AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 31 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 7TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Slovenska podporna družba Sv. Mohorja ,z glavnim sedežem v Chicagi, Illinois, naznanja, da Je znašalo njeno premoženje k°ncem leta 1932 svoto $9,-^41.73. Družba je štela koncem ]eta 1932 v odraslem oddelku članov in 11 v mladinskem oddelku. Frank Udovč, ki je dobro znan Kongres ne želi, da bi samemu sebi znižal plače in odpravil razkošje Washington, 6. februarja. — Takozvane "hrome race" v kon-kresu, katerih je 166 in ki imajo večino v poslanski zbornici, po preteklo soboto odglasovali, da se plača kngresmanv ne sme znižati od $9000 na $7500 na leto. Predlog, da se zniža plača kongresmanom je dobil samo 2 glasova. Demokratični zastop-slovenskim gozdarjem, je v bol- j nik Whittington iz države Mis-fiišnici v Little Falls, New York, souri, ki je stavil tozadevni pred-toliko- okreval, da že hodi po log, je izjavil, da bo v prihod-^ergljah. Pred štirimi meseci si njem zasedanju kongresa kate- Načrt župana Millerja našel dober odmev. Republikanci so se podali po tajnem zboru Republikanski councilmani so 38,750 družinskim očetom, ki so v avtomobilski nesreči zlomil n°go na dveh mestih in je bil sicer močno poškodovan. V Petersburgu, Illinois, se bo februarja začela sodnijska obravnava proti pomožnemu še-Skinnerju, ki je obdolžen umora našega rojaka Martina ^'fanta, ki je bil pred več mese-01 v ječi pretepen do smrti, po-!eiri pa obešen, in so pomožni šerifi prvotno trdili, da se je fiam obesil. Da se je obravnava ^ko dolgo zavlekla, so krivi od-^ttniki obtožencev, ki vedno do-b'.io kak izgovor, da zavlačujejo obravnavo. Njih zadnji izgo-je bil, da je glavni obtoženec "°lan. Sorodniki pokojnega ro-•la«a Viranta bodo imeli svoje posebne zagovornike pred sodi-scem. Ako bi slučajno kdo že-H kake podatke, naj piše na H|qv: Nobel Y. Dowell, First ?%nal Bank, East Peoria, II- Sis. ,*vana Kunaver, posestnica " ■0; okr št. 19, pošta Moravče, aj Kamnik, prosi ameriške če kdo ve za njenega n!oža Johna Kunaverja. V Ame-ril{o je odšel leta 1913, in je red-n° Pisaril domov do leta 1920, takrat je pa prenehal, in ona ne ve, če je še živ ali mrtev, j^jegov zadnji naslov je bil 1245 K 55th St., Cleveland, Ohio. la«' f . >s ,1,6 0' f tHe Zlata svetinja ^a j bol j ša učenka svojega v Collinwood višji šoli ^ gotovo naša mlada Slovenka, ^iss Mary Rožnik, stara 15 let, J biva na 13818 Eaglesmere jj^'e. Pretekli teden je dobila zlato svetinjo od Ameri-Legion, Post št. 99, pri kate-v' so večinoma veterani ameri-!je armade, ki so zaposljeni pri •^■C. železnici. Organizacija J°deli vsako leto zlato svetinjo ^ičnemu mlademu učencu ali JCe«ki, ki se je tekom leta naj-( 0,i odlikoval v šoli glede izo-. razbe, državljanstva in napred-Jf; In to čast je letos dobila Jss Rožnik, naša nadarjena ^ 0venka. Iskrene čestitke, Ma- $30,000 nagrade ^dor dobi v roke morilce ali ril0r,lca bivšega councilmana v V ^velandu, Wm. Potter j a, bo eležen $30,000 nagrade. Nabada Se nahaja še vedno v clev. vankah, dočim umor Potter j a še .,edllo m pojasnjen. Kdor bi l Pojasnil, bi tudi dognal ob-kdo je ukradel $500,000 .davčne blagajne v Clevelandu. ^Pan Miller sam se je izjavil, ž.a bi rad dal deset let svojega * V 'enja, če bi mogel priti mo- rega bo sklical novi predsednik Roosevelt stavil ponovno enak predlog. Kongresmani so tudi glasovali, da se ne odpravi kongresni restavrant, v katerem dobivajo člani kongresa zelo poceni najboljše kosilo in večerjo. Ta restavrant velja strica Sama vsako leto $60,000. Nadal.i-ni predlog se je glasil, da se odpravi brivnice iz, kongresnegfa polopja, toda tudi ta predlog je propadel. Oni kongresmani, ki so bili proti znižanju plač kon-gresmanov so trdili, da če se plače kongresmanov znižajo, da v bodoče ne bo mogel nihče drugi kot bogatin biti predsednik. Nadalje so se kongresmani pritoževali, da je vseeno, če se odpravi brivnica iz poslanske zbornice kongresa, 'kajti V privatnih brivnicah morajo kongresmani plačevati 40 centov za striženje las, dočim so prisiljeni plačevati v kongresni brivnici 75 centov. Zaslužek gre brivcem, ki so zaposljeni v kongresnem poslopju. 11Cl le Rakai% DrUŠ-razpolago. Krasna drevesca, za-;]er in drugi Zadovoljno občin-1 sajena ob potoku hirajo in vsako gtvo je smehapolno odhajalo iz leto je treba odstraniti stotine na svota razdelila po $20.00 na tozadevno, dobimo svoto, ki bo mesec brezposelnim za delo, bi dobilo nemudoma 28,509 brezposelnih delo in zaslužek, in sicer skozi celo leto. župan Miller računa, da če mu je mogoče dobiti $9,200,000 tekom leta 1933, bi bilo mogoče pripomogla, da se ljudem pomaga. V Clevelandu imamo vse polno del, s katerimi se lahko takoj začne. Ta dela so sledeča: 1. Dela ob obrežju Erie jezera. Mesto Cleveland ni še nikdar izrabilo svojega jezer- dreves. Ako bi 1500 delavcev naredilo v dotični okolici potrebna dela, bi Cleveland pridobil na svoji naravni lepoti. 5. Mestni stadion. Zgrajen jc bil tako nemarno pod bivšo upravo, da bi vzelo najmanj 900 delavcev eno leto, da spravijo stadion v pravi položaj. Radi nedostatkov na mestnem stadionu ni mogoče mestni vladi za-rentati za razne prireditve. 6. Washington, Brookside, Garfield, Edgewater parki so v skrajno slabem položaju. Najmanj 9000 delavcev se potrebuje, da popravijo, olepšajo in na novo zgradijo v parkih to, kar je tam pomanjkljivega." dvorane. Pomembna 30-letniea Letos praznuje dramatično društvo "Triglav" tridesetletnico svojega obstanka. Je to najstarejše slovensko dramatično društvo ne samo v Clevelandu, pač pa tudi v Ameriki. Kot se nam poroča, namerava "Triglav" ob priliki 30-letnice prire- Brezposelna zavarovalnina West Side Community Council priredi v četrtek, 16. februarja, veliko predavanja, tekom katerega bo prolV J;at'?)b M njim se ni bilo treba nič ba-ampak je bilo zasliševanje za Fakt, da govori svet zadnja leta neprestano o voditeljih, .je najboljši dokaz, da jim voditeljev manjka, želja po voditelju, po močnejšem možu je simbol današnjega slabotnega časa. Močan in krepak narod si ne išče voditeljev, ker jih pač že ima. Zadnja svetovna vojna je ustvarila tak kaos in zmešnjavo, da je nova vojna nevarnost vedno na obzorju. Mi živimo v krizi in kakor se vedno dogaja v krizi, da narod vpije po zdravniku, od katerega se pričakuje čudežev. Po svetovni vojni se je v skoro vseh deželah spremenil način vlade, katero sedaj poskušajo. Ničesar si bolj ne želijo, kot da se vržejo v naročje nekomu, ki bi jih rešil. Ako bi se danes pojavil nekdo, ki bi nas rešil iz te krize, bi ga bil 'ves svet pripravljen sprejeti za diktatorja. Finančniki, parlamenti, kongresi, vlade, vse skuša najti pot iz zagate, poskušajo to in ono, kar se pa vse nazadnje izkaže kot prazna pena. Močan mož, diktator, se vsemu temu izogne. Ves čas se zaveda svoje odgovornosti in temu primerno tudi ravna. Mnogi trdijo, da se vzdržuje diktator na višku samo s tem, da prisili vse druge k molku. V enem oziru je to res, toda še noben diktator ni bil v stanu v dogled-nem času preprečiti revolucije. Danes, kot je bilo pred dva tisoč leti, je ambicija in čast glavna sila za diktatorstvom. Pravi voditelj se izkaže zlasti v tem, da ima silno domišljijo. In kadar je ta domišljija združena z energijo in pogumom, je tukaj snov, ki jo mora imeti diktator. Zadnja svetovna vojna ni bila bojevana niti z enim osnovnim principom, zato si tudi ni prilastila src narodov. Zato v svetovni vojni ni bilo kakega posebno slavnega junaka, kot jih poznamo iz starih vojsk, čeprav so se nekateri zelo odlikovali. Edini, ki je proslavil, da mu vsi narodi postavljajo spomenike, je bil nepoznani vojak. Med sodobnimi voditelji, jih je samo nekaj, katere je rodovitna domišljija dvignila nad mero povprečnega strankinega iinnmmiiiHiiiiimiiuiiHHiiHHimuiiiiii MILO URBAN: !ster Angyal sestal s Kristo v Hliniku, majhni dolini za Raz-tokami, obrobljeni na desni z brezovim gozdičkom, na levi pa z globokimi jamami, iz katerih so Raztočanje jemali glino za j mazanje peči. Na sredi je bila m.....lllimnilH........................................I"'' "1 kratkim pokošena ravnini- -:-- ca, na njej pa kupi sena. Po srečanju z Andrejem Ko-! Angyal je bil že tam, ko je ŽIVI BIČ Roman renom je hodila nekaj časa zamišljena. Potem je nekam hitro in lahko pozabila nanj in se tem vneteje začela ukvarjati z Angyalom. Pri njem je našla [;se tiste lastnosti:, po katerih je hrepenela. Bil je vesel, skrbno se je oblačil, bil je nežen, poglavitno pa — bil je žandar, za kmečko pojmovanje velik gospod, ki se ga vsak boji. Trajalo je nekaj časa in Angyal sam ni vedel, kako je v vse to zašel. Krista ga je tako naravno in spretno zapletla, da »e Krista prišla. Od daleč ji je šel naproti. . "Dober večer!" jo je pozdravil. "Komaj sem se odtrgala," je pripovedovala zasopla. "Oče pazi name kot zmaj." Angyal jo je prijel za roko in tako sta šla v razgovoru med kopice sena. Nekaj časa sta oba molčala, potem pa se je Angyal naenkrat oglasil: "Krista, ali me imaš kaj ra- cta v Vprašal jo je to že nekoliko- samo nekaka forma. Smeli I voditelja. Eden teh je Mussoli-•8o si privoščiti zaničljiv posmeh ni, ki poseduje to v veliki meri. °nim, ki so trepetali v strahu. Ko je prišla vrsta na Vorono-Va> ga je komisija nagovorila: "Akoravno spadaš h komuni, ^ični stranki, pa zaslužiš, da si ^ključen. Udeleževal si se predan j, toda kaj si pa še napravi za stranko? Ničesar. Da, ^ celo iz stranke bi te morali izmučiti, ker nam je prišlo na da si večkrat grajal stran-I delo. Poleg tega smo zve-da imaš doma dva uljnaka, 0rej se je tvoje finančno stanje I toliko izboljšalo, da ne potre-. UJeš več mesečne podpore, ki ti bo °dvzeta.' Vse na njem govori o silni domišljiji: njegova hoja, njegove ideje, njegovi govori. Mož je lahko ustvarjen za voditelja ne radi posebnih sposobnosti, ampak v srečni kombinaciji istih. Največja umetnost diktatorja je, da zna obdržati v roki vajeti, da niti za trenotek ne izpusti izpred oči dnevnih dogodkov. Eden takih mož je Mussolini, med tem ko je Stalin bolj organizator, realist, ki ima več fanatizma, kot pa domišljije. Morda ni prišel Stalin do take moči kot Mussolini, ker se mora pokoriti- zboru sedemnaj- sto'rice v Moskvi, ki skrbi, da ni Stalin preveč močan. V tem oziru je tehnika sovjetske vlade precej demokratična, čeprav je režim čisto avtokratski. Stalin je lahko vsak trenotek odpuščen, ker on je samo eden izmed mnogih, njemu enakih. V Rimu pa vlada en sam mož, katerega je težje pregnati z vlade, kot pa kakega kralja ali cesarja. Naši dedje so videli v demokraciji edino rešitev za človeštvo. Toda mnogo se je spremenilo zadnjih petdeset let. Naša generacija, ki je zrasla na principih demokracije, ne vidi več v njej kot ugodno vladno formo. Nemčija, ki je ustvarila demokratsko formo vlade pozneje kot drugi narodi, jo misli opustiti. Morda zato, ker bolj ljubi red kot pa, svqbodo. Nemčija je rodila tri največje može, ki so pri-'digali diktatorstvo: Marksa, očeta komunizma; Nietzscheja, očeta fašizma in Hegela, ki je zagovarjal oboje. Toda Nemčija ni še dala do sedaj dobrega diktatorja, njih dar o teoriji je še vedno večji kot o praksi. V Nemčiji sta bila resnično samo dva dobra voditelja zadnjih dvajset let: Rathenau in Streseman. Noben od njiju ni pripadal aristokratski stranki, ki je vladala Nemčijo v preteklosti in ki jo vlada zopet sedaj. Noben njiju ni bil socialist, oba sta izšla iz srednjega razreda, ki je resnično dal Nemčiji največje može zadnja tri stoletja Francija je imela razumnega in nadarjenega zagovornika demokracije v osebi Aristide Bri-anda in njega vredni naslednik je bil Herriot. Grčija ima Ve-nizelosa, ki je državnik prve vrste, dasi bolj diktator kot parlamentarec. Zed. države nimajo državnikov takih zmožnosti. Tukaj so veliki in zmožni možje samo v tehniki, industriji in trgovini. Kar se tiče manjših dežel, ima Čehoslovaška največjo srečo s svojimi voditelji. Tam imajo državnika prvega reda Bene-ša in v resnici najboljšega voditelja v predsedniku Masaryku. Če bi se bila Evropa organizirala pred leti (danes to ni več mogoče) v eno državo, ne bi mogla dobiti boljšega predsednika kot je Masaryk. Masaryk in Mussolini sta dva moža raznih nazorov. Masaryk je demokratični idealist, Mussolini pa sa-mosilni realist. Oba sta zgradila svoji državi po svojih lastnih vizijah in idejah. Med tem ko Mussolini, mož pri 50 letih, vlada z bičem samosilnika, ki že v kali zatre vsak uporni element, vlada Masaryk pri svojih 82 letih nežno in s filozofsko modrostjo. Kakšna vlada je boljša: demokratična ali diktatorska? Na to se ne more dati splošen odgovor. To vprašanje se mora rešiti posebej v vsaki posamezni deželi. je šele takrat zavedel, ko je že j krat. Krista ni razumela, za-r.ekoliko tednov postajal pod Do-j kaj mu -mora to zatrjevati, sto-minovimi okni, ki: so, mimogre- i rila pa je rada, ker je vedela, da de povedano, bila dovolj velika'mu s tem ustreza, in so dovolj nizko ležala. Tu Sedla sta v kopico sena. Pred sta šepetala, si stiskala roke,j njima je bila druga kopica, ki govorila čudovite, lepe besede, se je nejasno odražala na tem-ki so po dolgih razgovorih o to-j nem ozadju. Trepetajoče listje povih, strojnih puškah, o ra- brezovega gozdička se je zdaj njencih in mrtvih zvenele čud-: pa zdaj zazibalo, v dolino se je no, odveč in so ustvarjale svoj J stekal vonj od sokov prekipeva-posebni svet, poln noči in čut-, joče drevesne skorje, da je bilo nosti, ki je prevzemala telo. če--kar težko dihati, tudi je moral Angyal pogosto j "Tako je tu prijetno," je de-slišati dvoumne opazke, je ven-!jaia Krista s sanjavim glasom dar našel v svojem razmerju do in 8e zavalila na hrbet v seno. Kriste neki poseben mik. Ka- Angyal jo je gledal. Videl je kor se je sam izražal, je doživ- s;imo njen obraz> ki se je slabo Ijal kos vaške romantike, ki ga L vetn v temi; 0stai0 telo pa je je pa popolnoma prevzela. Kri- mahoma nekam izginjalo, kakor sta se mu je iz dneva v dan zde- |bi se bilo vdrlo v zemljo. ge je tedaj vpra_ nji nove in nove mikavnosti, ki|šal> ne vedoč( čemu. Odgovora so ga napolnjevale z občudova-L]a to vprašanje ni vedel. Eno njem in razvnemale njegovo mu je bUo jasno: resno na Kri_ moškost od dne do dne bolj. sto ni mpgel misliti. Bila je Tcda tudi govorice po Razto- iepa, toda kmetica; brez iz-kih so rastle. Ljudje so opozar- cbrazbe in nemogoča v družbi, jali stara Dominovca, naj pazita i Med njima je bil nepremostljiv na svojo hčer. Nevede, kaj bi prepad. Vedela sta zanj, a sta počel, kadar je bil Angyal pri Kristi, je stari Domin jemal sekiro in hodil neprenehoma po dvorišču, kakor bi imel polne roke dela. Trkal je ž njo sedaj po £.€ kljub temu skoraj vsak dan sestajala, se poljubovala, govorila o' ljubezni in — Čemu to? Angyal se je namrdnil. Nekje hudo zaklel. Prestrašena Krista je bežala precej.daleč. Hotela se je ravno ustaviti in pogledati nazaj, ko se je ob nekoga zadela. Obstala je in pogledala. Pri njej je stal Andrej Koren. S palico v roki jo je pr-eplašen gledal, potem pa se je njegov pogled ustavil na raztrganem mestu njenega krila. Zdelo se je, da jo vprašuje, kaj se je zgodilo. Toda Krista je povesila oči, Andrej pa je, prevzet od hude slutnje, zardel v obraz. Stisnil je palico v pesti in ubral smer, odkoder je Krista pri bežala. Ničesar ni našel. V Hliniku je bilo tiho; seno je močno dišalo, na brezovem gozdičku se je zibalo listje in polagoma je začela padati rosa. Le kak ptič v bližnjem grmu se je, zbujen iz spanja, težko dvignil od zemlje in zakričal. Šele doma je Krista začela razmišljati o tem, kar se je zgodilo. V tihi kamrici, vonjajoči po svežem perilu, se ji je zazdelo vse smešno, brezpomembno. Pernica se je belila v kotu, in Krista se ni mogla razumeti. Zakaj je zbežala? Saj je vendar že davno na kaj podobnega mislila. In nazadnje sta tudi v razgovorih na-migavala na to. Pri tem se je tudi zbala, da bi se Angyal ne jezil nanjo. 'Pa naj se,' je rekla in brezbrižno skomizgnila z, ramami. V oči pa so ji nehote stopile solze. 'Hud bo/ ji je brodilo neprestano po glavi. Krista je hočeš nočeš vstala in odšla na ulico, čeprav je v Raztokah že vse spalo. 'Morda ga srečam,' se je tolažila. Gnana od nemira, je šla kar tako brez cilja po vasi. Ograje ob potu so jo pogledovale z vpra-šujočim pogledom: 'Krista, kaj ti je?' Krista ni imela zanje nobenega odgovora! šla je kakor izgubljena, gnana od tuje volje, tujega hotenja, z vročim poletjem v duši. Nabrekle rame so jo žgale pod obleko, usta so bila polodprta kot čudovit rdeč sad in so gorela v čudnem hrepenenju poletja, visečega nad zemljo. Zahotelo se ji je obstati sredi pota in izkričati celemu svetu vse svoje hrepenenje. Ko pa je pogledala na črne, nevesele koče, se je ustrašila, živeli so v njih brezobzirni, zlobni ljudje, ki so vedeli samo o bedi, topovih in človeških telesih, pohabljenih od strelov. Vedeli so, koga, kje in kdaj je ranilo, niso pa vedeli, da drevesa vendar cyeto in raste trava prav tako, to besedo, s katero bi jo porazil, uničil. Potem pa je nenadoma pljunil pred njo, se obrnil in z jeznim korakom odšel v temo. To je bila njegova beseda. . . XV. Dnevi notarja Okolickega so minevali, kakor steklenice, ki jih grabijo za vratove in mečejo ob steno. Padali so nanjo in se žvenketaje razletavali na glupe, ■nesmiselne črepinje, vzbujajoče občutek nečesa nedovršenega, kar ni zadovoljevalo, ampak samo gnalo naprej. Sililo je, da bi še besneje grabil nove steklenice in jih še silneje metal ob steno, tako da bi prav nič več ne ostajalo od njih, da bi se drobile v prah in ginile za vselej v lastni zmedi, v brezdanji globini dogodkov, vrstečih se drug za drugim, a zapletajočih se tako, da je ostajala po njih samo strašna, plehka grenkoba. (Dalje prihodnjič.) -o- DNEVNE VESTI Naval na banko radi ob-dolžitev v kongresu New Orleans, 6. februarja.— Stotine vložnikov je prišlo danes v tukajšno Hibernia Bank & Trust Co., potem ko so čitali vesti iz Washingtona, katere je razširil z neprevidnim govorom kongresman Fish iz New Yorka, ki je kritiziral poslovanje banke. Toda v prizadeto banko so v par urah pripeljali dvajset milijonov dolarjev, in ko so ljudje videli, da se točno izplačuje, so odnehali jemati svoj denar iz banke. -o.- Tudi v Floridi so roparji pridno na delu Miami Beach, Florida, 6. februarja. Trije maskirani roparji so dospeli v Anglers hotel v tem mestu danes zjutraj ob 3:30 in so 18 gostom hotela odnesli vse, kar so imeli v hotelih shranjenega. Nad $5000 v gotovini so roparji odnesli, poleg $100, katere so dobili v hotelski blagajni. oglih, sedaj po plotu. Angyala je bjla napaka> toda ali je on za pa je pri tem skoraj vrag jemal. to tu> da bi popravljal napake? Bled je postajal od jeze. Ko je |Nekdo je bii močnejši kakor ona odhajal, je godci: dva: privedel ju je skupaj in ju "Kaj stari toliko pritrkuje Le pugti vsaksebi. Kaj torej ckrogmene?' razmišljati? Večno to ne more Domin je zmajeval z glavo in tako ostati, ce je bil že razburjen, požugal Pri vsej lahkomiselnosti svo-s prstom in dejal Kristi: jega poklica je Angyal znal "Dekle, dekle,^ pusti tega žan- j ohraniti samozavest, ponos, ki darja pri miru!" mu ni dovoljeval, da bi bil ne- Krista je naredila šobo ali za- značajen. Toda poletje je tudi v jokala. Tu pa ji je potem prišla njegovjh žilah pelo svojo pesem, na pomoč mati. Tu razgljabljati se je zdelo za- "Ne ropotaj toliko nanjo," jejreg nenaravno, smešno. Zato je rekla. i nebote stegnil roko in objel Kri- Včasih je beseda'dala besedo i sto. in takoj bi bil nastal prepir, če «Kaj je?» se je zbudila Krista bi Domin ne bil Domin. Toda : ri zamišljenosti. Domin je navadno vzel suknjo; " Ko' j«;'začutil v roki toploto in se zgubil zdoma k sosedojn, j ženskega telesa, se je v Angyalu j mirnim srcem še dalje, toda ko-k.jer je mogel potožiti o svoji be- mkaj zamajalo in zameglilo se maj je napravila nekaj korakov, tli in si olajšati srce. :rnu je> Namesto odgovora jo je se je na potu znova pojavil An- Krista se ni brigala za posle-j prijel in jo privil strastno k se- drej Koren, e-ice in drvela dalje kakor gor-j bi, da je Krista začutila kar bo- Obstal je. ski potok. Ko je opazila, da oče ločino. Prestrašena je pogledala pazi nanjo in da Angyalu to ni nanj, toda v temi je videla samo prav, sta se začela dobivati iz- i bledo, posirovelo obličje z izbu-ven doma, na polju, za vasjo. Ni lienimi očmi, ki so se bolno, po-vedela, kaj hoče, pa se tudi ni hlepno uprle vanjo in žarele v preveč brigala za to. Všeč ji je j zloveščem, težkem ognju. V tolpo in mikalo jo je odhajati Ipii poletni noči, ko je bilo Vse ta- j širijo govorice o nji- Stopila je zvečer zdoma in se potapljati v ko mirno in tiho, se ga je Krista naglo k Andreju in rekla: ncč vsem navkljub. zbala. Zdelo se ji je, da je to "Andrej, pridi!" Polje je prineslo v njih ljube- nekdo drugi, neki tuj, hudoben j Prijela ga je za roko in An- MALI OGLASI Naznanilo Vabljene ste članice društva sv. Cecilije, št. 37 S. D. Z., da se vdeležite seje v sredo, 8. februarja, ob navadnem času. Na zadnji seji se je sklenilo, da se bo vršila zabava po seji, in sicer kakor je že za mlade in stare. Vsaka člani- zdavnaj rastla in kakor bo še dolgo rastla. 'Da!' je vzdihnila Krista. Srce ji je močno zatrepetalo v prsih. Zdelo se je, da prebije prsi in zleti kakor ptica, izpuščena iz kletke. Krista je hotela iti s tem ne- 'Kaj neki hoče?' je pomislila Krista. Pobita, nemirna je stisnila ustnice. Noge so jo bolele in prevzel jo je čuden sklep. Kaj hoče, zakaj blodi okrOg? Seveda ca naj pripelje še svoje prijateljice in prijatelje. Zagotavlja se vam, da se boste vsi prav dobro imeli. Opozarjam vas tudi na redno plačevanje. Ni denarja na razpolago, da bi društvo za-kladalo. Upam, da ne boste prezrle tega vabila in opomina. Sestrski pozdrav — tajnica. Farma naprodaj 72 akrov, orodje in živina, na glavni deželni cesti, se proda za $2,500. Imam še več drugih farm naprodaj v ceni od $1000 in več. Vprašajte na 6704 "St. Clair Ave. Andrew Ružik. zen novih mikov. Ravnokar so se začele košnje sena. Po vročih dneh so sledile tople noči ,polne vonjave sena in čvrčanja kobilic, skakajočih po travi. Topli somraki so držali ljudi kakor v človek, ki je naenkrat zamenjal drej se je dal voditi. *šel je ne- vedoč, kaj haj Kristino obnašanje pomeni. Nekaj nepremagljivega ga je držalo pri nji. Šel je. Niti opazil ni, kako se je zna- prikupnega Angyala, da bi ji storil kaj hudega. Ker ni razumela nenadnega napada, je pod vtisom strahu skočila pokonci in zbežala na slepo proti vasi. To-igel pod Dominovimi okni. gorki dlani. Ni se jim hotelo da tudi Angyal je skočil pokon- j Ko sta prišla pod nje, se je domov; hotelo se jim je sesti kje lei in klical: | Krista naglo ustavila, se priti- na gričku, gledati na glinasto "Ne beži, neumnica!" jsnila k Andreju in ga vabila: in vijoličasto barvane stene klan- Tekel je za njo in bi jo bil "Pojdi notri." cev, na poljska pota, gubeča se skoraj ujel, a se je medtem spo- Andrej Koren jo je začudeno v temi. Hotelo se jim je leči na tuknil in padel. Ko je padal, je pogledal. V velikih, razširjenih zemljo, iztegniti obe roki in vseh j ujel nekaj vihrajočega, kar je riesct prstov in pogrezniti v top- i a popustilo, in je zaslišal res-lo, mehko prst, počrnelo od no- ket trgajoče se tkanine. Pogle-či. Telo na njej je kar nekam dal je v tisto smer in videl še, ka-razpadlo, prilagodilo se ji je in ko se v temi giblje nekaj belega trepetalo od hrepenenja, oči pa in lahno odskakuje, kakor bi so uhajale z grozno naglico tako'kdo mahal z belim robcem. Pri daleč nekam, da se naenkrat ni nič videlo. Neke talcu noči se je vahtmaj- tem pa je začutil, da se mu je po obrazu ulilo nekaj važnega. . . očeh je bilo vprašanje: "Po kaj ?" Iz urada društva sv. Ane št. 4 S. D. Z. Naznanja se članicam, da se slednje udeležijo redne mesečne seje 8. februarja, v navadnih prostorih. Začetek seje ob 8. uri zvečer. Precej važnih stvari je treba odločiti. Naznanja se društvenim članicam tudi, da dobimo novo društveno zastavo. Blagoslovile in razvile jo bomo 14. maja. že leta 1931 je bilo sklenjeno, da mora vsaka članica plačati $1.00. S tem bomo imele tudi članice proste vstopnice za večerno veselico. Prosim torej članice, da plačate $1.00 pri društveni tajnici do meseca maja, 1988. Prosim, vpoštevajte ito! Krista Dominova ga je razu- In želim, da se vse sestre uclele-mela, S slabim, pridušenim gla- žijo društvene seje 8. februarja, som je šepnila: j Po društveni seji bomo imele "Tvoja žena bom . . ." "Card party," ples in veselo za- Andrej Koren se je obrnil, kakor bi koga iskal poleg sebe. Ko pa je videl samo temo in v njej bavo. Pripeljite s seboj svojega soproga in prijateljice. S sestrskim pozdravom — Mary Bra- 'Kri/ se je zavedel Angyal in Kristo, je hotel izreči kako kru- dač, tajnica. (31) Za "Ameriško Domovino" prestavil M. TJ, Obiščite ki se prične v sredo 8. februarja pri nas če si hočete prihraniti precej denarja, pridite na to razprodajo. Ne zamudite te prilike, ker kupili boste lahko vsakovrstno blago po taki ceni, kot še nikdar poprej. Tukaj je označenih nekaj cen, ampak na razprodaji bo približno vse blago. En lot volnenih oblek, št. 14 do 20, samo En lot oblek, mere 16 do 52, samo.......... En lot oblek, mere 16 do 52, samo.......... En lot oblek, mere 16 do 52, samo.......... In nekaj tudi dražjih En lot svilenih oblek, vse barve, samo $1.50, $1.75, $2.25 in $3.25 En lot sukenj za žene in dekleta, št. 16 do 46, samo $2.50 En lot sukenj, vseh mer, $6.75, $8.95 in $10.00, lepe in moderne. Imamo jih nekaj tudi dražjih. Ženske nogavice, samo....................................10c in 19c Full fashioned svilene in chiffon nogavice, samo......50c Moške srajce, vse barve, samo Moške nogavice......................... Lepe kravate samo po............... široko blago za rjuhe, samo................................22c jard Fina kotenina, samo..............................................9c jard Blago na jarde za obleke, garantirano za pranje, samo 15c jard in več Zelo po nizki ceni bodo kovtri Sheet blanketi, dosti veliki za rjuhe, samo po Deloma volnene deke, 72x84, samo................ Čisto volnene deke, samo.................................. Pridite in se sami prepričajte. Se priporočam. Anton Anžlovar 6202 St. Clair Ave. Vedno ju je klicala: "Janezek :n Marija!" nikdar pa ni poklicala njega, Alberta. Prišla je na travnik, kjer so se valili. Janezku je narinila gorko kapo, Mariji ruto. On sam pa ni imel no kape, ne rute. Ni se zbriga-]a za to. že takrat je bil bajer razupit, ker so se v njem utapljali mlinarski sinovi, kadar so ribarili. In stara teta Otilija je postala tedaj čuvaj, pravi zmaj nad to vodo. Sorodniki so morali uporabljati vse zvijače, da so dečka in deklico odvračali od t e m n e tajinstvenosti vodne površine. Ko pa je on tekel doli k bajerju, ga ni nihče klical nazaj. In veselje nad bajer jem je bilo edino, kar je imel več kot polubratec in polusestrica. Tušem se je lahko zatekel pred njih jezo in, ko je kasneje v skeleči zavisti premišljeval, da sta oba otroka pravzaprav v mlinu doma, a on je le najemninski sin tedaj so mu oni drugi še bolj privoščili prost dohod k »temu raju. Poleti ribarenje in kopanje, vožnja s čolnom in potika-nje med senčnatimi brezami. . Pozimi drsanje — to so bile vse njegove predpravice. Tudi njega so skušali prestrašiti. Pa je tudi bilo tajinstveno, biti tako sam na teh valovčkih, ki so bili tako prozorni, da je pogled segel celo doli v temne globine. — Tamkaj doli je bila palača, v kateri je stanovala vodna vila. Vedno bolj pa je vzljubil bajer, tako da si ni niti želel, da bi še kak hlevarski mali hljipec (ali mlinarski otrok delil ž njim to veselje. Zdelo se mu je, da mu je vila baš tako naklonjena, kakor je Otilija svojim isorodni-kom. Celo hvalisati se je bil pričel, da je videl kačo z zlato kro-nico in je vsem kazal, da se ne klati okolo vode samo radi rib. Krona, ki prinese modrost, da mu je zagotovljena. Medtem pa ni stara teta prežala samo na otroke. V samoti se je razvilo sovraštvo do tujcev — vedno je tako pravila — v pravcato bolezen. Očividno je morala imeti kako začarano zrcalce, v kate-icm je videla vse, kar se je v mlinu dogajalo. Kadar so posekali kako jelko je poklicala Janezka k sebi: "Vse ti bodo izvili, posekali vse do golih tal; kadar boš pa ti dobil v roke, boš lahko sedel na prazna tla." Prišli so še drugi sorodniki in pa tudi ljudje, katere vse skup ni prav nič brigalo, da so šuntali in pomilovali Janezka kot zapo-stavljano siroto. In vendar bi bil moral biti v resnici napram tistim, ki so mu jih kazali kot sovražnike, tako, Ikakor da jso mu stariši in vzgojitelji. Janezek pa je postajal molčeč in trmast. Besedi mati in oče so docela izginili z njegovega jezika. Koliko solza je potočila mati, kadar ji je poba, ki je doraščal, predrzno odgovarjal, koliko, kadar je prihajalo dekle, ki je obiskovalo šole v mestu, na počitnice v mlin ter se pustilo od matere streči, kakor da ji je najna-vadnčjša dekla. In vendar sta bila oba otroka v svojih srcih dobra in sta trpela tudi sama vsled teh prepirov. Posebno Janez je postal turoben in je bil le redkokdaj vesel, kakor so bili drugi mladeniči. Nato je Otilija umrla. Sorddniki so pričeli tožiti: sedaj sta šele oba prav brez zaščite, in vedno pogosteje je prihajal varuh iz vasi in vedno hujši so postajali prepiri med njim in Albertovim očetom. Celo spopadla sta se bila in, kako strašne so bile tiste ure, ko je po besnem pretepu kmet obležal na tleh in se ni več ur zavedel! Janez se je čedalje pogosteje plazil v skrivališča okolo bajerja. Nobena prepoved ni več zalegla, še bolj, ker ga je povrh pričela grizti še nesrečna ljubezen. Ponosno dekle, kateremu je bil kaj naklonjen še iz šole sem, ga je zasmehovalo na plesišču, vpričo vseh: "Ti. . . saj li si last ribje ženice!" nekega dne ni vrnil in — o, ka ko strašno je bilo tisto iskanje in najdba, peklenska zmešnjava! — tedaj so vsi občutili, kakor da imajo resnično tako slabe sosede, kakoi; je kokošim lisica. Cel dan so ga iskali, predno so ga našli v bajerju. "Tista ponosna deklina s svojo ošabno govorico ga je pokončala!" so govorili v vasi. "Očim in mačeha sta ga pognala v smrt." — Prišli so od sodni je, zasliševati. . . mati je ležala smrtno bolna v postelji, ohromela strahu. To je bilo nekaj hujšega, nego pa živinska kuga v stajah! — Mlinar se je prestrašil, ko je slišal ida je nertadoma petelin zamahnil s kraluti in zapel. Drug glas mu je odgovoril iz daljave, docela tiho, tako kakor prodre luč skoz^i meglo. Mar prihaja že jutro? Mesec se je bil umaknil. Tema je bila pri oknih kakor tudi v hlevu. Krava ki je ležala poleg njega, je dvignila glavo. Videl je, kako se svetijo nje grozničave oči. Sočutja jo je pobožal: "Smiliš se mi, saj si baš izgubila svojega telička, a sedaj pojdeš še ti!" Ko je to izgovoril, so mu že zopet zazvenele v ušesih Apolo-nijine besede: "Meni se mati smili!" Menil je, da razume sedaj, kaj je hotela reči. Ravno njegova žena s svojo ljubeznijo in svojim denarjem je pripomogla, da je lahko kupil mlin od Marije, ki pač ni imela po vsem, kar se je bilo dogodilo, več veselja do njega ter je rajši poročila nekega sosednjega mlinarja. In tako dobra je bila ranj-ka vedno, z vsemi silami se je zavzemala za poštenost in dobro ime hiše. Roke bi vila, ko bi videla, kaj hoče sedaj on storiti. Kajti ni en moder človek, ki mu ne bi mogel svetovati v ta zakon. Kako se je mogel le nameriti na Felicijo, ko jih je toliko vdovca zasledovalo in so mu jih toliko ponujali? Kaj pa je-našel posebnega na njej? ! Nezakonski otrok ga ni odvračal, pač pa ga storil še drznega. Sedaj, v tej temi, v tej težkomor-m samoti je videl vse jasno. Njega je pač gnalo k njej, tisto, kar ona ne bi mogla najti pri njem. Poželjenje je občutil po nje mladosti in v tem nagonu se je bil dozdeval sam sebi zopet mlad. Vse to pa je vendar praznotna prevara. In kaj bi moral plačati za ta sen, ki je lahko le v snu vabljiv? Zgražala se je bila pred hlevom z bdl-nc živino. Ko bi nekdaj sam ležal tako kakor te živali in bi obračal grozničavo glavo za njo? Zopet in zopet je zamahnil petelin s kraluti in pel, da je trudnemu možu kar v ušesih zvenelo. In sedaj so že pričela klopo-tati nadaljna mlinska kolesa. Psi so pričeli lajati, zunaj pa so bila drevesa zavita v meglen vzduh. povedati, celo slepec bi mo^al uvideti . . . taka svinjarija ne nastane sama od sebe, to ni nič naravnega. Na to lahko položim svojo roko v ogenj in zato tudi pravim . . . Mlinar, enkrat tudi pustite, da moja velja . . . saj ni treba, da vi storite, če ste preveč nobliht . . . jaz pojdem tjakaj po zdravnika zoper hudobne babnice . . . videli boste, da bo odnehalo, kakor bi pihnil in hudobne babnice, huj . . . naj izve: pobožen obraz na zunaj, hudičeva znamenja v srcu . . . Kuga prihaja od Eve ... tako je Eva . . ." ti. Mlinarjevo .čelo je bilo na-gubančeno, oči so bulile rdeče. "Norec sem!" je vpil. "Norec, če se oziram na vas! Vsak skrbi sam zase in to bo še najboljše! Ti pa misliš, da si bom dal ukazovati po takem, ki ni še za uhlji suh? Misliš, da bom jedel iz tvoje roke? Domišljaš si, da se ne smem poročiti, če ti nočeš?" Gledal je sovražnega pogleda v bledi, neprespani obraz bolehavega sinu. "Dobro," je nadaljeval, "pismo naj ostane, kjer je. Sam pojdem sedaj tja. Ti si mi. pokazal pravo pot. Neumnosti sem napisal, poba! Vsake črke se kesam!" Prijel "Da, Vid, ko bi bilo tako sred stvo, bi rad izhodil nov par ško-' je pismo ter ga baš hotel pretr-renj. Ni ga pja zelišča zoper gati na polovico. Tedaj mu je Ko se hudobijo," je odvrnil Mlinar. I segla Apolonija med prste: "Me-Hlevar je stopil k vratom in 'ni dajte pismo, oče! Lovrenc je jih odprl, medtem ko je mrmral: bolan, saj bi morali sami videti. "Sedaj bi pa rad vedel, dali naj to pomeni: da ali ne." Iz hleva je kmalu puhtela v mrzli jutranji zrak bela sopari-ca. Mlinar je stopil med podboje, se pretegnil in zadihal jutranji zrak. Nato je stopil na prosto. Tenke ledene ploščice, ki so se bile naredile v odtisih konjskih kopit in koles, so pokale pod njegovimi podplati. Zrak je bil čist. Nad mlinsko strugo in potokom so ležale še lahne meglice. Na vzhodu, kakor barva žareča procesija, ki Tudi mi nismo spali. Vi ste bili pri živini, jaz pa sem njemu pomagala dihati. Ni pač čuda, če je sedaj razdražljiv kakor mače. Sem dajte, je bom že jaz spravila v prave roke. Oče, jeza je hudič!" In že je imela pismo v rokah, ne da bi vedela, dali z ali proti volji očeta. "Zaprezi," je velela Lovrencu. "Zaprezi in vozi, kakor da voziš po babico!" Nad tem se je) oče nalahno nasmehnil. Ko pa je Lovrenc odšel, je dejal: "šel bo v mesto, a pričakuje solnca so v svečanem brez pisma — brez pisma, si ču- rniru viseli žoltobarvi oblački. Oči so ga pekle vsled prečute noči in glava mu je bila težka. Nekoliko trpko se je nasmehnil, ko se je spomnil Apolonijinega sveta: "Jutranji svet je najboljši!" Te misli pa so bile le nekak odmev nočnega viharja. Globoko je dihnil, postal še in se ckrenil, kakor da ne ve, kam bi šel, nato pa stopil krepkih korakov proti hišnim vratom. V izbi je vzel črnilo in pero ter z nekoliko tresočo roko pričel v la! še enkrat moram vso to stvar prespati!" "Kakor pač hočete, oče, vaša stvar!" je odvrnila dobrohotno in položila pismo v njegov pre Ringling Bros. mnogo let. "Big John" je nekoč ukrotil zdivjane slone pri večerni predstavi. Vršila se je parada slonov, kot je to vedno kot prva točka na programu. Dva mlada slona sta se nekaj prestrašila in zdivjala. Divjala sta okrog po prostoru in iskala izhoda. Ko sta drvela mimo "Big Johna," ki je korakal na čelu, se je eden div-jajočih slonov zaletel vanj in mu premaknil nakit na glavi, da mu je padel čez eno oko. Mirno je podrgnil slon z glavo ob visoko ograjo, da je spravil nakit zopet na pravo mesto, da mu ni zaviral pogleda. Potem se je pa bliskovito obrnil okrog in nastavil glavo obema slonoma, ki sta ravno zopet pridivjala okrog. Udarec je bil strahovit, ki je mlada slona kar omamil in ukrotil in celo "Big Johna" je vrglo nazaj, da je pomandral par vrst stolov, s katerih so se bili ljudje še pravočasno umaknili. Dokazano je, da nobena divja žival, ki je bila vjeta'v džungli se nikdar popolnoma ne udomači in ukroti. Prirojeni instinkt iz džungle ji ostane za vse življenje. Ko sem neke nedelje korakal v cirkusu med sloni, sem videl, da jih je 29 mirno ležalo na tleh in spalo, pet jih je bilo pa pokonci. "To je njih prirojena lastnost," mi je pojasnjeval ravnatelj. "Naj bo še tako vse mirno in tiho, nikdar vsi ne ležejo ob istem času. Nekaj jih steji vedno na straži, da opozorijo ostale tovariše o morebitni nevarnosti." Več kot eno uro dal. "Naspite se pa s kako toplo sem Jih opazoval. Dva sta po- morajo slone peljati na prosto, Zunaj so čisto mirni in očividno jim ugaja, ko jih pere nevihta. Pod šotorom so pa v takem času nemirni in radi zdivjajo. Večina slonov, ki jih vidimo v cirkusu, je bila vjetih in ukro-tenih. Zelo malo slonov je, ki bi dolgo živeli, ako so bili rojeni od vjetih staršev. Dobi se slone, ki so res pravi velikani. Eden takih je bil "Tusko," ki je bil znan kot nasilnejša živeča žival. Nekoč se je Tusko iztrgal, prevrnil par garaž in avtomobilov, spravil s tečajev par hiš, potem pa vdrl v neki farmerski hlev (skozi steno, ker mu nihče ni odprl vrat) in tam našel v svoje veliko veselje kotliček v polnem obratu. Napil se je žganja, ki ga je omamilo in drugo jutro je bil krotek kot jagnje. Večina slonov ima rada žganje, katerega jim dajejo, če jim želodec ne deluje redno. Pa si je to zapomnil slon v berlinskem zverinjaku, pa se je večkrat "javil bolnim," da je dobil žganje. Precej časa je tako vlekel "bolniško podporo," dokler ga niso pogruntali in je bil vržen kot simulant iz bolniške podpore. Tudi tobak se zdi slonom kot prava slaščica. Radi jedo korenje in vsake vrste zelenjavo. Samica nosi mladiča od 21 do 22 mesecev. Starost je povprečna taka kot pri človeku. Nekateri mislijo, da se slon nikdar ne vleže. To ni res. Vendar se tudi dobe sloni, ki se ne vležejo k počitku, to pa vsled starosti Naslonijo se na drevo, kjer prav udobno vlečejo dreto. Kar se tiče razpoloženja, si skoro dva slona nista enaka. Kot pri človeku, se dobe dobri in slabi, nagajivi in krotki, divji in počasni, trmasti in ubogljivi, slabe volje in veselo razpoloženi. stvarjo v želodcu. Prižganko imamo že pripravljeno!" Ko se je vrnila iz kuhinje, je bil oče kar siv v obraz in tresel se je mraza. Iz vasi sem, ker je pihal zahodni veter, se je cula jutranjica. Molila sta skup. Nato je Mlinar jedel poželjivo in zadovoljno. Ko je pojedel, je pelumraku pisati: "Moja luč je dejala Apolonija: "Lovrenc je jutranja zarja. Vso noč sem mlel. Zmlel sem svojo srečo, naj bo za druge hranilna sreča. Ne vem. Storil sem, da ne bom niti po dnevu niti po noči mlel najine sreče. Ti si si najbrže mislila, da je dežela dobra za letovanje, od kjer se lahko zopet umakneš, če bi deževalo in, če bi se pokazali kisli obrazi in blato in delo in kaka živinska kuga. Zato te tudi ne morem vezati, čeravno si tudi nisi tega mislila. Kajti i-esnično je. Ako ti je hudo, meni je še tisočkrat huje,, kajti tebe morebiti še čaka sreča. Jaz sem jo videl zadnjikrat." Zalepil in zapečatil je pismo. Ko je vstopil Lovrenc( še napol zaspan in z napol zlepljenimi očmi, da se pokriža z blagoslovljeno vodo, mu je dejal: "Glej, to vzameš s seboj in oddaš. Z Ru-javcem pojdeš v mesto in popelješ peku moko . . . Glej, vzemi to s seboj in je dostavi po kakem slu." Lovrenc je prečital naslov, iz-bulil oči, a njegov obraz se je zapregel — ali imate še kako naročilo?" "Apolonija, ti si prava čarovnica!" "Saj sem samo menila —" "Saj sama veš, kje je pismo — čarovnica si!" Vzela je pismo iz predala, podala očetu roko in dejala tiho: '"Boglonaj, oče, tisočkrat boglorjaj! Ne morem vam poplačati. Sledila pa vam bom kakor psiček, celo notri v vica!" Nato je nesla Lovrencu pismo ven na voz. Oče pa je šel poča si gori po stopnicah ter se sto-kaje zaril v veliko, samotno zakonsko postelj. PETO POGLAVJE Ob steni hleva, ki je bila obrnjena proti vrtu in vzhodu, so v aprilu in po setvi skladali polena in dračje za prihodnjo zimo. Bil je svetel pomladanski dan, le od severozahoda je pihal hud veter. Na prisojnem dvorišču, kjer so cepili drva, je bilo zatišje, tako da je solnce grelo prijetno, skoro preveč. Apolo- deknila in se z globokim vzdihom zvrnila po tleh. Komaj sta 3ila ta dva na tleh, sta takoj vstala druga dva. In to se ponavlja kar naprej, kadar sloni počivajo. Pa kakor so te živali velike, jih vsaka najmanjša stvar opla-Nekateri sloni se boje svoje lastne sence ponoči. Takoj jih vznemiri, če veter zamaje platno pri cirkuškem šotoru. Kadar je močna sapa ali grmenje, bom!" je iztisnil iz sebe. "Sram bi me bilo, ko bi moral biti za ljubezenskega sla!" že je hotel oditi. Oče pa je zakričal nanj, da ga je kar na pragu zasuknilo. Stala sta si naspro- "Nekaj močnega moram napraviti. Zabiti trden kol, sicer mi še vse zopet splava po vodi. Kadar človek od gostilne do gostilne naliva vase piva, postane nori vdovec zopet nasilen." Tam zadaj v kotu na slami se je nekaj zganilo, dolgo iztego-\anje in zehanje. Nato se je pritipai iz kota hlevar in pri žgal luč. Začudeno je pogledal gospodarja ter se mu približal. Okornega jezika, a odločno mahajoč z rokama je skušal doka zati: "že sam razum mora do- ta kokoši, in druge perjadi je prežala okoli nje lopate, da po-loyi takoj gliste. Iz vrta je lah ko videla za hlev, od koder je prihajal prijeten duh po smoli. (Dalje prihodnjič) Pravi BLUE DIAMOND PREMOG POSEBNA CENA $6.00 pripeljana na dom L. R. Miller Fuel Inc. 1007 E. 61st St. HEnderson 8670 ENdicott 1030 B KELLY' RAZLIČNO RAZPOLOŽENJE SLONA Iz British Columbije se poroča o interesantni zgodbici. Ko je nekega dne pogledala neka ženska skozi okno svoje hiše, je zagledala velikega slona, ki je nedaleč od vrat mulil travo, žena ni vedela, da je ta slon pred nedavnim utekel iz nekega cirkusa, vedela pa je, da ako pri-vežeš konju okrog vratu tudi najbolj preperelo vrv, je v največjih slučajih mogoče, da ne bo skušal pobegniti, ker bo mislil, da je trdno privezan. Zato se je žena pogumno približala slonu in mu ovila okrog prve noge neko staro ruto. Slon je potem stal nepremično, jo začudeno gledal in si mislil, da so ga pač zopet vjeli in priklenili. Ljudje mislijo, da so sloni, v cirkusu priklenjeni na kole, ki so globoko zabiti v zemljo, da ga slon ne »more izpulit. To je res v prvem času, ko slona vja-mejo, potem pa ne. Ko se slon privadi ujetništvu, si misli, da je trdno privezan k tlom, pa če je veriga še tako slabotna. Seveda so sloni, ki se jih dolgo ne more ukrotiti, pač trdno priklenjeni. Toda ni samo človek tisti, ki vzdržuje red in disciplino v čredi cirkuških slonov. Navadno se pokorijo enemu izmed sebe, navadno kaki stari in izkušeni samici. Toda največja cirkuška čreda na sveu je bila vladana dolgo let po samcu, z imenom "Big John." Ta je bil gospodar črede kakih 40 slonov v cirkusu V SPOMIN šeste obletnice smrti naše nadvse ljubljene in nikdar pozabljene matere MARY STANOVNIK ki so za vedno zatisnili svoje mile oči dne 7. februarja 1927. Vaše hčerke, katere ste tu zapustili, Vas ne morejo pozabiti, žalostne in potrte smo ob spominu na Vašo smrt. Spomin na Tebe, draga mati, s žalostjo obhajamo, ob grobu Vašem v tugi bridki vroče solze nas zalivajo. Let je šest že preminilo, kar odvzel Vas Bog je nam, bridki bil je čas ločitve, težke ure — nam in Vam. Nas tolaži misel sladka, da ločitev ta bo kratka. Oj, z Bogom, mati mila, deležni ste zdaj tam plačila. Naj Vam večni Bog poplača Vaše delo in skrbi, katere ste za nas imeli, večni mir Vam podeli. žalujoče hčere: ROSE LACH, MARY K0-MOROUSKI, ANNE KOŠČAK, SOPHIE KOPLAN, FANN* STANOVNIK.. Cleveland, O., 7. feb. 1933. Mi vzamemo vašo Savings and Loan knjigo v plačilo za pohištvo, preproge, peči, modroce, električne čistilce in ledenice. J. PERUŠEK 15815 Corsica Ave. 2 cesti južno od Euclid Beach, iz vzhodne 156. ceste. Telefon: KEnmore 4237 John L Tompkins 3979 W. 25th Street SHadyside 3689 Garantirani s koruzo pitani prešiči. Mi koljemo vsako sredo, petek in soboto zjutraj. Opalu-ženi v kropu ali osmojeni s slamo. Jetra in čreva zastonj. Do-peljemo na dom zastonj. Posebno nasoljena čreva naprodaj vsak čas, ravno tako tudi sveže in doma prekajene šunke. KUPON Ta kupon je vreden $1.00 pri nakupu prešičev, ki tehtajo 200 funtov in več. DOBER PREMOG! Točna postrežba The Hill Coal Co. 1361 MARQUETTE RD. HEnderson 6798 Zastopnika: IGNAC ZIVODER 1168 Norwood Rd. JOHN CENTA 1175 Addison. Rd.