UPRAVLJANJE STANOVANSJKEGA SKLADA Zahtevna zdravila za postarno srce mesta Po zadnjem vrednotenju stanovanjskega sklada je v občlnl Ljubljana Center kar 328 starih hiš. Še vednoje v srcu tnesta 817 stanovanj VI. In VII. kategorije, kl niso prlmerna za bivanje. Več kot 700 Je sob - samostojnih stanovanjskih enot. Vse več je tudl protlpravnih vselitev... Ob navedenih, nič kaj razveseljivih podatkih pa še dejstvo, da je v naši občini največ hiš, ki so spomeniško zaščitene oziroma sodijo v kulturno dediščino. Takšno dediščino (v po-gledu stanovanjske ravni prav nič kulturne) so prevzeli delegati samou-pravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center tretjega mandata. Kako jo bodo odpravili? Nedvomno jih čakajo zahtevne in odgovorne na-loge. Skupaj proti zobu časa Iz poročila o delu samoupravne stanovanjske skupnosti v preteklem obdobju so vidni nekakteri pomemb-ni uspehi, ki obetajo, da je s skupni-mi prizadevanji vseh družbenopoli-tičnih skupnosti v občini in mestu vendarle mogoče kljubovati zobu ča-sa. Seveda so se najprej lotili najbolj občutljivih in za življenje občanov še kako pomembnih stanovanjskih ra-zmer. Tako je bila kot prva prenovije-na hiša na Hrenovi 17, v kateri so ljudje živeli še v bivših zaporniških celicah. Velik korak naprej je bil narejen tudi na področju družbene pomoči, saj je SSS uspelo ob podpori družbe-nopolitične skupnosti občine Center odpraviti najbolj žgoče stanovanjske probleme. Tolikšno število jih ni bilo rešeno še v nobenem obdobju raz-voja naše občine. Samoupravna stanovanjska skup-nost je sprejela tudi dopolnitev pra-vilnika o dodeljevanju stanovanj, pod katero se razrešujejo najnujnejši stanovanjski problemi (socialni, ka-drovski), ki se pojavljajo v vrtcih in šolah, ki sploh nimajo ali imajo pre-malo sredstev v te namene. Ovira za hitrejše urejanje perečih stanovanj-skih vprašanj je tudi v tem, da števil-ne delovne organizacije nimajo služ-be, ki bi urejale te probleme. Zato se je stanovanjska skupnost odločila za vse oblike sodelovanja s hišno sa-moupravo in dosegla vsaj delne uspehe. Veliko dela je imel tudi odbor za gospodarjenje, predvsem zaradi tega, ker je stanovanjski sklad star in sla-bo vzdrževan. »Se tako hude stanovanjske pro-bleme pa lahko odpravimo, če se skupno dogovorimo, kako se jih bo-mo lotili. Žal še vedno preveč govori-mo o tem, ko pa naj bi nresničili do-govorjeno, ostajamo dostikrat osam-ljeni prav tedaj, ko bi želeli največ sodelovanja z vsemi dejavniki v obči-ni«, je ob koncu poročila o delu v preteklem mandatnem obdobju me-nil Janez Marinšek, predsednik izvr-šilnega odbora skupščine SSS Ljub-ljana Center drugega mandata. Neizrabl jena podstrešja in kleti Možnosti za pridobitev novih sta-novanjskih površin pa so tudi v naši občini. Strokovnjaki so namreč ugo-tovili, da skrivajo hiše v srcu mesta pravi zaklad: 42.000 kvadratnih me-trov neizrabljenih podstrešij. Če bi bile te površine stoodstotno zazidlji-ve, Isi lahko pridobili kar 700 novih stanovanj. Prenove podstrešij so se ponekod sicer že lotili, vendar pre-malo načrtno, gradnje ni nihče stro-kovno nadzoroval, tudi izvajalci del niso bili vedno strokovno dovolj usposobljeni. Zatikalo se je pri so-glasjih za ureditev pražnih in pone-kod celo zanemarjenih podstrešij, natrpanih s staro kramo, ki je veliko-krat grozila, da postane vzrok za po-žar. Za bolj učinkovito akcijo bo sa-moupravna stanovanjska skupnost potrebovala tudi veliko več razume- vanja strokovnih služb občinske uprave, pa tudi neprimerno več razu-mevanja zborov stanovalcev, kadar gre za izdajo soglasij. Uvdeba sodobne tehnologije ogre-vanja je sprostila tudi veliko kletnih in skladiščnih prostorov, ki so posta-li ponekod prave ropotarnice, dru-god pa skladišča različnih novih energetskih virov. Primerno prenov-ljeni bi lahko ti prostori služili za drobno gospodarstvo ali za skladišča raznih delovnih organizacij. Tako bi se izognili tudi nevarnosti požara in uničili legla škodljivcev (miši, pod-gane). Kot gore po dežju pa rastejo po dvoriščih tudi »garaže« - lesene bara-ke za pločevinaste prijatelje. Mnogo je pločnikov, po katerih pešci ne mo-rejo hoditi, ker so jih »zasedli« avto-mobili, saj primanjkuje parkirišč. Če hočemo vse to odpraviti, pa se mora-mo dogovoriti in se dogovora tudi držati. O protipravnih (nasilnih, pravimo ponavadi) vselitvah pa bi morali ra-zmišljati iz različnih vidkov, ki se raz-predajo v vse pore družbenega življe-nja - ne le v stanovanjske. Ze samo podatek, da se je v KS Gradišče v manj kot dveh mesecih samo v hišo na Gregorčičevi 10 protipravno (na-silno!) vselilo devet oseb, je dovolj zgovoren. Da se ne bi slepili češ, saj ni tako hudo, pa še naslednja ugotovitev: z uveljavlianjem družbenoekonom-skih odnosov na področju stanovanj-skega gospodarstva se v naši občini zaostruje vprašanje, kako naj ohrani-mo stanovanjski sklad - vsaj takšen, kakršnega irriamo. Minimalna sred-stva, namenjena vzdrževanju hiš, ni-so zadoščala za celotno zamenjavo kritine, žlebov, odtočnih cevi, dviž-nih elektrovodov ali za obnovo di-mnikov (da o fasadah niti ne govori-mo). Z lastnimi sredstvi v občini Center nikakor ne bo mogoče zausta-viti pospešenega propadanja stano-vanjskega fonda. Zato je treba izdela-ti občinski načrt vzdrževanja (bil bi lahko tudi spodbuda za druge ljub- ljanske občine), da bi prišli do zdru-ževanja sredstev za vzdrževanje hiš v mestnem merilu. Sedanja zakonoda-ja to omogoča, prav tako pa tudi sa-moupravni sporazumi. Seveda pa ne bo šlo brez podpore družbenopolitič-nih organizacij mesta, ljubljanske sa-moupravne stanovanjske skupnosti ter solidarnosti in vzajemnosti vseh občanov. O vsem tem je tekla beseda 17. ma-ja letos, na prvi seji skupščine sa-moupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center, na kateri so za no-vega predsednika skupščine izvolili Franca Dobnikarja, za predsednico zbora uporabnikov dr. Jasno Fišer in za predsednico zbora izvajalcev Dar-jo Kadunc. Sprejeli so tudi statutarni sklep, v katerem je nekaj novosti: imenuje se delovno telo - predsed-stvo, preneha pa delovati izvršilni odbor; bolje je poudarjena tudi dele-gatska baza ter vloga predsednika skupščine. Poleg ostalih odborov je uveden še odbor za planiranje. Negotovi koraki samoupravnega organiziranja Skupščina samoupravne stano-vanjske skupnosti je 24. junija, na drugi seji, obravnavala in sprejela dva pomembna dokumenta: predlog pravilnika o pogojih in merilih za do-deljevanje družbenih stanovanj, s ka-terimi razpolaga stanovanjska skup-nost občine Ljubljana Center, in predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ure-sničevanje svobodne menjave dela na področju izvajanja strokovnih na-log pri gospodarjenju s stanovanjski-mi hišami v družbeni lastnini na ob-močju mesta Ljubljana. V razpravi so delegati opozorili, da se še precej zatika pri samouprav-nem organiziranju, brez katerega bo-sta oba dokumenta obstala na pol poti. Čeprav zakon o stanovanjskem go-spodarstvu določa 31. december 1981 za rok, v katerem bi morali izvesti samoupravno preobrazbo v stano-vanjskem gospodarstvu, je ostalo le pri črkah na papirju. Čeprav je OK SZDL Center v sodelovanju s stano-vanjsko skupnostjo organizirala po-drobno in obsežno tolmačenje vsebi- ne zakona in drugih spremljajočih predpisov, je v občini še vedno izre-dno malo hiš, v katerih so organizira-h stanovanjsko samoupravo (skup-nosti stanovalcev) v duhu zakona. Tudi v krajevnih skupnostih niso oblikovali svetov stanovalcev. V javni razpravi (trajala je več kot dva meseca) o osnutku pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj niso občani sporočili strokovni službi nobene pripombe ali pobude. Utemeljeno lahko dvomimo, da si osnutek pravil-nika ni »zaslužil« prav nobene pri-pombe. Dopolnitve je pripravila stro-kovna služba, ker je bilo treba pred-log pravilnika uskladiti z zakonom o stanovanjskih razmerjih. Novosti v novetn pravilniku Za nadaljnji razvoj družbenoeko-nomskih odnosov na področju stano-vanjskega gospodarstva sta izredne-ga pomena dva predpisa, ki ju je lani sprejela skupščina SR Slovenije. No-vi zakon o stanovanjskem gospodar-stvu, ki je prinesel novosti tudi na področju družbene pomoči oziroma dodeljevanju družbenih najemnih stanovanj, s katerimi razpolagajo sa-moupravne stanovanjske skupnosti, je začel veljati 27. januarja lani. V 9. členu je določeno, kako delavec rešu-je svoje stanovanjsko vprašanje, v drugem odstavku istega člena pa je najpomembnejša novost s področja družbene pomoči - uvedba obvezne-ga plačila lastne udeležbe pri prido-bitvi stanovanjske pravice nad stano-vanjem v družbeni lasti. Zakon tudi določa, da je lastna udeležba vrač-ljiva. Z objavo v Uradnem listu SRS 21. maja lani pa je začel veljati drugi por membni akt za nadaljnji razvoj druž-benoekonomskih odnosov v stano-vanjskem gospodarstvu, in sicer družbeni dogovor o skupnih osno-vah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonom-skih odnosov na področju stanovanj-skega gospodarstva v SR Sloveniji. V členih 10 do 15 sta podrobneje razčle-njena pomen in pojem lastne udelež-be, višina in na^in plačevanja ter na-čin in rok plačila. Družbeni dogovor tudi ureja, kdo je lahko delno ali po-polnoma oproščen plačila lastne ude-ležbe. Spremembe so tudi v merilih za sestavo vrstnega reda. Merila, ki so podana v pravilniku, so plod večlet-nih izkušenj pri sestavljanju vrstne-ga reda za solidarnostna stanovanja. Z uveljavitvijo obeh aktov s po-dročja stanovanjskega gospodarstya bi morale stanovanjske skupnosti svoje samoupravne akte (med njimi tudi pravilnik o merilih in pogojih za dodeljevanje družbenih stanovanj) uskladiti z zakonom o stanovanj-skem gospodarstvu ter družbenim dogovorom. Samoupravna stano-vanjska skupnost naše občine je to svojo nalogo torej izpolnila. Obsežna in podrobna obrazložitev predloga samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ure-sničevanje svobodne menjave dela na področju izvajanja strokovnih na-log pri gospodarjenju s stanovanjski-mi hišami v družbeni lastnini na ob-močju mesta Ljubljane, in morda še »oštri« 13. člen, sta verjetno povzro-čila, da delegati uporabnikov niso imeli posebnih pripomb nanj. Če-prav je bilo iz delegatskih klopi sliša-ti (vendar le potihoma) pikro pripom-bo na račun Staninvesta, lahko upa-mo, da bo njegova temeljna organiza-cija združenega dela TRS (Tehnične in računovbdske storitve) kot izvaja-lec sklenila z uporabniki resnično -čiste račune. In še nekaj lahko upamo - da bo srce našega mesta začelo znova bolj živo utripati. M. Z.