AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 149. CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 25th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Mlad fant, ki je umoril svojo družino, bo po priznanju spuščen iz ječe El Dorado, Kansas, 24. junija. Mlad farmarski fant, star 21 let, ki je bil spoznan na sod-niji krivim, da je umoril vso svojo družino, bo te dni zopet dobil svojo prostost. Fantu je ime Owen Oberst. Dne 20. aprila, 1928, je začelo v farmarski hiši William Ob erst a, blizu Burns, Kansas, goreti. Predno so mogli sosedje priti na pomoč, je pogorela hiša že do tal. Sosedje so našli v zgoreli hiši samo še ožgana trupla očeta in matere ter peterih njih otrok. Policija prosi, da Cleve- Svetovna finančna tržišča landčani pustijo avtomobile doma 3. julija Ulična kara bo dobra za večer 2. julija, ko se vrši ogromna rckoborba med Schmelingom in Striblingom v mestnem stadionu, ali pa boste morali iti peš tja. Policija izjavlja, da nikakor ne bo prostora okoli stadiona za vse avtomobile, sicer bi nastala taka mešanica, da bi nekatere vzelo več kot uro, predno bi mogli "parkati" avtomobil, in vzelo jih bo par ur, predno bodo po rokoborbi mogli do svojega avtomobila. Policija smatra prometni problem avto- Dolgo časa je prevladovalo mne- mobilov na večer 3. julija tako nje, da je nastala v hiši eksplozija petrolej ne peči, ki je pov zročila ogenj. Skrivnost je bila pa 'še večja, ko je koroner naznanil, da so dobili mrtva trupla vsa na enem kupu ležati. Tedaj so se spomnili, da najstarejši sin družine, Owen Oberst, v usodepolni noči ni bil doma. Koroner jeva porota je na to važnim, da je sklicala izvan-redno konferenco, katere so se udeležili: prometni komisar Donahue, direktor javne varnosti Barry, policijski načelnik Ma-towitz, pomožni prometni komisar Blecke, policijski inšpektor Horrigan in Cornsweet, tajnik mestnega managerja. Prvo določilo, ki je bilo sprejeto, je sle- dognala, da je bila družina naj-ideče: Noben avtomobil ne bo prvo umorjena, potem pa hiša. mogel voziti severno od Lake- zažgana. Owen Obersta so zaprli. Po ostrem zaslišanju se je sporočilo javnosti, da je priznal, da je mladi Oberst ustrelil člane svoje družine enega za drugim, ko so prihajali v hišo. Fant je povzročil umore radi očetove trmoglavosti, ker mu ni dovolil voziti družinskega avto- side Ave., in niti po Lakeside Ave., med vzhodno 12. cesto in zapadno 9. cesto, na večer 3. julija. Prostor med vzhodno 3. in zapadno 3. ulico bo rezerviran za taksije in buse, ki bodo od-kladali gledalce. Komisar Donahue je izdal nadalje splošen apel na clevelandske avtomobi- jMa,je ^a^ii^Oa, ,, nai nikar .ne prihajajo s fin in oirm'/i rvi'Mof a! ii'nn va t-----i i___• ____i. .-----1*1 i i ji • _ . _ _ bil, da je svoje prijateljice vo-'svojimi avtomobili k stadionu, zil v bližnje mesto v kino. Na! kar ne bo za nje prostora. Direk- dan katastrofe je prišlo do ostrega spora tozadevno med sinom in med očetom. Enega za tor Barry je povedal, da bo naročil, da bo 500 policistov skrbelo za promet, poleg tega pa bo drugim je Owen ustrelil, najpr- med občinstvom pomešanih 200 vo brate in sestre, potem pa očeta in mater. Mrtva trupla je zmetal na kup, polil vse skupaj s petrolejem in zažgal. Po- detektivov v civilnih oblekah, ki bodo pazili na žepne tatove. V stadionu samem bo nameščenih nadaljnih 200 policistov, in kor- tem pa je vzel avtomobil in sejporacija, ki vprizori rokoborbo, odpeljal v gledlišče. Oberst je ! bo plačala za vsakega $5.00. prišel pred sodnijo, na kateri: " -0_ ga je sodnik obsodil v dosmrtnii Deset oseb ubitih v raz- sP°toma usmilijo amerikanski so se pomirila. Prvotno zanimanje zginilo New York, 24. junija. Takoj ko se je razglasilo željo predsednika Hooverja, da še proglasi za eno leto moratorij na vse vojne dolgove in vojno odškodnino, so bila svetovna denarna tržišča kot v paniki. Delnice 3o šle sunkoma kvišku, toda par dni po razglasitvi nameravanega moratorija, je zopet vse mirno. Cene delnicam so stalno, dočim so nekatere za spoznanje nazadovale. Na new-yorški borzi je bilo prodanih včeraj 2,600,000 delnic, ali za dva milijona manj kot dan prej. Delnice so bile po $1.00 ali $2.00 cenejše. Tržnica za bon-de je pa bila nekoliko boljša včeraj. Zlasti tujezemski bondi so nekoliko napredovali. Tržišča v Londonu in Berlinu so zjutraj dobro začela, toda tekom dneva se je navdušenje poleglo. V New Yorku je padla cena zveznim bondom, ki so iz-plačljivi v 1944-54. Cena je padla za $10.00 na $1,000.00 bondih. Toda že tretji dan ni bilo prenešenega nobenega zlata iz tujezemstva v federalne rezervne banke. Nemške finance so si nekoliko opomogle. Mehikanci se vračajo iz Amerike v domovino Lds Angeles, California,. 23. junija,. Ker nimajo dela se vračajo Mehikanci z ženami in otroci v Mehiko, odkoder so prišli pred leti, da iščejo zaslužek v Zedinjenih državah. Nad 20.-000 Mehikancev je že odšlo iz Calif orni je, in nadaljnih 60,000 jih je pripravljenih, da v kratkem odidejo. Ker nimajo denarja, potujejo preko puščav in gozdov p"roti jugu. Pri tem trpijo ti mehikanski delavci silno pomanjkanje. Mnogokrat se jih Španski monarhisti na delu, da zavržejo novo špansko republiko Madrid, 24. junija. Promi-nentni časopisi prinašajo vest, da nameravajo španski monarhisti 'strmoglaviti špansko republiko, Prominentni monarhisti, pod načelstvom generala Martinez Anido so tozadevno na delu. General si prizadeva, da postavi na 'španski prestol Burbonca Don, Jaime. General Anido je bil svoje dni generalni kapitan. Barcelona province. Nahaja se baje na potu v Navarre, kjer bo zbral svojo armado. Po deželi ima monarhistična ideja namreč še mnogo pristašev. V mestu Pamplona, ki je glavno mesto province Navarre, se je zadnjo nedeljo vršil monarhisti-č.ni shcd, katerega se je udeležilo 20,000 oseb. Na shodu so zahtevali zopetno vzpostavitev Kritični dan v državni po-stavodaji glede novih državnih davkov Columbus, Ohio, 24. junija. Državna postavodaja se bo naj- Druga svetovna konferenca za razorožitev se bo pričela 2. februarja Washington, 24. junija. Ni je še bilo tako važne svetovne brž razšla v četrtek, ne da bi konference narodov, odkar se je postavodaja skrbela za dovolj visoko svoto za. državne stroške tekom prihodnjih dveh let. Sko-ro gotovo je, da bo pri končnem glasovanju jutri propadel nameravani predlog, da se upe-Ije davek na cigarete. Ako bo s tem priliko, da se uvede iz-vanrcden davek na družbe, ki prodajajo gasolin, elektriko in plin. Te družbe bi po mnenju farmarskega bloka v državni zbornici lahko plačale izvanred-nega davka $10,000,000, ker delajo nad tisoč milijonov dolarjev monarhije. Don Jaime, sin prometa na leto. Davek bi zna-španskega pretendenta na krajšal samo en procent. Ako bi ta ljevi prestol, je izdal manifest, j predlog propadel, tedaj bi se v katerem izjavlja, da se špan- upeljal davek na verižne trgo-ski bliža anarhija, ako ne dobi vine. Državna zbornica, sama močnega vodstva državnih po- ne ve, kaj bi naredila tozadevno, slcv. --o- -o--Mormonci bi radi kupili mesto Chicago Chicago, 24. junija. Župan Cermak je včeraj dobil pismo od trgovske zbornice mesta Salt Lakei City, kjer se nahaja glav Hoover študira francoske predloge glede svetovnega moratorija - Washington, 24. junija. Francoski poslanik v Washing -tonu, Claudel, je danes izročil zaključila mirovna konferenca državnemu tajniku Stimaonu po svetovni vojni, kot bo razo-j odgovor francoske vlade na na-rožitvena konferenca, ki se pri-1 meravani moratorij predsedni-čne 2. februarja, in katere se ka Hooverja glede vojnih dol-udeležijo zastopniki najmanj gov. Stimson se je nemudoma 50. narodov. Predpriprave za podal k predsedniku Hooverju, to konferenco so povsod v teku. s katerim sta skupno študirala predlog zavržen, tedaj stoji dr-i Predsednik Hoover pričakuje od francoski odgovor. Zastopnik žava pred $7,000,000 deficita, te konference največjih dobrot/francoske vlade, Claudel, je na-Farmarski blok pa namerava in je prepričan, da se bo gospo- prosil ameriško vlado, da ne izsiliti daljše zasedanje, da dobi darsko stanje držav znatno; sporoči besedila francoskega od- ' dvignilo. Kot prvi korak k uspe-! govora javnosti, vsaj do petka hu te konference je vlada Zc- ne, dokler francoska vlada svo-dinjenih držav dala razglasiti jjega odgovora ne predloži fran-natančno, koliko šteje njena ar- ccskemu parlamentu. Torej se mada moštva in orožja, kot tu-j bo šele jutri zvedelo, kakšnega di vojna mornarica. Ameriška mnenja jp francoska vlada glede vlada je pozvala tudi druge dr- moratorija. Splošno se smatra, žave,1 sveta, da storijo enako, da bo Francija zahtevala goto-Japonska je že sledila Ameriki, ve privilegije, predno da dovo-Računa se, da potrošijo svetov- ljenje za moratorij, ne države danes nekako pet ti- -o-- zapor. Nobenih zagovornikov ni imel. Nekaj tednov pozneje pa sta se zanj zavzela dva odvetnika iz Wichita, Kans., ki sta trdila, da bi obtoženec moral imeti zagovornika. Najvišja sod-nija, kamor je zadeva prišla tekom enega leta, je odločila, da imata odvetnika prav, izdala je habes corpus povelje in odredila novo obravnavo. In v resnici so se od tedaj vršile že tri tozadevne porotne obravnave, pri katerih so trije odvetniki zagovarjali obtoženca, toda pri nobeni obravnavi se porotniki niso mogli zediniti na pravdorek. Radi pomanjkanj pravdnik ni mogel doprinesti nobenih dokazov za umor. Odvetniki so trdili, da je vsa obtožba zarota proti Oberstu od strelbi v Angliji . Lor.don, 24. junija. V tovarni za nitroglicerin, v Poole, Dor- Prezivi'°-setshire provinca, je nastala danes razstrelba, ki je povzročila, da je bilo deset oseb ubitih in 69 ranjenih. ranžerji, ki jim. dajo par volov ali krav, da jih zakoljejo in se žalostna vest Iz stare domovine je prejela žalostno vest gospa Karolina __Gabrenja, da je umrl na Uncu p . ! pri Rakeku Ivan Fatur mlajši, Precej ddHen! vrtu, muhe I Jrgovec in gostilničar Pred le-silijo v hišo, travo je treba škro- om dm ™u * l,mrl ?rat Stan" piti, da se ne posuši. Orodje in ^ }nJref d™.. letuoma priprave za vse to dobite najce>rat Slavk° ~ trlf. brat^J nejše in najboljše pri dobro po- treh letlh" To Je sad m P°sledl" ca svetovne vojne. MinHo je tudi dve leti, , kar je zatisnila znani trgovini Zavasky, na 6011 St. Clair Ave. Samo pre- . „ v< . ..... , . na Pravdorek. berite j boste videli, ka- ^ne 0C1 soproga Mimi, njeno ja pric državni ko lahko dob jako majhen dekliško ime je bilo Ghha. Za------— denar pray dost. Waga • pušča še starše ria Rakeku in Lepa slavnost brata: LafdlslJ™ Mirko" Zadnjo soboto se je vršila po- ta> ter eno ^stro Kristino, omo- , , . . . . ... S roka Mr. Joseph Vidmarja z zeno Pirc" „ZfI?uSča tudl več s0" strani sorodnikov, ki bi bili ra- Z č ; rodmkov Bil je v najlepši moš- di dediči. Ob koncu tretje obravnave je moral državni prav- Zdravniki se bojijo, da bo lakota morila ljudi Koeln, Nemčija, 23. junija. Narodna zveza nemških zdravnikov je izjavila pri svojem ni stan mormoncev, v katerem zborovanju, da se nahaja zdrav- se piše: "čaf.opisi poročajo, da je nemškega naroda na tehtnici radi pomanjkanja živeža, in ker narod sam;nima denarnih sredstev, da bi kupovab živež. Mnogo milijonov Aemških delavcev komaj dobi enkrat na dan nezadostno hrano. S tem je ogroženo njih zdravje. Nemški narod aktualno strada danes. Letos v petih mesecih je bilo zaznamovati do 15,000 smrti radi lakote, napram 8,000 tekom lanskega leta. seč milijonov dolarjev na leto Gatty in Post sta dospela za oboroževanje. Ta denar bi y JTvr0D0 se lahko vporabil za gospodar- j Harbor Grace> NP H 24 ju_ skesvrhe. Sicer doslej državni- ;nija Zrakoplcvca HaroW Gatt ki nimajo dosti upanja da In in Wiley Post sta se daJa d bila razorožitvena konferenca J nes zjutraj na polet ko At. uspeh, prepričani pa da ce bo kultskega ^ potem oko. količkaj dobre volje da bo po- u sveta. Nftj istane y dana podlaga za nadaljno delo AngHji PoM financira tro_ v tem-cziru. Ameriški državni-!lejni magnat ^ Oklahome k,, so prepričam da ce konfe-, Zrakoplov nosi ime po hčerki renca ne povzroči druzega kot;Halla) Winnie Mae 0ba zrako. je vaše mesto bankrotno. Koli- spo,razum. med 1narxodl- -'ejplovca pričakujeta, da bosta po- ko zahtevate za to, kar je osta-:, Tsegla ar°] USpeh/ .I?amf ! bila rekordno vožnjo Graf Zep-lo? Za investicije imamo dovolj !kon\erence je: omemtl ste7loj pelina okoli sveta. Graf Zeppe-denarja in bi bili v okoliščinah | v°jakov' mornarjev m zrako- Hn j£ rabn ^ ^ 22 dni Ak<) pripravljeni Chicago kupiti, da bi ga porabili za predmestje." In poročila ne povedo, kaj je župan Cermak odgovoril na to pismo. plovcev, ki so v vojni službi. Omejiti število orožja, topov, bo vse ugodno, pričakujeta priti nazaj v New York v desetih se je vršila slavnost v Knauso- ki dob!' star,41nlet ^ | J -1 ™ J J An dvorani. Udeležilo se je lepo i , Woodward pnZnab da ne,.^.^ ijateljev starši se|okrog kot miroljuben in posten more vec dobiti porotnikov. Vse zahvaljujejo udeležen_- trgovec. Vsa okolica zaljuje za znan in priljubljen daleč na- cem. meško prebivalstvo je bilo že poklicano za porotno službo. Naprosil je torej sodnika Ayres, JaVItft telovadba , da dovoli, da se tožba nadaljuje v Nedeljo, 28. junija bo velik v drugem okraju. Zagovorniki dan> ko priredi (<0rfel„ javno te- so protestirali, sodnik je pa do- lovadbo na štrumbljevih pro-volil premestitev obravnave, na- stcrih v Noble> 0hio; na Bligs kar je bil vložen priziv pri naj-|Rd Prostori pri štrumblju so višji sodniji države, ki je odlo- kot nfrlašč prirejeni za enake iz- čila, da je sodnik Ayres naredil napako. Nato je državni pravdnik predlagal, da se obtožba umakne, ker ne more dobiti več porotnikov, nakar je bil Oberst oproščen. Čudna so pota pravice. * število rojstev je v Nemčiji zelo nazadovalo. njim in ga bo težko pogrešala. Odvetnik ni kriv Odvetnik Milton Firestone je bil te dni oproščen od porotnikov krive prisege. To je že drugi slučaj v enem tednu. Firestone se je hotel zahvaliti porotnikom za oprostitev, kar je pa sodnik Ruhl preprečil, rekoč, če lete. Stotine telovadcev bo na- se je zgodila pravica, tedaj se stopilo v uniformah, ki bodo proizvajali vratolomne vežbe na aparatih in tudi proste vaje. Prijetna godba bo igrala, pred in po telovadbi se vrši prosta zabava, in ples. Pridite. Ves čisti dobiček gre v korist nove cerkve sv. Vida. ni treba zahvaljevati. V bolnico V bolnico sv. Aleša je bila odpeljana Marie Klun, rojena Drčar. Podvreči se bo morala težki operaciji. Upamo, da se ji ljubo zdravje v kratkem zopet vrne. Na počitnice Danes zvečer odpotuje na tritedenske počitnice Miss Mary Kogoj, hčerka glavnega tajnika S. D. Zveze, ki je zaposljena v pravdnem oddelku »mestne vla,-de. Mary jo bo kar sama udarila proti Chicagi, potem skozi Missouri, Kansas, Colorado, Texas, Arizona, New Mexico. V Forth Worth, Texas, jo pričakujejo priateljice. Prav srečno pot, Mary! Ponarejen denar Zopet krožijo v Cleveland ponarejeni pet dolarski bankovci. Prav, lahko Se jih pozna* ker so slabo ponarejeni. So vsi iz 4. okraja, to: je, v levem delu je v kregu številka 4. Pazite, da ne nasedete sleparjem! Nesrečne cigarete Pred enim tednom je senat države Ohio v državni zbornici sprejel predlog, da se naloži poseben davek, ki bi znašal dva centa od paketa cigaret. Potem je predlog prišel na odsek zbornice poslancev. Ta odsek je predlog zavrgel z 10 proti osmimi glasovi, toda predlog je bil kljub temu od manjšine predlagan celotni državni zbornici, kjer je 68 poslancev glasovalo za predlog, 51 pa proti. In takoj potem, ko je bil predlog sprejet v poslanski zbornici, je šel predlog v senatno zbornico, ki ga je tudi sprejela s spremembami zbornice poslancev, in predlog se nahaja sedaj v uradu governerja. Tako bomo najbrž v kratkem plačevali cigarete precej dražje kot doslej. Piknik Lovcev Slovensko podporno društvo sv. Evstahija, ali društvo Slovenskih Lovcev, priredi v nede- j vojnih ladij, krizark m subma- dneh y AngUji sta greeno nnov. Obenem se bo tudi pred-1 ^ ob 7;45 včeraj -ut . na_ lagalo, da se narodi medseboj-;kar gta tftk . poIetela u no obvežejo, da v vojni ne rabi-: ivioslcvi jo strupenih plinov. ^ ' . , , , v Ogromen pridelek pseni- škovi farmi v Noble, Ohio. Ope-katov truk bo ob 1. uri popoldne na razpolago pred S. N. [ Se izplača prodajati pivo ija. na debelo Letošnji pridelek pšenice v dr- bo, 28. junija,^piknilrna Gori- Ncw York, 24. junija. Zvez- žavi Oklahoma je naravnost ni agenti v tem mestu so odkri-1 ogromen. Nikdar ni bilo še toli-li, da je neki Albert Fiegenhei-'ko pšenice pridelane. Vsega mer tekom dveh let zaslužil skupaj se smatra, da bo pšenice Domom na St. Clairju. In Lov- j $800,000 Čistega, ko je prodajal; 53,000,000, bušljev, ali za 19 miri, ki so od nekdaj znali postre-;DiVo na debelo. Prišli so mu na lijenov bušljev več kot lansko či občinstvu na svojih .priredi-:s]ed> ker ni plačal več let do- leto. tvah, vam bodo tudi pot postre-;hodninskega davka, dočim so! - gli tako, da boste vsaj za en par j vedeli, da ima obilo denarja. Za- Berite oglas ur pozabili "prosperiteto." , ostali davek znaša $79,000. Mož Na bivših prostorih F. Mra-Zaostali davki je bil prijet in stavljen pod $75,- morja, 6710 St. Clair Ave. vodi Državna postavodaja v Co- j 000 varščine. sedaj trgovino rojak Mr. Anton lumbusu se peča resno s .predle-1 --j Mlakar. Za petek in soboto ima gom, da se vsako leto enkrat j gn.u,t y bolnici 1 posebno znižane cene. Ga pri- priobčijo V javnosti imena vseh: Poznani slovenski čistilec poročamo! onih, ki so dolžni na davkih. To cblek Ignac Smuk( 6i2o Glass | Pozdravi iz zapada bi veljalo državo nad $600,0.00! Ave. se je moral podati v Cha- | Mr. Gregory Perušek, ki se z pr.vO( leto, ;potem. 'pa Vsako leto Lrjty bolnico, kjer se bo moral! družino nahaja v Boise City. $250,000. Mnogo gospodarski podvreči nevarhi operaciji. Za Idaho, prijazno pozdravlja Slo- krogi protestirajo proti takemu zapravljanju javnega' denarja. ■t ji / Bik pobegnil Na zapadni strani mesta so imeli otroci nekak piknik in pri tem tudi "Wild West Show." Enemu izmed bikov se je pa najbrž zazdelo dolgčas na pro-storu. Nagloma je preskočil sedem čevljev visoko ograjo in je časa njegove odsotnosti v bolni-. vence v Clevelandu. Pravi, da ci bo njegova trgovina poslova- so vsi zdravi, le vreme je precej la normalno naprej. hladno. Father škur operiran 1 oroka j Včeraj je bil operiran na vra- V soboto zjutraj ob 8:30 se tu Rev. josip gkur> župnik na vrši poroka Miss Mary Krainz slovenski župniji v Pittsburghu. in Mr. Chas. Lavrich. Prvotno številni prijatelji mu iskreno žeje blla oznanjena poroka za 9.|lijo skorajšnjega okrevanja, uro zjutraj. Poroka se vrši v Poroka dospel na Detroit Ave. Bik je j Marijini cerkvi na Holmes Ave. y S0b0t0( 27. junija, se po-obrnil proti City Hallu, toda so ^ . režita v cerkvi Marije' Vnebo- ga "cow-boysi" iz Montane, ki tetrtl JUUJ j vzete Mr. John Pianecki, 4058 ^o bili navzoči, kmalu z lasami Vsi učenci in učenke, ki so v,St. Clair Ave. in Miss Viktori-vjeli in odpeljali, kamor spada, pretekli sezoni pohajali držav-j ja Rovere, 14211 Thames Ave. Pozor, Euclid! jljanke šole v Clevelandu, bodo!Bilo srečno! V petek, 26. junija, ob 8. uri imeli ogromno slavnost z govo-i Delegati ri, godbo, koncerti in "fire- Društvo Bled št. 20 S. D. Z. works" na dan 4. julija v'je na svoji zadnji seji 21. juni-Brcokside parku. Pričakuje se ,ja izvolilo sledeče delegate: Matt 2,000 učencev in učenk, in sa-'Zupančič, Jakob Resnik in mo iz St. Clair Library šole Frank Perko. zvečer se vrši redna seja Jugoslovanskega progresivnega kluba v Društvenem domu na Rec-her Ave. članstvo je prošeno, da se gotovo udeleži. Tudi ostali Jugoslvani so vabljeni. Vas vabi — Odbor. * V strašnem dežnem nalivu v Chicagi včeraj so bile ubite štiri osebe. 450 bivših učencev. Vsem bodo podeljene slavnostne diplome. Govorili bodo governerji in senatorji. Tozadevno dobijo učenci posebna povabila po pošti. Delegat Društvo "Napredni Farmar," Geneva-Madison, Ohio, je izvolilo za delegata Antona Cugelj, namestnik je pa Anton Debevc. (( AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOMB) BLGVBNIAHf DAILY N*W3PAF«R Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ea Ameriko in Kanado na leto ....(5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po polti, pol leta 11.60 Za Cleveland po raznašr.lcih: celo leto $5.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta 13.50. Posamezna itevllka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, 1117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0631. JAMES DEBKVEO and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1900, at the Past Office »t Cleveland, Ohio, under the Act of March 8ra, 187*. No. 149. Thu., June 25th, 1931. VERIŽNE TRGOVINE IN NJIH PROBLEM "Problem verižnih trgovin v Ameriki je silno resen, ni samo življenskega pomena za obstoj svobodnega in neodvisnega posameznega trgovca, kateremu se grozi dnevno s poginom, pač pa grozijo verižne trgovine tudi drugim trgovcem, katerih doslej sicer niso še dosegle. "Verižne trgovine grozijo že danes celo industrijalcem, tovarnarjem, delavcem, ki o tem doslej še mislili niso o tem, da celo profesionistom kot, recimo, zobozdravnikom, zdravnikom, optometristom. Mi smo prepričani, da vsak stanovalec v Zedinjenih državah, bo imel to ali ono zgubo, ako se dovoli verižnim trgovinam, da popolnoma izvedejo njih idejo poslovanja. "Gospodarski izvedenci in finančni pisci so tozadevno se nekako zarotili in molčijo o nevarnosti, ki preti ameriškemu narodu. V javnosti se problem doslej še ni razpravljal ,ni se zdelo vredno inteligentom niti omenjati ta problem, pa vendar bo triumf ideje verižnih trgovin povzročil, da se bo temeljito spremenila vsa ameriška civilizacija, na katero je ameriški narod tako ponosen. "Mi smo prepričani, da bo sleherni ameriški državljan, brez razlike, kakšen poklic ima, gotovo precej zgubil, ako se ideja verižnih trgovin uresniči. Naj narastejo verižne trgovine še za sto procentov, pa bo prišla katastrofa nad ameriški narod, ki še bo kesal, ker ni znal pravočasno rabiti razuma. Vsak posameznik je pri tem prizadet. Nihče naj ne misli, da obstoj verižnih trgovin njčga ne briga, ga ne prizadene. Direktno ali indirektno je prizadet vsak Amerikanec. "Prej ali slej bodo Amerikanci to tudi dognali, samo želeti je, da ne bi bilo prepozno. Prizadete bodo vaše plače, vaše življenje, vaš standard življenja. V naslednjih vrsticah se boste do dobrega prepričali o tem. "Mi nimamo absolutno nobene osebnosti proti verižnim trgovinam. Ravno toliko osebnosti kot, recimo, napram stenicam. Naj živi stenica, toda način, kako se stenica prehrani, ta način nam ne ugaja. Ravno tako je z verižnimi trgovinami. Mi mogoče občudujemo industrijo, energijo in vpogled v bodočnost, ki ga razvijajo verižne trgovine, ki delajo ogromne profite, toda nikakor pa ne moremo občudovati načina, kako te verižne trgovine brez usmiljenja uničujejo privatne trgovske eksistence, kako grenijo in so zagrenile življenje stotisočim družinam. Verižne trgovine ne prispevajo absolutno ničesar k družabnemu, političnemu ali gospodarskemu napredku dežele. "Zato je pa na vsak način potrebno, da doženemo, kaj pomeni končni triumf verižne industrije. Ljudje morajo to na vsak način razumeti, ker sicer se ta resni in težavni problem ne more rešiti, ali pa bo prišla rešitev ob času, ko bo prepozno vsako kesanje v tem oziru. "Cilj verižnih trgovin je uničiti lokalne, neodvisne trgovce, toda kdor misli, da je ta cilj vse, se moti. Verižne trgovine se ne bodo ustavile potem, ko uničijo vašega neodvisnega trgovca, Šle bodo naprej za drugimi cilji. In tu je začetek strašnega revolucijskega procesa. Dočim se verižne trgovine danes udejstvujejo le v trgovini s tobakom, z zdravili in grbcerijo ter mesom, pa je le vprašanje rasa, da bodo poplavile verižne trgovine tudi vse drugo trgovanje, industrijo in izdelke.. Verižne trgovine naraščajo, dobički se večajo, in brez dvoma je, da milijonarski lastnici verižnih trgovin bodo gledali, da vložijo profite v nove panoge trgovanja. "Prav gotovo se ne motimo, da bodo verižniki začeli izdelovati svoje lastne predmete, ustanovili lastne tovarne, in ne bo dolgo, ko bodo bankrotirali eden za drugim neodvisni in mali idustrijalci, kot na primer, oni, ki konservira-jo živež, prodajalci na debelo, dočim so verižne trgovine prodajalce na drobno že itak izrinile iz poslovanja. In kaj bo posledica tega? (Pride še.) OB MOBILIZACIJI ter prinesli seboj važno vest, da bo razglašena mobilizacija pred cerkvijo in da se na vidnih mestih nabijejo plakati, član zaupne trojice je stopil v zakristije? k cerkovniku in mu ukazal, da se ima takoj zvoniti z zvonovi, da se opozori ljudi na važnost razglasitve. Komaj je bilo opravljene polovica sv. maše, ko udari v zvoniku plat zvona, oznanjajoč nekaj izrednega pri fari. Komaj je dobro udaril plat zvona, je nad tristo glav pogledalo v zvonik, kaj se je zgodilo. Cerkov-nki je žalostnega obraza in solznih oči udarjal plat zvona, nato pa je stopil med množico in tiho vzdihnil: "Mobilizacija se je pričela!" Zavedal se je, da,ima štiri sinove, štiri sokole, ki bodo morali od njega, morda za vedno. Zašumelo je v cerkvi, zaihtela je množica in drla skozi vrata pred cerkev, ne meneč se, kaj se godi pred oltarjem. Mrzlota je zavladala v srcih fantov, dekleta pa so si brisala pekoče solze v mislih, da morda še zdaj, potem pa nikoli več se ne bodo srečale njih oči z njih dragimi. Zaplakali so otroci v nedolžni slutnji, da bodo tudi njih otci morali na vojno. Vsa množica je bridko zdihovala in jokala, bil je samo en vzdih in gora duševnega trpljenja. Trojica zaupnih moz je sto- Bil je vroč nedeljski dan 26. julija 1914. Ob dopoldanskih uran je završalo po mestih, trgih in vaseh: Mobilizacija! Starejši so opravili pobožnost ob 6. uri zjutraj pri farni cerkvi, mladeniči, dekleta in otroci pa so zadoščali svojim verskim dolžnostim ob desetih dopoldne pri slovesni sv. maši. Nenadoma pa so se zjutraj ob 8. uri pojavili po vaseh orožniki resnih obrazov, iskaje zaupnih mož. Našli so jih in jih naglih korakov odvedli nekam, ne da bi vedeli, kam gre njihova pot. Na sredi vasi so stali fantje v krogu v veselem in razigranem pogoVoru, med njimi tudi pisec teh vrstic. Iz sosednih vasi so prihajali fantje in dekleta k službi božji v parih in gručah. Naše oči so se sre- čavale z mimoidočimi, deloma radi mladeniške radovednosti in deloma zato, da vidimo, katero dekle je lepše. Zazvonilo je prvič, zazvonilo je drugič in gruča fantov se je pomaknila z vasi v cerkev, tja k zadnjim vratom. Po glavi pa je rojilo vprašanje: čemu so orožniki v vasi in čemu so brez besede in opozorila odvedli nekaj uglednih mož? Toda šli so ž njimi, ker so morali iti na povelje čuvarjev državnih zakonov. šli so mimo našega fantovskega k-roga povešenih glav, v spremstvu orožnikov. Preko štirideset obrazov se je obrnilo vanje in dvakrat toliko oči je hotelo z njih brazov citati vzrok njihovega zagonetnega odhoda. Predno smo pričakovali, so se vrnili trije zaupni možje v vas pila slovesnih obrazov pred cerkev, kjer je nekdaj rastla stara, košata lipa, in jokaje je razglasila, da\ se vrši mobilizacija, ne oziraje se, kdo je kdo. Poziv je veleval z ukazom pod smrtno kaznijo, da se imajo vsi vojaški obvezanci javiti v teku 24 ur pri svojih polkih. Delo teh zaupnih mož je bilo opravljeno s tem, da so razglas nabili na vidnih mestih in čakali nadalj-nih navodil. Pred mašo vesela množica, se je vračala po božji službi jokajoča s povešenimi glavami na-svoje domove. Starčki ob palici so prihajali na vas či-tat nabito goi-je, ki je velevalo, da mora njegova opora, njegov sin oditi tja, kjer vrši neizprosna morija pod krinko patriotizma ! Legel je mrak na vas kakor na razburkano morje, ki' od minute do minute višje kipi. Gostilne so se polnile, oglasile so se harmonike, otroci so begali, starčki tarnali, ženice jokale. Prišel je čas odhoda, čas slovesa, čas ločitve, — marsikomu za vselej. Pred vozovi so hrzali konji, na vozovih pa po dolgem in širokem deske, kamor so sedali odhajajoči. K vozovom so pričeli prihajati možje, mladi in čvrsti, ob strani pa njih žene, vodeče za roko ihtečo drob-njad. Stopili so starčki k vozu, stopile matere k sinovom in jih blagoslavljale z grenkimi solzami. Toda že je zakričal voznik, da bo treba potegniti, pa je zagrmelo iz sto grl v zadnji pozdrav in slovo. Posedli sso deske, konji so potegnili in odtrgali sinove od staršev, očete od otrok, žene od mož in izginili so za vogalom iz vasi pror ti železniški postaj,i. Le ubogo dekle se nj upalo stopiti bli%u podati zar.oeencyl roke'; v zakler njeni sobi se je topila v solzah, zrla 'je skozi okno ter obujala spomine na lepe večere, ki jih je prekramljala s svojim dragim. Tudi on je odhajal brez slovesa ocl nje, in morda brez zadnjega poljuba, brez zadnjega smehljaja. že se je zasvetilo, že je bila videti zakajena železniška postaja in že je bilo slišati vpitje, petje in harmonike. Vozovi so se ustavili in se pričeli prazniti; možje in fantje so poska-kali ž njih, da odrinejo, kakor je ukazovalo povelje, vsak k svojemu polku, še majhen ovinek in tudi naši vozovi so obstali tik pred postajo. Bilo nas je mnogo, z nami tudi spremljajoči starši, žene in otroci, vse, kar je moglo ostaviti domove. Vsak je vzel svoj kovčeg, ali kakor smo jih nazivali "mrtvaško trugo" in ga postavil predse, koi je čakal na vlak. Otroci so posedli na atkov kovčeg, ata in mama pa sta si s solzami v očeh) podajala roke, roteč in uverjajoč se, da jim mora biti svidenje zagotovljeno. Skrbno so otroci pazili na vsak atkov migljaj in ga zagotavljali, da bodo zanj molili in za njegovo srečno vrnitev. Oče je naročal sinu, mož ženi in obratno in že se je videlo izza gozda prihajati vlak, ki je sopihaje in žvižga-je naznanjal svoj prihod. Za-donela je naša pesem, oglasil se je jok in zarosilo je sto in sto očes. Stisnile so se roke svojcev, otroci so še zadnjikrat poklicali atka, zaklicali pa so tedaj tudi sprevodniki ime postaje. Vstopili so, možje in fantje v natrpane vagone, in stotine svojcev se je nahajalo solznih oči zraven, da se še enkrat po-slove. Nekaj nedolžnih ročic se je še iztegnilo in sirotice so z milim glasom zaklicale še enkrat svojega atka v temi.' Bog ve, menda jih je videlo samo očetovo oko. še par minut, pa je lokomotiva zabrlizgala k odhodu. Obrnila so se ogromna kolesa, še en glasen krik in že ni bilo razumeti več imen ne vpitja, ki je potihnilo za nami. Naložili so se spet vozovi z ženami in otroci, toda zdaj bre;z harmonike, brez petja, brez tolažbe. Sredi vasi so se ustavili vozovi in razgubili so se tužni spremljevalci, z grenkobo v srcih na svoje domove, ki pa so bili zdaj pusti in prazni. Drvel je vlak proti Trstu, drugi proti Ljubljani, mi pa smo gledali skozi okna na polja, ki so nam izročala zadnji pozdrav, in na vasi ob progi, v ka- terih so brlele svetilke. Procesi tega trpljenja so se ponavljali leta in leta in skoraj so iztrebili zrel moški spol. V vaseh ni bilo več petja, ni bilo več življenja, le privezani pasji varuhi so s svojim la ježem motili mir srebrnih noči, v katerih je prej donela fantovska, pesem. Utihnilo je radostno uka-nje po zelenih livadah. Mnogo onih, ki so tedaj odšli, je pokrila tuja zemlja in usoda jim ni dala, da bi še enkrat videli svojo drago domovino. Tudi jaz sem izgubil dva svoja najboljša prijatelja, ki počivata v srbski zemlji, tam doli nekje pri Nišu. Konec moriji je storila lakota, in ne orožje. Na domove smo se vrnili brezpravni, zaničevani in ponižani. Naše domove nam je zasedel naš največji sovrag ter nam vzel naše pravice, nam in našim staršem. Nismo se še dodobra odpočili na domovih svojih očetov, pa smo morali že zopet bežati z rodne grude pred tistimi, ki so nam oblatili vse praviefe in ki so porogljivo z^avrgli 14 Wilso-riovih točk. šli pa smo v svet z zavestjo, da, tudi našim zasužnjenim bratom posije nekega dne svobodno solnce in takrat bo naša radost toliko večja, kakor so bile velike naše bridkosti in muke. še bo donela pesem naših dedov na našem kršnem svetu in njen zvok se bo odbijal od trdih kraških skal, da bo odmevalo do zlate Gorice, Trsta in Reke. Joško Penko, zastopnik Ameriške Domovine. ČUDA NEMŠKE TEHNIKE IN NEMŠKEGA DUHA Nemški zrakoplov Grof Zeppelin, ki je obletel že zemeljsko oblo in bil parkrat tudi že v Ameriki, je dne 19. junija izvršil čin, ki je edin v zgodovini zrakoplovstva in ki bo imel morda še dalekosežen pomen. Tega dne se. je namreč v Fried-richshafnu dvignil v zrak, poletel nad jezero Constance, plul nekaj časa nad jezerom ,nato pa se lahno in varno spustil na njegovo gladino. Ta manever je bil omogočen s pomočjo dveh hermetično zaprtih gondol, napolnjenih s stisnjenim zrakom; ena teh gondol se nahaja na sprednjem koncu zrakoplova, druga pa na zadnjem. Ko se je nahajal zrakoplov v višini sto čevljev nad jezerom, so spustili iz zrakoplova posebne tanke, jih napolnili z vodo, nakar so ti tanki potegnili zrakoplov na, jezero. Vse to so storili brez vsake pomoči z jezera in vse»delo je bilo izvršeno od posadke na zrakoplovu. Ko je pristal zrakoplov na jezeru, so vrgli iz njega posebno sidro; nakar je zrakoplov mirno obstal na gladini. Ko je bil zrakoplov zasidran, so odprli vratca zrakoplova, napolnili dva gumijasta čolna z zrakom, nato pa je sedla posadka zrakoplQva v čolne ter pričela veslariti okoli zrakoplova, da i tem demonstrira dejstvo, da je" mogoča na vodi

istati in zapustiti zrakoplov. Nato so zopet dvignili sidro in s pogonom štirih motorjev je zračni velikan lahno drsel nekaj milj po vodni gladini, nakar se je lahno in elegantno dvignil v svoj zračni element ter odplul zopet nazaj v svoj hangar. Za časa tega manevra je poveljeval zrakoplovu kapetan Ernst Lehman, ki je za dr. Eckenerjem prvi poveljnik zrakoplova. Dr. Eckener se je nahajal v tem času v Berlinu, in ko je izvedel, kakšen manever so naredili z zrakoplovom, ki ga je in skonstruiral, je bil neizmerno vesel in samozavesten. Kakor je znano, namerava dr. Eckener letošnje poletje poleteti z zrakoplovom na severni tečaj. "Veseli me, da se je zrakoplovu posrečil ta čin," je dejal dr. Eckener, "kajti če na severnem tečaju ustrelimo iz zrakoplova kakega polarnega medve- da ali tulnja, bomo šli lahko tu di ponj." Letošnje poletje se nameravata sestati na severnem tečaju dve čudni ekspediciji: dr. Eckener, ki bo poletel tja z zrakoplovom, in Sir Hubert Wilkins, ki namerava prodreti na severni tečaj pod večnim ledom svojim podmorskim čolnom Nautilusom. Podmornik Nautilus je bil tekom vožnje preko Atlantika nekaj poškodovan, toda Sir Wilkins, je brzojavil dr. Eckenerju, da to dejstvo ne izpremeni ničesar na njegovih načrtih. Sir Wilkins je sporočil dr. Eckenerju, da mu je angleška admi-raliteta zagotovila svojo pomoč in da bodo v najkrajšem času popravljene vse poškodbe na njegovem podmorniku. človek mora občudovati nemško tehniko in nemško vztraj nost. Iz Rio de Janeiro v Braziliji prihaja poročilo, da je dne 20. junija dospelo tja nemško veleletalo DO-X, ki ima dvanajst motorjev, tehta 50 ton in je na njem prostora za sto pot nikov. V pristanišču in ob obrežju je bilo zbranih do 300,000 ljudi, ki so strme opazovali to Qgromno letalo, leteče nad mestom, nakar je v pristaniških vodah gladko pristalo. Ob sedanjem poletu preko Atlantika se je nahajalo na tem zračnem kolosu dvajset potnikov, med njimi tudi brat izumitelja, Maurice Dornier. Letalo DO-X je imelo smolo ves čas,' odkar se je dvignilo pred sedmimi meseci na polet v Južno Ameriko. Na svojem potu se je tedaj ustavilo v Amsterdamu, Calshotu v Angliji Lesbarges, Francija in v Lizboni na Portugalskem. Polet preko oceana je' pričelo letalo na Rtu Verde ter ga končalo na Fernando de Noronha otočju; razdalja preko oceana je znašala 1,400 milj. Kakofr rečeno, je imelo to letalo smolo takoj od početka svojega poleta. Največja nezgoda se je pripetila letalu v Lizboni, kjer mu je zgorelo eno krilo. Požar je povzročil kratek električni stik. Iz Nemčije so naglo poslali potrebni - materija!, nakar so zgradili letalu novo krilo. Ko je bilo letalo popravljeno, je Tole mi je telefoniral France iz "Našega' doma": "Nekaj žalostnih novic ti bom zdajle povedal in sicer z jako potrtim srcem. Dobro poslušaj in ni potreba, da bi omedlel, ko nadaljevalo svoj polet na Kanarske otoke. Toda komaj je tam pristalo na morski gladini, je kmalu potem nastal vihar in visoko in težko valovje je skoro strlo aeroplanov trup. Treba je bilo zopet velikih popravil, na-iar je letalo nadaljevalo svoj polet ter srečno pristalo v Braziliji. * Ko so zavezniki z mirovnimi pogodbami prepovedali Nemcem izdelovanje aeroplanov, so prišli Nemci na idejo, da bi izdelali in preizkusili polete v letalih brez motorja, ki bi plula po zraku samo s pomočjo izrabljeva-nja zračnih tokov. In res, Nemci so dosegli s takimi letali ve-ike uspehe, toda vse pa je pre kosil te dni mlad Nemec Guen ther Groenhoff, ki se je dvignil s takim letalom brez motorja v zrak v Monakovem, na Bavarskem, ter preletel razdaljo 165 milj v Kaaden, na češkoslovaško. Tekom tega poleta je zašel letalec s svojim letalom brez motorja v strašne zračne viharje, ki so upognili krila njegovega zračnega ptiča, in med bliskom in gromom je padala kot oreh debela toča. Od časa do časa je letel v popolni temi v oblakih, katere je tuintam pretrgal blisk, ko je udarila strela. Včasih se je nahajal 7 tisoč čevljev visoko, v. naslednjem hipu pa je bil že komaj tisoč čevljev nad zemljo, kajti zračni toki in vihar so ga metali s čudovito naglico. On pa je neustrašno vztrajal pri -krmilu in ob osmih zvečer srečno pristal na češkoslovaškem. -o—- V Youngstownu dobiva jo jeklarne naročila Youngstown, O., 23. junija — Razne jeklarske tovarne tem mestu so dobile naročila za 41.000 ton cevi. Radi tega nameravajo tovarne poklicati še ta teden 1000 delavcev nazaj na delo. Dela bo za julij in avgus samo od tega naročila. -o- Prodaja sleparske loteri je ustavljena Boston, 23. junija. Policija v tem mestu je pravkar prišla na sled sleparjem, ki so prodajali dozdevne angleške loterijske list ke v vrednosti $2,500,000. Mno gc tisoč listkov je bilo že proda nih ,predno je policija zasegla ostalo zalogo in zaprla sleparje PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! boš slišal, kaj se nam marja-šarjem obeta. Ni samo, da nas brezposelnost tepe od vseh strani, sedaj so pa šle še naše ženske na našem hribu in ustanovile novo društvo (Bog jim grehe odpusti). Pa veš, Jaka, kdo je temu kriv? Tista Helenca, ki jo gotovo poznaš in pa tista onca, ki, ima za moža marja-šarja, ki pri kartah takole pravi : "Orka matoka, France, če si nisi s šmiram roke namazal, da si mi take karte utalal!" že sedaj nam ženske obetajo: Le počakajte, ve marjašarska mrhe! Me vas bomo že pofiksa-e, da boste plesali, kot bomo me muzicirale! (Oj, oj, huda 30!) In boste šli spat, kadar bomo me ukazale. Ne boste več hodili domov o polnoči, ali pa ob lepi jutranji zori. Tudi pili ga boste bolj malo, ključ od kleli bo pri nas. Kdor se ne bo držal teh naši zapovedi, bo pri-' šel v neprijetno dotiko z valjarjem. (Auč!) Dragi marjašarji in Jaka! Slaba se nam obeta. Sedaj nam bo pela tista pesem: Za tobak jo dnarca prosim, pa mi ga ne da; istja mi nareže, v usta mi ga zapešta. "Hrustaj, hrustaj, ljub moj mož, da od listja debel boš!" In mož pohrusta, kar dobi, pa od listja debel ni. Dragi Jaka, nimam ga bolj zanesljivega prijatelja od tebe, da bi mu mogel zaupati naše marjašarske težave, ker vem, da ne obešaš tega na fennc. Ampak če moreš naše ženice malo od strani prijeti, da nas ne bodo takq prijemale, pa le stori, te prosim. Gudbaj! A Po dolgem času se je zopet oglasil prijatelj Louis Šeme, .ki se je zaletel po nesreči v Lorain in od tam pošilja svoje težave za sožalje: "Veter me je v Lorain zanesel, ter me meni nič, tebi nič vrgel v veselo družbo. No ja, saj to ni slabo, ampak če ne veš, kdo je ta in kdo oni v družbi, lahko kaj napek pride. In je prišlo hudo napek tudi z menoj, zakaj, bom povedal: Ko se je ohajčan nekoliko raz-koračil in zlezel v vrhnje "štu-ke," sem zapel ono: PO RAZMERAH Morda si kdo tolmači, da mora prirediti najdražji pogreb za pokojnika. Ampak vsak naj bo zagotovljen, da lahko naroči pogreb, kakor mu razmere dopuščajo. Ferfpljatov pogrebni zavod vam oskrbi pogreb prav po vaših raz-7)ierah, pri tem pa dostojen in v vseh ozirih svečan. Louis L. Ferfplia SLOVENSKI POGREBNIH 3515 East gist St. Tel. Mlcbican 7420 Ižanc pa v Ljubljano vso šoto proda, po šprahi njegovi ves svet ga pozna. Ljubljanca mu polje jeseni gnoji, ko voda naraste, na strehi on spi. Še dobro končal nisem, ko me Louis Balant in M. Uršič, ki sta bila navzoča, krepko poučita, da naj take le zase prihranim. Kaj sem jaz revež vedel, da sta doma z Iga. Da bom pa zadevo lepo in mirnim potom poravnal, sem takoj nekoliko popravil in zapel ono: Je v Višnji gori purgar pač lahko šteman, ker polž na verigi je tam prikovan. če tujci to čudo pogledat žele, jih naglo Višnjani z metlo na-pode. Sem mislil, da bom popravil. Pa'sem prišel z dežja pod kap. Kajti Mrs. Uršič in Mrs. Balant sta Višnjanki in imata vsaka enega hudega polža doma. Mrs. Uršič ima polža privezanega na močni verigi, dočim ga ima Mrs. Balant prostega; to pa zato, ker je star in ni nevaren. Obe hkrati sta mi pa povedale, naj o Višnjanih lepo in pametno molčim, sicer se bom s,e-znanil in zvedel, kako močne roge ima polž. Vsekakor pa bom v bodoče v družbi molčal, dokler ne bom videl, kdo je kdo. Mislil sem, da bom imel vsaj v Ameriki mir pred polžem, pa že vidim, da ne. MORILKA OBSOJENA NA SMRT Dne 22. junija je bila na sodišču v Jeffersonu, O., obsojena na smrt 22-letna Mrs. Maude Lowther, v kateri se pretaka nekaj indijanske krvi. Sodnik ji je naznanil, da bo morala umreti v noči od 2. na 3. oktobra. To bo prva ženska, ki bo v državi Ohio, usmrčena na električnem stolu. Na smrt je bila obsojena, ker je umorila ženo svojega ljubimca, Tilby Smitha. Tudi njen ljubimec Smith je obsojen na smrt na električnem stolu in bo usmrčen dne 17. avgusta. Mrs. Lowther je dne 29. maja 1930 ustrelila Mrs. Claro Smith na neki samotni poti v Bližini Ashtabule, O., ko je sedela slednja na truku svojega moža. Načrt za ta umor je zasnoval Tilty Smith, radi česar je bil obsojen na električni stol, ker je bil spoznal krivim umora prvega reda. Ko so privedli Mrs. Lowther v sodno dvorano, da ji preberejo obsodbo, je morala stopiti pred mizo, za katero je sedel sodnik, nakar je slednji dejal: "Mrs. Lowther, ali imate kaj pripomniti, preden izrečem obsodbo?" "Ne," je odgovorila obtožen-ka s tihim, komaj slišnim glasom. Po tej besedi je začela tiho jokati in gotovo bi se bila zgrudila na tla, da je ni naglo podprl eden njenih braniteljev. Zatem je sodnik prečital obsodbo. Med čitanjem obsodbe je izgovoril sodnik tudi sledeče besede: "V teku 30 dni boste pre-' vedeni v kaznilnico države Ohio, kjer boste zaprti do dne 3. oktobra, tega dne pa bo varden jet-nišnice poskrbel za dovolj močan električni tok, ki bo šel skozi vaše telo ter povzročil vašo smrt." Nato je še pripomnil, da se mora justifikacija izvršiti med polnočjo in jutrom 3'. oktobra. Sodnikov glas se je tresel, ko je končal obsodbo: ". . . in naj bo Bog milostiv vaši duši . . ." Kolena obsojenke so se ob teh besedah zašibila in njena odvetnika sta jo morala podpirati, da je šla nazaj k svojemu sedežu. Ko jo je nato šerif odvedel iz dvorarie preko dvorišča nazaj v njeno celico, je obsojenka jokala, toda rekla ni ničesar. Dvorana je bila natrpana poslušalcev, moških in žensk, ki so prišli poslušat obsodbo. Mnogo izmed navzočih ljudi je jokalo. Sodnik je zavrnil prošnjo bra- kar sta branitelja izjavila, da bosta vložila priziv na apelatno sodišče. Morilka bo tekom osmih dni prepeljana v državno jetnišnico v Columbusu, kjer bo tudi usmrčena. $ * Mrs. Lowther je bila zaposlena na domu Barrett S. Hub-bard-a kot služkinja, ko se je nekega dne v letu 1929 seznanila v nekem kino-gledišču v Ashtabuli s Tilby Smithom. On je. bil oženjen in oče dveh otrok, o čemer ji je tudi takoj povedal. Dejal ji je, da ne more izhajati s svojo ženo, češ, da se ne razumeta. Mrs. Lowther, ki je bila že dvakrat poročena — od prvega moža je ločena, z drugim pa se je samo razsta-la — je simpatizirala s Smithom, češ, da ve, kaj se pravi živeti v zakonu, kjer ni soglasja. Nato se je med njima razvila intimna ljubezen, ki je trajala, dokler ni bila Smithova žena ustreljena, kar se je zgodilo ,že deset dni po tem, ko se je Low-therjeva prvikrat sestala s Tilby Smithom. Smithova žena -je bila ustreljena nekega večera na samotni poti v bližini Ashtabule, ko je sedela v truku svojega moža. Ustrelila jo je Low-therjeva, in sicer na prigovarjanje Tilby Smitha, ki ji je dal tudi revolver. Ob času umora sta se nahajala oba otroka nesrečne žene pri njej na truku; mlajše dete je držala mati v naročju, ko je pristopila k njej Lowtherjeva ter jo ustrelila v glavo. Tilby je hotel natveziti sodišču, da je bil napaden od ban-ditov, kar pa se mu ni posrečilo. Pritirali so ga v zagato in protislovja, nakar je vse priznal. Najprej sq je vršila obravnava proti Smithu in porota ga je spoznala krivim umora prvega reda, nakar je bil obsojen na električni stol, na katerem bo moral umreti dne 17. avgusta. Obravnava proti Mrs. Lov. -ther se je pričela, ko je poteklo več kot leto dni po umoru. Ves čas obravnave je bila sodna dvorana nabito polna občinstva. Njena odvetnika sta jo sijajno zagovarjala, toda igrala sta izgubljeno igro. Morilko je najbolj pokopalo dejstvo, da je streljala na ženo svojega ljubimca, ko sta se pri slednji nahajala njena dva otroka, od katerih enega je, umorjena, držala v naročju. Iz tega je bilo oči-vidno, da je morilka brez srca, zato tudi ni imela upanja na niteljev za novo obravnavo, na- usmiljenje porotnikov. ODHOD IZLETNIKOV V°priredi Cunard črta, se tfrši 27. junija na parniku Mauretania, pod vodstvom g. Louis Drneka. -o- VIŠARSKA POLENA Spisal NARTE VELIKONJA "Da bi?" "Bi?" je potrdil odločno Matij ec. "Nad vsak dvom!" je še enkrat poudaril Matij ec. Prišla sta k cerkvi in obmolknila. Matijec je šel v klop, Klančar pa je ostal pod zvonikom. "Farizej!" je mislil Klančar, videč -ga, kako se rine do klopi. "Farizej! Srakoper bi rad sedel v gnezdo, pa se rine bliže Bogu. In tak farizej!" In mu je šla ta misel po glavi, da se je' šele zavedel pri ki-rie-eleisom t > "Usmili se me, Bog, usmili se me!" In spet je mislil svojo muko in na ves pogovor in se zavedel spet pri evangeliju. "Evangelij je resnica," so peli na koru. In mu je šlo po glavi: "Resnica je evangelij. Resnica je nad vse. Prav praviš, resnica je nad vse in je nad bajto in osmrajenim gnezdom! O, je," se je topil vase. "Strašna je, a je nad vse!" DOMOVINO Pretečeni petek so odpotovali v domovino naši jugoslovanski izletniki, katerih je bilo blizu tri sto. Odhod naših rojakov iz Chicaga je bil svečan in očarljiv. Velika postaja New York Central železnice je bila polna našega naroda, ki je pri-hitel, da zakliče svojim dragim srečno pot in zdravo vrnitev. Na kolodvor je prihitel tudi jugoslovanski generalni konzul dr. G. Kolombatovič in vice konzul dr. Ante Pavelič, ter mnogo drugih odličnih oseb. Bratje Slovenci, katerih je bilo največ med izletniki, so prišli s svojo godbo in pevskim društvom in kmalu je zaorila lepa slovenska pesem po prostranem kolodvoru. Točno ob dvanajstih je odbrzel vlak z našimi izletniki. Iz New Yorka so oclpotovaii izletniki z velikim Cunardovim parnikom "Berengaria" v soboto pod vodstvom g. Ivana Krm potiča, Cunardovega zastopnika in Mr. Josip Zalarja, glavnega tajnika K. S. K. Jedno-te. V Jugoslaviji se bodo mudili izletniki par mesecev, kjer bodo obiskali vse znamenite kraje naše domovine. Felix Lachesnez-Heude pomožni generalni manager francoske proge, bo odpotoval s parnikom "Paris" v Evropo. Mr. Felix Lachesnez-Heude. pomožni centralni. upravitelj Francoske proge za Združene države, Kanado in Mehiko, bo odpotoval s parnikom "Paris" v Francijo. Potoval bo v trgovskih zadevah. Izza Časa, ko je bil imenovan na svoje mesto, si je Mr. Lache-snez uspešno prizadeval pove- čati promet v tretjem in dru-Zadnji izlet te sezone, ki ga 'gem razredu Francoske proge. In se je zavedel šele, ko je zvonilo k pridigi. Zapazil je poleg sebe Blaža, vsega zatopljenega v molitev in zročega proti velikemu misijonskemu križu nad stranskim oltarjem. "On moli, ti pa misliš grde misli!" se je karal. "Za srččo otroka bi rajši molil in za žeho-revico bolno bi molil, pa jo psu-ješ v mislih in izdajaš otroka. Otroka, ki ga je Bog tebi dal! Resnica je nad vse, resnica je evangelij," mu je odpelo v možganih, kakor bi kljuval oster kljun v sence. "Resnica je nad bajto in osmraienim gnezdom In tam sedi srakoper farizeji" Blaž poleg njega pa je gibal z ustnicami vročo molitev ter s čudno razprtimi očmi strmel v Križanega. "V zakonski stan hočeta stopiti ženin Martin Božič, nezakonski sin Marte, samski —" je slišal Blaž ter prikimal: Da, nezakonski! kakor da je njega vprašal in je slišal župnika že: "In nevesta Franca Mohor, vdova . . ." "Da, vdova!" je pritrdil Blaž ter strmel v križ. "Vdova! Zakaj vdova? Po kom vdova? In jaz vem zakaj!" "Enkrat za trikrat!" je slišal Blaž župnika. "Samo danes, da boste razumeli. In kdor ve kakšen zadržek, kaj takega, da bi se radi tega ne smela poročiti, mora povedati. In še danes, še danes, jutri bo poroka." "Jaz vem!" Blažu se je meglilo pred očmi in je preslišal berilo in slišal evangelij. Resnično, resnično vam povem. . ." Takrat se mu je zdelo, da se je križ zamajal nad oltarjem, da je planil ogenj okoli Kristusove glave ter ovil telo v rdeč plamen. "In jaz molčim!" mu je šlo po glavi ter je stegnil roke predse. In se mu je zdelo, da je Kristus odtrgal desnico z lesa ter se mu z dvignjeno roko in sredi plamena bližal prelco glav. "Kriste!" je kriknil ter padel na obraz. "O ti sveta pomoč! Ti sveta pomoč!" je dejal župnik s pri-žnice. "Nesite reveža ven, ne-site ga na zrak in z jesihom mu odrgnite senca. Neža, daj, pojdi in prinesi možem jesiha. Klančar, zagrabite ga, pod pazduho ga primite, lepo in položite na~klop in če bi grizel, pa žlico v usta, da si ne pregrize jezika. Saj boste videli, ali mu je samo slabo ali ga je vrglo, če mu je samo slabo, drgnite ga z jesihom. Ali je že šla Neža? Le nesite ga ven, no, še ti, Andrejev, pomagaj, lepo za noge. Tako!" je počakal župnik, da so možje odnesli Blaža. "Bo že! če se ne pazi, pride lahko smrt. človek umre. Tako človek umre, pa ne ve, ne kdaj ne kako. Lahko* sredi polja, lahko na stopnicah, lahko v vodi, sredi poti, posebno če ni nikogar zraven. Pa saj lahko vsakdo, da vsakdo, mlada mati ali otrok, mladenič ali mladenka, vsak hip lahko umreš. Smrt ne potrka, da bi pogledal pri ključavnici in ji rekel: Zunaj ostani! O, ne! Ta bi bila lepa! Kajne, bi rekel: Zunaj ostani! Smrt pride neslišno in položi roko na tvoje srce kakor na nihalo, pa se ustavi. Ura se ustavi. Kaj pa duša? Ali si že mislil na smrt? Ali stojiš pri ključavnici pripravljen? Tako v starem lesu trka črv! O, če bi res prej potrkala. Kakor v starem lesu. V starih vratih! O, če bi res trkala! Pa ne trka. Nevesti pred oltarjem je že položila roko na srce. Pred oltarjem! Ali je tvoja duša nevesta, da boš imel srečno smrt. Potem je vseeno. Samo da je tvoja duša nevesta!" In starček se je zjokal. "Zato vas! prosim, bodite pripravljeni, da ne bo Bog, ko me pokliče, mene bo prav kmalu, da ne bo rekel: Kje pa imaš duše-neveste? Ali ni v tvoji fa-ri nobene duše-neveste?" In ljudje, ki jih je bil dogodek pretresel, so padali na kolena in nihče se ni ozrl na Ma-tijca, ki je že tudi klečal in molil eno samo prošnjo: "Olajšaj ji, Kriste, težki križ, ki si ga je naložila, da ga bo zmogla!" In je molil in mislil na Franco in njene oklice. "Naj ji bom jaz Simon, Simon iz Cirene, nevesti spokor-niči!" V njem se je'vse topilo od strašnega usmiljenja in bolečine. 42. Tinetu ni bilo po volji, da jo Franca hotela poroko na Brezjah. Imel bi bil rad večjo svatbo, povabil bi biFsosede in se postavil z najlepšo ženo v vasi, z gospodinjo gruntarico. Toda Franca je želela zijalom izpred oči, spominom s poti. In sta povabila samo Kosmača — Tine-tovega botra in rednika —, njegovo ženo in Matijca. Tine je bil prejšnji večer o mraku zavil h Kosmaču. "O, saj kar vem, kaj bi rad!" mu je stopil naproti boter. "Kakor sva se menila. Da ne boš hodil drugam in ker imam jaz knjižico. Sedi, Tine!" Kosmač je nalil iz zelenke kozarček žganja ter ga porinil pred Tineta. "Zdaj bo pa le konec, Tine, kar na svoje zdravje ga pij, ti novi gospodar na Mohorjevim!" Tine je povlekel požirek in dejal: "Hud je!" "Dober je — tak je samo za ženine*," se je smejal Kosmač, "še enega!" Nalil je še sebi in sta trčila. "Do dna, Tine!" je pomlaskal z jezikom, in ko je Tine izpil, je imel tudi Kosmač prazen kozarček. Tine ni videl, da si ga je Kosmač izlil v rokav. Nalil je tretjič in sta spet trčila in boter se je samo doteknil pijače ter si jo izlil na tla, ker ga je nagnal hud kašelj. "Zdaj pa si mož! Kdo bi si bil mislil, da "bo ono revše, ki so ga k nam pripeljali vsega bledega in sestradanega, gospodar strehe mojega očeta! Ti si na vrhu, na, pij!" Tine je postal zgovoren in pijača mu je tekla*. "Res, res — kdo bi si bil mislil. In po Vas, boter!" Pri petem kozarčku je udaril po mizi ves zadovoljen: "Zdaj bo za hlapca Matijec ali pa — fc! Od hiše — fc! Zaradi njegovega bahaštva od hiše — fc!" Ko je precej pozno mrmral proti domu: "Zdaj gremo, o, zdaj gremo, nazaj še pridemo," je tiščal pod pazduho dvajset stotakov, ki mu jih je posodil Kosmač za svatbo. Posvetil mu je bil čez prag in dejal za njim: "Pazi, Tine, da ne izgubiš, tema je. Preveč imaš za ta namen, kar preveč si vzel." Tine se je, zavedal, da je pijan od močnega Kosmačevega žganja, in je zavil spat proti šu-pi. Zjutraj ga je sklical Matijec.' Zjutraj ob treh je že stal na-prežen voz. Matijec ga je bil napregel ter sedel na kozla. Spočetka je sicer premišljal in mu je bila misel, da bo voznik, ne prijetna. Nazadnje se je otresel tesnega občutka, ko je videl, da niti prostora ne bo v vozu za pet, in se je sam ponudil, ko je Fran- ca ugibala, kdo bi vozil. Tinetu je brnelo po glavi kakor v panju in zdelo se mu je vse v megli. "Le dobro se ogrni, Francka!" je dejal ter stopil z voza, da ji zavije noge v odejo. Zraven nje je sedela teta, ki je bila nadela okoli vratu vse zlate verižice iz skrinje, da so cingljale po prsih. "Le nasproti sedi, Tine!" je dejala. "Zdaj je Francka še naša!" In njen špičasti nos je dišal po brinjevcu. "Kar skozi vas poženem!" je dejal Matijec ter švrknil po conjih. Pram je ostro potegnil, da je Francka plašno vzkliknila. "Kaj pa je, Francka?" se,je ozrl Matijec. V njegovih besedah je bila čudna skrb, briga in nežnost. In gospodinji je šlo kakor ši-vanka skozi srce: "Francka!" mi pravi in z glasom kakor France! V jutranjem somraku, ko ni razločila obraza, temveč le slišala glas, jo je čudno dojmil njegov pogovor s konji. "Le počasi, Pram! Imamo še daleč! In ko boš tam, boš šele na polovico poti!" "Boš šele na polovico p In vse drugo blago je ceneje kot drugje. $ O^* lO XH SJjlDOVl jj ..m^vmi n/vt t tr i n i pogrebni zavod $ \ IN I C 3 IN IVI I .. A K. A K < Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. i ' ^ i a fiui ' M1 sm0 vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. S GROCERIJA 5 G502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583 | Clair Ave. (Poprej F. Mramorjev prostor) | collinwoodskiurad: 5 __« < 452 East 152d Street Tel.: KEninore 3118 s — ""—"