SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 gld. 10 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo f kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". j Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr., ; če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Y Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. t VrcdniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izliuja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v sredo 27. maja 1891. Letnils XIX. Okrožnica o delavskem vprašanju. Najnovejša okrožnica Leona XIII. o delavskem vprašanju, katere obseg smo že navedli v poglavitnih točkah in katero pričnemo objavljati v prihodnjem listu, vzbudila je po vsem svetu veliko zanimanje. Težko so jo pričakovali katoliški krogi vzlasti zaradi tega, ker so tudi med katoliškimi socijalogi važna nasprotja gledč rešitve delavskega vprašanja. To nasprotje se je vzlasti očitno pokazalo na socijalnem kongresu v Lutichu. Zastopniki romanskih narodov, vzlasti Francozi, nečejo, da bi pri reševanju delavskega vprašanja tudi vlade posredovale ter državi odrekajo pravico sploh vtikati se v delavske razmere; drugi zastopniki, vzlasti avstrijski in nemški pa so zastopali in zagovarjali nasprotno misel. V tem oziru je vzlasti važna najnovejša okrožnica papeževa, ker skuša spojiti oba navidezno nasprotna nazora, trdeč da ima država pravico in dolžnost sodelovati pri socijalnem delu,toda le v določenem delokrogu. N&dejati se je, da bodo katoličani na podlagi te okrožnice z združenimi močmi delovali za zboljšanje socijalnib razmer in da se na prihodnjem socijalnem kongresu snidejo — jedini. Tudi nasprotniki katoliški so vsprejeli okrožnico z zanimanjem in spoštovanjem, kakor spričujejo liberalni listi. Seveda kapitalističnim nazorom liberalnih Časnikov povsem ne ugaja okrožnica, kajti bogatini neradi slišijo očitanje, kakor je beremo v okrožnici: »Nečastno je in nedostojno ljudi izsesavati v lastno korist in jih le toliko ceniti, kolikor je vredna njih delavska sila . . Krivično je nakladati delavcem več dela, kakor g» premorejo njih moči ali zahtevati od njih del, ki niso primerni njih starosti ali spolu . . . Produkcija in trgovina sta nekak monopol le malo ljudi itd." Takih resnic seveda židovsko - liberalni listi ne marajo poslušati. Zato se skuša otresti »Neue Fr. Presse" velikemu vplivu, ki ga bo gotovo imela okrožnica. Dunajska Židinja se boji za produkcijo in kapital, ki sta sedaj spojena v malo rokah kapitalistov. Veseli jo, da papež zagovarja pravico do zasebnega imetja, a ni ji všeč, da s toliko odločnostjo govori proti krivičnemu kapitalizmu in njega izrod-kom oderuštva in izsesavanja. Zato je našel ta list veliko napako v okrožnici; „die Ansichten des hei-ligen Vaters tragen ein zu weltliches Gepriige"!! Tako pravi »N. Fr. Presse". Seveda ker okrožnica sega globoko v socijalno življenje, ker ne uči le delavcev zatajevati se in posvetno imetje zaničevati, ampak tudi bogatinom kliče v spomin njih dolžnosti, zato seveda je okrožnica preveč — posvetna! Ali ni tudi Židinja preveč — smešna?! Vkljub temu se celo židovski list brezpogojno klanja geniju Leona XIII., odlikujoč ga s krasnim imenom »odkritosrčnega prjatelja delavcev." Vidimo torej, da je katoliška cerkev, ki je izšla iz delavske družine nazareške, tudi še v 19. veku ohranila isti značaj ter da najhujši sovražniki pozdravljajo namestnika Kristusovega z laskavim in vzlasti za nas katolike častnim in dragim imenom, poudarjajoč resnico, da je on odkritosrčen prijatelj delavcev! Otvoritev hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 22. maja. Hrvatski sabor se je sešel dnč 21. maja. Prva sednica je bila precej kratka, kajti priobčevali so se le podneski vladini o potrjenih postavah in pa razne peticije, katere so predane dotičnim odborom. Na početku sedniee spomnil se je predsednik pokojnega kardinala, kateremu je konečno sabor zaklical : »Slava mu !" Sedniee se bodo nadaljevale v ponedeljek. Najvažnejša bode razprava o sklepih regnikolarne deputacije. Ni nobene dvojbe, da bode tudi sabor odobril vse, kar je omenjena deputacija z Madjari sklenila. Opozicija se bode morda vzprotivila, ali še ni gotovo, kajti skoro bode premalo zastopnikov za kak predlog, ako se opoziciji splch ne združite. Odsotnih je namreč pet opozicijonalcev, štirje so bolni, a peti — dr. Frank — je izključen iz sabora na trideset sednic. Poslednji je poslal na predsedništvo sabora temeljito obrazloženo predstavko, da naj ga kot zastopnika narodnega pripusti k tako važnim razpravam, kakor bode ona o zemljiščnej odvezi. Predsednik sabora se na ta spis seveda še ozrl ni, kajti Frank je po sklepu sabora izključen, in dokler ne bode trideset sednic obdržanih, se iA more nobeden za dr. Franka zmeniti. Kakor nalašč se je to zgodilo, da ne more Frank prisostvovati tem razpravam. Njega se je vladna stranka najbolj bala, kajti on jej je znal vselej do živega priti ter v svojih govorih s številkami dokazati, kolika krivica se godi Hrvatom v financijelnem pogledu. Pri tej priložnosti bi bilo še posebno potrebno, da je on prisoten, ker je dr. Brlio še tako slab, da ne bode mogel priti na zborovanje. Gotovo sta omenjena zastopnika najsposobna, dokazati krivico katero bode morala zopet Hrvatska pretrpeti od strani Madjarov, seveda le zaradi malomarnosti in sebičnosti madjaronske stranke. Gotovo je seveda, da tudi omenjena zastopnika ne bi mogla odvrniti nesreče, tudi ko bi bila prisotna, ali svet bi iz njihovih govorov zvedel, kako se postopa v tako važnih vprašanjih na Hrvatskem. Dvojimo, da bi kateri drugi narod v denarnih vprašanjih tako popustiti hotel, kakor ravno Hrvati. In to je še tembolj čudno, ker Hrvatska v vsakem pogledu potrebuje sredstev, da se duševno in gmotno povzdigne. Poglejmo samo, kako hrvatski narod želi, da se odpre čim prej medicinska fakulteta na zagrebškem vseučilišču. Narod sam nabira po krajcarjih za to veliko podjetje ter je do zdaj nabral že lepo svoto, ali za medicinsko fakulteto treba najmanj LISTEK. Fonočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) »A zagotavljam vas, oče, vse je dobro!" »No, le pojdi — mirnejši bodem." Molče mu sledi Peter. Ko stopata v hrib, ozre se oče večkrat. Slednjič zapazi jezdeca, ki po cesti proti Glengariffu v diru jezdi; globoko si oddahne. »Ako bi moj sin vedel, kaj se je zgodilo, bil bi ta mož mrtev", misli si. Počasneje stopata v hrib. »Jez je dobro popravljen", hvali Hadfield, »le vrniva se." »Kdo je bil jezdec, ki je jezdil iz vasi?" vpraša Peter. »Danes je 29. september", odgovori oče. »V istini", pravi mladenič, »že zopet iztirauja 1" „Nihče ni gotov pred njimi." »Saj vem, saj smo še le lansko leto dobili dopis." »In letos enega — sta dva!" de Hadfield. »Ni mogoče!" Molčd mu pod& oče papir. Divji ogenj zablesti v očeh mladeničevih. »Peter", de resno oče, »spominjam te, da si katoličan!" »Do sedaj sem se tega večkrat izpominjal, oče — a bojim se, da bom necega dne, ki ni več dalječ, to pozabil", mrmnl mladi Irec. „A jaz se nadejam, da tega ne bodeš nikdar pozabil", de odločno oče, .tistega dne bi jaz žalosti umrl." Do vasi nista več spregovorila. Ko sta dospela v vas, razširila se je že povsod žalostna novica. Ljudje so v gručah stali po cestah, žene so jokale, možje so preklinjali. Tom in Marija sta čakala Hadfieldovih ter jima izražala globoka svoja sočutja o njih nesreči. Tobija pa je stopal z diplo pod ramo od gruče do gruče, neteč njih sovraštvo do Angličanov, a opozorovaje je k previdnosti. »Cas še ni prišel, a bo, le potrpljenje!" tako je govoril. Čemu čakati?" vprašal je Peter mimogrede. Tobija ga pozorno pogleda in pravi: »čakajmo, da mladi orel vzraste!" Mladenič se je stresel; kri mu je lici zalila; odgovoril mu ni, bližala sta se oče in strijc. »Hvalo ti na tvojej gostoljubnosti", reče diplar in podii Tomu roko, „moj pohod vam ni sreče prinesel in sedaj odhajam." »Že greš?" »Da, v Bantry; imel bi iti v Glengariff — a potem, kar sem tu doživel, nimam niti veselja, ni srca, igrati mladini k plesu." »Nadejam se", d^ Marija svojemu stričniku, »da se bo to poravnalo le s povišanjem najemnine." „Se letošnje ne bodem mogel plačati", odgovori Jurij, kazoč na polje, kjer so podzemljice rumenele, v znamenje njih bolezni. „A", pravi Peter, »če so nas Angličani obsodili k smrti od gladu in bede, zgodi naj se, eno leto prej ali pozneje." Navzoči so preslišali te besede. Tobija Hoppy se poslovi ter odhajaje polglasno poje staro irsko balado. — Pri čudnih glasovih te stare pesni whitboy-ev nastane mej kmeti živahno gibanje; dvi-gaje klobuke s polnim glasom začno peti: Erin go bragh! Erin go bragh! »Hoppy, igraj nam koračnico iz vojne na Boyne-i", kliče siv starček, ki je bil sobojnik kapitana Ročka. »Zaprisegel sem, da jo bodem igral stoprv takrat, ko bo v naših gorah govoril strelni prah", zavrne Tobija, »za spremljevanje te melodije je streljanje najboljše!" »Naprej torej, kdo nas zadržuje na tem!" kliče uajiskrenejši mej njimi. milijon goldinarjev, katerih pa narod, že tako iztro-šen, ne bi mogel dolgo in doJ$o nabrati. Ko bi imeli naši zastopniki le malo srpa za svoj narod, kako hitro bi se dalo to vprašanje rešiti. Da niso popustili Madjarom, dobila bi bila Hrvatska najmanj tri milijone od zem^jtične zaklade, kajti po jasnej postavi prjpada vsa Hrvaiskej, in ne moremo sploh pojmitj, kako nri|e hipoma Madjar do tega, da Hrvatom večji ddl te ziuade odnese. Na kaj" takega so mogli*le sef&nji maUjaronski zastopniki pristati, pravi Hrvat ne bi nikdar kaj takega storil. Hrvatska je tedaj mogla dobiti tri milijone goldinarjev. Z jednim bi si bila utemeljila medieinsko fakulteto, z drugim pa si sezidala novo deželno bolnišnico, kajti sedanja stoji ravno sredi mesta, ter se mora že iz zdravstvenih razlogov premestiti kam venkaj iz mesta. S tretjim milijonom pa bi se imele deloma urediti naše zapuščene reke, za katere Madjari niti najmanj ne poskrbi, čeravno bi morala država prva v tem pogleda kaj storiti. Da se je tedaj vsa svota zemljiščnega zaklada priborila za Hrvatsko, koliko koristi bi to bilo za zapuščeno zemljo? Ali kakor je poznato, dobi Hrvatska samo poldrugi milijon v to ime. In konečno je še vprašanje, kako se bode ta svota izplačevala in v katere svrhe jo bode današnja vlada upotrebila ? Vse to bi morali hrvatski zastopniki na sedanjem saboru dobro premisliti ter v tem pogledu imeti le korist domovine pred očmi. Da bode to opozicija storila, je nedvojbeno; ali večina bode gotovo odobrila vse zaključke naše regnikolame deputacije, in tako bode Hrvatska zopet za nekaj milijonov siromašneja, a oholi Madjar b^de Hrvatom še ošabno oponašal, da jih on vzdržuje. More li biti večje licemerstvo na sveta, nego je le-to ogersko, in morejo li biti podlejši ljudje, nego so neki hrvatski zastopniki, ki trpš brez sramote tako poniževanje? O raznih narodno-gospodarskih predlogih v državnem zboru. (Izviren dopis.) § 9. Dokaz vsposobljenja. Potom vladne naredbe bo določeno, kako imajo obrtniki dokazati vsposobljenje svoje za izvrševanje obrti navedenih v § 1., za katere prosijo. Pri tem mora veljati kot glavno vodilo, da se mora zahtevati od prosilca za koncesijo v izvrševanje v § 1. navedenih stavbenih obrtov, da dokaže, da se je izučil v dotični stroki, da je tudi praktično izurjen; od prosilcev za koncesijo obrtov v § 1. točke 1. 2. 3. 4. in 5. navedenih pa se zahteva, da pred-lože spričevalo o dobro prebitih preskušnjah, iz katerih je presoditi mogoče njihovo zmožnost teoretično in praktično. Oziralo se pa bo pri predpisu o dokazih za vsposobljenje na dotične obrtne šole, katerih spričevala bodo veljala kot dokazilo o vsposobljenju, ali na podlagi katerih spričeval se bo doba praktičnega izvežbanja okrajšala, ali katera spričevala bodo sploh zadostna za oprostitev posebne preskušnje. Š 10. Podelitvena oblast. Koncesije za izvrševanje obrti stavbenih, zidarskih, kamnoseških in tesarskih mojstrov podeluje deželna politična oblast. Koncesije za izvršbo obrti za izdelovanje vodnjakov, kakor tudi za dopaščenje za izvrševanje drugih v § 1. navedenih stavbenih obrtov podeluje obrtna oblast prve instance. § u. Za zidarje, kamnoseke in tesarje, ki so dobili koncesijo po prvem odstavku § 23. obrtnega reda z due 20. decembra 1859. drž. zak. štv. 227., da smejo v svoj delokrog spadajoča dela samostalno izvrševati, imajo veljati sledeča določila: Kamnoseki in tesarji se imajo smatrati kot enakopravni kamnoseškim in tesarskim mojstrom in to v smislu § 4. te postave. Zidarji so enako opravičeni z zidarskimi mojstri. Tudi onim, ki bodo ob času proglašenja te postave v kraju »izvzetim" prištetem naseljeni, ohrani se pravica vsa dela v njih področje spadajoča samostalno izvrševati. Politiška oblast ima tudi pravico onim izmed njih, ki vsposobljenje po predpisani preskušnji ali po kaki izvršeni veliki stavbi dokažejo, podeliti vse pravice stavbenega mojstra. Nasprotno pa imajo veljati omejitve za vse one. ki so na podlagi obrtnega reda iz leta 1859 prejeli kot zidarji, kamnoseki ali tesarji le omejeno koncesijo, tudi po novi postavi. § 12. Oni stavbeni mojstri, ki zlorabijo koncesijo, se imajo kaznovati in sicer za prvi prestopek z ne manj od 200 gld., za ponavljajoče se prestopke s 1000 gld. in z odtegnitvijo obrtne koncesije. Denarni kazenski zneski pripadejo zakladu za-družničnih bolniških blagajnic, ali kjer teh ni, pa ubožnemu zakladu občinskemu. § 13. Osebe, ki, ne da bi bile opravičene za izvrševanje visokih stavb in drugih enakih stavb, izvršujejo taka dela, se imajo kaznovati z 200 do 1000 gld. § 14. Ako ne more kazni v denarjih plačati, kaznuje naj se z zaporom od najmanj 10 dni do 3 mesecev. § 15. Sicer imajo veljati gledč stavbenih obrtov določila obrtnega reda. To osobito velja zaradi splošnih zahtev za izvrševanje koncesijonirane obrti. Obrtniki morajo na njih delarnicah ali na stav-biščih imeti na primernem, lahko vidljivem prostoru razobešeno firmo, na kateri je zaznamovano njihovo ime in obrtni značaj. § 16. Obstoječe koncesije ostanejo v veljavi vzlic v tej postavi v § 11. navedenih določil glede opravi-čenja na podlagi § 23. obrtnega reda z 1. 1859. za koncesijonirane zidarje, kamnoseke in tesarje. § 17. Za pozneje vvrščeoa mesta v one po § 2. izvzete kraje nima razveljavi moči za že {podeljene koncesije. § 18- Opravičenja uradno potrjenih civilnih tehnikov se ta postava ne dotika. Ako pa ti tefiniki izvršujejo visoke stavbe ali tem enake druge stavbe s svojimi obrtnimi pomočniki, imajo se ravnati po 6. in 7. glavnem oddelku obrtnega reda. § 19. Za Dalmacijo imajo še nadalje veljati izjemne določbe. § 20. S proglašenjem te nove postave razveljavljena je ona iz I. 1883. To je torej nov stavbeni obrtni red in sedaj naj ga naši obrtniki dobro pregledajo, naj se posvetujejo in izjavijo se morda v politiškem našem društvu, da bo njih zastopnikom znano, kaj jim v tem predlogu ne ugaja, da bodo skušali v državni zbornici doseči dotične premčmbe. Tu je prilika dana pozitivnemu delu našim obrtnikom. e. Politični pregled. V Ljubljani, 27. maja. lotranj« dežel«. Češka razstava. Celo mladočeški listi pišejo, da je Čehom vsakdo ljub, ki pride ogledat češko razstavo. Povabila so se razposlala tudi v Nemčijo. Prišlo je res več Nemcev in naravno je, da so v razstavi govorili nemški. Nemški listi, in to ne levičarski, poročajo o treh slučajih, da so nekateri češki rogovileži kaj razžaljivo postopali z Nemci, ki so govorili v materinščini, češ, da je v razstavi dovoljeno le češki govoriti. V jednem slučaju se je začela že sodnjiska preiskava. Mi vemo, da po teh posameznih slučajih ne smemo soditi vsega naroda, in da se izgredi prigode povsod, ali vsekako je obžalovati tako nepremišljeno postopanje, ker daje nemškim listom, ki znajo iz muhe narediti slona, povod za črnjenje češkega naroda. V inozemstvu bodo potem dobili napačne pojme o naši notranji politiki in bodo res začeli misliti, da se avstrijskim Nemcem god^ Bog ve kake krivice. Levica je zatajila svoja načela. V bud-getnem odseku je predlagal« Eusin Romančuk, da se osnuje v vzhodni Galiciji jedna gimnazija z ru-sinskim učnim jezikom. Temu predlogu je ugovarjal Poljak Madejski, sklicevajoč se, da se je v juniju 1867 izdal gališki deželni zakon, po katerem ima učni jezik v galiških šolah določevati deželni zbor v sporazumljenju z okrajnim zastopom. Madejski je predlagal, da se naj odsek le izreče za novo gimnazijo, učni jezik bode že določil deželni zbor. Za ta predlog je pa glasovala tudi levica in tako zatajila ustavo iz decembra 1867. leta, o kateri je dosedaj vedno trdila, da je razveljavila vse prejšnje deželne zakone, v kolikor se ne strinjajo ž njo. To argumentacijo, da državno pravo uniči deželno pravo, so levičarji mnogokrat porabljali proti Cehom in (Dale v prilogi.) bo preveč zahteval — da ne bodo naši otroci pri-morani ločiti se." „Pred podobo „Naše Gospe" bodem svečo prižgala, ko bodeš ti tam", pristavlja Marija. »To bi bila nesreča za Zaliko", pravi Tom svoji ženi, „navadila se je Petra kot svojega ženina." »Zato je pa tudi, odkar je brala naznanilo rub-nikovo, izgubila vse veselje, in večkrat sem opazila na njenih očdh, da se je skrivaj jokala." „Brezdvomno bi bilo žalostno za-njo", pravi Tom, „a še žalostnejše za Petra, ker tako sovraži Angličane in bi se slednjič še lehko spozabil." »Da bi ga Bog obvaroval greha!" vzdihne Marija in odpre skrinjo, iz katere vzame denar za svečo. Jan Blumfield, bolj poznat po imenu: gospod Pressmann, je bil od včerajšnjega dne v hotelu „Glengariff". Bila je njegova navada, da je tam ostajal, zato mu je bila izbrana ena najlepših sob. — Soba je bila prostorna; v njej je stala postelja z nebom, zeleno pogruena miza, sredi nje velikanska pisalna priprava; dalje par stolov in obešalnik, na katerega je obesil svojo suknjo, palico in torbi z pištolama. — Prejšnji dan sešel 8e je tu s prijatelji, ter se v njih družbi tako vpijauil, da so ga prinesli v postelj. Navajen je bil tacih „slučajev"; drugi »Ne še, ne še", pristavlja diplar, »čakajte, da nam mladi orel vzraste! Istega dnč bodemo na vrhu Slieve-na-Goil-a obesili zeleno zastavo z liro, — do takrat potrpite! — rekši, naglo izgine iz njih srede. Po njegovem odhodu poleglo se je počasi navdušenje Ircev do cela; na njega mesto vlegla se je zopet žalost, ki jim je težila srce. — Ko se je Zalika vrnila iz mesta, bilo je vse v navadnem tiru. — Štirinajst dni potem bilo bi vse pozabljeno, da ni necega dne učenka, prišedša iz šole, prinesla Juriju Hadfieldu majhen listič. Kmet ni znal brati; rajši pa, nego da bi bil svojemu sinu list kazal, ki je bil od dn^ nemirnejši in molčečji, — napotil se je sam k stričniku. »Bog te obvaruj, Tom! Ali je Marija domii?" „Gospod s teboj! — Nikamor še ni šla, kaj bi jej rad?" »Tu sem dobil sinoči listek, radi katerega vso noč nisem mogel spati — rad bi, da bi ga mi prečitala." »Ali nimaš sina?" »Ta listek je od Pressmanna in bojim se, da bi ne naznanjal hudih novic — saj poznaš Petra!" »V njegovi starosti sem bil jaz ravno tak; ponos ga bode že minol, ko bode svojo merico ne- sreče in bede spil; ena nesreča človeka še ne zmodri." »Dobro jutro, Jurij!" pozdravi Marija, zavita v plašč; »ali greš tudi ti v mesto?" »Ne vem še; prečitaj mi najprvo to!" »Listek?" — začudi se Marija ter pristopi k durmi, da bi bolje videla. .Gospod Blumfield vas bode čakal jutri ob 8. uri v hotelu »Glengariff" v sobi št. 4." »Kaj mi hoče Angličan?" dč Jurij, „skoro, da bi ne šel." »Nasprotno, le pojdi! Brez dvombe bode s teboj govoril o naznanilu", pravi Tom, »ne bilo bi pametno, zamuditi te priložnosti. Gotovo mu je žal, izgubiti najboljšega najemnika — a rad bi te navil še za 1 ali 2 funta (šterlingov)." »Morebiti je res tako", pravi Hadfield, popri-jemši se rešilne nade, kakor potapljanec šibke vejiee. »Gotovo ni druzega", pritrjuje Marija. — »Bom pa šel jutri", d^ Jurij. »Jutri je danes, niti minute ue smeš odlašati, — listek je od včeraj", opominja Tom. »Kako sem nečuven ! Le trenotje me počakaj Marija, greva skupaj!" ' »Tom, reci materi, naj molijo, da Angličan ne Priloga 118. štev. »Slovenca** dn.6 27. maja 1891. Melinit. Fraucoski poslanec Letellier je vprašal v zbornici vojnega ministra, kako je s tem, da je Turpin prodal tajnost meliuita angleški hiši Armstrong. Minister je pojasnil, da melinit Turpiuov ni tak, kakor ga ima fraucoska vojska. Turpin je na svojo izumbo bil vzel privilegij in potem pouudil vojnemu ministerstvu, da prodd tajnost, kako se dela to razstrelivo. Minister Campenon pa ni hotel kupiti tainosti, temveč je le Turpiuu dal izplačati 250.000 frankov, da v desetih mesecih ne izdš, tajnosti Čez deset mesecev je Turpin ministru Boulan-gerju ponudil tajnost ua prodaj, pa je minister ni hotel kupiti, ker ni bilo nobenega jamstva, da je pozneje še drugim ne objavi. Potem se je Turpin začel pogajati z angleško hišo Armstrong. Ko so ga listi jeli napadati, je zopet se obrnil do francoskega vojnega ministra, ali brez vspeha. Pozneje se je pogajal še z Italijo V začetku letošnjega leta je Turpin ovadil hišo Triponnet, iu kakor se je pokazalo, po krivici. V tem je izšla Turpinova knjiga. Zakaj da so Turpina in Tripouneta zaprli, to bode 1 še bolj pojasnilo pravosodje. Turpin je po krivici obdolžil generala Mathieu-ja. Melinit je pa le del 1 narodne obrambe, važnejše je komplicirana naprava 1 bomb, katero izdati bi pa mogel le kak višji topni- | čarski častnik, ali minister je preverjen, da v višjih | vojaških krogih ni izdajalcev. Francija je dandanes ( tako oborožena, da je ne prekosi nobena država, j Francija ima lahko zaupanje v vojsko svojo. S tem 1 odgovorom je stvar za sedaj končana. Boj mej Angleži in Portugalci. Ob reki Pugwe v Afriki bil je boj mej Angleži in Portugalci. Portugalcev je 7 mrtvih, 20 pa ranjenih. Kakor se poroča i z Londona, Portugalci vedno dalje prodirajo ob omenjeni reki in so se bili približali neki angleški utrdbi. Angleški vojaki jeli so streljati nd-nje. Na Portugalskem bode vest o tem boju go tovo vzbudila veliko razburjenost proti Angležem. Taki dogodki tudi uikakor ue pospešujejo sporaz-umljenja mej Angleži in Portugalci. V škodo so pa tudi monarhiji ua Portugalskem, ker razburjenost ljudstva se ne obrača le proti Angliji, temveč tudi proti vladi in kralju, ki ne znata dovolj energično braniti portugalskih pravic. Ljudstvo seveda tega ne pomisli, da republika proti Angliji ue bode nič več opravila. --—- I Izvirni dopisi. | Iz Idrije, 24. maja. (Idrijska bratov-' ščina.) Bralo se je pred kratkim, da namerava visoka vlada vse rudarske bratovščine ') mejsebojno zvezati in jih centralni rudarski bratovščini, ki naj bi se na Dunaju vstanovila, podrediti. Na ta način hoče slabim, komaj vspevajočim bratovščinam pomagati. Da bi pri tem dobro delujoče bratovščine škodo trpele — je jasno; tudi idrijska bratovščina, ki se mora šteti med najbolj čvrste cele monarhije, bi po tej proceduri težko kaj pridobila. Kaj pa je rudarska bratovščina? Rudarska bratovščina je blagajnica, vzrastla iz radovoljuih prispevkov rudarskega plačila. Ta prispevek zamore biti različen. V Idriji plača vsak v bratovščino vpisani rudar od vsacega zasluženega goldinarja, katerega dobi izplačanega pri c. kr. rudniški blagajnici, po tri krajcarje. L. 1890 se je vplačalo v bratovščino 7508 gld. 28 kr. Kake dobrote imajo udje od bratovščine? Smelo smemo trditi, da je le malo bratovščin, ki bi tako j blagodejno delovale, kakor idrijska! Ona skrbi za žive j in mrtve, zdrave in bolne, majhne in velike ude, da, tudi za nedoraslo družino udov. Dobro nam to j kažejo bratovščini štatuti. Oglejmo si v kratkem teh j štatutov najvažnejše točke; jasno nam kažejo, da • bratovščina nima biti mrtev zaklad, ampak, da ima svojo nalogo v podporo potrebnih udov izvrševati. Kako je bratovščina 1. 1890 svojo nalogo izpolnila ? ; I. Kadar se narodi rudarju udu bratovščine . drugo dete, dobi iz bratovščine kot prispevek za mleko, za čas 6 mesecev po 1 gld. 30 kr. na mesec. ' Je li žena rudarja z dvojčkoma oveselila, dobi za oboji deteti po 2 gld. na mesec, in to zopet za čas polovice leta. Ako mati umre, izplača bratovščina očetu-udovcu za dete po 4 gld. na mesec in sicer | zopet za 6 mesecev. V posebnih slučajih dovoli g. rudniški nadsvMnik, da se sme podpora še za tri mesece podaljšati, t. j. 9 mesecev vživati. Svota teh prispevkov za mleko znašala je 1.1890 ( (o tem letu govorimo v vsoj razpravi); 1315 gld. 90 kr. II. Cestokrat se prigodi, da pride rudar, ki se je pri delu poškodoval in si bolezen nakopal, v nesrečo in bolezen. Cesarski rudar, ki se je pri delu poškodoval in si bolezen nakopal, dobi prvih 14 delavnikov iz cesarske blagajnice dve tretjini svojega navadnega plačila. Če v tem času rudar ni okre- val, priskoči mu 15ti delavnik bratovščina na pomoč, in mu izplačuje ves čas njegove bolezni naprej blizo tretjino njegovega zaslužka. Razven tega mu bratovščina preskrbi tudi še postrežbo v lastni bolnišnici in plačuje od zdravnika predpisana zdravila. Vsi ti prispevki v bolezni za zdravila, bolnišuico in nje oskrbovanje znašali so 979 gld. 18 kr. III. Potrebščine, ki jih zahteva uprava bratovščine, davek, plačila različnih organov, ki jih bratovščina ali plačuje ali podpira, dosegli so svoto 1228 gld. 46 kr. IV. Rudarji, ki so 40 let cesariju s) služili, dobivajo svojo skromno pokojnino od cesarske blagajnice, zato pa bvatovščina mnogim izmed njih, enako tudi njih nedoraslim sirotam in vdovam to pokojnino zboljša, razven tega jim bratovščina deli različne miloščine; vsega vkup je izplačala bratovščina za različne pokojnine, podpore in miloščine 3375 gld. 72 kr. V. Po vsakem umrlem rudarju izplača bratovščina njegovim zaostalim 8 gld., razven tega preskrbi bratovščina svojim udom in njih otrokom mrliške truge. Stroški za pogrebe in truge znašali so 418 gld. 13 kr. VI. Raznih drugih stroškov n. pr. podpora za rudniško godbo, obveze za polomljene ude, izvaured-nih stroškov i. t. d. izdala je bratovščina 548 gld. 77 kr. ; vkupna svota: 7866 gld. 16 kr. To je torej delovanje idrijske bratovščine v letu 1890, nič manj nego 7866 gld. 16 kr. je žrtvovala za svoje ude, da si so njeni edino pravi prvotni dohodki, namreč 3 kr. od zasluženega goldinarja, samo svoto 7508 gld. 28 kr, dosegli. Bratovščina imela je sicer tudi veliko drugih dohodkov, n. pr. povrnjenega kapitala z obresti; vsi njeni dohodki dosegli so svoto 12.848 gld. 06 kr. Od kod to, da da zamore bratovščina toliko žrtvovati za svoje ude? To pride od skrbno-modrega gospodarstva, s katerim se vse bratovsko premoženje upravlja, in velicega kapitala, kateri si je bratovščina v teku let po modrem gospodarstvu prihranila. VIL Bratovščina pa pomaga tudi svojim v zadrego prišlim udom s tem, da jim daje denarje na posodo: razven tega vedno raste prvotni njen kapital, s tem, da se vsako leto nekoliko obligacij nakupi. Pretočeno leto preskrbela si je bratovščina privatnih in državnih dolžnih pisem za 5497 gld. 34 kr.; torej znašajo vsi celoletni stroški 13.363 gld. 50 kr. Kdo je ud bratovščine? Ker je vsakemu velika korist, kojo ima posameznik kakor tudi njegova družina od bratovščine, očita, si pač lahko mislimo, da si vsak delavec potrudi njen ud postati. Udje bratovščine so vsi cesarski stalno nastavljeni rudarji v širjem pomenu besede t. j. delavci v jami in pri žgalnici, kakor tudi delavci po cesarskih gozdih, razven teh tudi nekateri še ne stalni delavci ; število vseh vkup je nekaj nad 1000. Skupni računi nam kažejo jako ugodno denarno stanje bratovščine. Vsega premoženja, po odbitih 7866 gld. 16 kr., katere je lani bratovščina v prid svojih udov porabila, je torej bilo 1. januvarija 1890: Gotovine je koncem leta 1890 1910 gld. 75 kr., državnih dolžnih pisem 83.750 gld., privatnih dolžnih pisem 14 709 gld. 69 kr., predplačil 4739 gld. 68 kr.; skupno premoženje 105.110 gld. 12 kr. Predplačila daje bratovščina svojim udom za nakup živila in drugih potrebščin. Ta predplačila se sicer hitro povračujejo, vendar jih je bilo počet-kom leta še toliko neporavnanih. Koliko časa že obstoji bratovščina? Ne v4 se čisto gotovo; blizo do kakih 120 let. Skoraj gotovo je, da je bila idrijska bratovščina sestavljena že za časa cesarice Marije Terezije; v teku teh let nabrala se je lepa denarna svota! Iz malih krajcarjev, toliko tisočev I Idrijska bratovščina je pač prelep dokaz, da se iz malega početka da narediti veličastna stavba Bratovščina je v vrlo dobrih rokah, možje blagajni-čarji se trudijo za vsestranski prospeh bratovščine. Bog blagoslovi tudi še v prihodnje njih trudapolno delovanje I Od Metlike, 23. maja. (Nova i i n a j d b a.) Po opravkih sem hodil danes zjutraj, — krasnega meseca maja, od katerega imajo tudi požrešni hrošči svoje nemško ime — in imel sem v roki instrument, ki ga rabim za palico, zoper dež in za solnoe in tedaj še sanjal nisem, da se bo to orodje (ali orotje?) nemškim konservativcem, ali sedaj so pa Poljakom na ljubo odrekli se temu načelu in pokazali, kako je ž njih tolikanj naglašano ustavovernostjo. V nanj« «ir«avn. Iztiranje kraljice Natalije. Preiskava je bajč pokazala, da so mej izgredniki v Belemgradu ob iztiranja kraljice Natalije bili tudi nekateri radi-kalci, mej drugimi tudi jeden svak ministra narodnega gospodarstva. Vladna glasila to skušajo utajiti in se bode zaradi tega najbrž vsa stvar potlačila brez vsake dalnje preiskave. Nam se to ne zdi čudno, kajti do zadnjega je bila kraljica jako priljubljena v radikalnih krogih. Radikalci bili so gotovo jedina stranka v Srbiji, ki je gojila odkritosrčne simpatije za kraljico. Radikalna vlada je nikakor ni posebno rada iztirala, a je bila prisiljena, ko je kraljica vedno bolj se mešala v politične zadeve in se je bilo že bati za javni mir. Da je pa kraljica lepo mirno živela v Belemgradu, bi vsa prizadevanja kralja Milana bila zaman, da bi jo iz-tirali,. radikalci bi mu že bili dali primeren odgovor. Poljaki v Rusiji, Ruska vlada hoče z večjo energijo porusovati Poljake, hkratu seveda jih prevračati v pravoslavje, kajti po ruskih pojmih ni nikdo pravi Rus, da celo pravi Slovan ne, če ni pravoslaven. Dosedaj so ruski Poljaki pošiljali svoje sinove v Galicijo na srednje in velike šole, da se izobrazijo popolnoma v poljskem jeziku in v poljskem duhu, ali sedaj hoče Rusija preprečiti to s tem, da mladoletnim Poljakom ne bodo dajali potnih listov. Poljski plemenitniki ne bodo odslej smeli drugače posluževati se plemskega naslova, da jim ga bode potrdil senat v Peterburgu. Poljakom se bode za-branilo delati in prodajati orožje. Cenzurno oblastvo pa je dobilo ukaz, da strožje postopa s poljskimi listi. Vse te naredbe merijo na to, da se popolnoma zatre narod poljski, z njim pa tudi vera katoliška v zapadnih krajih Rusije. Vedeti treba, da po ruskih zakonih na javnih mestih niti poljski govoriti ni dovoljeno in za več milijonov Poljakov v Rusiji ni ni-jedne poljske srednje šole. Rusija in Jdpan. Japanska vlada je nameravala v Peterburg odposlati odposlanstvo s knezom Arisuhavo na čelu, da izreče carju svoje obžalovanje zaradi napada na carjeviča. Car je pa ukazal ja-panski vladi naznaniti, da je že zadovoljen z dosedanjimi izjavami obžalovanja in simpatij japanskega vladarja, vlade in naroda, da torej ni treba odpošiljati odposlanstva. S tem je vsa stvar poravnana in napad oe bode imel nobenih daljših posledic. Ker je napadovalec že umrl, ne bode tudi nobene sodniške preiskave in se torej tndi za gotovo nikdar izvedelo ne bode, je li povod napadu bil političen ali ne. Slavjansko Blagotvoriteljno ObSdestvo v Peterburgu je imelo svoj občni zbor. General Kirijev se je pri tej priliki izjavil, da je program elovanofilske stranke: pravoslavje, samovladarstvo iu narodnost. Gotovo je pomenljivo, da je narodnost še le na poslednjem mestu. Pravoslavje je pa glavna stv^r. Zaradi tega je lahko umljivo, zakaj da se mi za ruske slovanofile ogrevati ne moremo. Mi pa Rusom nikakor ne zamerimo, da tako čislajo svojo vero, a le čudimo se našim obožavateljem Rusije, kateri tako radi trdijo, da vera nema s politiko ni-Sesa opraviti. Učili bi se torej marsikaj lahko od svojih ruskih prijateljev. Morda jih pa vera le zato tako bode, ker je slovenski narod katolišk, ne pa pravoslaven. V tem slučaju se pa nam čudno dozdeva, da semtertja vendar zagotavljajo, da so katoliki. dad ni občutil drozega, nego da mn je glava težka. Zato si jo je izpiral, zavil Bi jo v rudečo ruto ter naslonil se v naslanjač. V tem trenotjn zartnči rujavkasto-sivi hrt, ki je ležal poleg postelje. »Tiho Black I" veli Angličan, iz žepa pa potegne uro. Pes se vleže nazaj, a oči njegove so nemirne. Na stopnicah se čujejo težki koraki; v tre-notju nekdo potrka. »NotH!" veli Pressmann. Mož visoka (rasti — v cokljah — vstopi — Jan Blumfield ga m4ri z očmi. .Vaš« milost — mi je nkazala priti tu sem", govori Jurij resno. »Kdo si?" »Jurij Hadfield, ponižen sluga, najemnik posestva f kraju Maliborj." Pressmann pogladi si brado iu mimogrede pogleda 9 svoj eapisnlk. »Ti imaš sin«, kaj?" »Dva, in tri hčere, od katerih je jedna, Bog jo vtemi..." »Dvajsetletnega sina imaš po imenu Peter?" »Da, milost!" »Zloben in ošaben človek, ki svojih revolucijo-narskih nazorov ne more prikrivati." »Za Boga v nebesih 1 Peter je dober mladenič, ne gre v gostilo«, ne . . »Nepotrebno je lagati!" (Dalje sl E-o V) o Jako bogato izber v finem lesenem blagu, rezbarijah, okvirih za fotografije in slike in sprehodnih, gorskih in potniških palicah, nadalje v košarah in otrodjih vozičkih priporoča najceneje prodajališče (10-4) I. kočevska hišna industrija v Ljubljani, Šelenburgove ulice štčv. 4. v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4, v Mayerjevi hiši, ^ A se zahvaljuje prečast. duhovščini in si. občinstvu za L^J (fj doslej mu izkazano naklonjenost ter se priporoča i v [■] l^i bodoče za vsakovrstno izdelovanje r^l fcj podobarskih in pozlatarskih del, M L^J kot: prenovljenja altarjev, tabernakeljnov, A .tt leo, kritnih kamnov in podob. Prenovlja vsake [k r^i vrste okvire, križeva pota, sv. razpela, sveč- Kjl nike itd. Tudi na novo izgotavlja vsa ta dela v fjr vsakem slogu prav okusno in trpežno. 'M] V zalogi ima sv. razpela od 4" do 3', na križu in rkgi l Ut4Arf M«A/«n n ftlrtin 1A %vk in Uma*. a Ia m amIa m «1! k." J brez njega, s stojalom in brez stojala, pozlačena sli-(i kana in iz trdega lesa. Kristusi so do 2 čevlja po i w f|1 2 palca narazen, 4, 6, 8, 10, 12 palcev itd. — Cofi 'fj r----- ----------' ' ' . ' — i------ --------~--- > ^ za svetilnice za spodaj in zgoraj dobe se od 80 kr. ^ jlj do 8 gld., krogle za vrvi pri svetilnicah in sveč- [• fjji nikih, palioe za okvire (Goldleisten), slike itd. rj^ " ii Vsako delo izgotovi zanesljivo, dobro in kar mogoče K ' 9 po nizki ceni. (6-3) Po o. kr. priv. občni zavarovalnioi v Trstu ustanovljena Ogrska akcijska zavarovalnica za zavarovanja proti škodam po toči in za pozavarovanja v Budimpešti prevzema zavarovanja proti škodam po toči po trdno določenih premijah brez doplačilnih zavez po dovršeni škodi. Vplačanega je 1 milijon goldinarjev a. v. Škode se hitro in popolnoma izplačajo. — Zavarovalnino je še le po žetvi, t. je 30. septembra, in sicer na menjico plačati. — Posestnikom, kateri so bili lansko leto pri tej družbi zavarovani, in niso nobene škode naznanili, dovoli družba, ako letos zopet pridelke pri njej zavarujejo, 10% odpusta od lanske premije. F. n. članom o. kr. kmetijske družbe kranjske se zniža zavarovalnina za 5 > od normalne premije. Natančneja pojasnila daje glavni zastop v Ljubljani za Kranjsko v Gradišči št. 4, v vseh drugih krajih pa okrajni in lokalni zastopniki. ~ (11—3) navadne vrste nejše iz zanes-blaga v največi po čudovito dobro poznata in najelegant-ljivo dobrega izberi priporoča nizkej ceni tvrdka 10-9) i K m Mestni trg V Ljubljani Mestni trg IS. Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačanja solnčnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila sprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju. SW Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago. Obliž za k ii r j a o 6 e s a. Najboljše sredstvo, da se odpravijo kurja očesa iu trda koža. Bolečina kmalu mine in čez nekoliko dnij se kurje oko odstrani. Škatljica 40 kr. Edino pravo le pri Univerzalni hranilni prašek. 3Veol>hoo o bodo vsled dovoljenja visoke c. kr. deželne vlade vsako leto 1. dne 17. marca, 2. v ponedeljek po sv. Rešnjem telesu, 3. dne 9. avgusta, 4. v četrtek po Rožnovenčni nedelji. Prvi letošnji semenj bode v ponedeljek po sv. Rešnjem telesu, t. j. dne 1. junija. (3-3) K obilni udeležbi vabi Občinsko oskrbništvo. Za osnovo glavnice posebno pripravna 41 -|0«^~avstrlisue Ksretojetmljkreditnebanie terjatvami i» vlll" h'i; ™,, ..Miaariev 1 niča atinh m.liiono. a davkov jrjt Obreati teh laat.va.b pia.m >• »• u„d„en. st«.«-iBsrfflr" ' « WIEH-.mercur 2. Št. 8626. Razglas. (3-2) Andr. Druškovič. fr •govec z železnino, Mestni tr