Slovana
BararaBMMUMtfJM.
12 i
Otroka Icepltene Sranta.
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. C.
—	Ali so znani slučaji, da je kdo obogatel na mah? je vprašala lady Helena.
—	Nekaj že.
—	Ali bi nam vedeli kaj povedati?
—	I seveda, je odgovoril Paganel. L. 1852. so našli v ballaratski deželi kos zlata, ki je tshtal petsto-inSsstdeset unč, drugega v Gipslandu s sedemstoosem-desetimi unčami in 1. 1S61. kepo z oseinstoštiriintride-setimi unčami. Nazadnje pa je izkopal v Ballaratu zla-tokop petinšestdeset kilogramov težko zlalo skalo. Če vzamemo funt zlata po sedemnajststodvaindvaiset frankov, bi bila ta čedna vsotica nič manj kakor 223.860 frankov. En zamah s kopačo, ki ti prinese enajst tisoč frankov letne rente, to se pa že splača, kajne!
—	Ali se je svetovna zaloga zlata zelo poirmožPa, odkar so odkrili avstralske rudnike? je vprašal John Mangles.
—	Morete si misliti, kako, dragi Johni Začetkom stoletja so dobivali letno povprečno za sedeminštiri-deset milijonov, sedaj pa cenijo letno produkcijo, če v/amemo v poštev poleg avstralskih in amerikanskih rudnikov tudi evropske in azijske, na devetsto milijonov, to ,ie skoraj milijarda.
—	Tako je torej verjetno, da je tukaj pod nami Mogoče veliko, veliko zlata, kajne gospod Paganel? je dejal mali Robert.
—	Da, dečko moj, mogoče za milijone in milijone zlato! In mi hodimo po njem. Če hodimo po njem, se Pravi, da ga zanieujemol
—	Torej ie imel Bog rad Avstralijo?
—	Ne, Robert, je odgovoril zemljcpisec. Zlnto-fiosne dežele niso srečne. Na njihovih boetaHh tleh vzraste narnd. Ui i« lf>n. nomehkužen. nikoli Da ne
močan, delaven narod. Le poglej na primer Brazilijo, Mehiko, Kalifornijo ali Avstrilijo! Kje so te dežele v devetnajstem stoletju? Koliko so napredovale, koliko doprinesle k človeški blaginji? Dečko, zapomni si to-le: Srečna ni tista dežela, ki je bogata z zlatom, srečna je dežela, ki ima železo!«
Petnajsto poglavje. Australian and New-Zealand Gazette.
Dne 2. januarja ob sončnem vzhodu so naši popotniki prekoračili mejo zlatonosne pokrajine in tal-botske grofije. Jezdili so po prašnih stezah grofije Dalhotisie. Par ur pozneje so prebredli reki Colban in Campaspe pri 144" 35' oziroma 144" 45' vzhodne dolžine. Polovico pota so že imeli za seboj, še petnajst dni srečne vožnje in celica dospe na obrežje Tvvofold-skega zaliva.
Vsi so bili zdravi in zidane volje. Kar jim je bil govorili Paganel o zdravem avstralskem podnebju, je bila sama čista resnica. Malo ali skoraj nič moče, vročina nikoli neznosna. Tudi voli in konji so jo lahko prenašali.
Ena sprememba je pa le bila, odkar so pustili za sabo Camden-Bridge. Ko je Ayrton izvedel, da so povzročili grozno nesrečo zločinci, je sklenil, da bo odslej le nekoliko opreznejši, kar je bilo doslej čisto brez potrebe. Jezdeci se niso smeli več oddaljevati toliko, da ne bi videli voza. Ponoči, ko so taborili, so vedno postavljali stražo. Vsako jutro in vsak večer so pregledali orožje in naboje. Vedeli so, da se potepa po deželi tolpa zločincev, in treba je bilo biti pripravljen na vse, čeprav ni bilo ničesar, kar bi jim pričalo, da je sovražnik blizu.
Čitatelj si je lahko že sani mislil, da o vsem tem niso črhnili besedice ne gospej Heleni, ne gospodični Grantovi. čemu bi jo po nepotrebnem plašili?
Koncem koncev pa so imeli čisto prav, da so ravnali previdno. Majhna neumnost ali nemarnost hi jih mogla drago stati. Sicer pa Glenarv an ni bil edini, ki so mu dp.lnli rnnnrii nrpirlnvino V finmntnih vasicah.
v naselbinah ali stajah, povsod so se prebivalci skušali zavarovali pred napadom ali presenečenjem. Hiše so začeli zapirati z mrakom. Psi, ki so jih spustili po dvoriščih, so zalajali, kakor hitro se je približal tujec. Pastir, ki je zvečer zganjal na konju razkropljene črede, je imel na sedlu pritrjeno karabinko. Novica o zločinu na camdenskem mostu je svarila po vsej deželi. Marsikdo se je skrbno zaklepal v mraku, dočim je bil sicer vedno spal pri odprtih vratih in oknih.
Tudi deželska gosposka je pokazala veliko vneme in previdnosti. Razposlala je po vsej deželi oddelke orožnikov#fPosebno skrbno so zavarovali poštne zveze. Doslej je veliki poštni voz (mail-coach) ropotal po cesarskih cestah brez spremstva. Tistega dne pa, prav ko so Glenarvan in tovariši hoteli čez cesto, ki pelje iz Kilmora v Heathcote, je pridirjala mimo sicer tako počasna pošta z veliko hitrostjo. Čeprav so konji vzdignili oblak prahu in čeprav je vse skupaj skoro v hipu izginilo, je Glenarvan vendar mogel zapaziti, kako so se zasvetile karabinke stražnikov, ki so jezdili na vsaki strani vrat. Človek bi dejal, da so prišli nazaj tisti časi, ko so bila odkrita prva zlata polja in se je razlil po Avstraliji val evropejskih priseljencev.
Miljo potem, ko so prekrižali kilmorsko cesto, je voz zavil med orjaško drevje. Odkar so zapustili rtič Bernouilli, je bil to prvi gozd, ki je res zaslužil to ime. Pokrival je ravnino milje in milje daleč.
Kako so se začudili, ko so zagledali dvesto in še več čevljev visoka evkaliplova drevesa, kojih gobasta skorja je bila pet palcev debela. Debla so imela v obsegu do dvajset čevljev in so se dvigala od tal celih stopetdeset čevljev. Iz njih se je cedila lepo dišeča smola. In kako so bila vitka! Krasne rasti ni kazila ne veja, ne vejica, ne poganjek, ne grča. Noben stru-gar bi jih ne mogel oblikovati lepše. Našim popotnikom se je zdelo, da so prišli v krasen tempelj, kjer je na stotine veličastnih stebrov. Vsak od teh stebrov je imel v neizmerni višini glavič iz zapletenih.vej in vzporednih listov. Pri recliih so ae zibali samotni cvetovi v obliki poveznjenih čas,
m=m=
o o!
R« ¥ >
s> o j p. ^
•M	O
«
> S I
G ~
n e> v •• ^ 3
« ,« s
•<—» c: 5!
a "S *
rT •• O o* • m
e s <d
*cd S
v o
«3 . '
<■> C i
s <3 I
'<-»	c •"K. O
e	(h co
i	«
5»	S O
is O.
o « —
o Cli
•5 fc T!
«3
* « S.
M«
° vi "s
•OJ
••o w > S o . ••
U » >
« m t»
- i a. «
Mislili =111=111
v razmerju 5:3,— Slavija v nedeljo tretjič ni nastopila k določeni prvenstveni tekmi; Hermesu pripadeta vsled tega brez boja dve točki in rezultat 3:0, — Prihodnjo nedeljo igra Jadran s Hermesom in predvidoma Primorje s Slovanom.
V	Zagrebu so v nedeljo odpadle vse tekme vsled slabega stanja igrišč.
V	Pragi je nastopil v soboto in nedeljo španski klub Espagnol iz Barcelone, v katerem igra znameniti španski goalman Zamora. Espagnol je obe tekmi izgubil in sicer v soboto proti Slaviji z 2 : 4, v nedeljo proti Sparti celo z 0 : 4. V sobotni tekmi je ubranil Zamora 2 enajstmetrovki.
HAZENA.
Vkljub razmočenemu igrišču se je odigrala v nedeljo dopoldne na igrišču Atene v Tivoliju mladinska pokalna tekma med Ateno in Ilirijo. Slab
teren je vplival na igro zelo neugodno in ji vzel vsako mičnost. Ilirija je bila konstantno v napadu, toda Atena se je znala tako odločno braniti, da je neodločen izid 2 : 2 končno popolnoma zaslužila. — Svojega namena kot propagandna prireditev za ženski mladinski šport tekma ni dosegla; prireditelji so nokazali zelo malo uvidevnosti, da so dopustili igro na tako slabem terenu. Nekatere igralke bi bilo treba pri treningu boljše podučiti o pravilih, zlasti pa o estetični in fair igri. Takim tekmam treba dati na vsak način tudi boljšega sodnika.
Naznanila.
iOrcdnje društvo niijih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani« priredi v vseh prostorih Narodnega doma dne 9. januarja
192B dobrodelno veselico. Namen te prireditve je pridobiti sredstev za podpore potrebnim članom, vsled česar prosimo vsa ljubljanska društva in organizacije, da omenjenega dne ne prirejajo svojih veselic. — Odbor.
Darovi.
lik'« prispevkov zbranih in nakazanih Jugo-slovenski Matici prilikom pote obletnico Koroškega plebiscita. Zbirka v Tržiču Din 960 in 13 čeških kron; šola Novi kot Din 15, Koroški dan v Dravogradu 640, podružnica Ptuj 700. podružnica Slovenjgradec 891.50, šola Poljčane 145, zbirka v Št. Iilju 438.50, telovadno društvo Orel Toplice na Dolenjskem 90, podružnica Brdo 157 20, >Sokol< Laško 545, šola Zavodnje 116, šola Sv. Andraž v Slovenskih goricah 35, Učiteljišče v Šibeniku 50,
šola Sv. Miklavž 20, šola Bukovica 16, šola Stud«. nec-Ig 196, prosvetna društva Itojhenburg in Senovo 856, šola Polšnik 68.50, šola Sv. Lovrenc na Dravskem polju 98, zbirka v Apačah 50, šola Sv. Lovrenc 50, telovadno društvo »SokoU Pragersko 810, izobraževalno društvo Sromlje ?9.?5, šola Vel. Podlog 40, župni urad Zdole 50. podružnica Logatec 200, Kolo jugoslov. sester Prevalje 100, šola Dovje 45.75, vsa društva v Oplotnici 450.
Poizvedovanja.
JJhan se je našel pred enim tednom v uršu-linski cerkvi. Dobi se pri cerkovniku v jutranjih urah.
Našla se je mala vsota denarja na Karlovski cesti. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi Orlova ulica štev. 13.
mr Originalne (prave) potrebščine fixat in preservata za Oplograph dobite edino le pri L. Baraga
9 Selenburgova ul. 6/Lftt'oso1
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko !
ABSOLVENTKA
4 razr. meščan, šole. ki jc napravila završni izpit z dobrim uspehom, z znanjem strojepisja, IŠČE primerne službe v kaki pisarni v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravništvo lista pod šifro: »Začetnica« št. 7723.
Dobra kuharica
išče mesta pri boljši rodbini. Opravlja tudi druga lažja hišna dela. Naslov se izve v upravništvu pod št. 7718.
IŠČEM PROSTOR
za meh. delavnico. Ponudbe na upravo pod štev. »14:25«.
Predpisane pose za oddalo davka ročnih deiavcew davčnim uradom
je založila Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani, ter se dobivajo v prodaji v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ter v trgovinah s papirjem.
INŠTRUKCIJE
{z realnih kakor tudi humanističnih predmetov prevzame akademik. Računa malo. Ponudbe pod: Uspeh v šoli.
Klobufarskega pomočnika kot kompanjona, iščem. -Stanovanje in kapital na razpolago. - Pism. ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Kobučar«.	7726
Hišnik, sluga
HLAPEC! Službo kot tak išče 42-!etni samec, kateri ima dobra spričevala kot uradni sluga. — Ponudbe na opravo »Slovenca«, Maribor.
IŠČE SE pridno in pošteno
kmočko dekle
stara nad 20 let, ki je vajena vsega kmečkega dela, po možnosti tudi v kuhinji. Plača meseč. 300 Din. Nastop koncem decembra t. 1. - Naslov se izve v upravi lista pod: Pridna in poštena 7687.
STELAŽE, pult in predali
za špecerijsko trgovino, so takoj naprodaj najboljšemu ponudniku. - Naslov v upravi tSlovcnca« pod št. 7693,
~~ Laško brinje
po 4 Din; FIŽOL za krmo po Din 1'25 za kilo nudi SEVER & Ko., Ljubljana.
Enodružinska HIŠA
z malim vrtom, vodovodom in elektr. razsvetljavo, po nizki ceni v Škofji Loki naprodaj. Hiša je momentano prazna. - Naslov: HAFNER, krojač, Škofja Loka št. 91, ali: Brus, Lju' Ijana, Mestni trg št. 3, III. nadstr.
Prodam hišo
v Spodnji Šiški, neizdelano: 4 sobe, delavnica, pralnica in klet, na prometn. kraju, primer, za kakega obrtnika. Naslov v upravi pod 7719.
Hlode - krclje
♦sake vrste, smreka, jelka, hrast itd. kakor tudi gozdne parcele za posekanje, kupuje parna žaga FR. MAR-TINEC, Škofeijca. 7732
Pohištvo
moderno, raznovrstno, nudi po konkurenčnih cenah tudi -JQT- na obroke
MATIJA ANDLOVIC Ljubljana, Vidovdanska c. 2. Celje — Krekov trg.
DRVA-CEBIN
\Volfova ulic« 1/11. - Telefon 56
Dinamo stroj
100 voltov, komplet, z volt-metrom in fundamentno ploščo, se proda za nizko ceno. Naslov v upravi pod št. 7596.
emajlirano posodo
vseh vrst in druge potrebščine najtrpežnejše trr najcenejše dobite pri tvrdki A. VICI.EI - MARIBOR Glavni trg 5
SINGER - CILINDER
šivalni stroj
rabljen, v dobrem stanu, poceni naprodaj pri J. GO-STENČNIK, Guštanj. - Istotam se dobe tudi novi šiv. STROJI za rodb. in obrtno rabo.	7608
Krojači, šivilje!
KROJE (šnite) po vsaki sliki za dame, gospode in otroke izdeluje in razpošilja KNAFELJ ALOJZIJ strokov, učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križevniška ul. 2.
čevlje na obroke
Hijacinte
harlemske čebulice, priporoča SEVER & Ko., Ljubljana.
Preoblikovalnica Bar bor ič-Za vršan
Mestni trs ^
predeluje damske filce velurje, itd. po najmodernejših oblikah. — Velika izbira damskih klobukov in nakita po zelo nizkih cenah.
KLET ZA KROMPIR
iščem v najem. — Naslov v upravi pod štev. 7717.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naš ljubljeni mož in oče, gospod
v 64. letu starosti nenadoma preminul.
Pogreb bo v torek, dne 17. novembra t. 1., ob 3. uri popoldne z Rimske ceste št. 23 na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 16. novembra 1925.
Marija, žena. - Karla, Ivan, Frančiška, otroci.

Umrla nam je naša predobra mamica, stara mamica in sestra, gospa
proti jamstvu
dobite pri tvrdki
M. TREPAR
Ljubljana - Sv. Petra c. 6.
OBLEKE in SUKNJE
Vam naredi po meri najce- I neje v kratkem času Franc BURJAK, Ljubljana, Ižanska ccsta 44 — Sporočite, pridem pomerit na dom. 7486
poscstnica
v 72. letu, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb predrage mamice bo s sveto mašo zadušnico v torek, dne 16. novembra ob 10 dopoldne na pokopališču na Žalah. Priporočamo jo v blag spomin in molitev.
Kamnik, dne 14. novembra 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.

i
Nepopisno žalostni a vdani v naredbo božjo, naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je 13. novembra za vedno zapustil naš blagi oče, tast in ded, gospod
posestni o inilek^ijsih in Neoljab.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil 15. t. m. ob 15 iz hiše žalosti na mekinjsko pokopališče.
Maše zadušnice se bodo opravile v domači {arni cerkvi. Blagega rajnkega priporočamo vsem znancem v molitev in prijazen spomin!
Mekinje—Ljubljana—Podgorje.
Globoko žalnjoči rodbini
ia ©flritaec.
Vc€ hrofaCev za brezhibno izdelavo usnjatih suknjičev sprejme
KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENDA & CO., Ljubljana, Emonska c.8
inkan
bivši veliki župan, agrarni direktor in krajni komisar za agrarne operacijo
prevzema pravno zastopstvo strank ter inter-• venciie v vseh strokah državne uorave -
(POLITIČNA UPRAVA, zlasti vodopravne, obrtne, gradbene, gozdarske, ribiške, lovske, državljansko-opcijske, občinske zadeve itd., itd. — AGRARNE OPERACIJE, AGRARNA REFORMA),
posreduje pri serijoznih poslih vsake vrste in daje informacije.
Obenem naznanja, da je ustanovil v svoji pisarni tudi DAVČNI ODDELEK, pri katerem sodelujejo kvalificirani strokovnjaki.
Pisarna v hiši Pokojninskega zavoda, GLEDALIŠKA ULICA štev. 8 — III. nadstropje (lift). Vhod nasproti vhodu v palačo Trboveljske.
Telefon štev. 921.	7654	Telefon štev. 921.
Najboljša je zlata
baterija „25
G)
'TI
AJ"	
N<	
(D	
•a	N
B	o>
a	►■t
	3
(A	
<	n
	fO
r-t-	N
	P
?T	
a	
in elektro-	
tehniko d. z o. z. Ljubljana Miklošičeva c. 17
Lepa stavba, neposredno pri kolodvoru v Lescah, obstoječa iz stanovaniskih prostorov, prostornih maga-zinov itd., prikladna za obratovanje trgovine na debelo in na drobno, dalje več zemljiščnih parcel, deloma tudi stavbišče in skladiščni prostor ob železniški progi, s» prodajo
v ponedeljek, dne 23. novembra 1925
ob 10. uri dopoldne potom prostovoljne JAVNE DRAŽBE, katero je dovolilo okrajno sodišče v Radovljici glasom sklepa z dne 12. novembra 1925, oprav. št. Nc. 1. 577/25—t, in ki se vrši na licu mesta prodajnih predmetov (glede stavbe nasproti kolodvoru Lesce).
Dražbeni pogoji so razpoloženi v pisarni podpisanega sod. komisarja v Radovljici. Na željo da natančno informacijo odvetnik dr. Mirko Triller v Radovljici V Radovljici, dne 13. novembra 1925.
ALOJZIJ PEGAN,
notar kot sodni komisar.
Krasno izbiro
raznovrstnega pohištva
za stanovania in pisarne
nudi Vara po iziedno zmernih cenah velezaloga pohištva, tepetniških izdelkov, žime in morske trave
tvrdka PETER KOBfiL, Kranj
podružnica: LJUBLJANA, KOLIZEJ
Zanesljivim plačnikom tudi na obroke
iFEditni zavod za trgovino in
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem posiopfe)
Obrestovala vlog, nakup in proda'a vsakovrstnih vrednostnih papirev. deviz In valut, borzna naročila, prcduiemi in krediti vsak vrste. esHompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo safe-depositl itd. Itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana Tel. ¥0. ¥57 518.805.806