Poštnina platana a gotovini Spedizione U> abbonamenl, postal* r m Prezzo • Gena Ur 0.50 Štev. 277 V Ljubljani, v četrtek, 3. decembra 1042-XXI Leto VIL Izključna pooblaščenba ca oglaševanje Italijanskega (n tujega izvora- Ooione PubbUcitš ltaliaua S. A. Milana Oredolštvo Id oprava; Kopitarjeva 6, Ljubljana Redazjoue AmmtnistrazJonei Kopitarjeva & Lublana § Joncesslonaria osel ušiva per la pubblicltž dU provintenza italiana ed eeter&i Uniona PubbliciU Italiana & A. Milana Zgodovinski Ducejev govor v Zbornici Fašijev Danes se razviia strahotna borba med dvema svetovoma Nalosa v tej uri je samo ena: boriti se, boriti se do končne zmage!" Italijansko vojno poročilo Italijansko uradno vojno poročilo št. 921 pravi: V C i r e n a j k i močno topniško delovanje na zbrane sovražne sile. Ponovni spopadi oklepnih motoriziranih oddelkov v tuniški pokrajini so se gladko končali ugodno za osne sile, ki so odbijale nasprotnika, pridobile novo ozemlje in zajele nekaj desetin ujetnikov. Italijanska in nemška bojna letala so tudi z vidnimi uspehi napadla letališča, cestna križišča in zbirališča avtomobilskih vozil na bojišču v C i -renajki in v Tunisu. Italijanske letalske skupine so bombardirale pristaniške naprave v Boni in A1 ž i r j u ter so zadele in zažgale zasidrane ladje; v naslednjih dvobojih z angleškimi lovci je bilo zbitih pet letal vrste »Spitfire«. V teka včerajšnjega dneva so nemški in italijanski lovski letalci zbili še deset drugih nasprotnih letal, dočim so bila štiri nadaljnja sestreljena pri napadih na G e I o in C o -m > s o. Trije italijanski stroji se niso vrnilL Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 3. dec. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Pri sunku nemških čet severno od T e r e k a so bili Sovjeti vrženi nazaj in privedenih je bilo več sto ujetnikov. Msd Volgo in Donom so Sovjeti zaradi hudih izgub včeraj izvedli samo šibkejše napade. Napadi v velikem kolenu Dona so bili s protinapadi. zavrnjeni. — Protii močnejšim sovjetskiim skupinam ob srednjem toku Dona so bili poslani v borbo močni oddelki nemških in italijanskih bojnih letal. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča in na področju Ilmenskega jezera so nadalje v teku ogorčene borbe. Sovjeti so pri teh brezuspešnih napadih doživeli spet visoke krvave izgube in izgubili 25 oklepnih vozil. Letalske sile so obstreljevale sovjetsko pehoto in oklepne sile. kakor tudi topniške postojanke in ceste za dovoz, 22 oklepnih voz je bilo v polno zadetih z bombami. Letalstvo je prizadejalo angleškim četam v zapadni C i r e n a j k i znatne materialne izgube. V Tunisu so nemške in italijanske čete prešle v protinapad in vrgle nasprotnika iz več krajev. Privedenih je bilo večje število ujetnikov. Oddelki sovražnih padalcev so bili razkropljeni in uničenih je bilo 9 oklepnih voz. Nemški lovci so setrelili podnevi brez lastnih izgub 8 angleških lovcev. Nad morjem okrog Anglije in nad zasedenim zapadnim ozemljem so naši lovci sestrelili 7 letal. Vsa nemška letala so se vrnila. Rim, 2. decembra. Duce je govoril danes zjutraj na plenarnem zborovanju zakonodajnih komisij zbornice fašijev in korporacij. Vsi narodni svetniki so bili oblečeni v fašistično uniformo, tribuna za senatorje je bila napolnjena. Ko se je zborovanje otvorilo, je predsednik Dino Grandi sporočil o dovoljenih dopustih tistim svetnikom, ki so jih bili zaprosili. Ob 11 je Duce vstopil v dvorano pozdravljen s toplimi vzkliki. Tajnik PNF jo odredil pozdrav Duceju in ob ponovnem vzklikanju je Duce začel govoriti. Duce govori Duce, ki je imel pred seboj samo nekoliko zapiskov, je govoril takole: »Vi dobro veste tovariši, kako zoprno mi je govoriti tudi v časih, ki se običajno imenujejo mirni ali normalni časi. To zavisi od mojega prepričanja, ki je tako, da se človek na sto primerov v 75. kesa, da je govoril in samo v 25 primerih, da je molčal. V drugi vrsti je moje prepričanje, da je v vojnem času, ko govori s svojim mogočnim glasom top bolje, če se manj govori. V vsakem primeru je ireba govoriti o zaključkih in le redko o tem, kar bo v bodoče. To moje prepričanje je še ojačeno spričo vojne, ki je sedaj zavzela obseg, ki ga lahko imenujemo kozmičnega. Tako je univerzalen, da vojna vedno prehiteva besede, vojna, ki se je ogromno razširila po svetovnem prostoru, ter se tako seveda tudi v razmerju podaljša časovuo. V zadovoljstvo mi je, da me italijanski narod ni zahteval prevečkrat na govorniški oder, kajti italijanski narod, ki je gotovo eden izmed najinteligentnejših na svetu, če ne liajinteligentnejši. nima potrebe po preveč propagandističnih čenčah, zlasti po propagandi, ki ne bi bila izredno inteligentna. Vendar po 18 mesecih molka smo sedaj stopili v 30. mesec vojne. Imam bežen vtis, da si dober del italijanskega naroda zopet želi čuti moj glas. Moj današnji govor tedaj ne bo govor, pač pa bolj politično vojaško poročilo, bolj vojaško kakor politično. To bo govor podatkov številk in dejstev, z drugimi besedami obračun prvih 30 mesecev vojne. To ni govor, ki sem si ga obetal imeti ob 20 obletnici. Na drugi strani se je 20 letnica proslavila na najboljši izmed načinov, ko je za vse tudi za pozabljivce in ljudi slabega spomina, obnovila vse, kar je režim napravil v teku 20 let udejstvovanja. To je ogromno delo, ki bo zapustilo neuničljive sledove za vse veke v italijanski zgodovini. 20 letnico smo praznovali s proslulo amnestijo, ki je odprla vrata zaporov okrog petdeset tisoč ljudem in ki je osvobodila konfinacije tudi tako imenovane politične kaznjence, kar je vsekakor dokaz sile režima. Končno smo jo praznovali z vsem kompleksom socialnih ukrepov, ki bi v drugačnih časih dvignili val visokega navdušenja, kajti v tem pogledu smo mi dejansko pred vsemi drugimi izjavami brez izjeme. Glavni dogodki teh osemnajstih mesecev, ki so potekli od 1. junija 1941 do danes, so sledeči: vojna proti Rusiji, vojna intervencija Japonske, izkrcanje Angloameriča-nov v severni Afriki. Vojna sila Rusije zame ui pomenila presenečenja, razen če so ne omejim na stališče, ki bi ga imenoval kvalitativnega. Leta 1933 ali 1934 je italijanski glavni stan prejel s strani ruskega glavnega stana povabilo, naj bi poslal komisijo, da bi prisostvovala manevrom rdeče armade, ki so se vršili v okolici Moskve Porabil sem to priliko, da sem poslal komisijo, ki ji je predsedoval general Francesco Saverio Gra-zioli, mož neoporečne poklicne izšolanosti in ostrega opazovalnega duha. Ko so je vrnil, mi je podal zelo podrobno poročilo, ki sem ga prečital z največjo pozornostjo in ki me je prepričalo, da se na vzhodu dogaja nekaj novega in da je bila rdeča vojska sedaj nekaj povsem drugega, nego tiste čete, pobrane na slepo, ki so se dale leta 1920 pod varšavskimi' zidovi premagati od nič manj na slepo zbranih poljskih in francoskih čet. Kako leto pozneje me je kinematografski prikaz, ki sem ga dal ponovno predvajati počasneje, da bi ga mogel bolje proučiti, prikaz neke boljše-viške parade na kremeljskem trgu v Moskvi, prepričal. da se je na vzhodu končno izoblikovala mogočna čisto militaristična država, ki se je odpovedala mednarodni revolueiji, s poedinimi nacionalnim-' revolucijami, a je hotela razširiti revolucijo po celini in po vsem svetu s pomočjo svo- jih bajonetov. Bilo je tedaj po mojem mnenju potrebno, da si Os zagotovi hrbet, in moje globoko prepričanje je, da je bila ta doba izbrana z jasno razsodnostjo. Če bi se bila stvar še nekoliko zavlekla, bi se bili dogodki lahko čisto drugače razvili. Mi smo tako objektivni, da priznamo, da se je ruski vojak bojeval dobro, toda bolje se je bojeval nemški vojak, ki je potolkel ruskega. Zmaga nad boljševiki ne more izostati Treba je priznati, da samo vojski, kakor sta nemška in italijanska CSIR (italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji), ki se imenuje danes ARMIR (italijanska vojska v Rusiji) bili kos preizkušnji zime, kateri ni bilo primero v dobi 140 let. Danes je Rusija izgubila svoja najrodovitnejša ozemlja, najbogatejša na surovinah, izgubila je od osemdeset do devetdeset milijonov prebivalcev. Pridobitev tega ozemlja nam omogoča gledati v bodočnosti s stališča surovin in s stališča prehrane z večjim zaupanjem. Lahko zatrdim, da je bila an-gloameriška pomoč do tega trenutka zelo neznatna. Simpatično je, da Rusi niso nikoli želeli, da bi po njihovih tleh teptal ameriški ali angleški vojak. Mislim, da tu ni treba preiskovati skrivnosti tako imenovane ruske slovanske, orientalske ali kakršne koli si bodi psihologije. Ni niti najmanjšega dvoma po mojem, da se bo v tej orjaški igri, ki mora ustvariti Novo Evropo in ustaliti meje med Evropo in Azijo, odločilna in končno veljavna zmaga nasmejala orožju Osi. Amerika je hotela vojno, toda Japonska nam je porok zmage ( Ce je kak človek na svetu ki je satansko hotel vojho, tedaj je ta človek predsednik Zedinjenih držav Amerike., Izzivanja ki nam jih je metal, ukrepi, ki jih je povzel proti nam, delo njegove propagande. vse to dokazuje, da ta človek, ki je tudi dal 6večano obljubo ameriškim materam, da njihovi 6inovi ne bodo nikoli šli umirat preko meja Zedinjenih držav, ta človek je namenoma hotel vojno. Seveda Japonska ni mogla čakati, da bi Zedinjene države prve začele streljati. To bi bilo viteštvo starih Časov, ki morda nikoli ni obsteialo in tako je Japonska storila prav, da ni čakala zadnjega trenutka, ter je prizadela oholim Američanom oni 6trašni poraz, ki danes 6ame Američane sili k dnevu žalosti in molka. Tako je vstop Japonske v vojno na strani troj- i nega pakta absolutno ]amstvo za Zmago, kajti Ja- j ponska je nedosegljiva in nepremagljiva. Ves an- i prleški položaj na Daljnem vzhodu se je zrušil, ka- '■ kor hišica iz kart. Tako se je zgodil nenavaden slučaj v zgodovini, da je Japonska v malo mesecih iz siromašne države, kakor smo mi, postala če ne prva po bogastvu med državami sveta, pa gotovo med prvimi, torej moramo priznati, da je to pravično in da je to nagrada za njeno vrlino. Tako se je Japonska obogatela na surovinah, za katere 60 osiromašeli naši neprijatelji, in ne mine dan, da bi ameriški pono6 ne bil zadet, ne bil zdrobljen. Kje so danes ameriški preroki, ki 60 mislili na likvidacijo Japonske v treh tednih ali kvečjemu v treh mesecih? Očividno niso vedeli ničesar o vojaški sili Japonske in razen te^a o njenem moralnem ustroju, radi katerega v tej deželi Cesar ni le avtoriteta, ampak digniteta božanstva in katerega vojaki, padli v boju. postanejo bogovi. Je v resnici težko premagati narod, ki ima v sebi moralne rezerve take vrste. »Slavno« izkrcanje Amerikancev — s sodelovanjem Francozov Tretji dogodek: izkrcanje Angloamerifanov v Severni Afriki, ali »tragikomedija* pričakovanja. V resnici v življenju ni vedno prednost videti preko griča; toda tudi to se je dalo lahko predvidevati. Informacij ni nedo6tajalo. Tiho soglasje med ameriškimi častniki v' civilu in francoskimi častniki v uniformi je bilo očitno Vsi v Franciji so bili pristaši čakanja, to je vsi so stali in morda še stoje in morda bolj ko prej pri oknu. Izkrcanje ni bilo nič slavnega, ker ae je izvršilo ob sokrivdi napadencev. Nikoli nisem dal nikake važnosti častnim besedam, premnogim častnim besedam, ki 60 bile izmenjane. Naposled pa, ko so stvari došle do svojega epiloga z izkrcanjem dne 8. novembra, sem obvestil Berlin, da je neizogiben, potreben in takojšen ukrep, zasedba vse Francije s Korziko vred. Fiihrer in jaz 6va hotela še enkrat verjeti tej tolikokrat dani častni besedi, namreč častni besedi admirala, ki je poveljeval brodovju v Toulonu. Hotela 6va verjeti. V izvestnem trenutku so bili dokazi, da se misli na pobeg brodovja in na združenje z britanskim brodovjem, ki se je pač dvakrat približalo med Baleari in med Sardinijo, tako očitno, da tudi v tem primeru ni bilo izgubljati niti minute časa. Treba je bilo zasesti Toulon in odstraniti nevarnost. To se je tudi napravilo. Anglosaška propaganda olepšuje z neresničnimi podrobnostmi to epizodo. Nič junaškega ni bilo na francoski strani, kajti mrtvih so našteli dva, ranjencev pa sedemnajst. Razorožitev vojnih odredov ter letalstva se je izvršila v popolnem redu. lahko se reče ob popolni moralni neudeleženosti V6ega francoskega naroda. Navedbe italijanskih uradnih poročil so gola resnica Vzporedno z obnovitvijo ofenzive na fronti pri Alameinu — bila jo to edina zmaga, ki jo je doslej Velika Britanija lahko zabeležila - so se začela bombardiranja italijanskih me6t. Glede tega bombardiranja bom sedaj dal točne številke, (zanje odgovarjata podtajnik za notranje zadeve za točno6t števila padlih, minister javnih del za točnost povzročene škode). Navajam te številke, da dokažem, da so bile nekatere vesti, ki so se širile, pretirane, in da dokažem, da 60 Angleži predvsem bombardirali civilne četrti naših mest. V Milanu je porušenih trideset hiš, težko poškodovanih štiristo enajst, lahko poškodovanih ti6oč devet sto tri in sedemdeset, 6kupno zadetih hiš dva tisoč štiri sto štirinajst. V Turinu popolnoma porušenih hiš 6to ena in štirideset, težko poškodovanih osem sto štiri in sedemdeset, lahko poškodovanih dva tisoč, 6to pet in devetdeset, vseh zadetih hiš tri tisoč devet sto trideset. V Savoni popolnoma porušenih šest hiš, težko poškodovanih štiri in štirideset, lahko poškodovanih devet sto sedemdeset, skupaj zadetih hiš tisoč dvajset. V Genovi popolnoma razrušenih hiš sto 6edetn in osemdeset v središču mesta in dve sto tri v celi občini. Težko poškodo"amF v središču tisoč šest v celi občini tisoč devet in štirideset. Lahko poškodovanih hiš pa štiri tisoč p>et sto devet in šestdeset v središču in štiri tisoč osem 6to devet in šestdeset v celi občini Vsega pet tisoč sedemsto dovain6edemde6et hiš v središču m šest tisoč sto enajst v celi občini Odločil' smo se, da ostanejo popolnoma porušene hiše v takem stanju do konca vojne. Druge bolj ali manj težko poškodovane bodo obnovljene in popravljene Celotno število mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov in obstreljevanja z morja p>o sovražniku oč začetka vojne do 30. novembra 1942-XXI. znaša tiso osem sto šest in osemdeset mrtvih in tri tiso tri sto dva in trideset ranjenih, od katerih odpade osem 6to osem in trideset mrtvih in devet sto štiridese' ranjenih na razdobje od 23. oktobra do danes. V teh osem sto osemdeset mrtvih so zapojtadeni tud' oni iz tako imenovane galerije delle Grazie v Genovi. To vam dokazuje še enkrat, da mi spoštujemo resnico. Mi prepuščamo Američanom in Angležem čašenje laži. Imamo pravico zahtevati, da naj nobeden Italijan ne dvomi niti najtnap: o tem, da je vse, kar pravijo naša uradna poročila, popolna resnica. Mi smo edina država v vojni ki objavlja poimenske spise svojih izgub in to delamo iz dveh razlogov: da dokažemo, da so to izgubi niti ena več, niti ena manj in da rešimo iz nepoznanja te sinove Italije, ki umirajo v boju. Pregled vojaških izgub in uspehi mornarice in letalstva Padlih vseh Italijanskih Oboroženih Sil je v prvih tridesetih mesecih vojne štirideseltisočdve-stodevetnajst, od katerih odpada ua vojsko šest-intridesettisočšeststodevetnajst, na mornarico dva-tisočoseminšestdeset, na letalstvo tisočštiristodvain-dvajset. Ranjencev je: v vojski osemdesettisočse-demstopetinštirideset, v mornarici tritisočpetsto-devetindevedeset, v letalstvu tisočšestodvajset. — Ujetnikov je dvestodvaintridesettisočsedemstoosem-iusedemdeset, od teh jih odpada na vojsko dve-stopetnajsttisočpetstodvanajst, na mornarico dva-najsttisočdvestoštiriinosemdeset, na letalstvo pet-tisočdevetstodvainosemdeset. Pogrešancev je skupno sedemintridesettisoč sedemstotrinajst, od teh petindvajsettisočdevetstotriindvajset v vojski, de-sottisočtristodevetdeset v mornarici in dvatisoč pri letalstvo. Kadar govorimo o pngrešancih, koleba nase čustvovanje med strahom in nado. Po pre- tekli izvestnega časa je treba priznali, da se bodo morali smatrati ti pogrešanci kot padli. V teku tega časovnega razdobja znaša po podatkih statističnega operativnega urada Superma-rine sovražno trgovsko brodovje, ki ga je potopila Kraljeva mornarica, do stosedeminšestdesel enot v skupni tonaži cnmilljondvestopetnajsttisoč-osemstoenaindvajset ton. Sovražno vojno ladjevje, KTga je potopila Kr. mornarica zuaša do »toštfri-deset enot, skupno tristotrintridesettisnčdevetsto-oseminšestdeset ton. Sovražnik je (»otopil stodva-inšestdeset naših vojnih ladij v skupnem iznosu dvestosedemindvajsettisočstodvaiuosemdeset. To vse smo javili v naših uradnih poročilih. Toda k potopitvam, ki jih je izvršila Kraljeva mornarica je treba dodati one, ki jih je izvršilo Kraljevo letalstvo. Kraljevo letalstvo je potopilo dvainšestdeset vojnih ladij raznega tipa, med temi dvajset križark in osemnajst lovcev ter stosedeinnajst trgovskih ladij, skupno osemstodvainosenulescttisoč-tristotrideset ton. Kar se tiče sovražnega letalstva so podatki tile: gotovo zbitih letal (mi smo skrajno previdni, preden pravimo, da je letalo zbito, često zahtevam fotografijo) je tisofosemslo. verjetno zbitih pa sedemstotrinajst; na tleh gotovo uničenih tristbtriindevetdeset, verjetno uničenih stodevetdeset. • Vojni ujetniki, ki so v naših rokah predstavljajo tele številke: Angležev je v Italiji: generalov enaindvajset, častnikov raznih činov dvntisočtristo-šestinsedemdeset, podčastnikov in vojakov dvain-tridesettisočsedemstosedeminštirideset. Drugi so na potu, tako da bo znašalo celotno število: euain-dvajset goneralov. dvatisočštiristodvannjst častnikov raznega čina, devetiiitridesettisočdevetinosem-deset podčastnikov in vojakov. Vsi ti so pravi Angleži, rojeni v Združeni kraljevini. Nato pridejb vse ostale narodnosti, tako da prihajamo do naslednjih končnih številk: generalov devetindvajset, častnikov razijega čina štiritisočtristo. podčastnikov in vojakov devetinšestdesettisočstosedeminšestde-set. S temi ujetniki ravnamo po pravilih mednarodnega prava. Divjaško ravnanje z italijanskimi ujetniki Ali to lahko rečemo tudi za naše ujetnike v sovražnih rokah? Boli me, ko moram povzročiti kako razočaranje v družinah onih, ki imajo sinove v ujetništvu. Toda resnico je treba povedati. In resnica je ta. da razen v nekaterih področjih ravnajo Angleži i italijanskimi ujetniki skoraj povsod nečloveško. Evo najnovejšega pisma: Danes sem prejel pismo od svojega očeta, ki mi pravi, da so vašega sina ujeli Angleži, Vaš dragi sin Je bil težko ranjen na nogi in ni mogel hoditi. Nek angleški vojak ga je ustrelil v glavo in ga ubil Tovariši so mu priredili časten pogreb. Stvar je zelo žalostna: poznal sem vašega siua, bil je vrl mladenič. Nas je 1200 v tem kraju, ki ga ni treba imenovati, smo bosi. brez obleke. brez zdravil. Ako dobro ravnamo z angleškimi ujetniki, je to najhujša žalitev, ki jo lahko prizadenemo italijanskim bojevnikom, ki so v ujetništvu Podlo so streljali večkrat izza žičnih ograj Angleški častniki s« čestn tepli italijanske častnike; neverjetna divjaštva so zagrešili nad nami in celo nad bolniki, ranjenci in pohabljenci. Glad in pomanjkanje je njihov delež Nametani so kakor slabo blago v živalskih vozovih. Častniki vseh činov in starosti so prisiljeni nositi pratež angleških vojakov, celo temnopoltih vojakov. In sedaj moram prebrati vse: Angleži so prokleti, toda še bolj prokleti so oni Italijani, ki z njimi dobro ravnajo Churchillove blazne utvare Tako sem prišel do enega izmed namenov svojega govora. Predsednik angleške vlade je pre teklo nedeljo imel na radiu govor, ki je bil f>o velikem delu namenjen Italiji, ker je mislil, da ga mi ne bomo objavili. Nikakor! Danes ga bom jaz prečital. Prečital ga bom po onem delu. ki s« itče italijanskega naroda in tudi po onem. ki »e tiče mene osebno. Churchill je dejal; »Nova letalska fronta, ki jo Američani in britansko letalstvo ustvarjajo ob sredozemskih obalah, mora dati obilico novih možnosti v letu 1943. Naše operacije v francoski Severni Afriki nam morajo dovoliti, da prenesemo težo vojne na fašistično Italijo na način, ki si ga njihovi grešni poglavarji niti niso predstavljali, še manj pa si ga Je predstavljal nesrečni italijanski narod, ki ga je Mussolini dovedel do tega, da je izkoriščan in pokrit z nesrečo. Središča vojne industrije severne Italije so bila že podvržena tršim prijemom, nego so oni, ki so jih izkusila nekatera naša mesta pozimi leta 1940 Toda. ako bo sovražnik pravočasno izgnan s tuniškega ozemlja, kakor je naš namen, bo vsa južna Italija, vsa njena pomorska oporišča, vse njene tovarne in vsi drugi vojaški cilji, naj leže kjer koli. podvrženi dolgotrajnim letalskim napadom, znanstvenim in uničujočim. Stvar italijanskega naroda je, stvar njegovih 40 milijonov (treba je popraviti število milijonov, nas je 36 milijonov), da pove, ali hoče ali ne. da tako strahovita stvar zadene njegovo deželo.« Ta govor moramo vzeti zares. 2e dlje časa nimam več utvar in morda jih nisem imel nikoli glede omike angleškega naroda Ako slečete Angležem obleko, v kateri pijejo čaj ob petih popoldne, bovste našli starega prarod-nega britanskeaa barbara s kožo. poslikano z raznimi barvami, ki so ga ukrotile resnično silne legije Cesarjeve in Claudijeve. Petdeset pokolenj ni bilo dovolj, da bi 6e v globini izpremenil notranji ustroj naroda. Šele med tem časom je bila ta prarodna vsedlina prevlečena 6 hinavskim firnežem v njihovih rokah, to je s svetim pismom iz starega in novega zakona Zdaj se ne sme več govoriti o notranji in zunanji fronti. Je samo ena fronta, ki ima razne odseke in po dobrem vojaškem pravilu mora imeti tudi odsek notranje fronte 6vojo porazvrstitev v globino. Leta 1938.. prea petimi leti, sem dejal: Ne čakajte dvanajste urel Razpršite se po naših lepih poljanahl Pa bi kdo dejal, da se meni dogaja včasih kakor onim pesnikom, ki jih bolj citirajo kakor čitajo, ki jih bolj poslušajo kakor ubogajo. Treba je zmanjšati množice v mestih. Predvsem odposlati ženske in otroke, treba je organizirati končnoveljavno ali vsaj na pol koučnoveljavno preobljudenje. Vsi oni, ki si lahko urede življenje daleč od mestnih in industrijskih središč, so dolžni, da to store. Nato je treba organizirati večerne izhode, tako da bodo ponoči ostali v mestih samo borci, to je oni, ki imajo državljansko in moralno dolžnost, da tam ostanejo. Tako bo lažje zgraditi v dovoljni meri zaklonišča, bolj utrjena od današnjih, za katere smo potrošili na sto in sto milijonov in ki bi, če bi bilo zadeta v polno, ne mogla vzdržati bomb največjih kalibrov. To je recimo šibki del obrambe proti poletom. Je.pa tudi močni del, ki ne bo nikoli dovolj izpopolnjen Vesel sem, da vam lahko naznauim. da nam bo dala Nemčija mogoče« prispevek v topništvu, zaradi česar ho naše topništvo obenem z nemškim priredilo sovražnim letalom sprejem, ki ga zaslužijo. Toda namen tega Churchillovega govora je napraviti vtis na italijanski narod. »V naših žilah se pretaka rimska kri« Pravilo je naslednje: Mi smo trdo in hrabro pleme, toda ti Italijani, tako občutljivi, bodo morila imeli sposobnost za potreben odpor? Jaz odgovarjam — Dal Dokler nimam nasprotnega dokaza, odbijam na najodločnejši način misel, da je italijanski narod manj prekaljen kakor angleški ali ruski. Ce bi bilo to res, bi se morali dokončno odpovedati 6vojim nadam, da postanemo velik narod. Ulm je bil zmagovit po Zami, toda velik je postal po Kanali. Ne rečem, da se v naših žilah pretaka vsa ona kri, ki je tekla po žilah starih Rimljanov, gotovo pa je, da smo ml narod, po katerega žilah «« pretaka večji del krvi, ki je tekla po žilah starih Rimljanov. In bomo to dokazali. Torej bomje narod, ki ni imel nikoli dovolj kruha. In vsakikrat, kadar smo poskušali napraviti si nekoliko prostora na svetu, smo vedno naleteli ua zagrajena pota. Zagrajena pota ne 'samo v fašistični Italiji, marveč tudi čisti in enostavni Italiji, bodisi tudi Italiji Rudinija, Giovannia Gioliftia in Orlanda. Nočejo obstoja Italije, Italije, ki goji sen veličine: hočejo da bi bil italijanski narod ljubezniv, zabaven in postrežljiv. To je sen, ki ga goji anglosaški duh. Na koncu pravi ta gospod, da je »svet angleškega jezika do prihoda Mussolinija imel velike simpatije za italijanski narod.« To je ostudna laž. Kdo je prvi uvedel v zakonodajo plemenske razločke? Bila je to predemokratična zvezdnata republika, bile so to Zedinjene države, ki so ustvarile kot prve razlikovanje med Evropci in Italijani, in kakor bi tega ne bilo dovolj, še med Italijani in Italijani. Tako da so morali biti izključeni od priseljevanja celo Ligurci, to pleme, ki je pred tisoč leti dalo omiko vsemu evropskemu jugozahodu. Zaradi tega bi bil Kolumb odklonjen, obdržali bi ga v karanteni, ako bi se danes izkrcal v Ameriki. In Churchill zaključuje: »Kako dolgo bo trajalo vse to?« Odgovarjam na najslovesnejši in odločnejši način. Trajalo bo do zmage in preko nje. Angleški zgodovinar Garlyle piše: »Dejstvo je, da vse ono, kar delamo, naša vlada in mi in o čemer govorimo, ni nič drugega kakor tkanina laži, hinavstva in praznih formalnosti. Nobeno pleme od Adama dalje ni bilo oblečeno v tako umazane cunje laži, kakor naše. Toda mi jih nosimo okoli s ponosom iu s prevzetnostjo, kakor svečeniško obleko, ali kraljevi plašč. Auglež ne sme nikoli govoriti resnice, to je splošno mnenje. Že dve-stodvajset let živi Anglija od laži vsake vrste, od glave do nog je zavita v tradicionalno hinavščino, kakor v valove Oceana.« In pesnik Bvron je t6. aprila 1820, preden je umrl v Misokinghiju, se mi zdi, zaradi malarije, pisal v Benetke svojemu prijatelju Morreyu: »Angleži so najsramotnejše pleme pod nebom. Ilob-house je oilpotoval v Neapelj in tudi jaz bi bil odšel tja za en teden, če bi ne vedel, kako veliko število Angležev se mudi tam. Rajši jih vidim iz izvestne razdalje in samo kak izredni izbruh Vezuva bi me dovedel do tega, da bi lahko prenašal njihovo navzočnost. Zunaj pekla ne poznam drugega bivališča, kjer bi mogel ostati skupaj z njimi. Upam, da nikomur ne bo prišlo na misel, da lit me nekega dne prisilil vrniti se v Anglijo. Prepričan sem, da moje kosti ne bi imele miru v angleški zemlji, da sc moj pepel ne bi mogel zmešati s prstjo one dežele. Tudi če bi postopali tako nizkotno, da bi prenesli moje truplo v ono zemljo, bi njeni črvi ne imeli mojega trupla, če bi se temu lahko izognili.« Toko sodijo Angleži sami o sebi, kadar so izven svoje države. In res zadostuje samo podpreti in prelistati zvezke britanske zgodovine v teh zadnjih treh stoletjih, da se najde najoopolnejša zbirka hijen v človeški podobi. Visoke vrline italijanske žene Todn vse italijanske žene so čudovite. Lahko se reče, polne reda in meščanskih vrlin. So v resnici velika neizčrpna zaloga življenjske I in moralne sile naroda. Disciplina tega naroda •Pohorske pravilu* Veselja dom tl dve knjigi sla najlepši darili za svetega Miklavža.' Kup te jih pra očasnodo'iler jih ie Se kaj! Narofpe ^lovrnčevoknjižnico1"! Svojim daljnim in bližnjim prijat*IJetn bi ste naredili tmjlepše božično veselje, če jim mtiočile to naj-boliio družinsko zbirko knjigi ne more biti načeta od onih, ki jim mi pravimo »nosilci bacilov«. V narodu, ki ima šest in štirideset milijonov duš so razni temperamenti. So vsi odtenki moralnih možnosti. So tudi taki, ki imajo kočljiv, zamotan in liolan živčni sistem. Je razumljivo, da spadajo v kategorijo črno-gledov, ki si obvezujejo glavo, ne samo preden so si jo razbili, marveč še preden nastopi daljna grožnja, dh jim, jo kdo razbije. Ti ljudje so navsezadnje neškodljivi. Verujejo vse in pozabljajo vse. Imam brošuro z naslovom: »Dokumenti človeške bedastoče« in v njej so zbrani vsi glasovi, ki prihajajo do vas in do mene. Ali se ue spominjate n. pr. pred žetvijo tedna junakov? Ves teden bi italijanski narod ne smel jesti kruha in bi moral doprinašati to žrtev v slavo junaštva naših vojakov. V izvestnem trenutku pa se je pojavil glas, da je treba sprejeti, nekateri so dejali dvesto, drugi šeststo, en milijon ali dva milijona Nemcev, evakuiranih in bombardiranih mest (skoraj bi se reklo, da je to narobe svet). Nazadnje sem oni večer, ko d Pi>.ve pa do Vit-toria Veneta. Italija sankcij. Italija mučenikov in junakov! Njen visoki glas nas kliče. Mi ea slišimo v dnu svojega srca. ko poživile k zboru vse neizčrpne sile našeca naroda To naj ve in glede tega naj si sovražnik ne dela utvar Mi smo n!i nogah, prav vsi pokonci, v borbi za veličino in slavo domovine! (Navdušeno in dolgotrajno pritrjevanje.) Predsednik zbornice je nato zaključil sejo in odredil pozdrav Duceju' Zbornica je znova zapela himno »Giovinnezzo«. Duce je zapustil dvorano med vročimi pozdravi in vzklikanjem, ki ni hotelo ponehati. Vsi so ga pozdravljali; DiKel Puce! Seja je bila zaključena ob 12.30. Poslanica stranke Duceju Vodstvo^ strank* je imelo v beneški palači pod predsedstvom Duceia od 17. do 18. ure 6voje zasedanje, čim so 6e polegle manifestacije za D11-ccja. ko je vstopal v dvorano, je prebral tajnik stranke sledečo poslanico: Duce! Zvezni tajniki vse Italije, združeni na sestanku v liktorski niši, so slišali Vašo vzvišeno besedo in Vam izražajo v imenu V6eli črnih srajc svojo hvaležnost in svojo vdanost. Po več kakor dvajset letih življenja v junaških brazdah Vaših zamisli, si je italijanski narod priboril častno mesto v svetu in Vani sedaj zagotavlja, da ob tej zgodovinski uri domovine trepečejo vsa njegova srca in se pretaka kri v njegovih žilah in da deli z Vami Vaše prepričanje. Krog vas se zgrinja preverjeni in zvesti narod, ki v Vas zaupa, ker ve, da ga vodite e svojim umom in srcem po poti časti in veličine. Stranka, ki je srce italijanskega naroda, potrjuje to resnico s krvjo svojih tisočev in tiso-čev padlih in Vam ponovno zagotavlja 6vojo vdanost in Vam potrjuje svoje navdušenje s tem, da za domovino žrtvuje življenja fašistov, katere ste vzgojili Vi za krepostna dejanja, za takšna dejanja, ki eo vredna, da jih človek doživi. Proti komedijantskim brblarijam, iz katerih črpa svojo snov utvara, da je Italijo inpgoče uničiti, postavlja italijansko ljudstvo svojo pripravljenost za vsakršno odpoved in sleherno žrtev, ker je bolj kot kdaj prekaljeno v odločnosti, da se bo borilo do končne zmage. To Vam, Duce, po zveznih tajnikih govore črne srajce Italije. Po teh pa govori ljudstvo iz vojnih jarkov, iz mest 111 skromnih hišic in Vas roti, da poslušate še enkrat njegov glas, da italijansko ljudstvo v Vas priznava svojega zgodovinskega prvoborilca. < Poslanica ie dala povod za ponovne navdušene pozdrave Duceju. Minister Vidussom je nato podal .obsežen pregled o delovanju stranke v zadnjih mesecih. Nato je povzel besedo Duce. I IMEL h Tedaj pa spregovori Križani: »Vstani, pastirček, in nič se me ne boj! Saj vem, da si ubogi pastirček z visoke planine in siiromaček norček trde glave, ki doslej ni poznal drugega kot svoje ovce. Le nič se me ue boj! Postala si bova še prijatelja k In res, pastirček vstane ter sprašuje: >Kdo te je pribil na ta križev les in zakaj?« >Zlobni ljudje so to storili,< ker sem bil z njimi predober.« Tn na njegov obraz je legla žalost. Pastirček, siromaček trde glave pa ga ni mogel razumeti. Slovo od igrišč in tekališč Zdaj smo se končno le ločili in poslovili od tekališč in zelenih igrišč. Zima je v deželi, in športno življenje se ,je že preselilo pod sf ^no tople zakurjene' prostore Nogomet se je letos še najdlje obotavljal in smo šele zadnjo nedeljo imeli letošnjo poslovilno tekmo. Bila je to medmestna tekma med Berlinom in Dunaiem. ki ie ostala, kakor znano, neodločena 1:1. Seveda ne mislimo čisto doslovno, da je nogometu letos odklenkalo Ne. Ne pozabimo, da imamo doma še cele vrste prvenstvenih tekem na sporedu in da žuga ne bo šla v kot tudi v ostalih južnih evropskih državah, kot ne bo šla spat tudi v Italiji. Lalikoalleti so dali tekališčem na prosteni že prej slovo kot nogometaši zelenini igriščem. 'Zdaj se bo lahkoatletski šport preselil v toplejše prostore, pod streho. Gotovo pa jc, da atleti ne bodo počivali čez zimo. Če že ne bodo nastopali javno, pa bodo ves čas porabili za urjenje. Marsikdo si bo popravil svojo napako, ki mu je med letom delala toliko težkoč. Zimski trening je kaj pripraven za izboljšanje oblike. Sploh pa je med atletj udomačeno načelo, da ne smemo zime prespati, ker sicer jih spomlad najde daleč od običajne forme. Atleti morajo biti vedno pri stvari, tudi v zimskih mestferh. Tudi s košarko na prostem je za .letos pri kraju. Zdaj jo bodo igrali v prostornih dvoranah. — Tudi tenis je dal že davno slovo igriščem pod milim nebom. Borili se bodo zdaj v zaprtih prostorih. Skratka rečeno: tekališčem in igriščem pod milim nebom smo dali za letos slovo. Medtem ko se nekateri športi preseljujejo pod streho, prihajajo za druge vrste lepi dnevi. Tu mislimo na hokej na ledu in na smučarske prireditve. S hokejem na ledu so že pred dvema tednoma začeli v Nemčiji. Za zdaj so bile na sporedu le prijateljske tekme, ki so pokazale, da so igralci v prav dobri formi. Tudi v Švici je že bilo nekaj tekem. Prvenstveni ples na gladki ledeni plošči pa se bo šele začel. Prav tako kot prvenstvene tekme, so dogovorjene že nekatere mednarodne hokejske tekme. Tako sta se za mednarodni nastop dogovorili že Nemčija in Švica. Tekma naj bj bila 20. t. m. ali pa 31. januarja. Kraj tekme še ni določen. — Kakor za hokejski šport, je prišel zdaj na vrsto čas tudi za umetno drsanje, ki inra v Evropi veduo več prijateljev. Nekaj nastopov v umetnem drsanju je že bilo v nekaterih večjih nemških mestih, kjer so nastopali vsi nemški glavni drsalni aduti. Tudi hitrostni drsalci bodo imeli zdaj svoje dneve. Tudi na mednarodne nastope že mislijo. Tudi tu Nemci prednjačijo, saj so se že dogovorili z odličnimi Norvežani za mednarodni hitrostni drsalni nastop, ki naj bi bil v Oslu v dneh 10, in 11. februarja. Razen v Oslu bi Nemci nastopili tudi v Hamarju. — Tudi smučarji bodo prišli lotos na svoj račun. Nekatere države so že objavile sporede državnih smučarskih tekem, kai več o mednarodnih smučarskih tekmah pa letos še nismo mogli izvedeti. — Kljub hladnemu zimskemu vremenu bodo zadovoljni tako športniki, ki se ukvarjajo s poletnimi športi, kot tisti, ki imajo najrajši "umske športe. Vsi bodo zadovoljni Za vlom v živilsko shrambo 18 mesecev _ , ... Ljubljana, 3. decembra. Torkov mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. fi. g. Rajko Lederhas, je obravnaval dve kazenski zadevi, katerih ozadje in temelj tvorijo tatvine v živilskih shrambah odnosno manipulacije z živilskimi nakaznicami. Ljubljančan Ivan Zadravec, ki je bil rojen prav na Dožič leta 1911. in stanuje v mirnem Mestnem logu, je kaj rad izrabljal pošteno ključavničarsko rokodelstvo v vlomilske namene, da je kot spreten ključavničar vdiral in vlamljal z vitrihi v razne prostore. Zato je bil že večkrat kaznovan. Državni tožilec je sedaj Ivana Zadravca obtožil dvakratnega zločinstva vlomne tatvine in prestopka prevare. Zakaj? Premeteni Žane Zadravec je najprej letos nekega dne februarja vlomil v podstrešno shrambo na Gosposvetski cesti št. 12 ter odnesel Juriju Novaku 3 kg težko šunko, vredno 200 lir, dalje v drugič 19, aprila iz iste shrambe in istemu lastniku kos_ suhih reberc, 2 kosa suhega mesa, 3 kose suhega Špeha in 4 suhe klobase, vse v vrednosti 250 lir. Zadravec je 20. aprila letos 6rečal dva kmečka fanta, Janeza Mrvarja in Franceta Nahtigala, ki sta prinesla v Ljubljano do 260 jajc. Ponudil se je njima, da jajca prav dobro proda. Sprejel je jajca in po običaju takih sleparjev izginil v vežo, od tam po drugem kraju spet v drugo ulico. Jajca je prodal in denar zapil. Kako je Zadravec vlomil pri Novaku? Inž. Alilan Bertot je februarja najel nekega delavca, da bi mu znesel drva in premog v drvarnico, ki je' bila neposredno v bližini Novakove mesne shrambe. In prav v tem času je izginila dobra šunka. Inž. Bertot in Novak sta tega delavca spoznala v osebi Janeza Zadravca. Ta je pred sodniki tajil prvi vlom, v bistvu pa je priznal drugi vlom, ko je iz shrambe odnesel še več suhega mesa in klobas. Neki neznanec mu je razodel poprej skrivnost, da 6e nahaja v hiši št. 12 na Gosposvetski cesti prav mnogo posušenega mesa. Izrabil je priliko, ko je bila shramba odprta. Tako 6e je namreč izgovarjal Zadravec pred sodniki, računajoč, da mu bodo sodniki poklonili polno vero in ne športni drobiž Kot smo že objavil?, je nameraval zagrebški Gradjanski za letošnji božič oditi na doljšo nogometno turnejo po Španiji. Zdaj pa je španska nogometna zveza prosila hrjraško, naj nameravani turnir odloži na prihodnjo veliko noč. — Seveda bodo z odložitvijo tekem v Španiji odpadle tudi tekme, ki bi jih moral Gradjanski odigrati z nekaterimi švicarskimi in južno francoskimi nogometnimi klubi. Pod sedanjo špansko vlado ima tudi šport velik razmah. Vse športne panoge cveto, kot že dolgo ne. Uspehi ne izostajajo in jih je videti vsepovsod. Da bo šport pognal še boljše korenine, naj poskrbi tudi športna vzgoja, ki naj jo razširjajo le dobri športni časopisi. V ta namen so zdaj začeli v Madridu izdajati nov športni li«t pod imenom »Marca«. Glavni urednik tega največjega španskega športnega lista je Mauel 1'ernandes Cueats, brat rimskega španskega poslanika. Tudi na letošnj? božični teniški turnir v Barceloni, ki ga španska teniška zveza prireja že nekaj let zapored, so bili povabljeni nemški igralci. Nemci še niso nič gotovega odgovorili, če pa bodo povabilo sprejeli, tedaj bodo poslali v Barcelono tele letošnje najboljše nemške igralce: Bauerja iz Niirnberga, Henkela iz Berlina in Dohnala iz Frankfurta ob Majni. Od dobrih igralcev bi prišla v poštev še Bartovviak in Buchholz, ki pa se prav zdaj zdravita od poškodb, ki sta jih dobila na vzhodnem bojišču. Oba sta v vojaški bolnišnici. Kot je športnikom znano in kar smo Se tudi mi objavili, so odšli pred nedavnim na Špansko najboljši italijanski boksarji. Vodi jih bivši svetovni boksarski prvak Primo_ Carnera. Italijani so dosegli na španski turneji že nekaj pravMepih uspehov. Tako je evropski prvak Gino Bondavalli v peresni teži premagal španskega prvaka Safon-ta, tokrat šele po točkah. Egisto Peire, ki je tokrat v Barceloni nastopil namesto Musine, ki je ta dan počival, je zmagal nad Špancem Gonzaloni v peresni teži. Borba je trajala le dve rundi. V isti skupini je nadalje zmagal tudi Palermo, ki je odpravil španskega mojstra Ferrerja. Borba je trajala sedem kol. Ferrer je bil pri tein laže poškodovan in je moral po pomoč v bolnišnico. bodo njegove tatvine kvalificirali za vlom, marveč le za navadno tatvino, ko je bila prilika za tako dejanje. Se je urezal. Priznal je sleparijo z jajci Mali kazenski senat je Janeza Zadravca obsodi! zaradi obeh tatvin in prevare na 1 leto in 6 mesecev robije ter na 50 lir denarne kazni. Državni tožilec g. Branko Goslar je proti tej sodbi prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Ljubljana /% (»Iv/tar Četrtek, 3. decembra: Franc Ksaverij, spo-znavalec; Sofonija, prerok: Hilarija, mučenica; Agrikola, mučenica; Jazon, mučenec. Obvestila Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček, Gosposvetska cesta 4; mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31. Miklavževanje v Deškem vzgajališču na Selu bo v nedeljo 6. decembra ob 4 popoldne. Zaradi pomanjkanja prostora si čimprej poskrbite vstopnice. Vse informacije se dobe pri vratarju. Med slovenskimi skladatelji, ki so pisali dela za simfonični orkester, je bil med prvimi Anton Lajovic, ki je dosegel tudi prvo naičastnejše mesto. ?,t pred 40 leti ;o prišla njegova prva simfonična dela v naš koncertni spored in tudi še danes ni reprezentativnega slovenskega koncerta, v katerem ne bi bil zastopan Lajovic s svojimi znamenitimi deli. Njegova dela so pa našla pot tudi v tujino, kjer so bila jDogostokrat in z velikim uspehom izvajana. Na ponedeljkovem simfoničnem koncertu bo izvajal simfonični orkester Lajovčev Atidante za veliki orkester. Dirigent bo Drago Mario Šijanec. Poleg Lajovca so na sporedu še Rossini, Dvorak in Grieg s svojim Koncertom za klavir in orkester, katerega bo izvajal najodličnejši slovenski pianist prol. Anton Trost. Koncert bo v ponedeljek, 7 t. m. ob 18 v veliki unionski dvorani. V nedeljo 6. decembra bodo igralci Rokodelskega odra uprizorili nad vse zabavno in prikujv-no Connersovo komedijo »RoksU. Pri prvih predstavah je žela velik uspeh. zato cenjeno občinstvo vljudno opozarjamo, da si vstopnice preskrbi v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10—12 in 2 uri pred prdestavo v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje. Višarska polena je naslov odlični slovenski drami, ki jo je za Rokodelski oder preuredil g. Pirnat. Delo je polno pristne kmetske karakteristike, ki daje posebno prikupnost in lepoto. — Igralci jo bodo uprizorili na praznik 8. decembra ob pol 5 popoldne. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10—12 in dv^ uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I.' nadstropje. Rokodelski oder: Nedelja ob pol 5: »Roksic. Torek ob pol 5: >Višarska polena«. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje. > DECEMBER sir. Miklavž PROFITE GA. NA.l KUPI DARILA : spom'n-ske knige. kvalitetna nalivna peresa in svinčnike, krnsen pisemski papir keramiko. servise za čaj ka«’0 kadilne garniture vaze, križe, slikanice in barvnike ter šolske potrebščine v PAPIRNICI UUDSKE KNJIGARNE, LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 5 - Pred škofijo it 5 l,jnbljansh'o gledališče DRAMA: Četrtek. 3. decembra ob 18: Hamlet« Red A. Petek 4. decembra: Zaprto (generalka). Sobota, 5. dec. ob 14, Princeska in pastirček, Miklavžev nastop. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir tiavzdol. — Ob 17: »Deseti brat«. Izven OPERA. Četrtek, 3. decembra ob 16. uri: »Slepa miš,« lled Četrtek. . Petek, 4. decembra ob 15. uri. »Slepa miš.« Izven. Znižane cene od 20 lir navzdol. Sobota, i. dec. ob 10. »Thais«. Premiera. Red Premierski. Miklavž v Drami. Kakor vsako lelo, se bo tudi letos oglasil Miklavž s svojim spremstvom angelov in parklov v gledališču in bo delil otrokom darila. Prišel bo v soboto ob 14 k predstavi P. Golieve pravljice: »Princeska in pastirček*, ki jo bodo igrali po znižanih cenah od 12 lir navzdol. Miklavž bo prišel tudi k nedeljski mladinski predstavi ob 10, »Sneguljčici«, in v torek ob 14 k »Peterčkovim poslednjim 6anjam«. Darila za otroke morajo prispeti najkasneje do začetka predstave. Rumeno korenje,, repo za ribanje, krmilno peso in rumeno kolerabo je čas kupiti samo Šo nekaj dni. V trdem zimskem vremenu ne bomo mogli več uvoziti gornjih vrst blaga, zato opozarjamo vse reflektante. da jih prodajamo samo še iiekaj dni v naših skladiščih v Maistrovi ulici 10 in v mesarski stojnici Fr Ocvirka na Pogačarjevem trgu. Založite ee pravočasno! Goeoodarska trg' zveza, Ljubljana, A TVBNlfFRT DVE SIROTI '7 Luiza je prišla toliko k sebi, da je slišala, česa se Frochardova boji. »Gospa, še nikoli nisem pojedla 6voje besede.« »To 60 zame prazne marnje... Jaz hočem jamstva za to.« In tedaj je vdova po ustreljenem možu, ki je ob stolu, na katerem je ponavadi sedel njen mož, preklinjala Boga in ljudi, zahtevala da mora Luiza, ta nedolžni in deviški angel, poklekniti ob njej in priseči pred tistim Bogom, ki ga je 6aina preklinjala! Ko ji je bila prisega zadosti, je starka rekla: »Sedaj pa vas bosta kos slanine in kos kruha že spravila spet na noge.« Peter je skočil k polomljeni omari in jo odprl, tod j opazil, da ni bilo v njej niti kruha niti slanine več. Frochardova je zamrmrala, da mora trošiti denar za vojvodinjo, nato je vzela steklenico od žgan|a in odšla ven po pijačo, seveda pa je za 6eboj zaklenila vrata. VII. % I.uiza je slišala, da se je beračica oddaljila. Srečna, da se ne nahaja ve8 pred očmi starke, se je obrnila v 6mer, kjer je mislila, da je mladenič, in mu rekla: »Gospod Peter, zakaj nočete govoriti? Vaše brabrilne besede mi de tako dobro! Ako bi vedeli, kaj sem pretrpela, ko tam zgoraj nisem več slišala vaših tolažilnih in sočustvovalnih besed! Zakaj ne spregovorite? Me mar nočete več ščititi?« Ubogi šepavec, ki 60 ga ganile dekletove besede, je bil zadovoljen, da ga sirota ne meri z i6tim merilom kakor mater in Jakoba, Približal se ji je s trepetom. »Gospodična... ne 6mefe govoriti prej, preden kaj ne použijete. Tako slabotni kakor ste, ne smete jesti tistega, kar vam bo prinesla moja mati... Mislil sem... tukaj je, vzemite tole stekleničico mleka, znabiti vam bo teknilo.« Ne da bi kaj rekla, je sirota vzela steklenico in jo izpila do dna. Ni minilo dosti minut, ko se je Frochardova že vrnila z živili. Z vinom, kruhom in slanino. »Tukaj je, vojvodinja! Hej, pokveka, zakaj nisi pripravil mize? vzemi našo srebrnino iz omare!« »Hvala, gospa, nič več ni6em lačna.« »Nič več-niste lačni?« Starka je sumljivo pogledala na sina, ki ga je smatral# za krivega, da 6e je v deklici dogodila ta izprememba. »Nič več nisi lačna? Prek!«...! Ne boš mi govorila, da boš ti zmogla hoditi po _ pariških ulicah s praznim želodcem! Pojdi,« je nadaljevala, jo surovo potegnila za roko in jo povlekla do mize, razrezala kruh in ga ji košček potisnila v roko. Revica je napela vse sile, da bi ga spravila v usta, medtem pa so solze zalile njene oči. »Spet poplava ... neprestano le solze. Jaz jih nimam več, ker sem jih vse pretočila za mojim možem, za mojim dobrim Anatolom!« Da bi se potolažila ob tem trpkem spominu, je zgrabila za steklenico žganja, in jo do jxilovice izpraznila, potem pa prijela deklico za roko, jo vlekla jx> stopnicah in jo povedla nazaj v izbo. »Pojdimo vojvodinja, treba bo spati, jutri pa se zgodaj dvigniti, ker se bo treba lotiti dela.« Peter je z očmi sledil siroti, ko je stopala po stopnicah. Medtem ko je Luiza nestrpno čakala naslednji dan, ko utegne najti svojo sestro, je Peter z bolestjo mislil na ta dan, ki bo za nesrečnico prišel še prehitro* TRETJI DEL I. Tri ie meseci so minili od dneva, ko je grof de Linipres po6tal načelnik pariške policije. Njegovo imenovanje ni povzročilo prevelikih sprememb v navadah pariške gospode, saj je celo vila »Dober zrak« in smrt markiza de Preslesa ki je dvignila mnogo prahu na dvoru, zatonila v pozabljenje, šestnajst let njunega zakona še ni po- gasilo grofu de Linieresu skrbi zavoljo tajnosti, ki je obdajala njegovo žeuo Videl jo je bil jokati in moliti, ni pa mogel prodreti 6tvari do dna. De Linieree je bil v svoji sobi, sedel za pisalno mizo in tiščal glavo med rokama. Prejšnji večer je Diana jokala! Grof je dvignil pogled na papirje, ki so ložali pred njim in potegnil izmed njih polo, ki je nosila napis: »Zadeva vile .Dober zrak’.« Ta pola ga je opomnila na njegove dolžnosti. Dal je poklicati svo;e agenle ki so čaka i v preddurju, in ime! nanje sledeč nagovor: »G tpodje, vi r::en<'.3 razumne_iin'i e Nj. Veličanstva. Danes se ne smejo več POiiuV.iati nereoi :atvine, dv roji in razni običajni prestopki kaokr pod prejšnjim režimom. Zanašam se na vašo vestnost, kajti berače bomo spravili v kraje, ki srno jih v ta namen določili. Sedaj, gospodje, lahko greste. Vi, Morest. pa ostanite, ker moram z vami še govoriti.« Ko sta bila sama. je načelnik policije nekaj trenutkov molčal, preden je stavil svojemu uslužbencu vprašanje Končno je dejal: -Gospod Morest, kako ie mogla biti sredi belega dneva ugrabljena deklica, ne da bi kdo od policije za stvar izvedel? Zakaj doslej v treh mesecih še ni6o bili ugrabitelji prijeti in vtaknjeni v zapore?« Alorest je zavijal oči in se izogibal, da bi pogledal v stroge oči svojega predstojnika. »Gospod grof mora vedeti, da je ugrabljenie vodil markiz de Prešle«, da je bil markiz ubit v dvoboju, in sicer za- radi 6pora glede posesti tega dekleta, z...« »ZP... Dobro. Hočem izvedeti, kaj se je zgodilo z dekletom po dvoboju. Ste si zapomnili?« »Da, gosjx>d.« Izpod oči je Morest r>ogledal grofa, ki se je v zadregi delal, kakor da bi gledal v papirje, ki so ležat' na pisalni mizi. »Torej? Zakaj ne nadaljujete?« »Torej, gospod grof. Ženska... po dvoboju ... ie odšla z... nasprotnikom markiza de Preslesa. >Z moiin1 ..?« »Z vašim nečakom ekscelenca!« Grof de Linleres je vstal in začel razburjen koračiti po sobi. ^Gospod Morest, jaz bom ubogal ukaze Nj Veličanstva. Hočem, da bodo tl gospodje končno razumeli, da narekuje pripadnost k plemeniti družini velike dolžnosti, n« pa da bi dajala dovoljenje onečaščat: ime in naslajati se v nedostojnih zabavah.* Nastopil je kratek odmor. »Gospod Morest, začnite 6 preiskavo, kakor je potrebno!« »Toda gospod grof bo vedi, da obstojajo zapiski o ,. teh pripetljajih v kartoteki družin ki 5e nahaja v arhivu.« De Linieree se je zdrznil. »Kaj, v arhivu so dokumenti, ki ee nanašajo na življenje vseh družin?« »Da. z vsemi podatki, ki se tičejo vseh družinskih Članov.« Načelnik se je z roko pogladil po mračnem čelu, potem pa odločno velel: »Storite, kar sem vam bil rekel. Na ta način ubogamo ukaze svojega kralja.« »Ubogal bom, gospod.* pr\RED'L HENRIK SIENKIEWICZ ;6 r, Mirju Iz divjega otočia Fldži Izpreobrnjeni Ijudožrci 4i Suva (otočje Fidži). Fidž-i! je vriskalo moje srce, — ti dežela brez časopisov in brez knjig, dežela poštenih divjakov, ki se brez našega olepšavanja drže pravila: »Zri, ali boš požrtl« Fidži, ti raj brez telefonov, kako hrepenim po tebil Moje srce je vriskalo vedno močneje, da, prav žvrgolelo je, ko sem zagledal v temnomodrem Južnem morju raztrgano vulkansko obalo otočja Fidži. Tako in sedaj sem na otoku Fidži. Sedim v kavarni »Pri črnem psu«, pred selmj imam čašo s čajem z vsemi podatki kakor na zapadu, v žepu imam angleški dnevnik iz Fidži otokov, poleg mene zvoni telefon, zunaj na cesti igra godba, sestnvljena iz domačinov, lepo pesem: Kavno banane... Moje srce ne vriska več, ampak samo žalostno spremlja godbo: Kavno divjake, divjake, divjake sem iskal tu ... Galvno mesto otočja Fidži je že dolgo vrsto let civilizirano. Domačini nosijo namesto bojnega kija teniški lopar in znameniti »čarovniki« iz otoka Beca. ki bosi plešejo po beložarečih kamnih, zbirajo po predstavi prispevke v korist svoje obrtne Šole. Dobri meščani mesta Suve hodijo ob nedeljah lepo v parih v leseno cerkev; pod pazduho nosijo molitvenik (lepo zavit v papir) in jvojejo jjo-božne psalme. Med njimi so stari možje, pi se še prav spominjajo, kakšen okus imajo človeška rebrca s prikuho iz banan — človeškega mesa namreč niso nikoli jedli brez prikuhe. Eden od njih se mi je otožno smehljal, kakor bi si mislil: »n bi ml nudil lepo kosilo in gotovo bi ostal še kos mrzle pečenke zn zajtrk. Toda žal, postali smo angleška kronska kolonija in zunaj pristanišča je zasidrana majhna križarka • Prav isti žalosten nasmeh sem opazil v majhnem muzeju v Suvi pri treh domačinih, ki so stali pred razstavo »fidži-divjaštva«. Tu so še razstavljene dolge štirinoge vilice, lepo polirana Sekira in natezalnica, kar je spadalo k slovesni »bokuli« (pojedina človeškega mesa), skratka ves kuhinjski pribor, ki so ga prebivalci otočja Fidži podedovali iz roda v rod. Tako divjaško kosilo je bilo namreč slovesno in človeško meso je bila edina hrana, ki jo prebivalci otočja Fidži niso jedli s prsti. V omari poleg hranijo angleške bojne trofeje, čelade, izstrelke, samokres in vse ostale humane priprave, s katerimi mi civilizirani Evropejci izravnavamo razlike v mišljenju, Omenjeni trije domačini so opazovali omaro za omaro in videti jim je bilo, da bi imeli rajše lesene vilice, kakor jeklene samokrese, če — da. — če ne bi bila pred pristaniščem zasidrana križarka. in če ne bj v bližnjem parku vadil bataljon škotskih voja- kov. Staknili so skupaj svoje široke glave s ploščatimi nosovi in »o boječe šepetali med seboj. Ubogi divjaki! Prav nič- drugega jim ni ostalo kakor spomin in stara sveta kletev: »Pojedel te bom!« Toda misijonarji so pridno na delu in v nekaj letih bodo prebivalci otoka Fidži prav tako lepo kleli kakor mi »Vrag te vzemi«. V nekaj letih tudi ne bodo z ras tli šest čevljev in dve coli visoko in ne bodo več tako mišičasti kakor rokoborci. Ah, že sedaj dobivajo možje iz Suve na svojih debelih nogah krčne žile in ženske iz Suve ploske noge To pleme ni raščeno za civilizirane asfaltne ceste in Še zdaleč ne zn civilizirano*delo. Kruh in banane tudi ne dajejo takšne moči kakor človeško meso (drugačna pačenka prebivalcem otočja Fidži ne ugaja prav). Da, kdo ve, ali bodo v nekaj letih sploh še živeli pristni prebivalci iz otočja Fidži. Ko so beli kolonizatorji opazili, da se domačini sicer žalostno smehljajo, toda ne znajo temljito prijeti za delo, so začeli uvažati na kokosove nasade in na nasade za sladkorno peso indijske kulije. Že danes stoji nasproti osemdeset tisoč domačinom tega otočja Šestdeset tisoč Indijcev. Indijci so majhno podložno ljudstvo, ki se množi, kakor kanarčki in zagrabi za vsako delo. Prav tako gotovo bodo Indijci izjxxlrinili staro pleme velikanov. — te črnorjave divjake — kakor sedaj izpreminjajo džunglo v dolgočasne nasade. lo blagoslovljeno otočje, ki ima bohoten plašč tropskih pragozdov, ta oaza rodovitnosti v Južnem morju, kjer rastejo divja limonina drevesa tako visoko kakor naši hrasti in uspejo storži banan tako kakor pri nas plevel, bodo povsem izpremenili v nasade. V nasade s številkami zaznamovanih gumijevih drevs, čigar sok bodo črpali prav tako s številko zaznamovani kuliji. Bodi, da je divjaštvo strašno in naša zapadna kultura blagoslovljena. Toda zaradi divjaštva je — po najvišji cenitvi — umrlo deset tisoč prebivalcev otočja Fidži. Ko pa je angleška vojna ladja »Dido« prinesla v deželo ošpice, je v nekaj tednih pomrlo štirideset tisoč prebivalcev na posledicah te nenavadne zapadne kužne bolezni. Naša civilizacija učinkuje hitro kakor riviuovo olje in tudi z istim uspehom. t Razvoj dežel je bil hiter: leta 1855 je hotela amerikanska vlada izsiliti od divjaškega poglavarja Cacobaua iz otoka Fidži dolg v znesku pet tisoč dolarjev. Cacobau je osporaval upravičenost tega zahtevka (šlo je menda za odškodnio za nekega požrtega mišljena rja). To je bil prvi dotik prebivalcev na otočju Fidži z zapadno civilizacijo. Cacobau je spoznal, da ameriškim načinom ne bo mogel odo-leti niti z bojnim kijem niti z lesenimi vilicami in je zaprosil 'zn angleško varstvo Toda minilo je leto 1890. predno so se začeli zanj zanimati Angleži. Napravili so to na svoj običajen način, s tem da so Fidži otočje »povišali« v kronsko kolonijo, in poslali tja nekaj ladij. S tem pa se je že začelo utesnjevanje divjaškega jedilnega lista. V rodovitnih letih so prebivalci Fidži otoč|n žrli samo svoje osebne sovražnike in vojne ujetnike,-če pa je izostalo deževje iu divje banane niso obrodile, so po priliki požrli tudi svoje prijatelje 125. Ko si je Hilon nabral moči, je Vinicij ogrnil dolgo haljo in sta šla na pot. Hodila sta dolgo, zakaj Lin je kakor večina kristjanov prebival za Tibero. Naposled se je Hilon ustavil, pokazal Viniciju hišico, ograjeno z zidom in pokrito z bršljanom, rekoč: »Tamle je.« »Prav,« je dejal Vinicij »Zdaj odidi' Pozabi, da si kdaj služil meni, pozabi, kje prebivajo Lin. Peter in Glauk, pozabi na to hišico in na kristjane Pridi vsak mesec v mojo hišo, kjer boš dobil po dva zlatnika. Če boš pa še zalezoval kristjane, qorje ti!« -Hilon se je priklonil ter deial: »Pozabil bom.!* Podoba človeka čez sto milijonov let Mislijo, da bo človek tedaj plešast, brez zob, da bo imel dosti debelejšo glavo, njegovi možgani pa da bodo tehtali 3 kg Če bi vprašali kakšnega biologa, naj pove svojo sodbo o tem. kakšen bo bodoči razvoj človeka, živali in rastlin, bi najbrž dal še najpametnejši odgovor, če bi molčal in ne bi ničesar odgovoril. Na takšno vprašanje bi bilo namreč tudi težko pravilno odgovoriti, oziroma vsaj približno pravilno. Radovednežem, ki bi ga po vsem tem povpraševali, bi kvečjemu lahko postregel s tistimi znanstvenimi podatki, ki v časovnem redu odkrivajo današnjemu rodu preoblikovanje živih bitij, ki so živele, oziroma še žive na zemlji. Zemeljske plasti - debela poučna »knjiga« V zemeljskih plasteh so kakor na številnih straneh velike »naravne knjige« okameneli ostanki nekdanjih^ živali in rastlin iz davnih geoloških dob. Človek si lahko ogleduje ta ogromni naravni muzej, ki so v njem shranjene živali in rastline iz dobe pred milijoni in milijoni leti. Zoglenela ali okamenela drevesa so v njem. okostja živali, ki jih danes ni nikjer več na svetu, ker so že davno ali v geološkem smislu vsaj »pred kratkim« izumrle, ter lobanje človeka iz predzgodovinske dobe očitno kažejo, kako se je narava preoblikovala in napredovala. . Le postopen razvoj V živalskem svetu in v kraljestvu rastlinstva so se prvotne preproste in enostavne oblike le postopoma izpopolnile in spremenile v takšne, kakršne imamo priliko danes opazovati na živih bitjih. Rastline s skritimi semeni iu brez cvetov, kakršne so se pojavile kot prve na zemlji in ki še niso razširjale nobenega dišečega vonja, so postopno dosegle višjo stopnjo, dobile lepe pisane cvetove in vonj. Višje razvite rastline so bile tudi vedno občutljivejše za zunanje vplive in je temu primerno narava sama tudi poskrbela za njihovo lastno zaščito. Pošastnim prvotnim nizko razvitim živalim so sledile popolnejše živali, ptice pevke in vedno »pametnejša« živalska plemena. Iz divjega jamskega človeka, ki se je oblačil v kože divjih zverin, s kakršnimi se je na svojem lovu srečal, je nastal plemenitejši, vedno boli »gosposki« človek, če se tako izrazimo Prva ženska, ki je živela na zemlji, bi pač osupnila, če bi nenadno zagledala pred seboj žensko današnjih dni. preveiano in elegantno oblečeno, čudovito popolno bitje stvarstva. . Ce pa si pozorno ogledamo stvari okrog sebe. lahko pridemo do silno zanimivih podatkov, na podlagi katerih si nekoliko le lahko predstavljamo, v kakšni smeri bo šel človekov razvoj dalje, to se pravi, kakšen bo človek v pozni bodočnosti. Vse trditve glede tega pa so več ali mani seveda le še samo ugibanje, domneve, ne pa dejstva, ki bi se morala na vsak način uresničiti. Brezžična »telegrafija« med hrošči Grof Arco, nemški predhodnik učenih glav, ki so se odlikovale na polju elektrotehnike, je nekoč zapisal: »Izkušpje so pokazale, da ob- stBji med tako imenovanimi koleopleri. hrošči s trdimi krili, neke vrste brezžična telegrafija. Na razdaljo več kilometrov sprejema samica tega hrošča brezžične znake in se pod njihovim vplivom čuti prisiljeiio poiskati tistega, ki jih oddaja.« Vesoljstvo ie ogromno morje valov in ima gotovo nekaj skupnega s človekovo duševnostjo. ki na tem polju pridno sodeluje. In v tem morju valov, ki smo vanj potopljeni in nad katerim skušamo biti gospodarji, doživljamo vedno nove stvari, vedno nove pojave. Dve zanimivi fotografiji Svojčas je neka znanstvena revija prikazovala fotografiji dveh ljudi, ki sta kazala velike živčne motnje, kadar ie močna krajevna radijska postaja oddajala na določeni valovni dolžini. Ko so to valovno dolžino spremenili, tudi živčnih moteni ni bilo. Proučevanje tega zanimivega pojava ni privedlo do kakšnih določnih sklepov, pač pa le do ugotovitve dejstva samega in do prepričanja, da mora tem učinkom biti vzrok »neka višja sila«. Lahko pa smatramo, da stalne izpodbude in nove navade, ki jih je treba pripisovati napredku znanosti, delujejo v nas in povečavajo neznane sposobnosti človekovih možganov ter razvijaio nove čute v človeku. Že v prejšnjem stoletju so sloviti učenjaki izrazili svoje prepričanje, da so živčni pojavi biološka oblika električnih pojavov Viljem Marconi ie dopustil možnost. ua so človekovi možgani sposobni izžarevali žarke na dosti večjo daljavo, kakor pa jih izžareva kakršen koli mehanični oddajnik. Našemu razumu se odpirajo brezmejna ob: zorja. Slutimo čudovit nadaljnji razvoj na polju elektrotehnike, radioaktivnosti, spektroskopske možnosti, ki se nam polagoma že odpirajo, že slutimo, da ni več daleč čas. ko bomo neprimerno boljo razumeli skrivnosti okrog nas. kakor pa jih razumemo že danes. Nujno smo prispeli do meje med stvarnostjo in domišljijo in še celo nekoliko čez to mejo. Človek izgublja zobe Nemec Desiderius Papp računa, da se bo človekovo telo v nekaj tisočletjih že nekoliko spremenilo. Ena takšnih sprememb se že zdaj očitno kaže. Človek počasi izgublja zobe. Močno zoboVje človeka iz predzgodovinske dobe spominja na zobe divjih zverin. Potem so njegovi zobje postaiirti vedno manjši in vedno ostrejši. Tudi njih število se je zmanjšalo: Zamorci iz Srednje Afrike imajo še po 36 zob. ugotovljeno pa ie dalje tudi. da jih vsi belo-kožci nimajo po 32. Pri nekaterih človeških plemenih so opazili dalje, da ie že skoraj popolnoma izostal »modrostni zob« in ima človek mesto njega samo še nekakšne škrbine. Predzgodovinski človek ie bil dosti boli poraščen, kakor pa je sedanji, človek daljnie bodočnosti pa bo sploh čisto gol. Tudi las ne bo imel. pač pa bo čisto plešast. Zato po svoji zunanjosti ne bo preveč lep. a vsemu sč bo treba privaditi in zanamci se nam bodo morda smejali, ko bodo gledali naše slike, na katerih smo po glavi »tako poraščeni«. A tudi plešaste ženske bodo skoraj gotovo našle svoje pesnike, ki bodo opevali njih lepoto. Možgani sedanjega človeka tehtajo povprečno 1.350 gramov. Lobanja bodočega človeka pa bo mogoče dosti večja in bodo pozni zanamci imeli naravnost ogromne možgane v primeri z današnjimi. Po mnenju' nekaterih učenjakov dvajsetega stoletja bo človek čez nekaj milijonov let nekako takle: Imel bo veliko plešasto glavo na kratkem, močnem vratu. Od sedanjih trepalnic bodo ostali le še nekakšni sledovi. Uhljev ne bo imel več. možgani pa bodo tehtali okrog 3 kg. Možgani bodo lahko oddajali in sprejemali elektromagnetne žarke in bodo lahko v nekaj desetinkah sekunde izrazili svoje misli. Spektroskopski organ mu bo omogočal, da bo labko videl, kakšne so razne stvari v svoji notranjosti, lahko bo torej prodrl s svojimi očmi v snov vsega stvarstva. Kemični pojavi bodo zanj neprimerno jasnejši in jih bo lahko tudi videl. Gledal bo lahko pred seboj valove, ki prihajajo iz vse-mirja in zanj ne bodo nič več nekaj nevidnega in nezgrabl iivega. Postal-bo gospodar nad vsemi mogočimi žarki in jih bo obrnil sebi v prid. Pridobil si bo novih možnosti, ki bodo odgovarjale njegovim novim življenjskim pogojem. Govorimo v jeziku geologov Vse to naj bi bilo torej možno v nekaj sto milijonov letih. Takšna časovna razdobja sc nam sicer zde nepojmljiva, vendar pa ie milijon let kratka doba, če govorimo v jeziku geologov, to se pravi, če upoštevamo, koliko časa ie že minulo od tedaj, ko ie bila zemlja še svetla zvezda, brez trde skorje, na. kateri se je potem polagoma začelo razvijati življenje. Vojaške uniforme v zadnjih dveh tisočletjih V vojskah evropskih narodov so se v dobi pred 2000 leti častniki in poveljniki razlikovali od navadnih vojakov le po tem. da so imeli lepše in dragocenejše orožje. Tako ie bilo v Evropi še v srednjem veku. Ko pa so leta 1450. ustanovili najemniško vojsko, torei vojsko, v kateri so vojaki prejemali plačo (soldatil), so nekateri vojaški oddelki dobili ime po opremi, ki so jo nosili, od helebarde do kiju podobne palice, ki je iz nje pozneje 126. A Komaj je Vinicij zavil okoli ogla, je Hilon vzrasel, stegnil roko za njim ter mu zagrozil: »Pri vseh boginjah maščevanja, nikoli ne bom pozabil!« Potem so ga moči spet zapustile in zgrudil se je na tla nastala maršalska palica. Pomenila ie nai-višjo vojaško stopnjo, ki io_ie mogel častnik doseči. V XVI. stoletju so Španci uvedli posebne vrste vojaški pas. nekako ešarpo. kot znak, po katerem so se ločili poveljniki od drugih častnikov in vojakov. Kmalu so potem tak častniški pas začeli nositi tudi drugod Ves srednji vek so se častniki ločili od navadnih vojakov samo po tem. da so imeli drugačno orožje in lepšo obleko. Enotno vojaško uniformo so uvedli po 30 letni vojni, pobuda za 'to je prišla iz Brandenburga, s Saksonskega, iz Švedske in tudi iz Francije, ki ie bila tedaj najmočnejša vojaška sila v Evropi. Okrog leta 1860. so še vse evropske vojske imele svojo posebno uniformo, ki sc je razlikovala med seboj ne le po barvi, temveč tudi po kroiu. V nainovejših časih so si začele vojaške uni forme raznih narodov postajati vedno podob-nejše. tudi po barvi. Danes nosijo skoraj po- vsod vojaki sivozelenkasto ali rjavkasto, kakor da bi drug drugega hoteli na vsak način posnemati V prelivu med Mozambikom in Madagaskarjem se je zaradi slabega manevriranja potopila grška ladja »Mont Pera«, ki je bila v angleški službi. Posadka se je rešila. Japonska vlada je odobrila ustanovitev posebnega nrada za zaščito lastnine Japoncev, ki so zaprti v sovražnih državah. Za voditelja tega urada, ki spada v okvir zunanjega ministrstva, Je bil imenovan bivši japonski poslanik v Egiptu Suzuki. Brez posebnega sodnega postopku so bili v Oranu ustreljeni trije francoski častniki, ki so bili obtoženi sodelovanja v zaroti proti generalu Giraudu in so jih ameriške oblasti prijele. ROMAN V SLIKAH Za l.jnd*kn tiskarno » Ljubljani: Jože Kramarič - l/dnjatelj: inž Sodja - Urednik: Vlirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovrnsfej tirbaja ob delavnikih ob 12 - Me- sečno uaročnina It lir, za inozemstvo 15 lir — Urtduišlvo; Kopitarjeva ulica 6 Ul — Uprava: Kopitarjeva ulica k, Ljubljana — Ielelon štev. št. 40-01 do 40 (15 — Podružnica Novo uiesto