bcIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA ČEDAD HRANILNA PISMA v nemških markah (DEM), trajanje 3 mesece Bruto obrestna mera 6,00% Minimalno 150.000 DEM MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731 190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir St. 37 (681) • Čedad, četrtek, 30. septembra 1993 Za Slovence po svetu nov predsednik Z odobritvijo zaključnega dokumenta se je v Ligna-nu zaključila 4. deželna konferenca o izseljenistvu. Zastopniki emigrantov so izpostavili svoje poglede do organiziranosti, do odnosa do osrednje deželne organizacije, Ermi, in sploh do same deželne stvarnosti, katere aktivni del hočejo tudi postati. V zaključnem dokumentu je tudi apel italijanskemu parlamentu, naj čim-prej zakonsko uredi vprašanje zaSčite manjšinskih jezikov. Izhodišče za uresničitev nove izseljeniške dimenzije pa je, da tudi emigranti postanejo polnopravni državljani Italije in predvsem naSe dežele. Zato si prizadevajo, da bi ob volilni pravici za obnovo parlamenta dobili tudi tisto, ki zadeva deželni svet. Na konferenci so se dotaknili tudi vprašanj, ki neposredno zadevajo organiziranost emigrantov. Potrebno je, da pride do določene revizije zdajšnjih organov in do ustanovitve nekakšnih območnih posvetovalnic (consultori d’area), ki naj bodo izraz organizirane stvarnosti izseljencev. In ne samo to. Vse večja potreba se kaže po pobudah in instrumentih, da se popestri in vsebinsko obogati dejavnost teh skupnosti, katere je treba opremiti z multi-medialnimi in večjezičnimi informacijskimi sredstvi. Ob robu konference velja omeniti “polemiko”, ki jo je sprožil predsednik Dežele Pietro Fontanini, ki se je obregnil ob prevelika finančna sredstva, ki naj bi jih Nov predsednik Zveze izseljencev G. Crudi uporabili za samo pripravo konference (500 milijonov lir) kot tudi za dejavnost Deželne ustanove za izseljeniška vprašanja. Slednja naj bi bila deležna 4. milijard lir letno ob stroških za osebje. Ob tem gre omeniti podporo posameznim zvezam izseljencev ter stroSke za seje same deželne ustanove (70 milijonov lir za vsako sejo). Fontanini si je tudi zaželel, da bi izseljeniška stvarnost bila izraz avtentičnih potreb deželanov v svetu, ne pa refleks strankarskih lotizacij, kot je to veljalo doslej. Pred samo deželno konferenco pa so se na izrednem občnem zboru seSli delegati Zveze Slovencev po svetu, da bi izvolili novega predsednika. To je 53-letni Graziano Crucil iz Zi-racca sicer Benečan iz Po-dbonesca. (R.P.) beri na strani 4 V Kanalski dolini nov kulturni izziv Društvo Planika predstavili javnosti v Naborjetu Beneška palača v Naborjetu je bila v ponedeljek zvečer pretesna, da bi vanjo prišli vsi, ki so želeli prisostvovati kulturnemu večeru, na katerem so predstavili knjižno delo Roberta Min-nicha“Socialni antropolog o Slovencih” ter pred nedavnim ustanovljeno kulturno društvo Planika. Dvojni dogodek je ob Kanalčanih privabil tudi veliko gostov iz naSega zamejstva, iz Slovenije in Koroške. Med drugimi so bili prisotni tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu dr. Peter Vencelj, svetovalec slovenske vlade Rudi Merljak, p re dstavniki SKGZ, SSO, SSk, Instituta za narodnostna vprašanja. Slovenskega instituta iz Celovca, generalni konzul v Trstu Jože SuSmelj z vicekonzulom Tomažem Pavšičem ter zastopniki krajevnih 1 m £ Al S kulturnega večera v Beneški palači uprav in Cerkve s tromejnc-ga območja. Ob ubranem petju domačega Visarskega kvinteta, ki je prav prejšnjo soboto slavil pomembno etapo svojega delovanja s predstavitvijo prve kasete, je Anton Sivec predstavil društvo Planika, ki je nastalo predvsem iz potrebe, da se v Kanalski dolini popestri kulturna dejavnost. O Minnichovi knjigi sta najprej spregovorila Emidij Susič, ravnatelj Slorija, in Salvatore Venosi, odgovorni za raziskovalni inštitut v Kanalski dolini. beri na strani 2 BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CERTIFICATI DI DEPOSITO durata 19 mesi, rendimento lordo 7,75% Netto 6,85% Minimo 5 milioni (olirei 100 milioni 7,21%) MOJA BANKA Kobarid vabi na sobotno proslavo Občina Tolmin, krajevna skupnost Kobarid in kobariški odbor Zveze borcev prirejajo v soboto 2. oktobra svečanost ob petdesetletnici Kobariške republike. Potekala bo na Trgu svobode od 15. ure naprej. Kobariška republika je nastala med drugo svetovno vojno po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. Obsegala je področje od Gorice do Rajblja, od Tolmina do Čedada in Cente, torej 2750 km2 z več kot 100 tisoč prebivalči. Svoboda je trajala do 1. novembra 1943, ko je u-spelo enotam nemške armade po hudih bojih zasesti Kobarid. Pomen Kobariške republike je bil v protifašističnem in narodnoosvobodilnem boju izreden. beri na strani 4 Špietar: 13. targ domačega sadja Prende il via sabato 9 ottobre presso il centro di raccolta e commercializzazione di Ponte S. Quirino (S. Pietro al Natisone) la tradizionale mostra-mercato di castagne, miele, mele ed altra frutta. L’iniziativa, promossa dalla cooperativa APO, dalla società consortile Seuka e dalla Comunità montana, é giunta alla 13. edizione. Il mercato si protrarrà per tutto il mese di ottobre, nei fine settimana, e sarà arricchito da manifestazioni culturali e folkoristiche. Nell'ambito della mostra-mercato verrà organizzato anche il mercato del fungo chiodino V soboto 9. oktobra se začne v prodajnem centru na provincialni cesti med Spietram in Muostam tradicionalni targ kostanja, medu, jabuk an drugega sadja, ki ga organizavajo že trinajsto lieto kooperativa Apo, konzorcij “Seuka” an gorska skupnost Nadiskih dolin. Sadja je bluo lietos puno, dobro kaže an za kostanj, takuo de nasi kimet se lahko troStajo, de bojo imiel pošten zaslužak. Tel je biu tudi namien targa. beri na strani 2 Per un progetto di rilancio dell’Alta valle dell’Isonzo Matajur: vittoria di società La Polisportiva Monte Matajur di Savogna si é aggiudicata per la seconda volta il Gran premio delle Comunità montane di corsa in montagna. L’ultima prova di domenica scorsa a Cleulis é servita a decretare anche le vittorie individuali di Vanessa Iacuzzi, Davide Del Gallo, Mattia Cendou e del veterano Giuseppe Puller. Definire le caratteristiche e le potenzialità dell'Alta valle deli Isonzo, con un approccio scientifico, multidisciplinare, a più voci, partendo da esperienze ed ottiche diverse. Su questa base poi stimolare gli operatori economici, culturali e politici locali, favorire i collegamenti e la collaborazione con aree o “microregioni” simili (la Benecia, la vai Resia e la Val Canale in Italia, la valle del Gail ed altre in Austria) nell’ottica dell’Europa delle regioni che in tempi brevi prenderà il posto dell’Europa degli stati. E naturalmente defini- re un progetto di rilancio. Questo l’obiettivo del seminario internazionale sonzo - dalle rovine del passato verso un futuro degno di essere vissuto", tenutosi questo fine settimana a Bovec, al quale hanno partecipato docenti e ricercatori delle università di Lubiana, Vienna, Graz, Trieste ed IJ-dine, nonché di diversi istituti scientifici della stessa area geografica. Un’iniziativa di altissimo livello qualitativo che purtroppo non ha risvegliato l’interesse che meritava da parte della nostra comunità. segue a pagina 4 • Dàlia Slovenia negli States stran 2 • Crolli a Topolò Glasbena šola stran 3 • Intervista a Paletti stran 4 • Senjam v Hostnem Novi svečeniki stran 5 • L’altra Europa guarda al futuro Sodelovanje mladih stran 6 • Colpo grosso della Valnatisone stran 7 Aktualno Resia sostiene le attività locali Il Consiglio comunale di Resia ha recentemente adottato un ordine del giorno a sostegno delle attività locali, chiedendo un congruo sgravio fiscale a favore degli esercizi operanti in montagna e particolari provvidenze allo scopo di consentire l’abbattimento dei maggiori costi di trasporto, di ri-scaldamento e di gestione. Si chiede anche il riconoscimento delle agevolazioni necessarie ad impedire la chiusura dell’attività ed il seguente depauperamento del tessuto economico sociale locale. La situazione del commercio in Val Resia, come in molte altre zone montane, risente delle pressanti condizioni cui é costretta, con le reali possibilità della loro chiusura. Al momento vi operano 23 esercizi pubblici che continuano, nonostante i guadagni irrisori, a tenere aperti i battenti. La situazione sembra stabilizzata, ma occorre tenere conto del fatto che lo spopolamento ha visto in questo ultimo quarantennio un decremento pari al 60% circa del totale. Ma l’insistente pressione fiscale non fa purtroppo distinzione fra zone floride e zone di montagna ed i continui e rigorosi controlli tributari sanzionano pesantemente i commercianti già costretti ad affrontare costi più alti rispetto ad altri operatori, (c.q.) V Beneški palači v Naborjetu Ob knjigi še Planika s prve strani Tako Susic kot Venosi sta podčrtala pomembnost te raziskave, ki sloni na večmesečnem obnašanju ljudi v Ukvah in Bistrici. Knjiga -prevod v slovenščini je poskrbela Irene Sumi - se deli v 6 poglavij, od katerih trije zadevajo Kanalsko dolino in so namenjeni kulturni kontinuiteti, slovenski govorici in slovenski pripadnosti ter kmetom, kot protagonistom slovenske zgodovine. Minnic-hovo delo, sta dejala, lahko sproži različna tolmačenja: z njim se lahko strinjamo ali pa ne, dejstvo je, da je na tovrstnem področju zaoralo ledino. Taksne poglede je potrdil sam avtor, ki se je dela lotil kot zunanji opazovalec in ki ni bil Čustveno vezan na te kraje. In da se z njegovimi zaključki lahko strinjamo ali pa ne, je potrdil njegova razlaga, da med KanalCani ni zasledil slovenske identitete, saj gre za “narod zase”. VeCer v vabljivi Beneški palaci so pripravili pod pokroviteljstvom Občine Nabo-rjet in Gorske skupnosti za Kanalsko dolino, kot sta to podčrtala župan Stefano De Marchi in Clan skupnosti Edi Kravanja. Pohvalo za dvojno pobudo so izrekli tudi dr. Peter Vencelj, Rudi PavSiC za SKGZ in Marija FerletiC za SSO. Glede izida prve kasete Višarskega kvinteta, ki ga sestavljajo Alma in Mariella Prešeren, Gerti in Rozvita Schnabel in Anna Missoni, velja podčrtati, da je peta v Štirih jezikih, slovenskem, italijanskem, nemškem in furlanskem. Gonars: spomin na žrtve lagerja Svečanost, ki so jo pripravili v nedeljo ob 50-letnici osvoboditve internirancev iz koncentracijskega taborišča v Gonarsu, je v besedah Ivana Kristana, predsednika Državnega sveta Slovenije, izzvenela kot spomin in opomin na zdajšnje Case, ko je nasilje nad Človekom v imenu določenih ideologij in interesov Se vedno prisotno. Manifestacija je zato prerastla zgodovinski dogodek in se uokvirila v aktualnost dogajanja. Ni slučaj torej, da se je pobudi Občine Gonars, Republike Slovenije, Občine Vrhnika, VZPI-ANPI in videmske Pokrajine, odzvalo veliko ljudi z obeh strani meje, ki so prisostvovali jutranji komemoraciji in popoldanskemu kulturnem sporedu, v katerem so predstavili knjigo “Oltre il filo” Nadje Pahor-Verri. (R.P.) Špietar: 13. jesenski tare s prve strani Spietarski jesenski targ, takuo, ki se je pokazalo do sada, je pa tudi dobra propaganda za nase doline, saj parkliCe vsake lieto Se kar dobro turistu. Kar ni majhnega pomiena pa je tudi de jesenski targ daje kuražo tistim, ki Sele dielajo za kime-te, Ce ne druzega part-time. An more biti lahko zbudi dobro voljo Se pri drugih, ki bi želiel nazaj kiek narest za daržat Čedne njive, senožeta an hosti. Na vsako vižo od 9. oktobra bo vsako soboto an nie-dieljo pred Centram gor Par muoste pravi senjam. Pekli bojo kostanj, prodajal rebulo, an Se an Se... Obecjal so, de bo muzika an poskarbiel so tudi za strieho nad glavo, Ceglih se vsi troStamo, de se le varne liepa ura. Naj povemo se, de se parvi tiedan novemberja Spie- tarski targ premakne pruotu muorju, ku lani, v Jalmicco, blizu Palmanove, kjer bojo ja pekli kostanj pa tudi die-lal promocijo za Nadiske doline, za njih ekonomsko an kulturno podobo. Organizatorji zatuo vabijo vse tiste, ki bi želiel pomagat, ki imajo kiek za pokazat al pa prodajat, naj se oglasijo an pridejo blizu. Vic ljudi dobre volje se zberè, lieuS bojo rezultati za vse. Spet bo Nediški zvon Po polietnem premoru, v soboto 2. otube-rja, spet zazvoni “Nediski zvon”. Njega glas bo odmievu vsako saboto ob 14.10 na Radiu Trst A, se pravi na programu Rai za Slovie-nje v Italiji. “Nediski zvon” je oddaja, ki poteka že 15 liet (zaCela je lieta 1978), je posvečena Benečiji an je zlo poslušana v NediSkih dolinah, pa tudi na Goriškem an TaržaSkem. Tudi lietos bo “Nediski zvon” vsak tiedan, do konca miesca junija hlietu, pamesu v hise preko radijskih valou vse, kar se gaja po naših dolinah na kulturnem, socialnem, političnem, ekonomskem, vierskem an Športnem področju. Pred mikrofone bo povabu tudi ljudi, ki imajo kaj pametnega za poviedat o nasi zemlji: kulturnike, politike, ekonomiste an takuo naprej. Sevieda, bo tudi puno domaCe muzike. Poslušati se bo moglo nase zbore, naše harmonikarje an nase pieuce, ki so nastopili na raznih Sejmah beneške piesmi. Oddajo bo vodu Ezio Gosgnach. Z njim bojo sodelovali vsak tiedan drugi ljudje. Takuo ankrat na miesac bo Luciano Chiabudini predstavu novi skeC Mohorja an Fortunata, ankrat bo Antonio Qualizza stuoru poslušati an komentiru naše stare piesmi, ankrat bojo nastopili otroci Spietarske slovienske Suole, ankrat bo posluSauce arzveselila skupina mladih, ki jo vodi Davide Clodig, ankrat bo Michele Coren dajau nasvete za kumete. V oddaji “Nediski zvon” bota zviedeli tudi vse kar se bo zgodilo v novem tiednu: katere prireditve bojo, kateri prazniki an sejmi, pa tudi kajšna ura bo. Una nuova collaborazione Con oggi inizia a collaborare con il nostro settimanale per la rubrica “Dalla Slovenia” Devana Jovan, giornalista sia dei programmi in lingua italiana che slovena di radio Koper-Capodistria. Ci presenterà i fatti più salienti, accaduti non solo sulla scena politica ma riguardanti i diversi aspetti della vita sociale, culturale ed economica della Slovenia. Il suo è un osservatorio privilegiato perchè vive e lavora all’intemo delle comunità minoritarie slovena ed italiana che hanno una più a-cuta sensibilità ai mutamenti. DALLA SLOVENIA Devana Jovan Tutto il vertice negli “States” Per fortuna che c’é Milan! Grazie al cielo in patria, cioè in Slovenia, è rimasto almeno il capo dello Stato Milan KuCan. Infatti la scorsa settimana hanno “abbandonato” il paese i vertici del governo. La terra promessa per il ministro degli esteri Lojze Peterlè, il primo ministro Janez Drnovšek ed il ministro delle finanze Mitja Gaspari é l’America. Peterlè sta avendo nelle due settimane di permanenza negli States incontri con uomini politici, imprenditori ed esponenti della cosiddetta società civile di origine slovena per rilanciare il dialogo con questa importante componente che può essere anello di congiunzione e tramite soprattutto con il mondo economico americano. Janez Drnovšek, che assieme al capo della diplomazia parteciperà alla seduta autunnale dell’ assemblea generale delle Nazioni unite, si é “concesso” invece in primo luogo ai media statunitensi che si spera possano finalmente far capire la differenza tra Slovenia, Slovacchia e Slavonia. Inoltre ha parlato della situazione economica slovena, per nulla rosea, in alcune importanti i-stituzioni economico-finan-ziarie americane ed internazionali. Gli sta dando manforte in quest' impegno anche il ministro Gaspari, poco amato in patria dopo la preannunciata stangata fiscale. Le casse vuote dello Stato dovrebbero venire rimpinguate tra l’altro con nuove imposte sugli immobili e le automobili. Il provvedimento rientra nella seconda fase della riforma fiscale che cerca di frenare anche l’evasione fiscale dell’economia sommersa. Quell’economia che aveva permesso sino ad oggi di arginare gli effetti della crisi e-conomica che ha generato l’alto tasso di disoccupazione (13%) e che colpisce in primo luogo i grandi colossi rea/socialisti: giganti con i piedi d’argilla che è difficilissimo privatizzare ma ancor di più risanare. Così in questi giorni sono scesi in strada, preannunciando un autunno caldissi- Eredità jugoslava Si è riunita a Ginevra la commissione internazionale incaricata di stabilire i criteri per la spartizione dell’eredità dell’ex Jugoslavia. La commissione, guidata da Robert Badinter, si occuperà di problemi legislativi, di quelli attinenti la proprietà e la suddivisione degli archivi federali. La moda slovena Al quartiere fieristico di Lubiana è stata aperta la rassegna “Moda primavera-estate ’94” alla quale partecipano oltre duecento espositori di tredici paesi. La Slovenia nel sistema NATO? rassegna comprende le nuove proposte nel campo delle collezioni in stoffa, pelle, maglieria, calzature, gioielli e cosmetici. L’Europa è attenta “L’Europa sta diventando molto attenta ai problemi delle comunità minoritarie.” Lo ha affermato Maurizio Tremul, presidente della giunta dell’Unione italiana, dopo la visita di una delegazione della comunità italiana a Strasburgo. Quest’ulti- ma ha sottolineato la necessità dell’uniformità di trattamento del gruppo nazionale diviso in due repubbliche. Si parla di turismo Una serie di incontri e manifestazioni caratterizzeranno le giornate mondiali del turismo che si sono a-perte lunedì a Lubiana. Tra le inizative da segnalare l’assemblea generale della commissione internazionale “Norimberga-Pyrin-Adria”. Lunedì nero Secondo i dati formiti dal Ministero dell’interno il numero di incidenti stradali in Slovenia è in aumento del circa 12,% e i danni provocati nei sinistri sono aumentati del 27%. Secondo le statistiche il maggior numero di incidenti si registra di venerdì, sabato e special-mente di lunedì. Le ore più critiche: dalle 17 alle 19 Slovenia nella NATO? Sarà il parlamento a deci- dere se chiedere l’entrata della Slovenia nel sistema NATO. La commissione per la difesa ed in particolare il ministro Janez Janša propendono per l’entrata nel sistema di difesa statunitense-europeo. Di contrario parere il vicepresidente dei cristianodemocratici Oman che ha e-spresso dubbi sull’opportunità di questa scelta. Su ciò dovrà esprimersi anche il presidente della Repubblica KuCan, capo supremo delle forze armate in Slovenia. mo, i lavoratori del settore metalmeccanico. Il caso della settimana è quello della Metalna di Maribor. Il futuro é dunque nella piccola e media impresa, quella che sta affermandosi anche in Slovenia. La Camera di economia slovena ha reso noto che il 92% delle 23mila a-ziende ha meno di 50 lavoratori, ma a preoccupare è purtroppo il rimanente 8%! La collaborazione economica ed il rilancio delle relazioni in questo settore si sono trovate al centro dei lavori del gruppo misto italo-slo-veno riunitosi a Roma nell'ambito della rinegoziazione di Osimo. In Slovenia é stata in particolare salutata la "riscoperta” dello strumento del Conto autonomo che riguarda in primo luogo la cooperazione di confine. A fine ottobre il gruppo si ritroverà per discutere anche l'impegno dell’Italia di assicurare nuovi crediti alla Slovenia. E si riparlerà dei col-legamenti stradali e ferroviari. Degli investimenti stranieri in Slovenia ha parlato anche la Commissione parlamentare per la trasformazione della proprietà sociale che cerca di definire la strategia slovena nei confronti dell’afflusso di capitali dall’estero che va indubbiamente regolato e controllato anche attraverso il neocostituito Ufficio per gli investimenti dall’estero. Sarà pertanto promulgata nei prossimi mesi una nuova legge in merito. A condizione però che il Parlamento sloveno non continui a privilegiare temi quali l'analisi della storia slovena dal ’45 ad oggi che verrà trattata in aula, come deciso dal presidente della Camera Herman Rigelnik, assieme agli altri 51 punti della sessione di settembre appena avviata. E all’ordine del giorno si troveranno, come proposto dai partiti di destra, gli emendamenti alla legge sulla cittadinanza, il cui obiettivo principale è di annullare o rivedere i Ì70mila certificati rilasciati in primo luogo ai cittadini delle ex repubbliche jugoslave, i “balcanici” dai quali si vorrebbe "ripulire” la pura ed immacolata Slovenia. A rischio anche la cittadinanza degli appartenenti alle minoranze autoctone ungherese e italiana, nati al di fuori del territorio ora sloveno. Anche se il tentativo di "purificazione” non troverà il sostegno del Parlamento, farà senz'altro alzare la tensione, aggiungendosi a quella provocata dal presidente croato Tudjman ne! celebrare il 50. delt'unificazione dell’Istria all'allora Jugoslavia. Ha infatti accusato VI-stria di secessionismo, la Slovenia di presunte rivendicazioni territoriali nei confronti di aree istriane e la minoranza italiana di minare la sovranità croata nella penisola. Kultura Pastelli di Raza a Venezia ”Superfici d’alabastro” questo il titolo della mostra che Claudia Raza si appresta ad aprire a Venezia, nella prestigiosa cornice della galleria d’arte Mnemosine. La mostra che è dedicata ai pastelli verrà inaugurata sabato prossimo, 2 ottobre alle ore 18.30 e rimarrà aperta fino al 15 ottobre (orario 10-18). La galleria Mnemosine assieme alla stamperia d'arte Bottega del Tintoretto ha creato a Venezia uno spazio espositivo, dentro al quale hanno previsto per quest’anno sei mostre, una di queste è quella di Raza. Volčič na čelu TG-1 Mitja Volčič, dolgoletni televizijski komentator za vzhodno Evropo, je postal glavni urednik televizijskega dnevnika TG1. Gre za e-no najpomembnejših novinarskih mest v Italiji in najvišje mesto, ki ga je doslej zasedel pripadnik naSe nacionalne skupnosti. Volčič, ki se je pred 63. leti rodil v Ljubljani, je bil najprej zaposlen pri Primorskemu dnevniku in kasneje na slovenski postaji Radia Trst A. Ob imenovanju izrekamo Mitji Volčiču iskrene čestitke. Alpe Adria canta sabato a Cividale Al teatro Ristori 16. rassegna internazionale Si svolge tra venerdì e domenica nella nostra regione la 16. rassegna corale internazionale “Alpe Adria canta...” organizzata dall’U-nione società corali italiane del Friuli-Venezia Giulia. Vi prendono parte otto cori che hanno sede in Paesi facenti parte della Comunità di lavoro Alpe Adria: Ivan Zojc di Zagabria (Croazia), Misto da camera di Domžale (Slovenia), Ferenc Liszt di Sopron (Ungheria), Bur-genchor di Friesach (Carin-zia), Vox Julia di Ronchi dei Legionari, Martianus di Morsano al Tagliamento, Poli vox di Trieste e Lorenzo Perosi di Fiumicello. A Cividale sarà presentato sabato 2 ottobre, alle 21, nel teatro Ristori, uno dei concerti, in contemporanea con un altro concerto a Pordenone. Venerdì i cori si e-sibiranno ancora a Pordenone, Passon, Reana del Roja-le e Trieste. La cerimonia conclusiva della manifestazione, che prevede anche un convegno che avrà luogo sabato pomeriggio a Villa Manin di Passariano, si terrà nella sala municipale di Pordenone domenica mattina. V kratkem začetek vaj za Dan emigranta Naše gledališče je spet na diele Jesen je že spet tle an v-sa naša kulturna društva, ku po navadi, so spet začele njih kulturno dielo. Med njimi je an KeneSko gledališče, naSa najbolj priljubljena skupina, ki se nam je že vičkrat storia posmejat an pojokat, pozabit na skarbi pa pomislit na nas, na naSe petje an na krivice, ki so nam ble narete. Tisti od Beneškega gledališča so se srečal v pan-diejak vičer an se poguoril o njih dielu, te parvo rieč pa so se pomenal ki na-pravt za Dan Emigranta. Na mizi je bla komedija, ki jo je napisu Dario Martinig - VarhuSčaku iz Podsriednjega (de nie parvi krat, ki jo napise kako). Naslov bi muoru bit: Žnidar an anjul varuh. Režijo jo naprave Aldo Clodig - Te dolenj iz H-locja. Besieda je tekla tudi o drugih iniciativah. Cez nomalo cajta začnejo že napravjat tudi igro za o-smi marec, za praznik žen. “Mož moje žene”, tel je naslov komedije, za režijo katere bo skarbeu Marijan Bevk. Paničev recept za mir Milan Panič, kalifornijski farmacevtski mogotec in bivši premier nove Jugoslavije, ki ga je Miloševič zaradi “prevelike demokratičnosti” onesposobil, je bil glavna osebnost na tridnevnem mednarodnem simpoziju o bivSi Jugoslaviji, ki sta ga pripravila Evropeistično gibanje in goriski raziskovalni institut Isig. Ob tej priložnosti smo mu postavili nekaj vprašanj v zvezi z njegovim pogledom o razrešitvi sedanje vojne krize na Balkanu. “Vse je odvisno od stvarne volje sveta, da nudi Balkanu možnost ekonomskega napredka. Z njim bi bile odpravljene tudi ostale težave, predvsem narodnostnega in verskega značaja. Gospodarske investicije prej kot humanitarna pomoč. Srbska politika je gospodarsko šibka, zato izpostavlja etnično vprašanje. Evropa bi to vendar morala razumeti.” Ko je to pripovedoval je pripomnil, da sam ne bi investiral v Srbiji, kot tudi ne v Sloveniji, saj je nespamento se gospodarsko eksponirati v državah, kjer ni politične sta- bilnosti. “Ob ekonomskem vprašanju, kdo je kriv za vojno v Bosni? Srbi ali kdo drugi?” “Vsakdo ima svoje krivde, se največjo pa ima Evropa, ki ni znala razumeti pomembnosti položaja in primerno ukrepati.” Dokaj drugačen videz na zdajšnji položaj v Bosni pa so ponudili drugi predstavniki na simpoziju. Etnična nasprotja so bila sicer vidna tudi v Gorici, saj je srbski predstavnik Evropeističnega gibanja govoril drugačno od hrvaškega, ta pa od slovenskega, ki se ni strinjal z makedonskim. Vsakdo je povedal svojo resnico, vsakdo je posredoval svoj pogled na krizno območje. Goriško srečanje pa je bilo tudi priložnost za obujanje apetitov do Istre (demokristijan-ski senator Toth) in za njihovo nasprotovanje (evropski socialistični poslanec Lagorio). Izpostavilo pa je tudi tukajšnje poglede na manjšinsko vprašanje v bivši Jugoslaviji (Laura Bergnach). Rudi Pavšič !• REMANZACCO Ss Udine-Cividale tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria tel. 881142 Todi Glasbena Sola je odprla sv Kljub zelo hudim finančnim težavam, ki ogrožajo nadaljno delovanje in celo preživetje Glasbene matice - težave zaradi katerih je bilo v Trstu protestno zborovanje - se je v četrtek 23. septembra redno začelo novo Šolsko leto za Spetrsko Glasbeno Solo. Kot vsa leta doslej jo obiskuje veliko število učencev iz vseh naših dolin, seveda na različnih stopnjah. In kot prejšnja leta pouk poteka na Štirih koncih. Tako izbiro je narekovala prostorska stiska v Spetru in istočasno želja omogočiti obisk Glasbene Sole tudi gojencem iz o-dročnejših krajev, da ne govorimo o pomenu, ki ga posredno ima prisotnost kontinuirane in kvalitetne, strokovne kulturne dejavnosti po beneških vaseh. Tako bo glasbena šola delovala v Spetru, v farovžu v Oblici (Srednje), v prostorih nižje srednje Sole v Sk-rutovem (Sv. Lenart) in na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Gojenci se lahko odločijo za študij različnih instrumentov: klavir, violina, har- monika, kitara in flavta. Ob individualnih lekcijah je v programu tudi tečaj teorije in solfeggia, začetek katerega bo 15. oktobra. Ob rednem pouku bodo tudi letos na Glasbeni Soli v Spetru poskrbeli, seveda v skladu z možnostmi, za dodatne oblike študija in izpopolnjevanja. Sestavni del le-teh so skupni nastopi, ki služijo tudi kot preverjanje pridobljenega znanja: prvi koncert bo tudi letos tik pred novoletnimi počitnicami in sicer že tradicionalni božični koncert. In attesa del recupero edilizio delle Belle Arti Topolò, crollano le vecchie case... Al Buonacquisto troverai 30.000 articoli di casalinghi, articoli da regalo, piccoli elettrodomestici e giocattoli. Fotografija je bila posneta na zaključnem koncertu Glasbene šole v cerkvi v Oblici É proprio il caso di dire: “Quello che si temeva é successo”. A Topolò, frazione di Grimacco, nei giorni scorsi é crollata la trave principale di una vecchia casa. Non ci sarebbe poi molto di strano, se non fosse per il fatto che l’abitazioni é in attesa (da almeno dodici anni) di essere ristrutturate dalle Belle Arti. La vicenda era apparsa sulle nostre pagine in marzo. La denuncia era arrivata dalla famiglia di Aldo Tru-sgnach, ma anche altre erano e sono tutt’ora le persone interessate: i proprietari delle case inserite dalla Regione nell’elenco di opere da realizzare in base all’articolo 8 della legge 30 del 1977, meglio nota come legge sulla ricostruzione. A Topolò, diversamente da altre nostre località, i lavori di recupero delle abitazioni non sono mai iniziati. Come mai? Aldo Trusgnach ha più volte, anche di recente, bussato alle porte della Segreteria regionale per la ricostruzione, ottenendo in cambio soltan- Una casa di Topolò in attesa del recupero edlizio da parte della Regione to dei rinvìi. “Manca soltanto una firma ai documenti e potrà iniziare la procedura d’appalto” continuano a dire in Regione. Oggi succede quello che in fondo c’era da aspettarsi: dopo oltre dodici anni di at- tesa le case stanno crollando, mettendo anche a repentaglio l’incolumità delle persone. E si perde, per chissà quale motivo, una parte del patrimonio architettonico delle nostre Valli. Aktualno In questo senso, in collegamento con l’SKGZ, siamo riusciti a costituire una società, la Mir, che si occupa di produzione di punte diamantate ad uso odonto-tecnico. Per quel che riguarda l’attività culturale e sociale di Resia mi sono prodigato affinchè anche da noi si dia una continuità organizzativa nell’ambito culturale. In questo senso si è cercato di evidenziare la nostra peculiarità etnico-linguistica. Ed è in quest’ottica che va vista la realizzazione del centro culturale di Prato che è sorto con la solidarietà della Slovenia dopo il terremoto del 1976. Il centro rappresenta per la nostra zona un’importante punto di riferimento in cui sviluppare la nostra realtà culturale.” Qual’è l’attuale situazione dal punto di vista demografico? “Attualmente nel nostro comune vivono 1350 persone. Rispetto al 1951 abbiamo registrato un forte aumento dell’emigrazione. Infatti fino agli anni 60 l’emigrazione resiana è stata a carattere stagionale mentre dopo questo periodo si è registrata un’emigrazione definitiva provocando un calo verticale della popolazione. Le persone rimaste sono in gran parte anziane. Attualmente il flusso migratorio è stabilizzato e si registra soltanto il calo della popolazione dovuto al saldo negativo tra nascite e decessi.” Resia è un comune di montagna che ha dovuto sopportare la tragedia del to e della sua cultura. Ci siamo collegati a questo scopo con le scuole locali ed abbiamo avviato una serie di iniziative per far conoscere ai bambini la specificità e la ricchezza della cultura resiana." La vostra specificità trova un’adeguata risposta negli enti preposti? “La Regione è un pò distante dalle nostre esigenze e come tutti i comuni di montagna paghiamo una certa noncuranza da parte della cosa pubblica.” Resia confina con la Slovenia. Quali sono i rapporti con la vicina repubblica? “I rapporti sono generalmente buoni e specialmente con il vicino comune di Tolmino. Devo dire che la nostra realtà è molte volte oggetto di dibattiti e convegni anche in Slovenia, cosa che ci lusinga.” Uno degli elementi qualificanti per un possibile sviluppo delle zone di montagna resta il turismo. Ci sono nella vostra zona le possibilità per avviare un discorso in questo senso? “Resia ha molte potenzialità per lo sviluppo turistico se si considera che è un posto tranquillo e non toccato dalle opere di grande viabilità che hanno in un certo senso isolato molti centri del Canal del Ferro e della Valcanale. Attualmente registriamo un andamento turistico soddisfacente soltanto nel periodo estivo, non ci sono, però, i presupposti per un rilancio turistico globale e di maggior spessore.” Rudi Pavšič La situazione nel comune di Resia presentata dal sindaco Paletti “La Regione é distante dalle nostre esigenze” Della realtà resiana ed in particolare dell'intensa attività culturale abbiamo più volte parlato sul nostro giornale. In questa occasione ci siamo rivolti al sindaco di Resia Luigi Paletti per avere un quadro più preciso della complessa realtà resiana. Con il sindaco Paletti abbiamo affrontato tutta una serie di temi, a partire dalla situazione demografica per toccare poi quella della ricostruzione per affrontare infine la questione della valorizzazione della specificità culturale nella valle ai piedi del Canin . “Da sempre mi sono occupato della vita pubblica di Resia specialmente per quel che riguarda l’attività culturale. Con un gruppo di persone ci siamo interessati pure per iniziare un’attività economica. Il sindaco Luigi Paletti e la nuova sede municipale di Resia terremoto. Che cosa ha voluto dire questo per voi? “Negli anni recenti abbiamo dovuto affrontare in primo luogo il problema della ricostruzione dei paesi. Oggi abbiamo case nuove o ristrutturate però c’è il problema che molte di esse rimangono vuote. Altro problema riguarda i servizi che devono essere i più adeguati e consoni alle esigenze della nostra gente. Senza questo presupposto rischiamo di aumentare il deficit negativo di abitanti delle nostre zone. Un’altro non piccolo problema è quello di attivare nella nostra valle un’adeguata attività economica. Attualmente sono già presenti in Val Resia quattro piccole strutture econo-mico-industriali. In questo senso l’amministrazione comunale intende realizzare una zona economico-in-dustriale per incentivare questo tipo di attività. Una specificità della nostra zona è quella del mantenimento del nostro dialet- Nuovi stimoli per il rilancio Izseljenci načrtujejo nov odnos do Dežele segue dalla prima Anche l’area delle Valli del Natisone e di tutta la fascia confinaria della nostra provincia ha problemi di rilancio, necessità di interventi forti e soprattutto di u-na seria progettualità e da incontri di questo genere potrebbe trarre suggerimenti utili. Ma tant’è. L’area di Bovec, al centro dell’attenzione, ha una popolazione di poco più di 4 mila abitanti, con un’età media piuttosto elevata ed un costante calo demografico. Evidentemente le attività tradizionali non servono da argine. Che fare? Oltre una ventina di studiosi ha cercato per tre giorni di dare risposta alle questioni che riguardano chi vive in una zona di confine, anzi in un’area in cui si incontrano tre paesi diversi. E proprio dallo scontro di questi tre paesi, o meglio dalla prima guerra mondiale, vista dal punto di vista di un italiano, uno sloveno ed un austriaco, ha preso le mosse il seminario venerdì pomeriggio. La sera stessa si è svolto un interessante dibattito dove è stata posta la questione se l’agricoltura nell’alta valle dell’Isonzo ha sufficiente vitalità per rinnovarsi ed al quale ha preso parte anche il ministro dell’agricoltura Jože O-strc. Questi ha illustrato i progetti che il governo sloveno sta predisponendo a favore dell’attività agricola anche in zone di montagna. Le prospettive dell’alta valle dellTsonzo in questo settore, a giudizio dei presenti, sono legate ad interventi statali più decisi (con una minore pressione fiscale ad esempio ed altri stimoli) e come integrazione ad altre attività economiche, turismo in primis. Quali sono le altre potenzialità economiche, sociali e culturali dell’area di Bovec. Questo è il tema della giornata centrale del convegno dove sono state presentate riflessioni molto interessanti sull’uomo al confine, su confine e nazionalità, sulla storia politica, giuridica ed economica locale. Va detto infine che al convegno hanno partecipato anche diversi esponenti politici sloveni ed una delegazione del ministero austriaco per la scienza. Gli atti del convegno (in sloveno, i-taliano e tedesco) verranno pubblicati a cura della Mohorjeva založba di Kla-genfurt. 50-letnica Kobariške republike s prve strani Nastale so številne partizanske enote, prebivalstvo je vstopalo v slovensko osvobodilno vojsko, izvoljeni so bili odbori OF in narodnoosvobodilni odbori. Po dolgih letih fašistične tiranije je po slovenskih šolah spet odmevala slovenska beseda. Svečanost ob 50-letnici bo v Kobaridu v soboto 2. oktobra ob 15. uri na Trgu svobode. V programu bodo sodelovali oktet Simon Gregorčič iz Kobarida, mladi pevci pevskega zbora Planinska roža iz skoraj vseh krajev na Tolminskem in pihalni orkester it Tolmina. Zbranim bosta spregovorila primorski pesnik in akademik Ciril Zlobec in nekdanji soustvarjalec Kobariške republike general Franc Cmu-gelj - Zorko. s prve strani Skupščina v Podbonescu je obravnavala izključno imenovanje novega predsednika, funkcijo, ki je doslej opravljal Ferruccio Clavora. Le-ta pa je zaradi novih delovnih zadolžitev zapustil krmilo Zveze Slovencev po svetu. Kandidata za mesto predsednika sta bila Graziano Crucil in Riccardo Ruttar: večina delegatov se je odločila za prvega, medtem ko je bil Ruttar, ob Eliu Vogri-gu, imenovan za podpredsednika. V vodstvu Zveze so bili imenovani še direktor Renzo Mattelig, tajnica Loretta Pri-mosig, Giuseppe Floreancig, Fabio Crainich, Alejandro Brecelj in Gabriele Blasutig. Namestniki pa so Dino Chi-abai, Alex Kalc in Branko Jazbec. O izjavah Fontaninija smo za mnenje vprašali ravnatelja Zveze Slovencev po svetu Renza Matteliga, ki nam je takole povedal: “Fontaninijeve izjave so sad nepoglobljenjega poznavanja stvarnosti izseljeništva in zato tudi samega finančnega upravljanja Ermija. Le-ta je deležen le 3,5 milijard lir letno, ne obstajajo pa drugi finančni viri. Sama konferenca pa se je finansirala iz tega sklada in ne z dodatnimi 500 milijoni lir. O strankarski logiki med zvezami izseljencev le tole: da so razne zveze v nekakšni konkurenčnosti med seboj, je res in zato je možno, da se je v njih zasidrala določena “lotizacijska” mentaliteta, ki pa prihaja od matične države, kjer smo priče vse večjemu kvarnemu vplivu takšnega razmišljanja.” (R.P.) Kmetjistvo nas povezuje Pred nekaj dnevi je Gianluigi D’Or-landi, podpredsednik deželnega odbora Furlanije-Juljiske krajine in odbornik za kmetjistvo, sprejel v Vidmu slovensko delegacijo, ki jo je vodil predsednik parlamentarne komisije za kmetjistvo in gozdarstvo Jože Protner. Namen obiska je bil pobliže spoznati dejavnosti povezane s primarnim sektorjem in obenem proučiti nove možnosti sodelovanja Podpredsednik D’Orlandi je izrazil željo, da bi se sodelovanje poglobilo in razširilo. Ob že uspešnem sodelovanju na področju raziskovanja in eksperimentiranja naj bi se okrepilo širše ekonomsko sodelovanje. V ta namen je deželna uprava pripravljena spodbujati nadalj-na srečanja s predstavniki slovenske vlade. Med še uresničenimi skupnimi pobudami je slovenska delegacija še posebej poudarila sodelovanje na agrometeoro-loškem področju, v boju proti toči, ki ga gre še bolj posodobiti in izpopolniti. Tudi izmenjava informaciji o vremenskih razmerah se je pokazala za koristno še posebej ob lanskih poplavah. Srečanje v Vidmu je nudilo priložnost tudi za izmenjavo mnenj o komisiji delovne skupnosti Alpe-Adria, ki se ukvarja z vprašanji kmetijstva. Poseban senjam svetega Je bla slava ura v nediejo 26. setemberja: tajsan daž se je liu, de je bluo ki, pa za praznovat svetega Matija se je v Hostnem zbralo vseglih puno judi. Pred maso je gaspuod Azeglio Romanin požegnu tri nove kipe (statue), ki so usatale njih prestor na u-tarju, kjer so ble ankrat te prave, originali. Tele so jih muori i postroj it an seda so v cierkvi na Liesah, kjer jih lepuo varjejo, da jih na ponesejo proč tatje. Tuole se nam pari pru, zak po naSih cierkvah, posebno po tistih, ki so uoz vasi, po senožetih al v hostieh, vickrat se je tuole zgodilo. V cierkvci svetega Matija pa je bluo žalostno videt prazan utar, je bluo trieba narest kiek. Vasnjani so po-Studieral stuort narest kopje od te pravih svečeniku an jih poluožt na utar an takuo je ratalo. Lepuo je, de tele nove kipe jih je nardiu an domač človek, Diana Crise-tig - Buculajova iz Podlaka. An takuo se je parslo do tele nedieje, kar so požegnal nove kipe svetega Ermako-ra, svetega Matea an svetega Matija. Po žegnu je bla sveta masa an pru lepuo, ku nimar, so jo zapiel te mladi garmi-Skega kamuna, ki že vič caj-ta piejejo v cierkvi. Po masi so na liepi planji pred cierkvijo vasnjani na-pravli, ku vsako lieto, gri-ljato. Skoda, de je biu daž, Cene festa je bla Sla napri do poznih ur, ku nimar. Je bluo pa vseglih lepuo, kot je lepuo, kar se sreča velika družina. Od lietoSnjega sejma svetega Matija pa ostane an li-ep spomin za vse HoSčane, za tiste iz Podlaka an za njih parjatelje, zak od tistega dneva, pod strieho tiste lepe cierkuce zad za vasjo imajo spet njih svečenike varuhe. Zviedli smo, de Diana Crisetig - Buculajova je bla tle doma za an par dni, takuo smo jo Sli gledat za jo lieuS spoznat an za se z njo pomenat. Nas je sparjela v nje rojstno hiSo, v Podlaku, kjer Se žive nje tata an dva bratra. Diana je imiela sa-muo IB liet, kar je muorla iti zavojo diela v Belgijo. Šla je v Tamines, kjer je bluo že puno naSih judi. Iz Tamina je Sla v Bruxelles, kjer je zapoznala tistega, ki potlè je ratu nje mož, an vi-čentin, ki se kliče Adriano Galvanin. Imiela sta dva otroka, adnega puoba, Antonia, an adno čečo, Katio. Dvie lieta od tega se je var-nila za nimar tle v Italijo, Sla je v Vicenzo. Sin je ostu gor v Belgiji, kjer se je tudi oženu, čeča pa je parsla du-on pred mamo an pred tat: “Ze kar je bla minena nam je nimar pravla, de ona ne-če ostat v Belgiji, de ona če prit živet dol, potlè je uSafa-la Se muroza tle... Tudi ist an muoj mož smo se veselo varnil duon, priet gor v Bruxelles, kjer smo mi živiel je bluo puno naSili judi, puno taljanu. Smo Sli dakordo med nam, smo se pogostu srečal vsi kupe. Seda reči so se spremenile... An potlè, taz Vicenze, je lahko prit tle do duoma, človek se zvestuo uarne, kjer se je rodiu...” “Kuo je tuo, de ste se parbližala h telemu liepemu hobby ju?” “Kar so otroc nomalo zrasli, de so mogli bit sami tam doma - imiel so parbli-žno nih deset liet - sam se vpisala na Suolo “di belle arti". Stier lieta sam hodila, vsaki dan, čez tiedan od 6. do 9. zvičer, v saboto an v nediejo pa od 9. do pudan. Cez dan sam pa dielala. Učila sam se runat kipe, statue, z liesam, z glino, s krejdo (gesso).” “Al ste imiela že kako razstavo, kako mostro?” “Oh, za resnico poviedat, ist Studieram samuo ki na- četrtek, 30. septembra 1993 vebral te narlieuS diela, vedrai so tudi moje...” “K a kuo je parslo do tega, de ste vi nardi la kipe za cierku svetega Matija?" “So me vprašal vasnjani, pa ist parvi krat sam jala, de ne. Se niesam upala, sam se bala, de jih na nardim lepuo. Potlè sam popravala narest adno, tistega od svetega Ermakora, svečenik, ki se praznuje tisti dan, ki san se ist rodila, 12. luja. So ga vidli an so mi jal, de muo-rem narest an te druga dva... Sam riardila fotografije an takuo sam nardila Se svetega Matija an svetega Matea. Takuo je Slo.” Diana zvestuo guori, parSla je za nam v cierku svetega Matija, kjer so po-ložli nje kipe. Takuo ki vide-ta na fotografijah, so zaries lepi. “Al bi nardila kako razstavo, tle par nas?" “Oh ja, bi bluo lepuo...” Takuo smo se pozdravili, s tros tam, de preča jo spet srečamo tle par nas, kjer bomo imiel možnost videt diela, ki Diana jih runa s svojimi rokami pa tudi, takuo ki se nam zdi, potlè ki smo se z njo pomenal, tudi s sarea m. , Spoznal smo Diano Crisetig iz Podlaka “Tiste svečenike 4 sam jih ist nardila” Se je varnila v Suolo, kar nje otroc so bli velie Diana Crisetig -Buculajova se zvestuo vrača v nje rojstne kraje rest. Kar me prime, dielam an deset ur brez se ustavt, kajsan krat pa tiedne an dedne na dielam nič, niesam pa te prava, de bom Studie-rala kakuo organizat moje mostre. Na vsako vižo, san vič-krat pokazala moje dielo ju-den. V Belgiji sam imiela 'no razstavo na italjanskem konsolatu an sam tudi nesla parvo nagrado, parvi pre-mjo. Razstavljala sam tudi po Suo la h. Tle v Italiji so me poklical na svetovno razstavo, ki je bla du Vidme nih Sest liet od tega. So poklical vič artistu, potlè so Hodimo v Skrutove za se gibat Je kaka, življenje se je spremenilo an tle par nas. Se na gibjemo vič ku ankrat, kar smo hodil grabit, kopat, kostanj pobierat. Na hodemo vič par nogah Se h mas ne, an če cierku je na sred vasi... An se lepuo vide, de se na gibjemo vič. Tuole na gre pru, se vsi zavedamo. Za tuole, par vič kraju organizavajo tečaje telovadbe (corsi di ginnastica) an nimar vič judi hode na nje. Od parvih dni otuberja bota mogli lahko hodit an v Skrutove, kjer “Polisportiva” iz Svetega Lienarta je organizala an tečaj, ki bo dvakrat na tiedan, v sri-edo an v petak, od 20. do 21. ure. Ce sta vpisani v Polisportivo plačata 50.000 lit, če niesta pa 70.000. PoStudierita, dvie ure na tiedan za se čut nomalo buojs, varže ratingo iti! Za vse druge novice se moreta obarnit na tel. 723417 al pa 727500. Za Fabiano an Giordana je bla zaries liepa ojcet Vse dobre jim žlemo Giordano lurman - Kumi-nu iz Gniduce an Fabiana Trusgnach iz Sriednjega sta se oženila an miesac od tegav cierkvici svetega Ivana v Dolenjim Tarbju, pru ku noni od Fabiane. Novico smo bli že napisal, seda pa nam je parsla blizu Se fotografija: muormo reč, des ta zaries lepa an vesela! Liepa družina, Skoda de na bo živiela tle par nas. Smo pa Sigurni, de jih bomo vidli pogostu tle v Sriednjem, kjer imajo njih družine an puno parjatelju. Se ankrat jim Zelmo vse dobre v njih življenju. Giordano lurman - Kumi-nu di Gnidovizza e Fabiana Trusgnach di Stregna si sono sposati un mese fa nella chiesetta di S. Giovanni a Tribil inferiore, proprio come i nonni di Fabiana. Non vivranno qui da noi, ma siamo certi di vederli spesso a Stregna. Ancora una volta: tanti auguri! Dva parjatelja sta se srečala v saboto dol na targu v Cedade: - Hejla Giovanin, Ze ki liet se na videmo! Kuo ti gre? - Oh Toninac, zdravo! Nie hudiega, nie hudiega, gre dobro. -Kidielas? - Eh, imam opravilo z Zenam! - Kakuo, z Zenam? - Ja, sejim storim trudit an potit ure an ure na dan, jest jim storim Sčar-sno, pit samuo vodo, potlè mi muorejo dat vse kar so parSparale an kadar ratajo sienca od kar so ble priet, jih posjam po njih pot! - Oh, ma tuole je Spo-tljivo an SkandaloZasto, muoj Giovanin! Bi na snieu Se pravt tuolega tle okuole! - More bit je takuo, ki misliS ti, pa če ti vieS ki sudu sem zaslužu potlè, ki sem nastavu tist “Istituto di bellezza” tam v Milane!!! *** Tonina je kumaj parta-pala damu taz hosti z veliko koso na ramenah, puno kostanja. Nje moz, ki se j’ lepuo greu gor za kotam, ji je usmiljeno jau: - Oh buoga moja Tonina, na morem videt tuolega, de ’na zena v tojih lie-tah nose vsaki dan tajsno veliko brieme na ramenah! VieS, ka’ sam popstudi-eru? Jutre ti napravem buj majhano koSo, takuo nar-dis dva vjača za parnest damu kostanj!!! *** Marjuta je parsla v saboto damu vsa zadovoljena an vesela dol z Čedada. Ze priet, ko je stopila v hiSo je hitro poviedala možu: - Donas na targu so me vsi klical gospodična, altrokè stara baba takuo, ki me kličeš ti! Moz jo debelo pogleda an ji dije: - Ja, ja moja čiča, le po-nizi uha, so te klical gospodična zatuo, ki niso mogli mislit, de je na svie-te kajSan norac, ku ist, de je imeu kuražo te pobrat!!! *** An pjanac je Su na vizito du ambulatolo. Miedih ga je vsega previzitu an na koncu mu jau: - Muoj dragi nunac, če na genjate pit, bote malo vič Ziveu! - Gospuod doktor - je hitro odguoriu pjančič -sem ga saldu piu an sam dočaku, sam partapu do osemdeset liet! Miedih, ki se ni teu podat, mu je hitro odguoriu: - Ce niste biu piu, sada ste jih biu imeu devetdeset!!! Marijanca je kregala moža: - Pogledi kuo je ljube-znjiv Bepino! Vsako jutro pried, ku gre dielat buSne an objame njega Zeno. Za-ki na narediš tudi ti takuo? - Oh, ist bi rad naredu tuole, pru zvestuo viermi, pa je trieba viedet, ki por-če Bepino!!! 6 novi mata j ur Četrtek, 30. septembra 1993 Evropa Il primo incontro é con Peter Rustja, giovane sloveno di Trieste. Ci si salata in inglese, non sapendo nulla uno dell’altro. “Where are you from?” “I’m from Trieste”. “Ne mogoce!”. Una risata, e ci si conosce già. Ad Ocata sono arrivato dopo un’intera, splendida giornata passata a Barcellona, tra l’allegria caotica della Ram-bla e le bizzarrie di Gaudi. Dalla stazione ferroviaria della città catalana parte o-gni venti minuti un treno che costeggia la costa medi-terranea, andando verso nord. Ocata é la nona fermata. All’arrivo il mare é mosso, poca gente sulla spiaggia. Per arrivare all’ostello della gioventù, dove si é tenuta la due-giorni di conferenze organizzata dal Bureau europeo per le lingue meno usate, si sale una strada per circa un chilometro. Là ho incontrato prima Peter, poi tutti gli altri partecipanti, una ventina di ragazzi circa. Erano baschi, catalani, gaelici, sorabi, frisoni, occitani.... Dall’Italia, oltre a me e Peter, sono arrivati un ragazzo friulano che lavora per Radio Onde Furlane ed una ragazza albanese che abita in Calabria. In due giorni la conferenza ha offerto uno scorcio delle varie realtà minoritarie, alcune conosciute, altre che per la verità avevo sen- In alto una scritta a favore dell’insegnamento della lingua catalana. Qui a fianco la casa Milà di Gaudi. Sotto il titolo di un quotidiano spagnolo, “Lavanguardia” L’altra Europa guarda al futuro tito soltanto nominare. L’Europa dei popoli e delle lingue - lo dimostra una carta geografica del Ciemen -ha molte differenze con quella degli Stati. E un arcipelago formato da tante piccole isole, ognuna alla ricerca di una sua identità ed au- tonomia, ma volonterosa anche di trovare punti di contatto con le altre. Lo scopo della conferenza credo sia stato soprattutto questo: la conoscenza, lo scambio di esperienze, che é avvenuto anche al di là dell’ufficialità, anche quan- do la sera, sui gradini all’esterno dell’ostello, ogni gruppo cantava un proprio canto tradizionale. Per il sottoscritto, per la prima volta invitato ad un incontro del genere, é stata un’esperienza piacevole, per la quale forse - é l’unico rammari- 4 co - due giorni non sono bastati ad approfondirla. Non é un caso, ovviamente, che tutto ciò si sia svolto nei pressi di Barcellona, cioè in Catalonia. Lungo la Rambla ho visto delle bancarelle in cui si vendevano adesivi, bandiere, magliette catalane. In u-na di queste, disegnato c’era un ometto che diceva: “Spagna? No, grazie”. In un film in questi giorni in programmazione ad Udine, ambientato proprio nella città catalana, una signora ad un certo punto dice: “Cosa vorrei? Che José Carreras dicesse a tutto il mondo che é catalano...”. Può sorprendere, tutto questo? Credo di no, visto che i problemi sono più o meno uguali per tutti. Anche dal punto di vista linguistico: nel 1993 la lingua gallese attende, ad esempio, un disegno di legge che dovrebbe prevedere “nuove misure per promuovere e facilitare la lingua nel Galles, in particolare nella conduzione degli affari pubblici e nell’amministrazione della giustizia su base ugualitaria con la lingua inglese”. Tutto ciò alle nostre orecchie non giunge, ahinoi, nuovo. Ma é a partire da questi punti in comune che si può sperare in un futuro migliore, perlomeno più a-perto alle istanze dei popoli e delle lingue minoritarie. Il cammino non é facile, ma il fatto che dei giovani si impegnino per questo mi sembra già una grande cosa. Michele Obit LAVANGUARDIA AOMINGO, 19 DESEPT1EMBRE DE 1993 FwadadatB 18*1 por do» Carte* y don »anni««* Goéé Nùmero 40.160 200 piva La Generalitat prepara una ley para fomentar el uso social del catalàn Mladinsko sodelovanje Il Bureau perle lingue minori Il “Bureau europeo per le lingue meno diffuse” é stato creato nel 1982 da un gruppo di parlamentari europei. Dall'anno seguente ha ricevuto l'apporto concreto, oltre che della Cee, del governo irlandese (ha sede infatti nei pressi di Dublino) e del Granducato di Lussemburgo. Fino al 1989 - anno in cui é stato redatto un rapporto sulle attività delle Bureau su richiesta della Commissione delle Comunità europee - negli Stati membri erano stati costituiti nove comitati, ciascuno dei quali creato con lo scopo di mettere assieme singoli rappresentanti ed organismi impegnati a favore delle lingue e culture meno diffuse. La segreteria del Bureau ha eseguito diretta-mente o coordinato, in questi anni, varie attività. Tra l’altro pubblica un bollettino trimestrale chiamato “Contact” che costituisce un legame tra i membri dei vari comitati e nello stesso tempo é una fonte d’informazione di larga diffusione. Molte sono state le azioni progettate dal Bureau, in particolare nel campo educativo. Si pensi al progetto “Lingua” che prevedeva un rafforzamento notevole dell’insegnamento delle lingue straniere nei programmi di formazione degli adulti, o al progetto “Erasmus”, con il quale si possono stabilire collaborazioni tra le u-niversità o le istituzioni dell’insegnamento superiore che mettono a disposizione l'insegnamento delle lingue e culture regionali o meno diffuse. Molte altre cose rimangono progetti sulla carta: la Comunità europea non é purtroppo di manica larga quando deve redigere il bilancio preventivo alla voce “lingue e culture meno diffuse”, (m.o.) Mladi različnih evropskih etničnih skupnosti smo se pred slabim tednom srečali na posvetu blizu Barcelone. Srečanje je organiziral Evropski urad za manj razširjene jezike, to je mednarodna nevladna organizacija, ki se bavi s promocijo manjšinskih jezikov. Na srečanju je bilo kar nekaj starih znancev, predstavnikov jezikovnih manjšin, ki sem jih že pred leti spoznal na podobnih srečanjih. Z Adelgaard, simpatično Frizijko iz Nizozemske se poznava že nekaj let, saj se oba udeležujeva raznih m-ladinskih manjšinskih posvetov širom po E-vropi. Isto bi lahko rekel tudi za Jensa, pripadnika Frizicev v Nemčiji ali pa za Jordija iz Barcelone. Ob njih se spominjam podobnega festivala manjšin, ki ga je Evropski urad za manj razširjene jezike priredil v Belgiji pred štirimi leti. Tudi tam je bilo nekaj ljudi, ki sem jih poznal že iz nekega seminarja v evropsko-al- saškem Strassburgu. Največje presenečenje je zame bilo odkrivanje nekaterih italijanskih manjšin, o katerih se -v naših krajih manj govori. Starogrški jezik v Kalabriji, albanski na Siciliji ter hrvaški jezik v Moliseju govori le še nekaj tisoč govorcev, izmed katerih je kar nekaj mladih ljudi, ki hočejo ohraniti svoj jezik ne samo kot folkloro, pač pa kot živ jezik, kot jezik vsakdanjega življenja. Slovo iz Belgije ni pomenilo konca naših stikov. Nekaj mesecev po tem srečanju so me iz italijanskega oddelka Urada za manj razširjene jezike v-prašali, če bi lahko sestavil skupino mladih predstavnikov italijanskih manjšin. Ponudbo sem seveda sprejel. Napisal sem pismo vsem manjšinjskim prijateljem po Italiji, ki sem jih kdaj kontaktiral ter priložil vprašalnik o mladinskih aktivnostih posameznih manjšin. Rezultat je bil tudi zame nadvse presenetljiv. V sami Italiji obstaja trinajst manjšin, znotraj katerih je mladinsko delovanje zelo pomemben faktor ohranjanja narodnega čuta in pripadnosti. Pri vseh anketiranih sogovornikih sem začutil pripravljenost po sodelovanju, posredovanju informacij iz lastnega okolja, srečevanju, skratka, po skupnem delovanju tudi na širšem vsedržavnem nivoju. Idejo po srečanju predstavnikov manjšin na italijanskem ozemlju sem delno tudi uresničil s srečanjem, ki se je odvijalo lansko leto v Veroni, na katerem je sodelovalo nekaj predstavnikov manjšin iz severnih pokrajin Italije. Zbiranje in posredovanje podatkov o mladinskih iniciativah je dalo pr\>e rezultate. Na srečanju je bilo tudi govora o članstvu v italijanskem mladinskem svetu. Ideje se torej pojavljajo, in to tudi na tistih področjih, ki niso tradicionalni argumenti naše manjšinske politike. Sodelovanje na mladinskem področju in na mladinski osnovi se sicer v zadnjem času počasi u- L’ostello della gioventù di Ocata che ha ospitato la conferenza del Bureau veljavlja tudi pri nas, med mladimi Slovenci v Trstu in Gorici. Stiki z Mladinskim svetom Slovenije ter njenimi članicami, ki pokrivajo celotno paleto mladinskega organiziranja ter z organizacijami mladih Slovencev v Avstriji ter na Madžarskem, postajajo vse pomembnejši, in to predvsem zaradi prostora in položaja v katerem živimo, zaradi bližine, ki ni samo geografskega značaja, pač pa tudi vsebinske narave. Delovanje na posameznih področjih je treba dograditi s sodelovanjem. Predpogoj za uspešno mladinsko sodelovanje oziroma za delovanje na področju mladinskih izmenjav in projektov, o katerih je bilo govora na srečanju v Katalunijije nedvomno odvisen od dobrega medsebojnega informiranja. Na tem področju pa je treba še veliko delati, in to tudi v naši sredi, med mladimi Slovenci v Italiji, v tržaški, goriški ter videmski pokrajini. Peter Rustja Risultati PROMOZIONE Il colpo grosso della Valnatisone Inizia con il piede giusto la Valnatisone, che espugna nella prima di campionato il campo del Vivai di Rauscedo. La pioggia caduta insistentemente durante la gara ha reso il terreno pesante, che non ha favorito il gioco delle due squadre. Gli azzurri sono passati in vantaggio al 12’ con Osgnach, che alcuni minuti più tardi ha impegnato severamente il Četrtek, 30. septembra 1993 m0ì < ,/^iv portiere dei padroni di casa. Alla mezz’ora il raddoppio é opera di Sedi, che mette in rete il pallone respinto dal numero uno avversario su tiro di Osgnach. Con una punizione battuta da Sedi la Roberto Valnatisone ha sfiorato la terza rete: il Sedi, pallone é stato respinto dall’incrocio dei domenica pali. All’inizio della ripresa Andrea Spe- due reti cogna ha sostituito l’infortunato Venica. al Rauscedo Rauscedo - Valnatisone 1-3 Cervignano - Primorje 0-0 Maranese - Juventina 2-2 JUNIORES Valnatisone - Gemonese 1-6 GIOVANISSIMI Audace - Riviera rinv. Prossimo turno PROMOZIONE Valnatisone - Pro Fagagna Primorje - Lucinico Juventina - Fiumicello 3. CATEGORIA Pulfero - Audax S. Anna Savognese - Com. Faedis JUNIORES Pro Fagagna - Valnatisone GIOVANISSIMI Bujese- Audace ESORDIENTI Audace - Buonacquisto PULCINI S. Gottardo - Audace AMATORI Rubignacco - Reai Pulfero Cgs Udine - Poi. Valnatisone Cavalicco - Salone Luisa Classifiche PROMOZIONE Valnatisone, Pro Fagagna, Cordenonese, Tavagnacco, Serenissima 2; Spilimbergo, 7 Spighe, Polcenigo, Mania-go, Tricesimo, Pordenone 1; Vivai Rauscedo, Zoppola, Ju-niors, Spai Cordovado, Pro Aviano 0. JUNIORES Palmanova, Pro Fagagna 4; Tavagnacco, Tricesimo, Gra-dese 3; Cervignano, Gemonese, Serenissima, Trivigna-no 2; Valnatisone, Aquileia, Cussignacco 1; Fiumicello, Ruda 0. Al 18’ la rete dei vivaisti su calcio di punizione a due in area contribuiva a ravvivare la gara. Occasioni da entrambe le parti sfumavano per la bravura dei difensori o l’imprecisione degli attaccanti. Quasi allo scadere Sedi concludeva la sua magistrale prova siglando la terza rete. Buono tra le file dei sanpietrini l’esordio del difensore Bolzicco, ma nell’insieme bisogna sotto-lineare l’ottima prova col- lettiva della squadra. Sabato amaro per gli Ju-niores, che passati in vantaggio con Campanella e dopo aver sfiorato due volte il raddoppio sono stati castigati duramente dalla Gemonese. Nella ripresa gli ospiti sono riusciti a pareggiare grazie ad una sfortunata autorete. C’é stata quindi l’espulsione di Lancerotto ed il successivo infortunio di Lesizza a costringere la Valnatisone a giocare in nove uomini. A questo punto, anche grazie ad alcuni cambi effettuati dall’allenatore Dianti e ad un arbitraggio “ambiguo”, gli ospiti hanno dilagato. É andata delusa, domenica mattina a Scrutto, l’attesa dell’esordio in campionato dei Giovanissimi dell’Audace. Sui volti dei giocatori si notava l’amarezza a causa del rinvio della gara, che avrebbe dovuto opporli agli ospiti del Riviera di Magnano. Ineccepibile invece é stata la decisione presa dall’arbitro, viste le condizioni del tempo e del terreno di gioco, ridotto ad autentica risaia a causa delle piogge. Iniziano domenica i campionati di Terza categoria, che vedranno al via nel girone E il Pulfero e la Savognese. Entrambe le nostre formazioni saranno impegnate in incontri casalinghi, rispettivamente con l’Audax S. Anna di Gorizia e con il Comunale Faedis. Partono sabato, infine, gli Esordienti ed i Pulcini dell’Audace, nei rispettivi campionati provinciali. La Matajur fa il pieno La Polisportiva Monte Matajur canta vittoria. Ha conquistato infatti per la seconda volta il Gran premio delle Comunità montane di corsa in montagna grazie ai 3.782 punti conquistati nelle sei prove. Il successo - giunto alla fine dell’ultima prova di domenica a Cleulis - é completato dalla conquista del Trofeo “Anseimo Duri-gon” riservato alle categorie Giovanissimi, Ragazzi e Cadetti, del secondo posto nella categoria femminile e dei piazzamenti nelle categorie Allievi e Juniores maschili e Seniores adulti e Veterani. Nelle classifiche individuali Vanessa Iacuz-zi, imponendosi nell’ultima prova, ha conquistato il titolo delle Cadette. Davide Del Gallo ha preceduto il compagno di squadra Dario Gorenszach, aggiudicandosi il primo posto finale tra i Cadetti. Vittoria anche per Mattia Cendou nella categoria Giovanissimi, anche se a pari merito con un atleta della Fomese. Cinzia Del Gallo ha conquistato un secondo posto finale tra le Giovanissime. Anche la prova di Cleulis ha visto primeggiare i ragazzi di Savogna, in par- ticolare Jaka Sovdat nei Giovanissimi e, come detto, Vanessa Iacuzzi e Davide Del Gallo. Nelle prime posizioni anche Teja Gerbec, Mateja Klobukar, Gabriele Jussig, Petra Maver, Spela Vencelj, Blaz Torkar, Simone Gorenszach, Mateja Klagelj e Marino Jussig. Nel Cs Karkos successo per Davide Rossi, che gli ha permesso di ottenere il secondo posto nella classifica finale. Scontata conferma per Giuseppe Puller del Gsa Pulfero, incontrastato dominatore nella categoria Veterani. La mancata deroga della Figc ha impedito il tesseramento dei ragazzi bosniaci ospiti della caserma di Purgessimo che la scorsa stagione avevano giocato con la Valnatisone. Si parla tanto di solidarietà, che si pubblicizza anche con spot televisivi, ma poi nei fatti concreti si registrano questi spiacevoli episodi. La buona volontà dell’Audace c’é, manca invece una risposta della Figc nonostante tutti i passi fatti dal presidente Giuseppe Qualizza. Forse l’on. Matarre-se si aspetta che gli si dica: “Ho bisogno di te’’?. Juventina je premagala nemalo ovir V nedeljo so se začela nogometna amaterska prvenstva, v katerih nastopa vrsta slovenskih enajsteric s Tržaškega in Goriškega. Ocena prvega kola je vzpodbudna za naše ekipe, ki so zvečine dosegle pozitivne rezultate, največ pa je bilo neodločenih izidov. Posebno pozornost bi tokrat posvetili Juventini iz Standreža, ki nastopa v promocijski ligi. Maurijevi varovanci so namreč sredi Marana iztržili neodločen izid 2:2, kar je povsem normalno. Nenavadno pa je, da je Juventina, potem ko je v prvem polčasu bila v zamudi dveh golov, nadoknadila zaostanek in to le z osmimi igralci (dvem izključitvam se je pridružila Se poškodba). Če k temu dodamo, da se je igra odvijala pod močnim nalivom in ob povsem razmočenem igrišču, je polovičen uspeh .Inventine toliko bolj pomemben. V isti kategoriji je Primorje v gosteh v Cervinjanu igralo neodločeno 0:0. V I. AL je Zarja z 2:0 premagala Pozzuolo, Vesna pa je igrala 1:1 z Buiesejem. V nižji kategoriji so Sovodnje v Rojanu igrale 1:1, Primorec je na gostovanju v Talmasonsu nasul domačinom 3 zadetke, Kras in Lignano pa sta igrala neodločeno 1:1. (R.P.) Inizia nel prossimo week-end il campionato Friuli collinare con record di iscrizioni Amatori, un terzetto al via Con Reai Pulfero e Polisportiva Valnatisone quest' anno anche il Salone Luisa di Drenchia Nel girone di Eccellenza del campionato amatoriale Friuli collinare anche quest’anno ci sarà al via il Reai Pulfero (a destra in una formazione dei play-off), che cercherà di confermare il titolo conquistato la scorsa stagione. A guidare la squadra del presidente Claudio Battistig il riconfermato Severino Cedarmas, che avrà a disposizione: Claudio e Silvano Cedarmas, Paolo Cencig, Walter Chiacig, Antonio e Stefano Dugaro, Marino Gariup, Paolo Gusola, Antonino Iu-retig, Bruno e Silvano Jussa, Gabriele Manzini, Roberto Montanino, Walter Pallavicini, Alberto Paravan, Walter Petricig, Federico Szklarz e Fabrizio Vogrig. Il loro campionato inizierà in trasferta contro il Rubignacco, squadra neopromossa. Nella Terza categoria, girone B, sono state inserite anche la Polisportiva Valnatisone di Cividale, retrocessa dalla Seconda categoria, e la neocostituita squadra del Salone Luisa di Drenchia. La Polisportiva (a fianco la rosa dello scorso anno) sarà allenata da Giuseppe Mistruzzi, che disporrà dei seguenti giocatori: Paolo Badino, Pietro e Maurizio Boer, Manfredi Bront, Enrico Bucovaz, Alessandro Catania, Massimo Corsano, Edi Cudicio, Claudio Di Cecca, Giovanni Dominici, Marco Freschi, Luca Lavaroni, Maurizio Macorig, Moreno Marchetto, Bruno Mingolo, Paolo Morandini, Loris Pavan, Diego Petrussi, Maurizio Scoglio, Giancarlo Scoyni e Adriano Tocci. Četrtek, 30. septembra 1993 SPETER Sarženta Je paršu Piero Al se zmisleta tisto Cikonjo, ki nomalo tiednu od tega je parsla v Spietar? Vic dni je stala na striehi od družine Ciccone... ben nu, saduovi se že videjo, an pru v tisti družini. Daniele Ciccone je spet ratu tata, sa’ njega žena, Vilma Tomase-tig iz Saržente, kjer živi družina, mu je rodila pru liepega puobčja. ParSu je na sviet 21. setemberja an so mu diel ime Piero. Plavi flok za njega rojstvo so ga obiesli tudi na vrata dvojezičnega vartaca v Spietre, kamar hode njega sestrica Ilaria, ki ima “že” tri lieta an pu. Pieru, ki se je kumi ro-diu, pa tudi llarii želmo pu-no sreCe, zdravja an veseja. Spietar Smo imiel noviče V saboto 25. setemberja je biu velik senjam v družini od Beppina Guion an Anne Miklavič. Tisti dan se je ženila njih Čeča Erika. Pred utar jo je peju Stefano Cavedon iz Vidma. V veliki Spietarski cierkvi se je zbralo puno judi, zapieu jim je an zbor, koro iz Vidma, kjer piejejo parjatelji noviCu. Požegnu jih je gaspuod le iz tistega miesta don Carlo, ki je njih parjateu. Okuole njih se je zbralo puno žlahte an parjatelju. Muormo pa poviedat, de festa je že zaCela v Cetartak, kar v Spietre, ta pred hiso od novice, so plaCal štivan-ko: je bluo za pit an za jest za vse tiste, ki žive atu blizu, al pa so parSli od zuna. Festa je Sla napri do zjutra. Parjatelji za se zahvalit novicam so nardil liep an velik purton. Mlademu paru, ki bo ži-veu v Vidme, želmo puno sreCe, zdravja an veseja. GRMEK Hlocje Zbuogam Gino Na naglim je na svojim duomu go par Hloc umaru Igino Vogrig - Gino Konsorju po domaCe. Imeu je 74 liet. Gino je Su v torak vicer spat zdrav an veseu, pa se nie vic zbudu. Umaru je v sne. Na naglim je bla umarla tudi njega žena Marija nomalo liet od tega. Usafu ga je zguoda njega sin Beppo. V žalost je pustu njega, neviesto Silvano, na-vuode Tanyo an Alexo, brate, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Gino je imeu puno parjatelju, sa’ je biu veselega karakterja, rad je biu v družbi an vsi so se zvestuo z njim pomenal an poskercal. Na njega pogrebu, ki je biu na Liesah v Cetartak 23. setemberja, puno judi se je zbralo za mu dat zadnji pozdrav. Naj počivajo v mieru Taužent italijanskih alpi-nu, sudatu, ki so padli na ruski fronti, ali so med drugo uojsko umarli na CeSkem al pa v NiemCiji se je v nediejo spet varnilo da-mu, nazaj počivat v domaCo zemjo, tuk bo nimar pobožna an parjateljska roka paržgala sveCo an položla rože v njih spomin. Na letališču v Ronkah je na stuojke ljudi žalostno Čakalo na buoge sudate. Tisti, ki nimajo družine, bojo počival v Cargnaccu. Med nasrecnimi puobi, ki so zgubil življenje na ruski fronti an se je sada “vamu” damu je Se adan alpin iz Garmika: Gildo Canalaz, li-etnik 1914. On an vsi padli v uojski, povsierode, kjer so naj počivajo v mieru. PODBONESEC Arbeč Domači senjam za postrojem kapelco NaS judje so vierni, zlo vierni an Ce kor pomagat za cierku, se na potegnejo nikdar odzat. Za postrojit naSe cierkuca, ki so posajene po naSih dolinah so vickrat oni placai velik part stroSku, S-pež. Takuo se je zgodilo an v ArbeCu, v mineni vasi na pot, ki iz Loga peje v Carni-varh. Trieba je bluo postrojit kapelco, ki je posvečena žalostni Materi božji, vsi vasnjani so zvestuo parsko-Cil na pomuoC. Kar dielo je parslo h koncu, so nardil lepo feSto. Bluo je v nediejo 12. setemberja. Parvo je bla maSa, an potlè so mogli vsi pokušat dobruote, ki so jih napravle gaspodinje iz tele vasi. PISE PET AR MATAJURAC Si man je skarbeu za oriehe, Jakob pa za telè 3. nadaljevanje d'Al ga vidite, kduo je, a! ga vidite, lumpa, ki ima pre-duge roke!" Je arju za njim famoStar. S tako kuštnostjo je okdru tatu. Da vas ne bom pustiu z grenko slino v ustih, vam bom poviedu Se adno, ki se je zgodila že puno liet nazaj le v Svetim Lienartu. Bližu se je Božič. Vsi so se parpravjuval, da ga bojo lepuo praznoval, da bojo lepuo pili in jedli. Le Jakob in Siman sta se kiselo, novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro raCun 50101 - 601 - 85845 — «AD1T» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 -557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% daržala, ker jih je čakala tudi za Sveto noč in za Sveti dan stara mize rja. Srečala sta se v Bizijakovem seniku in poslušala žene par korite, kuo so se pogovarjale: “Kaj boS skuhala dobrega za Sveto noč, ti Marička?” “Ubijem dva debela petelina.” “Pa ti, Vanča?” “-Ist bom skuhala Strukje, ku po navadi!" “Pa ti Terezija, kaj boS skuhala dobrega?" “Bom zaklala debelo guso (očjo) in jo spekla s krompirjem.” Jakobu in Simami so tekle slike. “Kaj borna pa ist an ti?" je popraSu Jakob Simama. “Krompir v olubji z olu-pjenim krompierjem!” odgovori Siman."Bi se lahko kaj buojSega”, navarže Jakob. “Viem za lepuo telè, ki bi se ga lahko ukradlo." “Ist viem pa za an žaki oriehu, ki bi se jih lahko zmaknilo.” Jakob in Siman sta se dogovorila, da bosta ukradla tele an oriehe. Da bi jih ne obedan videu, sta sklenila, da bosta odarla an stekla kožo telet v britofski kapeli, ki so jo imenoval martvaSka kliet. Zmenila sta se, da bosta tuo opravla tisto nuoč pred Božičem. Siman je jau, da ukrade oriehe, Jakob pa tele. Siman je ukradu oriehe brez velikih težav. Iz briega je stopu na paju od kumetuSke hise an odnesu žaki naravnost v mar-tvaSko kliet. Caku je Jakoba, da parnese telè. Za Jakobam pa ni bluo ne sledu ne smradu. Od obednega kraja ni teu prit. Kadar se je naveliču čakat, je odvezu žaki, nabasu nomalo oriehu v gajufo an Su iz britofa sedet na Slenge, ki peljejo iz Podutane do cierkve. Uzeu je v' moke kaman an za-čeu tučt oriehe. Bužine je metu dol po Stengah. Bližala se je Ura noči. Mežnar je parSu gor, da bi jo odzvoniu. Kaj-Snih trideset metru pod Sten-gam se je ustavu an prestrašeno posluSu: “Tok, tok, tok." Potlè se je nekaj tačilo po Stengah: takt aktaktaktak. (Siman je metu orjehove bužine). Tisti dan so bli podko-pal Zuana Marijančnega. “Sigurno, da je on, ki stra-Si. Ze je gospuod famoStar pozabu kajSno molitev par pogrebu, da ga ni lepuo pod-kopu!” je pomislil mežnar. Tiho se je obarnu in kadar je biu kajsnih stuo metru od kraja, je začeu letiet, ku za-jac. Vas prestraSen je parsa-pu v faruž. “Kaj ne boS zvoniu Ure noči? Je že pozno!" je zarju famoStar, kadar ga je zagleda. “Ne, jo ne bom! Kuo ste podkopu Zuana Marijančnega? Gor straS, pujte poslušat!" mu je odguoriu mežnar. “Kuo čjeS, da grem za tabo, saj vieS, de me martrajo preti in reumatizmi, da ne morem hodit." “Saj vas ponesem!" je prosu mežnar. “Če si takuo neuman, pa nesi me!” žnar je zadeu famoStra koroSk in ga nesu gor po Stengah. Kadar sta bla že na pu poti, se je začul o spet ropotanje: taktakta-ktak. “Al čujete ki?” je vpraSu mežnar prestrašeno. Ropotanje se je ustavilo. “Ne. nič ne čujem. Nesime naprej!” Siman je posluSu na varhu Steng težkuo sapanje, ki se mu je bližalo. Mislu je, da nese Jakob telè. “Je biu cajt, da si parSu. Hitro nesi ga v mar-tvasko kliet, da mu snamema kožo!” je zarju. Gospuod famoStar je skočnu kot blisk iz mežnarjovih raman. Mežnar ga je daržu iz strahu ku s kli-eSč. “Za ulta daržaj ga, za uha, da ti ne uteče!” je arju Siman. Gospuod je mežnarju spuknu an leteu ku striela dol proti faružu, mežnar pa za njim: “Počakite, počakite, kaj vas ne martrajo vič preti?” Siman je oslu gor na varhu Steng an začeu klet: “Preklet norac, Ze tle ga je imeu, pa mu je pustu uteč!" Nikdar se ni zviedelo, zaki ni mogli prit Jakob na “apuntament" an zaki ni parnesu telet. More bit, da se je premislil. Pravijo, da je tudi Siman nazaj nesu oriehe. TajSnih poštenih tati ni vič donaSnji dan na sviete, pa recite kar čjete. Miedihi v Benečiji DREKA doli. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK do/i, Lucio Quargnolo Hlocje: v torek ob 10.30 v sredo ob 10.00 v petak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 14.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBUNIESAC doli. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 9.00 do 11.00 v torak od 16.00 do 17.30 v Cetartak od 9.30 do 11.00 doh. Giovanna Ptozzer Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 8.30 do 10.00 v torak an Cetartak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10.30 do 12.00 SPIETAR doh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, Cetartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 830 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak ob 11.00 v cetartak ob 9.30 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v cetartak ob 10.15 SV. MENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 anod 17.00 do 18.00 v Cetartak od 8.00 do 9.00 v petak od 8.00 do 10.00 anod 17.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 v petak ob 16.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za NcdiSke doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntamentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 4. DO 10. OKTOBRA Sovodnje tel. 714206 - Premarjah 729012 OD 2. DO 8. OKTOBRA Cedad (Fòmasaro) tel. 731264 Ob nediejah iti praznikah so odptule sarnuo /jura. za ostali Cas in za ponoc se more klicat sarnuo, ce riceta ima napisano »urgente«. BČIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD FILIALE Dl CIVIDALE CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 28. 09.1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 13,20 13,75 Ameriški dolar USD 1550,00 1595,00 1576,07 NemSka marka DEM 958,00 978,00 967,81 Francoski frank FRF 273,00 281,00 277,60 Holanski florint NLG 847,00 873,00 862,23 Belgijski frank BEK 44,50 46,00 45,23 Funt Sterling GBP 2335,00 2410,00 2384,59 Kanadski dolar CAD 1168,00 1205,00 1192,19 Japonski jen JPY j 14,60 15,10 14,85 Švicarski frank CHF 1090,00 123,00 1107,96 Avstrijski Šiling ATS 135,00 140,00 137,55 Španska peseta ESP 11,80 12,20 12,03 Avstralski dolar AUD 1005,00 035,00 1027,28 Jugoslovanski dinar YUD — 8j( — — Hrvaški dinar §■ | HRD 0,15 0,22 — Europ. Curr. Unity ECU H " 1842,43 CERTIFICATI 1)1 DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominate del 8,50% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 8,25% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 8,00% - taglio minimo 5 milioni