ini slovenski dnevnik v ZijeoiBffnifl orzavaii. nak dan izvzema nedelj In praznikov. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki« 1 The only Slovenje dafy* g in the United States | Issued every day* except 1 Sundays and Hofidajr* mun, « MMilM "'"""■UL*« 1 - T.- la^ - ta, - «- rak », 1S79. TELEFON PISARNE: 4687 00RTLAJV9Y. • KO. 100. — ŠTEV. 100. NEW TORE, THURSDAY, APRIL 29. 1909. — ČETRTEK, 29. MAL. TRAVNA, 1909. VOLUME XVLL — LETNIK XV1L Diiavski zakoni za vedno vničeni. 9EWYOEČKA POSTAVODAJA JE VSE DELAVCEM NAKLONJENE ZAKONSKE PREDLOGE ODOO-DTI.A hi m m je ravnalo po starem na-itzra; zakon za giediške igralce. LOCAL OPTION. Premogarji in delodajalci. Pogodba zajamčena. MED PREMOGARJI IN NJIHOVIMI DELODAJALCI JE PRIŠLO DO SPORAZUMA. Delodajalci ne piipoznavajo organizacije premogarjev. POGODBA SE DANES PODPIŠE. prevara. Newyorski politiki, Albany, 29. aprila. Delavski zakonski predlogi, ktere je newyorski posta voda j i vložil assemblyman De Groot, niso vspeli in postavodaja je skrbel* za to, da ni prišlo o teh predlogih niti do glasovanja. Pristojni odsek je o predlogih ugodno poročal. S temi predlogi so ravnali natančne tako, kakor z vsemi prejšnjimi zakonskimi predlogi, ki so bili namenjeni v varstvo delavcev in o kterih je pristojni odsek tudi vedno le agodno poročal. De Grootovi predlogi so bili zelo skromni in vsled tega e» morajo delavske organizacije čuditi, kako je bilo mogoče, da so jih "delavski prijatelji" jednoetavno zavrnili. J«den predlog je na primer dolo&al, da se mora dajati delavcem minimalna plača v znesku 25 centov na ih. Ta naj velja za one delavce, ki so zaposleni pri javnih delih, kakor na primer pri mestih in county-jih. Jed«a predlog je tudi določal, da morajo pogodbeniki, ki izvršujejo rasna dela za mesta in county je, skrbeti aa to, da njihovi delavci ne delajo več kakor po osem ur na dan. Da ti predlogi ne bodo sprejeti, je bile le pred tedni znano, kajti tako se bode dogajalo tudi v naprej, dokler delavci pri postavodaji ne bodo imeK svojih lastnih zastopnikov. Postavodaja je pa sprejela Bossov predlog, ki je namenjen v varstvo glediSkib igralcev in ki določa, da gledališke agenture ne smejo igral-oem za njihov angažma več računati, nego le pet odstotkov njihovega tedenskega zaslužka. Razne organi-saeije igralcev so se morale dolgo časa bojevati za ta zakon. Dane* se v postavodaji razpravlja a predlogu glede Local Option, ki pa aajbrže ne bode sprejet. Scranton, Pa., 28. aprila. Lastniki rovov trdega premoga, kakor tudi uradniki premoga rske organizacije nečejo mnogo govoriti o pogojih medsebojne pogodbe, ktera bode jamčila za to, da bode v pokrajinah, kjer se prideluje trdi premog, za na^ daljna tri leta vladal mir. V kolikor je iz govorjenja predsednika premo-garske organizacije, Leisa, posneti, je medsebojna pogodba že izdelana, in jo bodo v četrtek popoludne v Philadelphiji medsebojno podpisali, kajti tu se vršeča konvencija premo-garjev je pogodbo odobrila. Pogodba, ktero so sklenili premo-j garji s svojimi delodajalci določa, da se mora takozvana štrajkovna komisija obnoviti za dobo nadaljnih treh let. Plačo, ktero naj dobivajo premogarji, naj določi vedno takozvana posredovalna komisija. To naj se zgodi v vseh onih slučajih, v kterih med premogarji in lastniki rovov ne more priti do sporazuma. Premogove družbe naj v nadalje nimajo več pravice odslavljati premo-garje, ne da bi navedle tozadevne potrebne razloge. Unijski premogarji naj imajo pravico prositi pri posredoval ne j komisiji za posebno posredovanje in tudi naprositi za preiskavo, da se tako dožene, čemu je bil ta ali oni odšlo vi j en. Vsak premogar ali pa tudi pre-mogarska organizacija naj ima pravico predložiti svoje pritožbe uradnikom družb. Posredovalna komisija j naj bode zadnja instanca. Unijski uradniki bodo v nadalje ! imeli pravico ob dnevih izplačevanja | pri družbah jemati ono pristojbino, j ktero morajo plačevati premogarji kot prispevke za svojo unijo. Premogarji imajo nadalje tudi pravico na družbenih posestih razobešati svoje lepake. Konvencija premogarjev se je vršila včeraj, toda bila je bolj formalna. RAZNI NEWYORŠKI FROMI-NENTNI POLITIKI DEMOKRATIČNE STRANKE SO ZAPLETENI V VELIK ŠKANDAL. S pomočjo chicaškega adresarja so varali ljudi, ki so jim dali oglase. IMENA ŠE NISO ZNANA. ■Chicago, Hi., 28. aprila. Chicaška policija je skoraj leto dni zasledovala velike prevare, ktere so gotovi ljudje izvrševali na ta način, da so ustanovili adresar mesta -Chicago, kteri je sicer izšel, dasiravno ni bil pravilen. Za ta adresar so potem nabirali oglase in so z mnogimi trgovci sklenili tozadevne pogodbe. Te pogodbe so potem ponaredili in so jih izkoristili proti onim ljudem, kteri so jih podpisali. Na ta način so lopovi dobili mnogo denarja od svojih žrtev. Jeden član te tolpe goljufov je že na varnem in več druzih je tudi v preiskovalcem zaporu. Policija naznanja, da je med temi lopovi mnogo uglednih newyorskih politikov demokratične stranke, oziroma organizacije Tammany. Podrobnosti policija še s*«« objaviti, toda sčasoma bode prišl« vse na dan. fttrajk stavbinakih delavcev. Boston, Mass., 27. aprila. Delavci pri gradnji tukajšnjega novega opernega gledišča so pričeli štrajkati in ten so se pridružili potem tudi oni, ki grade Somerset hotel. Obe stavbi gradi jedna in ista tvrdka, ktere delavci so tudi v minolem decembru itrsjkali. Delavci zahtevajo, da najema tvrdka le unijske delavce, ne pa iadi neunijske, na ktero zahtevo se pa delodajalci niso hoteli ozirati. Vslsd tega je prišlo do itrajka. Tovarna zgorela. Tovarna Winnebago Furniture Co. v Fond da Lac, Wis., je zgorela, ker se je naletel parni kotel. Škoda znata #200,000 in se le deloma pokrije z zavarovalnino. Dinarje v staro domovini ss f 10.56 ............ M krta. m 20.66 ............ 100 m 41.10 ............ 800 ss 102.76 ............ 600 krom, m »6.00 ............ 1000 ■s 1020.00 ............ 6000 Pvitarlna js vitsta pri tak Dona ss nakasas« vsoto ftspJkčajo brss vinarja Hate 4m*rm poiOJaftvs a kr. paMat krasita! arad t, Ja t~J 4* f95.it V gotovini t tmum al' r< EOCE HOMO. Profesor Cooley je bil aretovan, ker so bili zastori njegovega stanovanja slabi. V Ameriki menda ni človeka, ki bi se še ne jezil radi zastorov, ka-koršnje imamo na oknih naših stanovanj. Ti zastori imajo namreč to navado, da švigajo baš tedaj v zrak, kadar človek želi, da ga nihče ne opazuje. Vsem ljudem v tolažbo naj pa objavimo sledeči dogodek: Vseučiliščni profesor George Cooley se je včeraj po noči v svojem stanovanju 149 iztočna 34. ulica v New Torku bavil s tem, da se pre-obleče v "full dress", ker je moral iti na neko veselico. Ker se pa mora na podlagi fi 7.kal i enih zakonov pred vsem sleči iz navadne obleke, ako se hoče obleči v večerno obleko, in ker se mora pri tem preobleči tudi perilo, se je naravno tudi profesor Cooley slekel. In baš ko je bil slečen in podoben Adamu, zletela je zastora v zrak. Profesor je sicer takoj diskretno skočil v stran in ob steni potegnil zastoro zopet navzdol, toda bilo je že prepozno. Kmalo nato je nekdo v njegovem stanovanju zvonil in na vratih se pojavi policaj, kte-rega so k profesorju poslale dame, ki stanujejo nasproti profesorjevega stanovanja in ktere so bile užaljene, ker je profesor — on itak ne ve, čemu --. Profesorja je policaj od- vedel seboj na postajo. Na postaji je moral potem prebiti vso noč, toda zjutraj ga je sodnik Corrigan izpustil, ker so baje one dame Že itak večkrat v svojem življenju videle take ljudi, kakoršen je bil profesor. Vsled aretacije je pa bil profesor Cooley tako pobit, da izjavlja, da bi se v ječi gotovo ustrelil, ako bi imel pri sebi revolver. NASELNIŠKI AGENT JE. Naselniške oblasti bodo v vsakem ozi-m pomagale državnim na selniškim agentom. Washington, 28. aprila. Na Ellas Islandu, kakor tudi na vseh ostalih naselniških postajah bodo v nadalje po možnosti pomagali raznim naselniškim agentom posameznih držav naše republike. Dosedanji komisar Watchorn je moral le radi tega ostaviti svoje mesto, ker je delal zapreke agentom posameznih držav. Naselniški zakon namreč določa, da so zastopniki posameznih držav o-pravičeni občevati na naselniških postajah z naseljenci, da jim tako raz-lože, kaj jih čaka, ako se naselijo v tej ali onej državi. Watchorn jim pa ni dopustil občevati z naseljenci, tako, da jih niso mogli pridobiti za naselitev v tej ali onej državi. V trgovinskem oddelku naše vlade izjavljajo, da bodo skrbeli za to, da se razdelitev naseljencev po posameznih državah po možnosti olajša in da bodo na vseh naselniških postajah šli državnim agentom na roke. V deželo namreč prihaja mnogo naseljencev, ki imajo dovolj denarja, da si zamorejo kupiti farmo. Napram zasebnim ponudbam so naseljenci zelo nezanpni, toda zelo radi bi si nabavili zemljišča, ako jim v to svetuje država. To velja tudi o onih ljudeh, ki prinašajo v Zjedinje-ne države le svoje delavne moči. Tem ljudem je treba dokazati, kje se lahko dobi delo, kar se zamore zgoditi le uradnim potom, kajti, kakor rešeno, zasebnim ponudbam ne zaupajo. 9200,000 ŠKODE. Velik požar v Rochestra, N. T. Rochester, N. T., 28. aprila. Danes je nastal požar v tovarni Loek-port Robber Ca. in se je tako hitro razširjal, da je vsa tovarna zgorela. Tudi poslopja bližnje tovarne Susquehanna Smelting Co. so bila izdano poškodovana Skupna škoda znaša $200,000. Štrajk sprevodnikov. El Paso, Texas, 28. aprila. Železničarji, ki vozijo iz tukajšnjega mesta v Mexico Ciudad, izjavljajo, da bodo s 1. majem vsi ostavili svoja mesta, kajti uprava mehikanske Centralne železnice neče odpraviti nadzornikov, kakor zahtevajo sprevodniki Bivši sultan v Solunu. Po noči so odvedli bivšega sultana Abd ul Hamida iz Carigrada v Solun. Z njim je potovalo nekoliko njegovih žen, postrežnic in evnuhov, kakor tudi njegove hčerke. NJEGOVO PREMOŽENJE BODO ZAPLENILI. Sodilo ga bode posebno sodišče v Solunu. JETNIK V LEPEJ VILI. Carigrad, 28. aprila. Odstavljenega sultana Abd ul Hamida so Mla-doturki v minolej noči zajedno z jednajstimi ženami njegovega harema, poslali v Solun. Bivšega sultana so tje poslali s posebnim vlakom. Danes so tukajšnje oblasti objavile besedilo izjave Sejik ul Izlama, ali mohamedanskega papeža, vsled ktere je moral bivši sultan odstopiti. Ko pride Abd ul Hamid v Solun, ga bode tam sodilo posebno sodišče, pri kterem se bode moral zagovarjati proti mnogim obtožbam. Sodišče ga aajbrže ne bode obsodilo v smrt, skoraj gotovo pa v dosmrtno ječo, dočim se njegovo premoženje zapleni v prid države. V Carigradu sedaj ni najti časopisa. kteri bi objavil samo jedno be-sedieo v prid odstavljenega sultana, pač pa pišejo vsi časopisi dolge eianke o njegovih lopovščinah in njegovem življenju. V počast novemu sultanu bode danes zvečer mesto sijajno razsvetljeno. Petrograd, 28. aprila. O najnovejših dogodkih v Carigradu so danes zjutraj uradoma sporočili carju Nikolaju. Rusija bode nove razmere v Turčiji takoj potrdila. Vesti, da so se vojaki v Erzerumu uprli in pomorili svoje mladoturške častnike, niso resnične in položaj v Armeniji je nekoliko poboljšal. Carigrad, 29. aprila. Zajedno z odstavljenim sultanom so illadotur-ki poslali v Solun tudi štiri njegove žene, pet hčerk in dva sinova. Bivšega sultana spremlja v Solun tudi nekoliko postrežnic in dva evnuha. V Solunu bode Abd ul Hamid živel v onej hiši, v kterej je bil preje na-stanj en. poveljnik tamošnjega orož-ništva. Hiša je obdana z zidom. Danes se zatrjuje, da se proti njemu ne l>ode vršila sodna obravnava, ker je itak dovolj kaznovan. Mladoturki so prepričani, da je umestno, ako živi bivši sultan daleč od glavnega mesta. Zanj bodo skrbeli, tako, da mu ne bode ničesar manjkalo in tudi njegovo življenje bodo čuvali, ker za to je Mladoturke prosil. Predvčerajšnjim so odšli po sultana in so ga potem z vsem zgoraj omenjenim spremstvom odvedli na kolodvor, kjer je nanj že čakal poseben vlak, ki je potem sultana odpeljal proti Solunu. Ko je dospel bivši sultan v Solun je napravil vtis popolnoma obupanega človeka in k.o je oetavil vlak sta mu morala dva evnuha pomagati hoditi. Dunaj, 2y. apriia. Semkaj se br-zojavlja o Abd ul Hajnidovem potovanju v Solun: Četrt ure predno je vlak odrinil proti Solunu, je prišlo nekoliko dvornih kočij na kolodvor. S prvo kočijo se je pripeljal odstavljeni sultan, ki je bil oblečen v sivo obleko. Njegov obraz je bil še bolj bled, kakor običajno. Vojaki, ki so bili na straži ga niso {»zdravili. Vodeč svoje hčerke za roko, je bivši sultan odšel v salonski vagon in potem je pomagal svojim mladim ženam v haremski vagon. Ženske 30 bile oblečene v najmodernejših pariških oblekah in njihovi obrazi so bili zakriti s tankimi pajčolani, tako, da jh je bilo dobro videti. Ženske so bile zelo vesele, kajti v prvič v svojem življenju so videle vlak. Končno je Abd ul Hamid prišel na vrata svojega vagona in je zahteval čašo vode za svojega sina in cigarete. Kmalo na to je viak odkuril dalje. Železničarji so dubili strogo povelje, da ne smejo vlak nikjer ustaviti dokler ne pride v Solun. NOV DENARNI ZAVOD V NEW TORKU. Konsolidacija raznih denarnih zavodov v našem mestu. Iz verodostojnih virov se nam naznanja, da je sklenilo nekoliko ravnateljev znane Carnegie Trust Co. zajedno z drugimi premožnimi ljudmi iz našega mesta ustanoviti sindikat, kteri si bode pridobil jamčeno kontrolo od strani Van Norden Trust Co., Nineteenth Ward Bank in Twelfth Ward Bank v našem mestu. Namen novega sindikata je, združiti vse imenovane denarne zavode s Carnegie Trust Co., tako, da se na ta način ustanovi finančno jak bančni zavod, čegar glavnica bode znašala skoraj £40.000,000, dočim bode znašal prebitek nekaj nad $4,500,000. Število vlagateljev bode znašalo nad 33,000. Posledica tega bode, da bo imenovana konzolidacija nudila občinstvu mnogo več ugodnosti, kakor je to sedaj navedenim posamezno po-slujočim denarnim zavodom mogoče in poleg tega se tudi varnost izdatno okrepi. Glasom pnposlanih nam tozadevnih načrtov bodo ▼ vodstvu uovega zavoda zastopani prvaki raznih velikih denarnih zavodov. Konzolidacija velikih denarnih zavodov je vedno dobro znamenje, kajti ako se to stori, je vse to le v korist prebivalstva, ker so v neprestanej medsebojnej kontroli. Velik primanjkljaj v Angliji. London, 29. aprila. Urad državnega zaklada naznanja, da je bilo gospodarstvo Anglije lani dokaj slabo, kajti primanjkljaj znaša $78310,000. Deficit je za kakih deset milijonov dolarjev večji, kakor je bilo pričakovati. PARNIK V PLAMENU. Na pamikn Apache je pričel goreti bombaž. Na parniku Apache od Clyde Line je predvčerajšnjim, ko je bil na višini Sandy Hooka, nastal požar. Na parniku je bilo tudi nekoliko potnikov in le malo je manjkalo, da med njimi ni prišlo do panike, ktero so pa mornarji, ki so bili dobro učeni, preprečili. Ko se je med 137 potniki zvedelo, da je na parniku nastal požar, so nekteri potniki, ki so ostali hladnokrvni, pričeli zatrjevati, da je pričelo goreti v nekem sodu. Kljub temu, da je prihajal iz notranjih prostorov paraika gost dim,, se na parniku ni nihče vznemirjal. Mornarji so tekom jedne ure ogenj pogasili. Le častnikom in mornarjem je bilo znano, da je požar zelo nevaren, kajti gorel je bombaž, kterega je le težavno pogasiti. Vsled požarja je parnik le počasi vozil in potnikom so dejali, da se je stroj nekoliko pokvaril. Ko so potem potniki sedeli v kadilnici in ee pogovarjali o vzrokih počasne vožnje, je prišlo nakrat mnogo podgan v salon. Vsled tega so pričeli takoj »umiti, da na parniku ni v»« v redu, kajti inače bi podgane ae ostavile svoja skrivališča. Šele sedaj so potnikom naznanili, da je nastal v skladišču mali požar. Klanje kristjanov v Malej Aziji. MINOLO NEDELJO PO NOČI SO MOHAMEDANCI V ADANI ZOPET PRIČELI KLATI KRISTJANE. Razmere v azijskej Turčiji se še vedno niso poboljšale. POSREDOVANJE RUSIJE IN ANGLIJE. Parnik MARTHA WASHINGTON od Austro-Americana proge odpluje DNE 8. MAJA is New Torka v.Trst in Reko. S tem parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta ali Reke $31.00 do LJubljane $31.60 4* Zagreba «32.20 Bejrut, az. Turčija, 28. aprila. Glasom semkaj došlih zakasnelih poročil, so mohamedanci minolo nedeljo po noči pričeli zopet preganjati kristjane in pleniti po hišah kristjanov. Tem povodom je bilo mnogo ljudi ubitih, kajti v mesto je prišlo več arabskih rodov, kteri še niso dobili dovolj plena pri zadnjih napadih na kristjane. Iz vseh iz az. Turčije prihajajočih poročil je razvidno, da se položaj še vedno ni izboljšal. Vsaki dan se beda povečuje in tudi število v razna mesta pribežalih begunov vedno bolj narašča. V Adani so mohamedanci požgali tamošnje katoliške zavode, ktere so ustanovili jezuiti, dočim se protestantskim zavodom ni nič žalega zgodilo. Nad 20.000 ljudem primanjkuje najpotrebnejše hrane, ktere skoraj nikjer ni mogoče dobiti. Iz Bejruta in Tarza so poslali sedaj v Adano zdravnike. Arabski rodovi še vedno oblegajo mesto Hadjin. Dosedaj so odbili domačini mnogo napadov. Iz mesta sedaj ni mogoče več dobiti kakih poročil. V Latakijo je prišlo aa tisoče begunov in governer stori s svojimi vojaki vse, kar je v njegovej moči, da vzdrži v mestu mir in red. Dan« pride semkaj angleška vojna ladija Diana, kajti njena prisotnost je neobhodno potrebna. V Bejrutu vlada mir in vest o odšlo vi tvi prejšnjega sultana je prebivalstvo sprejelo z veseljem na znanje. Ako se nemiri takoj ne zaduše, se zamorejo zanesti v notranje kraje Mezopotamije, kjer je središče vseh reakcijonarjev. Latakia, 28. aprila. Semkaj je dospelo aad 5000 begunov iz Kerzala in drugih krajev severno od Lataki-je, kjer je več tisoč Turkov požigalo vasi in plenilo. Tam so umorili na tisoče kristjanov. Begunce so nastanili v posebnih barakah ameriških misijonarjev. Semkaj so pričeli beguni prihajati dne 24. aprila in sicer po kopnem, kakor tudi po vodi. Samo nek francoski parnik jih je imenovanega dne pripeljal 2000. Včeraj je dospelo sem z drugim francoskim parnikom 1500 begunov. Vsi so v uprav obupnem položaju in bati se je, da med njimi ne zavlada kaka epidemična bolezen. Med beguni se je že pojavilo par slučajev osepnic. Klanje Armencev se je naj-preje pričelo severno od ' Latakije dne 23. aprila in sicer v Kerzali. Tedaj je prišlo na tisoče Turkov v imenovano mesto, kjer so pričeli brezobzirno klati in požigati. One ljudi, ki so ostali še pri življenju, kakor tudi ženske in otroke, so pognali v gorovje. Od tam so potem beguni prišli po kopnem in po morja v Latakijo. Carigrad, 28. aprila. Dasiravno zatrjuje Čeftek paša, da bode lahko skrbel za to, da v azijskih pokrajinah Turčije zavlada v kratkem mir in red, prihajajo iz Azije vedno bolj vznemirljive vesti, kajti sedaj je vsa Anadolija v rokah druhali. Carigrad. 28. aprila. Včeraj kmalo po polnoči je prišlo v Adani, Ana-doli, do novega * izbruha verskega fanatizma in mohamedanci so zopet pričeli napadati tamošnje kristjane ter pleniti po mestu. Položaj je zopet skrajno vznemirljiv. V Siriji in kilikiškej pokrajini biva 35 ameriških misijonarjev. Mohamedanci skrbe za to, da se inozemcem nič žalega ne zgodi. Memu razlaga jetnik svoj namen, kakor tudi vzroke, čemu namerava ustreliti predsednika. Policija je mnenja, da je jetnik doma iz Haute Garche in da je naj-brže blazen. Predsednik Fallieres je dospel semkaj včeraj v avtomobilu iz Nize. Prebivalstvo ga je kar naj-iskreneje sprejelo in kasneje je bil gost kneza kneževine Monaco. Vspenjača se je podrla. V starej departmentskej prodajal-nici tvrdke Wanamaker na Broadway in 10. ulici v New Yorku se je utrgala jedna izmed mnogih vspenjač in je padla iz prvega nadstropja v i podpritličje. Pri tem je bilo šest odjemalk in jeden vslužbenec ranjenih. Vse ranjenke so odnesli takoj v bolnico imenovane prodajalnice v četrtem nadstropju, kjer so se za nje zavzeli zdravniki imenovane tvrdke. Od tam so potem z avtomobili odpeljali pet ranjenk v bolnico New : York in jedno na njen dom. Vse bo-I do v par dnevih zopet okrevale. Smrt pri rešitvi brata. Buffalo, N. Y., 28. aprila. Šestnajstletna Helena Steifler v Blais-dellu je včeraj zgorela, ko je skušala rešiti svojega 11 let starega brata iz goreče hiše svojih starišev. Ko je rodbina opazila, da je v hiši nastal požar, je vse bežalo na prosto in pri tem so pozabili na dečka, ki ni mogel bežati, kajti njegova noga je zlomljena in tako je moral ostati v postelji. Helena je slišala njegovo kričanje in tako se je takoj podala v hišo. Ko so prišli potem gasilci na lice mesta, niso več opazili niti dečka, nti deklice. Kasneje se dečka prinesli še živega na prosto, toda predno so našli deklico, je trajalo par minut. Ko so jo našli, je bila že mrtva Šef tajne policije je moral v jtfto. Petrograd, 28. aprila. Tukaj se zatrjuje, da je moral polkovnik Gera-simov, ki je bil šef tajne policije, v ječo, in da se bode sedaj proti njemu vršila sodna obravnava radi is-dajalstva. Obdolžen je, da je bil v neposrednej zvezi z revolneijonarji iu njihovimi organizacijami. Aretirali so ga radi ovadbe bivšega ravnatelja tajne policije Lupokina, ki je sedaj tudi v ječi. ker je bil ▼ zvezi z revolucijonarnimi organizacijami. Obravnava proti Gerasimova ae vrši danes. liko časa, da bode Rusija prisiljena posredovati. O tem vprašanju se dosedaj Še ni razpravljalo, vendar je pa vlada prepričana, da bode prej ali slej prišlo tako daleč, da bode morala Rusija poslati svoje vojaštvo v Turčijo. Rusija je uverjena, da se bode v Turčiji še v nadalje intrigiralo, tako, da najnovejši dogodki v Carigradu nikakor ne jamčijo mirnega razvoja Turčije. Posledica dogodkov v Carigradu bode da bode med narodnostmi v Mali Aziji zavladalo sedaj še večje so-vražtvo. Inozemstvo bode vsled tega prisiljeno skrbeti za varnost in mir v onih deželah. -_____ . _______. £......- .....• t M': "sins MUM" Cortlandt V*« York .....18.00 ..... UQ York . . . 4-«0 New York . 2.00 ■a «M lato.....4.60 _ .. .. Hif..... „ fafert Lata .... 1.75 f ■■mil i potiljamo »kopno tri it«vilk». HAKOODA" iabaja nk dan ic- lj is prtaikoT. "QLA8 NARODA" C~y«W «f the Pnopta") Md •▼•TV »soept Soodtfi aod Holidays, ^ibocriptian yearly $5.00. >4 it oof Dopisi r«m podpisa is osobcosti m d» MltlMjo. Oaoju naj lUgoroii pošiljati po Order ;Pri •preaeeaiOi kraja naročnikov ftorfau*. tla *> mam tudi prejšnje •tvaltAče aaanani. da hitreja naj-Uk» oMtotaikt 0«omod hi »oiil)atvam narecKite aaaio**: *HJLAS NAWODA" M.Ctortlaadi Street, New Yoak Ctt/. Tele/en 4687 Cortlandt Izlam Politični umori. V Kan »asu je gotova skupinja ljudi razpisala veliko nagrado onemu, kteri bi zamogel bivšega governerja države Kentucky, Taylorja, ki je pri-bežal v Indiano, tamkaj vjeti in ga izročiti pravici, ktera ga je toliko let šaman čakala v državi Kentucky. — Taylor je bil, kakor znano, obdolžen, da je zajedno z drugimi dostojanstveniki svoje države skoval zaroto, ktere namen je bil novoizvoljenega governerja Ooebelja umoriti. Zavrat-ni umor so jHitem na skrajno pre-: nreten naf-iu izvršili, in sicer s tem. da je uek Henry Yutsey novega governerja ustrelil skozi okno nekega vlad i nega j>oslopja. Ker je vse kazalo na to, da je bil umor posledica zarote, ktt-ro so skovali poraženi go-, veraerski kandidat Taylor in njego- j va klika, pričelo se je naravno tudi j proti tem sodno postopanje, toda pri- j reditelji zavratnega umora so bežali j in tako se jim ni zamoglo nič žalega storiti. Taylor je bežal v državo Indiano, toda tamošnji governer ga ni botel poslati nazaj v državo Kentucky, ktera je *o odločno zahtevala. Vsled tega so potem le Taylorjevo orodje, ,oziroma morilca obsodili v daljšo ječo, dočim se pravim morilcem, oziroma prirediteljem umora m nič žalega zgodilo. Da so bili krivi, je že dokazoval njihov beg in o tem danes nihče več ne dvomi. Vsekako je pa bilo skrajno neprijetno živeti le v gotovej državi, ktere governer je ravno tak lopov, kakor so bili beguni, kajti v nijednej drugi državi bi Taylor ne dobil varstva, ker vsaka bi ga poslala nazaj v Kentucky. Ker so pa sedaj prišli v Kentucky ju zopet Taylorjevi pristaši na krmilo, je bila njihova prva skrb po sedanjem governerju Taylorjevo roparsko tolpo pomilostiti. Povdarjamo: po-milost it i, ne da bi bili kedaj obsojeni, kajti proti njim se obravnava sploh ni vršila. Vsed tega moramo zopet povdarja-ti: na svetu ni dežele, v kterej bi bilo kaj tacega mogoče 1 In ker je pri nas v politieno-vlada-jočih krogih zgubila krivica vso sramežljivost, se tudi ne smemo čuditi, da časopisje o imenovanem pomilo-ščenju ni hotelo pisati skoraj niti besedice. Mogoče je pa to dejstvo lahko tolmačiti kot priznanje sramovanja — in vsled tega sedaj o tem činu vse molči... Ker se je s tem pri nas v Ameriki zgodovina političnih umorov pomnožila za jeden slučaj, naj navedemo vse važnejše umore te vrste. Početkom minolega stoletja je tiskar Johnson s samokresom napadel predsednika Jacksona, ne da bi ga ustrelil, kajti predsednik ga je pravočasno pobil na tla.. Wilkes Booth je ustrelil za vratno v gledišču predsednika Abrahama Lipcolna. Neki Guiteau, ki je hotel dobiti državno ^lužbo, je ustrelil predsednika Oarfleida. Prendergast je v Chicagu, 111., ustrelil tamoŠnjega mayorja Carter Harrisona, ker ni dobil mestne službe. Bivši governer države Kentueky, Taylor, je dal Ustreliti novoizvoljene-^. governerja G oe bel j a. Vsi ti napadalci so bili rojeni Američani. In vsled tega je nujno potrebno, da se kakor hitro mogoče poostre zakoni proti nasejevanju ino- V nove šolske knjige, iz kterih se naša deca uči zgodovino, bode treba vpisati kot dan zgodovinskega pomena soboto, dne 24. aprila 1909. Ta dan bode namreč pomenjal nekako konee politične moči mohamedaniz-ma. Izlam ostane še v nadalje, toda ne več politična, temveč le kot verska skupinja, ktera se zamore povsem primerjati z budizmom in katolicizmom. Izlamski meč, ki je trinajst stoletij vznemirjal mnogo lepih krajev naše zemlje, je bil imenovanega dne zlomljen. Iz Medine in Damaska ter Bagdada, iz Cordove in Carigrada — iz vseh teh mest se je razširjal meč Mohameda in njegovih naslednikov, dokler ni ustanovil velikansko cesarstvo. V imenu Alaha in njegovega proroka so mohamedanci osvojili vso deželo med Himalajo in Pireueji, ter od Donave pa vse do vodopaaov go-renjega Nila. Vsa ta velikanska moč in^sila je sedaj potrošena in njena zgodovina je dokončana knjiga. Izlam prestane biti svetovna sila, kajti prestal je biti ono, kar je bil nekdaj. V nadalje ne bode več posvetna, temveč le še verska sila, isto tiiko, kakor tudi katolicizem ni več posvetnega pomena, dasiravno so se mu v srednjem veku klanjale skoraj vse tedanje krščanske dežele. Kalif vseh mohamedancev ostane morda še v nadalje turški sultan, toda on bode merodajen le še v verskem pogledu, ne pa v političnem, kajti zavzeti bo moral isto stališče, kakoršno zavzemata katoliški papež in budistični lama. Baš to pa jamči, da se bodo sedaj mohamedanske dežele hitro razvijale in napredovale, kajti zgodovina nas uči, da versko in posvetno vladanje ni mogoče združiti tako, da bi narodom koristilo. DOPISI. rojaki, haroCaot ' GLAS NARODA" najc¥W*j6i »irgnnK! m HA Little Falls. N. Y. Dragi mi Glas Naroda:— V tera mestu se 4y2 galone. Naročilom je priložiti Za obila naročila s« pr-f*- — JOHN mii, Sael<4, Okie SLZlto I Kdor želi čuvati svoj denar, kadar potuje preko New Torka, naj m zanesljivo obrne na j e d i n o slovensko-hrvatsko gostilno, kjer dobi vsak čas najboljšo postrežbo, Domača hrana in čiste sobe so rojnkot vedno na razpolago. Dobi se vedno dobre pijača ter vsakovrstni avstrijski in hot ca govački tobak. Svoji k svojim I Ant. Plitko, 137 Wasbiigtn St, NEW YORK, IV. Y. ' i asi S tagoslovanska 5B55S vo stanovanje, a nafli niso mi sumljivega. deloma ▼ francoskem deloma t roškem jezika, izraža cesarica Katari- Spomenik J. J. Steosmayerjn ta' n& **<>}* nazore o postavodaji in dne 24. januarja 1901 ▼ državi MinoMote. Sedež v ELY, MINNESOTA, URADNIKI: MZDOfi, gmedsedniL, »483 Ewing Ave., Bo. Chieago, DL ITAF GERM, podpredsednik, P. O. Bos 67, Braddock, Pa. CM L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Kina jja«« BEHZlSNTK, pomožni tajnik, L. Box 383, Roek Springs, Wyo. rvaK &6VZE, blagajnik, Box 106, Ely, Mina. NADZORNIKI 10th A vs. AJUOJOJ VTRANT, predsednik nadzornega odbora, Gor lote fit. Bo. Lorain, O. ITAK nUKOŽlC, drugi nadzornik, P. O. Box 041 Rreietk, Mina. WAB, KLOBUČAR, tretji nadzornik, 11* — 7* St., Cslnmet, POROTNI ODBOR: fVAJT DERŽIfiNTK, Prodsodnik porotn^a odbora, P. tee, Fa. ITI* N. Q06AR, dragi porotnik, 6319 Mar Bt, mir MTRHAR, trst ji porotnik, Box 96, By, ilm^, DR. MARTIN J. IYEC, 711. N. O Box 138, Pa •i. Mot, DL draštva aaj blagovolijo pošiljali vss aa glavnega tajnika: GBOBOZ L. BROZICH, Bos 494, po svoji tajnika in nobeoem ikagmn. mm pofliljatvo asi pošiljajo krajevna Q0OtE, P. O. Box 106, Ely, Mina., po svojem aMtagrfkn ta krajevnih Mtor aaj pošljejo tajnika Mostfc. od strmai krajevnih drafttev Jednote aH saj so flfljajo na preiieartniko porotnega odbora: IVAN K BtŽTfcilIK, Pa Pridejaai motajo biti astaairi podatki vsaks Račkemn. Odbor za spomenik Stros-1 mayerju je nabral doslej 140.000 K. Spomenik odkrijejo leta 1917 povodom proslave SOletnice jugoslovanske akademije. Takrat odkrijejo tudi spomenik zgodovinarju Račkemn. Za spomenik Raekemu je nabranih 30.000 kron. Čudno se nam zdi, da bo treba do odkritja Strosmayeije-vega spomenika čakati toliko časa, V bolnici usmiljenih bratov v Zagrebu je umrla nasilne smrti bolnica Cecilija Jedvajeva. Uprava bolnišnice pravi, da jo je usmrtila umo-bolna Terezija Blaževid. Hrvaški listi temu zatrdilu ne verjamejo in izražajo sum, da je Jedvajeva bila umorjena od postrežnic. Bivši hrvaški ban — tožitelj. Profesorja dr. Friedjunga, ki je obre-koval hrvaško - srbsko koalicijo, da je bila v zvezi s srbsko vlado, tožijo sedaj radi obrekovanja vsi koalicij- J ski poslanci. Med toži tel ji se nahaja I tudi bivši ban grof Teodor Pejače-vid. ljudskih sodiščih. Njena obravnava je temeljita in jako zanimiva, ter jo bode akademija znanosti, kterej je car rokopis podaril, javno objavila. HIWIWTTA O " veleizdajniškem" procesu v Zagrebu. V političnih krogih trdijo, da je sodišču že dosel vladarjev akt, s kterim se izreka abolicija '' veleiz-dajniskega" procesa. Kdaj se abolicija razglasi, še ni znano. Predsednik senata Tarabochija je odsed na dopust. Senat je imel pa dve seji, na kterih je baje sklenil, da se ima z obtoženci mileje postopati. Govori se, da je proti predsedniku Tara-bochiji uvedena kazenska preiskava j radi raznih nočnih afer. Drž. prav-dnik Accurti postane baje v priznanje njegovih izrednih zaslug — višji državni pravdnik, preiskovalni sodnik dr. Košuti* pa — vseučiliščni profesor. Deček samomorilec. Philadelphia, Pa., 28. aprila. Petnajstletni deček Harry Hauoran, ki je vedno prebiral senzacijonelne romane in slične spise, ki se prodajajo v velikih mestih na funte, je v mi-nolej noči čital neko knjigo, ko so ga stariši pozvali, naj gre k počitku. Temu se je upiral, kajti hotel je knjigo dokončati. Ker so ,stariši kljub temu zahtevali, da gre k počitku, se jfl tako vjezil, da je odSel v vežo in se tam ustrelil. Samomor je izvršil brezdvomno vsled vpliva omenjenih knjig. Postavno določena teža kruha. Pri včerajšnjej seji aldertaanov mesta New York je alderman Walsh vložil predlog, ki določa, da mora vsak hlebec kruha, ki se prodaja kot funt težak, tehtati po 16 unč. Do-sedaj so prodajali peki mnogo ložji kruh, tako, da je tehtal imenovani hlebec k večjem po 13 ali 14 unč. Da se takej prevari v nadalje napravi konec, mora biti v nadalje na vsakem hlebcu listek, ki označi natančno težo hlebca. Predlog so izročili zakonskemu odseku mestnega sveta. Roosevelt in levi. Nairobi, angl. izt. Afrika, 29. apr. Theodore Roosevelt in ostali člani njegove lovske družbe odidejo danes v prvič na lov na leve. Rooseveltova ekspedicija je še vedno na Sir Alfred Peasovej farmi. Stvo SV. JOŽEFA ftt. 13 J. 8. K. J. sa Pittsburg, Allegheny, Pa, ta okolico ima svojs redna osje vsako drago nedeljo v meseca. Droitvenikom sa nasnsnjs, da bi ss istih v polnem itsvita udeleievali ter redno donaiali svojs messšas prispevka Nekteri udje, ki sa radi oddaljenosti ali dela na morajo saj udeležiti, naj svojo mesečni no na nekte-rega izmed izvršuj očih gradnikov pod spodsj navedenim nariovom do-pošiljajo. Pri redni društveni osji dna 13. dee. 1908 izvoljeni so bili Bledeči uradniki sa Isto 1909: Predsednik: Fran Kress, 6106 Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik: Yineene Volk, 28 Tell 8L, Allegheny. L tajnik: Josip Muška, 106Spring Garden Ave., Alleghany. H. tajnik: Nik. Povše, 34 Garden St., Troy Hill, Allegheny. Blagajnik: Ivan Areh, 79 High St., Allegheny. Zastopnik: Ferdinand Volk, 123 42nd St^ Pittsburg. Zastavonoša: Fran Golob. Odbor: Fran Koneilja, 843 Blossom Alky, Allegheny. Ivan Ksščak, 843 Blossom Alloy, Allegheny. Iran Mestnsk, 849 Perry St, Allegheny. Fran Strniša, 101 Villa 8t^ Allegheny. Ivan Simonžiš, 809 Gorat Alloy, Allegheny. Alojzij Bntkovil, 812 Green St., Allegheny. ■r važno 1A 8LOVKVSKB FA1MHJII Veled zahteve nekterih fjsbev aa ročiH emo sopet v Ljubljani w4j» število pravih domačih kos, ktere sedaj v dolge po 70 in 66 cm. Na razpolago imamo tmM |sia>i domače brusilne komat (safto) %m klepalno orodje. Ker je bilo letoe vprašanje po tem blagu teko veliko, da nismo samogb izvršiti vseh naročil, svetujemo vsem onim, da se že sedaj preskrbe o tem orodjem za prihodnje poletje. leg«valcev Oška in Om&rja ni bilo videti; vsekako sta skrita za drfivjaat. Vsled tega krenem v stran, da pridem tako na drugo stran koie ia ta opazim oba tovariša, kako merita s svojimi "puškami proti koči. Veke se jima približam v kolikor je bilo mogoče, ne da bi me bilo videti Min v koči. Tovariša me opazita. "Je li kedo ušel t" vprašam. "*e", odvrne Oško. "Ste streljali!" "Pe«krmt." "i* »ožje iz koče!" "Trikrat; toda pogodili niso ničesar. Oni ne morejo vun, mi pa ne ortri. JLkj naj toraj počnemo T" "Oetaaita tukaj, dokler me ne opazita pri koči--- "Kajt Ti greš tjaf" "Pa." "Tada oni te bodo ustrelili." "H«. Splazil se bodem od zadaj bližje. Tam ni okna in tako me ne mrq* ri4eti. Pri meni je tudi Halef. Ko prideva midva tje, nama morata tu4k vidva slediti, naravno od zadaj. Kaj moramo potem početi, bo-deno že videli. Kje pa imata konje T" "V goedn sta privezana." "Pustita jih tam, dokler nismo gotovi." fVuai se vrnem k Halefu in mu naznanim o mojem sklepu. Halef je Vil aad*voIjen in vpraša: "Ali vidii one puške, sidi, ki mole skozi okno?" "Seveda." "0«e puške ne bodo dolgo tako radovedne!" ••Ali! Misliš li tako? Tudi jaz na to mi-slim." "Oba se priplaziva v bližino, zgrabiva puške in jih potegneva skset okno!" "Moramo poskusiti." "Kaj naj pa jaz počnem t" vpraša Sahaf. "K® pridemo do koče, dovedeš tje naše konje, seveda tako, da jih nihče ae opazi. Za kočo jih privežeš in potem prideš k nam." Ko Sahaf u izročiva konje, se podava na pot proti koči, kamor prideva bree nevarnosti. Tu obstaneva nekaj časa. V hiši je vse mirno. "Edaj, sidi", zašepeče Halef. "Toda previdno, kajti obe puški se lahko sprožita in vsled tega narava paziti, da naju krogi je ne pogodijo. Ko so puške v naše j oblasti, poten morava iti na prednji vogal hiše. Za vogali sva skrita in tako sva popelaoma na varnem. Vsakogar, ki bi prišel iz koče lahko ustreliva. Toraj pojdi!" Previdno pogledam krog vogla. Obe puški molita kacih devet palcev akosi ekse. Potem se sklonim — par previdnih korakov, Halef vedno na moj a j strani — oba primeva hkrati za puške, potegneva z vso silo ic skočiva nazaj za vogle. Dve turški puški sta najina last. V kodi ostane še nekaj časa vse mimo, vsekako radi iznenadenja. Sedaj ae pa oglasita Oško in Omar, ki glasno zakričita. "Aferi«, aferim — dobro, dobro!" Sedaj postane tudi v koči glasno. Z Halefom slišiva različne kletve, vakllke strahu in vprašanja; na vse to pa ne odgovoriva. "Pojdi od zadaj do druzega vogla", zašepečem Halefu. "Potem so vrata ned nama." Halef prikima in odide. Sedaj se začuje v koči tiho šepetanje in ko pazljiveje poslušam, stifim, da je nekdo rekel, da je najbrže kedo skrit pod oknom. Ker lahko domnevam, kaj se bode zgodilo, previdno pogledam proti oknu. Tu se pojavi oev dvocevnega samokresa. Nekdo toraj skuša streljati pod okno, kar je s puško nmeogoče. Vsled tega so se poslužili samokresa. Hitro okrenem puško in dvignem kopito. Najpreje ugledam samokresove cevi, potem tudi ostanek in končno tadi roko,, ki je držala samokres. Lastnik te roke je bil ali zelo srčen, sli pa skrajno lahko mišljen, kajti v roko bi lahko streljal in mu jo zdrobil. Mesto tega pa povzdignem puškino kopito, udarim in pogodim roko Dasiravno udarec ni bil baš jak, zasliši se v koči grozno kričanje. Boka hipoma zgine in samokres leži pod oknom na zemlji. Halef opazuje ves dogodek izza drugega vogla in glasno reče: " Eji, pek eji — dobro, zelo dobro, efendil Ta bedak bode v nadalje dal raje roko v svoj žep. Sedaj imamo že dve puški in jeden samokres!" "Ifekn, aji, avdži — to je medvedji loveči" nekdo vzklikne v koči. Halefa so toraj spoznali po njegovem glasu. "Da, jaz sem", odvrne Halef. "Pridite ven! Ker tukaj ni medvedov, poten moram prirediti lov na smrdljive ježe." Zopet nastane molk. V koči se pripravljajo. Potem se zasliši vprašanje: "Ali si sam T'' "Ne." "Kedo je še s tebojt" "Bfeadi, kterega ste vjeli, in razun njega še trije drugi." T Džnibašli. Ta vas vjanu? in lahko si mislite, kaj bode temu sledile.'' V koči se prične šepetanje. "Pojdi vun!", se končno nekdo oglasi. "Alah, mene bodo umorili!" brani se pek. "Mislite na preproge, ktere imate skrita!" nadaljnjem, "tadi te m kyWjsae, ako ne storite, kar aktovam." "Kaj bode* počel a bojadfijemV" "Povedal mm bodeer. pod kakimi pogoji vas "Ma ae aaptmviš kaj Megs T" "Ko." "Oa sme toraj aopet v kočo, ko ae a njim "Da" "AH ms to zagotovil pri Alaha ia proxokttf" "Kako se imesmje tvoj AJafcf" "Tiri — bog!" "Toraj prisezi pri tvojem tariju!" tega ne storim, kajti priseganje je zaibraajsno. Beaeda ravno tako zaleže." "Nas toraj ne bodeš prevarilt" "Ne." "Toraj daj nam besedo." "Besedo dajem in poleg tega obljubim še sledeče: ako mi pošljetebo-jadžijo in ako (mirujete, dokler z njim govorim, potem se mu nič žalega ne zgodi in on se zamore zopet k vam vrniti." "Ako se pa z njim ne pobotaš T" "Potem vam bode naznanil, kuj nameravam z vami storiti. V ostalem pa, ako mirujete, bodete lahko slišali vsako besedico našega razgovora. Iz tega bodete lahko razvideli, da sem zelo popustljiv in z veseljem bodete storili, kar vam rečem." (Mje piamisgil) Cenik: knjig, katere se v salegi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, COPTLANDT STREET, NEW YORK, N.Y DUŠNA PAŠA (pisal Skat Fr. Baraga,) platno, rudeča obreaa 764, brožirana 60^. JEZUS IN MARIJA, vsssan viono-koet $1.50, fino vezano v $1.20, vezano v platno 4 KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, v slonokost $1.59. M A TJ DUHOVNI ZAKLAD, lagrin, zlata obreza 901. NEBEŠKE ISKRICE, vezane v platno 50*. OTROŠKA POBOŽNOST, tb4 POBOŽNI KRISTJAN, fiao vsoaeo $1. 20. RAJSKI GLASOVI, 40* SKRBI ZA DUŠO. zlata ofcr*eo trnu vezana $1.25. SRCE JEZUSOVO, vez. §•« SV. ROŽNI VENEC, vea fl.tt. SV. URA. zlata obreza, fee vaaaa»> $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno sie- nokoet t mit. $1.50 UČNI KNJIGI ABECEDNIK NEMŠKI, 26f AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BBEZ UČITELJA, 40*. BLEIWEIS KUHARICA, Ane rezana $1.80-ČETRTO BERILO, 40*. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*. EVANGELIJ, rezan 60*. GRUNDRISS DER 8LOVENI-SCHEN 8PKACHE, veaaa $L26. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40*, maH tO*. HITRI RAČUN AR, 40*. KATEKIZEM, maH 15*, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJED IN. DRŽAV, 5*. NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, vezano $1.00. PODUK SLOVENCEM ki e kočejo naseliti u Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA, $5*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vesan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $1.00. SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR tO*. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPRETNA KUHARICA, broiirova-no 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZA VERE, 50*. ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 00*. ZABAVm m KAXRI «1U«1 nrjxw ANDREJ HOPEK, M*. AVSTRIJSKI JtTNAKI, evea. tO*, nevca. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA. 10*. BARON TRENK, 10*. BELGRAJSK3 BISER, 11*. BENEŠKA. VEDBteVAHJL, t$*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 10*-BURSKA VOJSKA, tO*. BOJTEK V DREVO VPREftm VITEZ, 10*. CAR IN TESAR, 10*. ČRNI BRATJE, 10*. - Podružnice - gpljefc, Celovec in Trst • Delniška glavnica » K awooo.ooow ČRNI JURIJ, n makov sknpaj $6JS0. CERKVICA NA SKA TJ, 11*. CESAR FRAN JOSIP, M*. CESARICA ELIZABETA, 10*. CIGANOV A 08VETA, M*. CVETTNA BOROGRAJ6KA, 40*. CVETKE, 10*. CAS JE ZLATO, M*. DAMA S KAMELAMI, broifaana KL00. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, m. DETELJICA, življenje trek kranjskih bratov, tO?. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 50*. DOMA IN NA TUJEM, M*. DVE ČUDOP8LNI PRAVLJICI, ELIZABETA, 80*. ENO LETO MED INDIJANCI, tO*. ENO URO DOKTOR, ialetgra, tO* ERAZEM PREDJAMSKL 10*. ERI, 20*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, M*. GENERAL LAUDON, 85* GEORGE STEPHENSON. «oe ae- Lesni e, 40*. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15*. GOZDOVNIK, 2 zveeka skapaj 70* GOČEVSKI KATEKIZEM, 80*. GRIZELDA, 10* GROF RADECKI. 20* GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino veasne rin-paj$4.50. GROFICA BERAČICA, 100 sveakov skupaj $6.50. HILDEG A RDA, 20* HEDVIGA, BANDITOVA NEVESTA, 20* HTRTiANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZ AN AMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUflO. 20* JAftOMIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 »voskov, e- metno vezano, vsak svesek $1.66. KAKO JE IZGINIL GOZD, 80* KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE V8E PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURLJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 60* {KRVNA OSVETA, 15* ' LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIM1LJAN I., eeeai ski, 20* MALA PESMARICA, 30* »kikaa- U VALOVIM JUlNEGA 10* FSSGAJA1VA Dl POVEUČANA, 10* MEZGODA NA P ALA V ANI, H* M1KOLAJ ZR1N J8KI, 10* OB TIHIH VEČERIH, One reaaae, OB ZORI, 70* ODKRITJE AMERIKE, 40* PAVLIHA, 10* PARIŠKI ZLATAR, HL PE8MARICA "GLASBENE MATICE" fino veaaaa $LM. POTOVANJE V LHJPUT, 10* POSLEDNJI MOHIKAXBC, 10* PRAVLJICE (Majar,) M* PRED NEVIHTO, M* PREGOVORI, PRILIKE. OKI, to* P« SEf ERH1H SLOVANER, tO* PRINC BT6KH, SO* PRIPOVEDKE, r twmki pa M* PRST BOSJI, li* POD TURŠKIM JARMOM, tO* RIBIČEV SIN, 10* RINALDO RINALDINI, tO* ROBINSON, broširan, 80* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKEB, 1 sveaki $2JS0. ROKOVNAČL narodna Igra 40* ROARSKO ŽIVLJENJE, M* RUSKA JAPONSKA VOOSKA, t zvezkov 75* SANJSKE BUKVE, vei&a, tO*. 8ENTTJA, 35* SITA, mala TTindoeteeks, M* SKOZI ŠIRNO INDIJO, Mi SLOVENSKI ŠALJIVEC, t sveaka po 20* SPIS JE, 15* SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJ SKE ZGODOVINE, 25* STANLEY V AFRIKI, 2©* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATIKA, 704 STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA. «04 8V. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 10* •0*. ŠALJIVI JAKA, 1 ar, šaljivi SLOVENEC, 70* S PRESTOLA NA „ ŠTIRI POVESTI, 10* rEGETHOF, slami riMOTEJ IN 9TLEMON, TIUNG LING, 20* riSOČ IN ENA NOČ, 01 00M. TRI POVE8TI GROFA TOf^TOJA 40* TRUE MUŠKETIRJI, knjiiea V DELU JE REŠITEV, M* VENČEK PRIPO VESTI, 10* V GORSKEM ZAKOTJU, M* VOHUN, 80* VRTOMIROV PRSTAN, 10* V ZARJI MLADOSTI, 10* WTNNETOU, rdeči gielhisin, tri aveeki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 85* ZLATOROG, $L25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* t OGNJEM IN MEČEM, HM ŽENINOV A SKRIVNOST, 00* lALOST IN VESELJE, 40*. Za ptTcelf V zalogi Glasbene Matiaa sova. V tej slovenske pesna mi) v pariituri i kvartet aH oktet. V«4jaie 18-0$ s | Ho vred. SLOVKEIO FDBUIHI« M. $8 Oortiaadt ZEMLJEVID KRANJSKE LE, maM 10* ZEMLJEVID AVSTRO veliki 25*, ma& 10* ZEMLJEVID EVROPE, 10* ZEMLJEVID ŽAV, 85* ZJEDINJENI9 BR Pozor! Slovenci Pozor\ b^SALONW zmodernlm kogl)id£err> Sveže pivo v sodičkih in buteljkah k druge raznovrstne pijače ter unTsk smodke. Potniki dobe pri meni čedfiu prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim SlovanSK «e toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, ti vir Knajpova zdravila ! Sedaj smo priprav 1 jelki vsakovrstna naročila toono izvrševati. A-ko kashas, ako s i prehlada, ako imaš kuke vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolee-ni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Nm-dilo in cenik Knajpovih zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošljes poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na unevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK & CO., 82 C0RTLANDT ST., NEW YORK, IL*. POZOR ROJAKI! Novoiznajdeno gzraat4raa^ du<:.c .« pleiaste ia aolobradce, cd ti::rtgt * t< tednih lepi lasje, brki ln noms iraatcjo f ksvmatiiem »a rrguBjc-v nogah, rekah in krii« Via p» pelnomm editraaim. Petne »«et tat je očesa, bradovice ia fubiui Vemr v S dneh popolnoma aditmla, fe to resnice se jamči $600. Uprmfafle — JAKOB VAHC1C, P. 0. Box 69. C LETELA*"«, •. 82 Cortlandt Street, New York, N. V Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IN, E., CLEVELAND, O, Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino z dODnm * brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj Bi izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poa nasic vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika u aai. odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, d k prd« en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi kOi; pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtnage ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne aa D! nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Gortleindt in takoj po obvestilu pošljemo našega čioveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnita angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti ccnta predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelc *ažnc-za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjav ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovc veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Va8 še pie dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važzic koristno. Denarje pošiljamo na V9e kraje sveta najhitreje in najceneje« Vsui a* narna pošiljatev po nas poslana pride v stari ki&; » k« _ __ __ do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k poŠta* hranilnica. Nikdar sc še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes L-koi krat ču*e od drugih. Posredujemo denarne uloge ter /ih nalagamo v zanesV.ve hranilnice ali ji.aice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obrm • >\ flneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. MALI VITEZA zveski sknpaj IQ.9K. MALI SYEZNALBC, 2 služimo jim vedno v najboljšo pomoč« avstrijski denar kupujemo in prodajamc pit dnevnem kurzu. Ako potuje? v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupi$ ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača,, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašl/ iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piSi svojcem, vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo, le prezFBtli Ima teli ▼ staro domovino kom* w» ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, nai vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno aarejena. Ako želi ktetf vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zboroa. (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svoje vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo ime) ko se domu vrne. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 knjižice in na te* M •tuje po člatlh4 1 O 3 lo sprejema vloge ni lcoČl račun ter je obi Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Nai —iT*irr-;v za ZJedngeae države je tvrdka FRANK SAKSER CO., 83 Cortlandt Street, New York, - Podružnice - Celovec iti Trst » Rezervni fond -K. 300.000»