▼"OStrvna platana v
War!bor, sobota 17 novembra 1934
tse*o m pw.
MARIBORSKI
Cena 1 Din.
VECERNEK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talefon uredništva 2440, uprave 246S Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 1®* uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani t Poštni čekovni račun St. 11.40©
•JUTRA”
Posledice padca Litvinova.
Ko je bila pred tedni sovjetska Rusija sprejeta v Društvo narodov, se je splošno naglašalo, da pomeni ta dogodek popoln preobrat ne le v sovjetski zunanji, ampak tudi v notranji politiki. Bilo je jasno, da država, ki je članica Društva narodov z vsemi obveznostmi, ki jih to Članstvo nalaga, nikakor ne bo mogla tudi še nadalje oficielno podpirati kotti-interne in njenih akcij v Evropi in drugod. Nastalo je zato zanimivo vprašanje, kaj poreče 'kominterna, brez katere si 'Sovjetske Rusije ne moremo predstavljati, k taki »buržujski politiki g. Litvi-no va, kakor tudi iz tega logično izvirajoče drugo vprašanje, kdo bo zmagal v primeru upora kominteroe, ta ali zunanji komisar? Da so bile te domneve često točne, so nam zadnje tedne poročale neprestano se ponavljajoče vesti iz Moskve preko Rige, da se je kominterna zares že uprla, da minira z vsemi svojimi močimi Litvinova in je zato treba pričakovati njegovega padca m zamen jan ja z Bolgarom S t o m a n j a k o-vom. Sedaj pa so se te vesti že zgostile v aktualno realno vprašanje in vse kaže, da je padec Litvinova samo še vprašanje kratkega časa.
Umik Litvinova z mesta zunanjega ko misarja (ministra) sovjetske Rusije pa pomeni za evropsko in svetovno mednarodno politiko tako velik in usoden dogodek, da zasluži vso pozorost in razmišljanje, kakšne posledice lahko ustvari. Litvinov sicer ni Rus, ampak Ž i d, kakor so po ogromni večini vsi vodilni »ruski« boljševiki, toda njegova zunanja Politika je kazala zlasti zadnje leto vedno bolj očito tendenco vračanja na pota nek danje carske diplomacije. Kot realist bolj kot boljševiški teoretik, je Litvinov videl s svojim predornini duhom, da je varnost sovjetske države v Rusiji važnejša kakor fantastični sen o svetovni komunistični revoluciji. Zaradi tega je tudi pripeljal sovjetsko Rusijo v Društvo narodov, sklenil celo vrsto nenapadalnih Pogodb s sosedi in pripravljal veliko politično in vojaško zvezo s F r a n c i j o. Mimo tega je dosegel priznanje sovjetskega režima s strani cele vrste držav v Evropi in drugod, posebno še s strani Združenih držav Severne Amerike. S ♦eni ie postajala sovjetska Rusija vedno bolj faktor mednarodne politike, vračala se je iz svoje splendid isolation v krog ostalih držav in narodov.
Toda kominterna očito ni bila enake-sa mnenja; njej je bila in je »svetovna komunistična revolucija« vse več kakor uveljavljanje sovjetske Rusije. Zato se tudi ni veliko ozirala na prizadevanja Litvinova in mu je metala — očito namenoma — povsod polena pod noge. — Znano je, da je organizirala kljub pogajanjem Litvinova in R osen to e r g a s Ouai d’ Orsayem enotno komunistično-Socialistlčno fronto v Franciji Jn pripravila tam komunistično revolucijo, da je Metila državljansko vojno v Španiji, Mitične nemire v B e 1 g i j i, tajno zaro-'o v Avstriji in Angliji ter podpira moralno iu gmotno elemente, ki so 0rsanizirali marseilleski atentat! Obenem *e pa tudi poizkusila vse, da Litvinova j^loh odstrani in ga zamenja s Sitomanja-^vam. Ta sprememba pomena zato vsaj bansko, četudi morda še ne tudii for-^elno, zopetni umik sovjetske Rusije od vellkega lojalnega mednarodnega sodelo-Kot zadnja posledica bi se seveda niofflo zgoditi celo to, da bi zapustila S()et tudi Društvo narodov. Prav gotovo 1)u Ho tej spremembi ne bi bilo več mogo-
Marseilleski aienial in Društvo narodov
Atentat središče	— Pomembna izjava oijjesa Lavaiove&a
sodelavca — Francija zvest? Jugoslaviji — Vprašanje postopanja pred
Društvom narodov
PARIZ, 17. novembra. Središče! vsega zanimanja je sedaj korak Jugoslavije v Ženevi glede atentata v Marseilleu. Prvotno se je mislilo, da bo sedanje zasedanje sveta D. n. posvečeno pretežno le Posaarju, sedaj Pa postaja vprašanje atentata važnejše. Jugoslavija zahteva popolno razjasnitev in ugotovitev moralne krivde brez ozira na levo in desno. Enako važno je vprašanje sankcij, katerih namen je onemogočiti za vselei nadaljnje teroristične akcije. Stališče Jugoslavije se povsod odobrava. Zahteva po ugotovitvi odgovornosti in glavnih krivcev je najmanj, kar ima Jugoslavija pravico zahtevati. Kakor pa Jugoslaviji tega koraka ni mogoče zameriti, nastaja vendarle bojazen, da bi taka demarša mogla škodovati akciji za zbližanje nekaterih držav,
v prvi vrsti Italije in Francije. Francoski oiicielni faktorji se o tem še niso izjasnili, je pa že gotovo, da stoji Francija v tej zadevi odločno na strani Jugoslavije. Neki intimni sodelavec Lavalov je dejal včeraj jugoslovanskim časnikarjem v Parizu:
»Tako v tem, kakor tudi v vseh drugih vprašanjih srednje Evrope je politika Francije tudi politika male antante. Kdor se postavi proti politiki male antante, se postavi tudi proti Franciji. To je jasno in o tem ne more biti dvoma. Kar se tiče jugoslovanske demarše v Ženevi, more računati Jugoslavija z vso podporo Francije. Francija se zaveda odgovornosti, ki ji je bila naložena z nesrečo Jugoslavije. Ne gre pa samo za Jugoslavijo, marveč tudi za čast Francije. Razumemo željo Jugoslavije po popolnem
razčiščeniu te zadeve in stojimo na stališču, da zasluži popolno zadoščenje. Francija pa vendar ne bi želela, da bi se s tem izzvali konflikti med Jugoslavijo in nekaterimi sosedi, s katerimi bi svoje odnošaje lahko normalizirala. Na neutralnost Francije misliti v takem primeru bi pa bilo absurdno. Francija stoji na strani Jugoslavije. Kako bo Ženeva reševala to zadevo, še ni določeno. Gotovo je le to, da razprave o podrobnostih sedal še ne bo. Znano je, da je mogoče spremeniti dnevni red zasedanja D. n. le tedaj, ako se to sklene soglasno. Jugoslavija bo tak pristanek gotovo dosegla, tako da bo skrajšana debata omogočena. Podrobno razpravljanje se bo pa moralo preložiti na januar
LavaBov ekspost v odboru
FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER O VSEH SEDANJIH AKTUALNIH VPRAŠANJIH.
PARIZ, 17. novembra. Na triurni seji zunanjega parlamentarnega odbora je no dal zunanji minister Laval obširen eks-pose o saarskem vprašanju, o pripravah za francosko-Halijanski kolonialni sporazum, o francosko-sovjetskih odnošajih in nazadnje o položaju v srednji Evropi. Tu je posvetil posebno pažnjo dosedanji preiskavi o marsejskem atentatu in jugoslovanskemu koraku, ki se pričakuje v Ženevi. Po tem prveni delu ekspozeja se je razvila obširna debata, ki je dokazala, da odobravajo Lavalovo politiko vse stranke, razen marksistov. Med debato se je Laval dotaknil tudi problema razoroževanja in nemškega oboroževanja ter dejal, da se v tej smeri vodijo pogajanja med velesilami. V potovanju avstrijskega kancelarja dr. Sehuschnigga vidi Laval pomemben korak za sodelovanje (?) v Podonavju. Po seji je sprejel oredsednik odbora Paul Bastid časnikarje, in jim dejal, da je sedanja odločna in jasna francoska politika mogoča samo zato, ker je v zadnjem času Anglija že večkrat pokazala najboljšo voljo za sodelovanje s Francijo. Treba se je samo spomniti jasne izjave Baldwina, da je angleška fronta na Reni. Anglija je zelo dobro informirana o nevarnosti nemškega oboroževanja. To dokazujejo mnogi dokumenti, ki jih dobiva Francija iz Londona. Ideja obrambne zveze med Anglijo in Francijo dobiva vedno jasnejše oblike m v njej vidimo garancijo za mir v Evropi. Anglija želi ostati močna in pripravljena na vsako eventualnost. Kar se tiče saarskega problema obstoja absolutno pravna solidarnost med Anglijo In Francijo. Francoska vlada želi. da sodeluje Anglija pri vseli varnostnih ukre-
pih in operacijah v Posaarju. Francija ie pripravljena izpolniti vse obveznosti in se tudi zaveda svoje odgovornosti. Pravno je njen položaj močan. Francoske teze so neovrgljive in si v tej smeri Nemčija ne sme delati nikakih iluzij, treba pa je poskrbeti zato, da se v tem vprašanju ne najdejo Francozi in Nemci sami brez prič.
Turčija zvesta Jugoslaviji.
BEOGRAD, 17. novembra. Na vprašanje novinarjev je dal turški zunanji minister Ruždi bei več odgovorov. Glede Vanče Mihajlova je dejal, da živi v mestecu Kastamunji globoko v Anatoliji in je popolnoma neaktiven. Nadalje je Beta!, da so se tisti, ki so pričakovali, da bo marsejski atentat izval nerede in spore, silovito prevarali. Nasprotno so ta zločin vsi obsodili in vest vsega človeštva se je uprla proti temu činu. Delo miru velikega vladarja je postalo splošno geslo. Turčija bo prijateljica Jugoslavije za vsako ceno in pod vsakimi pogoji. O sestanku državnikov balkanske zveze v Ženevi je Ruždi bej dejal, da ta sestanek ni dogovoren. Želel se je le sestati z Jevtičem in Titulescom. Ako bi bila izredna seja potrebna, bo sklicana. Glede male antante in balkanske zveze je dejal, da o-staneta za enkrat še ločeni, dasi imata iste cilje. Verjetno je, da bosta obe zvezi ohranili tudi v bodoče popolno avtonomijo.
BELGIJSKA VLADNA KRIZA.
BRUSELJ, 17. nov. Novi mandatar Jaspar še vedno ni sestavil vlade. Jas par se trudi sestaviti vlado široke knn centracije, a mu to doslej še ni uspelo.
BOLGARIJA USTAVLJA IZPLAČILA.
SOFIJA, 17. novembra. Bolgarska vlada je sklenila ustaviti izplačevanje bolgarskih državnih dolgov. Časnikar jem je Georgijev izjavil, da bo vlada obvestila bolgarske upnike in finančni odbor Društva narodov, da Bolgarija ne more več plačevati anuitet, kakor se je bila obvezala prejšnja vlada. Vlada bo zaprosila za ponovno proučitev finančnega položaja Bolgarije. Finančni komisar Društva narodov pri bolgarski vladi je v znak protesta proti temu sklepu odpotoval n Sofije.
GENERAL SMUTS ZA NEMCE.
LONDON, 17. novembra. Znani general in predsednik Južnoafriške unije Smuts je imel te dni govor, v katerem je razpravljal o sedanjem političnem položaju na svetu. V tem oovoru se je odločno zavzel za to, da se Nemčiji prizna
v	vseh ozirih popolna enakopravnost, ker se samo tako lahko prepreči nevarnost spopadov. Nemčija je Smatsn za ta izvajanja iskreno hvaležna, kar je pokazala tudi s tem, da ga je sedaj pred vr-iitvijo v Južno Afriko obiskal von Ribbentrop in se mu zahvalil za izkazano pomoč.
ŠE VEDNO VZHODNI PAKT.
PARIZ, 17. novembra. Zunanji minister Laval je izrazil željo Francije, da se ponovno sporazume s Poljsko. Francija se bo trudila, da bi potom Poljske priprivila tudi Nemčijo do tega, da bi se pridružila vzhodnemu paletu.
NEMŠKA AGRARNA REFORMA.
BERLIN, 17. novembra. Narodni socialisti so pri dosedanjih izvajanjih agrarne reforme ustvarili že 6780 novih poljedelskih gospodarstev, ki obsegajo preko 554.000 juter.
če govoriti o političnem in vojaškem paktu s Francijo, kakor tudi ne o vzhodnem paktu sploh. Zaupnik komin-teme Stomanjaikov bi nasprotno obnovil celo zveze z Nemčijo, in sovjetska Rusija bi se v tem primeru, .seveda iz svojih komunističnih nagibov, približala Poljski in Ne m č i j i. Na ta način bi dobili na severovzhodu in vzhodu Evrope ogromen blok sovjetske Rusije, Polj-
ske in Nemčije, ki bi bil, o tem pač ne more biti dvoma, naperjen proti srednji in zahodni Evropi ter Japonski!
Poljska in Nemčija se take, četudi očito k spekulativne zveze s sovjetsko Rusijo ne bi branili. To pa bi pomenilo popolno porošenje ravnotežja, ki sta ga sno vala pokojni Ba rt hoti in Litvinov v Evropi. Francija s teni ne bi izgubila samo Rusije, ampak tudi možnost spo-
razuma z Nemčijo in Poljsko. Novi vzhod ni blok bi bil pač tudi vojaško tako močan, da ne bi rabil več takega sporazuma. Pač pa bi bili v tem primeru Velika Britanija in Italija prisiljeni približati se tesno Franciji, a tej skupini bi se morda pridružila šq Japonska. Težavnejši bi bil položaj le za Zdmb&ae države Severne Amerike.	-r.
Dnevne vesti
Rodbinska tragedija v Slovenskih
goricah.
ŽENA UBILA S KRAMP OM SVOJEGA MOŽA.
V Smolincih se je preteklo nedeljo odigrala krvava rodbinska tragedija. V nekem jarku bliizu Bračkove hiše so našli mrtvega posestnika Bračka. Imel je razbito glavo in so izprva mislili, ker je bil pijanec, da je padel in se sam ubil. Kaj kmalu pa se je ugotovilo, da ga je ubila njegova žena in ga zavlekla h potoku.
Dolga leta sta gospodarila na posestvu v Smolincih zakonca Bračkova. Imela sta 5 otrok in ima starejša hčerka že 15 tet. Braček je bil vdan pijači in se je zaradi tega stalno prepiral s svojo ženo. Že v mladosti ni Braček kazal kaj prida, ker je bil večkrat kaznovan zaradi nasilja in pretepov. Ko se je poročil, se ni nič poboljšal. Pretepal je ženo tako, da je morala večkrat bežati od doma k svojemu očetu. Med njima pa so nastali hudi prepiri tudi zaradi posestva, na katerem je bil on soposestnik. Pred tremi leti pa je Braček pretepel tudi svojega tasta, ki je pozneje umrl in je bil nasilnež. zaradi tega obsojen na 3 mesecc zapora. Pa tudi pozneje, ko je presedel kazen, se ni poboljšal. Pri Bračkovih so imeli pravo peklo in je Bračkova naposled docela obupala. Ker ni bilo od nikoder pomoči, je sklenila napraviti sama konec neznosnemu stanju.
Preftekli petek 9. novembra, so Bračkovi grabili listje in je Braček spet sitnaril, češ, da domači vse premalo delajo, Po končanem delu ni miroval in je pričel znova preklinjati svojo ženo in najstarejšo hčerko Klaro. Ker se ju je hotel celo dejansko lotiti, je dozorel v ženi strašen načrt. Vsa zmedena je poiskala v kleti kramp in udarila z njim svojega moža s tako silo po glavi, da je omedlel in se zgrudil na tla. Na tleh ležečega je še več krat udarila ter ga ubila. S hčerko sta nato zavlekli žrtev k potoku, ki teče za hišo. Tam so ga našli v soboto zjutraj ljudje.
O groznem dogodku so bili takoj obveščeni tudi orožniki, ki so zaslišali Bračkovo, njegovega brata Janeza Bren holca in najstarejšo hčerko Klaro. Vklenjene so vse tri odgnali v zapore šentle-narškega sodišča, kjer je Bračkova odkrito priznala, da je ubila v jezi svojega moža. Preiskavo pa sodišče nadaljuje in bo Bračkovo po končanem zaslišanju izročilo mariborskemu okrožnemu sodišču. Prav tako bo nadaljnja preiskava tudi dognala, v koliko je kriv pri umoru brat nesrečne žene, Janez Brenholc.
VSEM CENJENIM NAROČNIKOM, pne 12. novembra smo poslali vsem cenjenim naročnikom opomine dolgujoče naročnine. Na položnicah označeni zneski veljajo do konca novembra 1934. S tem bo vsak naročnik točno vedel, kako stoji ^ svojo naročnino. Uprava lista bo primorana vsem onim, ki opominov ne upoštevajo in na priloženi položnici ne nakažejo označenih zneskov, koncem novembra ustaviti list. Naj nam cenjeni naročniki tega ne zamerijo, saj se bo vsak Iz med naročnikov gotovo zavedal važnosti našega edinega slovenskega glasila na bivšem Štajerskem in storil napram svojemu listu svojo dolžnost. Uprava oVEČERNIKA«.
Parastos za blagopokojnim viteškim kraljem. Danes dopoldne na 40. dan tragične smrti našega vladarja kralja Aleksandra 1. je bila dopoldne ob 10. uri v pravoslavni kapelici v Melju žalna služba božja in nato parastos, ki se ga je udeležilo ogromno število vernikov pravoslavne cerkve, pa tudi mnogo drugega ob čiustva. Navzoči so bili tudi predstavniki državnih in civilnih oblastev, med njimi mestni poveljnik general Hadžič. Cerkve nc obrede je opravil prota Trbojevič, pel pa je pri maši cerkveni zbor pravoslavne cerkve. Po odredbi notranjega ministrstva državni in samoupravni uradi danes dopoldne zaradi parastosa za blago-pokojnim viteškim k ral jem Aleksandrom 1. Zediniteljem, niso uradovali.
Iz poštne službe. Po službeni potrebi je premeščena poštna uradnica Gizela Gomilarjeva iz Dolnje Lendave v Slatino Radence.
Iz orožniške službe. Po službeni potrebi je premeščen iz Maribora orožniški narednik Frac Redi v Vlasenico v drinski banovini, kjer bo prevzel dolžnost vršilca vodnika tamkajšnje orožniško postaje.
Napredovanje v železniški službi. V višjo položajno skupino je napredoval v mariborski železniški kurilnici inž. Jože Završnik.
Zatvoritev Vetrinjske ulice. V torek 20. t. m. bo Vetrinjska ulica zaprta za vozovni promet, ker bodo popravljali kanal.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Komikova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Na Pobrežju še vedno ne gore cestne svetiljke. Že pred tednom smo objavili v Večerniku« notico, da ne gori na Pobrežju elektriška cestna svetiljka vso noč pred vrati mestnega pokopališča. Še do danes pa se ta nedostatek ni odpravil, vkljub vljudni prošnji na merodajne faktorje, pod katerimi smo mislili predvsem našo občinsko upravo, ki se pa še do da-u§s t$£ $#1 niti 50ee#Ja rj. K.ai je
vzrok temu, ne vemo. Še enkrat pa zahtevamo prizadeti pasantje, ki se vračamo v nočnem časiu domov iz služb, gledališč in raznih predavanj, da naša občinska uprava ta nedostatek v tem naj-samotmejšem kraju, odpravi. Nerazumlivo nam je, v kakšne namene imamo za elek trifikadjo odobreno gotovo še precejšno vsoto v proračunu? Upamo torej, da nam ne bo več treba ponovno urgirati po časnikih, ali pa celo na višji instanci? Razpored zgradarine in davka na rente za leto 1934 je v smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni u-do vštetega dne 26. XI. 1934. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerimi bodo imeli pravico pritožbe.
Stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2/4° drž. loter. rente za vojno škodo v zameno v času od 1.—30. oktobra 1934, se vabijo, da takoj dvignejo pri tej uipravi nove obveznice osebno proti priznanici in oddaji ustreznih izvirnih reverzov, in sicer v času od 8.—12. ure.
Samouprava, glasilo županske zveze v Ljubljani, objavlja v letošnji 22. številki: dr. Jože Bohinca razpravo o pomenu delavskega zavarovanja za naše občine, nadalje dr. Henrika Steske razmotrivanja o organizaciji državne uprave v pokrajini in v okraju, uredbo o občinskih usluž bencih, razna vprašanja in odgovore, poročila županske zveze in razsodbe celj skega upravnega sodišča.
Uprava sokolskega društva Maribor I. nujno poziva svoje novo članstvo, ki je prestalo poskusno dobo, da se brezpogojno udeleži vseh obveznih predavani, ki bodo 18. in 25. tm. ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma. Takoj pri vstopu v dvorano se mora vsak udeleženec javiti pri društvenem statistiku br. Šemerlu, ki bo že od 9.30 na razpolago. Kdor ne bo prisostvoval tem predavanjem, nc bo letos pripuščen k zaobljubi.
Strelska družina na Pobrežju otvori sobno streljanje v nedeljo 18. t. m. ob 9. uri pri Renči ju. Članstvo se poziva, da se streljanja redno udeležuje. Obenem se obvešča članstvo, da bo v nedeljo 25. tm. ob 9. uri pri Renčljm redni občni zbor.
Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 19. novembra ob 20. uri predava v okviru zdravstvenega cikla g. univ. do cent dr. Vladimir Bazala iz Zagreba o šušmarstvu v medicini, ki je igralo tako veliko vlogo v tej vedi. Predavatelj bo označil razmerje med šušmarstvom in me dicinsko vedo ter pomen šušmarstva nekoč in sedaj. Odgovoril bo na interesantno VRtjISDJie, je-ii
šušmarstvo in na/vedel jasne primere šušmarstva (Priessnitz, Kneip, Zeilleis, Poljšak, Sadikovič in dr.) H -koncu bo razpravljal o načinu boja proti temu škodljivemu izrodku stremljenja človeštva po zdravju.
Veliki žalni koncert Ljudske univerze v Mariboru v proslavo spomina kralja Aleksandra I. Zedmitelja naše domovine bo v frančiškanski cerkvi v torek 20. novembra ob 20. uri. Z njim hočemo zaključiti dobo najgloblje žalosti po našem tako tragično umrlem kralju, ki bo živel naprej v spominu svojega naroda večno življenje. S skladbami nevenljive lepote in vrednosti se hočemo spet zediniti z njim! Na sporedu slavnostnega večera -bodo skladbe Bacha, Liszta, Goldmarka, Gallusa, Ouiilmanta, Brumela, Bortnjans-kega in naših jugoslovanskih komponistov Dugana, Lisinskega in Nešvere. — Program se bo izvedel pod izkušeno taktirko našega velezashižnega komponista in dirigenta g. prof. V. Mirka. Sodelovali bodo moški zbor prvih mariborskih pevcev, tako gg. Neralič, Sancin, Avg. Živko, ga. Fani Brandlova, koncertna virtuo zinja iz Maribora, in g. Franjo Dugan, komponist in orgelski virtuoz ter organist stolne cerkve v Zagrebu.
Iz Narodne strokovne zveze v Mariboru. Občni zbor podružnice Narodne stro kovne zveze v Mariboru bo v nedeljo, -dne 25. XI. 1934 ob 9. uri dop. v mali dvorani Narodnega doma. Vsi člani, 'ki ne bi dobili zadevnega vabila, naj se z izkaznico zglase v tajništvu podružnice v Sodni ulici 9 III. (Palača Delavske zbornice). Opozarjamo vse člane, da bodo imeli pravico prisostvovati in glasovati le oni člani, ki imajo poravnano članarino do vštevši septembra 1934.
Pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju ima danes zvečer ob 8. svoj občni zbor. Vabimo vse podporno članstvo in prijatelje društva, da se ga polnoštevilno u-deleže. Odbor.
»Trije ribniki« — restavracija: domače klobase, piske, dobra vina itd. Se priporočata F. J. Kliček.
Privatna plesna šola Simončič, Gosposka 20 I. priredi plesni tečaj za po-ročence in starejše osebe ob sredah in sobotaih od 21.—23. ure. Informacije vsak dan.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 18. t. m.: Ob 7.00: telovadba, 7.30: resna glasba na ploščah, 8.00: poročila, 8.15: klavir-štiriročno, 8.46: plošče, 9.00: versko predavanje, 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve, 9.45: plošče, 10.00: o zakonu o zaščiti delavcev, 10.20: plošče, 10.40: resne samospeve poje gdč. Nuša Kristanova vmes radijo orkester, 11.40: mladinska ura, 12.00: čas, radio orkester, 16.00: o perutninarstvu, 16.30: »Pri Hrastovih« — drama (Meško), 20.00:	nac.
ura: Narodna Odbrana. 20.25: jedilni list, program za ponedeljek, 20.30:	orgelski
koncert prof. Schuschnigga iz Celovca, 21.30: čas, poročila, 21.50: radio orkester; spored za ponedeljek 19. t. m.: ob 2.15: plošče, 12.50: poročila, 13.00: čas, plošče, 18.00: zaroke in poroke Slavoncev, 18.20: radio orkester, 18.40: slovenščina, 19.10: nac. ura: Naša narodna prosveta, 19.30: zdravniška ura, 19.55: jedilni list, program za torek, 20.00: prenos o-pere iz Zagreba, v odmoru: čas in poročila.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 17. novembra ob 20. uri: »Gugalnica«. Premiera. Bloki veljajo.
Nedelja, 18. novembra ob 15. uri: »Idealen soprog«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Gugalnica«. Bloki.
Ponedeljek, 19. novembra: Zaprto.
Torek, 20. novembra ob 20. uri: »Hamlet« red D.
Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldanska predstava: ob 15. uri ponove »Idealnega soproga«, igro slavnega dramatika Oscarja Widea. To delo je zelo napeto ter ga je mariborsko občinstvo sprejelo z velikimi simpatijami. Režija je Skrbinškova, glavno ulogo igrajo Severjeva, Starčeva, Barbičeva, Grom, Skrbinšek in Furijan. -— Večerna predstava bo izredno učinkovita in zabavna veseloigra O. Sclieinpflugove »Gugalnica«. Delo je pisano prav efektno ter bo zaradi neštetih svojih komičnih situacij ter posrečene vsebine gotovo ugajalo. Režija je Kovičeva, v glavni ulogi kuharice Mari nastopi gospa Dragutinovičeva, ki je v podobnih utogah vedno dokazala sijajne uspehe. Bloki veljajo.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno, skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsetli lekarnah, drogerijah in. špecerijskih trgovinah.
Carinski posrednik
KRAUT ŠTEFAN
se je preše' il
v Meljsko cesto štev. 16
Telefon 2044
4711
Grajski kino, Samo še par dni reinek-
delo, ki nam prikazuje in opisuje dogodke zadnjih tridesetih let, dobo ko je človeštvo doživelo največ izkušenj, veselja in trpljenja »Kavalkada«. Velefikn v nemškem jeziku.	t
Kino Union. Od danes sobote dalje najnovejši velefilm iz azijskih džungel »Vražji tiger«. Silno napeta vsebina ter originalni posnetki. Film, katerega vsaka scena nudi posebno senzacijo.
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri.
..Čuvajte Jugoslavijo 1“
Poskusen vlom v trafiko. Preteklo noč je neznan vilomilec poskušal vlomiti v Mitrovičevo trafiko na vogalu Masary-kove ceste in Jezdarske ulice. Z nekim železom je nameraval odpreti vrata in okno, toda bil je najbrže pregnan. Mitrovičeva je prijavila vlom policiji.
Beg od doma. Mariborska policija jc prejela obvestilo od orožniške čete, da jc že 4. tm. noznanokaim pobegnil od doma 12-letni posestnikov sin Janez Čuček. Odšel je od doma brez slovesa in so-starši v skrbeh, da se mu je kaj hudega pripetilo. Deček je srednje krepke postave in oblečen v ponošeno obleko. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči mariborski policiji.
Današnji živilski trg. Na današnjem trgu so se mariborske gospodinje mogle p re skrbeti z vsem, kar jim je srce poželelo. Bil je današnji trg tako bogato založen, kakor le redko kateri. Kmetje so pripeljali 41 voz zaklanih prašičev in nad 60 voz najrazličnejših poljskih pridelkov in sadja. Cene poljskim pridelkom so bile nizke in bproti poldnevu ponujali kmetje svoje blago za mal denar, .samo da .ie bila kupčija. Bogata izbira je bila tudi na trgu s kokošmi. Tu so prodajali kokoši po 20 do 35, purane po 28 do 60, gosi 25 do 60, race po 25 do .3*5, par piščancev pa po 10 do 25 Din. Precej bogata jc bila tudi izbira divjačine, ki je šla hitro v denar. Divje zajce so prodajali po 18 do 22, fazane po 20 do 24, jerebice po 8 do 10 Din. Na zelenjadnem trgu pa je bilo mnogo salate, zlasti zimske in drugega jesenskega sočivja.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 246 prašičev. Kupčija je bila dobra in je bilo prodanih 128 živali. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 50 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari 80 do 90 Din, 3 do 4 mesece 1.30 do 150 Din, 5 do 7 mesecev stari 200 do 300 Din, 8 d° 10 mesecev stari 320 do 380 Din in leto stari 500 do 580 Din. Kilogram žive teŽe 5 do 6 Din, mrtve teže pa 7 do 9 Din.
Tujski promet v prvi polovici novembra. V prvi polovici novembra je bilo pr* mariborski policiji prijavljenih 898 oseb. Od teh jc bilo 295 tujcev, in sicer 62 z Dunaja, 19 iz Gradca in 114 iz drugih tmu jih mest.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 12.7 stopinj C nad ničlo, minimal-' na temperatura je znašala 8 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 13 stopinjah. 734, reduciran na ničlo 733:	relativna
vlaga 86, vreme je tiilio in jasno: vremen ska napoved: precej oblačno, splošno itf> sUfršanie Mmmu- . - -
Pogoji Pobrežja za priključitev
k mestu.
IZ RAZGOVORA Z ŽUPANOM SEDANJE VELIKE ZDRUŽENE POBREŠKE OBČINE G. MATIJO VOLKOM.
Kakor blisk se ie raznesla vest, da je velika občina Pobrežje pripravljena priključiti se k mestu Mariboru. Vest je dala povod za obširna razmotrivanja in ugibanja pod kakimi pogoji je na inkor-poracijo pristala občinska uprava. Našim oitateljem je že znano, da je banska upra va pozvala vse občine, ki pridejo v poštev za priključitev k mestom, naj skličejo seje in naj na teh stavijo svoje konkretne predloge. Ker bo zanimalo Stu-denčane in Košačane, v prvi vrsti pa prebivalstvo velike pobrežke občine, pa tudi meščane, smo zaprosili občinskega predsednika g. Matijo Volka, ki je radevolje ustregel naši prošnji in izjavil našemu poročevalcu pod kakimi pogoji ie občinska uprava pristala na priključitev velike pobrežke občine k mestu Mariboru.
Občinska uprava pobrežka se je izrekla za priključitev, ker predvideva to zakon o mestnih občinah. Tudi je naša dolžnost, je dejal župan g. Volk, odkrito povedati, da v splošnem prebivalstvo ni za priključitev in da se pojavljajo že znaki nezadovoljtva. To objasniti smatramo za svojo dolžnost, ker ne bi bilo na mestu, delati proti volji občanov.
Ce se bo inkorporacija izvršiti morala, je pristala občinska uprava na priključitev k mestni občini pod naslednjimi pogoji:
Priključi naj se celotna sedanja upravna občina Pobrežje, ki jo tvorijo katastralne občine Pobrežje, Tezno, Zrkovci in tudi Dogoše, ki sicer v predlogu mestne občine mariborske v zadevi inkorporacije niso omejene. Dogoše naj bi se priključile k mestu iz naslednjih razlogov: Po svoji pri rodni legi, obstoječih komunikacijah in gospodarski povezanosti ter v vseh v odloku navedenih gospodarskih momentih spada katastrska občina Dogoše v sestavni del mesta Maribora. Če bi se Dogoše ne inkorporirale, bi ostale življenja nezmožne. Dogoše imajo šolo, cerkev in pokopališče skupno z bivšo občino Zrkovci. Teritorij, na katerem leže, je raven in je za razširjenje mesta prikladen zlasti, ker ima na severu ih vzhodu naravno mejo kar bi olajšalo mestu pobiranje užitnine. Priključitev občine Hoč pa ni priporočljiva, prvič že zaradi prevelike oddaljenosti obstoječih komunikacij, drugič pa zaradi pomanjkanja gospodarskih stikov.
Za priključitev velike pobrežke občine naj bi se uvedla obljubljena dekoncentrirana mestna uprava, in sicer posebni davčni sistem za priključene občine, ki bo upošteval dejstvo, da prebivalstvo priključene občine ni v enaki meri deležno dobrin mestne občine, kakor kanalizacije. tlakovanih ulic, vodovoda, elektrifikacije, in to tako dolgo, dokler ne bi uživalo istih ugodnosti kakor meščani. Nadalje naj se uvedejo za priključene občine upravne ekspoziture, ki naj imajo krajevnim potrebam primeren delokrog za izdajanje manj važnih vsakdanjih dokumentov. kakor prijave, odjave, posel-ske zadeve, živinske potne liste in drugo. Mestna občina naj sprejme dosedanje občinske uradnike in pomožno osebje v shižbo mestne uprave. Za gradbene zadeve naj obdrži sedanji poslovni način, ki bo upošteval gospodarsko šibkejše sloje prebivalstva in ne bo preo-
bremenjal
s nrev
prebivalcev in s predragimi komisijami. Tudi naj bi se uvedla postopoma v priključenih občinah modema higijena, kakor jo imajo mesta.
Kmetom naj bi se dovolilo klanje za domačo uporabo doma, mesarjem pa kakor doslej. Za priključene dele občine naj bi se uvedel pri bodoči mestni upra-
vi	Maribora poseben kmetijski odbor. Nova mestna uprava mora upoštevati gospodarski program priključenih občin in ga nadaljevati. V ta program spadajo: most čez Dravo v Melju, elektrifikacija priklopljenih delov, izpopolnitev cestne razsvetljave, cestno omrežje in projektirana cesta od mestnega pokopališča na Tezno. Nadalje delna preložitev ceste v Nasipni ulici, cesta iz Dogoš na Tezno do novega postajališča, izpeljava Delavske ulice do Aleksandrove ceste, podaljšanje Šolske ulice v ravni črti do Zrkovske ceste. Dovršitev postajališča na Teznem in gradnja zveznih poti novega šolskega poslopja pri Devici Mariji v Brezju.
Velika mestna občina mariborska naj bi prevzela tudi odplačevanje amortizacijskega dolga za šolo na Teznem in za tamkajšnje postajališče. Sestavnim delom bivših samostojnih občin se mora očuva-ti njihova imovina, ki jo upravljajo krajevni starešine. To imovino je nameravala sedanja občinska uprava razprodati domačim interesentom v Dogošah. Isto velja tudi za bivšo zrkovsko občino. Izkupiček za to imovino pa naj bi se uporabil za pospeševanje kmetijstva v navedenih vaseh. Sklenjene najemne pogod be občinskih zemljišč mora upoštevati do njihovega poteka tudi bodoča velika mestna občina.
K osnovni šoli na Teznem se prizidata dva razreda. Šola ima le pet učnih sob, je pa 6-razredna z eno vzporednico. Število otrok narašča z vsakim letom. Šolski sluga naj se s 1. aprilom. 1935 upokoji po zakonu o mestnih uslužbencih.
Studenci mestnega vodovoda, ki so v Betmavskem gozdu, povzročajo pomanjkanje vode v poletnem in celo v zimskem času v studencih Pobrežanov. Po izjavah starih posestnikov, se je nekdanja uprava mariborske občine, ko je gradila vodovod na Teznem, obvezala, da bo v primeru pomanjkanja vode, ki bi jo izčrpali studenci, napeljala vodovod na lastne stroške, ali pa izkopala globoke studence. Ker ima le majhen del občine vodovod, naj bi se napeljala glavna vodovodna cev od križišča Ptujske in Tržaške ceste in naj bi se postavili na važnejših križiščih Ptujske ceste hidranti. Postopno pa naj se izvede napeljava vodovoda.
Bodoča velika mestna občina naj bi kupila zemljišče za gramozno jamo od posestnika Pulka na Teznem, kakor je to sklenil pobrežki občinski odbor in zemljišče z občinsko hišo. Parmova ulica naj bi se podaljšala do Koroščeve in Cankarjeve ulice, Aškerčeva ulica ob železniški progi pa do Gregorčičeve ulice. Razširile in popravile naj bi se nadalje Jurčičeva, Stritarjeva in Koroščeva ulice ter druge ulice, ki vodijo na glavno in prometno žilo Ptujsko cesto. Večina teh del je bila namreč stavljena v letošnji proračun. Vse občinske ceste pa naj se vzdržujejo tako, da bodo vsaj v stanju kakor doslej. Taki so torej pogoji, pod katerimi je prikravljena velika pobrežka
1'kmii stroški prizadetih občina priključiti se k mestu Mariboru.
Komunalne zadeve okolice.
REDNA SEJA OBČINSKE UPRAVE V STUDENCIH.
Občinska uprava v. Studencih je imela Pretekli četrtek popoldne svojo redno sejo, ki jo je vodil župan g. Kaloh in ki so se je udeležili skoro vsi odborniki. Uvodoma je župan v pomembnih besedah : Počastil spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki so mu navzoči zaklicali trikratni »Slava!« hovemu kralju Nj. Vel. Petru II. pa v £nak ljubezni in vdane zvestobe trikratni »Živio!«
V	svojem predsedniškem poročilu je
poročal nadalje župan o konferencah, ki jih je imel z mestnim županom g. dr. Li-poldoun zaradi priključitve občine k 'mestni občini. Prečita! je pogoje, pod katerimi bd bila tudi studenška občina pripravljena priključiti se k mestu Maribo-ru. Ce bo mestna občina mariborska, pa tudi tonska uprava pristala na pogoje, ki so bili obema predloženi, je občinska uprava sklenila iukorporacijo brez vsakega odlašanja.
Nadalje je župan g. Kalah omenil, da
stane sedež v radvanjski cerkvi enkrat za vselej 50 Din in da morajo reflektanti še posebej prispevati vsako leto 10 Din za čiščenje cerkve. Potok na občinski meji preplavi ob deževnem vremenu travnike in njive in je občinski svet pooblastil župana, da ukrene vse potrebno in stopi v stike s posestnikom Forster-.iem. Veroučitelju na studenški šoli je odobril občinski svet za studenško šolo honorar v znesku 3.000 Din, za radvanjsko šolo pa 4.500 Din na leto. Tudi je občinski svet oprostil prispevka za cestno omrežje tvorničarja Stanka Bžena. Posestnici Uršuli Grašičev! je podelil gostilniško koncesijo.
Prekrstil ih imenoval je občinski svet tudi nekatere ulice. Bolfenkovo ulico je prekrstil v Kalohovo ulico, Poljsko ulico v Makerjevo ulico, Vrtna ulica je dobila ime Puškinova ulica, na novo pa sta bili imenovani Hrenova in Nova ulica. V Radvanju so novo imenovane ulice, in sicer Firmova in Lorbekova ulica ter Hostejeva cesta.
Sledila so nato poročila posameznih odsekov. Iz poročila finančnega referenta je razvidno povoljno blagajniško stanje, ki je v skladu s proračunom. Le davčna uprava zadržuje denar in zaostaja za 3 mesece s plačilom, kar ovira redne občinske posle. Na dan Vseh svetih je nabral Rdeči križ za revne občane -64 Din. Referent elcktriškega odseka je poročal, da je elektrifikacija ulic in cest končana. Sestala se bo zopet komisija, ki bo pregledala vse elektriško omrežje ter odstranila morebitne nedostatke. Polne roke dela pa ima socialni odsek. Vsak
efSffimlm
CIKORI1A
PRAVU DOMAČI IZDELEK
dan dobiva nove prošnje za podpore. — Uvedel bo za prihodnjo zimo pomožno akcijo in bodo njene pomoči deležni samo najrevnejši.
Javni seji je sledila tajna, pri kateri jo bilo sprejetih več prosilcev v občinsko zvezo. Ob pol 10. uri zvečer je župan zaključil redno sejo, ki je trajala skoro 5 ur.
Razpis teka »Osvobojenja« za Vahtar-jev pokal v spomin narodnga borca g. Toneta V a h t a r j a, ki ga prireja ISSK Maribor dne 1. decembra 1934 skozi mesto Maribor pod pokroviteljstvom gosp. poveljnika mesta Maribora. Start: obli. uri dopoldne. Proga: Ljudski vrt (igrišče ISSK Maribora - Koroščeva ulica - Maistrova ulica - Kolodvorska ulica - Aleksandrova cesta - Trg svobode - cilj. Dolžina proge okoli 1800 m. Pravico do udeležbe imajo člani vseh klubov v območju JLAS, verificirani, neverificirani atleti, kot tudi dijaki, vojaki in ostali športniki slovanskih narodnosti. Tekmuje se po pravilih JLAS v Zagrebu. Vsak tekmovalec oziroma klub starta na lastne stroške. Pokal, ki ga brani g. Iva Kravs, ASK Primorje, Ljubljana, je prehoden ter preide v stalno last po trikratnih zaporednih oziroma petkratnih zmagah v presledkih. Pet ostalih plasiranih tekmovalcev prejme diplome, vsi tekmovalci pa spominski trak. Prijave brez prijavnine je nasloviti do 30. novembra 1934 do 12. ure na naslov: Danilo Vahtar, Maribor, Tyrševa ui 37. ISSK Maribor, lahko-atletska sekcija.
ISSK Maribor:SK Železničar. Jutri, v nedeljo 18. t. m. se bo odigrala na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu
Spori
prvenstvena tekma med domačima rivaloma ISSK Mariborom in SK Železničarjem. Tekma bo gotovo prav zanimiva in ogorčena borba za točke. Pričela se bo ob 14.15, in sicer ob vsakem vremenu. Sodil bo g. Deržej iz Ljubljane.
LNP za red in mir na nogometnih igriščih. Ljubljanska nogometna podzvezaje imela te dni konferenco, na kateri se j© podrobno razpravljalo o žalostnih incidentih ob priliki odigravanja nogometnih tekem, ki so se v zadnjem času pripetili v Čakovcu, Celju in Trbovljah. LNP je zaradi tega izdala ostre odredbe, da se v bodoče taki incidenti več ne pojavljajo. V krajih, kjer se je pripetil kak incident, bo vršil odslej službo službujočega odbornika funkcionar LNP, ki ga bo vsa kokrat delegiral poslovni odbor LNP. Ako bi se v istem kraju incident ponovil, to LNP izdal zaporo nad igriščem, krivce strogo kaznoval in prepovedal klubu tudi prijateljske tekme. Že za jutrišnjo tekmo je p. o. LNP delegiral iz Ljubljane službujočega odbornika v Čakovec in v Trbovlje.
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Ker je g. Bergant zadržan, se delegira k prvenstveni tekmi ISSK Maribor rezerva:SK Železničar rezerva g. Jančič.
Poljčane
Smrtna kosa. Umrla sta zadnji čas v Poljčanah, 86-letna Katarina Birsova in 65-letni vpokojeni Franc Košca. Oba sta bivala več let v Poljčanah. Pokojna Katarina je tašča našega sokolskega blagajnika br. Gašperiča. Blag jima spomin, preostalim naše sožalje!
Občni zbor strelske družine to v nedeljo 18. t. m. ob pol 16. uri v pekelski šoli.
Zadnji letošnji takozvani Leopoldov sejem, ki je bil v četrtek 15. t. iru, je bil prav dobro obiskan. Bilo je veliko kramarjev in sejmarjev. Živahno je bik) tudi na živinskem sejmu. Temu primerna je bila tudi kupčija.
Iz Sokola Poljčane. Da poživi delovanje in omogoči intenzivnejše udejstvovanje svojega amaterskega odra , je prosvetni odisek Sokola sklenil ustanoviti samostojen dramatični odsek, ki bo posvečal vse svoje sile samo tej stroki. V ta namen je sklical preteklo soboto pripravljalni odbor poseben sestanek. Tu se je pogovorilo o smernicah in delu novega odseka, v katerega se še vedno sprejemajo člani, ki imajo veselje do igranja hi sodelovanja. Sestavil se je tudi že spo pred iger, ki bodo šle tekom leta čez oder.
Izvoljen je bil dalje odbor, ki mm načeluje žel. uradnik br. Žen, tajnik in garderober je br. Slavko Krajnc, oskrbnik odra br. Ritonja, inspicient in rekviziter — bra ta otefancioza in Detiček ter arhivar br. Iv. Kovič. Kot prva igra, ki bo obenem otvoritev letošnje sezone, bo 2. decembra in to Scampolo (Mucek). Pripravlja se že v režiji br. Ritonje.
V šoli.
Katehet pripoveduje učencem, da čaka na onem svetu jok in škripanje z zobmi tiste, ki umro v grehu.
Kaj pa one, ki nimajo zob?, vpraša Janezek.
Si jih 'bodo že preskrbel i, odgovori katehet.
V SoH.
Učiteljica: Kaj veste o rodbinskem življenju Henrika VIII.?
Učenka: Mama nam je doma pre-povedarla vmešavati se v zadeve tujih rodbin.
Začetnik.
Filmski režiser: Ko se približa trenutek skoka iz letala, skočite iz njega, potegnite za vrvico in padalo se odpre.
A, če se ne odpre?
Pojdite po drugo padalo!
'■'k\
krx
Zanimivo pravno vprašanje.
KAJ JE »STISKALNICA« PO MNENJU ZAVAROVALNICE IN KAJ PO MNENJU SODIŠČA.
Maribor leži — skoro bi rekli — sredi vinorodnih krajev, saj segajo vinogradi prav do »mestnih vrat«. Zato ni čudno, da dobimo tudi pravniki tu pa tam kak paberek s tega poprišča. Proces, o katerem mislimo poročati, utegne zanimati tudi širšo javnost, zlasti vinogradnike, ker se podobne okolnosti, ki so dale tej pravdi povod, v življenju večkrat pojavljajo. Spor je bil tedaj spočet v Mariboru, a sodila so o njem ljubljanska sodišča.
Kot tožnika, ki ju je zastopal znan mariborski odvetnik — tudi sam vinogradnik — sta nastopala proti neki zavarovalnici s podružničnim sedežem v Ljubljani, zakonca — vinogradnika iz Slovenskih goric. Pri njej sta imela proti požaru zavarovano svojo »hišo in gospodarsko poslopje s stiskalnico«, kakor se je glasila zavarovalna polica. Ti objekti so jima 1. 1930. do tal pogoreli; med njimi tudi stiskalna naprava, t. j. stiskalnica v, ožjem pomenu besede, namreč podvaJi, trami s krnico, preslice i. dr. kar spada zraven. Ta stiskalna naprava se je nahajala v posebnem prostoru, ležečem v sklenjeni vrsti med hlevom in stanovanjskimi prostori, vse pod enim in istim ostrešjem. Pogorelca sta zahtevala zavarovalnino; zavarovalnica pa jima jo je izplačala le glede hiše in gospodarskih poslopij kot takih, ne pa tudi odškodnine, ki odpade na pogorelo stiskalno napravo. Glede te se je postavila na stališče, da ni zavarovana, češ, da je zavarovana samo .^hiša z gospodarskim poslopjem in stiskalnico« in da pomeni pri tem »stiskalnica« le oni prostor, kjer se stiskalnica nahaja, ne pa tudi stiskalne naprave same!
Sledila je tožba. Pogorelca sta v tožbi še trdila, da je v besedilu zavarovalne police razumeti pod »hišo« sobo, kuhinjo in vežo, pod »gospodarskim poslopjem« prostor za stiskalnico, hleve in listnjak, pod »stiskalnico« pa ravno stiskalno napravo, češ, da odgovarja tudi tolmačenju rednega prometa, da je zavarovano tudi ono, kar je popolnoma iz lesa in kar reprezentira za vinogradnika največjo vrednost. Tako je razumeti jasno besedilo zavarovalne pogodbe in tako je bilo tudi mišljeno pri sklepanju pogodbe. Tožena stranka pa je še navajala, da tož nika nista zavarovala nikakih pritiklin in ne premičnin (gospodarskega orodja in blaga) in da je v drugih primerih, kadar so prizadeti hoteli zavarovati tudi stiskalno napravo, bila ta navedena v za-
varovalni polici pod rubriko »preimčni-ne». To pa se v predmetnem slučaju ni zgodilo, zato stiskalne naprave ni smatrati za zavarovano. Zavarovani objekti so namreč vpisani v polici le v rubriki za nepremičnine, ostale rubrike so prazne.
Tožnika sta tudi v pravdi pogorela; a le na prvi stopnji. Ljubljansko okrajno sodišče je namreč njun zahtevek zavrnilo. Predvsem je naglasilo, da so v pismeni ponudbi, ki sta jo podpisala tožnika, vpisani zavarovani objekti v odstavku za poslopja, dočim je v dotičnem obrazcu posebna rubrika za vpisovanje premičnin, gospodarskega orodja in blaga
— prazna. Že iz tega, da je na prvi pogled jasno, da so se ponudile v zavarovanje le stavbe; skladno s to ponudbo je bila izstavljena tudi zavarovalna polica. — Po tožnikih predlagana priča
— agent tožene stranke, ki je sklepal za-varov. pogodbo oziroma sestavljal ponudbo, je izpovedal za tožnika zelo ugod no, namreč, da sta ponudnika izrecno zavarovala tudi stiskalno napravo in ne samo poslopja, ter da je priča v tem slučaju le pomotoma vpisal »stiskalnico« v rubriko za poslopja, dočim jo je v drugih enakih primerih navedel med premičninami. Ta izpovedba pa za sodišče ni bila prepričevalna; razen tega je sodišče smatralo, da pogodbe ni sklenil zavarovalni agent, ki je samo sprejel ponudbo tožnikov za zavarovanje, ampak zavarovalnica sama, ki je na predloženo ponudbo izstavila polico. Ona pa je ponudbo razumela tako, kakor ji je bila formelno izstavljena. Morebitna nejasnost v besedilu ponudbe in police pa gre na rovaš tožnikov, ker sta le ona stavila ponudbo in nejasnost zakrivila (915 o. d. z.) Pač pa se je sodišče pridružilo mnenju onega izvedenca, ki ga je predlagala tožena zavarovalnica. Izvedenec - uradnik druge zavarovalnice! — je bil mnenja, da iz vpisov v rubrikah zav. police sledi, da so bila zavarovana samo poslopja, ne pa tudi stvari v njih, in bi morale te biti vpisane v rubriki '»premičnine«. Drugi izvedenec, predlagan po tožnikih (celo agent toženke!), je tolmačil -pogodbo v istem smislu kakor tožeča stranka, češ da je stiskalna naprava po zavarov. praksi, ki jo vrši on že okoli 40 let, neločljiva pritiklina stiskalnega poslopja, s katerim deli isto usodo. Proti temu pa je prva sodba izrekla, da so takemu tolmačenju nasprotne že trditve tožnikov, češ da so neki kupci hoteli svoj čas stiskalno
napravo samo za se kupiti in da taka pro daja ne bi bila mogoča {če bd obveljalo mnenje tega izvedenca), temveč le s poslopjem vred(!). Vendar je sodišče izreklo, da je stiskalna naprava gospodarsko orodje, torej izrazita premičnina od-nosno(?) pritiklina.
Mimogrede bodi še omenjeno, da sta tožnika dokazala, da se je premija plačevala tudi za stiskalno napravo, ker je bila tudi vrdnost stiskalne naprave vzeta v poštev pri določitvi zavarovalne svo-te!
Proti prvi sodbi sta se pogorelca seveda pritožila, sklicujoč se kajpak na cit. ugodne izpovedbe prič in izvedencev. Pri zivno sodišče je prizivu ugodilo in obsodila zavarovalnico na plačilo zahtevane odškodnine in na plačilo vseh stroškov.
Iz obširnih razlogov posnemamo le glavne točke: Uvodoma naglasa sodba priziv, sodišča, da je morala zavarovalnica že iz pismene ponudbe in z ozirom' na predloženo ji situacijsko skico talkoj jasno razvideti, da se ponuja v zavarovanje tudi stiskalna naprava — brez o-zira na to, kdo je ponudbo pismeno formuliral. Ugotavlja, da je stiskalna naprava v viničarski stavbi najpoglavitnejša pritiklina, ki ima. za vinogradnika bistveno večji gospodarski pomen, kakor pa streha nad njo in stena okoli nje in ima vinogradnik prvenstven interes na zavarovanju baš stiskalne naprave. Tožena zavarovalnica mora to vedeti, ker sklepa zavarov. pogodbe v vinogradniških krajih. Merodajna je izražena volja strank, ne pa razpredelki oglasila, zato je nesprejemljivo naziranje prve sodbe, da je za izraz volje merodajna zgolj formalistična razdelitev oglasila na rubrike, ker bi bila potem zavarovalnica rešena dolžnosti, pretehtati vsebino ponudb po smislu in bi se mogla omejiti zgolj na mehanična, manipulativni pregled rubrik. Ponudnik je tudi pravilno vpisal stiskalnico k poslopjem, ker spada po splošnem naziranju pritiklina k nepremičnini; posebne rubrike »pritikline« pa v oglasilu ni, a pod »gospodarskim orodjem« se navadno razume ročno orodje, kar pa stiskalnica notorično ni. Nesprejemljivo je mnenje tožene zavarovalnice, da je ponudnik s tem, da stiskalne naprave ni vpisal v rubriko »gospodar, orodje in premičnine« dosegel zgolj to, da ima zavarovano streho tudi nad stiskalnico; če bi namreč besede »stiskalnica« sploh ne rabil, bi oni del strehe, ki je nad stiskalno napravo, po tem tolmačenju ne bil zavarovan, dasi se razteza ista streha na levo in na desno od »stiskalne naprave«, in bi imel torej en del strehe v nepretrgani vrsti ostrešja nezavarovan. Tak
zaključek ne odgovarja rednemu prometu.
Tu je sledrl y, pravdi majhen inter-meztzo: Zavarovalnica je vložila proti tej sodbi revizijo na Stol sedmorice, ki je reviziji ugodil in sodbo prizivnega sodišča radi nekih formelnih pomanjkljivosti v prizivnem postopanju razveljavil in vrnil zadevo prizivnemu sodišču v ponovno razsojo.
Apelacijsko sodišče je ponovno zaslišalo nekatere važne priče in nato v druga sodilo — enako. Svojim prvotnim razlogom je še dodalo, da se je ozirati nit pismeno pondubo z njenim besedilom in da je besedilo razumeti v smislu, kakor se rabi v krajih odkoder je ponudba izšla. V teh krajih pa se razume pod besedilom »hiša in gospodarsko poslopje s stiskalnico« vedno tudi stiskalna naprava; ni merodajna notranja manipulativna praksa zavarovalnice, po kateri bi morala biti vpisana naprava v razpredelku za premičnine. (»Svrha pogodbe trium« fira nad besedilom«. — Klang.) Zato tudi mnenje toženkinega izvedenca, ki se na to prakso opira, ne more privesti do drugačne razlage. Končno pa je rubrike izpolnjevala oseba, ki je bila od tožene zavarovalnice nastavljena za sprejemanje ponudb in zavarovalnica zato za nje govo poslovanje odgovarja.
Pri tej odločbi je ostalo. Pravda je bila po dobrih treh letih zaključena, ker je zavarovalnica v nedostatku vsakega iz-gleda na uspeh opustila nadaljnjo pritožbo in je rajše plačala zahtevano zavarovalnino z vsemi pravdnimi stroški vred.	Dr.	M.	Š.
Dober obed.
Dame se pogovarjajo o svojih možeh.
Ne morete si misliti, — pravi prva, — kak nepoboljšljiv grešnik je moj mož. Kadi od jutra do večera, in sicer že dolgih 15 let. Jaz pa tobačnega dima ne pr nesem.
O, •— se oglasi druga, — moj mož je pa v tem pogledu pomilovanja vreden. Kadi namreč samo po dobrem obedu. In mimo lahko rečem, da od najine poroke še ni pokadil dveh cigar.
Slepi organist.
Angleško mesto Monkwearmouth v Sunderlandu ima organista, ki že 40 let igra na orgle v mestni cerkvi. To ne bi bilo še nič posebnega, toda ta organist je slep! Čeprav je slep, je vseeno priznan za najboljšega organista in pevovodjo. Ima čudovit spomin ter zim na pamet 27 Haydnovih, Mozartovih in Gounodovih maš. Uči se kar po posluhu. Sedaj je star že 70 let.
Kulturne vesti
Edini izhod iz kaosa.
ALI JE VPRAŠANJE MEDNARODNEG A POMOŽNEGA JEZIKA DANES ŠE
AKTUALNO?
V	jesenskih mesecih se po pričetku šole vsako leto pojavljajo v časopisih pozivi k vpisovanju v tečaje za tuje jezike. Med temi oglasi čitamo redno tudi vabila k tečajem za mednarodni pomožni jezik esperanto. Navadno preidemo to po slednje vabilo, ne da bi mu posvetili količkaj pozornosti, ali pa se mu kvečjemu ironično posmehnemo. In res se danes, ko preplavlja svet silen val nacionalizma in imperializma, zdi ideja mednarodnega pomožnega jezika marsikateremu otročja utopija. Kako bi neki v času, ko vsi večji narodi v svojem šovinizmu vsiljujejo svoj jezik kot svetovni jezik, mogel upati na uspeh umetni jezik kot medna rockio občevalno sredstvo?
Tako sliko daje površno in ozkosrčno gledanje na to vprašanje. Ali prav to tekmovanje med jeziki velikih narodov izključuje uvedbo katerega izmed teh jezikov kot mednarodni pomožni jezik, ker bi to imelo za posledico kulturno in morda tudi politično hegemonijo tistega naroda, čigar jezik bi se sprejel kot mednarodni jezik. Tu je treba popolnoma nepristranskega čdnitelja, ki se čisto nič ne dotika nacionalnih ouvstev, ampak spaja narode kljub vsem razlikam.
Spoznanje, da je mednarodni pomožni jezik potreben, je že zelo staro. Toda v »dobrih, starih časih« potreba ni bila nujna; medsebojna odvisnost narodov in dr-ni b% ta&o z-afiJstelia. Dandanes
niti največji narodi ne morejo živeti izolirani sami za sebe. K medsebojnemu občevanju, pismenemu in ustnemu, silijo narode kulturne, gospodarske in politične prilike, razdalje med narodi je silni napredek tehnike skrčil na minimum in na ta način privedel takorekoč vsak narod do neposrednega stika z vsemi. Nadaljnjega radia, filma in turizma si skoro misliti ne moremo več brez uvedbe mednarodnega pomožnega jezika.
Čas je dandanes tesno odmerjen. Za učenje treh ali štirih največjih jezikov, ki bi človeku kolikor toliko odprli vrata v svet, ni prilike. Še enega teh jezikov se le malokateri toliko nauči, da bi ga s pridom uporabljal. Tudi v šolah se bo treba kmalu resno lotiti vprašanja, kako bi se dalo reducirati učenje tujih jezikov, ker se je gradivo glede drugih predmetov že tako nakopičilo, da se mora obravnavati vse bolj površno in da o kakem solidnem znanju skoro ne moremo več govoriti. Kopico tujih jezikov, ki jih uporabljamo kot občevalno sredstvo v mednarodnem poslovanju, bo moral tudi iz teh razlogov zamenjati en sam mednarodni jezik. Ta pa mora biti seveda tako enostaven, da se ga vsak lahko v kratkem času nauči, in tako praktičen in uporabljiv, da moro služiti vsem panogam življenja. Danes ustreza tem zahtevam samo esperanto.
Toda vgljg tem da veš ustroj življe-
nja, v civiliziranem svetu kriči po uvedbi mednarodnega pomožnga jezika, ne smemo čakati, da bo prišla iniciativa od velikih narodov, ker le ti še najmanj čutijo potrebo mednarodnega jezika. Mnogo bolj živo čutimo to mali narodi, zlasti narodi Podonavja in Balkana. Tu sta stvarna potreba in zdrav razum privedla nekoč razdvojene in sovražne si narode k prijateljskemu! sodelovanju. To veliko delo zbližanja' so izvršili veliki možje, njim na čelu kralj miru, blagopokojni kralj Aleksander I. Zedinitelj. Razdvajajo nas pa še vedno velike razlike v jeziku. Niti od največje inteligence ne moremo pričakovati, da bi se naučila vseh jfczikov:	slovenskega, srboh mitskega,
bolgarskega, češkega, slovaškega, romunskega, grškega, albanskega, turškega in madžarskega. Ali ni popolnoma naravno, da začnemo mi »Balkanci« uvajati mednarodni pomožni jezik? Zakaj ne bi dal lepega zgleda Balkanu, ki sc je iz nekdanjega kotla, v katerem so tuje sile kuhale vzroke za vojno, razvil v nosilca miru in mednarodnega prijateljstva?
Delo za esperanto in učenje esperanta je zlasti pri nas v Jugoslaviji hkrati delo za idejo, ki jo je posvetila mučeniška kri našega velikega vladarja. Učimo se esperanta in iSčimo stikov z esperantisti drugih narodov, ker to ne donaša le stvarnih koristi, ampak se na ta način z medsebojnim spoznavanjem ustvarja tudi zanesljiva podlaga državnikom v delu za mir.
ob 10. uri bo v veliki kazinski dvorani otvorjena razstava, ki jo prirede ljubljanski likovni umetniki. Večje kolekcije V! olju bodo razstavili: Jakopič, Jama in Sternen, nadalje bodo razstavili Gaspari, Klemenčič, Anica Zupančeva, Pirnat, Bruno Vaupotič in Inchiostri. Grafike bodo razstavili: Smrekar, Gorše in Pirnat. Prav močno bodo na razstavi zastopani tudi naši kiparji, med njimi Gorše, Tine Kos, Loboda, Pirnat in Zajec. Razstava bo pestra tako po številu kakor po razno likpstl smeri in stremljenj in priporočajmo mariborskemu občinstvu ter ljubiteljem likovne umetnosti, naj si jo v čimvečjeni številu ogledajo in pokažejo, enako razumevanje. kakor so ga pokazali Ljubljančani za razstavo mariborskega klub* »Brazde« v Ljubljani.
Otvoritev razstave ljubljanskih likovnih umetnikov. Jutri, v nedeljo dopoldne
Angela Podgornikova: Vezenje. Za pridne roke. IV. del. Založba »Žena in dom«, Ljubljana 1934, strani 102. V seriji knjig zbirke »Za pridne roke«, je iZ' dala sedaj založba »Zena in dom« Pod' gornikove knjigo »Vezenje in druga ro5' na dela«, katero bodo iskreno pozdravi!® vse naše mladenke in žene. V njej ie obilica teoretičnega materiala, opredeljenega z neštetimi ilustracijami, ki Polia" zoru jejo tekst. Tako moremo iskreno reči, da je s to knjigo zamašena pr: naS globoka zevajoča vrzel. Po njej bodo z veseljem segle vse, ki se hočejo same izobraziti v raznih tehnikah vezenja ’-n drugih ročnih del. Knjiga je napisana po* ljudno, a zelo prikupljivo.
V M a ris or u, čine 17. XI. 1934.
."VfarifiorsTti >V e Bernik« JuTra.
Slran 5.
A. K. Grin;
Bogasfoo
Roman.
Nekega dne me čaka moj prijatelj, odvetnik, z vozom pred klubovo hišo ter nie povabi, da se peljem ž njim, ker mi ima povedati nekaj izrednega. Povedal mi je, da je na poti k umirajočemu z novico, da je tad obil veliko dediščino. Zdi se mu kakor posmeh usode; ta človek je vse življenje čakal na srečo, in zdaj v zadnjem trenutku, ko se mu sreča nasmehne, menda umre prej, kakor mu bo mogoče razpolagati le z enimi dolarjem.«
»Ali je premoženje znatno? Ali podeduje po kakem sorodniku?« sem vprašal.
»Ne, dolgotrajna tožba se je pravkar odločila, a nje izid je bil zelo negotov. Mož je postal v hipu iz berača knez. Le bojim se, da mu ne bo mnogo koristilo. Pa to se mora kmalu odločiti. Takoj smo v Sheriffovi ulici, kjer mož baje stanuje.«
Tragična usoda tega človeka je vzbudila moje sočutje. In ko sano se ustavili pred neznano enonadstropno hišo, smo že slišali skozi okno suho kašljanje bolnika, znamenje, da še živi, čeprav so mu šteti dnevi, kakor vse kaže.
Vera v strupenjake.
Na naši zemljepisni širini ni mnogo aktivno .strupenih bitij, to se pravi takih, ki lahko izločajo svoj strup. Rabijo ga često za usmrtitev ujetega plena, vendar je pa napačno misliti, da služi strup tem živalim za olajšanje napada. Nasprotno, večkrat nastane strup v organizmu iz1 strahu in pa od utrujenosti. Ali je pa mogoče, da bi bilo nastajanje strupenih snovi v strahu odvisno od človeške zavesti? V starih časih so pripisovali nekaterim ljudem strupenost.
V	Indiji so bili celo prepričani, da je mogoče človeka s strupom impregnirati, tako, da zadostuje za usmrtitev drugih ljudi, če se jih le dotakne. Pripovedujejo, da so na ta način morili ljudi in znana je pravljica, da je podarila indijska kraljica Aleksandru Velikemu krasno, toda stru peno dekle. Samo Aristotelova umetnost je takrat rešila slavnemu vojskovodji živ Ijenje. Z vero v strupenost ljudi je v zve zi tudi prepričanje, da je obešenčeva kri dragocena snov. Pliiiiius jo je priporočal
Ob vstopu nas je sprejela žena tuje narodnosti, ki se mi je takoj zdela zelo zoperna. Komaj je odvetnik pojasnil vzrok najinega obiska, je starka sirovo odprla vrata bolniške sobe, in vstopila sva.
Bledo, shujšano, toda zanimivo obličje je strmelo v naju iz umazane, raztrgane posteljnine. Bilo je jasno, da je mož, ki je gineval tukaj v uboštvu in revščini, bil nenavadnega duha in izredne moške lepote. Ni bil več mlad, toda visoke misli so mu bile napisane na čelu, ki ga je zdaj pokrival že mrzel mrtvaški znoj. Nenavaden dedič ogromnega premoženja, ki je prišlo žal prepozno!
Sledil sem svojemu prijatelju v golo. ubožno opremljeno sobico in zaprl vrata za seboj. Mož na postelji je zrl pred nas z velikimi, hrepenečimi očmi. Ali morda že del j časa ni opazil prijaznega človeškega obraza pred seboj? 'Njegova pozor nost je veljala predvsem meni, kajti videl sem, kako me išče njegov mrzlični pogled, in kako mu poigrava slaboten smehljaj na bledih ustnicah.
»Ali ste Mihael Delancy?« ga je vprašal odvetnik v dobrovolinem, čeprav v uradnem tonu.
»Sem,« je zašepetal slaboten glas bolnikov, »nekoč učenjak v dobrih razmerah, ki zdaj umira v bedi in samoti kot reven, zapuščen človek.«
»Imate prijatelje in niste revni. Dolgo ste čakali na pomoč, toda sedaj je tu. Prihajava, da vam pomoreva vsaj v zadnjih dneh življenja.«
»Lei smrt mi more dati pomoč in rešitev.«
»Ali nimate nikake želje, ki vam jo moreva izpolniti?« sem ga vprašal.
»O, rad bi doživel, da bi pri umiranju počival nad menoj prijazen pogled, da bi bil v moji bližini ljubezniv obraz. Ležim tukaj že več mesecev, ne da bi slišal dobre besede; celo zdravnik, ki me je včasih obiskal, je bil osoren in trd. Na tako sirovo ravnanje, na tako nesnago nisem navajen. Rad bi dihal v veselem ozračju, na lepem, mirnem kraju bi rad izdihnil svojo dušo.«
»To morate, pri Bogu, to morate;« je zaklical moj prijatelj v plemenitem ognju. »Ako vam dopušča moč, vas hočeva nemudoma spraviti od tod. Kar se da doseči z denarjem, naj se zgodi vam v olajšavo. Bodite pogumni, ljubi gospod, prihajava sicer pozno, toda ne praznih rok.«
Nepričakovana razburjenost je povečala bolnikovo slabost.
»Kdo ste?« je zašepetal komaj slišno, »in zakaj govorite tako prijazno z menoj?«
Pri tem se je ozrl name, toda naravno da mm je odgovoril moj prijatelj.
»Jaz sem Israel Cutting, od tvrdke Mc-Donald in Cutting; ta pa je moj prijatelj Degraw. Iskreno sočuvstvujeva z vašim razpoloženjem.«
»Toda denar — govorite o denarju — jaz ga nimam niti toliko, da bi...« nov napad kašlja je preprečil nadalnje besede.
»Ne vemo vedno natančno, kaj imamo. Včasih mislimo, da smo revni in naenkrat nam vrže usoda nepričakovano bogastvo v naročje. Za denar ne bodite v skrbeh, imate ga dovelj,« je pripomnil odvetnik z mirnim poudarkom.
Mož je v trenutku oživel ia hotel vstati.
»Kaj slišim? Katero bogastvo mislite? Ali gre za miloščino ali za pravi denar, ki mi gre v postavi? Ali je moja pravda končana?«
Nisva imela poguma spregovoriti besede iz strahu, da nama ne umre pred očmi. Molče je naju opazoval in nato dodal:
»Tako se je nazadnje vendar izteklo po večletnem, obupnem čakanju; toda ne more mi več priskrbeti krepčila in zdravja, kvečjemu le še poplačati pogrebne stroške.«
»Kaj govorite o pogrebu!« mu je odgovoril moj prijatelj, »taka sreča vam podeli novo življenjsko moč.«
(Se bo nadaljevalo.)
proti bož.iasti, drugi staroveški avtorji so pa pripisovali krvi na smrt obsojenih čarobno moč. S tem se potrjuje samo domneva, da nastane s smrtnim strahom v organizmu hormonalno zastrupljenje, odnosno, da je lahko človek v gotovem slučaju ,v pravem pomenu besede strupen.
Lincolnova.
O znamenitem predsedniku Združenih držav Severne Amerike, Abrahamu Lincolnu, pripoveduje anekdota, da je imel navado, kadar ga je kdo prosil za važno odločitev, odgovoril s kako anekdoto. Ko je ob koncu državljanske vojne z južnimi državami armada severnih držav pro dirala v južne države, je zmagoviti general Grant vprašal predsednika Lincolna, ali naj poskusi predsednika južnih držav Jeffersona Dawisa ujeti, ali pa ga pustiti, da uide. Namesto jasnega odgov ora pa je Lincoln generalu začel pripovedovati zgodbo o Ircu, ki jo obljubil, da bo vse življenje abstinent. Nekega vročega dne je potoval ]k> deželi in od hudo žeje je
bil že ves izčrpan. Nikjer ni mogel dobiti požirka vode. Končno je prišel do samotne krčme in skromno prosil za kozarček limonade. Krčmar ga je vprašal, ali sme brizgniti v limonado tudi nekoliko žganja. Nato je Irec zašepetal: »Pa prosim tako, da ne bom nič videl.«
Kratka rešitev.
Aprila meseca je sovjetska »Pravda« v Moskvi priobčila pritožbo nekega potnika, češ, da je postajni bufet na postaji Piljna na železnici Moskva—Kazan nepopisno umazan in da tudi računi niso v redu. Pismo je uredništvo »Pravde« poslalo železniškemu odboru železnice Moskva—Kazan, da to zadevo preišče. Čez pol leta, to je 16. oktobra 1934, je uredništvo moskovske »Pravde« dobilo od-
govor železniškega odbra, v katerem je ta-le modri odgovor: »Preiskava je dognala, da je pritožba popolnoma utemeljena. Zato smo postajni bufet zaprli.«
Tudi tam je korupcija.
Pri sovjetski radiopostaji Dnjepro-trovsk so revidirali računske knjige. Pri tem so dognali, da so Beethoven, Chopin in Mozart prejemali visoke honorarje za svoje nastope v tej postaji. Revizor je najbrž vedel, da so ti trije slavni mojstri glasbe že davno mrtvi. Zato se mu je čudno zdelo, kako morejo predavati in prejemati mastne honorarje, kakor je zapisano v računskih knjigah. Dognali so. da so si sovjetski uradniki na ta način sami pomagali do denarja. Več so jih zaprli. — Torej tudi v sovjetih korupcija.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
Posteljne odeje
posteljno perilo, blazine (tuhne), zglavnike V veliki izbiri in po najnižjih cenah pri
ACTBIUEI Izdelovanje ■	•>	I	'4$	Bril	C % j posteljnih odej
Stolna ulica 5
MARIBOR
4(198
Mali oglasi
Prodam
SPALNICE
ppl iti ran e. najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in Pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641
MANJŠI SALON
>n jedilnico, vse v dobrem 'ianju, radi preselitve takoj naprodaj. Informacije v upravi lista.	4598
STANOVANJSKA HIŠA
na prodaj. Pobrežje, Delavska ul- 9.	 -4675
PEKINŠKE BIZONE
(azijsko race), izredno lepe, proda Rodošek, Pobrežja, Delavska 7.	4677
LEPA PREPROGA
(tepih) 3X3, zimska suknja, dve obleki. Gosposka 50, vrata 6.	4674
SVINJAKI RAZLOŽLJIVI
na prodaj. Naslov v upravi tista._________________ 4701
LEPA MASIVNA KOPALNA BANJA
sei poceni proda. Naslov v upravi.________________^4685
naprodaj gramofon
s 37 tonfilmskimi ploščami L>iiu 1000, otroški voziček 360, otroška mizica Din. 100. Naslov v upravi »Vcčcmika«. 4687
VELIKA PISALNA MIZA
itt omara za spise, iz trdega lesa, poceni naprodaj. Tezno, Ptujska cesta 44.	4716
POHIŠTVO
za spalnico, ir, trde kuhane bukovine, v dobrem stanju, irsko peč, francoski štedilnik in ostalo pohištvo poceni pro dam, kakor tudi 5 komadov 6-krilnih, okovanih okenj, 1,20x1.35 m po Din 360— komad. Vprašati Frunkopano-va 14, stanovanje št. 5. vsaki dan	4707
ODDAM OPREMLJENO SOBO.
Koseskega 15-	4686
OPREMLJENO SOBO
separirano, takoj oddam. Pra-protnikova 20, Krčevina. 4715
SOBO
oddani v sredini mesta, eventualno z oskrbo dvema osebama. Stolna 1-1.	4709
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
s kabinetom oddam s 1. decembrom. Vrbanova ulica 61. 4668
PRODAM LEPE PARCELE
ob državni cesti tik Maribora. Naslov v upravi »Vcčetni ka«.	4725
LEPO STANOVANJE
2 sobi, kabinet in pritikline oddam s 1. decembrom- Vpra Sati pri Franju Vrablu, Radvanjska cesta 24.	4722
ZEPHIR-PEČ
knjigo »Sveslavensko Sokolstvo« prodam. Naslov v upravi lista.	4726
Kupim
ZLATO.
zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orož-iova ulica 8	2642
REGISTRIRNE BLAGAJNE
»National« ugodno na prodaj, vprašati:	Kalle,	Slovenska
»L 6.	4691
KUPIM HIŠICO
ali vzamem v najem stanovanje, 2—3 sobe voda, elektrika in vrt zaželjeno. Ponudbe pod »Točen plačnik« na
SOBO IN KUHINJO
oddam takoj. Zrkovska cesta 7, Pobrežje.	4713
PRAZNO SOBO
sobo in kuhinjo ter lokal od-dam "takoj ali pozneje. Gostilna Božič, Sv. Peter. 4708
GOSPODA
sprejmem v vso oskrbo po nizki ceni. Mlinska ulica 31 drugo dvorišče._______ 4706
POŠTENEGA FANTA
vzamem na stanovanjc in hrano. Naslov v upravi lista. 4710
upravo »Večernika«
4653
JURČIČEV I. ZVEZEK
Prijateljeva izdaja kupi Knjigarna Tiskovne zadruge, podružnica Maribor, Aleksandro va 13.	4673
Sobo odda
SOLIDNEGA FANTA
sprejmem kot sostanovalca-Loška ulica 5-1, vrata 7. 4704
Posest
ODDAM PRAZNO SOBICO.
Trdinova ulica 2, Melje, 46S5
HIŠA
z mesarijo in prekajevalnico izpod cene na prodaj proti prevzemu hipoteke, ostanek hranilne knjige. Ponudbe pod »200« na upravo »Večernika«. 4717,
DVOSOBNE HIŠE
na Tcznu, Studencih. Pobrežju od 30.000. — - Veedružin-ske mariborske hiše od Din. 100.000 naprej- — Razna kmetska in graščinska posestva- — Gostilne, mline, žage, pekarije, trgovine prodaja Posredovalnica Mari-bor. Slovenska ul. 26.	4700
HIŠA
s prav dobro gostilno v Mariboru se z vsem inventarjem poceni proda. Plačilo 80.000 Din v gotovini ostanek knjige ali vknjižba. Dopisi pod »Knjižice« na mpravo »Veternika«-	4719
HIŠA NAPRODAJ
4 sobe, klet, velik vrt, lepa njiva, tudi proti hranilnim knjigam. Pobrežje, Gubčeva ul. 68-______________4720
NOVOZGRADBA
2 stanovanji, 48.000 Din. — Hiša z dobroidočo gostilno, lokalom, vrtom in inventarjem 115-000, samo 50.000 gotovine. — Trgovska hiša z dobro vpeljano trgovino, inventarjem in zalogo, 125.000 Din. — Posestvo. 104 orale, blizu mesta hiša, 4 sobe, 220000 Din. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28.	4721
Službo dobi
stan«, Slovenska 22. Istotam sprejmem abonente. 4705
MAJERJA
in starejšo služkinjo iščem za takoj- Selnica ob Muri 18, Refel.	   4724
V STALNO SLUŽBO
sprejmemo tako! par gospodov z lepim nastopom, veščih tudi nemščine, z dobrim poznanstvom v Mariboru. Po kratki preizkušnji fiksum- Ob širne ponudbe na upravo lista do 20. t. m- pod »Stalna služba«.	4726
Službo išie
PLETILJO SPRETNO NAVIJALKO,
vajeno temu delu in šiviljo sprejmem takoj. Pletarna Tomšičeva 7, vprašati od 1.—2- ure.	4688
MIZARSKEGA UČENCA
sprejmem. Aleksandrova cesta 48.	4690
VEGETARIČNA KUHINJA
(tudi dijetna prehrana) s spe-cijaltto trgovino išče sodelavce, dve samostojni vcditelji-cil Ponudbe pod »Reforma« i£ Informacijski biro »Mar-
GOSPODIČNA
s znanjem slov-, nemšč. ter italijanšč-, izvežbana v strojepisju, slov. stenografiji s pisarniško prakso, išče zaposlitve. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava lista-
4629
DEKLE.
ki zna kuhati in nekaj šivati, išče mesto kjerkoli. Naslov v upravi »Večernika«. 4676
Razno
JOS. T1CHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnnlčno podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16. tel. 27—56, Izpeljuje elektroInstalacUe stanovanjskih hiš, vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-kurečnlh cenah.
POZOR!
Tapetniške izdelke, solidne in po brezkonkureučnih cenah dobite pri Kuharju, Vetrinjska ul. 26-	4586
POZOR!
Pred snegom še mora imeti vsaka hiša streho in žlebove v redu. To preskrbi po konkurenčni ceni najboljše dobro znano kleparstvo Antona Romiha v Mariboru, Slovenska ul- 28, ki se toplo priporoča vsem gg. hišnim posestnikorn-4703
KLEPARSKA IN VODOVOD. NA DELA
Tcakor popravila izvršuje solid no n poceni Franjo Karba, kleparstvo, Trubarjeva ul. 4, telefon 24-24- _______ 4696
”preproge7~
zavese, pregrinjala, flanelaste in vatirane odeje najceneje pri Novaku, Vetrinjska 7, Ko rošk* 8.	4697
GOSTILNA »PRI TURISTU«
Betnavska 39, danes, v soboto in v nedeljo domače krvavice in ieternice. 4712
lokal
LOKAL
za pisarno ali mali obrt oddam. Aleksandrova c. 48. 4689
Pouk
Angleški pouk. Miss Oxley, Krekova ul. 18/11.	4510
Trajnogoreče peči za drva in premog
kakor tudi Štedilnike kupite najceneje v
železnini 10TZ
Jurčičeva ni. 5.
FOSOJILHiCfl K. 1.10. P. 1MBII NlODHi 901
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Ljudska
samopomoč
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7 Poverjeništvo: Ljubljana, Tyrševa 34
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu oktobru 1934
Baumel Adolf, Maribor Twiokel Matilde, Maribor Horvat L u do vik, Maribor Buchmeister Franc, Ruše Mesareč Alojz, Sv. Trojica v Sl. g. Hausmam Alojzija, Mota Fideršek Eliza, Budina Koželj Neža, Sv. Jurij ob j. žel. Šušteršič Neža, Blatno Stuklek Neža, Bo tri črnca Riegersberger Johan, Celje Vrabič Ana, Rogatec Stopinšek Gera, Gerečja vas Opold Katarina, Celje Peitler Johan, Plavč Filipič Lovrenc, Celje Kranjc Matilda, Gornjiigrad Sucher Marija, Celje Čadeiž Ignac, Tržič Špari Marija, Jarenina Glazer Jozefina, Maribor Mlinarič Frančiška, Trbovlje Cestnik Gera, Ormož Radanovič Martin, Sromlje Bricinan Antonija, Pameče Klasinc Jurij, Hotinja vas Zdolšek Roza, Maribor Toplak Peter, G ra j en sak
Terček Franc, Kranj Stadler Marija, Lesično Medvešek Franc, Brezovo Čakš Martin, Šmarje pri Jelšah Hauptman Ignac, Šmartno pri Lit. Še lih Sebastjan, Kamna gora Lesjak Janez, Sv. Vid pri Ptuju Schibefrt Ana, Sv. Lenart, Sl. g. Ferlinc Marija, Dragučova Rojko Mihael, Dobrova Rajšp Jernej, Sp. Breg Veljakovič Anka, Buljkes Kokol Marija, Maribor Maschera Blaž, Maribor Gorenjak Uršula, Celje Grobelšek Jožef, Draža vas Železnik Peter, Maribor Lenič Neža, Črešnjiee Krepek Ferdinand, Vurberk Žurman Tomaž, Kostrivnica Škodič Mihael, Sp. Poljskava Lobnik Janez, Maribor Vovšek Alojzija, Arclin Račičič Ana, Krška vas Kelc Filip, Cirkulane Rošker Jožef, Dobrenje Žokelj Marija, Gorenja vas Zemljič Barbara, Lokavoi
Po vseh umrlih se je takoj izplačala pripadajoča pogrebnina
v skupnem znesku
Din 428.000*-
it84
BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO
Opravilna številka IX 1 3194/34-10
Draibeni oklic
Dne 31. decembra 1934 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Kozjak vi. št. 100 %	Cenilna	vrednost	Din	33.609*80
Vrednost pritikline Din 4.510*—, kar je že všteto v cenilni' vrednost;.
Najmanjši ponudek Din 22.408*28
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. SIL,
dne 25. oktobra 1934.
Opravilna številka IX l 3877/33-13
Draibeni oklic
Dne 22. decembra 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga Gradiška vi. št. 111 Cenilna vrednost Din 258.857*20
Vrednost pritikline Din 1.780*—, kar je že všteto v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek Din 172.571*50
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na | uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.
dne 10. oktobra 1934.
Opravilna številka IX I 3519/34-7
Kožuhovina
Perzianec iiola Din 150*—	Skunks nimni	Din	220-—
Norski lev	„	550-—	Seal elekt.	„	45‘—
Svizec	„	140*—	Karakul	„	450- —
Skunks	„	60*—	Polh	„	3*50
Prekrojenje, krzneni ovratniki, plašči in jopce po najnovejših pariških in^dunafskih modelih. Za strokovno in solidno delo ter točno postrežbo jamči
P. Semko. mojster Maribo
Gosposka ulica 37
r
4609
Čuvajte Jugoslavijo I
Tovarniška zaloga in prodaja:
Firma Andraschitz
Maribor, Vodnikov trs 4.
Draibeni oklic
Dne 31. decembra 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
-	Zemljiška knjiga Studenci vi. št. 137
Cenilna vrednost Din 74.864*—
Najmanjši ponudek Din 37.432*—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 23. oktobra 1934.
Preselitveno naznanilo!
Podpisani vljudno javljam cenj. občinstvu, da sem se preselil s svojo čevljarsko delavnico iz Stolne ulice 2 na Koroško Cesto 8. — Imam v zalogi čevlje lastnega izdelka. Izdelujem čevlje po meri in izvršujem vsa popravila točno in poceni.
Priporoča se cenj. odjemalcem
Rudolf Bobič, Koroška c. 8
Čevljarska delavnica	«
Kranifke klobase
tvrdke K. JARC, LJUBLJANA, kvaliteta kot na Mariborskem tednu, prodajajo sledeče trgovine.
JOSIP ŠINIGOJ, Aleksandrova cesta 18.
TONI 0ŠLAG, Glavni trg 17.
JAŠ & LESJAK, Ulica 10. oktobra 2.
Vsaka klobasa nosi plombo K. JARC, LJUBLJANA
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulite
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
■
Ma/bof/ varna naložba denar/m. ker Jamil za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem In z vso svojo davino moljo — — H r a n 11 n i t a I x v r š u J e vse v denarno stroko spadajoie posle tožno in k u I a n t n o
Spre | e ma	Podružnica:	CELJE
llllllilllllllllillllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllHlIlllllllillltlllilll
iiippiiinp
-C
H	h	11' * 'IIM* III
Izdaja konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelia in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.