Številka 33 Ljubljana, petek 11. oktobra 1985 Cena 120 dinarjev Lelo XLH 1312. Na podlagi 3. točke 379 člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične .republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. septembra 1985, na seji Zbora občin dne 25. septembra 1985, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 25. septembra 1985. St. 0100-124/85 Ljubljana, dne 25. septembra 1985. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o pcspcševa- ju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji 1. člen < V zakonu o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75 in 30/80) se v 3. členu zadnji odstavek črta. 2. člen V 4. členu se črta zadnji odstavek. 3. člen V 5. členu se črta zadnji odstavek. 4. člen V 6. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: -•Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na podlagi zadnjih razpoložljivih uradnih statističnih podatkov z odlokom ugotovi, katere občine, ki so opredeljene kot manj razvita območja v predhodnem srednjeročnem planskem obdobju, še izpolnjujejo kriterije in kazalce iz 3. člena in katere krajevne skupnosti izpolnjujejo kriterije in kazalce iz 4. in 5. člena zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji,- 5. člen Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije določi prečiščeno besedilo’ zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji. 6. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 30-46/85 Ljubljana, dne 25. septembra 1985 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1373. Na podlagi 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 7. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) ter na podlagi 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. septembra 1985 sprejela ODLOK o valorizaciji katastrskega dohodka 1. člen V SR Sloveniji se opravi valorizacija katastrskega dohodka. Katastrski dohodek se valorizira z enotnim količnikom za vse katastrske kulture in vse katastrske okraje, ki ga v skladu s tem odlokom predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 2. člen * Količnik za valorizacijo katastrskega dohodka se določi, skladno s temeljnimi kriteriji za valorizacijo katastrskega dohodka, na podlagi cen, ki jih je ugotovil Zavod SR Slovenije za statistiko, in sicer: — za pridelke — na podlagi poprečnih odkupnfti cen iz leta 1984; — za materialne stroške — aa podlagi po preče* nabavnih cen iz leta 1984. 3. člen Količnik pa valorizacijo katastrskega dohodka določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije najpozneje do 31. oktobra 1985. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-8/85 Ljubljana, dne 25. septembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1374. Na podlagi 7. točke prvega odstavka 281. člena in 5. točke 288. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee, drugega razdelka 71. člena ter tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije r= sejah Zbora združenega dela dne 24. septembra 1985 in Zbora občin dne 25. septembra 1985 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično 'federativno republiko Jugoslavijo in Poljsko ljudsko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Poljsko ljudsko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. ZS 422-3/85 Ljubljana, dne 25. septembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1375. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, sedme alinee 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter drugega razdelka 71. člena ter tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela dne 24. septembra 1985 in Zbora občin dne 25. septembra 1985 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt Hidroelektrarna Višegrad, YU-2527) med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt Hidroelektrarna Višegrad, YU-2527) med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. ZS 44-21/85 Ljubljana, dne 25. septembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1376. Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. septembra 1985 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložila v soglasje Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije. Skupščina SR Slovenije soglaša tudi z vsebino interpretativnih izjav, ki naj bi jih SFR Jugoslavija dala ob ratifikaciji Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu. St. ZS 7-12/85 Ljubljana, dne 25. septembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1377. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, TO. alinee tretjega razdelka 70. člena in 4. alinee 175. člena ter tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 25. in 26. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21/75 in 31/84), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela dne 24. septembra 1985 ter Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. septembra 1985 sprejela ODLOK o Imenovanju pomočnice družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije Imenuje se: Marjeta Milič, za pomočnico družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije. Št. 111-114/85 Ljubljana, dne 25. septembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 1378. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 41. člena zakona o sistemu državne' uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela dne 24. septembra 1985 ter Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. septembra 1985 sprejela ODLOK o razrešitvi namestnika republiške sekretarke za pravosodje in upravo Razreši se: Jernej Vrhunec, dolžnosti namestnika republiške sekretarke za pravosodje in upravo. St. 111-6/85 Ljubljana, dne 25. septembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1379. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 in 4/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela dne 24. septembra 1985 ter Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. septembra 1985 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnice Vrhovnega sodišča SR Slovenije Razreši se: Nada Klemenčič, dolžnosti sodnice Vrhovnega sodišča SR Slovenije. St. 111-13/85 Ljubljana, dne> 25. septembra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 1380. Na podlagi 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v zvezi z dogovorom o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 1/85) izdaja Republiški komite za delo ODREDBO o izpolnjevanju posebnega republiškega podatka v obrazcu "Posebni podatki k poslovnemu uspehu med letom — bilanci uspeha« I Organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki v dogovoru Z uporabniki svojih storitev oziroma financerjem upoštevajo pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke rast sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu v ustrezni družbenopolitični skupnosti, izpolnijo v obrazcu »Posebni podatki k poslovnemu uspehu med letom — bilanci uspeha« pod oznako za AOP 804 posebni republiški podatek o razporejenih sredstvih za osebne dohodke. Podatek iz prejšnjega odstavka izpolnijo organizacije združenega dela in delovne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, ki sodijo po enotni klasifikaciji dejavnosti v področje dejavnosti 12 in 13, vše delovne skupnosti, ki sodijo v področje dejavnosti 14 (delovne skupnosti skupščin, političnih in izvršilnih organov, upravnih organov in organizacij, pravosodja, službe družbenega knjigovodstva, narodne banke, samoupravnih interesnih skupnosti, združenj organizacij združenega dela in družbenopolitičnih organizacij), delovne skupnosti bank, ki sodijo v "panogo dejavnosti 1101, delovne skupnosti zavarovalnic, ki sodijo v podskupino dejavnosti 110201 in organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so izvajalke v okviru samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. II Organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti iz prejšnje točke Izpolnjujejo pod oznako za AOP v koloni 4 podatek o razporejenih sredstvih za osebne dohodke za celo preteklo leto (podatek v obrazcu »Poslovni rezultati med letom — bilanca ■uspeha za leto 1984 pod oznako AOP 108). zmanjšan za znesek razporejenih sredstev, ki se nanašajo na predhodno leto (poračun) in povečan za znesek sredstev, ki so bila v tekočem letu razporejena na račun premalo razporejenih sredstev v preteklem letu. Pod oznako za AOP 904 v koloni 5 se izpolnjuje podatek o razporejenih sredstvih za osebne dohodke v tekočem obdobju (podatek v obrazcu "-Poslovni rezultat med letom — bilanci uspeha-« pod oznako za AOP 118) zmanjšan za razporejena sredstva za osebne dohodke, ki se nanašajo na preteklo leto in zmanjšan za sredstva, ki so bila razporejena v tekočem letu na račun usklajevanja ravni osebnih dohodkov po posebnih programih. III Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se že pri periodičnem obračunu za obdobje januar—september 1985. St. 113-1/85 Ljubljana, dne 9. oktobra 1985. Republiški komite za delo Predsednik Peter Toš 1. r. 1381. Na podlagi tretjega odstavka 24. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št 1/81) izdaja Republiški komite za kulturo PRAVILNIK o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znamenitosti 1. člen Oznaka nepremičnega kulturnega ali zgodovinskega spomenika (v nadaljnjem besedilu: spomenik) je sestavljena iz: — bronaste plošče velikosti 12 X 30 cm, na kateri je zgoraj v reliefnih črkah tipa rimska kapitala napis KULTURNI SPOMENIK in pod njim SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA, — enojnega spoznavnega znamenja mednarodne konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada s štirijezičnim napisom KULTURNA DOBRINA — CULTURAL PROPERTV — BIEN CULTUREL — KULTURNOE DOSTOJANIE, na emajlirani pločevini velikosti 16 X 8 cm; spoznavno znamenje je modrobelo, napis bel, na temno rjavi podlagi, — table, na kateri je ime spomenika in so navedene lastnosti, zaradi katerih je predmet razglašen za spomenik; tabla je iz emajlirane pločevine, široka 30 cm, višina pa ustreza besedilu. Okvir in črke so bele barve na temno rjavi podlagi. Ce to narekuje narava spomenika, se lahko plošča, znamenje in tabla iz prejšnjih treh alinej sorazmerno zmanjšajo. Načrt s tehničnim opisom oznake je sestavni del tega pravilnika. 2. člen Sestavni deli oznake so pritrjeni na spomenik tako, da tvorijo vizualno celoto, primemo naravi spomenika in to na vidnem mestu, kjer je pristop jav- nosti najbolj pogost. Pritrjene morajo biti tako, da ne motijo podobe spomenika, lahko pa tudi na drug ustrezen način v neposredni bližini spomenika, če je to primerneje zaradi velikosti spomenika oziroma drugih okoliščin. 3. člen Oznaka za naravno znamenitost je tabla kvadratne oblike iz emajlirane pločevine in v velikosti, ki je primerna naravni znamenitosti. Načrt s tehničnim opisom oznake je sestavni del tega pravilnika. 4. člen Oznaka za naravno znamenitost ima na temno rjavi podlagi v beli barvi besedilo: (z velikimi črkami) SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA, pod njo (z večjimi črkami) NARAVNA ZNAMENITOST, spodaj (z največjimi črkami) IME naravne znamenitosti in (z velikimi črkami) navedbo lastnosti, zaradi katerih je bil predmet razglašen za naravno znamenitost. 5. člen Oznaka je glede na velikost in druge značilnosti naravne znamenitosti pritrjena na posebnem podstavku ali stojalu na vidnem mestu, kjer je pristop javnosti najbolj pogost, take da ne moti podobe znamenitosti, lahko pa tudi na sami znamenitosti, če je to mogoče. 6. člen Namestitev oznake nepremičnih spomenikov in znamenitosti zagotovi pristojna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki oblikuje tudi besedilo z navedbo lastnosti, zaradi katerih je predmet razglašen za spomenik oziroma znamenitost. , 7. člen Oznake, ki jih obravnava ta pravilnik, ne izključujejo postavitve drugih znakov, opozoril, informativnih tabel in podobno, ki jih imetnik spomenika ali znamenitosti postavi v soglasju z organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine. 8. člen Za enotno izdelavo oznak iz tega predpisa skrbi Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 9. člen Sredstva za oznake in njihovo namestitev zagotavlja družbenopolitična skupnost, ki je sprejela akt o razglasitvi za kulturni ali zgodovinski spomenik oziroma naravno znamenitost. 10. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 63-19/81 Ljubljana, dne 26. junija 1985. Predsednik Republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl 1. r. OZNAKA KULTURNEGA SPOMENIKA © : £oVo 0 300 IME NAVEDBA LASTNOSTI, ZARADI KATERIH JE BIL PREDMET RAZGLAŠEN ZA KULTURNI SPOMENIK L J OZNAKA NARAVNE ZNAMENITOSTI r 'N SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA NARAVNA ZNAMENITOST IME NAVEDBA LASTNOSTI, ZARADI KATERIH JE BIL PREDMET RAZGLAŠEN ZA NARAVNO ZNAMENITOST L J V ^OC*-* 05 •- -*si»- (|> FsX3ALISTJČNA.| EEPUH..IKA -SLOVENUAi? 1 m ui T 10 4 f -© -i S KULTURNA DOBRINA CULTURAL PROPERTV B1EN CULTUREL KVJIbTVPHOE AOCTOflHME 4 n- 9 O i** d O VARIANTA 1 NAMESTITEV OZNAKE VARIANTA 2 VARIANTA 3 O x\ ! I ! ' ! TEHNIČNI OPIS OZNAKE KULTURNEGA SPOMENIKA 1. Bronasta plošča: — bronasta plošča velikosti 12 X 30 cm iz brona — napis KULTURNI SPOMENIK v velikih črkah tipa rimska kapitala: velikost 2,3 cm, — pod njim krožni pečat, velikost premera.6,5 cm, v katerem je napis: SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA: velikost črk 0,5 in 0,7 cm; globina pečata 0,2 cm. 2. Enojno spoznavno znamenje mednarodne konvencije' — pravokotna tabla velikosti 16 X 8 cm iz emajlirane pločevine, — na temnorjavi podlagi je štirijezični napis: KULTURNA DOBRINA, CULTURAL PROPERTV, BIEN CULTUREL, KYA£TYPHOE AOCTOflHHE velikost črk 0,4 cm in barva bela; spoznavno znamenje je modro-bele barve. 3. Tabla z imenom in navedbo lastnosti — pravokotna tabla s širino 30 cm, — na temnorjavi podlagi je v beli barvi okvir in besedilo: IME SPOMENIKA, pod njim NAVEDBA LASTNOSTI, — velikost črk je v razmerju 50 :15. TEHNIČNI OPIS OZNAKE NARAVNE ZNAMENITOSTI t — tabla kvadratne oblike ustrezne velikosti iz emajlirane pločevine, — na temnorjavi podlagi je v beli barvi okvir' in besedilo: SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA, pod njo z večjimi črkami NARAVNA ZNAMENITOST, pod njo z največjimi črkami IME naravne znamenitosti, ter NAVEDBA LASTNOSTI, zaradi katerih je bil predmet razglašen za naravno znamenitost, — velikost črk je v sorazmerju 15 :30 : 50 :15. 1382. Na podlagi 38. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in tretjega odstavka 273. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora na seji dne 15. julija 1985 izdal NAVODILO o enotni metodologiji za pripravo investicijskega programa urejanja stavbnih zemljišč I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Hen S to metodologijo sta določena način priprave in podrobnejša obvezna vsebina sestavin investicijskega programa urejanja stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: investicijski program) po določbah 37. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84). 2. člen (1) Investicijski program se izdela za območje, ki ga zajema prostorski izvedbeni načrt (območje urejanja stavbnega zemljišča). (2) Investicijski program se lahko izdela tudi za določeno etapo znotraj območja iz prejšnjega odstavka, če je graditev na tem območju predvidena v dveh ali več srednjeročnih obdobjih. II. PRIPRAVA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA 3. člen Podlaga za izdelavo investicijskega programa so sestavine prostorskega izvedbenega načrta in njegove strokovne podlage ter dodatne študije in raziskave, s katerimi se zagotovijo podatki in določijo dela ter stroški urejanja stavbnega zemljišča na -območju iz 2. člena tega navodila. 4. člen Z namenom, da se zagotovi enotnost postopkov in omogoči kvalitetna izdelava investicijskega programa, se na podlagi prostorskega izvedbenega načrta povzamejo in pripravijo obvezne strokovne podlage in določeni podatki za izdelavo investicijskega programa. 5. člen (1) Obvezne strokovne podlage za investicijski program so prevzete sestavine prostorskih izvedbenih načrtov, in sicer: a) Pri zazidalnem načrtu: — zazidalna situacija območja s funkcionalnimi in oblikovalskimi rešitvami objektov in naprav; — tehnični elementi za zakoličenje; — načrt gradbenih parcel; — idejne rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez; — idejne rešitve zunanjih ureditev, javnih zelenic in rekreacijskih površin: — načrt predvidenih rušenj; — načrt etapnega izvajanja. b) Pri ureditvenem načrtu: — ureditvena situacija območja naselja ali dela naselja, oziroma situacija posegov v prostor, če se načrtujejo posegi, ki niso graditev, s strukturo in namembnostjo ter velikostjo objektov ali naprav; — načrt prizadetih parcel s pripadajočimi podatki o lastništvu, velikosti in legi zemljišč; — idejne rešitve v zvezi s prenovo, dograditvijo ali novogradnjo prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez; — idejne rešitve v zvezi s prenovo in preureditvijo ali novogradnjo zunanjih ureditev javnih zelenic in rekreacijskih površin; — načrt predvidenih rušenj; — načrt etapnega izvajanja. c) Pri lokacijskem načrtu: — ureditvena situacija, ki določa rešitve v zvezi s funkcijo in položajem predvidenega objekta ali naprave; — velikost •in zmogljivost predvidenega infrastrukturnega objekta; — načrt prizadetih parcel oziroma posegov v zemljišča s pripadajočimi podatki o lastništvu, velikosti in legi; — idejne rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez, ki je potrebno za delovanje predvidenih objektov; — idejne rešitve zunanjih ureditev, če se urejajo na javnih površinah v zvezi s predvidenimi objekti; — načrt predvidenih rušenj v zvezi z realizacijo predvidenega objekta; — načrt etapnega izvajanja. Ce je po programu priprave lokacijskega načrta predvidena izdelava idejnih projektov za objekte in naprave iz 3. in 4. alinee, se kot obvezne podlage upoštevajo ti projekti. (2) Za preveritev skladnosti izvajanja vseh programov samoupravnih organizacij in skupnosti, ki zagotavljajo pogoje za priključitev in oskrbo območja > energije (električno, toplotno), komunalnimi dobrinami (vodovod, kanalizacija) m sistemom prometa m zvez, se upoštevajo pogoji iz soglasij pristojnih organov in organizacij. 6. člen (1) Iz sestavin prostorskih izvedbenih načrtov se povzamejo obvezni podatki, in sicer: a) Podatki o površinah: — bruto površina območja (Bpo) — neto površina območja (Npo) — površina stanovanjske cone (Pse), — vsota tlorisnih površin objektov (Tp). — vsota površin funkcionalnih zemljišč (Fr), — vsota bruto etažnih površin objektov (Bo), — vsota neto etažnih površin objektov (No). b) Urbanistični podatki območja: — bruto gostota poselitve (Gpb), — neto gostota poselitve (Gpn), — gostota naseljenosti stanovanjske cone (Gnc), — gostota stanovanj stanovanjske cone (Gs), — izraba zemljišča — bruto (Izb), — izraba zemljišča — neto (Izn), — izraba zemjišča — stanovanjske cone (Izs), — zazidanost zemljišča — bruto (Zzb), — zazidanost zemljišča — neto (Zzn). — zazidanost zemljišča — stanovanjske cone (Zzs). c) Primerjalni podatki: — število prebivalcev, — število stanovanj in poprečna koristna površina, — število stanovanjskih objektov, — število drugih objektov (specificirano po vrstah), — število garažnih mest, — število parkirnih mest, — število delovnih mest. d) Količinski podatki komunalne in druse opremljenosti s sekundarnim omrežjem, objekti in napravami 1. Kanalizacijsko omrežje, objekti in naprave — za meteorno vodo — m’ — za odpadno vodo — m' — za mešani sistem — m’ 2. Vodovodi^p omrežje, objekti in naprave — za pitno wdo — m1 — hidrantna mreža — m1 — skupaj — m1 3. Plinovodno omrežje, objekti in naprave — m’ 4. Vročevodno in toplovodno omrežje, objekti In naprave — m1 5. Telefonsko in telekomunikacijsko omrežje, objekti in naprave ■ — prosto vodno omrežje — m1 — kabelsko omrežje — m’ 6. Elektroenergetsko omrežje, objekti in naprave — trafopostaje — št. « — omrežje — m’ 7. Omrežje javne razsvetljave, objekti in naprave — število svetilk — št. — omrežje — m1 8. Cestno omrežje, objekti in naprave — ceste, ulice, trgi in javne poti — m2 — parkirišča in postajališča — m2 — kolesarske poti — m2 — peš poti in hodniki — m2 9. Javne (proste) površine — športna igrišča — m2 — otroška igrišča — m2 — zelenice, parki in nasadi — m2 — druge proste površine — m2 e) Izvedeni podatki: — poprečna bruto etažna površina na stanovanje, — poprečna koristna etažna površina na stanovanje. — poprečna zasedenost prebivalcev na Stanovanje, — število garažnih mest na stanovanje. — število javnih parkingov na stanovanje, — poprečna bruto etažna površina stanovanja na prebivalca. — poprečna neto etažna površina stanovanja na prebivalca. — število garažnih mest" na prebivalca, '— število parkirnih mest na prebivalca, — prometne površine na prebivalca, — peščeve površine na prebivalca, — športne in retVp^-;hi-p površine na prebivalca, — zelene p vrši ne' na prebivalca. Pri prostorskih izvedbenih načrtih, katerih vsebina se nanaša izključno na turistična in industrijska območia znotraj ali zunaj ureditvenih območij naselij, se obvezno pripravijo podatki le za skupine pod točkami a), b) in d) iz prejšnjega odstavka. (3) Poleg navedenih podatkov se pri območjih iz prejšnjega odstavka pripravijo tudi značilni podatki za določeno dejavnost (npr.: turizem — število postelj, industrija — poraba energije, vode itd. na zaposlenega, kubatura industrijskih stavb, transportne razmere in drugo). 7. člen d) Z! dodatnimi študijami in raziskavami se zagotovijo podatki za načrtovanje in izvajanje potrebnih del pri urejanju stavbnega zemljišča v območju urejanja. (2) Dodatne študije in raziskave so: 1. Geodetska dela, ki obsegajo zlasti: izdelavo geodetskih podlag v večjih merilih, detaljni nivelman za operativno načrtovanje izvajanja urejanja stavbnega zemljišča, postavljanje merskih točk za analitično obdelavo zakoličbenih načrtov, 'izdelavo profilov in druga podobna dela. 2. Geološke in geomehanske raziskave terena, ki obsegajo zlasti: dodatna sondiranja terena, laboratorijske raziskave, piezometrična opazovanja podtalnice, ugotavljanje propustnosti, nosilnosti tal in podobna druga dela. 3. Seizmološke in mikroseizmične raziskave, ki obsegajo zlasti: dodatne mikroseizmične meritve in podobna dela. 4. Ekološke raziskave, ki obsegajo zlasti: meritve emisij hrupa, škodljivih plinov in podobna dela. 5. Arheološke raziskave, ki obsegajo zlasti: sondiranje arheoloških najdišč, preiskave na objektih kulturne' dediščine in druga podobna dela. 6. Hidrološke in vodnogospodarske raziskave, ki obsegajo zlasti: dodatne njeritve podtalnice ter natančnejše ugotavljanje intenzivnosti površinskih in hudourniških voda in druga podobna dela. III. VSEBINA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA 8. člen Investicijski program vsebuje uvod s povzetkom, splošne podatke o investitorju s prikazom organizacije izvajanja programa, opis investicije, analizo upravičenosti investicije ter oceno programa z vidika obrambe in družbene samozaščite. Uvod in povzetek investicijskega programa 9. člen (1) Uvod vsebuje osnovne značilnosti investicijskega programa, zlasti v povezavi z izhodišči srednjeročnega družbenega plana občine in prostorskega izvedbenega načrta, ki je podlaga za izdelavo investicijskega programa. (2) Povzetek investicijskega programa vsebuje na kratko opisan postopek in rezultate opravljenih del iz II. poglavja tega navodila, ter v glavnih točkah povzeto vsebino investicijskega programa tako, da so iz njega razvidne osnovne informacije o kapacitetah, stroških, rokih in drugih podatkih. Splošni podatki 10. člen Splošni podatki investicijskega programa so: a) kratek opis, izvleček ali podobno iz besedila srednjeročnega družbenega plana občine, iz katerega je razvidna odločitev in družbena upravičenost izdelave investicijskega programa; b) podatki o izdelovalcih investicijskega programa (organizacija združenega dela, ki po pogodbi izdeluje investicijski program in ostali udeleženci, ki sodelujejo v procesu); c) podatki o sodelujoči'! samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja izvajanja programov gospodarske infrastrukture ter prikaz elementov njihovih planskih aktov, pomembnih za zagotavljanje pogojev priključitve območja na primarno oziroma magistralno omrežje. Podatki o investitorju 11. člen (1) Podatki o investitorju so: ime in sedež sklada stavbnih zemljišč, ki je investitor urejanja stavbnega zemljišča. (2) Prikaz organizacije izvajanja investicijskega programa vsebuje naloge posameznih subjektov pri realizaciji, odnose med morebitnimi sovlagalci, izvajalca investitorskih del, obveznosti in odgovornosti sodelujočih OZD in oseb, delovna telesa, dokumente o verifikaciji investicijskega programa in druge odločujoče podatke. Opis investicije 12. člen Opis območja urejanja stavbnega zemljišča vsebuje kratek opis meje območja tako, da ga je mogoče v naravi indentificirati. 13. člen Analiza obstoječega stanja vsebuje zlasti naslednje opise: — seznam zemljišč s preverjenimi podatki o lastništvu ; — opis razmer na zemljišču in pogojev, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju ureditvenih del in ki vplivajo na stroške urejanja (povzetki opravljenih predhodnih del); — obseg potrebnih rušenj z opisi objektov in njihovih značilnosti; — obseg morebitnih prestavitev obstoječih komunalnih in drugih objektov in naprav; — podroben opis obstoječih omrežij komunalnih in drugih objektov in naprav s preverjenimi zmogljivostmi virov za območja (če teh ni, opisati potrebne ukrepe, da se viri zagotovijo); — podroben opis zmogljivosti obstoječe prometne mreže komunikacij, ki povezujejo območje z okoljem; — podroben opis vodnih razmer ter potrebnih vodnogospodarskih ukrepov (zaščita pred poplavami, podtalnico in podobno). 14. člen Opis pogojev za priključitev območja na magistralno oziroma primarno omrežje vsebuje potrebne ugotovitve oziroma ukrepe, ki dejansko zagotavljajo nemoteno etapno graditev sekundarnega omrežja na ureditvenem območju. 15. člen (1) Obseg del pri pripravi in opremljanju stavbnega zemljišča na ureditvenem območju se opredeli z opisom potrebnih del. (2) Za vsako vrsto predvidenih investicijskih vlaganj ali aktivnosti je potrebno navesti kratek opis, tehnične karakteristike, količino, cene po enoti in sicer ločeno za vlaganje, ki jih financira sklad stavbnih zemljišč (objekti in naprave sekundarnega značaja) kot investitor in ločeno za morebitna vlaganja v vire, magistralno ter primarno omrežje. (3) Prikazi vseh stroškov se opravijo po cenah z veljavnostjo na dan izdelave investicijskega programa (v nadaljevanju: predvideni stroški). (4) Za območje, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom predvideno za etapno izvajanje v dveh ali več srednjeročnih obdobjih se v popisu del za prvo etapo predvidijo tudi dela, ki so skupna vsem etapam, vendar morajo biti opravljena že v času opremljanja prve etape. (5) Vrednost predvidenih del za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča po posameznih področjih se določi na podlagi obveznih strokovnih podlag iz 5. člena tega navodila, upoštevajoč vrsto prostorskega izvedbenega načrta. (6) Ob določitvi vrednosti del po prejšnjem odstavku se po potrebi posebej določi ustreženi znesek za nepredvidena dela. (7) Skladno s terminskim planom se predvidijo tudi podražitve v času izvajanja del na podlagi ocenjene letne stopnje inflacije. 16. člen Za označevanje stroškov se uporablja enoten obvezen šifrant, ki obenem služi kot osnova stroškovnega računovodstva za spremljanje stroškov, in sicer: Skupina 1 100 PRIDOBIVANJE ZEMLJIŠČ 110 Nezazidano zemljišče 111 Odškodnina za zemljišče 112 Prispevki za spremembo namembnosti 113 Odškodnina za posevke in kulture 114 Stroški za cenitve 115 Stroški upravnih In sodnih postopkov 116 Prosta šifra 117 Prosta šifra 118 Stroški kreditov 119 Stroški organizacije izvedbe del 120 Zazidano zemljišče 121 Odškodnina za zemljišče 122 Odškodnina za objekte in naprave 123 Odškodnina za posevke m kulture 124 Stroški cenitev 125 Stroški upravnih in sodnih postopkov 126 Prosta šifra 127 Prosta šifra 128 Stroški kreditov 129 Stroški organizacije izvedbe del Skupina 2 200 PRIPRAVA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 210 Raziskave v prostoru 211 Geološke, geomehanske, seizmološke 212 Ekološke, naravovarstvene 213 Meteorološke 214 Hidrološke, vodnogospodarske 215 Energetske, komunalne, prometne 216 Prosta šifra 217 Prosta šifra 218 Stroški kreditov 219 Stroški organizacije izvedbe del 220 Temeljna geodetska dokumentacija 221 Temeljni geodetski načrti 222 Dokumentacija o posestnem stanju 223 Parcelacije 224 do 228 Proste šifre 228 Stroški kreditov ' 229 Stroški organizacije izvedbe del 230 Prostorska dokumentacija 231 Programske rešitve — natečaji 232 Prostorski izvedbeni načrti 233 Načrti komunalnih in drugih objektov in naprav (idejne rešitve in idejni načrti) 134 Koord nr-cijski načrti ''5 Investicijski program tv6 Prosta §*fra 237 Prosto šifra 238 Stroški kreditov 239 Stroški organizacije izvedbe del 240 Sanacija zemljišča 241 Osušitev terena 242 Odstranitev, deponiranje plodne zemlje 243 Poravnanje, izkopavanje, nasipavanje 244 Zavarovanje drsečega terena 245 Odstranitev rastlinja in odlagališč 246 Rušenje, odstranitev obstoječih objektov in naprav 247 Arheološka izkopavanja 248 Stroški kreditov 249 Stroški organizacije izvedbe del 250 Zagotovitev nadomestnih objektov 251 Gradnja nadomestnih objektov 252 Nadomestna stanovanja 253 Preselitve 254 do 253 Proste šifre 258 Stroški kreditov 259 Stroški organizacije izvedbe del Skupina 3 300 OPREMLJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 310 Komunalni in drugi objekti in naprave skupne rabe . 311 Ceste in zunanje ureditve 312 Zelene in rekreacijske površine 313 Javna razsvetljava 314 Kanalizacija za odvod meteorne vode 315 Hidrantna mreža 316 Prosta šifra 318 Stroški kreditov 319 Stroški organizacije izvedbe del 320 Komunalni in drugi objekti in naprave individualne rabe 321 Vodovodno omrežje in naprave 322 Kanalizacija za odvod odpadne vode 323 Plinsko omrežje in naprave 324 Vročevodno omrežje in naprave 325 Električno omrežje in naprave 326 PTT omrežje in naprave 327 Signalno kabelsko omrežje 328 Naprave za zbiranje odpadkov 329 do 398 Proste šifre 398 Stroški kreditov 399 Stroški organizacije izvedbe del Skupina 4 400 STROŠKI GRADITVE INFRASTRUKTURNIH KOMUNALNIH IN DRUGIH OBJEKTOV IN NAPRAV (primar, viri) 410 Objekti in naprave za vodooskrbo 420 Objekti in naprave za odvod odplak 430 Objekti in naprave za proizvodnjo in transport ogrevalne toplote 440 Objekti in naprave za proizvodnjo in transport plina 450 Objekti in naprave za prenos in distribucijo električne energije 460 Objekti in naprave zvez 470 Cestno omrežje v naselju 498 Stroški kreditov 499 Stroški organizacije izvedbe del 17. člen (1) Vrednost skupnih del urejanja stavbnega zemljišča in struktura stroškov na ureditvenem območju (urbanistični stroški) se izdela v obliki delnih in skupne rekapitulacije. (2) Urbanistični stroški strukturirani po posameznih področjih služijo za postopek, s pomočjo katerega se opravijo porazdelitve predvidenih stroškov in primerjave strukturnih deležev. (3) Delne rekapitulacije urbanističnih stroškov se izdelajo za naslednja področja: 1) vrednost skupnih del urejanja hkrati s sredstvi za razreševanje premoženjskopravnih razmerij na ureditvenem območju (etapi): — skupina 100 (zemljišče), — skupina 200 (priprava), — skupina 300 (opremljanje); 2) vrednost infrastrukturnih komunalnih objektov in naprav — skupina 400 (primar, viri); 3) vrednost vseh stanovanj na ureditvenem območju (v etapi, po vrstah in tipih objektov); 4) vrednost spremljajočih objektov družbenega standarda na ureditvenem območju (v etapi, po vrstah objektov); 5) vrednost industrijskih, poslovnih in drugih objektov na ureditvenem območju (v etapi, po vrstah objektov). 18. člen (1) Porazdelitev predvidenih stroškov za urejanje stavbnega zemljišča se opravi po merilih iz 43. člena zakona o stavbnih zemljiščih. (2) Osnovni podatki za porazdelitev so: — skupna površina stavbnih zemljišč v m2, ki jo bodo investitorji uporabili za graditev; — skupna neto koristna etažna površina stanovanj v m2 (po JUS UC2 100); — skupna neto koristna etažna površina objektov družbenega standarda v m2 (po JUS UC2 100); — skupna neto koristna etažna' površina industrijskih poslovnih in drugih objektov v m2 (po JUS UC2 100); — korekcijski faktorji za izračun deležev stroškov opremljanja zemljišča za posamezna stavbna zemljišča z istovrstno pozidavo. (3) Postopek izračuna sorazmernega dela predvidenih stroškov, ki jih plača investitor (prispevek), se opravi po naslednjih obrazcih: a) za pripravo stavbnega zemljišča sorazmerni del stroškov za pripravo stavbnega zemljišča skupni stroški za pripravo stavbnega zemljišča (skupina 200) v dinarjih skupna površina stavbnega zemljišča, ki jo uporabijo investitorji v m2 površina investitorjevega zemljišča v m2 b) za opremljanje stavbnega zemljišča o sorazmerni del stroškov za skupni stroški za opremljanje stavbnega zemljišča (skupina 300) v dinarjih opremljanje skupna neto koristna površina vseh objektov v območju v m2 stavbnega zemljišča Pri tem je »k« korekcijski koeficient, ki je za stanovanjske, industrijske, poslovne objekte družbenega standarda 1,00 za garaže pa 0,50. neto koristne površine X k investitorjevega objekta v mr in objekte (4) Za stavbna zemljišča na območju urejanja, kjer je predvidena različna vrsta pozidave (enodružinske prostostoječe hiše, enodružinske vrste hiše, nizka bločna gradnja do P + 4, bločna gradnja nad P + 4 do P -f 8, bločna gradnja nad P + 8 — mestni centri), se sorazmerni del stroškov opremljanja zemljišča za posamezno zemljišče z istovrstno pozidavo določi z uporabo korekcijskega faktorja. (5) Korekcijski faktorji se določijo tako, da se stroški opremljanja v skupini 300 izračunajo za vsako vrsto pozidave posebej in v skladu z vrsto pozidavi? porazdelijo po enakem postopku kot pri območjih z istovrstno pozidavo. (6) Pri industrijskih, turističnih in podobnih območjih se sorazmerni del stroškov izračuna tako, da se stroški opremljanja v skupini 300 porazdelijo glede na predvideno porabo (intenzivnost prometa, število parkirnih mest, skupno težo prevoženega blaga, porabo pitne in tehnološke vode, specifičnost pri odplakah, porabo toplotne in električne energije ipd.). 19. člen (1) Terminski plan urejanja stavbnega zemljišča na ureditvenem območju je terminski plan za realizacijo celotnega programa urejanja stavbnega zem- ljišča na ureditvenem območju. Zato mora biti terminski plan izdelan tako, da omogoča celovit pregled nad dinamiko graditve naselja ter posameznih faz urejanja stavbnega zemljišča v povezavi z dinamiko graditve stanovanjskih in drugih objektov. (2) V terminskem planu morajo biti zajete tudi aktivnosti v zvezi z izgradnjo komunalnih in drugih infrastrukturnih objektov, ki so pogoj za priključitev območja na sekundarno omrežje. 20. člen (1) Plan porabe finančnih sredstev je skupen pregled porabe finančnih sredstev (po cenah na dan izdelave investicijskega programa in cenah, ki upoštevajo podražitve v času izvajanja del na podlagi letne stopnje inflacije), upoštevajoč etapnost graditve, terminski plan urejanja zemljišča ter stroške v skupinah 100, 200 in 300 (po potrebi pa tudi skupino 400) (2) Plan porabe sredstev mora izkazovati dinamiko porabe, ki ustreza prilivu sredstev. Eventualno razliko med prilivom in porabo je potrebno pokriti s krediti. Rast cen v času izvajanja investicijskega programa se upošteva pri letni valorizaciji, skladno z letnimi programi sklada stavbnih zemljišč. 21. člen (1) Plan virov sredstev je skupen pregled virov sredstev, ki mora biti usklajen s planom porabe finančnih sredstev in sicer po posameznih vrstah sredstev: 1. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča: navesti je potrebno obseg in ključ delitve teh sredstev namenjenih za izvajanje investicijskega program glede na celotna zbrana sredstva s tega naslova v občini, 2. Sredstva, pridobljena za oddano stavbno zemljišče v družbeni lastnini: navesti je potrebno obseg in ključ delitve teh sredstev namenjenih za izvajanje investicijskega programa glede na celotna zbrana sredstva s tega naslova v občini, 3. Prispevek posameznih investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, 4. Namenska sredstva samoupravnih organizacij in skupnosti za graditev komunalnih in drugih naprav: navesti je potrebno obseg in v kakšne namene se namenska sredstva lahko uporabljajo, pogoje pod katerimi so sredstva dana ter vpliv teh sredstev na fi-načni načrt urejanja stavbnega zemljišča na ureditvenem območju, Bančni in drugi krediti: navesti je potrebno obseg predvidenih kreditov bank in drugih asociacij, predvidene kreditne pogoje (obrestna mera, rok odplačila, datum zapadlosti anuitet) ter razporeditev črpanja kreditov za dospele terjatve, (2) Pri uporabi bančnih in drugih kreditov je potrebno navesti, kdo prevzema odplačila anuitet. 22. člen Začetno finančno stanje, tako pri stroških (porabi), kakor pri virih, se prikaže po cenah' na dan izdelave investicijskega programa. Analiza upravičenosti investicije 23. člen (1) Analiza upravičenosti investicije mora temeljiti na analizah, projektih in drugem strokovnem gradivu, po katerem se presoja ekonomska upravičenost vlaganja. (2) Analiza vsebuje kazalce in primerjave, ki jih izdelovalec investicijskega programa posebej izdela in primerja s poprečnimi fizičnimi normativi "oziroma poprečnimi planskimi stroškovnimi normativi. 24. člen (1) Struktura analize stroškov obsega primerjalne kazalce med skupnimi stroški graditve posameznih objektov in stroški urejanja stavbnega zemljišča (na m* 1 2 neto koristne etažne'površine). Kazalec določimo po obrazcu: delež stroškov 100 + 200 + 300 v din na m2 n. k. p. K =-------------- -------— . v -.. :------X 100 1 programirana cena objekta v dm na m2 n. k. p. (2) Kazalci se izračunajo za vsako vrsto objektov v ureditvenem območju (v odstotkih). (3) Programirana cena objekta pomeni ceno, ki vsebuje vse stroške, vključno tudi stroške urejanja. 25. člen (1) Analiza stroškov urejanja stavbnega zemljišča zajema: 1. Stroške odškodnin in nadomestitve objektov: izračun kazalca K2 se opravi na podlagi podatkov o vrednosti objektov, ki so predvideni za rušenje in vrednosti nadomestnih objektov (stanovanj, kmetij, delavnic itd.), Kazalec določimo po obrazcu: vrednost odškodnin za objekte in nadomestitve Ko=________________________v din____________________ skupna koristna površina vseh objektov v m2 2. Stroške opremljanja stavbnega zemljišča , izračun -i^zalca K3 se opravi na podlagi podatkov o vrednosti vseh stroškov graditve sekundarnega komunalnega^ omrežja. Kazalec določimo po obrazcu: ^ vrednost sekundarnega omrežja v din 3 . skupna koristna površina vseh objektov v m2 (2) Kazalci se primerjajo z vrednostmi ustreznih etalonov, ki jih sprejme družbenopolitična skupnost občine (lahko je izločilni kriterij pri odločitvah). 26. člen (1) Analiza fizičnih kazalcev opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami se opravi s primerjavo po obrazcu: dolžina omrežja po investicijskem (število — delež) programu na prebivalca 4 dolžina omrežja po normativu (število — delež) na prebivalca (2) V okviru te analize se izračunajo kazalci (K4) za objekte in naprave po specifikaciji iz točke d) prvega odstavka 6. člena tega navodila. Ocena investicijskega programa z vidika obrambe in družbene samozaščite 27. člen (1) Pri oceni investicijskega programa z vidika obrambe in družbene samozaščite je treba opisati način in sistem zaklanjanja prebivalstva v naselju, pomembnost posameznih objektov v naselju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ter kako so upoštevani zakonski predpisi za varnost in preskrbljenost občanov s komunalnimi dobrinami v primeru vojne oziroma večjih naravnih katastrof. (2) V ekonomskem delu investicijskega programa je potrebno posebej opredeliti investicijske stroške za zadovoljitev zakonsko predpisanih ukrepov za ljudsko obrambo ter stroške v zvezi z vzdrževanjem naprav in sistemov, namenjenih delovanju v izjemnih pogojih. IV. NADZOR NAD IZVAJANJEM INVESTICIJSKEGA PROGRAMA 28. člen (1) Sklad stavbnih zemljišč ugotavlja strokovno nadzorstvo nad izvajanjem del urejanja stavbnega zemljišča in uporabo sredstev po veljavnih predpisih. (2) Strokovno nadzorstvo nad uporabo sredstev . po prejšnjem odstavku obsega tudi tekoče spremljanje uporabe sredstev glede na predvidene stroške, valorizacijo stroškov v tekočem letu, spremljanje celotnega poslovnega procesa z načrtovanim stanjem in smotrno uporabo investicijskih sredstev. (3) V postopku spremljanja stroškov se uporabi šifrant iz 16. člena tega navodila. 29. člen Ce se pri finančnem spremljanju investicijskega programa ugotovijo odstopanja med predvidenimi in dejanskimi stroški (vpliv spremenjenih zakonitosti na trgu, višje ponudbe izvajalcev in drugo), se finančni načrt investicijskega programa spremeni po postopku, ki velja za njegovo sprejetje. KONČNA DOLOČBA 30. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-3785 Ljubljana, dne 15. julija 1985. Predsednik Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Jože Kavčič 1. r. 1383. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/33, prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih- potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih in vplačevanje zbirnih stopenj davkov in .prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 8/85, 10/85, 13/85, 14/85, 15/85, 16/85, 17/85, 18/85, 19/85, 21/85, 23/85, 24/85, 25/85, 26/85, 27/85, 29/85, 31/85, 32/85) I. V tabeli' I »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 21 občina Lenart: — v stolpcu 11 stopnja 5,60 nadomesti s stopnjo 6,30, — v stolpcu 18 stopnja 11,44 nadomesti s stopnjo 12,14 — v stolpcu 20 stopnja 11,09 nadomesti s stopnjo 11,79. 2. Pri zaporedni številki 30 občina Logatec: — v stolpcu 11 stopnja 5,75 nadomesti s stopnjo 6.15 — v stolpcu 16 se stopnja 0,40 črta — v stolpcu 18 stopnja 11,91 nadomesti s stopnjo 12,31 — v stolpcu 19 stopnja 15,35 nadomesti s stopnjo 14,95 — v stolpcu 20 stopnja 11,56 nadomesti s stopnjo 11M 3. Pri zaporedni številki 37 občina Ormož: — v stolpcu 9 stopnja 1,75 nadomesti s stopnjo 1,61 — v stolpcu 11 stopnja 5,70 nadomesti s stopnjo 6,18 — v stolpcu 15 stopnja 1,21 nadomesti s stopnje I, 05 — v stolpcu 16 stopnja 0,86 nadomesti s stopnjo 0,46 — v stolpcu £8 stopnja 11,93 nadomesti s stopnje 12,11 — v stolpcu 19 stopnja 15,40 nadomesti s stopnjo 15,00 — v stolpcu 20 stopnja 11,58 nadomesti s stopnjo II, 76. 4. Pri zaporedni številka 40 občina Ptuj: — v stolpcu 14 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo 0,33 — v stolpcu 18 stopnja 11,95 nadomesti s stopnjo 11,98 — v stolpcu 20 stopnja 11,66 nadomesti s stopnjo 11,63. 5. Pri zaporedni številki 46 občina Sežana: — v stolpcu 9 stopnja 1,07 nadomesti s stopinjo 1.16 — v stolpcu 13 stopnja 0,82 nadomesti s stopnjo 0,80 — v stolpcu 14 stopnja 0,29 nbdomesti s stopnjo 0,27 — v stolpcu 15 stopnja 1,25 nadomesti s stopnjo 1,22 — v stolpcu 16 stopnja 0,44 nadomesti s stopnjo 0,42 — v stolpcu 18 stopnja 11,27 nadomesti s stopnjo 11,29 — v stolpcu 19 stopnja 14,85 nadomesti s stopnjo 14,83 — v stolpcu 20 stopnja 10,92. nadomesti s stopnjo 10,94. 6. Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje: — v stolpcu 9 stopnja 0,87 nadomesti s stopnjo 1,47 — v stolpcu 18 stopnja 12,77 nadomesti s stopnjo 13,37 — v stolpcu 20 stopnja 12,42 nadomesti s stopnjo 13,02 7. Pri zaporedni številki 57 občina Velenje: — v stolpcu 9 stopnja 1,42 nadomesti s stopnjo 1,54 — v stolpcu 10 stopnja 0,83 nadomesti s stopnjo 0,91 — v stolpcu 11 stopnja 5,97 nadomesti s stopnjo, 6,18 — v stolpcu 13 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo 0,57 — v stolpcu 14 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo 1,63 — v stolpcu 15 stopnja 0,80 nadomesti s stopnjo 0,93 — v stolpcu 18 stopnja 12,65 nadomesti s stopnjo 13,55 — v stolpcu 19 stopnja 15,43 nadomesti s stopnjo 15,51 — v stolpcu 20 stopnja 12,30 nadomesti s stopnjo 13,20. 8. Pri zaporedni številki 60 občina Žalec: — v stolpcu 9 stopnja 1,50 nadomesti s stopnjo I, 93 — v stolpcu 10 stopnja 0,65 nadomesti s stopnjo 0,79 — v stolpcu 11 stopnja 5,37 nadomesti s stopnjo 5,42 — v stolpcu 13 stopnja 0,39 nadomesti s stopnjo 0,36 — v stolpcu 14 stopnja 0,37 nadomesti s stopnjo' 0,27 — v stolpcu 15 stopnja 1,01 nadomesti s stopnjo 0,72 — v stolpcu 16 stopnja 0,41 nadomesti s stopnjo 0,21 — v stolpcu 18 stopnja 10,94 nadomesti s stopnjo II, 00 — v stolpcu 19 stopnja 14,70 nadomesti s stopnjo 14,64 — v stolpcu 20 stopnja 10,59 nadomesti s stopnjo 10,65. II. V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevki iz dohodkov po osnovi osebnega dohodka- se: 1. Pri zaporedni številki 30 občina Logatec: — v stolpcu '3 stopnja 10,06 nadomesti s stopnjo 10,77 — v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo 0,24 — v stolpcu 6 stopnja 13,04 nadomesti s stopnjo 13,71. 2. Pri zaporedni številki 32 občina Metlika — v stolpcu 3 stopnja 10,20 nadomesti s stopnjo 12,70 — v stolpcu 6 stopnja 13,20 nadomesti s stopnjo 15,70. 3. Pri zaporedni številki 57 občina Velenje: — v stolpcu 3 stopnja 9,70 nadomesti s stopnjo 9,71 — v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo 0,22. 4 4. Pri zaporedni številki 60 občina Žalec: — v stolpcu 3 stopnja 11,21 nadomesti s stopnjo 8,80 — v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo 0,19 — v stolpcu 6 stopnja 14,14 nadomesti s stopnjo 11,69. III. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-13/84 Ljubljana, dne 4. oktobra 1985. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov l. r. 1384. V skladu z 20. a členom samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do por,odniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 35/84) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko POROČILO o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar—julij 1985 1 Poprečni mesečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so se v obdobju januar—julij 1985 v primerjavi s poprečjem 1984 povečali za 62,4 “/o. 2 Poprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so bili v juliju 1985 za 4,2 °/o večji kot v juniju 1985, v primerjavi s poprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v letu 1984. Št. 052/15-9/85 Ljubljana, dne 23. septembra 1985. t Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r. 1385. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja v Kopru v postopku za oceno ustavnosti pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v TOZD Trgovina na debelo v sestavi DO Trgoavto, Koper, po javni obravnavi dne 16. 9. 1985 i odločilo: Določbe 26 člena pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev, ki so ga dne 13. 12. 1983 sprejeli z referendumom delavci TOZD Trgovina na debelo v sestavi DO Trgoavto, Koper, se razveljavijo: Obrazložitev Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kopru je začel pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti 26. člena v izreku navedenega pravilnika. Ta člen določa število točk, ki se priznavajo prosilcu glede na njegove obstoječe stanovanjske razmere. Prosilci so razvrščeni v pet skupin. V prvo skupino spadajo delavci brez stanovanja, kamor po besedilu pravilnika spadajo delavci, ki stanujejo v prostorih, ki se po zakonu ne štejejo za stanovanje. Prosilcu iz te skupine se po 1. točki 26. člena stanovanjske razmere ovrednotijo s 400 točkami. V drugo skupino so uvrščeni prosilci, ki stanujejo pri starših ali starših zakonca. V tretjo skupino spadajo imetniki stanovanjske pravice, ki jim je s sodno odločbo stanovanje odpovedano iz razlogov, za katere niso odgovorni. V četrto skupino so uvrščeni podnajemniki, v peto skupino pa prosilci, ki so imetniki stanovanjske pravice oziroma lastniki stanovanja, v katerem stanujejo, pa jim to stanovanje zaradi premajhne površine in neprimerne kvalitete ne ustreza. Zadnje navedenim prosilcem se stanovanjske razmere ovrednotijo z določenim številom točk glede na površino stanovanjskih prostorov na stanovalca, razen tega pa se jimtprizna še seštevek dodatnih točk iz naslova kakovosti prostorov. Po besedilu 5. točke 26. člena, ki zajema imetnike stanovanjske pravice in lastnike stanovanja, se te točke priznajo tudi prosilcem iz 3. točke, to se pravi, imetnikom stanovanjske pravice, ki jim je stanovanje brez njihove krivde odpovedano, in sicer tako, da se jim poleg osnovnega števila točk prizna še seštevek ustreznih točk iz naslova površine in kakovosti obstoječih stanovanjskih prostorov. Stanovanjska površina na stanovalca se po izrečni določbi 2. točke ovrednoti tudi pri prosilcih, ki stanujejo pri starših. V tretjem odstavku 26. člena je določeno, da se prosilcem iz 1. točke, to se pravi delavcem, ki so brez stanovanja, dodatne točke iz točke 5/1 in 5/II pe priznajo. Po besedilu 5. točke, ki se nanaša samo na imetnike stanovanjske pravice in lastnike stanovanja, bi se dodatne točke iz naslova površine in kakovosti obstoječih prostorov ne mogle priznati tudi podnajemnikom iz 4. točke, dodatne točke iz naslova kakovosti pa tudi ne prosilcem iz 2. točke, to je delavcem, ki stanujejo pri starših. Po predlagateljevem mnenju so po opisani ureditvi in praksi v najslabšem položaju prosilci, ki so brez stanovanja, oziroma, ki stanujejo *v prostorih, ki se po zakonu ne štejejo za stanovanje. Ti namreč po tretjem odstavku 26. člena pravilnika nimajo nobene možnosti, da bi poleg osnovnega števila točk (400) dobili še dodatne točke iz naslova površine prostora ali prostorov, v katerih zasilno oziroma začasno prebivajo, ;n tudi ne iz naslova neustrezne kakovosti teh prostorov, medtem ko vsi drugi prosilci ob seštevku vseh točk, ki jim pripadajo po pravilniku, lahko dobijo v določenih primerih več kot 400 točk, čeprav je njihov položaj v primerjavi s prosilci iz 1. točke boljši. Po predlagateljevem mnenju je s tako ureditvijo kršena pravica delavcev, da enakopravno in ob enakih pogojih uveljavljajo in uresničujejo svoje pravice na področju reševanja stanovanjskih vprašanj. Po 324. členu ustave urejajo financiranje in graditev stanovanj ter gospodarjenje z njimi delovni ljudje in občani samostojno v občini, krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela, in sicer v skladu s temeljnimi načeli, ki jih določa zakon. Po 118. in 235. členu zakona o združenem delu upravljajo s sredstvi, ki so namenjena za graditev stanovanj, delavci, ki so ta sredstva združili iz čistega dohodka svoje temeljne organizacije, na način, ki ga določa samoupravni splošni akt. V tem aktu določijo delavci po 9. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81 in 34/83) tudi način reševanja svojih stanovanjskih vprašanj v temeljni organizaciji, to se pravi, pogoje ter osnove in merila za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil iz sredstev sklada skupne porabe. Na to določbo se navezuje tudi 36. člen zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 m 14/84), kjer je posebej določeno, da stanodajalec določi s samoupravnim splošnim aktom zlasti osnove in merila za prednostni red, po katerem se dodeljujejo stanovanja, površino stanovanja glede na število družinskih članov in postopek za sprejem prednostnega reda upravičencev. Iz navedenega izhaja, da spada določanje pogojev za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil iz sredstev sklada skupne porabe ter določanje osnov in meril za uvrščanje prosilcev na prednostno listo v področje samoupravnega urejanja delavcev temeljne organizacije. Pri tem so delavci dolžni spoštovati ustavna načela in ustavne določbe, ki zagotavljajo vsakemu delovnemu človeku in občanu enakost pravic in dolžnosti, vštevši pri tem tudi pravico vsakega delavca, da si pod enakimi pogoji pridobiva dohodek in z njim sredstva ter možnosti za zadovoljevanje svojih potreb, in da si v skladu z rezultati svojega dela in na podlagi enakih pravic zagotovi ustrezen materialni položaj (II. in III. poglavje temeljnih ustavnih načel in 13. člen ustave). Ustavno sodišče ugotavlja, da obravnavane določbe pravilnika dopuščajo možnost, da lahko pridobi večje število točk prosilec, ki je v primerjavi s prosilcem iz 1. točke 26. člena pravilnika v ugodnejšem položaju. S tem so prosilci, ki so brez stanovanja oziroma, ki prebivajo v prostorih, ki se po zakonu ne štejejo za stanovanje, postavljeni v odnosu do drugih prosilcev v neenakopraven položaj, kar ni v skladu z navedenimi ustavnimi načeli in določbami. Razen tega ustavno sodišče ugotavlja, da je besedilo celotnega 26. člena pravilnika, kolikor se nanaša na priznavanje oziroma nepriznavanje dodatnih točk po točki 5/1 in II tudi drugim prosilcem, pomanjkljivo, tako da omogoča v praksi dodeljevanje teh točk konkretnim prosilcem po prosti oceni. Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave celotni 26. člen obravnavanega pravilnika razveljavilo. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki: dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. Št. U I 33/85-12 Ljubljana, dne 16. septembra 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 1386. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na predlog Sodišča združenega dela SRS v postopku za oceno zakonitosti 4. alinee prvega odstavka 30. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, na seji dne 26. 9. 1985 ugotovilo : Določbi 4. alinee prvega odstavka in tretjega odstavka 30. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83), ki sta se uporabljali od 1. 7 1983 do 1. 7. 1985, nista bili v skladu s 50. členom zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80, 45/82). Obrazložitev/ Sodišče združenega dela SR Slovenije je predlagalo oceno zakonitosti 4. alinee prvega odstavka 30. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Predlagatelj meni. da >o določilo ni v skladu z drugim odstavkom 50. člena zakona o zdravstvenem varstvu. Samoupravni sporazum ne more predvideti izgube pravice do nadomestila zgolj zaradi opustitve obvestila, ne da bi upošteval delavčeve objektivne in subjektivne možnosti in ne da bi upošteval objektivni pomen takega obvestila. Pogojev, ki jih delavec ne more izpolniti, ali ki nimajo nobenega vpliva na njegovo delovno zmožnost, samoupravni sporazum ne more predvideti. 58. člen ustave SRS določa, da delavci v samoupravnih interesnih zdravstvenih skupnostih zadovoljujejo svoje skupne potrebe na področju zdravstva tako, da usklajujejo svoje interese ob upoštevanju načela solidarnosti in vzajemnosti. Z zakonom pa se lahkp določijo načela za enotnost sistema zdravstvenega varstva v republiki, najmanjši obseg pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter način njihovega financiranja. Zakon o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80, 45/82) v 50. členu določa, da si delavci zagotovijo pravice do socialne varnosti. Med temi pravicami je tudi pravica do denarnega nadomestila osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela zaradi medicinskih preiskav, bolezni ali poškodbe: transplantacije živega tkiva ali organov, nege pbolelega družinskega člana ter izolacije ali spremstva, ki ju odredi zdravnik. Materialni obseg pravic do socialne varnosti ter način in pogoje za njihovo uresničevanje določijo udeleženci v samoupravnih sporazumih o temeljih plana in v drugih samoupravnih sporazumih. Četrta alinea prvega odstavka in tretji odstavek 30. člena samoupravnega sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83) se glasita: ^ »Delavci in drugi delovni ljudje nimajo pravice do nadomestila oziroma se jim ustavi izplačevanje nadomestila, če med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni: — v roku ^dni, ki je predviden v samoupravnem sporazumu o postopku In načinu uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva, ne obvestijo zdravnika, ki je pristojen za ugotavljanje njihove začasne nezmožnosti za delo, da so zboleli. V primerih iz 4. alinee pridobijo delavci in drugi delovni ljudje pravico do nadomestila šele z dnevom, ko izpolnijo svojo dolžnost, da morajo obvestiti organizacijo združenega dela in predložijo o tem zahtevano dokumentacijo.-« Pooblastilo in drugega odstavka 50. člena zakona o zdravstvenem varstvu za samoupravno ureditev materialnega obsega, načina in pogojev za uresničevanje pravice do denarnega nadomestila osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela, so uporabniki in izvajalci realizirali v sprejetem samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list' SRS, št. 26/83) in samoupravnem sporazumu o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 6/81). Ustavno sodišče je na podlagi 6. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije v zvezi s predlogom Sodišča združenega dela SR Slovenije ocenjevalo tudi zakonitost določbe tretjega odstavka 30. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki je vsebinsko vezana na 1. alinee prvega odstavka. Torej delavec, ki je zbolel izven kraja svojega bivališča oziroma za-ooslitve in ne more do svojega pooblaščenega zdravnika, zdravnik v najbližji zdravstveni organizaciji pa sodi, da obstajajo razlogi, za začasno odsotnost z dela, mora o tem. da je zbolel, v roku 3 dni obvestiti svojega pristojnega zdravnika. To je dogovorjena obveznost v samoupravnem sporazumu o postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva. Posledica neizpolnitve te obveznosti je dogovorjena sankcija — izguba pravice do nadomestila, ki ;e določena v prvem odstavku 30. člena samoupravnega spora-uma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Na podlagi tretjega odstavka istega člena sporazuma pridobi v teh primerih delavec pravico do nadomestila še’e z dnem, ki izpolni novo dolžnost, ki je, da mora obvestiti organizacijo združenega dela in predložiti o tem zahtčvano dokumentacijo. Prvi odstavek 30 člena določa za primere, ki so opisani v alineah. dva ukrepa: izgubo pravice do nadomestila in ustavitev Izplačila nadomestila. Vendar je za primere iz 4. alinee že po sami vsebini možen le ukrep izgube pravice, saj izplačevanje nadomestila še ni začelo teči. Določbe 4. alinee prvega odstavka in z njo povezani tretji odstavek 30. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva sta presegli pooblastilo drugega odstavka 50. člena zakona o zdravstvenem varstvu. Z ukrepom izgube pravice do nadomestila se ne urejajo niti materialni obseg te pravice niti način in pogoji za njeno uresničitev, temveč se posega v samo minimalno pravico, ki je zagotovljena z zakonom. Neupoštevanje 3-dnevnega roka za sporočilo o bolezni pristojnemu zdravnžku lahko predstavlja dogovorjeno kršitev, za katero je dogovorjena tudi ustrezna sankcija. Toda pravice do denarnega nadomestila osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela je delaven zagotovljena po zakorru ves čas bolezni in Zato mora dobiti izplačilo nadomestila osebnega dohodka za ves čas ugotovljene začasne nezmožnosti. Zaradi navedenega sta btti določbi 4. alinee prvega odstavka in tretji odstavek 30. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva v času, ko sta se uporabljali, v neskladju s 50. členom zakona e zdravstvenem varstva. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 29 z dne 16. 8. 1985 je s 3. členom sprememb in dopolnitev odpravil opisano neskladje. Po novi ureditvi gre delavcu nadomestilo za ves čas upravičene zadržanosti z dela. Pravico do nadomestila pa si pridobi, ko izpolni svojo dolžnost, da v roku 3 dni obvesti ie zdravnika in predloži o tem zahtevano dokumentacijo. Ustavno sodišče je na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem ŠR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe. To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: sodnik, ki nadomešča predsednika Bogdan Osolnik in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojah Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 4/85-13 Ljubljana, dne 26. septembra 1985. Sodnik, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Bogdan Osolnik 1. r. 1387. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na pobudo Franja Stajnka iz Starega trga pri Ljutomeru v postopku za oceno zakonitosti sklepov Temeljne organizacije Kooperantov gozdarstva Ljutomer o plačevanju prispevka za gospodarjenje z gozdovi po javni obravnavi dne 30. 9. 1985 odločilo : Sklepi o prispevku za gospodarjenje z gozdovi, ki jih je v času od 26. 1. 1982 do 30. 10. 1984 sprejel svet članov in delavcev Temeljne organizacije kooperantov gozdarstva Ljutomer, se razveljavijo. Obrazložitev Ustavno sodišče je na pobudo občana začelo postopek za oceno zakonitosti sklepa sveta članov in delavcev Temeljne organizacije kooperantov gozdarstva Ljutomer z dne 26. 1. 1982 ter vseh pozneje sprejetih sklepov istega organa, na podlagi katerih morajo kmetje — lastniki gozdov plačati od posekanega drevja poleg prispevka za biološka vlaganja še poseben prispevek za gospodarjenje z gozdovi. Višina tega prispevka se določa vsako leto za konkretno sečno sezono. Zadnji tovrstni sklep je Ml sprejet dne 30. 10. 1984. Pobudnik meni, da je zaračunavanje omenjenega prispevka v neskladju z zakonom b gozdovih. Podrejeno se pobudnik pritožuje tudi zoper ravnanje temeljne organizacije v njegovem konkretnem primeru, ko je temeljna organizacija del posekanega lesa klasificirala kot hlodovino in gradbeni les, del pa kot jamski in celulozni les, čeprav naj M dejansko Slo za poeek zaradi snega podrtega drevja, to se pravi za les, Id po pobudnikovi oceni ni bil primeren za prodajo. Temeljna organizacija je v svojem odgovoru na pobudo in na javni obravnavi navajala, da gre pri določitvi obveznosti plačevanja izpodbijanega prispevka za več let veljajočo ureditev, po kateri naj bi bili prispevek za gospodarjenje z gozdovi dolžni plačati vsi listi lastniki gozdov, ki so pridobili les v nasprotju s točko a) 14. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74), oziroma so si les, ki je bil odkazan in posekan zaradi prodaje, pridržali ali pa prodali v nasprotju s 16. členom Zakona. To pomeni, da se obravnavani prispevek zaračunava tem lastnikom gozdov kot riadohieštilo za tisti del prodajne cene, ki bi ob zakonito izpeljani prodaji pripadel po točki b) 14. člena zakoha temeljni organizaciji, in bi ga le-ta pri obračunu z lastnikom goZda odštela poleg prispevka za biološka vlaganja od dosežene prodajne cene. Ustavno sodišče je ugotovilo tole: V času sprejemanja izpodbijanih sklepov je veljal zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74). Po 4. členu tega zakona je gospodarjenje z gozdovi glede varstva in gojenja gozdov, gozdnega semenarstva in drevesničarstva, urejanja gozdov in odkazovanja gozdnega drevja za posek dejavnost posebnega družbenega pomena. Za financiranje teh nalog se po 13. členu zakona plačuje prispevek za biološka vlaganja. Obračunavajo in vplačujejo ga temeljne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v gozdnogospodarsko organizacijo. Prispevek za biološka vlaganja se obračuna in plača od posekanega drevja. Lastniki gozdov ne plačajo tega prispevka od drv za lastno uporabo in od tistega tehničnega lesa, ki je zaradi požara in naravnih nesreč potreben lastniku za neposredno uporabo v njegovem gospodarstvu in gospodinjstvu. Organ upravljanja temeljne organizacije pa lahko odloči, da se ta prispevek ne plača tudi od lesa za drugo določeno neposredno uporabo. V 7. in 16. členu zakona, je določeno, da se gozdni Sortirhenti lahko prodajajo le po tržnih pogojih v skladu z načeli enotnega jugoslovanskega trga in da sme gozdne sortimente iz gozdov, na katerih je lastninska pravica, dajati v promet le temeljna organizacija oziroma gozdnogospodarska organizacija. To pa ne velja za les, ki ga lastnik gozda skladno s 14. členom zakona pridobi za neposredno uporabo v svojem gospodarstvu in gospodinjstvu ter za potrebe domače lesne obrti. Po 14. členu pripada lastniku gozda del prodajne cene posekanega lesa, ki se določi tako. da se od prodajne cene odštejejo materialni stroški poslovanja, minimalna predpisana .amortizacija osnovnih sredstev, pogodbene in zakonske obveznosti, sredstva za osebne dohodke ter prispevek za biološka vlaganja. Odšteti del prodajne cene pripada temeljni organizaciji, Id z njim razpolaga v skladu z zakonom. Iz navedenega je razvidno, da zakon o gozdovih predpisuje le prispevek za biološko amortizacijo In da v nobeni določbi ne daje temeljni organizaciji pooblastila, da lahko poleg tega Uvede s svojim aktom še plačevanje kakega drugega prispevka. Zato so vsi sklepi temeljne organizacije, ki poleg prispevka za biološko amortizacijo predpisujejo lastnikom gozdov tudi plačevanje posebnega prispevka za gospodarjenje z gozdovi, v neskladju z zakonom o gozdovih. Glede na trditev temeljne organizacije, da šo omenjeni prispevek dolžni plačati le tisti lastniki gozdov, ki so pridobili les v nasprotju s točko a) 14. člena zakona, oziroma so si les, ki je bil posekan zaradi prodaje, v nasprotju s 16. členom zakona pridržali ali pa ga prodali mimo temeljne organizacije, je ustavno sodišče ocenilo obravnavani prispevek tudi z vidika, ali ga je mogoče šteti kot nadomestilo za tisti del prodajne cene, ki bi ob zakonito izpeljani prodaji pripadel po točki b) 14. člena zakona temeljni organizaciji in bi ga le-ta pri obračunu z lastnikom gozda odštela poleg prispevka za biološka vlaganja od dosežene prodajne cene. V zvezi s tem je ugotovilo tole: Lastnik gozda, ki pridobi les v nasprotju z zakonom, stori prekršek, ki se po zakonu kaznuje z denarno kaznijo. To pa ne izključuje možnosti, da temeljna organizacija zahteva od lastnika gozda povračilo škode, ki je nastala zaradi tega, ker je lastnik s svojim protizakonitim ravnanjem onemogočil temeljni organizaciji prodajo posekanega lesa v smislu 16. člena zakona in s tem povzročil izpad dohodka, do katerega je temeljna organizacija upravičena po točki b) 14. člena zakona. Tak odškodninski zahtevek pa lahko temeljna organizacija uveljavlja v skladu s 154., 155., 185. in 189. členom zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78) le zoper Vsakokratnega konkretnega povzročitelja škode, ko je škoda že nastala in je tudi vrednostno ugotovljena in ko je ugotovljena tudi povzročiteljeva krivda, ne more pa si povračila morebitne škode zagotoviti na ta način, da enostransko s svojim samoupravnim aktom predpiše kot nadomestilo za predvideno škodo plačilo nekega vnaprej določenega pavšalnega prispevka. Dne 1. 6. 1985 je začel veljati nov zakon o gozdovih (Uradni list SRS. št 18/85). Ta zakon nima več določb o obračunavanju in plačevanju prispevka za biološka vlaganja, marveč v 33. členu v povezavi s 6. členom določa, da se za varstvo, gojenje in urejanje gozdov kot dejavnost posebnega družbenega pomena .oblikujejo sredstva za gozdnobiološko reprodukcijd, pri čemer ureja v 3-3. 'in 36. členu tudi obseg in način zagotavljanja teh sredstev. ^ V 33. členu novega zakona je med drugim določeno, da v zadevah, ki se nanašajo na vse gozdove, odločajo skupaj in enakopravno delavci in združeni kmetje v gozdnogospodarski delovni organizaciji, in da o zadevah go'spodarjenja z gozdovi združenih kmetov in o ustvarjenem dohodku na podlagi njihovega dela in vloženih sredstev odločajo samostojno združeni kmetje v temeljnih organizacijah kooperantov. Pravice in dolžnosti združenih kmetov, ki izhajajo iz skupnega ""gospodarjenj a z gozdovi, se po 44. členu zakona uredijo s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev, ki ga sklenejo' združeni kmetje in delavci temeljnih organizacij kooperantov, in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti, način uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti iz 45. in 46. člena zakona, ki izvirajo iz lastnine, pa sc uredijo s samoupravnimi splošnimi akti temeljne organizacije kooperantov. Sem spada tudi pravica lastnika do dela prodajne cene za gozdne lesne sortimente, posekane v njegovem gozdu, ki se . po točki b) 45. člena njegovega zakona določi tako, da se od prodajne cene odštejejo vsi stroški izkoriščanja gozdov. Ce lastnik gozda meni, da je prikrajšan v svojih pravicah, lahko vloži po 48. členu zakona ugovor na organ upravljanja temeljne organizacije kooperantov, če pa se z njegovo odločitvijo ne strinja, pa lahko vloži predlog za varstvo pravic pri pristojnem sodišču združenega dela. Iz navedenega izhaja, da tudi novi zakon ne daje temeljni organizaciji kooperantov pooblastila za predpisovanje prispevka za gospodarjenje z gozdovi, pač pa v 45. členu, podobno kot prejšnji zakon v 14. členu, omogoča, da temeljna organizacija v prodajni ceni gozdnih sortimentov upošteva vse stroške izkoriščanja gozdov in jih pri obračunu z lastnikom gozda odšteje od prodajne cene. Postopek za oblikovanje cen, pravice in dolžnosti organov upravljanja temeljne organizacije pri oblikovanju cen ter način obveščanja delavcev in združenih kmetov o kazalcih, ki so podlaga za oblikovanje prodajne cene, vključno z osnovami in merili za ugotavljanje stroškov izkoriščanja gozdov pa morajo biti skladno s 44. členom sedaj veljavnega zakona o gozdovih in 2. členom zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) vnaprej urejeni v ustreznem samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije kooperantov. Upoštevajoč navedeno, je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave in ob uporabi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) obravnavane sklepe temeljne organizacije razveljavilo. Za odločanje o tem, ali je temeljna organizacija v konkretnem primeru del posekanega lesa upravičeno klasificirala kot hlodovino in gradbeni les, del pa kot jamski ali celulozni les, pa ustavno sodišče ni pristojno. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 5/85-23 Ljubljana, dne 30. septembra 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. ORGANI !N ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1388. Na podlagi določb pravilnika o merilih za oblikovanje cen DO Vodovod-Kangl'zarij?, TOZD Kanalizacija- Ljubljana je delavski svat TOZD Kanalizacija na 1. seji dne 9. 9. 1985 v razširjeni sestavi uporabnikov in izvajalcev predlagal. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pa na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) na 167." seji dne 1. oktobra 1985 sprejel SKLEP e ceni za odvedeno odpadno vodo po kanalizacijskem omrežju 1. člen Cena odpadne vode za m3 porabljene oziroma ba vi jen e vode znaša: do- din — za gospodarstvo in storitvene dejavnosti na področje od 01 do vključno 11 po enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76) 17 — za ostale porabnike 15 2. člen TOZD Kanalizacija Ljubljana prične zaračunavati odpadno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa od dneva uveljavitve tega sklepa. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ceni za odvedeno odpadno vodo po kanalizacijskem omrežju (Uradni list SRS, št. 39/84). 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 835/1-1985 Ljubljana, dne 1. oktobra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta ' ‘ Ljubljane Dore Dovečar 1. r. 1389. Na podlagi določb pravilnika o merilih za oblikovanje cen DO Vodovod-Kanalizacija, TOZD- Mestni vodovod Ljubljana je delavski svet TOZD Mestni vodovod na 1. seji dne 9. septembra 1985 v razširjeni sestavi uporabnikov in izvajalcev predlagal, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pa na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) ha 167. seji dne 1. oktobra 1985 sprejel SKLEP o ceni vode iz omrežij na območju ljubljanskih občin 1. člen Cena m2 3 dobavljene vode iz omrežij na območju ljubljanskih občin znaša: dte — za gospodarstvo in storitvene dejavnosti na področje 01 do vključno 11 po enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76) 35 — za ostale porabnike 30 2. člen Živalski vrt Ljubljana ne plačuje dobavljene vode iz omrežja, ki jo uporablja za svojo dejavnost. 3. člen Dobavitelji prično zaračunavati dobavljeno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po vodomeru, pri pavšalnem obračunu pa od dneva uveljavitve tega sklepa. 4. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ceni vode iz omrežij na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 39/84). 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS. St. 834/1-1985 Ljubljana, dne 1. oktobra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar 1. r. 1360. Na podlagi določb pravilnika o oblikovanju cen blaga in storitev Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZD Javna higiena, je delavski svet delovne organizacije Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZD Javna higiena na 23. seji dne 29. avgusta 1985 v razširjeni sestavi uporabnikov in izvajalcev predlagal, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pa na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, ~c. 3/85) na 167. seji dne I oktobra 1985 sprejel SKLEP o ceni odvoza smeti in odpadkov 1. člen Cena za odvoz smeti in odpadkov, redni, odvoz, kosovni odvoz in urejanje odlagališča znaša 4,640 din mesečno od m2 stanovanjske oz. poslovne površine in je določena takole: din del cene za enostavno reprodukcijo 3,692 del cene za razširjeno reprodukcijo (nabava mehanizacije) 0,198 del cene za razširjeno reprodukcijo (izgradnja sanitarne deponije) 0,750 Cena skupaj 4,640 2. člen Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Javna higiena prične obračunavati odvoz smeti in odpadkov naslednji dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ceni za odvoz smeti in odpadkov (Uradni list SRS, št. 39/84). 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. . St 833/1-1985 Ljubljana, dne 1. oktobra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar 1. r. 1391. Na podlagi določb pravilnika o merilih, postopku oblikovanja in določanju cen proizvodov in storitev TOZD Komunalna energetika Ljubljana je delavski svet TOZD Komunalna energetika Ljubljana na 19. redni seji dne 6. septembra 1985, predlagal, Izvršni svet Skupščine mesta :ubljane pa na podlagi dogovora in aneksa k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, .cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa (Uradni list SRS, št. 3/85 in 7/85), na 167. seji, dne 1. oktobra 1985 sprejel x SKLEP o ceni za dobavljeno energijo odjemalcem iz omrežja 1. člen Cene za dobavljeno toplotno energijo so naslednje: din/MWh 1. Za odjemalce s pavšalnim obračunom povprečna prodajna zmesna cena 7.484,48 — ogrevanje stanovanjskih prostorov 7.187,43 — ogrevanje poslovnih prostorov 12.683,54 2. Cena za odjemalce tople potrošne vode (obračun po vodomeru) — ,za gospodinjstvo — za ostale odjemalce 3. Cena za odjemalce s toplotnimi števci za variabilne stroške po števcu, — ogrevanje stanovanjskih prostorov in potrošne vode na G0n C — ogrevanje poslovnih prostorov in potrošne vode na 60° C Cena za priključno moč (fiksni stroški) , Stanovanjski prostori — ogrevanje prostorov — ogrevanje prostorov in potrošne vode na 60° C Poslovni prostori — ogrevanje prostorov — ogrevanje prostorov in potrošne vode na 60° C din/m, :23,39 1.046,78 din/MWh 5.910,84 11.821,68 din'MWAeto 1.902.122,67 1.924.979,19 3.804 245.34 3,849.958,38 Cena za priključno moč — fiksni stroški se obračunavajo porabnikom mesečno to je v dvanajstinah. 2. člen Komunalna energetika Ljubljana lahko prične zaračunavati toplotno energijo po cenah iz 1. člena naslednji dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS oziroma po prvem odčitku toplotnega števca. 3. člen Za odjemalce toplotne energije: Javna higienska kopališča Komunalnega podjetja Ljubljana, zimski bazen Zavoda Tivoli in kopališče Plavalnega kluba Ilirija, se veljavne cene določene s sklepom o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcev iz omrežja (Uradni list SRS, št. 24/85) povečajo za 41 %. 4. člen Z dnem uveljavitve tena sklepa preneha veljati sklep o ceni za dobavljeno tnr>Jotoo energijo odjemalcev iz omrežja (Uradni list,SRS, št. 24/85). 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 831/1-1985 Ljubljana, dne 1. oktobra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar L r. 1392. Na podlagi določb pravilnika o merilih, postopku oblikovanja in določanja cen proizvodov in storitev TOZD Plinarna Ljubljana je delavski svet TOZD Plinarna Ljubljana na 28. redni sejt, dne 6. septembra 1985 predlagal, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane pa na podlagi dogovora in aneksa k dogovoru o skupnih ishodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa (Uradni list SRS, št. 3/85 in 7/Š5), na 167. seji, dne 1. oktobra 1985 sprejel SKLEP o ceni plina iz omrežja 1. člen Cene za 1. m3 oziroma KWh plina pri odjemnih pogojih za posamezne vrste plina in kategorije potrošne so: . Mestni plin din/ms Zemeljski plin din/m1 Mešani plin din/m4 5 Kuha 80,03 182,92 247,70 Kuha, topla voda 65,02 148,62 201,26 Celotna oskrba 40,01 91,46 123,85 Ostalo 60,02 137,19 185,78 2. člen TOZD Plinarna Ljubljana lahko prične zaračunavati plin po cenah iz 1. člena od naslednjega dne po objav: tega sklepa v Urdnem listu SRS, oziroma po prvem odčitku plinskega števca. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o cenah plina iz omrežja (Uradni list SRS, št. 24/85). 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 832/1-1985 Ljubljana, dne 1. oktobra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar 1. r. 1393. Na podlagi 3., 24. in 37. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in sklepa o proizvodih in storitvah iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti za katere samoupravne organizacije in skupnosti niso dolžne pošiljati obvestil o cenah pristojnim skupnostim za cene, ter o proizvodih in storitvah, za katere so samoupravne organizacije in skupnosti dolžne pošiljati skupnostim za cene obvestila o cenah zaradi njihovega spremljanja (Uradni list SFRJ, št. 46/84) je delavski svet Komunalno podjetje »Ljubljana« TOZD Parkirišča ob soodločanju uporabnikov na seji dne 3. oktobra 1985 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o cenah za uporabo parkirnih površin in za odvoz nepravilno parkiranih vozil na območja mesta Ljubljane V sklepu o cenah za uporabo parkirnih površin in za odvoz nepravilno parkiranih vozil na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 19/85) se v 1. členu spremeni cena za nepravilno parkirano vozilo, tako da se glasi: CELJE 1395. Skupščina občine Celje je po 219. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), na sejah vseh treh zborov občinske skupščine dne 26. septembra 1985 sprejela O® LOK o potrditvi letnega davčnega zaključnega raeona za leto 1984 L člen Potrdi se letni davčni zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Celje za leto 1984. 2. člen Letni davčni zaključni račun vsebuje: enota — obremenitve 568,033.992,00 mere — obresti, stroški 9,061.640,50 — za plačilo na mestu — odpisi 187.935,00 brez odvoza 1 kom 2.050 — plačila 564,277.301,00 — za odvoz 1 kom 4.100 znesek kompenz. dolga 31.12.1984 12,630.396,50 Ljubljana, dne 3. oktobra 1985. Predsednik delavskega sveta TOZD Parkirišča Vinko Lužar 1. r. 3. člen Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oziroma preplačil za prispevke in davke. 4. člen 1394. Na podlagi 3., 24. in 37. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ter zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 5. člena odloka o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 15/85) je delavski svet Komunalno podjetje »Ljubljana« TOZD Zale Ljubljana ob soodločanju delegatov uporabnikov na izredni seji dne 3. oktobra 1985 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o cenah za klasični in žarni pokop, upepelitev, uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela novih objektov na Žalah ter prevoz pokojnikov Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-3/85 Celje, dne 26. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik L r. 1396. Skupščina občine Celje je po tretjem odstavku 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1985 sprejela V sklepu o cenah za klasični in žarni pokop, upepelitev, uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela novih objektov na Zalah ter prevoz pokojnikov (Uradni list SRS, št. 19/85) se spremeni 2. člen tako da se glasi: Cene prevozov pokojnikov so naslednje: din A. Avtofurgon mali — cena za km brez spremljevalca 46 — cena za km s spremljevalcem 60 B. Avtofurgon veliki — cena za km brez spremljevalca 55 — cena za km s spremljevalcem 69 Ljubljana, dne 3. oktobra 1985. Predsednik delavskega sveta TOZD Zale Tatjana Glušič 1. r. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Celje 1. člen V odloku o urbanističnem redu občine Celje (Uradni list SRS, št. 13/80, 25/80, 8/82 in 10/83) se za prvim odstavkom 3. člena dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »V naseljih in območjih, ki niso našteta v 2. členu in prvem odstavku 3. člena tega odloka je možna gradnja stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov in naprav, sprememba namembnosti iz gospodarskih v stanovanjske objekte v sklopu naselij ter gradnja manjših objektov za storitveno dejavnost, skladno s projektom št. 8/83, ki ga je v aprilu 1985 izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo in je sestavni del tega odloka. Meje zazidljivosti iz drugega in tretjega člena tega odloka so usklajene s prostorskimi sestavinama srednjeročnega družbenega plana občine Celje za obdobje 1981—1985.-* 2. člen V 2. točki 6. člena se v prvem odstavku črta celotno besedilo za prvim stavkom in nadomesti z besedilom: »■Pri vseh pritličnih in visokopritličnih objektih je smotrno izkoristiti podstrešje za stanovanjske namene.« Drugi in tretji odstavek 2. točke se črtata. V 4. točki istega člena se za dosedanjim besedilom postavi pika in pripiše besedilo: »Lega objekta mora biti vzporedna s plastnicami.-« 3. člen V 8. členu se črta prvi odstavek in nadomesti z besedilom: »Stavbna zemljišča v območju urbanističnega reda se urejajo in opremljajo v skladu z odlokom o stavbnih zemljiščih občine Celje.« 4. člen Za prvim odstavkom 10. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »V funkcionalno zemljišče morajo biti obvezno vključeni tudi dovozi do objektov.« Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek in se spremenjen glasi: »Predlog parcelacije, ki jo izdela pooblaščena organizacija za nameravano gradnjo, je obvezna osnova za izdajo parcelacije na terenu. Investitor si mora pred parcelacijo pridobiti pismeno mnenje pri pooblaščeni organizaciji, o zazidljivosti zemljišča.« Nov četrti odstavek se glasi: »Obstoječim objektom, ki so zgrajeni z ustreznim dovoljenjem in nimajo opredeljenega funkcionalnega zemljišča ter ležijo v I. ali II. območiu kmetijskega zemljišča se funkcionalno zemljišče določi v lokacijskem postopku.« 5. člen 12. člen se spremeni in se glasi: »V naseljih in območjih, ki predstavljajo naravno in kulturno dediščino, je gradnja stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov in naprav možna ob upoštevanju pogojev pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.« 6. člen Izvršni svet skupščine občine se pooblašča, da določi prečiščeno besedilo odloka o urbanističnem redu občine. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/68-5 Celje, dne 26. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1397. Skupščina občine Celje je po 148. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS. št 6/82). na sejah vseh treh zborov dne 26. septembra 1985 sprejela ODLOK o obiikovanjn in delitvi sredstev za osebne dohodke funkcionarjev Skupščine občine Celje L SPLOŠNE DOLOČBE T. člen S tem odlokom se določajo osnove in merila za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev, ki jih imenuje Skupščina občine Celje oziroma njen izvršni svet in za katere je določena omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji). 2. člen Za funkcionarje se štejejo predsednik in podpredsednik občinske skupščine, predsedniki zborov občinske skupščine in njihovi namestniki, sekretar občinske skupščine, predsednik izvršnega sveta, podpredsedniki in člani izvršnega sveta, sekretar izvršnega sveta ter funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in organizacije ter njihovi namestniki. 3. člen Za določanje nadomestil osebnih dohodkov ter za oblikovanje delitev sredstev za skupno porabo funkcionarjev se uporabljajo osnove in merila, določena s samoupravnimi splošnimi akti, delovne skupnosti občinskih upravnih organov oziroma delovne skupnosti zavoda občine, Celje za planiranje in izgradnjo. 4. člen Za povračila materialnih stroškov pri opravljanju del in nalog funkcionarjev se uporabljajo pogoji, osnove in merila za izplačevanje povračil teh stroškov, ki so v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določanja stroškov določeni v samoupravnih splošnih aktih občinskih upravnih organov in organizacij. 5. člen Javnost je treba obveščati o osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev ter o višini njihovih osebnih dohodkov, prejemkov iz sredstev za skupno porabo in povračil materialnih stroškov. II. SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE o) Oblikovanje sredstev za osebne dohodke 6. člen Sredstva za osebne dohodke funkcionarjev se določijo v odvisnosti od: — programa dela organa oziroma organizacije in — vrednotenja dela in nalog v okviru posamezne funkcije. Dela in naloge v okviru posamezne funkcije se vrednotijo glede na: — družbeni pomen del in nalog, ki sestavljajo vsebino funkcije — zahtevnost ter obseg del in nalog — neposredno družbeno odgovornost za opravljanje del in nalog. 7. člen Glede na kriterije, določene v 6. členu tega odloka se dela in naloge v okviru posameznih funkcij. ki se opravljajo profesionalno, ovrednotijo z nasled- njim številom točk: Točk 1. predsednik občinske skupščine 800 2. predsednik izvršnega sveta občinske skupščine 800 3. podpredsednik izvršnega sveta 750 4. direktor zavoda za planiranje in izgradnjo 740 5. član izvršnega sveta, ki tudi vodi občinski upravni organ 710 6. član izvršnega sveta 700 7. funkcionar, ki vodi občinski upravni organ oziroma organizacijo 700 8. sekretar občinske skupščine 690 D. sekretar izvršnega sveta 690 10. namestnik funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ ali organizacijo 690 8. člen Sredstva za osebne .dohodke za tekoče in minulo delo se planirajo na podlagi osnov iz 7. člena upoštevaje politiko družbenoekonomskega razvoja v republiki oziroma občini, povprečno doseženo rast sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu SR Slovenije oziroma občine v preteklem letu in planirano rast sredstev za osebne dohodke za tekoče leto. 9. člen Sredstva za osebne dohodke za tekoče in minulo delo se med letom spreminjajo odvisno od: — uresničevanja programa dela organa oziroma organizacije — doseganja v družbenem planu oziroma resoluciji o politiki družbenoekonomskega razvoja opredeljenih rezultatov gospodarjenja v občini ter — rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine. 10. člen Vrednost točke, s katero se določajo sredstva za osebne dohodke za tekoče delo v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke, ugotavlja komisija za spremljanje družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji. 11 12 11. člen Sredstva za osebne dohodke na. podlagi minulega dela se oblikujejo v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke odvisno od: — povečanja družbenega dohodka — povečanja družbene produktivnosti dela — povečanja dela sredstev za osebne dohodke za minulo delo v gospodarstvu občine. Začetno razmerje med sredstvi za osebne dohodke na podlagi minulega dela in sredstvi za osebne dohodke na podlagi tekočega dela v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke je tako kot je bilo v letu 1984 doseženo v sredstvih za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine. bf Delitev sredstev za osebne dohodke 12. člen Osebni dohodek funkcionarja se določa: — po osnovali in merilih za doseženi delovni prispevek s tekočim delom — po osnovah in merilih za doseženi delovni prispevek z rmo«tim delom. 13. člen Osebni dohodek funkcionarja iz tekočega dela je odvisen od: — vrednotenja del in nalog v okviru posamezne funkcije — rezultatov dela funkcionarja pri opravljanju del in nalog. 14. člen Del osebnega dohodka funkcionarja na podlagi minulega dela v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke se določi na podlagi delovnega prispevka, ki ga funkcionar daje v okviru določene funkcije in njegove skupne delovne dobe. Osnova osebnega dohodka se poveča glede na delovno dobo, ki se šteje v pokojninsko dobo: •u od 1 do 5 let delovne dobe za 1 od 5 do 10 let delovne dobe za 2 od 10 do 15 let delovne dobe za 4 od 15 do 20 let delovne dobe za 6 od 20 do 25 let delovne dobe za 8 od 25 do 30 let delovne dobe za 10 nad 30 let delovne dobe za 12 15. člen Osebni dohodek funkcionarja se izplačuje mesečno kot akontacija osebnega dohodka in se usklajuje z gibanji osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu občine, upoštevaje dosežene rezultate dela Osebni dohodek se dokončno obračuna ob zaključnem računu. 16. člen Da bi bil izračun pri delitvi sredstev za osebne dohodke delavcev občinskih upravnih organov in funkcionarjev enoten, se pri določanju mesečne akontacije osebnega dohodka funkcionarjev upošteva-vrednost točke, ki se uporablja za izračun osebnih dohodkov delavcev občinskih upravnih organov, s tem, da se število točk za posamezno funkcijo (7. člen) ustrezno prilagodi. 17. člen Osebni dohodek funkcionarja se lahko poveča glede na ugotovljene rezultate pri opravljanju del in nalog. Osnove in merila za ugotavljanje rezultatov pri opravljanju del in nalog sO: 1. povečan obseg nalog, predvidenih v programu dela 2. povečana zahtevnost del in nalog, za izvršitev katerih je potrebna izjemna delavnost in prizadevanje 3. stalno ali začasno opravljanje del in nalog, ki niso sestavni del funkcije 4. doseganje izrednih uspehov in posebne zasluge za hitro in uspešno izvrševanje posameznih del in nalog. Rezultate pri opravljanju funkcije oceni komisija občinske skupščine za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. 18. člen Funkcionarju, ki neprofesionalno opravlja dela in naloge, se lahko za opravljanje funkcij prizna pravica do dela osebnega dohodka, ki pa znaša lahko največ do 25 6/o osebnega dohodka, ki je določen za podobna dela in naloge, pri katerih obseg del in nalog zahteva polno zaposlitev. Funkcionarju, ki neprofesionalno opravlja dela in naloge in za opravljanje teh del ip nalog ne prejme osebnega dohodka po prejšnjem odstavku lega člena, se lahko prizna nagrada, ki v enem koledarskem letu ne more presegati dvakratne višine povpteč-nega mesečnega osebnega dohodka delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v tekočem letu. 19 člen ' x Funkcionar, ki mu je prenehala funkcija ima v organu, ,v katerem je opravljal funkcijo do nastopa nove zaposlitve ali d c upokojitve, pravice .z dela in pravico ■ do osebnega dohodka za čas do največ šest mesecev, če zakon ne določa drugače. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Funkcionar, ki je v zadnjih šestih ali dvanajstih mesecih pred izvolitvijo oziroma imenovanjem prejemal višji osebni dohodek kot se določi po tem odloku, obdrži dotedanji osebni dohodek. Ta osebni dohodek se povečuje toliko časa, dokler višina osebnega dohodka, določenega za tunkcijo, ki jo opravlja, ne doseže višine prenešenega osebnega dohooka. 21. člen Za izvrševanje določb tega odloka je pristojna komisija občinske skupščine za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. 1398. Skupščina občine Celje je na podlagi 80. in 82. člena zgkona o kmetijskih zemljiščih (Uradni lisi SRS, št. 1/79), 7. člena navodila za izvajanje komasaci. kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22 31), 20'.: člena zakona o splošnem upravnem postopku (-Uradi, list SFRJ, št. 32/78), 130. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 6''82), na osnovi temeljev srednjeročnega družbenega plana občine Celje in predloga Kmetijske zadruge Celje o uvedbi komasacijskega postopka na obravnavanem območju na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnost. Skupščine občine Celje dne 26. septembra 1985 sprejela ODLOČBO Komisija občinske skupščine za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve: — določa mesečno akontacijo osebnega dohodka funkcionarjem (12. do 16. člen in 20. člen) — ugotavlja rezultate pri opravljanju del in nalog funkcionarjev in določa povečanje osebnega dohodka (17. člen) — določa osebni dohodek oziroma nagrade funkcionarjem, ki neprofesiorialno opravljajo dela in naloge (18. člen) — določa pravice funkcionarjem, ki jim je prenehala lunkcija (19. člen) — obvešča javnost o osebnih dohodkih funkcionarjev (5. člen). 22. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu osebnega dohodka in o drugih osebnih prejemkih funkcionarjev občinske skupščine (Uradni iist SRS, št. 26-740/74). 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1985. St 113-18/85 Celje, dne 26. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1 V -zvezi z odločbo Skupščine občine Celje, št. '120-22/85- 3 z dne 14. 5. 1935 se "meja komasacijskega .bmočja Zadobrova v prvotni površini 188 ha spredeni, tako da se uvede komasacijski postopek na na-.ialjnjih 2] ha, v celoti na območju k. o. Trnovlje. Opis meje komasacijskega območja: območje je /inejeno na jugu s hitro cesto Hoče—Arja vas, na 'ahodu s cesto Trnovlje—Arclin preko nadvoza, na ■everu s cesto Leskovec—Ljubečna in na vzhodu s -esto Leskovec—Trnovlje, prav tako preko nadvoza. 2 Komasacijsko območje zajema nalednja zemljišča: K. o. Trnovlje Zap. št: Priimek in ime, ZK St. parcele kom. udel. naslov VL. 300 Bincl Ivana, Celje, 530 735/1, 738/1, Trnovlje 66 Cesar Angela, Trnovlje 66 Cesar Jote, Trnovlje 66 738/4, .381, 737 301 Breči Ida, Dobrna 1165 814/2, 814/1, Vinska gorica 39 b 81 s/e 9 D. L. V splošni rabi — ceste 1376 1466 964 1444/7, 1465, 1361, 834 1444/13 302 Doler Helena, Trnovlje 79 651 7*1, 790 303 Fazarinc Jožefa — kmet X Trnovlje 30 14 788/2, 7Se<6 Zap. št. kom. udel. Priimek in ime, naslov ZK VL. St. parcele 304 Feldin Angela, Trnovlje 72 631 779/2, .684 Mušič Hedvika, Začret 13 Majer Vilma, Trnovlje 108 b Saberl Slava, Smiklavž 26 a Levec Zinka, Začret 14 305 Fedran Viktorija, Trnovlje 57 702 775 306' Flis Ivana, Trnovlje 73 451 .346, 730, 729/2, Flis Albert, Trnovlje 73 729/3, 780/1, 780/2, 780/3, .683 307 Gaber Julijana, Leskovec 6 1163 820/2, .605/1, .605/2, kmet 818/2, 818/6 308 Gasi Cvetka roj. Gaber Leskovec 6 1164 818/5, .605/3, 818/7 309 Geršak Ema, Trnovlje 80 458 787, 789/1, 797 310 Germ Marija, Trnovlje 76 545 722, 782, 783, 800, .682 311 Hmezad — Kmetijstvo TOZD Petrovče 1246 817, 816 312 Hojnik Franc, Trnovlje 76 a 307 786/3, 786/1, 786/2, Hojnik Irena, Trnovlje 76 a .884 313 Horvat Stanko, Leskovec 1 a Horvat Marija, Leskovec 1 a 1030 809, .779 314 Iskrač Marija, 3/4, Leskovec 9 70 821/1, .88, .89, .330, kmet 815/1, 818/1. 819/1, Mimik Danijel, 1/4, nekmet Leskovec 9 820/1, 822, 823/1, 815/4 315 Jazbec Jože, Celje, Kočevarjeva 4 a Jazbec Marija, Celje, Kočevarjeva 4 a 1156 759/2 316 Juškovič Marija, Škofja vas, Leskovec 1 1126 806, 804/2 317 Kerš Jernej, Trnovlje 116 — kmet Kerš Marija, Trnovlje 116 — kmet 774 735/2, 735/3 318 Kerš Marija, Trnovlje 116 — kmet 1129 769, 770, 771 319 Klemenčič Anton, Leskovec 2 Klemenčič Regina, Leskovec 2 972 810/1, .87/2,' .809 320 Kmetijska zemljiška skupnost Celje, Miklošičeva 7 604 819/2 321 KK Hmezad Žalec 814 815/2, 815/5 323 Korošec Franc, Glinje 1 744 732/1, 732/2, 732/3, Braslovče 732/4 35 Koštomaj Angela, Leskovec 3 Škofja vas 324 812/1 324 a Koštomaj Rudolf, Leskovec 3 Škofja vas 1445 812/2 324 b Koštomaj Angela, Leskovec 3 Koštomaj Rudolf, Leskovec 3 1416 812/3 325 Kotnik Franc, Trnovlje 26 a — kmet Kotnik Marija, Trnovlje 26 a — kmet 916 765 326 Koželj Alojz, Zadobrova 53 1258 725, 724 Škofja vas — kmet Koželj Marija, Zadobrova 53 Škofja vas 1015 795/3, 795/2, 796/2 .327 Kožuh Adam, Trnovlje — nekmet Kožuh Marija, Trnovlje 26 b — kmet 12 726/1, 727/1, 727/2 328 Krajnc Slavko, Kidričeva 19, Celje 61 731/1, 731/2, .262, .82/2 329 Kuni ek Ferdinand, Leskovec 1 68 802, .87/1, .328, 803 Škofja vas, 1/4 Oberžan Danica, Štore, Prožinska vas 21, 2/4 Juškovič Marija, Leskovec 1, 1/4 804/1 805 330 Lah Štefan, Trnovlje 70 64 762/1, .84/1, 761 Lah Julka, Trnovlje 70 " 657 774/1 Zap. št. kom. udel. Priimek in ime, naslov ZK VL. St. parcele 331 Lah Stefan, Trnovlje 70 Lah Julijana, Trnovlje 70 Lah Stefan ml., Trnovlje 70 Leih Katica, Trnovlje 70 1215 762/2, .84/2 332 Manfredo Jože, Trnovlje 71 630 '779/1, .513, .514 333 Mlinarič Martin, Leskovec 8 Škofja vas Mlinarič Frančiška, Leskovec 8 Škofja vas kmet 69 833, 830/2 334 Novačan Matilda, Trnovlje 107 — kmet 370 793, 792/1, 792/2 335 Novačan Jože, Trnovlje 25 kmet 21 810/2, 811/1, 811/2 336 Orožen Anica, Celje, Kersnikova 32 a Orožen Ivan, Trnovlje 112, Celje 847 729/1 337 Ostruh Marija, Leskovec 8 a Škofja vas 1247 819/3, 819/4 338 Pajer (pri Novačan) Magda, Trnovlje 86 Pajer Andrej, Trnovlje 86 1274 808 339 Pajman Ana, Škofja vas 11 — kmet Pajman Jakob, Škofja vas 11 1068 796/1, 795/1 340 Pangerl Franc, Leskovec 7 Škofja vas Pangerl Boža, Leskovec 7 Škofja vas 1027 818/4 341 Pangerl Ana roj. Kukovič 681 818/3 342 Ramšak Štefanija, Trnovlje 64 Planinšek Frančiška, Trnovlje 64 a 59 759/3 343 Rezar Jože, Leskovec 5 373 813/1, .322, .345, Škofja vas Rezar Majda, Leskovec 5 Škofja vas 813/3 344 Rezar Otmar, Leskovec 4 Škofja vas Gajšek Pavla roj. Točaj, Leskovec 4, Škofja vas 734 813/2, .447 345 Reidel Angela, Trnovlje 80, sedaj Gerden, Streigerwald 30, ZRN 1331 798 346 Rožanc Franc, Trnovlje 67 Rožanc Irena, Trnovlje 67 907 736, 731/3, .82/1 Rožanc Marija, Trnovlje 67 347 Runovc Ivan, Trnovlje 48 — kmet 4 772 348 Runovc Justina, Trnovlje 49 kmet 1179 773 349 Seničar Anton, Prekorje 50 Škofja vas Seničar Ljudmila roj. Flis, Prekorje 50, Škofja vas 823 729/6 350 Stožir Anton, Trnovlje 26 — kmet 20 767 351 Stožir Frančiška, Trnovlje 29 Stožir Franc, Trnovlje 29 kmet 15 829 352 Stožir Franc, Trnovlje 29 — kmet 906 828, 827/1 68 Velenšek Alojz, Trnovlje 137 Velenšek Ivana, Trnovlje 137 8 781/1, 781/2, 781/3 353 Velenšek Jože, Trnovlje 28 kmet 1456 768 354 Velenšek Marija. Trnovlje 28 892 821/2, 815/3 Velenšek Jože, Trnovlje 28 — kmet Zap. št. Priimek in ime, kom. udel. naslov 355 Verdnik Justina roj. Geršak, Trnovlje 80 356 Verdnik Justina roj. Geršak, Trnovlje 80 Verdnik Franc, Trnovlje 80 357 Vodončnik Milan, Trnovlje 69 Vodončnik roj. Grebenšek Ana Trnovlje 69 71 Vok Konrad, Trnovlje 53 Vok Marija, Trnovlje 53 3 Pravnomočna odločba se pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe uvedbe komasacijskega postopka, s katerim se prepove parce-liranje, promet z zemljišči, gradnja in spremembe kultur na območju komasacije Zadobrova za čas do zemljiškoknjižne izvedbe pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč. 4 Idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja je izdelal Geodetski zavod Celje in bo razgrnjen mesec dni na sedežih Krajevnih skupnosti Škofja vas, Trnovlje in Ljubečna. Ob tem pozivamo komasacijske udeležence in ostale, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, da podajo pripombe in predloge na razgrnjeno idejno zasnovo najkasneje v roku 8 dni po končani razgrnitvi. 5 Pri novi razdelitvi zemljišč bodo poleg določil 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih upoštevana v primerih, če je za neko zemljišče več interesentov ali pa ni interesentov, naslednja načela: — prednost ima komasacijski udeleženec, ki je imel na spornem območju pred komasacijo v posesti večji del zemljišča, — prednost pred ostalimi udeleženci imajo tisti komasacijski udeleženci, ki so čisti kmetje in se ukvarjajo izključno s kmetijsko proizvodnjo, obenem pa imajo kmetje-kooperanti prednost pred nekmeti, — komasacijski udeleženci, ki živijo v sosednjih naseljih, izven komasiranega območja, imajo prednost pri dodelitvi zemljišč na robu območja bližje svojemu domu, — prednost imajo udeleženci, ki v okviru gospodinjstva združujejo zemljišča v enem kosu, — zemljiški kosi nepravilnih oblik, kjer je strojna obdelava otežkočena in zemljišča s trajnimi nasadi bodo v spornih primerih dodeljena prvotnim lastnikom. 6 Vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada Zadobrova bo izvršeno na osnovi določil navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč. Tako dobljeno vrednotenje zemljišč bo potrjeno s strani komisije in bo služilo kot osnova za izračun nove razdelitve zemljišč. Vrednost zemljišč bo za primer odkupa zemljišč izražena tudi v denarju. 7 V primeru, da be zaradi obdelave zentijtSč potreben predčasen prevzem novih parcel v naravi, bo ZK VL. St. parcele 1293 .355/2, 788/1, 789/2, .355/1 1192 788/2, 789/3 63 764/2, .83, 760/1, 764/1 467 807 56 777, 774/2, 774/3 776 komisija izvedla prevzem zemljišč v začasno posest in uporabo že pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Začasna posest postane dejanska posest s pravnomočnostjo odločbe o novi razdelitvi zemljišč. 8 Imenuje se komisija za izvedbo komasacijskega postopka v sestavi: , 1. Meznarič Marko, predsednik 2. Tanc Zvone, KZ Celje , 3. Bagari Ljubica, Občinski komite za družbenoekonomski razvoj 4. Mlakar Gojmir, načelnik Geodetske uprave občin Celje in Laško 5. Cokan Petra, KZS Celje 6. Kovač Marjan, komasacijski udeleženec. 9 Stroške za izvedbo komasacije krijeta investitor KZ Celje v višini 90 Vo ter Kmetijska zemljiška skupnost občine Celje preostalih 10 % od vrednosti del. 10 Pri vlaganju zemljišč v komasacijski sklad se upošteva glede lastnine in drugih stvarnih pravic stanje v zemljiški knjigi, glede površine, kulture, katastrskega razreda in lege pa podatki zemljiškega katastra. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. GROSUPLJE 1399. Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je na podlagi 5. člena odloka o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 32/84) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84), na seji dne 17. septembra 1985 sprejel SKLEP o valorizaciji cen za geodetske storitve i 1 Valorizirajo se cene geodetskih storitev iz 3. člena odloka o cenah za geodetske storitve: 1. Parcelacija 1. Navezava na geodetsko mrežo 2. Parcelacija 1.875 2.1. Parcelacija parcel velikosti do 0,$ha na dva dela 8.400 2JL Za vsak nadaljnji 0^ ha 2.475 2.3. Za vsako dodatno novo parcelo 2.106 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 % 2. Parcelacija na osnovi zankifrirrih oriroooa ase-ditvenih načrtov 1. Navezava na geodetsko mrežo L875 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsak lom meje oboda L725 2.2. Za vsako novo nastalo parcelo 2.100 3. Ekspropriacija dolžinskih objektov 1. Navezava na geodetsko mrežo L875 2. 100 dolžinskih metrov ekspropriacije 12.150 4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za dve mejni točki 6.450 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.100 IDRIJA 1400. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 23. septembra 1085 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloki o proračunu občine Idrija za leto 1935 1 1. člen 2. člen odloka o proračunu občine Idrija za leto 1985 se spremeni tako, da se glasi: Občinski proračun za leto 1985 obsega prihodke v skupnem znesku 213,692.200 din. Prihodki se razporedijo 2.3. Za numerično izmero za dve mejni točki 3.600 2.4. Za vsako nadaijno točko 1.425 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem po- stopku % L Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Ugotovitev meje 2-1- Za dve mejni točki 4.856 2.2. Za vsako nadaijno mejno točko 1.425 6. Cene ur v izjemnih primerih: 1. Terensko delo geodetskega strokovnjaka 756 2. Pisarniško delo geodetskega strokovnjaka 635 3. Risarsko delo 336 4. Figurantsko delo 350 2 Ta sklep začne veljati osmi dan pe objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden L r. — po posebnem delu proračuna v znesku 213,292.200 — za tekočo proračunsko rezervo 406:606 2. člen Bilanca prihodkov in splošnega raitporeda p«*- hodkov je sestavni del tega odloka. 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985. St. 402-15/84 Idrija, dne 23. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stane Brelih L e. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov po odlo ku o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1985 Zap. št. Prihodki Znesek v din Za p. št. Splošni razpored prihodkov Znesek v din 1 2 3 4 5 6 1 Davek od dohodka in osebnih do- 1 Državni organi 152,336.200 hodkov delavcev 68,615.000 2 Negospodarske investicije 100.000 2 Prometni davki 98,123.900 3 Ljudska obramba 5,711:000 3 Davek na dohodek od premoženja 4 Intervencije v gospodarstva 3,211.000 in premož. pravic ter prihodki od 5 Družbene dejavnosti 23,202.000 drugih davkov 2,377.000 6 . Druge splošne potrebe 16,016,000 4 Takse 8,697.000 7 Splošna komunalna raba lO.M&JOO 5 Prihodki po posebnih predpisih 11,446.000 8 Izločena sredstva 2,507.000 6 Prihodki rd d ugih DPS 23,889.900 9 Drugi od hoditi 468.000 7 Prenesena sredstva 544.300 Skupaj 1—7 213,692.200 Skupaj 1—9 213692:260 1401. Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 23. septembra 1985 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1985 sprejela ODLOK e ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Idriji I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov pri pridobivanju stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganju s stavbnimi zemljišči, urejanju stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč se v občini Idrija ustanovi sklad stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: sklad). 2. Sen Ime sklada je: Sklad stavbnih zemljišč občine Idrija. Sedež sklada je v Idriji, Trg Maršala Tita 1. 3. člen Sklad je pravna oseba z vsemi pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom in njegovim statutom. Za obveznosti sklada odgovarja sklad s sredstvi s katerimi razpolaga. Sklad se vpiše v sodni register. 4. člen Sklad izvaja na podlagi planskih aktov občine njeno politiko glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, s tem da: — financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev; — ureja stavbna zemljišča v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev; — oddaja nezazidana stavbna zemljišča s katerimi upravlja občina; — upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, ter razpolaga s temi sredstvi skladno s svojim finančnim načrtom; — opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinske skupščine. Naloge iz prejšnjega odstavka opravlja sklad po svojih organih in strokovni službi. 5. člen Sredstva so: — denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; — denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem; — denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča; — sredstva za nacionalizirana zemljišča in odkup zemljišč, ki se vodijo na posebnem računu občine — druga sredstva! Sredstva iz prejšnjega odstavka se vodijo na račun sklada. 6. člen Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določi njegov statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada in potrdi občinska skupščina. H. PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE SKLADA 7. člen Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora sklada. Predsednik upravnega odbora sklada sklepa pogodbe in podpisuje za sklad. V zadevah pisarniškega poslovanja lahko podpisuje za sklad tudi funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativna-tehnična in druga dela. Pogodbe o oddaji del urejanja — stavbnega zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sklepa upravnega odbora, pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča pa lahko sklepa predsednik upravnega odbora, le na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča sklada. 8. člen Listine finančnega značaja podpisuje za sklad poleg predsednika upravnega odbora še funkcionar občinskega upravnega organa. 9. člen Predsednik upravnega odbora sklada lahko pooblasti v mejah svoje pristojnosti drugo osebo za zastopanje sklada. III. ORGANIZACIJA SKLADA 10. člen Organi sklada so: 1 upravni odbor sklada 2. komisija za oddajanje stavbnega zemljišča 3. stalna in začasna delovna telesa, ki se ustanovijo skladno s statutom sklada. 11. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in 8 članov. Člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed delegatov za to skupščino, pri čemer mora biti najmanj 5 delegatov iz zbora združenega dela. Člani upravnega odbora in njegov predsednik ne morejo več kot dvakrat zaporedoma upravljati 2-letne funkcije v upravnem odboru. Imenovanje predsednika in članov upravnega odbora se izvede po postopku in na način, ki ga določa statut občine oziroma poslovnik občinske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela. Predsednik in člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni občinski skupščini. 12. člen Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada. Sestav komisije, postopek in način njegovega imenovanja ureja statut sklada. 13. člen Posamezna strokovna dela, zlasti dela strokovno tehnične narave, ki so povezana z dejavnostjo sklada, odda sklad s pogodbo organizaciji združenega dela. 14. člen Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravljata oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja in komite za D ER in DP Skupščine občine Idrija, kot njegova strokovna služba. Notranjo organizacijo občinskega upravnega organa odredi izvršni svet občinske skupščine v skladu s sporazumom, ki ga sklene z upravnim odborom sklada. V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi tudi obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za sklad, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Na upravni organ se ne morejo prenašati pravice, poo! la in odgovornosti sklada oziroma njegovih organov. IV PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE NALOG SKLADA 15. člen Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o poiitiki uresničevanja družbenega plana občine. Na podlagi programa nalog iz prejšnjega odstavka tega člena sprejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višino sredstev za delovanje organov sklada in njegove strokovne službe. Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa občinska skupščina. V. KONSTITUIRANJE SKLADA 16 člen Sklad stavbnih zemljišč se konsttituira z izvolitvijo upravnega odbora sklada in z vzpostavitvijo notranje organizacije upravnega organa in v smislu 14. člena tega odloka. Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet skupščine občine s sklepom. 17. člen Na podlagi ugotovitvenega sklepa iz prejšnjega člena tega odloka priglasi vpis sklada v sodni register funkcionar upravnega organa iz 14. člena tega odloka. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Z dnem vpisa sklada v sodni register prenehajo Samoupravni komunalni interesni skupnosti . občine Idrija vse pristojnosti iz naslova upravljanja s stavbnimi zemljišči. Sredstva, pravice in obveznosti samoupravne komunalne interesne skupnosti iz naslova upravljanja s stavbnimi zemljišči se prenesejo z dnem vpisa sklada v sodni register, na sklad. Prenos sredstev, pravic in obveznosti po prejšnjem odstavku se izvrši na podlagi zaključne bilance na dan prevzema, prenos je treba izvršiti v 30 dneh od dneva konstituiranja sklada, najpozneje pa do 30. 12. 1985. 19. člen Predloge za predsednika in člane upravnega odbora sklada ter predloge za notranjo organizacijo upravnega organa iz 14. člena tega odloka pripravijo pristojni organi občinske skupščine najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka. Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 20. člen la odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-4/85 Idrija, dne 23. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 1402. Na podlagi 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanja (Uradni list SRS, št. 11/80) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 23. septembra 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1985 sprejela naslednji SKLEP 1 Skupščina občine Idrija daje soglasje k dopolnitvi statuta izobraževalne organizacije Doma učencev Nikolaja Pirnata Idrija, ki so jih delavci te organizacije sprejeli na referendumu dne 30. 1. 1985. 2 Sklep velja takoj In se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-7/81 Idrija, dne 23. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanc Brelih I. r. KAMNIK 1403. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni M st SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 134. in 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na 37. seji zbora združenega dela dne 26. septembra 1985, na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1985 in na 38. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 19S5 1. člen V odloku o proračunu občine Kamnik za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 12/85 in 17/85) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 321,045.000 din. V prihodkih je upoštevan tudi delež odstopljenega prometnega davka s strani republike, ker proračunski prihodki občine ne zadoščajo za pokrivanje potreb uporabnikov proračuna.« 2. člen Pregled prihodkov in splošnega razporeda prihodkov po rebalansu sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Ta odlok začne veljali naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-3/85 Kamnik, dne 26. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov po rebalansu občine Kamnik za leto 1985 v 000 din St. Vrsta prihodkov In namen porabe Znesek Prihodki 0 Sredstva prenesena iz preteklega leta 4.628 1 Davek od osebnega dohodka in dohodka 150.800 2 Davek od premoženja in dohodkov od premoženja 4.650 2 Prometni davek 87.810 3 Takse za promet p ar ki ar jev in kopi- tar jev ter komunalne takse 7.300 3 Upravne takse 4.500 5 Prihodki po posebnih predpisih 10.150 6 Prihodki občinskih upravnih organov 16.000 6 Drugi prihodki 160 7 Prispevek drugih DPS 14 - Odstopljeni del posebnega repubi. davka 35.033 Skupaj prihodki 321.045 Odhodki 01 Dejavnost organov DPS 426.199 02 Dejavnost ljudske obrambe 13.165 03 Dejavnost DPO in društev 16.460 04 Negospodarske investicije 3.272 08 Socialno skrbstvo 12.878 09 Zdravstveno varstvo 679 10 Komunalna dejavnost 7.339 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 9.475 16 Investicije v gospodarstvu 7.844 17 Tekoča rezerva in izločena sredstva 454 18 Rezervni sklad 3.280 Skupaj odhodki 321.045 1404. Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij m drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 13/84), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), je Skupščina občine Kamnik na 37. seji zbora združenega dela dne 26. septembra 1985 m na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1985, sprejela ODLOK o sprejetju ureditvenega načrta za razširitev pokopališča v Podgorju 1. člen Sprejme se ureditveni načrt za razširitev pokopališča v Podgorju, ki ga je izdelal Biro Kamnik, Zavod za urejanje prostora, pod številko 248/83 v novembru 1983 in na osnovi javne razgrnitve in obravnave dopolnil v juliju 1985. 2. člen Meja območja ureditvenega načrta poteka z vzhodnega vogala*obzidja pokopališča na zemljišču pare. št. 25/2 k. p. Podgorje (vse pare. v k. o. 'Podgorje) vzporedno s severovzhodno mejo pare. št. 15/1 po isti v dolžini približno 65 m, kjer pravokotno zavije proti vzhodu in se priključi na mejo obstoječe poti pare. št. 1191. poteka po njeni severovzhodni meii. io prestopi in poteka po delu parcele št. 925, 923/2 ter 923/1, kjer oh južni meji slednje, gre proti vzhodu po južni meji pare. št. 30/1, se v stičišču s potjo pare. št. 1191 obrne proti zahodu po njeni severni meji, dokler jo pravokotno ne prestopi in se priključi na severovzhodni vogal zemljišča pare. št. 30/2, poteka po zahodnih mejah parcel št. 30/2, 30/3, 30/6 in 30A4, se obrne proti zahodni in poteka po severni in zahodni meji zemljišča pare. št. 36/2, 1142/4 in 414/5, v podaljšku prestopi pot pare. št. 11*42/1, se obrne proti severovzhodu in poteka po njeni južni meji. v podaljšku skozi križišče, kjer se vrne na njeno severno mejo in se v tromeji zemljišč pare št. 26, 1142 in 15/1 obme proti zahodu po južni in zahodni meji slednje do svoje izhodiščne točke. 3. člen Razžiritev pokopališča v Podgorju nadaljuje logiko izgradnje naravnega pomola, ki jo je zaslediti pri obstoječem pokopališču, s tem. da uvaja nove koncentrične platoje. Ponovno vzpostavlja prvotno simetrijo z zgraditvijo dveh dostopnih stopnišč, obenem pa z bodočo mrliško vežico, ki je locirana na hrbet pomola, logično zaključuje člene v verigi obstoječih objektov (cerkev, mežnarija). Območje pokopališča je oblikovano v dveh platojih na jugovzhodu, kjer so locirani grobovi (enojni, dvojni in žarni grob) in platoju na severozahodu, kjer je predvidena mrliška vežica s prostorom za zbiranje večjega števila pogrebcev. Od tu do podesta, kjer se poti razdele po platojih, je približno 65 m. kar omogoča, da se razvije poslovilni sprevod ustreznih dimenzij. Izgradnja in urejanje razširitve pokopališča sta dimenzionirana za dobo 30 let in sicer: — število predvidenih pokopov 240 — število pokopov na staro pokopališče 10”/o 24 — dvojna zasedenost grobov 15 e/e 32 — število žarnih pokopov 15 %> 32 — število novih grobov 152. 4. člen Izgradnja in urejanje mora upoštevati kriterije čim večje izrabljenosti obstoječega, minimalno razpoložljivega prostora, funkcionalnost postavitve platojev in enolne obdelave, podrejene konfiguraciji terena in obstoječi kompoziciji. Ob izgradnji in urejanju je obvezno upoštevati sledeče urbanistične in arhitektonsko — oblikovalske pogoje: — baročna cerkev ostane prevladujoč arhitekturni element, razširitev le artikulira njen dominanten položaj; — izhodišče oblikovanja prostora je simetričnost po vzdolžni osi in iz tega izhajajoča obvezna izgradnja I. in II. etape izvedbe ureditvenega načrta; — enoten arhitektonsko-oblikovalski pristop je pogoj pri izvedbi vseh treh etap ureditvenega načrta (mrliška vežica, poslovilna pot, oporni zidovi, stopnišče in obhod); — tlorisne in višinske dimenzije, ki so definirane v tehničnih elementih za zakoličenje objektov in gradbenih parcel in toieren-e pri dimenzijah, ki so razvidne iz 9. člena tega odloka; — zgraditev nove 5 m ceste za dovoz do nove mrliške vežice na mestu sedanje, ki istočasno služi -tudi za dovoz do obstoječih stanovanjskih objektov in izvedba 13 parkirnih mest pred vstopom v stavbni kompleks; — ozelenitev zgornjega platoja obhodne poti ter zasaditev dreves ob spodnjem robu z izborom ustrezne vegetacije (strižena cipresa, živa meja); med pokopališkem in stanovanjskimi objekti gosta zasaditev vrste dreves. 5. člen Pri izgradnji in urejen >u obravnavanega območja se komunalno opremljanie rivala na sledečih osnov ih • a) kanalizacijsko omrežje je ločeno na dva sistema: — fekalna kanalizacija in mrliške vežice in mež-nari je se zbira in vodi v nepropustno greznico, — meteorna voda, zbrana iz strešnih površin objektov, zelenic in platojev vključno s stopnišči se zbira in odvaja v usedalnik in ponikovalnico, b) primarni napajalni cevovod vodovodnega sistema Kamnika se nahaja tik ob obstoječem pokopališču in mu je pri izvedbi ureditvenega načrta potrebno posvetiti posebno pozornost. Za potrebe pokopališča (sanitarije v mrliški vežici, dvoje nrostostoječih izlivk ob stopnicah) se izvede cevovod PEHD 32 X fi, ki je priključen na A C cevovod (ti 350 mm oz. na obstoječe odcepe iz cevi PFHD 30 X fi, c) za osvetlitev pokopališča je predviden zemeljski kabelski razvod s prižigališčem v kabelski omarici mrliške vežice. Močneje se osvetljuje poslovilna pot in plato mrliške vežice, med skupinami grobov je nameščena dekorativna razsvetljava v skladu z enotnim oblikovanjem celotnega območja, d) smeti se zbirajo v smetnjakih, katerih lokacija je primerno hortikulturno urejena ob vznožju stopnišč, in odvažajo. 6. člen Ureditveni načrt razširitve pokopališča v Podgorju se izvaja v treh etapah. Prva etapa obsega izgradnjo kompleksa 60 grobov na jugu obhodne poti in obeh pripadajočih Stopnišč, poslovilne poti in platoja mrliške vežice z mrliško vežico, z ustrezno infrastrukturo, hortikulturno ureditvijo in ureditvijo primernega dovoza. Druga etapa zajema izgradnjo kompleksa 40 grobov s pripadajočo ureditvijo zelenih površin in infrastrukture. Tretja zadnja etapa izvajanja ureditvenega načrta, obsega izvedbo kompleksa 56 grobov na jugozahodu območja s kompletno ureditvijo zelenih površin in končno ureditvijo infrastrukturnih sistemov. 7. člen Začasna namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v predhodnih etapah izvajanja ureditvenega načrta razširitev pokopališča v Podgorju, je enaka dosedanji, pri čemer za njih veljajo obstoječi režimi, s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so nujni za realizacijo predhodnih etap. 8. člen Investitorji in izvajalci so dolžni pri izvajanju ureditvenega načrta upoštevati vsa določila odloka in projektne dokumentacije iz 1. člena tega odloka. Enotna obdelava objektov in elementov zunanje ureditve je bistveni pogoj, ki je obvezujoč za investitorja in izvajalce, ki so poleg tega dolžni upoštevati vse pogoje iz 4. člena tega odloka, s posebnim poudarkom na kompleksni izvedbi vsake etape z vsemi njenimi elementi. 9. člen Odstopanja od predpisanih gabaritov so za objekte dovoljena maksimalno do 100 cm v vertikalni in horizontalni smeri ter do 200 cm za komunalne naprave. Za III. etapo in poslovilno pot je možno odstopanje 250 cm v smeri proti mežnariji. Spremembe namembnosti zemljišč, objektov in naprav niso dovoljene. 10. člen Ureditveni načrt razširitve pokopališča v Podgorja je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, na sedežu krajevne skupnosti Podgorje in Biroju Kamnik, Zavodu za urejanje prostora. 11. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občinskega inšpektorata Kamnik. 12. «en Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-31/85 Kamnik, dne 26. septembra 1085. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anten Ipavic L c. 1405. Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), je Skupščina občine Kamnik na 37. seji zbora združenega dela dne 26. septembra 1985 in na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1985, sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BM 2, dela zazidalnega otoka BF 2 in dela zazidalnega otoka BP 1 v Kamniku 1. člen Spremeni in dopolni se odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BM 2, dela zazidalnega otoka BP 2 in dela zazidalnega otoka BP 1 v Kamniku (Uradni list SRS, št. 37/81). 2. člen 1. člen se spremeni tako, da se glasi: »Za območje zazidalnega otoka BM 2 ter delov zazidalnega otoka BP 2 in BP 1 velja zazidalni načrt, ki ga je izdelalo SKG Kamnik pod št. 6/80 in ostanejo v veljavi določila prvotnega odloka, razen '2. in 3. člen. Za območje med DO Alprem in DO Stol dela zazidalnega otoka BP 2 pa velja zazidalni načrt, ki ga je izdelal Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora pod št. 64/85 v marcu 1985 in na osnovi javne razgrnitve dopolnil v avgustu 1985. Zanje se uvaja režim', določen s tem odlokom.« 3. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati 2. in 3. člen prvotnega odloka. 4. člen Meja območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta poteka od stičišča meje jugovzhodne meje parcele 1535/2 in 1535/1 po zahodni parcelni meji parcele 1535/2 do severozahodnega vogala pare. št. 1338/2 nato po njeni severni in vzhodni meji. Dalje po zahodni in južni parcelni meji parcele 1358/2, nato po severni parcelni meji pare. št. 1536, 1354/1, 1538/1, 1347/L Dalje po vzhodnih mejah parcel 1347/1, 1348, 1853, 1390/1, 1388 in 1390/2. Nato po južnih parcelnih mejah pare. št. 1390/2, 1389/3, 1386, 1385 do parcele 1535/1. Dalje po meji med pare. št. 1535/1 in zahodnimi parcelnimi mejami pare. št. 1385, 1384, 1382, 1381. 1360, 1364, 1362 in 1359, kjer se vrne v izhodiščno točko. Območje obsega naslednje v k. o. Podgorje ležeče pare. št: 1338/2, 1347/1, 1348, 1353, 1354/1, 1355, 1356, 1358/1, 1359, 1360, 1361, 1362, 1363, 1364, 1366, 1381, 1382. 1384, 1385/1, 1385/2, 1386, 1387, 1388, 1389/3, 1390/1, 1390/2 in 1538/1 v skupni izmeri 3 ha 61 a 83 m2. 5. člen Pri izgradnji in urejanju je obvezno izhajati iz izhodišča, da zazidalno območje vključuje obstoječo zazidavo ob Ljubljanski cesti na zahodu, na vzhodu meji na Mlinščico, na severu na tovarniški kompleks Alprema, na jugu pa s kvalitetnejšo urbanizacijo pre- neha v zeleni tampon — parkovno ureditev, ki se kasneje vključuje kot eden izmed členov rekreacijske poteze ob Kamniški Bistrici. Navedeno območje združuje več dejavnosti: — mešano obrtno zazidavo (kmetije, obrt) ob Ljubljanski cesti, — obrtni predel na severu ob meji z Alpremom, kjer je predvidena kovinsko-predelovalna, usnjarsko-predelovalna, galanterijska dejavnost ter izdelava izolacij in organizirano skladiščenje, — kvalitetnejšo, kombinirano stanovanjsko-storit-veno dejavnost z možnostjo vključitve trgovskih lokalov v parter enot na jugu, — parkovno ureditev zelenega tampona med zazidavo Stola in stanovanjsko-storitveno dejavnost na jugu. Pri izgradnji in urejanju območja je opredeljena velikost območja 36.183 m2, od tega: »/o — delavnice 3240. m2 9 — ostali objekti 2034 m2 6 — obstoječi objekti 1716 m2 0 — peš poti 1298 m2 4 — cesta, parkingi 2778 m2 7 — dvorišča 744 m2 13 — vrtovi 1120 m2 3 — zelenice, park 19.253 m2 53 Bruto etažna površina znaša 8664 m2. 6. člen Pri izgradnji in urejanju območja je upoštevati urbanistični pogoj, da je celotni kompleks oblikovan v celoti kot v detajlu iz enotnih izhodišč. Pri zasnovi in oblikovanju so upoštevani principi racionalnosti in enotne obdelave celotnega kompleksa. Koncept bazira na zasnovi proizvodnih enot, ki se navezujejo na sekundarno prometno omrežje. Sklopi proizvodnih objektov so sestavljeni iz več traktov, ki definirajo interno dvorišče. Vsi sklopi so konceptualno zasnovani tako, da se. na ulično, kvalitetnejšo stran formira nižja, suptilnejša zazidava poslovno-servisnih objektov in garaž, hrbtna stran pa zaključujejo objekti proizvodnih hal, ki jih je možno graditi etapno, glede na prirast v dolžini pri konstantni globini. Pri izgradnji in urejanju obravnavanega območja je upoštevati naslednje arhitektonsko oblikovalske pogoje: a) proizvodni objekti: — vse objekte je možno graditi etapno, s tem, da je globina objekta definirana na 15 m, dolžina pa variira (12, 24, 30 m), glede na potrebe in program posameznih investitorjev. Za objekt odkupne postaje na jugu obrtnega predela je uporabiti tipske šesterokotne pokrite skladiščne prostore tlorisne dimenzije r je 6 m. — objekti so pritlični oz. P + 1 z variantno možnostjo pritličnega objekta z izkoriščeno mansardo, — naklon strešin 30° (58°), kritina enotna v barvi in materialu — eternit, smer slemena po grafični prilogi, — fasada je glede na tipiko oblikovanja okoliških objektov ometana v variacijah od bele do oker barve, — oblikovanje oken in vrat je izvedeno po enotnem oblikovalskem kriteriju, tako za proizvodne objekte in garaže; b) poslovno-servisni objekti in garaže: — vsi objekti so enotnih tlorisnih dimenzij 12,0 X 6,0 m in pritlični, — vsi ostali pogoji so enaki kot za proizvodne objekte; c) stanovanjsko-storitveni objekti (trgovsko-obrt-niška cona na jugu): — vseh pet predvidenih objektov je enotnih tlorisnih dimenzij 9,0 X 18,0 m, z aneksom 6 X 6 m na notranji strani objektov, pri čemer je vertikalni gabarit osnovnih objektov P + 1, aneksi z objektom so pritlični, — vsi ostali pogoji so enaki kot za proizvodne objekte; d) zunanja ureditev: — pločniki so asfaltni širine 1,5 oziroma 2,0 m peš poti od južnega trga in vezne poti med Ljubljansko ceste in Kamniško Bistrico so tlakovane, širine 2,6 oziroma 2,6 m, — vse cestne površine so asfaltirane. Glavna dovozna cesta je širine 6,0 m, s širino vozišča obračališča na južnem trgu 7,0 m oziroma zunanjim radijem 11,0 m. Dovozna cesta k proizvodnim objektom na severu je širine 7,0 m in končnim obračališčem z radijem 10,0 m, — dovozi na dvorišča proizvodnih objektov so širine 6,0 m, k sklopom stanovanjsko-storitvenih objektov pa 3,0 m, — interna dvorišča proizvodnega sklopa so obdelana v skladu s tehnologijo (kislinoodpomi asfalt, vodotesni beton) oziroma potrebami investitorjev, — zemljišča proizvodnih objektov so ograjena z zidano (polno) ograjo višine 1,80 m, enotnega oblikovanja. Stanovanjsko-storitveni objekti na jugu imajo ograje višine 0,80 m, projektirane in izdelane po enotnem oblikovnem principu, — javne zelenice in parki se urede v skladu z zasnovo ureditve zelenih površin. 7. člen Komunalno opremljanje območja spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se pri izgradnji in urejanju izvaja na naslednjih osnovah: Območje je razdeljeno na ločen kanalizacijski sistem, in sicer: — fekalna kanalizacija se vodi v vodotesnih ceveh in se priključuje na obstoječe kanalizacijsko omrežje na vzhodnem delu zazidave, — tehnološka kanalizacija se ustrezno čisti (lokalne čistilne naprave prilagojene tehnologiji posameznih uporabnikov) in vodi v vodotesnih ceveh v fekalni kanal, — meteorna kanalizacija se vodi ločeno, izvede pa se z izlivom v Kamniško Bistrico pod obstoječim jezom, — na obstoječem kanalu C se izvede razbremenil-nik visokih vod. Območje je priključeno na obstoječe vodovodno omrežje (obstoječi cevovod PEHD 225 X 6), ki se nahaja na nasprotni strani ceste Ljubljana—Kamnik. Novo vodovodno omrežje se izdela iz plastičnih cevi PEHD 110 x 6. Za gašenje požara se postavi hidrantno omrežje podzmenih hidrantov 0 80 mm. Porabniki nizke napetosti se priključujejo na predvideno novo transformatorsko postajo za postrojenje 630 kVA, ki pa je priključena na novo RTP Kamnik 110/20 kV. Razvod se izvede z zemeljskim kablom. PTT razvod se priključi na novo RATC, Bakovnik, razvod pa poteka vzporedno z NN električnim kablom. Z javno razsvetlitvijo je osvetliti vse dovozne ceste in peš poti, prižigališče pa izvesti v trafo postaji. Ogrevanje kompleksa se izvede daljinsko s toplovodom, oziroma alternativno s plinom s tem, da se interni razvod priključi na fazni nizkotlačni razvod MR-P-No 150. Smeti se zbirajo v 600 litrskih kontejnerjih na vnaprej določenih mestih in odvažajo v centralno odlagališče odpadkov. 8. člen Ustrezni pogoji za zaščito pred hrupom in onesnaževanjem zraka, ki ga povzroča tehnološki proces, se določijo za vsakega povzročitelja posebej. Na podlagi tehnoloških podatkov za posamezne investitorje se v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja upošteva potrebni zaščitni ukrep. 9. člen Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta se izvaja v treh etapah. Prva etapa zajema območje proizvodnih dejavnosti (šest enot s pripadajočimi poslovno-servisnimi objekti in garažami) s pripadajočo infrastrukturo, glavno dovozno komunikacijo, interno dovozno cesto, vhodnim trgom — obračališčem. Ob tem vsebuje še izvedbo RVV na kanalu C. Območje obsega naslednje parcele vse k. o. Podgorje: 1347/1, 1348, 1353, 1354/1, 1355, 1356, 1358/1, 1359 in pare. št. 1538/1. Druga etapa zajema stanovanjsko-storitvene objekte (pet objektov s pripadajočimi aneksi) in obstoječo zazidavo ob Ljubljanski cesti, z pripadajoče infrastrukturo in cestnim sistemom ter južnim trgom ob ‘stanovanjsko-storitveni dejavnosti. Območje obsega naslednje parcele vse k. o. Podgorje: 1368, 1361, 1362, 1363, 1364, 1365, 1366, 1381, 1382, 1384/1, 1384/2, 1387, 1388, 1390/1 in dele parcel 1385/1, 1386, 1389/3 in 390/2. Tretja etapa obsega parkovno ureditev zelenega tampona med Stolom in predvideno stanovanjsko-sto-ritveno dejavnostjo s komunikacijami in hortikulturno opremljenostjo. Območje obsega naslednje parcele vse k. o. Podgorje: 1385/1, 1386, 1389/1 in 390/2. 10. člen Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma drugi fazi, je enaka dosedanji, pri čemer za njih veljajo obstoječi režhni. Območje obstoječe zazidave ostane neizpremenjeno s tem, da se infrastrukturno uredi in omogoči prestrukturiranje iz obstoječe namembnosti v stanovanjsko-storitveno dejavnost. Dovoljujejo se posegi v prostor na zemljiščih, ki so nujni za nemoteno realizacijo prve oziroma druge etape. 11. Sen Investitorji in izvajalci so dolžni posvetiti posebno pozornost enotni obdelavi objektov ter hortikulturni ureditvi parkovne cenzure južno od zazidave v pasu med Stolom. 12. člen Odstopanje od predpisanih gabaritov za objekte so dovoljena do 50 cm v vertikalni smeri in 1,0 m v horizontalni smeri in do 2,00 m za komunalno infrastrukturo. Sprememba namembnosti zemljišč, objektov in naprav ni dovoljena, razen za obstoječo zazidave, kjer je sprememba namembnosti možna v stanovanjsko-storitveno dejavnost. 13. člen Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje pro- štora In varstvo okoi)a občine Kanmflc, ne Bee- jevne skupnosti Duplica in Biroju Kamnik, Zavodu za urejanje prostora. 14. Sen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občinskega inšpektorata Kamnar. B. Oen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lista SRS. 8t 028-33/85 Kamnik, dne 26. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 1406. Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in dragih posegov v prostor (Uradni list SRS, št 18/84), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih, aktov (Uradni list SRS, št 14/85) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 37. seji zbora združenega dela dne 26. septembra 1985 in na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1985 sprejela ODLOK • »prejetja aaidalnega načrta za območje na Jamah ■e Vetild pianini 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje Na Jamah na Veliki planini, ki ga je izdelal Biro Kamnik, Zavod za urejanje prostora, pod št 32/84 v avgustu 1985 in na osnovi javne razgrnitve in ogleda dopolnil v avgust* ms. 2. Sen Meja območja zazidalnega načrta poteka po zahodni meji poti pare. št 744/3, deli zemljišče pare. št. IMkfl, se obme proti jugu in deli zemljišče pare. št. 744/2, pot pare. št 744/71 in prečka zemljišče pare. št. 744/2, kjer se zaobrne proti severovzhodu in vrne preko pare. št 741/4 v izhodiščno točko. Detajlni potek meje območja je glede na velikost površin parcel razviden iz grafičnega dela zazidalnega načrta. Vse parcelne številke so v k. o. Črna. 3. člen Na obravnavanem območju se dopolnjuje kompleks turističnega naselja Na Jamah s tridesetimi objekti počitniških hišic. Kot izhodišče je določena že obstoječa zasnova zazidave, ka se funkcionalno zaokrožuje okrog specifičnih dominant (vrhovi, vrtače ...). Pri izgradnji in urejanju območja je opredeljeno: — velikost zemljišča m1 112.000 •fc 180 — povečanje zauddolite povriSee 1S82 2 — povečanje ftmkeional. zem. $.562 3 — ostalo fzeiene površine, peš poti, otoste^sči x*je4ct$) 106:456 95 Bntrio etažma peerrSna maša 2538 in2. 4. Sen Zazidalni načrt določa dopolnitev obstoječega počitniškega naselja s tridesetimi objekti počitniških hišic naslednjih tipov: — 1%) A 2 (3 objekti) tlorisnih dimenzij 6,50 X 6,50 metra, —‘ tip AS (12 objektov) tlorisnih dimenzij 6j8 X xseo™. — tip C 2, CS (15 objektov) tlorisnih dimenzij 7,0 X 9,0 m oziroma 7,70 X 9,70 m. Objekti so podkleteni, pritlični z izkoriščenim podstrešjem. Ob vsakem objektu je nepodkletena drvarnica tlorisnih dimenzij 2,20 X 2,20 m, ki služi za deponijo drv in začasno deponijo smeti. Ob izgradnji objektov se mora upoštevati naslednje arhitektonsko oblikovalske pogoje: — streha objekta je simetrična dvokapnica, prekrita s skodlami, enako kot tudi fasada objekta, — streha in fasada drvarnice je lesena, prekrita s skodlami, streha je simetrična dvokapnica. Izgradnja objektov in drvarnic je obvezna po projektni dokumentaciji tipskih počitniških hišic, ki jo je izdelal Biro Kamnik, Zavod za urejanje prostora. 5. člen Pri izgradnji in urejanju obravnavanega območja se komunalno opremljanje izvaja na naslednjih osnovah: a) prometne površine: — do vseh objektov so predvidene pešaške poti. Obstoječe poti se ohranijo, izvedejo se dostopi do novih objektov. Dovoljuje se izdelava poti, enakih kot so do obstoječih objektov s tem, da se po končanih delih poti zatravijo, b) zelene površine: — zelene površine- grmičevja je dovoljeno krčiti le v tolikšni meri, kot to dovoljuje zazidalni načrt (grafični del). Po vsakem gradbenem posegu je potrebno zemljišče primerno urediti, odstraniti kamenje in odvečni material ter zemljišče zatraviti, — ob določitvi natančne lokacije posameznega objekta bo podrobneje opredeljen predlog ureditve ruševja, c) komunalni vodi: — za preskrbo z neoporečno pitno vodo se zgrade betonski zbiralniki kapnice, locirani v kleti objektov (deževnica se lovi na skodlastih strehah in preko filtrov dovaja v zbiralnik), — fekalne odplake se odvajajo v vodotesne tro-prekatne greznice, ki jih po potrebi prazni pooblaščena komunalna organizacija. Do vseh objektov se izvede NN električni kabelski zemeljski razvod od predvidene transformatorske postaje. Za zagotovitev zadostne količine požarne vode se zgradi bazen zmogljivosti 50 m3 in določi prostor za električno črpalko zmogljivosti 600 litrov na minuto v drvarnici najbližjega počitniškega objekta, — smeti in odpadki se začasno zbirajo v posebnem prostoru drvarnice ob vsakem objektu, d) glede zelenih površin, poškodovanja in lomljenja dreves, prometa, smeti in odpadkov, je upoštevati določila odloka o redu na območju Velike in Male planine, Gojške planine in Kisovca (Uradni list SRS, št 27/85). 6. člen Zazrdahri načrt se izvaja v treh etapah. Etapa I zajema površine na jugu zazidalnega območja in vsebuje izgradnjo treh objektov tipa A 2, osem objektov tipa A 5 in objekt tipa C, s pripadajočimi drvarnicami. Obenem zajema izgradnjo pripadajočih poti in NN elektroomrežja vključno od izvora energije. Etapa II obsega centralne površine območja in vsebuje izgradnjo štirih objektov tipa A 5 in petih objektov tipa C, s pripadajočimi drvarnicami, potmi, NN elektroomrežjem ter bazenom požarne vode zmogljivosti 50 m3. Etapa III zajema površine severnega dela območja in vsebuje izgradnjo desetih objektov tipa C, drvarnic, poti in pripadajočega NN elektroomrežja. 7. člen Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v predhodnih etapah izvajanja, je enaka dosedanji, pri čemer za njih veljajo obstoječi režimi, s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki §o nujni za nemoteno realizacijo predhodnih etap. 8. člen Izvajalci in investitorji so dolžni pri realizaciji zazidalnega načrta upoštevati oziroma zagotoviti: — zgraditev objektov 'posameznih etap sočasno do II. gradbene faze, — zgraditev prometnega in energetskega omrežja o po posameznih etapah izvajanja, — potrebne sanitarne ukrepe v zvezi z odstranjevanjem odpadkov, — izvajanje elementov odloka o redu na območju Velike planine, Male planine, Gojške planine in Kisovca (Uradni list SRS, št. 27/85), — dokončanje izvajanja začete etape pred pričetkom pristopa k izvedbi naslednje etape izvajanja prostorskega izvedbenega akta. 9. člen Odstopanja od predpisanih garabitov objektov so dovoljena v dimenzijah ± 1 m. Za komunalno infrastrukturo so odstopanja od začrtanih tras, glede na konfiguracijo terena, dovoljena do 5 m. Glede na specifiko terena zazidalnega območja so dovoljena odstopanja pri lokaciji posameznih parcel v dimenzijah do 5 m, s tem, da bo precizna lokacija posameznega objekta določena za vsak objekt posebej s strokovnim sodelovanjem izdelovalca zazidalnega načrta. 10. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, na sedežu Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica in Biroju Kamnik, Zavodu za urejanje prostora. 11. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občinskega inšpektorata Kam- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-62/84 Kamnik, dne 26. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 1407. Na podlagi 49. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 37. seji zbora združenega dela dne 26. septembra 1985 in na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1985 sprejela ODLOK o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe kulture zemljišča na območju zazidalnega otoka BS 8 1 S tem odlokom se razglaša splošna prepoved delitve obstoječih parcel, prepoved graditve in prepoved spremembe kulture zemljišča na območju, kjer je s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1981—1985 prikazano z označbo BS-8 Dobrava in kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta. 2 Obstoječi gradbeni objekti in naprave na območju iz 1. člena tega odloka se smejo prezidati ali obnoviti le z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pri--stojnega za urbanizem. 3 Prepovedi po tem odloku veljajo do sprejema srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986—1990. 4 Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-45/85 Kamnik, dne 26. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 1408. Na podlagi 93. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 302. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 37. seji zbora združenega dela dne 26. septembra 1985 in 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1985 sprejela ODLOK o ugotovitvi vrednosti prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter poslovnih prostorov in poslovnih stavb, ki jih lastniki m njihovi družinski člani ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti 1. Ben S tem odlokom se določa organizacija in način ugotavljanja vrednosti prostorov, ki se v sezoni ali otj časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter poslovnih prostorov in poslovnih stavb (v nadaljevanju: prostorov), ki jih lastniki in njihovi družinski Bani ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti, ter način kako se ugotavlja njihova vrednost. 2. Ben Nova vrednost proste rov se a gotovi po stanja na dan ocenitve in se dopolnjuje. 3. člen Pri določanju vrednosti prostorov se upošteva: — kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje, — vrsta in kakovost stavbnega pohištva (okna, vrata), — vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih površin, — vrsta in kakovost opremljenosti prostora z instalacijskimi napravami, — vrsta in možnost rabe skupnih prostorov stavbe, — kakovost toplotne in zvočne zaščite, — negativni vplivi na rabo prostora (kletno, podstrešno, senca, vlaga, hrup, onesnažen zrak in okolica ter druge motnje). 4. člen Vrednost prostora se ugotovi za prostor kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov. Vrednost prostora se ugotovi tako, da se seštevek točk, s katerimi so ovrednotena merila iz 3. člena tega odloka pomnoži z vrednostjo točke in skupno uporabno tlorisno površino. Točkovanje se opravi v skladu s pravilnikom o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81) po tabeli za ugotavljanje vrednosti prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter tabeli za ugotavljanje vrednosti poslovnih prostorov, ki sta sestavni del tega odloka in sta enaki za celo republiko. 5. člen Za uporabno tlorisno površino po prejšnjem odstavku se šteje čista tlorisna površina prostora, ki se vrednoti in drugih prostorov, ki spadajo k prostoru, kot so balkoni,- odprte in pokrite terase, lože, kleti, drvarnice, garaže in drugo. Površine teh prostorov se računajo s koeficienti, in sicer: »/o — balkon, odprta terasa 25 — loža 75 — terasa pokrita 50 — klet oz. drvarnica v zid. ob j. 50 — drvarnica lesena 25 — garaža v hiši 75 — drugo WC skupni 50 nefunkcionalni prostori 50 6. člen Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja, kot pristojen upravni organ za stanovanjske zadeve, vsako leto izenači vrednost točke z vrednostjo točke, ki velja za izračun vrednosti stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini in jo izračuna Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik tako, da povprečno ceno kvadratnega metra novozgrajenih stanovanj v občini v prejšnjem letu deli s povprečnim številom točk novozgrajenih stanovanj. Za povprečno ceno kvadratnega metra prostora se šteje cena stanovanj v družbeni lastnini, zgrajenih v občini v okviru družbeno usmerjene gradnje. V primeru, da v prejšnjem letu na območju občine ni bilo zgrajenih nobenih družbenih stanovanj, se za povprečno ceno kvadratnega metra stanovanj šteje povprečna cena zgrajenih stanovanj v SR Sloveniji v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. V primeru, da indeks povišanja cen kvadratnega metra stanovanjske površine na območju občine presega 20 %> indeksa cen kvadratnega metra površine stanovanj v SR Sloveniji, se šteje za povprečno ceno kvadratnega metra stanovanja le povišanje do 20 %. 7. člen Vrednost hiše se ugotovi tako, da se seštejejo ugotovljene vrednosti vseh prostorov v hiši. 8. člen Pri ugotavljanju vrednosti prostorov se upošteva dejansko stanje na dan točkovanja. 9. člen Vrednost prostorov ugotavlja v skladu z zakonom in določbami tega odloka posebna komisija, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. Stroški ugotavljanja vrednosti prostorov iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo iz sredstev proračuna. 10. člen Lastnik prostora oziroma najemnik prostora sodeluje pri ugotavljanju vrednosti prostora. 11. člen Lastnik prostora oziroma najemnik lahko da pripombe na zapisnik, ki jih mora točkovalec vključiti v zapisnik. Pripombe, ki niso v zvezi z ugotavljanjem vrednosti, se ne vpisujejo v zapisnik. 12. člen Lastnik prostora oziroma uporabnik prostora mora osebi, ki opravlja ugotavljanje vrednosti, omogočiti vstop v prostore, za katere se ugotavlja vrednost. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-54/85 Kamnik, dne 26. septembra 1985. Predsednik . Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 1409. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 16. in 17. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 39/79) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na seji zbora združenega dela dne 26. septembra 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi stopenj prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v občini Kamnik 1. člen 2. člen odloka o določitvi stopenj prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 18/84) se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 1 %> katastrskega dohodka, delavci v organizacijah združenega dela iz 1. člena tega odloka plačujejo prispevek iz dohodka po naslednjih stopnjah: •/. 1. GG Ljubljana TOK Gozdarstvo Kamnik 0,685 2. GG Ljubljana TOZD Gozdarstvo Kamnik 0,665 3. Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik 0,665 4. DO Jata, PE Duplica 0,665 5. Arboretum Volčji potok 0,14 6. TP Kočna Kamnik — TOZD Prodaja na debelo 0,14 7. Kmetijska zadruga Emona Domžale ZE Kamnik in Komenda 0,14 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 6t. 020-35/85-4 Kamnik, dne 26. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic, 1. r. 1410. Na podlagi 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik je skupščina skupnosti dne 27. februarja 1984 sprejela STATUT Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občinska skupnost socialnega skrbstva Kamnik (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom, sklenjenim 25. 11. 1981. ustanovili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Kamnik kot uporabniki socialno skrbstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi in občani organiziranimi v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialno-skrbstvepih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah — kot izvajalci socialnoskrbstvenih storitev — kot izvajalci socialno-skrbstvenih storitev v občini (v nadaljnjem besedilu: izvajalci). Skupnost je pravni naslednik občinske skupnosti socialnega skrbstva, ustanovljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik v decembru 1974. 2. člen V skupnosti delavci, drugi delovni ljudje in občani po svoji'' samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovo-Ijtpnto svoje osebne in skimne notrebe in interese po socialnem .slrrbstvu ter s temi ootrebami in interesi usklajujejo delo na področju socialnega skrbstv^. V skupnosti uporabniki in izvajalci uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju dejavnosti socialnega skrbstva v skladu s skupnimi interesi in možnostmi, določajo obseg pravic ter pogoje in način njihovega uresničevanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje socialnega skrbstva in uresničujejo druge skupne interese. 3. člen Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. 4. člen Skupnost je ustanovljena za območje občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: občina). 5. člen Ime skupnosti je: Občinska skupnost socialnega skrbstva Kamnik. Sedež skupnosti je v Kamniku, Titov trg 9. 6. člen Skupnost je pravna oseba, ter odgovarja za prevzete obveznosti ž vsemi svojimi sredstvi. V pravnem prometu z drugimi nastopa v svojem imenu in za svoj račun. 7. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti v okviru dejavnosti skupnosti ter je upravičen, da sklepa pravne posle ter opravlja druga pravna dejanja v okviru sklepov skupščin in njenih organov. Predsednik lahko v okviru svojih pooblastil prenese s pismenim pooblastilom posamezna dejanja zastopanja in predstavljanja na druge osebe, obseg in vsebino pooblastila določa sam, V času odsotnosti predsednika skupščine zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika skupščine. 8. člen Skupnost ima štampiljko okrogle oblike, premera 3.2 cm. Na obodu ie v polkrogu besedilo: »občinska skupnost socialnega skrbstva«, v sredini vodoravno pa je besedilo: »Kamnik«. 9. člen Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom. 10. člen Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, se po tej skupnosti združujejo z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Skupnost socialnega skrbstva Slovenije. 11. člen . Uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti, so skupaj z delavci, drugimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Kamnik, združujejo v Občinsko skupnost socialnega varstva Kamnik zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti, opravljanja dru- gl ti nalog, ki jih določa zakon m samoupravni splošni akti občinske skupnosti socialnega varstva ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori skupščine občine Kamnik v zadevah s področja socialnega varstva, ki spadajo v pristojnost skupščine občine. 12. člen Skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v SR Sloveniji, usklajuje z'njim svoje delo, se dogovarja o skupnih programih, o izvajanju teh programov ter usklajuje z njimi pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanavlja skupaj z njimi tudi skupne organe. Skupnost sodeluje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini zaradi dogovarjanja o skupnih nalogah in usklajenega delovanja pri izvajanju teh nalog. 13. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja za zadeve socialnega skrbstva pristojni upravni organ Skupščine občine Kamnik. II. NALOGE SKUPNOSTI IN URAVlCENGI DO STORITEV IN POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU — delegirajo delegate v organ upravljanja organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v uočini v skladu z zakonom ter ueiegale v organe upravljanja organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občim v skladu z zakonom ter delegate v organe upravljanja drugih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti, v skladu z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti; — zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo ter strokovno izpopolnjevanje delavcev v socialnem skrbstvu; — se dogovarjajo za organiziranje in vzpodbujanje prostovoljmh aktivnosti na področju socialnega skrbstva; — organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenimi organizacijami ih društvi ter prek sredstev javnega obveščanja vzgojnoizobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva; — opravljajo druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ta statut in drugi splošni akti skupnosti. 15. člen Naloge skupnosti 14. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo v skupnosti zlasti naslednje: — oblikujejo politiko socialnega skrbstva v občini; — skrbijo za izvajanje in razvoj socialnega skrbstva, ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami v občini, in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva v občini; — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana; — sprejemajo plane skupnosti; — določajo oblike materialnih pomoči v socialnem skrbstvu .ter pogoje in merila za uveljavljanje teh pomoči, v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu; — se dogovarjajo o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva; — se sporazumevajo o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije; — odločajo o izvrševanju javnih pooblastil in o upravičenosti posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva po organih, ki jih oblikujejo posebej v ta namen (sveti); — spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave v občini in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikoven)« tn izvajanju ukrepov socialne politike; — ustanovijo skupno strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih defcvrnoeti v občini; — ustanavljajo ergazteadle Bdntteneg« deta na področju socialnega skrbstva ter spremljajo njihovo delo in razvoj; — dajejo —aflnsje k statute organinadj adzute- erega dela, katerih ustanovitelj sfi soustanovitelj je skupnost; S Naloge, s katerimi se uresničujejo določeni širši interesi na področju socialnega skrbstva, oziroma ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, opravljajo delavci, drugi delovni ljudje In občani, organizirani v skupnosti, po delegatih skupščine te skupnosti, v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, kjer tudi skupno usklajujejo politiko na področju socialnega skrbstva SR Slovenije. Naloge, oziroma pravice in obveznosti v smislu prejšnjega odstavka, se v skladu z zakonom natančneje opredelijo v samoupravnih aktih Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ter z drugimi samoupravnimi akti (samoupravni sporazumi). 16. člen Dejavnost oziroma področje dela skupnosti je: — naloge, ukrepi in storitve v zvezi z izvajanjem nekaterih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi; — svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju; / — diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami; — razvrščanje in napotitev na usposabljanje ter spremljanje usposabljanja otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; — pomoč občanom in družinam pri' načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok; — oskrba in varstvo v socialnih zavodih, v tujih družinah to organizacijah za usposabljanje; »• j — pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvo- — materialije pomoti; — sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje in delo ter pri organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji; — sodelovanje pri organiziranju pomoči in po-stoežbe. občanom na domu. 17. člen Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, se izvajajo na način in v obliki, bi najbolj primerno in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodelujb pri reševanju iastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje. Upravičenci do storitev in pomoči 18. člen , Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so: — otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje, zlasti: otroci brez obeh staršev loba umrla), otroci neznanih staršev, otroci, bi so jih starši zapustili, otroci staršev, ki jim je bila odvzeta roditeljska pravica, otroci staršev, ki roditeljske pravice ne morejo izvrševati (npr. otroci staršev na začasnem delu v tujini, otroci trajno bolnih staršev ipd.), otroci iz družin z motnjami v družinskih odnosih, otroci razvezanih staršev ipd.; — otroci in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti; — otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; — materialno ogroženi otroci in mladostniki ter družine; — odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji; — odrasle osebe pod skrbništvom; — odrasle materialno ogrožene osebe; — odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje; — osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene odrasle osebe; — odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu po prestani kazni; — osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva: — osebe, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč. III. ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI SOCIALNOSKRBSTVENIH STORITEV V SVOBODNI MENJAVI DELA IN PLANIRANJU 19. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci socialno-skrbstvenih storitev: uporabniki si s svojo svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnoskrbstvenih storitvah. 20. člen Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so: socialno skrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določene socialnoskrb-stvene dejavnosti, s katerimi se uresničujejo naloge socialnega skrbstva kot jih določa zakon o socialnem skrbstvu in samoupravni splošni akti skupnosti v skladu z zakonom. 21. člen Uporabniki in izvajalci kot udeleženci v svobodni menjavi dela vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno: — ceno posamične socialno skrbstvene storitve, — povračilo za izvajanje programa storitev, — povračilo za izvajanje določene socialnoskrb-stvene dejavnosti. 22. člen V skupnosti se uporabniki in izvajalci samoupravno sporazumevajo o medsebojnih obveznostih, pravicah in odgovornostih v zvezi z uresničevanjem interesov in zadovoljevanjem potreb po socialnem skrbstvu, Id se uresničujejo s skupnim planiranjem potreb in zmogljivosti, ustvarjanjem in razporejanjem dohodka v skladu z obveznostmi, ki so jih na podlagi samoupravnega sporazumevanja prevzeli uporabniki in izvajalci, ter z vzajemnim združevanjem in solidarnostnim zagotavljanjem sredstev na območju občine in republike. 23. člen Uporabniki in izvajalci skupno planirajo socialno-skrbstvene storitve in pomoči in sredstva za njihovo izvajanje. Pravico in dolžnost planiranja v svobodni menjavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti in sprejmejo plane skupnosti ter sodelujejo v postopku pripravljanja teh aktov. V postopku pripravljanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti uporabniki in izvajalci zlasti sprejemajo elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, ter jih po svojih delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti ter v skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. V skladu z zakonom o skupnosti socialnega varstva in samoupravnim sporazumom, o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva je treba opraviti z zakonom predpisane in samoupravno dogovorjene uskladitve tudi v občinski skupnosti socialnega varstva. 24. člen Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev uporabniki in izvajalci upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 25. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, ki temelji na usklajenih elementih za sklepanje sporazuma, uporabniki in izvajalci usklajujejo in opredeljujejo svoje osebne in skupne ter celotne družbene interese in potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah in pomočeh, določajo cilje razvoja socialnega skrbstva v občini ter zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog m ciljev. S sporazumom udeleženci opredelijo zlasti predmet svobodne menjave dela, način uresničevanja svobodne menjave dela ter sredstva za nresmčevanje obveznosti v svobodni menjavi dela. V zvezi s tem določijo normative m standarde sociatnoskrbstvemh sto- ritev, programov storitev ali določene socialnoskrb-stvene dejavnosti, osnove in merila za določanje cene, druge oblike in načine povračila za vloženo delo, ter se dogovorijo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Posebej določijo namen, način in obseg solidarnostnega združevanja sredstev v skupnosti in po njej, za izvajanje zagotovljenega programa. Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega tudi program skupnih nalog, ki jih uporabniki po občinski skupnosti uresničujejo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ter obseg in način zagotavljanja sredstev za skupne naloge. 26. člen Razen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, urejajo uporabniki in izvajalci svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela tudi z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami. V drugih samoupravnih sporazumih oziroma v pogodbah udeleženci v svobodni menjavi dela podrobneje uredijo zadeve iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti oziroma uredijo druge zadeve. V teh samoupravnih sporazumih ali pogodbah ni mogoče sprejeti določb, ki bi uporabnikom oziroma izvajalcem preprečevale, da izpolnijo obveznosti, sprejete s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti. 27. Ben S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredelujejo zlasti: — politiko in srednjeročne cilje razvoja socialno-skrbstvene dejavnosti v občini; — naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti; — naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih ter sredstva in ukrepe za uresničitev teh nalog; — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti. Srednjeročni plan je temeljni plan razvoja socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju (5 let). 28. člen Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejema skupščina skupnosti letne planske akte, s katerimi določi politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu. IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 29. člen Skupnost upravlja skupščina. A. Skupščina 30. člen Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci. V skupščini skupnosti delegati sprejemajo plan skupnosti, enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju socialnega skrbstva, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in razvoja ter sklepe o drugih skupnih zadevah, ki so določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu v skladu z zakonom. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev, o storitvah socialnega skrbstva, programih storitev oziroma opravljanju določene so-cialnoskrbstvene dejavnosti, o ceni oziroma povračilih in elementih cene in o pogojih uresničevanja svobodne menjave dela. O teh predlogih odločajo člani skupnosti po svojih delegatih v skupščini. 1. Sestava skupščine 31. Sen Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih ter delegati družbenih organizacij in društev, ki so člani skupnosti. 32. člen Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delegacije delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva. Člane delegacije volijo in odpoklicujejo v prejšnjem odstavku navedene organizacije in skupnosti ter društva, in družbene organizacije (člani skupnosti) po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom. S samoupravnim splošnim aktom določijo člani skupnosti tudi razmerja med delegacijo in temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnostjo ter njenimi organi upravljanja ter razmerja med delegacijo in delegati. 33. člen Skupščina skupnosti ima 44 delegatskih mest. Zbor uporabnikov ima 33 delegatskih mest. Zbor izvajalcev ima'11 delegatskih mest. 34. člen V zboru uporabnikov, ki ima 33 delegatskih mest, pripada: — delegacijam in konferencam delegacij delavcev v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, in skupnostih na območju občine — 19 delovnih mest — delegacijam in konferencam delegacij krajevnih skupnosti — 14 delovnih mest V zboru izvajalcev, ki ima 11 delegatskih mest, pripada: — delegacijam in konferencam delegacij delavcev v OZD na področju socialnega skrbstva — 6 delovnih mest — delegacijam delovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo določeno dejavnost s področja socialnega skrbstva — 5 delovnih mest. Porazdelitev delegatskih mest med delegacije in konference delegacij za zbor uporabnikov in za zbor izvajalcev je razvidno iz priloge, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. 2. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov 35. člen Delegat v skupščini skupnosti ima pravice in dolžnosti, ki jih določa ustava SR Slovenije, zakon, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti (v nadaljnjem besedilu: poslovnik). 36. člen Delegat ima pravico biti voljen v organe skupščine in njena delovna telesa ter v druge organe skupnosti in je dolžan v njih tvorno sodelovati. Delegat ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor oziroma delovno mesto. 37. člen Delegat ima zlasti pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora skupščine, v katerega je delegiran, skupnih sej obeh zborov skupščine ter sej organov oziroma delovnih teles, v katere je izvoljen oziroma imenovan ter sodelovati pri njihovem delu In odločanju. Delegat ima pravico in dolžnost, da glasuje o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora, v katerega je delegiran, ali na skupni seji obeh zborov skupščine skupnosti. Delegat ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. 38. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini skupnosti, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij ali skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. Med sprejemanjem skupnih odločitev ima delegat pravico in dolžnost usklajevati stališča z drugimi delegati. 39. člen Poleg pravic in dolžnosti iz 34. in 35. člena tega statuta imajo delegati zlasti še pravico: — predlagati skupščini stališča in sklepe; — predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, izvrševanje zakonov in samoupravnih aktov, izvrševanje sprejetih planov in programov dela ter drugih sklepov skupščine skupnosti; — predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji; — predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in nerindične delovne načrte skupščine; — biti obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini; — postavljati delegatska vprašanja; — zahtevati pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo. 40. člen Delegati so dolžni redno spremljati delo skupnosti. O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v skupščini in o svojem delu v skupščini so detegnti (križni obveščati delegacijo, ki jih je delegirala v skupščine, delavce, delovne ljudi in občane v temeljnih organizacijah združenega dela, oziroma v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so jih izvolili v delegacijo. Obveščanje poteka v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov članov skupnosti. 41. člen Delegati v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje delo odgovorni članom skupnosti, ki so jih izvolili. Delegati, ki jih skupščina skupnosti delegira na seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva ali na seje skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je delegiral. 42. člen Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, n,-čin uresničevanja pravic in dolžnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom delegatov podrobno določa poslovnik skupščine skupnosti v skladu z ustavo in zakonom. 3. Sklicevanje sej 43. člen Skupščina dela na sejah, ki jih sklicuje In vodi predsednik skupščine oziroma predsednik zbora. Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora sklicuje seje na podlagi sprejetega delovnega načrta skupščine oziroma zbora ter glede na potrebe. 44. člen Zbora zasedata in odločata na ločenih sejah. Če zasedata zbora skupaj, skliče sejo predsednik skupščine in jo vodi ob sodelovanju predsednikov obeh zborov. 45. člen Predsednik skupščine skliče sejo na lastno pobudo, v skladu s sprejetim delovnim načrtom, oziroma v drugih nujnih primerih. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo, če to zahteva: — najmanj ena tretjina delegacij zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev; — koordinacijski odbor; — odbor samoupravne delavske kontrole; — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Če predsednik v 15 dneh po prejemu pismene zahteve ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklicevanje sej zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev. 46. člen Predsednik skupščine ali predsednik zbora skliče sejo s pismenim vabilom in z navedbo dnevnega reda seje. Vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda. r Vabilo in gradivo za sejo mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam delegacij praviloma vsaj petnajst dni pred sejo. O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče seja in vroči dnevni red z gradivom v krajšem roku, vendar ne krajšem kot 10 dni pred sejo. V vabilu je treba posebej obrazložiti zakaj je seja steticana v krajšem reku. 47. člen Na sejo skupščine se vabijo predstavniki: — občinske konference SZDL. — občinske skupnosti socialnega varstva — IS Skupščine občine Kamnik — za zadeve socialnega skrbstva pristojnega upravnega organa skupščine občine — skupne strokovne službe, ki opravlja za skupnost admimistrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela. Na seje skupščine se vabi tudi predstavnike drugih interesnih skupnosti v občini, kadar so na dnevnem redu seje vprašanja, ki so v skupnem interesu skupnosti in drugih samoupravnih interesnih skupnosti v občini, pa tudi predstavnike drugih organizacij in skupnosti, če lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. 48. člen Natančnejše določbe o sklicevanju in vodenju sej skupščine vsebuje poslovnik skupščine. 4. Delovna področja zborov 49. člen Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev: — enakopravno v obeh zborih, — v posameznem zboru samostojno, — na skupni seji obeh zborov. 50. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno: — odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora; — voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov delegacij za zbor; — ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naidge in odloča o sestavi teh teles; — sprejme program svojega dela; — opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. Vsak zbor samostojno delegira svoje delegate v skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 51. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno: — določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti; — sprejemata plane skupnosti in izvedbene akte; — sprejemata programe razvoja socialnega skrbstva v občini; — sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postop- kih dogovarjanja ali sporazumevanja oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom; — sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti; — dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti; — določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina; — sprejemata program in načrt dela skupnosti ter poročilo o delu; — sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finančnega načrta skupnosti; — odločata o najemu kreditov; — volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika; — volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev', druge organe skupnosti ter komisije in delovna telesa; — odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe; — dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom; — odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva v občini; — dajetg soglasje k statutu organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je skupnost; — sprejemata poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles skupnosti; — opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje vseh zborov po zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njih ni izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino glasov delegatov obeh zborov. 52. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji: — oblikujeta politiko in obravnavata problematiko na področju socialnega skrbstva v občini; — obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva ter dajeta pobude in predloge za spremembo ali dopolnitev teh zakonov; — dajeta pobude in predloge za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva; — obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter organizacij in društev, ki so člani skupnosti; — obravnavata pripombe, mnenja in priporočila skuščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini, občinske skupnosti socialnega varstva ter drugih, samoupravmih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti ter jih obveščata o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi; — obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole; — volita delegate za seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva po načelu enake zastopanosti obeh zborov; — imenujeta in razrešujeta predstavnike skupnosti oziroma delegirata delegate skupnosti v organe upravljanja organizacij združenega dela, katerih ustanoviteljica je skupnost, v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov; — podeljujeta priznanje organizacijam združenega dela, drujim organizacijam in skupnostim ter društvom in posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju socialnega skrbstva; — opravljata druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut. 5. Odločanje 53. člen Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svoji,, zborov oziroma na skupni seji zborov. Zbor veljavno 'sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Skupna seja obeh zborov je sklepčna, če je navzoča večina vseh delegatov obeh zborov. 54. člen Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno so sppejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora. Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno (50. člen) so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru (soglasje med zboroma). Stališča, sklepi in odločitve v zadevah, o katerih odločajo delegati na skupni seji so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov. 55. člen Če samoupravni splošni akti in drugi akti skupnosti ter sklepi v zadevah, ki jih sprejemata oba zbora skupščine enakopravno niso sprejeti v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, zbora nadaljujeta obravnavo spornega akta in predloga sklepa in znova glasujeta o spornih vprašanjih, potem ko sta dobila obširnejšo razlago od organov oziroma delovnih teles, ko so pripravili predlog akta ali sklepa. Zbora skleneta, da bosta razlago organov oziroma delovnih teles poslušala skupaj in da bosta sporna vprašanja skupaj obravnavala, predno bosta o njih ponovno glasovala v zborih. Zbora lahko tudi skleneta, da bosta med obravnavo v zboru ugotavljala stopnjo soglasja delegatov v zboru s predhodnim izjavljanjem. 56. člen Če se zbora tudi po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumeta o besedilu samoupravnega splošnega akta ali drugega akta ali sklepa v zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, se. začne usklajevalni postopek. V ta namen zbora določita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po 3 člane. Delu skupne komisije prisostvuje tudi namestnik predsednika skupščine kot koordinator dela med zboroma in komisijo. 57. člen Skupna komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zboroma. 58. Sen Zbora si prizadevata uskladiti svoja stališča in sprejeti odločitev na podlagi sporazumnega predloga skupne komisije, če je le mogoče na isti seji (po ustrezni prekinitvi seje). Ko zbora obravnavata sporazumni predlog skupne komisije lahko ravnata v skladu z določbo tretjega odstavka 54. člena tega statuta. 59. člen Če so razhajanja med zboroma v stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališti tako globoka in bistvena, da ni pričakovati, da bi lahko prišlo do uskladitve na isti seji ali ker je očitno, da bi komisija za usklajevanje zaradi velike obsežnosti aii zahtevnosti dela ne bo mogla opraviti svoje naloge v tem času oziroma ker je treba pripraviti novo besedilo spornega akta ali sklepa na novih izhodiščih, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje. se nadaljuje obravnava in odločanje o zadevi preloži do naslednje seje. Odločanji o sporni zadevi se preloži do naslednje seje tudi v primeru, če večina delegatov v zboru po obravnavi sporazumnega predloga skupne komisije meni, da je sporazumni predlog treba še delno dopolniti ali spremeniti, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje ali da se o predlogu skupne komisije ne morejo izjaviti, dokler se o tem ne posvetujejo v delegacijah, ki so jih delegirale na sejo skupščine. V- primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se skupni komisiji določi rok, do katerega naj pripravi svoj predlog. Celotna zadeva se v tem primeru vrne v obravnavo delegacijam, skupaj z besedilom sporazumnega predloga skupne komisije ter z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami predloga. 60. člen Če se v skupni komisiji za usklajevanje ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog akta ali sklepa odloži z dnevnega reda. 1 Predlog akta ali sklepa v sporni zadevi se lahko da ponovno na dnevni red na predlog enega zbora ali koordinacijskega odbora. 61. člen Če skupščina skupnosti tudi po izvedenem usklajevalnem postopku ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo m je s tem bistveno ogroženo opravljanje socialnoSkrbstvene dejavnosti v občini, obvesti skupščino občine, ki lahko s svojo odločitvijo začasno uredi tak? vprašanje. 6. Predsednik skupščine in predsednika zborov 62. Ben Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščine izmed članov delegacij. Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika voli vsak zbor samostojno izmed članov delegacij za ta zbor. Volitve za predsednika skupščine in njegovega namestnika ter volitve za predsednika zborov in njuna namestnika se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča vsak zbor samostojno. Predsednik skupščine ter njegova namestnika ter predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dve leti. 63. člen Predsednik skupščine: — predstavlja in zastopa skupnost; — sklicuje seje skupščine; — vodi skupne seje obeh zborov skupščine; — skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine; — skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini; — spremlja In nadzira izvajanje sklepov skupščine; — podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina; — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov; — skrbi za javnost dela skupščine; — skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti ter sodelovanje z družbenopolitičnim!! organizacijami; — opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti skupnosti ter naloge, ki mu jih poveri skupščina. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 64. člen Namestnik predsednika skupščine: — nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, k® le-ta ne more opravljati svojih dolžnosti; — pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih nalog; — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri predsednik ali skupščina. 65. člen Predsednik zbora: — vodi sejo zbora, če zaseda zbor na ločeni seji; — skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine; — spremlja in nadzira izvrševanje sklepov zbora, sprejetih v zadevah, ki spadajo v izključno pristojnost zbora. Če zbora zasedata skupaj, sodelujeta predsednika zborov pri pripravi dnevnega reda seje skupščine. Če zbora zasedata skupaj, odločata pa o zadevah, o katerih sta pristojna odločati enakopravno, daje predsednik zbora zadevo odroma vprašanje na glasovanje in ugotovi izid glasovanja v zboru, katerem predseduje. Če je predsednik zbora odsoten, ga nadomešča njegov namestnik. Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju je izvolil. B. Skupni organi 66.. člen Za opravljanje stalnih skupnih nalog ter za izpolnjevanje sprejetih sklepov oblikuje skupščina stalne ali občasne skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane stalnih skupnih organov izvoli skupščina za dobo 4 let. 67. člen Za opravljanje določenih nalog, uresničevanje odločitev skupščine skupnosti in za spremljanje posameznih vprašanj lahko skupščina oblikuje občasne skupne organe. Sestavo, delovno področje in trajanje mandatne dobe občasnih skupnih brganov določi skupščina s sklepom o imenovanju organa. 68. člen Skupni organi delajo in odločajo na sejah. Skupni organi sklepajo veljavno, če je na seji. prisotna večina članov. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina članov skupnega organa. 09. člen Skupni organi so za svoje delo odgovorni skup- Delo stalnega skupnega organa vodi predsednik, ki ga za dobo 4 let imenuje skupščina izmed svojih delegatov. Predsednik skupnega organa opravlja zlasti naslednje naloge: — sklicuje in vodi .seje, — podpisuje sklepe in druge akte organa, — skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine in organa. 71 .člen Stalna skupna organa skupščine sta: — odbor za razvojne in splošne zadeve, — odbor za svobodno menjavo dela. 72. člen Odbor za razvojne in splošne zadev v: — spremlja stanje in usmerja razvoj na področjih socialnega skbrstva v občini ter’ daje skupščini predloge in pobude za posamezne rešitve ali za sistemsko ureditev posameznih vprašanj in obvešča skupščino skupnosti o uresničevanju politike socialnega skrbstva; — pripravlja predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana, planov in finančnih programov, drugih planskih dokumentov skupnosti ter skrbi za njihovo uresničevanje; — pripravlja predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter drugih sklepov in ukrepov (razen s področja svobodne menjave dela), o katerih se uporabniki in izvajalci sporazumevajo v skupščini; — pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov, ki jih skupnosti predlagajo druge samoupravne organizacije, skupnosti in organi; — skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, drugih samoupravnih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki jih je sprejela skupščina skupnosti; — zagotavlja sodelovanje z ustreznimi organi v občini, družbenopolitičnimi organizacijami, z Občinsko skupnostjo sočialnega varstva Kamnik, z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenimi organizacijami in društvi; — pripravlja predloge kriterijev za izbiro kandidatov za opravljanje posameznih funkcij ih ditigih zadolžitev v skupnosti in njenih organih ter evidentira kadre za opravljanje posameznih funkcij in zadolžitev; — spremlja delo skupne strokovne službe; — OptaVija tirUge halOge, za katere ni ižfecno ddločenti, da sodijo v pristojnost drugega Skupnega organa, pa tudi drilgO naloge, ža katere ga pooblasti Skupščina skupnosti. Odbor ima 7 članov. 73. člen Odbor za svobodno menjavo dela: — pripravlja predloge normativov in standardov za storitve, ki so predmet svobodne menjave dela; — pripravlja predloge meril za cene storitev oziroma povračil za opravljanje dejavnosti, ki so podlaga za sklSpanje Samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci; — pripravlja pfedioge Vsebinskih izhodišč in načrte aktivnosti ža sklepdhje Samoupravnih sporazumov o Svobodni menjavi dela med upordbtiiki ih izvajalci; — daje fhhehje, ali so cene storitev v Skladu z veljavnimi normativi in standardi tUt v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svdtiodne menjave dela na področju zavodskega Varstva odraslih bseb in v organizacijah za usposabljanje: — pripravlja predloge samoupravnih sporazumov b svobodni mehjaVi dela za izvajalske Organizacije :h pfedlOge za Spremembo četi StOfitev teh orgarii- n.čij; — Spremlja uresničevanje spbfažumbv d svobodni menjavi dela in o ugotovitvah poroča Skupščini • kuprtdšti t§f predlaga Ustrezne ukrepe; — opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti. Odbor ima 7 članov. 74. člen Podrobnejše določbe o delu skupnih organov vsebuje poslovnik skupščine. C. Odbor za liudško obrambo in družbeno samozaščito 75. čleft Odbor za ljudsko obrambo In družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s n-dro^ja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. 76. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov, skupaj s predsednikom in namestnikom odbora. Predsednika. n’ee,ove°a namestnika in člane odbora imenuje skupščina skupnosti. 77. člen PraVice in dolžnosti odbora za ljudsko obrambo ih družbeno samozaščito ter sestava odbora se natančneje dolbčtjo s -posebnim samoupravnim splošnim aktom skupnosti. C. Svet za varstvo otrok in družine D. ŠVet za varstvo odraslih oseb 78. člen Za odločanje o pravici posameznika ali družine do materialne pomoči socialnega skrbstva in za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov o izvrševanju javnih pooblastil, ki so organom socialnega skrbstva občinskih skupnosti poverjene z zakonom ter za opravljanje drugih nalog, ki jih določajo samoupravni splošni akti skupnosti, izvoli skupščina: — svet za varstvo otrok in družine ter — svet za varstvo odraslih. 79. člen Pri obravnavanju in odločanju v individualnih zadevah je pri delu svetov, navedenih v prejšnjem odstavku, javnost izključena. Vsi člani svetov in njihovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: člani) ter d rti ge osebe, ki so navzoče na sejah svetov, So dolžni kot tajnost varovati vse, kar zvedo na sejah oziroma v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v svetu in kar bi lahko škodovalo ugledu obravnavanih oseb ali drugih občanov ali bi imelo za njih kake druge hdugodne posledice, če bi za to zvedele nepoklicane tretje osebe. Dolžnost varovanja tajnosti v smislu prejšnjega odstavka tega člena traja tudi po prenehanju mandata v svetu. 80. člen Sveta poročata Skupščini skupnosti o svojem delu najmahj enkrat na leto. Svet ža varstvo otrok in družine 81. člen Svet za varstvo otrok in družine zlasti: — odloča o mdterialnih pomočeh socialnega skrbstva družinam in mladoletnim ptiSatiiežnikdtn; — odloča o zadevah rejništva; — odloča o zadevah posvojitve; — odloča o postavitvi mladoletnih oseb pod skrbništvom, o postavitvi skrbnika in o drugih zadevah ih ukrepih s področja skrbništva nad mladoletnimi ; — odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer mladoletnim osebam; — odloča o spregledu zakortskih zadržkov za sklenitev zagonske zveze; — odloča o izvrševanju roditeljskih pravic, če Si starši niSo meti seboj edini; — odloča, pri katerem od roditeljev bo otrok živelj če starši he živijo skupaj; — odloča o ureditvi stikov med otrokom In roditeljem, pri katerem otrok ne živi; — odloča o prepovedi stikov med otrokom in roditeljem; — odloča o odvzemu otroka staršetn, o oddaji v zavod in o drugih ukrepih socialnega skrbstva, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih in družinskih pravic in koristi; — odloča o odobritvi pravnih poslov, s katerimi se odsvojijo ali obremenijo stvari iz premoženja mladoletnih oseb; — odloča o razvrstitvi in napotitvi na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; — odloča o predlogu sodišču za odvzem ali vrnitev roditeljskih pravic staršem in o predlogu za podaljšanje roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost; — odloča o predlogu sodišču za priznanje popolne poslovne sposobnosti mladoletniku, ki je postal roditelj; — daje mnenje sodišču, kateremu od roditeljev naj se zaupajo v varstvo in vzgojo skupni otroci v primeru razveze zakonske zveze; — opravi uskladitev (valorizacijo) preživnin za mladoletne preživninske upravičence; — opravlja druge naloge, ki jih določa zakon -in na podlagi zakona izdani predpisi ter samoupravni splošni akti skupnosti; — spremlja na podlagi strokovnih analiz socialne razmere družin v stanju socialne potrebe in predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe; — opravlja naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti. 82. člen Svet za varstvo otrok Jn družine ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 5 članov -in 5 namestnikov. Člane in namestnike izvoli skupščina skupnosti izmed članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti. Svet za varstvo odraslih 83. člen Svet za varstvo odraslih zlasti: — odloča o materialnih pomočeh socialnega skrbstva odraslim osebam; — odloča o postavitvi pod skrbništvo odraslih oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, o postavitvi skrbnika, o ukrepih, ki jih zahteva Varstvo osebnosti in varstvo premoženjskih in drugih pravic in varovancev ter o drugih zadevah v zvezi s skrbništvom nad odraslimi; — odloča o postavitvi začasnega skrbnika osebam, ki so v postopku za odvzem poslovne sposobnosti; — odloča o postavitvi skrbnika za poseben primer odraslim osebam; — opravlja uskladitev (valorizacijo) preživnin za odrasle preživninske upravičence; — določi svetovalca (po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) polnoletnim osebam, ki jim je izrečena pogojna obsodba, za izvrševanje varstvenega BtidzontaRB la staitovalcA po odpesta s ptesla— jan ja kazni; — opravlja druge naloge, ki jih določajo samo- upravai spleta! akti skapnoatti; opravlja čhmyp Id hssi j9h s6m^^— ŠC$»a skupnosti; — spremlja aa podlagi strokovnih analiz proble-HBtttico na področja drečbenega vrntaa socialno ogrožen fh odraslih hi ostarelih oeeb v občini to predlaga skupščini skupnosti nkrepe za ;šanje položaja te Aaptee občanov. 84. člen Svet za varstvo odraslih ima skupaj s predsednikom in namestnikom predsednika 5 članov. Svet ima tudi 5 namestnikov članov. Člane in namestnike izvoli skupščina skupnosti izmed članov, delegacij za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti. E. Svet za opravljanje spravnih poskusov 85. člen Svet za opravljanje spravnih poskusov je organ skupnosti za opravljanje spravnih poskusov v postopku za razvezo zakonske zveze. Spravni poskus opravi predsednik sveta ali član sveta, ki ga določi predsednik. Spravni poskus se opravlja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti. Javnost je pri opravljanju spravnega poskusa izključena. Glede varovanja tajnosti se smiselno uporabljajo določbe 79. člena tega statuta. 86. člen Splošno problematiko v zvezi z opravljanjem spravnih poskusov svet občasno obravnava na seji, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta. Seje sveta morajo biti vsaj dvakrat na leto, zaradi poenotenja dela in medsebojne izmenjave izkušenj med člani sveta. Na seji sprejme svet tudi letno poročilo o svojem delu, ki ga predloži skupščini skupnosti. 87. člen Svet za opravljanje spravnih poskusov ima skupaj s predsednikom in njegovim namestnikom 5 članov. Predsednika in njegovega namestnika ter ostale člane sveta-" imenuje skupščina skupnosti praviloma izmed svetovalcev zakonske svetovalnice oziroma izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 15. člena pravilnika o delu zakonskih svetovalnic in o predzakonskem svetovanju. Člani sveta so imenovani za štiri leta. Po preteku te dobe so lahko ponovno imenovani za enako obdobje. F. Komisije in druga delovna telesa 88. člen Za proučevanje problematike na posameznih področjih ali posameznih vprašanj z delovnega področja skupnosti, določenih skupnih vprašanj, za pripravo predlogov za posamezne ukrepe ter za opravljanje drugih zadev se lahko ustanovijo komisije in druga delovna delesa, ki so stalna ali začasna. Zbora lahko ustanovita skupne komisije in druga delovna telesa ali pa lastna delovna telesa za proučitev posameznih zadev, oziroma pripravo predlogov za posamezne sklepe. Naloge, pooblastila in sestavo komisij in drugih detornih teles se določi s sklepom o njihovi ustanovitvi, če jih ne določa že ta statut ali zakon. 89. člen Komisija a* drogo delovno telo ima predsednika namestnika predsednika In določeno število članov. Za predsednika komisije ali drugega deiovneoa Mnsa je lahko imenovan le član delegacije za dele- giranje delegatov v skupščino skupnosti, za člane pa so lahko imenovani tudi drugi delovni ljudje in občani, pa tudi druge osebe, ki zaradi svojega položaja po zakonu ne morejo biti delegirani kot delegati na sejo skupščine. Določba prejšnjega odstavka tega" člena se ne uporablja za komisijo za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jo imenuje skupščina skupnosti v skladu z določili zakona. 90. člen Komisije in druga delovna telesa delajo na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik, če je predsednik zadržan pa njegov namestnik. Delo komisij in drugih delovnih teles natančneje ureja poslovnik. V. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 91. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti kot sredstvo in način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva svojih pravic in družbene lastnine. Nadzorstvo opravlja po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu samoupravne delavske kontrole — odbor samoupravne delavske kontrole. 92 člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima tele pravice in dolžnosti: — nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov. in samoupravnih sporazumov; — nadzira skladnost delovanj* organov skupnosti s pooblastili iz statuta in samoupravnih aktov skupnosti: — nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti; — nadzira porabo sredstev skupnosti; — nadzira delo in poslovanje skupne strokovne službe; — nadzira obveščanje članov skupnosti; — opravlja druge naloge. 93. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov. Člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini skupnosti. Člane odbora voli skupščina skupnosti na podlagi enotne kandidatne liste, z enakopravnim odločanjem delegatov v obeh zborih. Glasovanje je tajno. Mandat članov traja štiri leta. 94. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika. Predsednika volijo izmed članov, ki so člani delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov. 95. člen Odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik odbora. Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora, če to zahtevajo: — najmanj trije člani odbora, — predsednik skupščine, — najmanj ena petina vseh delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti. Odbor se mora sestati najmanj enkrat na leto. 96. člen Najmanj enkrat na leto mora odbor samoupravne delavske kontrole v zvezi z izvajanjem vseh svojih nalog pripraviti poročilo o svojem delu, s svojimi ugotovitvami o oceni stanja v skupnosti in ga predložiti skupščini. 97. člen Natančnejše določbe o delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik. VI. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 98. člen Delovni ljudje in občani organizirani v skupnosti, na podlagi samoupravnega sporazumevanja skrbijo, organizirajo, pripravljajo, usklajujejo in uresničujejo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite tako, da jih opravljajo v okviru temeljnih dejavnosti, za katere je skupnost ustanovljena. V skupnosti se v skladu z obrambnimi in varnostnimi načrti zagotavlja učinkovito delovanje ustreznih dejavnosti za primer vojne, ob naravnih ali drugih hudih nesrečah in v izrednih razmerah. 99. člen V primerih oboroženega napada na državo izvaja skupnost mobilizacijo svojih sil in sredstev za izvršitev nalog obrambe in samozaščite. Po ukazu organa, ki ga določa zakon, se izvaja mobilizacija tudi ob neposredni vojni nevarnosti, ob naravnih aK drugih hudih nesrečah ter ob izrednih razmerah. Ob mobilizaciji preide skupnost iz mirnodobne v vojno organizacijo in se pripravi za vodenje sploš-^ nega ljudskega odpora. 100. člen Za izredne razmere se štejejo oboroženo, subverzivno ali drugačno nasilno delovanje sovražnih rn drugih družbi nevarnih sil, ki neposredno ogroža ustavno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije ali Socialistične republike Slovenije aH druge temeljne vrednote socialistične ureditve, varnost države ali njenih posameznih delov ali življenje ljudi in materalne dobrine v večjem obsegu. 101. člen ' Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, zagotavljajo s planiranjem splošne ljudske obrambe kot sestavnim delom planiranja v skupnosti, materialne in druge pogoje za aktivno in neposredno udeležbo v obrambnih pripravah in za krepitev obrambne in samozaščitne pripravljenosti. - V planih skupnosti se določijo naloge v zvezi z organiziranjem in pripravljanjem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, sredstva za uresničevanje teh nalog ter drugi ukrepi za pripravo na 'hrambo države in za delo v vojnih razmerah. 102. člen Za izvrševanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite skrbi odbor (komite) za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 103. člen Uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pravice in dolžnosti organov skupnosti pri tem uresničevanju in druga pomembna vprašanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se podrobneje uredijo z enim ali več samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. VII. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO-STRO-KOVNIH, POMOŽNIH IN TEM PODOBNIH DEL ZA SKUPNOST 104. člen Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti (razen svetov), ustanovi skupščina skupnosti skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini, skupno strokovno službo, ki se organizira kot delovna skupnost. Kot administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela v smislu prejšnjega odstavka se štejejo zlasti plansko-analitična dela, pripravljanje strokovnih podlag in gradiv za delo organov in delovnih teles skupnosti in za sprejemanje samoupravnih odločitev, knjigovodska dela in druga finančna opravila, administrativna dela, razmnoževanje in razpošiljanje gradiv za seje organov in delovnih teles skupnosti ipd. Naloge, ki jih delovna skupnost skupne strokovne službe opravlja za skupnost, se natančneje določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. 105. člen Skupna strokovna služba se ustanovi s samoupravnim sporazumbm o ustanovitvi, ki ga sklenejo med seboj samoupravne interesne skupnosti, za katere bo delovna skupnost skupne strokovne službe opravljala določena dela. 106. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med delovno skupnostjo in skupnostmi — ustanoviteljicami strokovne službe, določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupščine skupnosti ustanoviteljic in delovna skupnost. 107. člen K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba ustanovljena, k programu njenega dela ter k razvidu d°l in nalog je potrebno soglasje skupščine skupnosti. VIII. DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU 108. člen V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti, družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) ob- čanom, ki so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in ki so gmotno ogroženi, če tem osebam ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način. Skupščina skupnosti sprejme poseben samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z zakonom natančneje določijo pogoji za uveljavitev in trajanje pravic do materialne pomoči, oblike materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Kamnik, obveznosti in odgovornosti prejemnikov materialne pomoči do občinske skupnosti ter druga pomembna vprašanja v zvezi z materialnimi pomočmi. Ne glede na vse določbe samoupravnega splošnega akta skupnosti o pogojih za uveljavitev in trajanje pravic do materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Kamnik, nima pravice do materialne pomoči občan, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev materialne pomoči, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potreben. 109. člen Skupščina skupnosti sprejme kriterij za dogovarjanje in sklepanje sporazumov o višini prispevka, ki naj bi ga za preživljanje občana, kateri uveljavlja ali v katerikoli obliki že prejema materialno pomoč socialnega skrbstva, prispevale osebe, ki so tega občana po zakonu dolžne preživljati, s svojega preživninskega prispevka ne dajejo niti na podlagi dogovora* o preživnini, niti na podlagi sodne odločbe ali kakšnega drugega akta. Sporazume v smislu prejšnjega odstavka sklepa skupnost, če socialno ogroženemu občanu dodeli materialno pomoč, z osebami, ki so dolžne prispevati za preživljanje prejemnika materialne pomoči. S samoupravnim splošnim aktom se določi način ukrepanja skupnosti v primeru, če osebe, ki so dolžne prispevati za preživljanje občanov iz prvega odstavka, ne dajejo svojega prispevka v skladu z navedenimi kriteriji. 110. člen Skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti skupnosti in drugimi samoupravnimi akti s sklepom določi višino denarne pomoči, ki predstavlja prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje, najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči ter višino drugih oblik materialne pomoči, pri katerih je določitev višine možna. Sklepe iz prejšnjega odstavka sprejme skupščina najmanj enkrat letno, če ni z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom določeno, da se opravi uskladitev (valorizacija) materialnih pomoči tudi med letom, oziroma da se tudi med letom na novo določa višina posameznih oblik materialnih pomoči socialnega skrbstva. O pravici posameznika ali družine do materialne pomoči odločajo posebni organi in sicer svet za varstvo otrok in družine ter svet za varstvo odraslih, vsak v okviru svoje pristojnosti, določeno s tem statutom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti. Le izjemoma, v nujnih neodložljivih primerih, ko je socialna stiska občana ali druge upravičene osebe tako huda, da ni mogoče počakati na odločitev pristojnega organa, odloči o pravici posameznika ali družine do enkratne denarne pomoči individualni poslovodni organ centra za socialno delo, ki pa mora svojo odločitev predložiti v odobritev pristojnemu svetu na prvi seji. 111. člen Najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, se ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialne pomoči socialnega skrbstva izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči v skladu tega statuta (revizija materialnih pomoči). 112. člen Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči, za revizijo ter za valorizacijo materialnih pomoči določa pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. IX. RAZMERJE SKUPNOSTI DO SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK 113. člen Skupnost je dolžna najmanj enkrat na leto poročati skupščini občine o delu skupnosti, zlasti o izvajanju politike na področja socialnega skrbstva, izvajanju sprejetih programov razvoja in dela, uresničevanju drugih samoupravnih odločitev in sprejetih obveznosti, uresničevanju drugih nalog skupnosti ter o drugih pomembnih vprašanjih v zvezi z delovanjem skupnosti. Skupščina obravnava priporočila in mnenja skup-ščazte občine in njenih organov ter obvešča skupščino obSne in njene organe o sprejetih ukrepih v tej zvezi. X. JAVNOST DELA 114. člen Delo skupnosti je javno. Seje skupščine in drugih organov so javne, če s tem statutom za posamezne primere ni drugače določeno. US. člen Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja. Na seje redno vabijo tudi predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini, zlasti predstavnike občinskega glasila Kamniški občan, zaradi obveščanja javnosti. 116. člen Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti zlasti o stanju in problematiki na področju socialnega skrbstva .v občini, o razvoju socialnega skrbstva, o uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti, o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosih, o delu skupne strokovne službe, o uporabi sredstev združenih za socialno skrbstvo in o drugih pomembnih vprašanjih. ' 117. člen Obveščanje o delu skupnosti se izvaja: — preko delegatov v skupščini; — s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov; — s pomočjo sredstev javnega obveščanja; — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi skupščina skupnosti. 118. člen Za redno in pravočasno obveščanje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine. 119. člen Skupščina in njeni organi v posebno utemeljenih primerih sklenejo, da bodo določena vprašanja obravnavali brez navzočnosti javnosti. Tako sklenejo zlasti v primerih, kadar zakon ali drug predpis določa, da je določene podatke treba šteti kot tajnost. 120. člen Skupščina skupnosti s poslovnikom natančneje uredi uresničevanje načela javnosti dela in varovanje tajnosti. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 121. člen Za obvezno razlago določb tega statuta je pristojna skupščina skupnosti. 122. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občinske skupnosti, ki je bil sprejet 11. 5. 1981. 123. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in da k njemu soglasje Skupščine občine Kamnik. 124. člen Statut se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik Matevž Košir 1. r. KOČEVJE 1411. Na podlagi osmega odstavka 5. točke II. poglavja resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFRJ v letu 1985 (Uradni list SFRJ, št. 71/84), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Kočevje (Uradni list SRS, Št. 18/85) in 226. člena statuta občine Kočevje, je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na seji dne 25. septembra 1985 sprejel SKLEP o določitvi izhodiščne cene ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov v Kočevju I Komunalni organizaciji Komunala Kočevje, se določi izhodiščna cena ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov v Kočevju in sicer: 1. ogrevanje stanovanjskih prostorov: din'm! — mesečno skozi vse leto 140 — mesečno v sezoni, ki traja 7 mesecev 240 2. Ogrevanje doma starejših občanov in vzgojno varstvene organizacije: — mesečno skozi vse leto 136 — mesečno v sezoni, ki traja 7 mesecev 302 3. Ogrevanje poslovnih prostorov stavbe Skupščine občine Kočevje m PTT — mesečno skozi vse leto $88 — mesečno v sezoni, ki traja 7 mesecev 322 ctmfcWh — cena v kWh M,T0 4. Ogrevanje poslovnih prostorov dinflcg pare DO Oprema m Avto Kočevje 7,05 t*nflrWb 5. Ogrevanje ostalih poslovnih prostorov 14,30 II Ker se s kurilno sezono 1985/86 na novo uvaja enoten sistem izvajanja in obračunavanja ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov v Kočevju, v začetku te sezone ni bilo mogoče določiti končno ceno uporabnikom ogrevanja. Zato se določi izhodiščna cena v višini, ki je razvidna iz I. točke tega sklepa in se uporablja za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1985. Komunalna organizacija Komunala Kočevje je dolžna najkasneje do 15. januarja 1986 predložiti obračun dejanskih stroškov ogrevanja za čas od 1. 10. do 31. 12. 1985, na podlagi katerega bo Izvršni svet Skupščine občine Kočevje določil končno ceno ogrevanja za kurilno sezono 1985/86. Dokončni poračun morebitne razlike v ceni bo izvršen na osnovi dejanske porabe na koncu kurilne sezone 1985/86. III Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1985 dalje. St. 38-70/85-3/3 Kočevje, dne 25. septembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Stane Letonja inž. 1. r. 1412. Na podlagi osmega odstavka 5. točke II. poglavja resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFRJ v letu 1985 (Uradni list SFRJ, št. 71/84), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 18/85) in 226. člena statuta občine Kočevje je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na seji dne 25. septembra 1985 sprejel SKLEP o določitvi cene odvoza smeti in odpadkov v občini Kočevje I Komunalni organizaciji Komunala Kočevje se dotoči cena odvoza smeti in odpadkov, tako da znaša: (Mn — od m2 stanovanjskih poslovnih prostorov (mesečno) 4 — kontejnerski odvoz (m3) 772 — dostava odpadkov na smetišče (m3) 235 H Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1985 dalje. St. 38-44/85-3/3 Kočevje, dne 27. septembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Stane Letonja inž. 1. r. LENART 1413. Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79, 11-583/81), predloga kmetijske zemljiške skupnosti, št. 12/85 z dne 24. januarja 1985 in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83), je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1935 sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka in o rabi kmetijskih aemljišč po izvedenih melioracijah »Šetarska gmajna« 1. člen S tem odtokom se uvede melioracijski postopek za dele k. o. Setarova, Sp. Voličina, Radehova, Zamarkova, Gočova in Zg. Senarska (v nadaljnjem besedilu: melioracijsko območje), način združevanja sredstev in način rabe zemljišč po izvedbi melioracije. 2. člen Melioracijsko območje »Šetarska gmajna« v izmeri 161 ha leži med regulirano Pesnico in potokom Glo-bovnico, južno od naselja Lenart. Na severu sega melioracijsko območje do akumulacije Radehova, vzhodno pa do že izvedenega melioracijskega območja »Radehova« ter zahodno do poti na Kamenšak in cesto Lenart—Šetarova—Voličina. Del melioracijskega območja leži ob desni strani nove struge Pesnice in cesti Lenart—Ptuj ob domačiji Matjašič. Meja melioracijskega območja iz prvega odstavka tega člena, je grafično prikazana na pregledni karti glavnega projekta v izmeri 1 : 5000, ki je sestavni del projekta, katerega je izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor, TOZD Projektivni biro Maribor, št. 1088/4-84, oktober 1984. Projekt je na vpogled pri Kmetijski zadrugi Lenart in Kmetijski zemljiški skupnosti Lenart. Iz projekta so razvidne natančne meje melioracijskega območja. 3. člen Vsa kmetijska zemljišča na melioracijskem območju iz prejšnjega člena so razvrščena po 1. alinei drugega odstavka 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. 4. člen Investitor melioracije po 2. členu tega odloka je Kmetijska zadruga Lenart. 5. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje s kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti, oziroma v upravljanju in sicer na tistem delu zemljišča, kjer je posek določen z načrtom. Roki za izvršitev del iz prejšnjega odstavka so določeni v programu izvedbe melioracijskih del, ki ga sprejme investitor melioracije. Če lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča v roku iz prejšnjega odstavka ne izvede potrebnih del, iz 1. odstavka tega člena, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo v skladu s 109. členom zakona o kmetijskih zemljiščih izvedbo potrebnih ukrepov na stroške lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča. 6. člen ' Sredstva za melioracije zagotovi investitor. Za zemljišča v lastnini kmetov, drugih občanov ali civilno pravnih oseb, ter za zemljišča organizacij združenega dela, si investitor zagotovi vračilo potrebnih sredstev od teh oseb na podlagi pogodbe. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča investitorju, po ceni zemljišča pred izvedbo melioracijskih del. Če ne pride do sklenitve pogodbe po 1. odstavku tega člena, pa si investitor zagotovi povračilo sredstev v izvršilnem postopku po določbi 106. in 107. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. 7. člen Za redno vzdrževanje melioracijskih "objektov in' naprav, razen za osnovno odvodno mrežo, skrbi investitor' melioracije. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so dolžni v skladu s programom po končani melioraciji redno vzdrževati melioracijske objekte in naprave na kmetijskih zemljiščih, ki jih imajo v lasti oziroma v upravljanju tako, da so ti objekti in naprave trajno uporabni in funkcionalni. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč z melioracijskega območja prispevajo sredstva za skupna vzdrževalna dela glede na površino melioriranega zemljišča,'ki ga imajo v lasti oziroma v upravljanju. « ' 8. člen Investitor je dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter o sredstvih za izvedbo melioracij in za vzdrževanje objektov ter naprav. 9. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo po končani melioraciji prilagoditi rabo melioriranih kmetijskih zemljšč proizvodnemu programu, ki je podlaga za izvedbo melioracije. 10. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so za dobo 5 let po izvršenih melioracijah oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, oziroma davka od dohodka temeljne organizacije združenega dela, ki se nanaša na sorazmerni del dohodka ■ na melioriranih zemljiščih tako, kot to urejajo predpisi o davkih občanov. 11. člen Na podlagi tega odloka izda Skupščina občine Lenart v skladu z določili 80. člena zakona'o kmetijskih zemljiščih odločbo o' uvedbi komasacijskega postopka. 12. člen Začetek melioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. 13. člen Z uveljavitvijo tega odloka je prepovedan promet s kmetijskimi zemljišči, razen, če postane zemljišče družbena lastnina in še drugi pogoji iz 102. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. gt. 324-3/84-11 Lenart, dne 26. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. 1414. Na podlagi petega odstavka 14. člena in prvega odstavka 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79 in 11-583/81), 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83), ter odloka Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 27-1321/84) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Lenart 1. člen , V 3. členu odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 21-1054/79, 1-98/81, 4-219/82) se prvotno besedilo ‘dopolni z besedo: »prašičev« in na novo glasi: »Gradnja objektov za rejo govedi, konj, prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja dovoznih poti v hribovitih predelih ter gradnja rastlinjakov, se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.« 2. člen 5. člen odloka se spremeni in glasi. »Odškodnina se določi v znesku za m2 kmetijskega ali gozdnega zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti ter znaša: — 400 din/m2 kmetijskega obdelovalnega zemljišča I. katastrskega razreda, — 360 din/m2 kmetijskega obdelovalnega zemljišča II. katastrskega razreda, — 320 din/m2 kmetijskega obdelovalnega zemljišča III. katastrskega razreda, — 120 din/m2 kmetijskega obdelovalnega zemljišča IV. katastrskega razreda, — 60 din/m2, kmetijskega obdelovalnega zemljišča V. in VI. katastrskega razreda, — 40 din/m2 kmetijskega obdelovalnega zemljišča VII. in VIII. katastrskega razreda. Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se razvrstijo od V. do VIII. katastrskega razreda kmetijskih obdelovalnih zemljišč. V območju, kjer je sprejet zazidalni načrt, se zmanjša odmera odškodnine za 20 °/o od III. do VIII. katastrskega razreda. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. gt. 320-5/78-48 Lenart, dne 26. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko, dipl. oec. 1. r. LITIJA 1415. Na podlagi določil 7. člena družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in 250. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 91. seji dne 24. septembra 1985 sprejel ODREDBO o povečanju cen komunalnih storitev 1. člen Cene komunalnih storitev se v občini Litija povečajo za 24 °/o in so naslednje: A. Vodarina din — gospodinjstva 41 — ustanove 73 — industrija, obrt B. Kanalščina 94 — gospodinjstva 4 — ustanove - 12 — industrija, obrt C. Odvoz smeti - 18 — gospodinjstva 4 — ustanove 6 — industrija, obrt 8 2. člen Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati 3. člen odredbe o povišanju stanarin in vodarine v občini Litija (Uradni list SRS, št. 24/85). 3. člen Odredba začne veljati in se uporablja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38/3-83 Litija, dne 24. septembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Zvonimir Bric 1. r. LJUBLJANA CENTER 1416. Na podlagi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 34/81 in 7/84) je Skupščina občine Ljubljana Center na 38. seji zbora združenega dela dne 26. septembra 1985, na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1985 in na 36. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1985 sprejela SPREMEMBE STATUTA občine Ljubljana Center 1. člen Besedilo drugega odstavka 168. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 34/81 in 7/84) se spremeni tako, da se glasi: »Zbor združenega dela šteje 65 delegatov, družbenopolitični zbor 25 delegatov, zbor krajevnih skupnosti pa 24 delegatov. Vsaka krajevna skupnost na območju občine delegira v zbor krajevnih skupnosti po 2 delegata.« 2. člen Besedilo 185. člena statuta se spremeni tako, da se glasi: »Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli s tajnim glasovanjem izmed delegatov zborov na predlog občinske organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.. ‘ Predsednik oziroma podpredsednik skupščine je izvoljen, če je dobil večino glasov vseh delegatov vsakega zbora občinske skupščine. Če je na kandidatni listi več kandidatov, je za predsednika oziroma podpredsednika skupščine izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov delegatov v vsakem zboru. Če noben kandidat ni dobil najmanj tretjine glasov vseh delegatov v vsakem zboru, se volitve ponovijo, pri čemer se glasuje o izvolitvi kandidata, ki je dobil največ glasov. Volitve se ponovijo tudi, če zaradi enakega števila glasov ni bil izvoljen noben kandidat. Če tudi pri ponovnih volitvah kandidat ni bil izvoljen, se kandidacijski postopek ponovi. Kandidacijski postopek se ponovi tudi, če kandidat za predsednika oziroma podpredsednika skupščine ni izvoljen, ker po drugem odstavku tega člena ni dobil predpisane večine glasov. Predsednik in podpredsednik skupščine sta izvoljena za dve leti in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to funkcijo.« 3. člen Besedilo drugega odstavka 188. člena statuta se spremeni tako, da se glasi: »Če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik. Če je zadržan tudi podpredsednik, nadomešča predsednika skupščine predsednik zbora združenega dela.« 4. člen Besedilo petega odstavka 203. člena statuta se spremeni tako, da se glasi: »Predsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če sp dobili večino glasov vseh delegatov vsakega zbora.« 5. člen Določbe 1. člena teh sprememb statuta se uporabljajo od dneva prenehanja mandata delegatov in delegacij, izvoljenih za mandatno obdobje 1982—1986. ' 6. člen Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-1/75 Ljubljana, dne 26. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. 1417. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na 174. seji dne 9. oktobra 1985 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje med Trgom OF in Slomškovo ulico ter Moša Pijadejevo in Resljevo cesto (KARE 77) 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje med Trgom OF in Slomškovo ulico ter Moša Pijadejevo in Resljevo cesto (KARE 77), ki ga je pripravil Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem septembra 1985 v okviru projekta št.: 3441-1. 2. člen Osnutek zazidalnega načrta iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjen v prostorih Skupščine občine Ljubljana Center in krajevne skupnosti Kolodvor 30 dni od objave v Uradnem listu SRS. Rok za pripombe, mnenja in predloge poteče zadnji dan razgrnitve. 6t. 351-342/82 Ljubljana, dne 9. oktobra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Boris Platovšek 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1418. Na podlagi 39. člena zakona o 'urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1985 sprejela ODLOK o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za del območja MS-9 Polje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za del območja MS-9 Polje, ki jih je izdelal ZIL TOZD Urbanizem — LUZ pod št. projekta 33620 v aprilu 1985. 2. člen Prostorski ureditveni pogoji, ob upoštevanju usmeritev iz strokovnih podlag planskih aktov in posebnih strokovnih podlag, določajo v tekstualnem delu: — merila in pogoje glede namembnosti posegov v ureditveno območje — merila in -pogoje za arhitektonsko oblikovanje .objektov in naprav — merila in pogoje za prometno ureditev — merila in pogoje glede komunalne opreme — merila in pogoje za določitev funkcionalnega zemljišča — merila in pogoje za varovanje okolja. Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo tudi grafični prikaz prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin planskih aktov in prikaze meril in pogojev iz prejšnjega odstavka: — izris iz prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 v M 1 : 5000, — pregledna karta območja obdelave v M 1 : 5000, — kopija katastrskega načrta v M 1 : 1000, — situacijski načrt s komunalnimi vodi v M 1 : 5000, — načrt obodne parcelacije s funkcionalnim zemljiščem .v M 1 : 1000, — načrt obodne parcelacije v M 1 : 500, — arhitektonsko-zazidalna situacija v Ml: 500, — prometno-lehnična ureditev v M 1 : 500, — zbirni načrt komunalnih vodov v Ml; 500. II. MEJE OBMOČJA, NJEGOVA FUNKCIJA IN POGOJI ZA IZRABO 3. člen Meje ureditvenega območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji: na zahodu poteka meja po vzhodni strani Za-dobrovške ceste — par. št. 1529 k. o. Slape, na severu poteka po severni strani dovozne ceste par. št. 706 k. o. Slape, ki ji sledi tudi na vzhodni strani, na jugu pa po južni meji zemlj. par. št. 708 k. o. Slape. 4. člen Površina ureditvenega območja znaša 10.415 m2. Površina funkcionalnega zemljišča znaša 7.696 m2. Seznam parcelnih številk k. o. Slape: 696/1, 706, 707 in 708. Izmere in odmiki se določajo z zakoličbenim načrtom in lokacijsko dokumentacijo. ITI. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV 5. člen Prostorski ureditveni pogoji določajo pogoje in merila za lokacijo objekta dislocirane gasilske enote Gasilske brigade Moste z delavnicami. S predvidenim posegom se zboljšuje raven oskrbe območja in zmanjšuje ogroženost na območju zaradi naravnih in drugih nesreč. 6. člen Osnovna smer zazidave je vzporedna z rekonstruirano Zadobrovško cesto. Gradbena linija objekta Gasilske brigade sledi linijo obstoječega objekta PTT, banke in milice. Odmik parcelne ograje (ne meje!) od parkirišča znaša 3 m. parcelna meja pa sledi peščev hodnik ob dostcipni cesti. 7. člen Ob upoštevanju ekoloških značilnosti prostora, zasnove naselja, tradicije glede oblikovanja stavbnih mas bodo maksimalni horizontalni gabariti objekta 50 m X 34 m, s prizidkom na jugovzhodni strani 30 m X 14 m. Maksimalni vertikalni gabarit je v osrednjem delu 9 m do kapne lege in pada proti območju pozi- danem z individualnimi stanovanjskimi objekti na severu in jugovzhodu. Vertikalni poudarek predstavlja gasilski stolp. Strehe so dvokapnice, naklon strešin je prilagojen okoliškim objektom. 8. člen Prometno se obravnavano območje navezuje preko dostopne ceste v širini ti m na Zadobrovško cesto v križišču z Rjavo cesto. Dostopno cesto je urediti z robnikom na južni strani in peščevim hodnikom širine 2 m ter zelenico širine 2 m. Severni rob dostopne ceste je zaključen le z, bankino brez robnika in peščevim hodnikom širine 2 m, ki ni asfaltiran. 9. člen Objekt gasilske brigade se priključi na obstoječe komunalno omrežje: — kanalizacija; odpadne vode objekta je odvajati v obstoječi kanal 40. Meteorne vode z utrjenih površin je preko lovilcev olj odvajati v ponikovainice oziroma v meteorno kanalizacijo, ko bo zgrajena, — vodovod: objekt se priključi na obstoječi vodovod 0 200 preko internega vodovoda 0 150 za potrebe sanitarne in požarne vode, — električno omrežje: objekt se priključi na obstoječo trafo postajo Nova pošta, — PTT: priključek objekta je izvesti iz jaška pri križišču Zadobrovške ceste z dostopno cesto, — ogrevanje: ogrevanje objekta je predvideti na trda goriva. Ko bodo za to pogoji, je objekt treba priključiti na predviden vod daljinskega ogrevanja in plina. 10. člen Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega izvedbenega načrta: pred pričetkom gradnje objekta je treba realizirati dostopno cesto z ureditvijo križišča z Zadobrovško cesto: — prestaviti postajališče primestnega avtobusnega prometa z izogibališčem za ca. 75 m proti jugu. — pred pričetkom gradnje je treba zavarovati drevesa, ki ostanejo, — v delavnicah je dovoljeno samo enoizmensko delo, ker ne sme prihajati do stalnega hrupa, — delavnice se lahko uporabljajo samo za interne potrebe Gasilske brigade Ljubljana, vsakršna proizvodnja in popravila v druge namene ni dovoljena, — črpalka za gorivo se lahko uporablja samo za interne potrebe dislocirane enote Gasilske brigade Moste, vsakršno pretakanje goriva v druge namene ni dovoljeno, — na Zadobrovški cesti je potrebno ob priključitvi za urgentni izvoz namestiti semafor s posebnim režimom. IV. KONČNE DOLOČBE 11. člen Gradnjo dislociranih enot Gasilske brigade opredeljuje dogovor o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 (93. člen), družbeni plan mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 (poglavje 4.2.18) in resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1985. 12. člen Dokument, ki ponazarja prostorske ureditvene pogoje, sprejete s tem odlokom, je na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ZIL TOZD Urbanizem — LUZ, ZIL TOZD urejanje stavbnega zemljišča, Urbanistični inšpekciji MUIS in Krajevni skupnosti Polje. 13. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija pri Mestni upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/85-01 Ljubljana, dne 1. oktobra 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1419. Na podlagi 4. točke 12. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 155. seji dne 26. septembra 1985 sprejel ODREDBO o veterinarsko sanitarnem redu na sejmiščih, dogo- nih, razstaviščih in drugih javnih pregledih 1. člen S to odredbo se ureja veterinarsko sanitarni red na sejmiščih, dogonih, razstavah in drugih javnih pregledih živine in drugih domačih živali na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se lahko organizirajo sejmi, dogoni, razstave in drugi javni pregledi živine in drugih domačih živali samo na prostorih, ki ustrezajo veterinarsko sanitarnim pogojem glede lokacije, opreme in kjer je zagotovljen veterinarsko sanitarni red. Ti objekti so pod stalnim veterinarsko sanitarnim nadzorstvom. 3. člen Cas trajanja sejma, dogona, razstave ali drugega javnega pregleda določi prireditelj, upravljalec ali organizator dogona, vendar se morajo vršiti ob dnevni svetlobi. 4. člen Za raetave ha druge javne preglede, Id n£so organizirani po določilu 2. člena te odredbe In so samo občasni, si mora organizator pridobiti soglasje vete-rinarske Inšpekcije. 5. člen Pred začetkom sejma, dogona. razstave in drugega javnega pregleda mora pristojni veterinarski inšpek- tor ali veterinar pooblaščene veterinarske organizacije pregledati, ali so naprave nepoškodovane in ali ima prireditelj soglasje pristojne veterinarske inšpekcije v primerih, ko je soglasje potrebno. 6. člen Pred vhodom na prostor določen za sejem, do gon, razstavo in drug javni pregled je dolžan posestnik živali, pristojnemu veterinarju pokazati zdravstveno spričevalo za živali, ki jih je pripeljal na prireditev, sejem ali dogon. 7. člen Živalim brez veljavnih zdravstvenih spričeval ali drugih ustreznih dokumentov ni dovoljen vstop na sejmišče, dogon, razstavo ali drug javni pregled. 8. člen V primeru, da pristojni veterinar pri pregledu živali postavi sum na kužno bolezen ali ugotovi, da je žival kužno bolna, ukrepa v skladu s predpisi o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. 9. člen V primeru, da so na napravah določene pomanjkljivosti se pričetek sejma, dogona, razstave in drugega javnega pregleda prestavi, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo. 10. člen Prireditelj sejma, razstave in drugega javnega pregleda ter organizator odkupa mora poskrbeti za redarsko službo. 11. člen Uporabniki sejmišča, dogonska mesta in razstavišča morajo skrbeti za red in snago na prostorih. Pripeljane živali morajo biti čiste. 12. člen Z živalmi je treba ravnati tako, da ne ogrožajo okolice. Prepovedano je grobo ravnanje z živalmi in mučenje. 13. člen Na sejme in dogone živine ni dovoljeno voditi psov. 14. člen Pri vstopu na sejmišče ali dogon živine je posestnik živali dolžan oddati zdravstveno spričevalo v zameno pa dobi listek s številko. Ce žival ne proda se mu zdravstveno spričevalo vrne. 15. člen Kupec živali je dolžan opraviti takoj po nakupu prenos lastništva. To se vpiše na zdravstveno spričevalo. O prenosu • lastništva se mora voditi evidenca. 16. člen Nakladanje in razkladanje živine in drugih živali se lahko opravlja samo v prisotnosti veterinarja pooblaščene ,OZD. Pošiljke živali, ki se vozijo izven območja občine ali gonijo več kot 20 km daleč mora pregledati pristojni veterinar, o pregledu izdati potrdilo in o tem voditi evidenco. 17. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja veterinarska inšpekcija Mestne uprave inšpekcijskih služb mesta Ljubljane. Za kršenje določb te odredbe se uporabljajo določila zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. 18. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/85 Ljubljana, dne 27. septembra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica 1. r. SEVNICA 1420. Na podlagi drugega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1985 sprejela ODLOK o ugotovitvi usklajenosti zazidalnih načrtov in urbanističnega reda s srednjeročnim družbenim planom občine Sevnica za obdobje 1981—1985 1. člen Zazidalni načrti: 1. odlok o zazidavi novega naselja v Loki — P. B. Region Brežice, št. 379/U-66 in aprila 1968 Uradni vestnik Celje 35/86), 2. odlok o zazidalnem načrtu stanovanjskega načrta Boštanj — P. B. Region Brežice, št. 423/8-68 iz februarja 1968 (Službeni Dolenjski list 12/08), 3. odlok o zazidalnih načrtih naselij Pri Ribniku, Sevnica center in Florjanska ulica — P. B. Region Brežice št. 477/U-69 iz septembra 1969 (Službeni Dolenjski list 20/69), 4. odlok o zazidalnem načrtu Boštanj — P. B. Region Brežice 566/U-71 iz septembra 1971 (Uradni list SRS, št. 40/71), 5. odlok o zazidalnem načrtu Krmelj — P. B. Region Brežice št. 636-U/71 iz oktobra 1972 (Uradni list SRS. št. 48/72), 6. odlok o zazidalnem načrtu Obrtne cone v Dol. Šoštanju — P. B. Region Brežice, št. 637/U-71 iz oktobra 1972 (Uradni list SRS, št. 48/72), 7. odlok o razširitvi zazidalnega načrta Florjanske ulice — P. B. Region Brežice, št. 696/U-73 iz januarja 1975 (Uradni list SRS, št. 14/75), 8. odlok o zazidalnem načrtu šolskega in športnorekreacijskega centra v Sevnici — P. B. Region Brežice, št. 763/U-75 (Uradni list SRS, št. 20/75), 9. odlok o dopolnitvi odloka zazidalnih načrtov »Pri Ribniku«, Sevnica center 'in Florjanska ulica — P. B. Region Brežice št. 772/U-75, (Uradni list SRS, št. 20/75), 10. odlok o spremembi odloka o zazidalnih načrtih: Pri Ribniku, Sevnica center in Florjanska ulica — P. B. Region Brežice št. 833/U-76 iz marca 1976 (Uradni list SRS, št. 30/76), 11. odlok o zazidalnem načrtu naselja Šmarje — P. B. Region Brežice, št. 801/U-75 Iz novembra 1977 (Uradni Ust SRS, št. 3/78), 12. odlok o zazidalnem načrtu Sevnica — staro sejmišče — P. B. Region Brežice, št. 914/U-78 iz oktobra 1978 (Uradni list SRS, št. 28/78), 13. odlok o zazidalnem načrtu Florjanske ulice — P. B. Region Brežice, št. 1026/U-81 iz marca 1981 (Uradni list SRS, št. 28/81), 14. odlok o zazidalnem načrta Drožanjske iriice, __ p. B. Region Brežice, št. 1918/U-81 iz marca 1981 (Uradni list SRS, št. 28/81), 15. zazidalni načrt Florjanske ulice — razširitev — P. B. Region Brežice, št. 1252/N-83 iz junija 1983, 16. zazidalni načrt Florjanske ulice — dopolnitev — P. B. Region Brežice, št. 1395/U-84 iz decembra 1984, so usklajeni s srednjeročnimi družbenimi plani občine Sevnica za obdobje 1981—1985. 2. člen Urbanistični red občine Sevnica (projekt št. 1143/ U-82 iz februarja 1984 P. B. Region Brežice (Uradni list SRS, št. 12/85) je usklajen s srednjeročnim družbenim planom občine Sevnica za obdobje 1981—1985. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/85-1 Sevnica, dne 27. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r. 1421. Na podlagi 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1985 sprejela ODLOK o uskladitvi dopolnitev urbanističnega načrta mesta Sevnica s srednjeročnim družbenim planom občine Sevnica za obdobje 1981—1985 1. člen Odlok o dopolnitvi urbanističnega načrta mesta Sevnica PA Ljubljana, št. 1605 iz junija 1972 (Uradni list SRS, št. 55/72) se uskladi s srednjeročnim družbenim planom občine Sevnica za obdobje 1981—1985. 2. člen Odlok o dopolnitvi urbanističnega načrta mesta Sevnica se ne more izvajati v obsegu kot to določajo prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana, ker se je obseg zazidave zmanjšal in se zemljišče nameni za trajno kmetijsko obdelavo. 3. člen Sestavni del odloka je grafični prikaz »spremenjeni urbanistični načrt z ukinjeno zazidljivostjo na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč, projekt P. B. Region št. proj. 1424/85 iz junija 1985. 4. flen Ta odlok začne veljati osmi dam po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/85-1 Sevnica, dne 27. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Bavce 1. r. 1422. Na podlagi 202. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82), 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/75) in 4. člena odloka o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 33/83) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na seji dne 20. septembra 1985 sprejel SKLEP o soglasju k cenam geodetskih storitev 1 S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnopravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine. 2 Cene iz 1. točke tega sklepa so: din 1. Parcelacija 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Parcelacija 2.1. Parcelacija parcel' velikosti do 0,3 ha na dva dela 8.400 2.2. Za vsak nadaljnji 0,3 ha 2.475 2.3. Za vsako dodatno novo parcelo 2.100 2.4. Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %> 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih in ureditvenih načrtov 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsak lom meje oboda 1.725 2.2. Za vsako novo nastalo parcelo 2.100 3. Ekspropriacija dolžinskih objektov 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.375 2. Heklometer (100 m) ekspropriacije 12.150 4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Določitev meja 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki 6 450 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.100 2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki 3.600 2.4. Za vsako nadaljnjo točko 1.425 2.5. Prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 "/o 5. Ugotovitev meja v mejnem ugotovitvenem postopku 1. Navezava na geodetsko mrežo 1.875 2. Ugotovitev meja 2.1. Za 2 mejni točki 4 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 1.425 6. Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in posnetki novozgrajenih stavb in objektov 1. Do 0,5 ha 6.375 2. Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha 2.100 7. Zakoličbe stavb in objektov 1. Stanovanjska stavba ali garaža 3.600 2. Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času 8. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje ume cene: — za terensko geodetsko delo, ura po 750 — za pisarniško geodetsko delo, ura po 675 — za figurantsko delo, ura po 350 — za risarsko geodetsko delo, ura po 350 9. Seznam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količniki, kilometrina —) in stroški figuranta po dejanskem porabljenem času. 3 Potni stroški se zaračunavajo po predpisih, ki veljajo za upravne organe občine Sevnica. 4 Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica o soglasju k cenam geodetskih storitev v občini Sevnica (Uradni Ust SRS, št. 36/84). 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-11/85-1 Sevnica, dne 20. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 1423. Na podlagi določil 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) ter 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 36. seji zbora združenega dela in 35. seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. septembra 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah 1. člen V 3. členu občinskega odloka o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 11/81, 13/83 in 13/85) se črta drugi odstavek. 2. člen V tarifi št. 1 se v prvem odstavku znesek »-SO-« nadomesti z zneskom "45« in znesek »60« din z zneskom »75« din. Drugi odstavek se črta. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-423-1/85 Slovenska Bistrica, dne 18. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. 1424. Na podlagi 25. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list SRS, št. 27/82) in 213, člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 18. septembra 1985 na 36. seji zbora združenega dela in 35. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela SKLEP o soglasju k statutu knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica 1. člen Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje k statutu knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, ki so ga delavci knjižnice sprejeli na referendumu 12. avgusta 1985. 2. člen Sklep o soglasju k statutu se objavi v bradnem listu SRS. Št, 1/1-115-2/79 Slovenska Bistrica, dne 18. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 1425. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 175. člena stauta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 10/82), na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti, dne 25. septembra 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju — za leto 1985 1. člen V 2. členu odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1985 (Uradni list SRS, št 12/85) se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo 231,366.000 din in se razporedijo: din — za občinske potrebe 226,738.000 — za tekočo proračunsko rezervo 2,314.000 — za izločanje v rezervni sklad 2,814.000 2. člen Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. Št. 400-2/85-1 Šentjur pri Celju, dne 25. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. Rebalans prihodkov m razpored prihodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1985 Zap. št. Vrsta prihodkov Znesek Zap. št. Razpored prihodkov Znesek i Prenešena sredstva 168.154 i Dejavnost organov 167,323.000 2 Davki iz OD in na dohodek 62,704.000 2 Ljudska obramba 3,702.000 3 Prometni davki, davki na dohodek 3 Dejavnost DPO in društev 11,431.000 od premoženja 88,225.000 4 Negospodarske investicije 135.000 4 Takse 11,218.000 5 Socialno skrbstvo 29,154.000 5 Denarne kazni 4,490.000 6 Zdravstveno varstvo 272.000 6 Prihodki upravnih organov 9,952.846 7 Komunalna dejavnost 4,967.000 7 Drugi prihodki 33.000 8 Dejavnost krajevnih skupnosti 4,418.000 8 Dopolnilna sredstva 54,575.000 9 Odstopljeni prihodki 4,240.000 10 Intervencije v gospodarstvu 1,096.000 11 Tekoča proračunska rezerva 2,314.000 12 Izločanje v rezervni sklad 2,314.000 Skupaj prihodki 231,366.000 Skupaj odhodki 231,366.000 1426. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 191. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. septembra 1935 sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka Voglajnske doline I. 1. člen S tem odlokom se uvaja izvajanje hidro in agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih v k. o. Tratna, na podlagi izdelanega projekta št. 755/85, ki ga je izdelalo Podjetje za urejanje voda "NIVO« Celje za področje melioracijskega kompleksa Sentjur-Crno-lica-Grobelno. 2. člen Melioracijski kompleks Šentjur-Crnolica-Grobel-no obsega vzhodni del Šentjurja ob vodotoku Voglajne do pregrade jezera v Tratni, ki se deli na tri dele: — južni del, ki se nahaja ob Voglajni, pa vse do pregrade Tratna z zaselkom šotno. V bistvu je ta dolina ob sami Voglajni, ki je z vseh štirih strani '-obdana z griči, — osrednji del se nahaja na vzhodnem obrobju naselij Crnolica in Nova vas ob Voglajni. Na severni strani omejuje področje železniška proga Celje—Maribor, na vzhodnem delu pa področje griča Gandež in na jugu vznožje Prednje gore, — tretji del zavzema področje Sloge, ki se nahaja med naseljem Tratna—Grobelno in železniško progo Celje—Maribor. Celotni melioracijski kompleks zajema področje v velikosti nad 187 ha. 3. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo sami opraviti naslednja dela: — očistiti zarast ob potokih in odvodnHcih melioracijskega področja. Rok izvršitve navedenih del je 30. 9. 1985. 4. člen Lastniki in uporabniki zemljišča na izvršenem melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. V ta namen se lastniki zemljišč medsebojno dogovorijo o skupnem izvajanju vzdrževalnih del na melioracijskem področju. Kolikor se uporabniki iz prejšnjega odstavka dogovorijo o skupnem vzdrževanju del na tem področju, jim to obveznost vzdrževanja predpiše upravni organ, pristojen za kmetijstvo z odločbo. 5. člen Kmetijska zemljišča na melioracijskem območju bodo namenjena za pridobivanje intenzivnih njivskih kultur. Kultura in način rabe melioriranih kmetijskih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišča po izvedeni melioraciji. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema samoupravni organ investitorja. 6. člen Investitor del iz 1. člena tega odloka je Kmetijski kombinat. Šentjur pri Celju. Investitor zagotovi finančna sredstva iz lastnih virov za svoja zemljišča, za zemljišča v lasti kmetov in drugih občanov pa iz sredstev ter oseb na podlagi pogodbe in iz drugih virov. Če ni mogoče skleniti pogodbe, se izvedejo dela na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča na podlagi določbe, ki jo izda pristojni organ za kmetijstvo. Lastnik oziroma uporabnik lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča. Če se za dela iz tega odloka uporabijo tudi sredstva, ki se zbirajo na podlagi 14. in 17. člena ZKZ (Uradni list SRS, št. 1/79) se za višino teh sredstev članom melioracijske skupnosti ustrezno zmanjša neposredna lastna udeležba pri naložbi v kmetijska zemljišča, na katerih se izvajajo ta dela. Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo za lastnike zemljišč, ki niso kmetje po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, prav tako pa tudi ne, če zemljišč po izvedenih delih ne izkoriščajo po programu strokovne službe. 7. člen Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav na svojih zemljiščih po predpisu o amortizaciji. Lastniki oziroma drugi uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave m objekti, zgrajeni iz sredstev po 14. členu in 17. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, plačujejo investitorju uporabnino. Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila zbrana po 14. in 17. členu zakona o kmetijskih zemljiščih. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji oziroma ne nižji od minimalne anuitete. Pristojni organ investitorja lahko določi, da se uporabnina za objekte in naprave za njegova zemljišča in zemljišča njegovih članov oziroma kooperantov plačuje iz dohodka investitorja. Sredstva, ki so se oblikovala na podlagi 14. in 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in so se uporabila kot delež pri vlaganju v zemljišča kmetov članov v melioracijske skupnosti, se vodijo na posebnem računu iz drugega odstavka 30. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in se smejo uporabiti samo za zboljšanje in ureditev* kmetijskih zemljišč članov. Na ta račun se vplačuje tudi uporabnina iz tega člena. 8. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju so za dobo 10 let po izvršenih melioracijah oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti oziroma davka od dohodka temeljne organizacije združenega dela, ki odpade na dohodek melioriranega zemljišča tako, kot to urejajo predpisi o davkih občanov. 9. člen Začetek hidromelioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-31/85-1 Šentjur pri Celju, dne 25. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine • Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 1427. V skladu z 39. in 43. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 176. členom statuta Skupščine občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 25. septembra 1985 sprejela ODLOK o sprejemu spremembe zazidalnega načrta Ponikva 1. člen S tem odlokom se sprejme sprememba zizdalnega načrta Ponikva, ki jo je izdelal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur pod št. P-200/84 v oktobru 1984 in P-15/84 v februarju 1984. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/85-1 Šentjur pri Celju, dne 25. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 1428. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. setpembra 1985 sprejela ODLOK o dopolnitvi zazidalnega načrta Nova vas-Crnolica 1. člen Odlok o zazidalnem načrtu Nova vas-CmdBca (Uradni list SRS, št. 43/73) se dopolni po dokumentaciji št. N-42/85, ki jo je izdelal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur v mesecu maju 1985. 2. člen N Ta odlok začne veljati osmi dan po efcjavt v Uradnem listu SRS. St. 350-5/85-1 Šentjur pri Celju, dne 25. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. 1429. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. septembra 1985 sprejela ODLOK o dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske EH v Šentjurje 1. člen Sprejme se dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske EH v Šentjurju po dokumentaciji št. S-43/85, ki jo je izdelal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur v mesecu maju 1985. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-6/85-1 Šentjur pri Celju, dne 25. septembra 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez L r. ŽALEC 1430. Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi po pooblastilu skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Žalec na seji dne 17. septembra 1935 sprejeli SKLEP o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinski raziskovalni skupnosti Žalec za obdobje januar—september 1985 1 Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki vplačajo ob vplačilu mesečne akontacije prispevka za občinsko raziskovalno skupnost tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje janaur—september 1985 in obračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljeno s periodičnim obračunom za isto obdobje. 2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. «85 Žalec, dne 20. septembra 1985. Predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Žalec Ježe Praprotnik 1. r. V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 18-874/85 z dne 24. maja 1985, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato • na podlagi petega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem POPEAVEK zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah V 2. členu se v tarifni številki 35 v 2. točki popravi število »0,75 °/oo« tako, da ge glasi »-0,075 f>. 423-3/85 Ljubljana, dne 7. oktobra 1985. Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Gojmir Komar L r. POPRAVEK V zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter J urejanju pokopališč, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 34-1606/84 z dne 19. novembra 1984 je v prvi vrsti drugega odstavka 15. člena pravilno »pogrebne svečanosti« in he »potrebne svečanosti« kot je bilo pomotoma natisnjeno. Uredništvo POPRAVEK V statutu Komunalne skupnosti ljubljanskih občin, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 12-562/85 z dne 8. aprila 1985 so v primerjavi z izvirnikom statuta določena neskladja in napake: tretja alinea 7. člena se pravilno glasi: »— sprejemajo merila za oblikovanje cen in oblikujejo cene za posamezne komunalne storitve oziroma proizvode;« za 37. členom se doda novi 37. a člen, ki se glasi: Odbor za skupne komunalne storitve ima še naslednje naloge: — proučuje družbenoekonomske in samoupravne odnose na področju skupnih komunalnih storitev; — pripravlja smernice in skupne osnove za temelje plana razvoja svojih dejavnosti; — proučuje pogoje in način opravljanja svojih dejavnosti; — proučuje in obravnava druge zadeve po odločitvi skupščine, posameznega odbora in predsedstva skupščine.« tretji odstavek 49. člena se pravilno glasi: »Pri uresničevanju svojih nalog se odbor za samoupravno delavsko kontrolo lahko obrača za sodelovanje na skupščino družbenopolitične skupnosti, družbenega pravobranilca samoupravljanja, službo družbenega knjigovodstva in organe inšpekcije, ki so pristojni za nadzorstvo nad zakonitostjo dela skupnosti.« V. d. vodja delovne skupnosti Komunalne skupnosti , ljubljanskih občin Slavko Matičič, dipL oec. 1. r. POPRAVEK V seznamu vseh uradno imenovanih naselij, cest, ulic, poti in trgov s stanjem dne 31. avgusta 1985, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 31-1336/85 dne 20. septembra 1985, so naslednji popravki: — Občina Ljubljana Bežigrad v naselju Ljubljana-del, se zaporedni številki 3 in 5 pravilno glasita: 3. Avšičeva cesta 5. Bevkova cesta — Občina Ljubljana Moste-Polje v naselju Ljubljana-del, se zaporedna številka 187 pravilno glasi: 187. Potrčeva ulica (del) — Občina Ljubljana Vič-Rudnik v naselju Ljubljana — del, se zaporedni številki 353 in 363 pravilno glasita: 353. Vrhovci, cesta XIV 363. Vrhovci, cesta XXVIII. Uredništvo POPRAVEK V preambuli sklepa o potrditvi samoupravnega sporazuma in statuta Zavoda za kulturo in izobraževanje Grosuplje, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 32-1364/85 z dne 30. IX. 1985 se popravi datum seje Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje, ki se oravilno glasi: »18. junij 1985«. Sekretar IS Erika Radi Podobnik 1. r. vsebina SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 1372. Zakon o sprem ;mbah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji 1673 1373. Odlok o valorizaciji katastrskega dohodka 1673 1374. Odlok o soglasju k r,eulogu zakona o ratifikaciji pogodbe med SFRJ in Poljsko ljudsko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja 1674 1375. Odlok o sog asju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji .projekt Pidroelektrarna Vi-šegrad, YU-2527) med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj 1674 1376. Odlok o soglasja k predlogu zakona o ratifikaciji Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu 1671 1377. Odlok o imenovanju pomočnice družbenega pravobranilca samouprav'jan ja SR Slovenije 1671 1378. Odlok o razrešitvi namestnika republiške sekretarke za pravosodje in upravo 1675 1379. Odlok o razrešitvi sodnice Vrhovnega sodišča SR Slovenije 1675 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1380. Odredba o izpolnjevanju posebnega republiškega podatka v obrazcu '»Posebni podatki k poslovnemu uspehu med letom — bilanci uspeha« 1675 1381. Pravilnik o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znamenitosti 1676 1382. Navodilo o enotni met dologiji za pripravo investicijskega programa urejanja stavbnih zemljišč 1680 1383. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 1686 1384. Poročilo o stopnji rasti poprečnih mesečnih oseb- nih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar-julij 1985 1687 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1385. Odločba o razveljavitvi 26. Člena pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delvcev TOZD Trgo-vina na debelo v sestav' DO Trge avto, Koper 1687 1386. Odločba o ugotovitvi, da določbi 4. alinee prvega odstavka in tretjega odstavka 30. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva nista bili v skladu s 50. členom zakona o zdravstvenem varstvu 1689 1387. Odločba o razve!tavitvi sklepov Temeljne organi- zacije kooperantov gozdarstva Liutomer, o prispevku za gospodarjenj® z gozdovi 1689 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI Stran 1388. Sklep o cent za odvedeno odpadno vodo po kanalizacijskem omrežju (Ljubljana) 1691 1389. Sklep o ceni vode is omrežij na območju ljubljanskih občin 1692 1390. Sklep o ceni odvoza smeti in odpadkov (Ljubljana) 1692 1391. Sklep o ceni za dobavljeno energijo odjemalcem iz omrežja (Ljubljana) 1693 1392. Sklep o ceni plina iz omrežja (Ljubljana) 1693 1393. Sklep o spremembi sklepa o cenah za uporabo parkirnih površin in za odvoz nepravilno parkiranih vozil na območju mesta Ljubljane 1693 1394. Sklep o spremembi sklepa o cenah za klasični in žarni pokop, upepelitev, uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela novih objektov na Zalah ter prevoz pokojnikov (Ljubljana) 1694 1395. Odlok o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1984 (Celje) 1694 1396. Odlok o spremembah m dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Celje 1634 1397. Odlok o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke funkcionarjev Skupščine občine Celje 1695 1398. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na območju Zadobrave (Celje) igo? 1399. Sklep o va-orizaciji cen za geodetske storitve (Grosuplje) 1709 1400. Odlok o spremembah m dopolnitvah odloka o proračunu občine Idri a za leto 1985 1701 1401. Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Idrija 1702 1402. Sklep o soglasju k dopolnitvi statuta izobraževalne organizacije Dom učencev Nikolaja Pirnata (Idrija) 1703 1403 Odlok o sprememb odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1985 1703 1401. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za razširitev pokopališča v Po Igorju (Kamnik) 1704. 1405. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazi- dalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BM 2, dela zazidalnega otoka BP 2 in dela zazidalnega otoka BP 1 v Kamniku 170G 1406. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje na Jamah na Veliki planini (Kamnik) 1708 1407. Odlok o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe kulture zemljišča na območju zazidalnega otoka BS 8 (Kamnik) 1709 1108. Odlok o ugotovitvi vrednosti prostorov, ki se v sezoni ali 00 ča&a do časa uporabljajo za počitek in oddih ter poslovnih prostorov in poslovnih stavb, ki j in lastniki in njihovi družinski člani ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti (Kamnik) 1709 1409. Odlok o sprememoi odloka o določitvi stopenj prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v občini Kamnik 1710 1410. Statut Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik 1711 1411. Sklep c določitvi izhodiščne cene ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov v Kočevju 1723 1412. Sklep o določitvi cene odvoza smeti in odpadkov v občini Kočevje 1724 1413. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah »Se-tarska gmajna« (Lenart) 1724 1414. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe n-tmembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Lenart 1725 1415. Odredba o povečanju cen komunalnih storitev (Li- tija) 172S Stran 1736 URADNI LIST SRS Stran 1416. Spremembe statuta občine Ljubljana Oenter 1726 1417. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje med Trgom OF in Slomškovo ulico ter Moša Pijadejevo in Resljevo cesto (Kare 77) (Ljubljana Center) 1727 1418. Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogo- jev za del območja MS-9 Polje (Ljubljana Moste-Polje) 1727 1419. Odredba o veterinarsko sanitarnem redu na sej- miščih, dogonih, razstaviščih In dragih Javnih pregledih (Ljubljana Vič-Rudnik) 1728 1420. Odlok o ugotovitvi usklajenosti zazidalnih načrtov in urbanističnega reda s srednjeročnim družbenim planom občine Sevnica za obdobje 1981—1985 1729 1421. Odlok o uskladitvi dopolnitev urbanističnega na- črta mesta Sevnica s srednjeročnim družbenim planom občine Sevnica za obdobje 1981—1985 1730 1422. Sklep c soglasju k cenam geodetskih storitev (Sevnica) 1730 1423. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah (Slovenska Bistrica) 173i 1424. Sklep o soglasju k statutu knjižnice Josipa Vošnja- ka Slovenska Bistrica 1731 St. 33 — 11. X. 1985 Stran 1425. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju — za leto 1985 1731 1426. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka Vog- lajnske djline 1 (Šentjur pri Celju) 1732 1427. Odluk o sprejemu spremembe zazidalnega načrta Ponikva (Šentjur pri Celju) 1733 1428. Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta Nova vas — Crnolica (Šentjur pri Celju) 1733 1429. Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske EH v Šentjurju pri Celju 1733 1430. Sklep o vplačilu razlike med obračunano in pla- čano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinski raziskovalni skupnosti Žalec za obdobje januar-september 1985 1734 — Popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah 1734 — Popravek zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč 1734 — Popravek statuta Komunalne skupnosti ljubljanskih občin 1734 — Popravek seznama vseh uradno imenovanih naselij, cest, ulic, poti in trgov (Ljubljana) 1734 — Popravek sklepa o potrditvi samoupravnega spo- razuma in statuta Zavoda za kulturo in izobraževanje Grosuplje 1735 PREDPISI O DAVKIH OBČANOV IN O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN Zaradi velikega zanimanja za prečiščeno besedilo zakona o davkih občanov, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 32/85, in zakona o davku na promet nepremičnin, katerega prečiščeno besedilo bo tudi objavljeno v eni izmed prihodnih številk, bomo oba zakona v prečiščenem besedilu objavili v posebni brošuri. Sočasno opozarjamo, da Uradnega lista SRS, št. 32/85 ni več na zalogi' in bomo zato vsem tistim, katerih naročila nismo mogli izpolniti, poslali omenjeno broš uro. Sprejemamo prednaročila! URADNI LIST SRS Kardeljeva c. 12 Ljubljana Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone TomSič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1685 1350 din, inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštn. predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, se kretar, šel računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščenr prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 121-1/72