Generalna stavka prodira dalje
■A'
LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
SS. UM. * Um
Uredniški i»
2067 S.
Office of
feiiš bacr l |i (ion
m&m
SÍEV.—DUMBER 10»
GL
Cm
luu
CMcfrgo, IU. pondeljek, 10. maja (May 10)t 192«.
htlpsecttoa nt, Act of Oet ». lllT, ««tlwrteed v». J— 14. 1*1».
fe
»n.

M IM Hill»
of
et
AIKl MU, KI ZD V EPOHALNI
Kapitalistično časopisje slika življenje teh radarjev in njih družin v rožnati loči. — A ta slika je daleč od resnice.
, New York, N. Y. — Marsikateri delavec misli, ko čita brzojavke kapitalističnih Časnikarskih agencij iz Londons, da so rudarji prinesli velflc nered v miren socialni red in da so zaradi tega vredni obsojanja. Nikai ne verjemite teh pripovedk v brzojavkah.	/j . i
Razmere v Walesu niso nič bolje, kakeršne so bile v Trbovljah, Zagorju ali pa Hrastniku pred leti sli pa danes, fb gričih so raztresene male rudarske vasi in v bornih hišah žive valeški rudarji s svojimi družinami. Plsča je res višja, kot je rudarjev v Sloveniji, ampak življenske potrebščine so dražje. Pred petimi leti so bili ti rudarji v mezdnem gibanju, ker je bi! njih zaslužek tako nizek, da niso mogli prehraniti se-be in svojih družin. Takrat jih je ministrski predsednik Lloyd George speljal nailed. Rudarji so se pripravljali na stavko. Priporočil jim je, da odlože akcijo, dokler ne poroča Sankeyjeva komisija. Rudarji so verjeli Lloyd
Georgü, kajti bil je njih ožji rojak, doma- v Walesu in sin čevljarja. Sankeyjeva komisija je poročala. Premogovniški podjetniki niso hoteli sprejeti priporočil, vlada je pa pustila rudarje na cedilu, prelomila je svoje obljube in še je obnašala, kakor da Sankeyjeva komisija ni nikdar eksistirala.	%
Rudarji eo bili izdani. Odborniki železničarskih unij' in pri-staniščnih delavcev so se nagnili na stran sladkobesednegs Lloyd Georga. Rudarji so pred petimi leti izgubili. AJj njim je bilo znano, da mora biti britska premogovna industrija reorganizirana, da se vzdrži. In zato so vedeli, da pride kmalu zopet do spopada s premogovniškimi baroni.	■
, Premogovniški podjetniki so sicer za organizacijo premogovniške industrije, ampak na ta način, da se rudarjem zniža mezda. Ta mezda je pa že sedaj tako nizka, da rudarji k svojimi družinami vred stradajo, dasiravno delajo. Ako so tnezde še znižajo nadalje, tedaj to pomeni, ds so rudarji v Veliki Britaniji s svojimi družinami vred obsojeni na počasno smrt od lakote.
Cooliigi Ji dotif•! kompromis gMt pokojaiao
To pokazajejo razna
vedno
sprejmeta organizaciji poštnih uslužbencev in federalnih
nameščencev.
»v	'
Washington, D. C. — Ce bo letos sprejet zakon za izboljšanje pokojnine, za katero se 8*0,000 zveznih Uslužbencev*bojuje že leta in leta, tedaj oe to zgodi na Podlagi kompromisa. To je postalo jasno, ko sta prišla kon-ffresnik Lahlebach, predsednik zborničnega odeeka, in senator Stanfield, predsednik senatnega odseka za civilno -službo, iz Befé hi««', v kateri so jo dne 6. maja o vprašanju pokojnine vršil zelo oster razgovor.
Coolidge in proračunski rav-natelj sta pristala na maksimalno pokojnino $1,000 za one u-«lužbence, ki «o sprejemali naj-manJ tisoč naL sto.dolatJsy letne me
Neg so pa morali biti le najini trideset let r vladni službi. Ta kompromis bi sprsvil povprečno penzijo pod sedem sto dolarjev ns leto. Predloga, proti k«teri nastopajo Coolidge, Lord "> Mellon skozi zadnjih šest me-M'cov( je določala kot maksi-nium $1.200 na leto. Sedanji tta^imum Je $720. KomproraiŠ izmeni zmago za Coolidga in lKjraz za nameščence.
Ako bode ta organizaciji polnih uslužbencev in federalnih nameščencev sprejeli kompro-nnv ali ga odklonili in znovs pri-r,,,i 'x>j za maksimalno penzijo .¿00 na leto, še ni znano, ker Kiunizaciji še nista precizirali ■vojega stališča, odkar se Je Iz-v*dolo o predsednikovi kompromisni |K>nudbi.
AstrMa Maloa
■i to vor ion toö*j«
PavUk Rtehni^ X BynlJb K aedel Jo tnntt obkrožil tečaj.
Kinca Bav. Spitzbergen. S.
- SIMHHg t. ePSg g iBBFS»^»"	9
maj s. — Ameriška vojaški le-tllca, poročnik Richard E. Byrd in njegov tovariš Lloyd Bennett, sta danes poletela na severni tečaj in se vrnila v 16 urah in 30 minutah. Ob povratku je Byrd naznanil, da sta bila na tečaju in sta z letalom trikrat obkrožila tečajno pqpicijo. Polet je bil brez vsake nezgode. Sem-intja sta preletela 1600 milj. ;
Španski diktator
lisica Baldwin
ŠpanSka vlada pomaga zdrobiti ' generala! fttrajk.
DIREKTNO IZ LONM*!
—t- I,
Pros veta je do danes prejela že lest daljših kablogramov o poteku generalne stavka v Angliji direktno iz Londona a posredovanjem Federated Pressa, na katerega vesti je Proaveta atalno naročena že nekaj let. Kablogram« pošfija W. N. Ewer, pomoini urednik za inozehiatvO "London Daily Heralda," angleškega delavskega dnevnika. Prosveta je torej edini slovenski Ust v Atneriki, ki prejema brzojavna poročila o vel no iz Londona—poročila, ki oay< stran boja. Vsa poročila v so nezanesljiva, ker so polna p ravanj ter iz njih diha sovraštvi do delavskega razreda. Ako hočete čitati resnična poročila o generalni stavki v Angliji, čitajte Ptosvat*!
i direkt-delavsko vnikih in preti-
Mookva orgaaizira ovrop-old ¡loaoofai odkof
Ruski delavci so že poslali dva milijona rubljev delavcem.
svet Kongresa strokovnih unij Jo včeraj sklenil, da odkloni de-name pomoč moskovske stro-
Moskva, 8. maja. — Moskovska strokovna internacionala jo sklicala izredno konferenco zastopnikov svojih unij v Nemčiji Franciji, Belgiji in Cehoslova-kiji v Parizu z rtamenom, da se organizira poseben odbor, B bo vodil jtomožno akcijo na kontinentu za''angleške delavce.
Vrhovni svet delavskih strokovnih unij v Uniji sovjetskih republik je včeraj poslal Kon-greiT strokovnih unij v Angliji dva milijona zlatih rubljev. To je Is druga .vsota, katero so poslali ruski delavci svojim bratom v Angliji. Prispevki prihajajo še vedno v velikem številu.
Madrid, 8. maja. — Španska vlsda je danes odredila, da vsi angleški parnlki dobe v špan-	_
zTnTTb člTu ^icoTenji, skft hikah premog brez vsakih £
razi
le
* "hlngten. D. C. — Skupni k«ngrss* poštni odsek je skle-»'I. de se zopet upelje stara i^tnina za razglednice in sploh ¡,Ke doplanice, namreč I cent K"nares bo brez dvoma odobril '"lep tega odseka, kakor hitro i rHlotea. Sedaj treba na vse *a«ebno dopisnice in rasgUd-n,c' -v rasen uradnih dopisnic »tianjsao znamko za le — plačaU dva centa poštnine.
ovir. Ta korak je bil storjen, ker španska vlada želi pomagati angleški vladi potlačiti generalno stavko.
Golob prekosil aeropten.
Nedavno se je vršila zanimivs tekma med poštnim golobom in aeroplanom. Zmagal je golob, ki Je v štirih urah preletel razdaljo 170 milj med Parizom in Brj^e-ljem.
Zopet je preminul eden iz malega števila ustanoviteljev Slovenske narodne podporne Jed-note, dober in zvest član jed note od njene ustanovitve, br. Mol-hior Solar. Umrl jo v petek dne 7. maja, pogreb pa se vrši danes, pondeljek, dopoldne.
Pokojni Melhior Solar je bil rojen v vasi Jsmnlk, okraj Kranj, dne 8. januarja 1867. 2i-vel Je doty vrsto let v Chicsgu in njegov zsdnji naslov jo bil 688 N. Carpenter St Pokojniku bo-
Nečna zračna postna sv Chicagos in Ne* Yorkom. Washington, D. C. — Generalni poštar New je naznanil, da
No bsÜo nakladaMivil sa Angll* JSb francoski delavci eo pri-pravi jeni aa generalni štrajk. Gibljejo ae tadl delavci v Južni Afriki'ia Idil jI.
8. maje.
— Dansfce delavske unije so vdoraj izjavilo, da zastavkajo v znak simpatij s 'angleškim i delavci. Unije so le poslale preli minarno stavkovno naznanilo delodajalcem. Tb je prvi važen slučaj raStegnitve angleško generalne stavim*'as kontinent. Zadetek rfavka jO določen as 21
štrajk še trajal do tega čaaa. Učinek daasks stavke na Angli jo bo velikanski. Danska zalaga Anglijo z Živili, največ z maslom in jajci. *
Pariš, 8. maja. — Upravni odbor Splolae delavske zveze v Franciji Je odobril oklep rudarsko, šclemrtlarske in pristani-ščarske «rije glede simpstlške stavko in drugih ukrepov v prid angleškim ¡Klavcem. Generalna simpatiška stavks v Franciji js mogoča.
Berila, 8. maja. — Prista-niščni delavci v Hamburgu odklonili nakladanje blaga na ahgleške ladje. To Jo prvi slučaj aktivnega kaoporiranja nemških delavcev s Angleškimi.
Antwerpen. Belgija, 8. maja — Belgijski prlstaaiščni delavci oo sklonili, da ne bodo nakladsli premoga za Anglijo.
lažna Afrika, H.
redaa zračna poštna zveza mod Chlcagonrin Now Yorkom. Letala bodo letala vsako noč, vklju-čivši nedelje in praznike, v obeh smereh.
MEHSIU BEL. FEBERACUA BO HOBILA V POLITIH STAM POT
Coaapereev dah Je ae v aJL —
II delavske "prijatelje".
Washington, D. C — "Ameriško delavstvo še ni omajalo svoje vere v nestrankarsko politično akcijo,** piše Člankar v majski številki "American Pedora-tionists". strokovnega glasUa A-meriške delavske fsderacije. "Delavstvo nikdar verjelo, da so njegovi interesi In blagostanje razredni in da so v nasprotju s skupinami drugih drtavljanov. Takojšnji interesi delavstvs se mogoč« razlikajsjo od interesov drugih skupin, ampak ai potra» ba, da eo v konfliktu. Modro dr-
žavniltvo skuša harmonizlratl interese rasnih skupin, tako da blagostanje vsega naroda Izboljšuje, ne da bi pri tem kakšna skupins uživala izredne prednosti.
V soglasju s tem sporazumom skale delavstvo pripraviti tradl-cljonelni stari stranki, da sprejmeta deiavsks zahteve v njuni platformi in prepričati kandidate za Javne arade o vrednosti delavskih predlog.... Delavstvo Je isvriilo svoje običajne priprave ca kampanjo."
To pove Jasno, da nekateri voditelj i "trakovno organiziranji delavstvo slede v politiki še vedno Gompereovi napačni taktiki.
Afriki so simpatij, pomoč. Bomba j,
fpre
in ob!
jele resolucijo obljubilo finančno
Indija, 8. maja. —
mlsali • 18. majem bo uvedena'Kongreo voeindijakih strol&v-
nih unij Je aranžiral finančno pomoč za angleške stavkarje In je kabliral dyesto funtov stertin-gov.
Meslee Clty. Mehika, 8. maja — Mehiška delavska federacije je včeraj poslals Kongresu strokovnih unij v Angliji prvi prispevek obljubljene finančne pomoči 2000 peto v ($1000). Obenem Je federacija kablirala:
"Mehiški organizirani delavci stoje kot en mož z angleškimi dslsvel v boju s kapitalisti. Naši delavci ne bodo nakladali premoge m aagiašk« parnlke."
Unija sMtričarjov v Mežico Cityju Je todi aklsnlls zasUv kati v znak simpstij z an*i< >ki mi delavel.	#
sshtevale
22 žrtev.
________vn. — Volga je ns'mnogih krajlfi prest/ pila svoje bra-gave. Povoden j Je povzročila ogrom ni) škodo med Jsro»la\«m ia Niža jim Nov porodom, kjer pokriva voda dolino v dolžini kakih dvajsetih milj. Dveladvsj. set oseb Je utonilo. ____
fraRoooklm rovoiotn
Živila, ki ae poAUjajo v Anglijo, so prvll prišla na pariški trg po *ek> nlskih cenah.
Pariš, 8. maja. — Generalna stavka v Angliji je sdaj prvič seznanila bedne prebivalce v Parizu z okusnim sadjem in ssle-njavo is južne Francije, SpaaiJe in Alžira po sek> nizkih cenah. Trgovci, ki ta živila otalno pošiljajo v Anglijo, kjer prihajajo na miso bogate buršoazije, so včeraj prvič vrgli veliko za)Ogo na pariški trg, ker vsled stavko ne morejo poslati v London.
Na stotine vagonov teh šlvil jo prišlo na pariški trg. kjer trgovci prodajajo fino sadje in drugo vrtne/ deliksteso sa drob-tino običajnih cen, samo da vsaj malo pokrijejo veliko izgubo. Tako so pariški reveži menda prvič okusili gospodsks živila — blagrujoč angleško stavko, ki jim Je naklonila to ugodnost

Mokrači aa »aMI napadati hibidjo a popolsoms
Pravi Je» da ss aaj farmarjem a tem, da as »Ito porabi s| »aranje. .
Waah!ngtoa, D. C. — škkra-ški blok v poslaaaki sbornfci Jo v petek otvoril novo ofenslvo na probihlcijo, in sioer to pot s popolnoma druge smeri. Ifjlh napad na prohibicijo vsebuje v glavnem odpomoč farmarjem Kakor znano, je pridelek koruze tolik, ds gs Amerika nikakor ne moro porabiti, prodajati pa gs na tujih tržiščih je radi osa tež ko. Prod kongresom so tri pred logi, kako pomagati farmarjem /Mokrači pa pravijo, da bodo predložili nov sakonskl nalrt, ki bo nadomestil vse predložene tri, in ki bo takorokoč ubil 4ve muhi z enim udarcem: prinesel pomoč farmarjem In oljnem odpravil bedasti Volstoadov zakon.
Kongrosnik Hiti lz Marylands sestavlja novi zakonski nadrt, ki bo nadomestil Haugenov, Tin cherjev in Aswellov nalrt V no-maja —Delavske unije v Južni vem sskonskom naltfaLfeeločks,
Novi stotisoči pozvani na Industrijsko fronto. Kralj namerava osebno Intervenirati. Kardinal Bouroe po« zval katolike, naj podpirajo vlado.—Delavakl poročevalec svari ameriike delavce, naj na verjameja lainjivim poročilom v kapitalističnih Ustih. Vladat Je zaplenila papir za delavski buletin.
ki bo dovoljevala varanje plvs, kar bo pomenilo, da bqdo fsr-marji lahko prodali po dobrih cenah svojo žitno pridelke, ki se Jih sedaj ne morejo Isnebitl.
Kongrosnik Jo s ursdnlmi statistikami poljedelskega depsrt ments dokazal, kako Škodo je povzročila farmarjem prohibi-clja.
Položaj zjutraj sedmega dne generalne stavko v Angliji jo slsdečt:
Vodstva Kongresa strokovnih unij jo v nedeljo' poovalo nove deiavsks trume na Atrajk. Za-stavkali se (Msvel v parnih mlinih.
Vodstva unij Jo odgovorilo vladi, da generala! StraJk bo ■trajal tolike Čaaa, dokler mag*
plrtiUjš^	,n
vorica, dabo danes kralj George osebno posredoval med delavci la kapltaMetl.
tollčane v Angliji, da naj podpirajo vlado, ker generalna stavka pa njegovem mnenja nI blls upravičena.
London, 8. maja. — (Poseb» ni kablogram Prosvetl. Poroča W. N. K wer, Federated Press.) — Vsa produktivna industrija v Angliji stoji ali rapidno postaja hroms. Vsa dežela Je v železni pesti sijajno discipliniranega delavskega razreda, ki odločno dela na to, da rudarji dobo pravico.	V M ' VI v Ameriki nedvomno čitete strahotna poročila o izgredih. Znajte, da poročila so silno pretirana, a kar se malega dogaja, jo brez pomena. To so poslsdloo provokacije. V Paddlngtonu Je skebski truk savosll v množico stsvkarjov, ki so mirno zboro-vsll pod milim nebom. Truk Jo nekemu stavkarju zlomil obe nogi v členku. To jo raspaHlo množico, ki jo rasblla stroj na truku. Največ nemirov In škode dolajo pijani študentje, ki so se vpisali kot proitovoljcl v vladno službo.
Kako močna jo mašina generalne stavko, dokazuje dejstvo, ds Jo Sir Klngsloy Wood, gtavnl komisar za izvajanje izjemnegs stsnjs v Northumberlandu In Durhamu, priznal, da Je Izgubil kontrolo nad sltuectjo in je naprosil lokalni stavkovni svet, naj se organizira skupni odbor /a razdeljevanje ti vil In vzdrževanje reda. Wood so je ponudil,
nsšega delavskega buletina. Ako ne dobimo papirja, bo moral buletla kmalu prenehati. Tako provokatlvno početje vlade bo še bolj raspalllo delavce.
Leaden, 8. maja. — (Speoial-ni kablogram Prosveti., W. N. Ewer, Federated Prees.) Baldwlnova vlada je uvedla oea-suro na stsvkovni organ In buletin delavskih unij "The British Worker". Sinoči je bila policija tri ure na delu v prostorih "London Daily Heralda", socialističnega dnevnika, kjer ss Üska stavkovni Ust. Detektivi so vse preiskali In prečltalil gradivo, nakar so odšli. Velika mnešlpa js zunaj med proisksvo In pela "Rdeči prapor".
S tem ¿inom Je vlada pokassla svojo hlnsvsko 4ioe, kako aam-reč ona rasume svobodo tlaka. Svoboda naj bi bila Is sa kaplta* llstičnl tlak, ne pa sa stavkarje. Toda napor vlade je m sastonj. Delavski buletla itraash, dočlm more jlml stavkokasl komaj dvs straal si Aa. Kapitalistični 1
ds umakÜlrtfJaške čete izdvoh delavcev
okrajev, iko sUvkarJI sprejmejo p j ego v predlog. Lokalni stav-tkovni svet pa Jo po kratkem posvetovanja s delavci odklonil predlog.
Danes Js Baldwlnova vlada ukszsla zapleniti vse zaloge tiskarskega papirja. H Um činom hole preprečiti Izdajanje
BOlAtl KAKCUOHAtN
KUJEJO PROTI INGLESIASB
Razmere na Partarlka stikajo v rožnati Inči. — Otok Js aa de lavas pravi paradiž?
Washington, D. C — SanUa go Iglesias, socialist, zastopnik delavstva.na Portoriku la tajnik Psn-ameríéks delsvsks federan js, Je neštetokrat priporočil ssd a J Ib dvanajst let, da ae naj uvede preiskava o gospodaesklh rsi merah, v katerih žive delavci ns Portoriku. Priporočal In ssgo varja! Js nujnost ta paslskav« pred senatnim odsekom sa teritorije in otoške zadeve. Zdaj se veda se je pa oglasil Mir- ' (,<i< rra Mandragon, predssdslk
pro tempore portoriškegs senata in nazadnjaški vodja natavistov. Mandrsgon zanika, da so porUh riški delavci slabo hranjeni, napol nagi In v splošnem. šive v zelo slabih razmerah. On nasprotuje vaškemu načrtu sa isselje-vanje portorišklh delavcev s o-toka. Iglesias zagovarja izseljevanje portoriškegs delavstva v Ameriko, da se zniža število brezposelnih na otoku In da es povišajo mezde, ki znašajo zdaj za delavce 00 centov, za delavke ps 30 centov ns dsn. ,
Mandrsgon bi rsd delsvee pri-držal ns otoku, ds I ms jo plsntaž-niki veliko izbiro med njimi Ia da lahko obdržs nizke mesde.
ke,
Splošna
povsro-
trsj Je nHipremonjeaa. Nado-mestllno osobjo stavkoksšklh
prostovoljcev nesposobno aristokrstično šoflrsti truke pa ne n mor; rsvno tako'Je s bivšimi lastniki, člaai rasnih vdtsraa^ skih organizacij, ki SO ss ponudili zs »t roje vod no službo vlakih. Ti siromaki so žepov lili mnogo nesreč, pripisuje Istavkokasl toregs niso smoŽaJ, Vesti, buletin ■ Jo poročevslci laosemsklh kapitalističnih dnevnikov, so sslo pretirane, posebno kar se tile izgredov, Tupatam ss pripete iasidenti nemira, Icatess potem sovražni reportsrJI povečajo aa "veliki' bitke med polleljo In drhsljo".
cm mn
Un oil iaterei
. ki Jih rasllrjs vlsdnl In is ksteisga poonems-
čevslel inozemskih kapi-
Mm
|le kot "mob" (drhal.)
Vse vesti, katere Je daaes prinesel Baldwlnov buletin "The Brltiah GasetU", d^ delavci ša godrnja jo In Isražajo željo, da bi so rsdi vrnili na delo, le dobe polieljsko zaščito, ter da voditelji generalna stavke nagovarjajo rudarje, naj popuste pri di v avrho, da se lažje kompromis — so levite Is trto. To j* tipična propaganda laži, katere namen je, omajati dobro raspolotenje stevkarjev.
Vodstvo generalae stavks Je organiziralo govorniški biro. Večje število govornikov pejda danes v vsa, industrijska središča dežele, kjer oe Jutri vrle Jsvnl shodi delavsev. Govorniki pojssnljo delni ložsj Industrijske laformirsjo o prlhodni teden.
Voditelji so prepričani, da bodo delavci vztrajali toliko čaaa, da zmagajo. OenaraJal svet Kongreaa >trokavalh tmlj pobi-Ja vsak dan keju taln j i va ss. ds Y«dlte|ji jejo ss mir< |
"Generalni svet al pooblastil nikogar razpovtrjgnj. z vla-i (Dalje na
ioa
•kTvoJne Ia JUi aalrtlh boja sa
v uradnem komuni-■ porodi«, ki oo flo-Ui 'Uvk. p»vpr.4u-

PONDELJEK, 10. MAJA.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSBB NARODNE PODPORNE JEDNOTE
lA ¡ X i h\ I NsKK NARODNE PODPORNE JKDNOTE^
I Os« orImov po dopnptii. likii>¿ se ao mémjtL
Naroómna: Zed¡nj«M> driavo (isvan Chicago) $6.00 M 1*0, SSJ0 M pol IrU in %)2b sa tri m<MC«¡ Chicago in Cierro $6 jO na Uto, |3.2§ ta pol
tota, $10f> ih tri me»«*,	hMjSomatvo >S,00.	^ f ! i ¡
Naskrr m vaa, kar Im «tik a Ustom:
"P R O 8 V B T A"
2657-51 8*. La«n4f|a Avans«, Chicago. IlUoob.
"THE ENLIGHtENMENT"
Orr.n «f ih« BlovaaoNatfosal Ryl» fclktf. ^ Ownrd br tka Hlovaao NbÜomI Baaoflt Hod*ty.
Advortiaiag ratoa o« airreemont.
liinavščina brez primere, k*-¡da vi izrabljate vašo vero za tero uganjajo zadnje ¿ase fran-l svoje laetae ioristi ? Ali m to za-¿•i Aken i s svojim neunijskim tU dosti? Mogoče ni vsak delavec akom, ki; ga pošiljajo tajnikom] doživel takih šikan, ali dosti je društejr S. N. P. J., ni mogla Ukih, ki ee ačij». ko vidijo kake ostati brez odmeva. Priobčili stvari počenjajo voditelji kato-smo že par pisem, v katerih ao liške vere in vam enostavno naši bratje povedali, kaj misli- obrnejo hrbet. Kečem vam še jo glede škodoželjne reklame po toliko, če bi ee delavci ne bah jrofftu hlepečih mSMhov, a tu za svoje delo, da bi jih še manj ih priobčamo zopet skupino, prihajalo v« cerkev, kot jih se-Nekateri tajniki, ki se jim zdi daj, kajti zavedajo še, da kakor še preneurono odgovarjati na I hitro odrečejo finančno podporo take gorostasnosti, nam v pie- cerkvi, tako hitro <jef>y nevarno-mih naročajo, naj kar zanje od- iti njih zaslu/ k. Ravno tukaj govorimo, da nočejo z duhovšči- zopet pride sociali^m Vmes, no in njeno propagando nlkake-1 kateri uči delavce, da ae organi-
SuNcription: Unítod gtatos («xe«pt Chicago) aad Cañada UM pet
jw, Chicago $6.50, and foroijrn oountrios $8.00 por roar
MKMBKK of THE FEDERATED PRESS"
—
Datum v oklepaju s. p r. (April Z0, I0SS) pob« raioga Ibmm na naslova posicai. da na W n trm daevosi pofthls aaroéoiaa. Poaovito ja
(U M na m iiaUvl Ust	^__, ,.
ga opravka.
Br. John Kobi iz West Du-utha v Minneaotl piše;
■»avništvu A. S. in rev icrnAi
1'rejVl sem št. 82 A. S. in tudi clrkalar poslan od upravništva
ALI SE FARMARJI ZAVEDAJO, DA JIM DIKTIRAJO BANKIRJI, FINANČNI ZASTOPNIKI PRIVATNIH MONOPOLOV?
zlrajo strokovno in politično in se potem ne bi biio treba bati za delo, kajti jazni župniki bi potem izgubili tnoč. To vi prav dobro veate, zato ' taki gonja proti rdečkarjem Sedaj pa še malo na rev. Cer-
tega liata. Prvo sem mislil odgo-	netov članek, ki pokriva sedem
voriti direktno na ta lizt, ali pre-	kolon in pol A. 8. v Itev. 82 z
mislirsem se In se odločil, da od-	dne 28. aprila. VI, Vev. Cerne,
govorim potom glasila S. N. P.	vprašujete urednik^, Prosvete,
■ f., kajti vi bi tega gotovo ne pri-	k<Jo mu daje pravico, da tako
občili in bi bil moj trud zaman,	piše v Proaveti. Wel), če ne veate
2ellm, da članstvo izve, kaj mi-	tega, potem ste tudi vi gotovo slim o vaših nakanah, zato se I malo v šolo fcodili. Članstvo 6. N
oglašam v Prosveti. V vašem	P: J. je dalo našertri» uredniku
cirkularju agltirate za naroč-	tako moč, ko ga je pred par leti
nike A. 8. in pravite, da človek	izvolilo potom splošna glaso-
mora vedeti obe stegni, da lahko	vanJa; zadnja konvencija mu je napravi nepristransko sodbo. I dala pa še boljšo zaupnico, kajti
Kar se tiče vaše sodbe, moram	imel ni niti protikandldaU, če-
reči to-le: VI ae morate zavedati,	ravno je dala konvencija vsake-
<ia smo bili kot otfroci vzgojeni	mu članu	n»
vzi v katoliškem prepričanju In	bil delegat konvenelje d* je ie
da nae je toliko obrnilo hrbet	sposoben v smislu pravil kandi-
katolišlri cerkvi, si morate pri-	dirati za ahižbo v glavni urad
Atevati sami sebi. Res je, da	In rev. Cms,M* *****
nisem študiral niti svetne ne	imel protikandidata za službo
verske vede na univerzi, pač pa	«lavnega urednika pri Trosveti
imam praktične skušnje, katere	Ali ni to torej volja članstva'
sem el nabral skozi moje ž i vi je-	Kaj vi vendar mislite z vašim
nje. Kot zin revnih staršev sem intrigiranjem? Kaj vi vtikate
W1 zavldan še kot šolarček. Imel	vaš nos v stvari, katere vaz
sem veaelje do učenja, firi če-	prav nič ne brigajo? Pravite, da
mur katekizem ni bil izvzet in	urednik napada ^ vjro. To
tudi zgodbe sv. piama ne.	ni resnica. On. urednik ProZvete
AH, kot že rečeno, si* revnih f?» ^tttJSffi staršev nisem imel nobene za- vaše napader ti «te zače i prv)
slombe in prUnanja; dostikrat i« naše	ve* dolžnost,
sein bil kaznovan po krivem i»
to od duhovna, ki je učil krščan-1 danijo avojb» organizacijo.
Nezadovoljnost me<J farmarji je splošna in ni mogoče le izredna prikazen med farmarji v koruznem pasu. Ako gremo v Severno ali Južno Dakoto ali katero drago drža vo na zapadu ali severnem zapadu, ali če se podamo na jug v države, v katerih tvori glavni pridelek bombaž ali tobak, naletimo na nezadovoljnost med farmarji.
Tožbe so si skoraj povsod podobne. Izkoriščajo jih privatni monopolisti s svojimi nakupovalnimi agencija mi. Ti monopolisti določajo cene in farmarji So primo-rani prodati po nizki ceni svoj pridelek, ki se podaja na trgu z velikim dobičkom za monopoliste. 1
Legislature ne store njČMar za odpomoč farmarjem, kjer so pa skušale kaj iffrtu, so jih pa ovirali privatni monopolisti s pomočjo bankirjev. Monopolisti so se za tekli na sodišča in skušali doseči, da sodišča proglase po stave, ki koristijo farmarjem, neustavnim. Kjer se jittl to ni posrečilo in če se je šlo, da s4 z državnimi zadružnimi napravami pomaga farmarjem, so jim pa odpovedali kredit, tako da je bilo zelo težko dobiti posojilo za zgradbo takih naprav.	•
. Gibanje, kf je naatalo zadnja leta med farmarji, stre mi za tem, da ae ustanovi federalna ustanova, ki bi finan cirala razpošiljanje poljskih produktov na zunanje trge lo je tujezemske. Tje bi odhajali le oni produkti, ki so odveč v deželi. Farmarji sodijo, da bi taka ustanova pomagala njim in delavcem v tujih deželah, ker bi farmarji za svoje produkte prejeli višjo ceno in bi jih ne bilo treba prodajati živežnim špekulantom, da z njimi uganjajo ode« ruštvo. Tujezemskiro delavcem v industrijskih deželah bi taka ustanova koristila, ker bi prihajali ti produkti po nižji ceni na njih trge, kot so jih pošiljali živežni špeku lanti.
Pred kongresom je vo| takih načrtov, ki imajo namen ustvariti napravo za razpečevanje poljskih produktov. Zastopniki privatnih interesov in monopolistov nasprotujejo vsaki predlogi, ki le malo diši, da skrajša dobičke privatnik monopolistov. Tudi administracija ne stori ničesar, da »e odpomore farmarjem in se jih reši iz krempljev špekulantov, prekupčevalcev in živetnih monopolistov.
Farmarji v llllnotsu so svojo nezadovoljnost pok* zali na ta način, da so senatorskega kandidata admini . u pri primarnih volitvah pustili obležati kot poli tičnepa mrliča na volišču. Ako so si s tem kaj* pomagali je seveda veliko vprašanje. Glavne volitve so le le v je-■reni. Do takrat imajo farmarji še časa, da se pogovore,! i« mislil, da mora še Uko biti.I proteetive aasoclation, akrajša-
Prijateij mi je pHneaei "Ame-rikanskega Slovenca" št. 82, češ naj prečitam. Vedel je namreč, da bom odgovoril na ta farfika obrekovanja.
V	Omenjeni številki* sta prvi dve koloni porabljeni za pismo od tiste punce v Predericku, Golo., kater» ve, kaj mati urednika Prosvete dela v nebesih. Pravi, da je šestnajst let stara, pa je že taka obrekljivka in klepetulja. Kaj bo iz nje, ko bo stara! Iz njenega piema vidim, da je po katoliško vzgojena, ker je Že sedaj navajena grdih ?soVk. To se pravi, če ni bilo ;istoj>ismo naročeno od kakega mazi^etica. *
V	isti številki vidim celih sedem kolo» in por od aheboygan-skega katoliškega župnika Čer-neta. Tudi mjegovo sliko so dali noter, kar je znamenje, da je moral Kazimirju silno ugajati napad tega zakotnega obreko-vaka. Vae skupaj je samo napadanje S. N. P. J. in njenih urad nlkov, posebno pa lleta Prosvete. Ta Cerne ti je pa res žlobud-dra. Kaj pa Ima vera opraviti pri tem, če ae -hinavec in obrek-Ijivec v duhovniškem oblačilu pokiže članom S. N. P. J. in čita-teljem Prosvete v pravi luči? Nič. ObrSkfjivci in hinavci ne zaslužijo drugega.
Vprašam vaz, žunnlk Cerne ali zte vfjvera?
Ce hinavskega župnika razkrinkamo, s tem* še ne žalimo verskega Čuta tudi najbolj ten kočutnemu verniku. Vera s tem ni napadana, če fiišemo resnico o župniku, ki ni čisto nič drugačen od drugih ljudi ter bo tud umjl ravnotako kot najbolj za« nlčevan človek na svetu. Kakor večina članov S. N. P. J. sera tudi jaz izgubil ono prepričanje, da bi nam <tyhovniki s svojim dfitatorskim papežem vred lah~ ko^e kaj diktirali. Ml verujemo, kar mi hočemo: yerovati tem pomenu besede, kakor razume naša toliko togoteča se
akilauk v šoli ln v cerkvi. 6e cel/ od apovednlce me je nekoč kot 9-letnega otroka vzel v zakristijo, kjer me je «atepel in še danes ne vem zakaj. v Kot 11-letnega dečka me je
"Belldogi" ren^jo.
Generalna stavka v Angiiji — ki najbrž še traja v tem momentu, ko to čitate —4&ži kot deset funtov težak kamen v že-odcu. naših ameriških kapitalističnih valpetov. Takole šujejo:
B*Ali naj Anglijo vlada večina volilfcev ali ena oaminlta dud siva« ki ae nahaja v delavskih unijah?"
<'Kdo naj odleCuje v AngttjM Petdeset milijonov svobodnih ržavljanov aM Štiri miUjoni malih delavskih tiranov ?" j "Ali bi ne bilo modro, če b( se vprašanje mezde in delavnica za rudarje prepustilo nepristranski poroti?" ■Nobena »rupa ljudi, pa naj bodo unije, framazoni, kaka cerkev ali katerakoli druga organizacija, nima pravice goapodova-tl nad vse» narodom".
Besede m melodija teh pesmi je že rftara reč. Kdor gleda na
To velja pflUivaem za duhovne, I ki ne verujejo v "živega osebnega Boga, božanltvo Jezusa Kri-sta in bresmadežno spočetje de. vice". To je prav. -Dandanes je dovolj prostora zunaj cerkve za vee, ki verujejo drugače. Cerkev ima pravico kontrolirati svoje člane, nima pa pravice kontrolirati drugih ljudi in drugih stvari."
• ♦ •
Sreča jih Išče...
(Oglas v kutarskem listu )
NA PRODAJ je mašina, ki d^a denar. Lastnik potrebuje
denar, zato jo proefa zelo poceni. Oglasite se v Kutariji. — 448 p do p.
o o o
Pertinentno vprašanje. Od česa bi kutarski Šarlatani živeli, če bi ne bilo rdečkarjev na svetu ?
7 • • • ' '
Svoboda kritike. V Ameriki imamo vsaj v mirnem času v ustavi zajajnčeno svobodo govora in tiska. To pomeni, da vsakdo lahko pove na
lastné oči in misli zlastno bučo. ^	^^rikoli stva
U ve, da v Angliji kakor v Ame- • f .- ,
rlki in vsaki drugi kapltallatičnl in buržoazni deželi ne vlada iii ne odločuje večina po številu o-seb, temveč veČina rp velikem premoženju. Dejstvo je, da delavski in kmetski razred tvorita večino, absolutno večino v vsaki deželi; drugo dejstvo je, da ta dva razreda ne vladata še ni* kjer, izvzemši v Rusiji in deloma na Danskem in Švedskem ter v Mehiki. Ako bi veljala prava demokracija, bi morala delavec in kmet vladati povsod. Tako pa vlada najmanjša grupa, razred kapitalistov in buržoazije. Ta razred je danes najmočnejši zato, ker ima v svojih rokah k# pital, brez katerega je moderno urejeno Živlienje"nemogoče. * Grupna aH skupinska vlada je torej dejstvo že izdavna. Vprašanje, okrog, katerega f& suče ves razredni bej — generalni štrajk je »najoetrejši izraz raz-lednega boja — je, katera skupina, ali bolje: kateri razred je
—	------ — " ■	—	puacaj	Myi«Mpe^a * AMwav^ ^
duhovščina, se pravi, nič vedet« upravičen posedovanja kapi-
m
pravila S. N. P. J. ekhtevajo ln to dela urednik Prosite, kar pa seveda vam nI prav.'Povem vam toliko, da kadar bo urednik vam pe volji, en ne b» dolgo ostal urednik Pidftvete, "t»č pa bo VSjil Iz šole in me ^imorZ d¡ I moral pobrati «•JnJc^U te aem pomagal pri zidarjih, ki ao premufati v v^ ta^ kar
popravljali cerkev, katero je po-A*Č ^ Škodoval potres leta 1895. Delal ««dajnim uredniko«. sem od šeste zjutraj do šeste	*
zvečer za 80 krajcarjev na dan. VI pravite, da strokovne uni-8 tem mi je katoliški žujtoik vzel je ne dopuščajo, da bi prišlo priliko do učenja. Na Jesenicah versko ali zasebno politično preme je katoliški župnik preklop pričanje na poVrŠje.\V principu 1ier sem čltal napredno čaaople- ne, pač pa če pregledate zgodo-je. Vedeti pa tudi morate, da vin* delavskeifa gibenja v Aihe-sem takrat čiUl tudi vaše listé, rlki, boste videli, da so verski ali župnik na Jelfenlcah me j« fdhatiki \edao pripravljeni tp preklel in mi rekel, da me Ima prineati na površje, fie ni dolgo, vrag na verigi ln da za me ni ko ao katoliški in drugi fanatiki nobene rešitve več, zato ker aem vodili hud boj v strokovni orga-takrat Čltal obe strani. To me nlzacljl. Spomnim vaa le nato, je aeveda napotilo, da sem začel da še ni poteklo 15 let, odkar ae zapuščati cerkev, kajti če kato-1 je poarečilo naprednemu elemen-®lLivufflil^amoatnlk JKrlsUJ tu, med katerim ao bili socialisti, teče, da n| nobene rešit vo več,i strmoglaviti katoliikir Jklani-me l»o hudič uzel, sem takrat | gale' In proteatantski" American
Ako ne verjameš, 4a.t ie ¿neg črn, veruj, pa bo. Tako je z vear ko vero. Kdor pravi, da so socialisti brezverci, se laže, kakor lažeta Cerne in Trunk. Socialiati imamo najbolj pošteno vero, ker verujemo v pravičnost in poštenost ter se borimo za pravic^. Verujemo, kar smo videli, da se je zgodilo in smo prepričani, da se Še zgodi. Verujemo, da kmetje in delavci danes delajo za kapitaliste in lenuhev kapitalistični družbi, kakor sta Cerne in Trunk. Zato pa. nam nI prav nič za tisto njegovo zadnjo popotnico. Naj jo hrani njegova junaška Miklova Zala.
Csrnetu svetujem to4e* Bodite duhoven, ne bodite, hinavec in obrekljlvec! Posnemajte Kri-sta, ki je bil pred par tisočletji linčan in na križ pribit., Ne vti-
«ajte se v stvari, kPvam ne gre-0 prav nič mar. Pustite S.,N. P. jj. In njene uradnike popolnoma v miru, panste lahko prepričani da vas bomo tudi mi člani pu-
tala in s tem do vlade: razred kapitalistov, ki kapiUl »akno u-ivfta, ali razjed delavcev in kmetov, ki porabni kapital proiava-
000
Ali je tadi zdaj "pogruntaT? Brisbane piše: "Konferenca metodisttčne episkopalne eerkve v južnih državah je pozvala^vee moderniste, naj zapuate cerkev
rl. Izražanje mišljenja, kritika mora biti'zvobodna. V krogih inteligentnih ljudi velja tudi priricip, da stvar, ki se brani kri-;ike, ni vredna obstanka. Ničesar takega ne-sme biti, da bi se postavljajo nad kritiko.
Vsaka zadeva, ki nastopa v javnosti, mora biti podvržena kritiki. Sem spadajo politična, gospodarska, socialna, umet-1 nostna, literarna, kulturna, znanstvena, etična in — poleg še mnogth drugih — tudi verska vprašanja. Po ftačelu moderne znanosti je vera ravno tako predmet kritičnih razglabljanj kakor vsa druga vprašanja, ki posegajo v javno življenje.
V angleških revijah čitam dolge razprave priznanih znanstve- 4 niko v, ki ae stalno bavijo s kritiko fersfcih dogem, biblije,'cerkvene zgodovine in skušajo iz primerjalne mitologije dognati izvor raznih religij. Nekateri pisatelji obdelavajo materijal brez rokavic in marsikatera pikra pade na rovaš vere.
Kritika vdhi in cerkve mora blti.svobodna ln je v angleškem tisku — to je v onem tisku, ki še ni prodan "interesom "big biza". Samo v naših malih slovenskih krogih hočejo elementi, katerih se še drži starokrajsko farOvško blato, prepričati maso, da je taki kritika "velika sramota in greh".	K. T. B.
S. N. P. J. je za svoj* članstvo, po dva v tednu), je vse polno po-za slovensko delavstvo, ki je v lemike, to se pravi napadov na nji organizirano. Zanj je ie iz- S. N. P. J. in druge delavske or-plačala milijone pod»ore. Imovi- ganizacije. V Jsti številki »em ne ima že-par miljonov in teh'tudi našel interesanten ogla« bi se lakoitea duhovščina rada Matere božje. Na prodaj so u polastila. Samo miljoni jo peče- imarnice. Dvanajst palcev dolga
in. če mislijo sebi in delavcem dobro, da aklenejo glasovati za kandidata socialiatične stranke. O socialističnem kandidatu ho lahko prepričani, da ne bo zastopal koristi ban* kirjev in monopolistov, ampak bo zaatopnik delavcev in farmarjev. Dokler se farmarjj politično ne poetavijo na lastne noge, to je, da več ne poslužajo in volijo v javne urade profesionalnih političarjev starih strank, toliko časa ni upanja, da ae zanje razmere izpremene.
Ali t* farmarji zavedajo, da jim diktirajo bankirji, finančni zastopniki monopolistov? Zaveat mednje prihaja, ampak to se vrši počaai in ne tako hitro, kakor zahtevajo to njih intereal Pa U »aveat Še ni aploina, ampak se pokaže le tupnum. Bankirji, monopolisti, živežni špekulanti in drugi privatni interesi skrbe, da ae zavednost med famarji prehitro ne razširi. Ti razpolagajo cgromnim številom kapitalističnih časnikov, a govorniki, Ki iMtflpirujo kapitalistimi Kos)>odafaki sistem, in njih ogromna «Imartt* s**ktva jim (»megočujejo, da Izvajajo gospodarski pritisk v svojem interesu. Kljubtemu pa \eat med farmarji >riHllri V vedno vtčje kroge, kar ob-ljubuje. da prkie dan, ko prodre uko daleč, da postanejo farmarji politično m*ni in s delavci akupaj iavplijo v i><>-stavodHjne zbore in javne urade ljudi, ki bodo delali In
1 , wiave v intiireiiu delavnega ljudstva In ne bankirjev, monopolistov, živežnih špekulantov in drugih'pri vatnih intereeov, ki lahko vnpevajo, dokler ae blagovna produkcija in dlatrNisiju vršiu le taradi dobička in na zaradi Ijud
Torej Je bilo za me brez koristi,Lm, A. P. A. da še dalje Šlvlm po načelih Danes imamo pa člane Kolum-katoliAklh. Odločil sem ae torej bovih vitezov na katoliški, strani, tveti kot učijo socialisti in to drugi Ku-kluks-klan. Boj jaz upoštevam za pravi Krlatov med temi In rfcer v okrožju nauk. Dvakrat sem zgubil delo Ltrokovnih unij in zopet je med v starem kraju, ker eem bil očr-l nj|mj nMpr^|nl element, med njen po katoliških podrepnikih katerimi so zopet socialisti, ki |l vselej so ae ti posilili podlih Lvarij() ,MVt| nesrečo, katera bo ašl, da ao dosegli ovoj namen. La(jela organizirano delavztvo, kar se jim ie vselej posrečilo. M prenohaU prVa dva ele-Sa to so storili tisti, ki šivi jo po fn	umazano versko
katoliški veri, katera tudi uči: taktiko, katera je kila započeta *LJubl svojega bljlšnjega kakor potom voditeljev ^katoliške in aamega sebe."	| protestantovkke vere.
Zgodilo ae mi je tudi v Ameriki, da me jo katoliški župnik z lažmi očrnil pri delodajalcu, da eem član I. W. W. in da med^ «klavci agitiram sa lato. Dejatvo Jo pe bilo, da nisem bil flan te OrganIsadje. I^arečUo ae ml je P"'<»m mojih prijeteljev. ki at>
V 8. N. P, J. ni tega. Mi zborujemo akupao kot bratie z brali. nikomur no kratjjno verskega prepričanja. Ce s« komu krati ln če ee člaa posluir jednotinlh pravil, bo vskk dobit tadožčenje. Vam jh rečem le tole: Pustite a. N. V. J. v miru Ili mi vam ne
Mli nafti snelallat taitekaj pro-L ^^ Ce boate pa
leatantov, da aem delo dobil na-laj in da nlaem trpel hujklh po-Skdic. kajti detektivi eo priSli v moje «t snovanje pol« vedo vat e moji aktivnosti. Bilo je nam-reč med svetovno vojno. In vi Ae torej hočete, naj čitam obe Strani, da bom mogel tatrečl sodbo! Koliko dokaamr pa še hotote aaj dobim, da bom prepričanj
la Jb napadali, pa nikar ne mlall-to. da bomo ml molčali, kajti če bi vam imutil, da tTnaa bt*tUi. ne bi bili vredni člani največje alovenake podporne organizacije v Ameriki. 1
Torej rokf ffoč od 8. N. P. J. Mi smo /motal voditi jo aami.
duhovnike, ki vršijo samo njihov poklic, druge pa' poatijo miru.
Žalostno spričevalo ai dajete sami sebi. Na zabavah ln veselicah po slovenskih naselbinah je že navadna prikazen črn duhovnik na maškaradi. Ljudje smejejo in vprašujejo, če je Trunk, Cerne ali Kazlmtf. Tako se je godilo na tukajšnji zabavi In vaega toga je kriv "Ameri kanski Slovenec", ki dela ara moto vaej Vatoliiki duhovščin sami.	BiH]
Se m al deček sem bil, ko aem v domovini slišal stare može ao« deče okoli poči, ki so pravili, da je vera prišla po duhovnikih ln bo tudi šla po njih. To Trunk ln Cerne prav dobro veeta. aaj tadi tu ae je Še pričelo, ko eo menihi na 82. eeeU v Chkagu začeli mesto Širjenja vere s širjenjem obrekovanja ia hinav ščine.
Gonja proti S. N. P. J. je bila ln bo. Vedno butajo a glavo ob zid. Združena je črna farovška garda in njeni uveznUd so tyo-zvaai "komunisti". * Oboji ' ao v rod ni čaaU medsebojnega s veaaištva. Tajno delujejo^ da 8. N. P. J. zanesejo razdor ia prepir, kar ae jim pa ae bo po-srsčilo.
je $1.50, šestnajst palcev $2.60 in 21 palcev $8.50. Tako pro; daja "Amerikanski Slovenec
MatefTkrfjo na palce. Kdo se potem dela norca iz božjih reči bolj kot koristolovski kutsrji sami!
Rad bi vedel, koliko je dolg» prava Mati božja, ki sedi v nebesih. Mislim, da to ve tista
miljone. Skof bo prinesel veliko punca Iz Kolorada, ™» bisago. Mogoče bo v nji rdeča Zala, ki Ve. kaj mati urednim brošurica za poduk ženinom in Prosvete dela Um gori. nevestam. Pojasnil bo morda Omeniti moram še, ds tu1 1 škof Jeglič tudi to, kako je V<h Gtencoe nI nobenega naročnin»
o. Prosveta pa jih najbolj peče zato, ker je ona pripomogla, da e S. N. P. J~ ena iiajboljših slpvanakih jednot. \
Slovenske cerkve in njih blagajne ao v Ameriki prazne. Ljubljanski škof pride v Amerike. On tudi žre^socialiste, ki so I - največ krivi, da so eerkve in v mlfcu vsi blagajne prazne. Jednota pa lma
diška Johanca telečjo kri potila. Njemu je to dobro znano. Za to naj pa b^ napolnil bisago z dolarji. Kje pa dobiti ddlarje? Cerkve jih nimajo, S. N. P. J. pa Jih ima. V tem tiči vee vzrok, zakaj ae Cerne, Trunk in Kover-tica toliko prizadevajo s svojimi zaveznik! "komunisti", da bi odpravili sedajnl glavni odbor in urednike Proevete. Jednotino blagajno bi radi. |%leUatiti" župniki so zabiti dovolj» da al dom i Al j a jo. da bodo uspeli v teh nakataahTT zaslugo za tb pa — kadar bo škof prišel v Ameriko — bo eden noail kadilnico, drugi "palico, tretji zve. nec. Ordlnl pa bi odpadlo sveto mahadralo. Otroci bi vpili sa našemljeno proceeijo: "že gredo, že gredo, pa fane neeoT
V omenjeni številki AmeH-kanskega Slovenci', ki je vzel tekočo letno številko jolietekega "Anserikanskega Slovenca" in ki izhaja vaaki dan razen nedelj, praznikov. poadoljKov In tistih dnevov po praznikih (katoliških praznikov je dosti — včasih kar
na "Amerikanskega Slovenc» in tudi daleč naokoli nobenega Pl še zastonj ni treba nikomur pošiljati, ker ga nihče ne mar» čitati. i
Vso čast dam našemu druitv* nemu tajniku. Ko aem ga, žal. če jd dobil kakega A»^ kanakega Slovenca", mi j«J^ trdil ia rekel, da ga j« čitati. To pa ga je ujezik> ' papir je zvil Ur ga vrgel v P^ zato, da bi ga kdo drugi ne dobil in ae tudi jezil, s
Se nekaj, pfd™ končs»; 2upniku Cemetu je Jako na^ Molekova reeolucija. S tem
pokažite pravega k*P'tah.t^
nega hUpčona. Prrj M"" apodtlčete ob Molekovi ^«J
ji, joobjaviU vvašem U»ta.£
pa jo preči UjU na ^ ko^ polno ljudi v cerkvi Ako ^ rite. sem prepričan, da ^ čina poslušalcev z resn . strinjal., če jo bo »e razj^J VI sami se zavedate, če m ^
vedlo ln W vam dalo brc« (Dalje aa 4. atrsnO
PQNPBLJEK, 10, MAJA.
Prva
Bratske ZaJoArfca
Sede/ ostane v Pittsburghu. Ve-
lika debata o eedežu. Akcija konvencije proti "Bsdnlkove nu" poročevalce. BMo mu je
dovoljeno, da ostane.
(L. lies iger, poročevalec.) C leveland, O., 8. maja. (Brzojavna vest.) —/Konvencija je odglasovala z 203 glasovi proti 155, da je sedež zajednice Pittsburgh!!, Pa.
Cleveland, O., 7. maja. — Zelo važno vprašanje je prišlo na dnevni red, ko je konvencija prišla na točko, ki ima odločiti o bodočem sedežu H. B.' Z. Po triurnem argumentiranju in deba tiran ju glede ntest se Je pričelo poimensko glasovanje za štiri mesta: Pittsburgh, Chicago, Cleveland in Kansas City. Ker ni nobeno teji mest prejelo zadostno število glasov, gr^ta Pittsburgh in Chicago v ožje volitve, ker sta ti dve mesti prejeli največ glasov. Ker je pa že pozno, se nadaljuje z glasovanjem jutri.
Ko so prejeli delegatje včerajšnjo številko "ftadnika" v rok<£, so opazili, da n|, po njih zatrdilu seveda, poročilo v omenjenem listu odgovarjalo resnici. Vsled tega so prinesli Vprašanje na konvencijo. Po burnem in hrupnem debatiranju je pa zbornica odločila, da se poročevalcu dovoli sedež. Poročevalec "Radnika" je Lojen.	' ~
Druga bol/ važna vprašanja so bila poročila raznih odborov. Vrhovni zdravnik zajednice dr. Grahek je podal svoje poročilo, v katerem omenja, da je glavpi vzrok mortalitete. med članstvom ALKOHOL, dalje tuben-kuloza in rak,
Po končanih poročilih so bili iitani telegrami, med katerimi je tudi brzojavka gl. predsednica J. S. K. J. Zbašnika. iNa popoldanski seji je v imenu SND pozdravil konvencijo predsednik Doma, John Marn. Zbornica je osvojila predlog, da «e pošljejo pozdravi predsedniku Združenih držav in pa gover-nerju države Ohio. Z velikim navdušenjem je tudi delegacija odobrila predlog, da se pošlje pozdrav stavkarjem v Passaic, NT J., in pa večmllijonskim stav-
karjcni na Angleškem.
---—--
GENERALNA STAVKA PRODIRA DALJE.
^m režim v
Nikarapi te m)*
* i
Proti diktatorju je izbruhnila vstaja—Splošna sodba v Wa-shingtonu je, da so dnevi Cha-morrovega režima šteti.
Washington, D. C. — Iz Ni-karagve so dospele v Washington informacije, kj pripovedujejo, da se mora reakci jonarni diktator Chamorro bojevati za svoje življenje. Njegov režim je v nevarnosti. Ta režim je Chamorro vzpostavil lani z vojaškim puntom proti, postayno izvoljenemu in*liberalnemu predsedniku. Podpredsednik Sacassa se zdaj nahaja kot ubežnik v Wa-shingtonu. Brzojavll je liberalnim rebelom v Bluefieldu, da jim pošlje denarno pomoč in da je prepričan, da zmagajo. Bhielteld se nahaja na atlantiškem obrežju republike.
Ameriška vlada ni priznala Chamorrovega režima, ker zi je Chamorro prilastil oblast na nelegalen način. Ponearečilo mu je v New Yorku prodati Nikara-gvaško narodno banko in železnice, ker fso nikaragvaški liberalci in delavske organizacije poslale svarilo v svet, da ne bodo priznali take kupčije z ukradeno narodno lastnino, , ko spode diktatorja. Chamorro je zdaj razpisal pol milijona kontribucije na nikaragvaško lastnino, da oboroži svoje sile, s katerimi upa pregnati revolucionarne sile V Bluefieldu. Chamorru je znano, ako bKrazpisal kontribucijo na ameriško lastnino, tedaj bi prišel oster protest od strani ameriškega državnega departmenta.
V Nikaragvo je bila odpoalana običajna ameriška bojna ladja* dia v Bluefieldu opazuje razvoj revolucionarnega gibanja in da ukrca ameriške državljane in jih obvaruje nevarnoBti civilne vojne. V Washingtonu postoji mnenje, da Chamorro pade in njegove sile se razprže na vae strani, ker je nemogoče Chamorru dobiti denar za opmmo in vzdr-žavanje svojih revolueijonamlh sil. ' ,	, r
MATI IN HCl STA ZGORELI.
(Nadaljevanje a 1. atranl.) -o, niti ne ve, da *bi kdo uradno ali neuradno sploh govoril o miru." izjavlja vodstvo unij. "Odgovornost za sedanjo resno situacijo leži docela na vladi. Govorjenje ministrskega predalnika. da unije napadajo usta-v°. Je fantazija. Unije niao v lH'ju z ljudstvom, pač pa branijo rudarje, katere ao napadli last-n'l<i premoga." ■ \ ' B Stavkovno gibanje se je poja-g» tudi v Svobodni irski držala Dublina poročajo, da je osrednje vodstvo irskih delav-nnij oklenilo, da delavct~ne nakladali tovora za Anglijo dokler ao skupine stavkoka-K V angleških pristaniščih.
kanadsko delavstvo bo
pomagalo TOVARIŠEM V BRITANIJI. '
r i;..	• •
w«*hingten, d. C. — (p. p.) , »bivnejn stanu Ameriške de-«Ve federacije eo prejeli obvezi". (la He kanadako ddlavatvo 1'ripravlja, da odpošlje pomoč "javkujočim delavcem v Veliki Br'«aniji
''ritsko delavstvo še nI poela-0 k 1 icaa 7.a pomoč Ameriški de-
,av«ki federaciji.
L 1966 »;74»^
( h»<-airo ho i
<"*> prebivalcev. I ( h^age. — Mestni statistik 'Merkk Rez je izračunal na ™lagi "'nijfpa števila prebl-ul(,ev in dosedmiiega povprečij '-«naga naiastka, da bo "r10 * b k ago leu 1960 natančno prebivalcev. LeU '7° t" pe tak računih nad a leta 1940 pa nad J*?70* prebhaleev. Omeniti d» »e* «-Í avojih rnče-'Z™ v*el M merilo še nekoliko *MJže iuvi^ letnega *akor Je, aedaj.
Cairo, 111. — Mre. Garland Llnn in njene 13-letna hči Beu-lah fta zgoreli na avojem domu, dve milji zapadno od Joneabora. Lijin ae je nahajal v hlevu, ko je pričelo goreti. Ko je zagledal o-genj, je bila hiša v plamenu. Tekel je svojcem na pomoč in se hudo opekel, ko je skušal rešiti svojo ženo in hčer.
Llnn Je izpovedal okrajnim/u-radnikom, da je šel mimo hiše, ko se je vračal od oranja/Mahnil je svoji ženi z roko v pozdrav, ko je gnal konje v hlev. Malo kasneje je slišal eksplozijo. Tekel je iz hleva gledat, kaj ae je zgodilo, in ■■■ zagledal je hišo v plamenu. Njfc4navadi, da gova žena je imela navado, da je SMpetrolejem zanetila ogenj. Po' njegovem mnenju Je petrolej eksplodiral in povzročil nezgodo. ifj L	'j t
Rejstvs prekašajo smrt v Ame-
- T ¡iT	■1
Prebivalstvo Združenih držav je doseglo svojo najvišjo stopnjo — 114^11.000. Vkljub temu ps je prebivalstvo naraalo leta 1926 za manj kot pa znaša povprečna mera naraatka v zadnjih petih letih. Iz tega sklepa neki statistični urad. da se Je sedaj končno ustalilo naraščanje prebivalstva.
Številke zadnjih šestnajstih let dokazujejo, da redni narasUk prebivalaCVa ni odviaen od prl-seljevanja, temveč odvodno večje^ števila rojstev nsd številom smrti. V omenjeni dobi je bilo 41 milijonov rojstev, smrti ps približno 22 milijonov, torej 19 milijonov Vač rojstev kot smrti. Priseljene! so poviiali prebivalstvo sa približno 5 in pol milijona, tako da ae j« v zadnjih šestnsjstih letih prebival-stvo Združenih držav povišalo sa približno 24 «milijonov. U prejšnjih številk je razvidne, da ao k temu številu prepevali priseljenci samo malo več kot eno petino.	|
Dejstvo je sicer, ds mere rej stev pada. In je v desetih leti! padla s 26.2 na 22 J na tisoč prebivalcev. Toda istočasno ps je padla tudi umrljivost, la U4 nn 11.7.
> ,

Španske in francoske čete so . začele znova razbijati ai glave. 'Hrabri* letalci mečejo
bombe na otrske in žene.
Rabat, Francoski Maroko. —
V četrtek je bila prekinjena mirovna konferenca med Abdel Krimom na eni in Francozi ter Spanci na drugi atrani. V petek ae je po partedenakem premirju zopet obnovilo bojevanje. Zgodaj v petek zjutraj so se dvignili franooaki letalci ter poleteli nad važnejše rifijanske postojanke, ki so jih začeli obmetavati s bombami. Marsikatera bomba je padla na Vasice, kjer ni vojaštva in ne utrdb, in te borAbe so brez dvoma ubile marsikaterega otroka in ženo.
Francoske čete so skupno s španskimi četami začele prodirati proti Azib de Midarju. Francoskim četam poveljuje general Boichut, ki ima izdelan natančen kampanjski načrt. Francozi nameravajo uprizoriti velikopotezno ofenzivo, ampak najbrše ai bodo samo obtolkli glave kakor vedno doalej. Abdel Krim si je tekom tritedenskega premirja prav dobro utrdil avoje poetojanke. Poročila iz Pariza kažejč, da glede maroškfe kampanje ne vlada poeebna sloga med špinsko in fracoskp vlado.
POPIVANJE NA HARVARD-SKI UNIVERZI.
Boston, Maaa. -p- V vsakem mestu, kjer se nahaja kak višji učni zauad, Živi več ali mani takozvanih 'dijaških vdovic', ki bi jim dali lahko neko drugo bolj tqčno ime. Takih svečenic bOginje Venere seveda ne#manj-ka tudi na slavni harvardskl univerz^ '
Nedavno je neki policaj videl, kako sta se prizibali dve jnladl ln lef^ mladenki iz neke hiše, v. kateri stanujejo po večini vieo-košolci. Zibali ln kolovratili križem kražem sta seveda radi tega, ker sta Imeli pod ~ ne kapo, temveč — svojo ppbjo frizuro precejšnjo zalogo lijprskih duhov. Skratka, bili sta pijani kot čep. Policaj jih je lepo spremil ns bližnjo postsjo, kjer sta prdkpali mačka. Naslednjega dne sta pred sodnim stolom povedali, da so jih 0ijaki> napojili in da se to ni zgodilo prvič ln da je to že popolnoma udomačena navada. Ljubeznlželjnl študenti imajo najbrže več užitka, če so njih 'vdovice' v rožicah In tadi tega malo bolj razposajene.
Sodnik Arthur P. Stone, kateremu sts omenjeni tičici predo-čill Jako kričečo sliko dijaškega življenja, je izjavil, da bo natančno preiekal celo stvar. Pravi, da bo napravil konec sedanji ■iM jemljejo fttudenti dekleta na svoja stanovanja, kjer pri potnih kozarcih uživajo razne sladkosti. , '
DAUGHERTY OBTOŽEN ZARADI KOVINSKIH KUPCU.
New York, N. Y. — Federslhs veleporota js obtoflls Hsrry M. Daughertyja a Thomas W. Mil-lerjem, blvlfm vsruhom zs tu* jezemeko Isstnino, vtod zlodin-ske zarote v zvezi z American Metal« kompnnljo.
Obtainica odiU obtoftencema zarotniiko poéetje, ki je bilo Iz-vrieno z namenom, de vlada ne tfobl nepristrnnakega mnenja od Daughertyja In Mlllerja, kaj se naj Izvrfti s tujezemsko Isstnino.
DELAVSTVO SE BOJUJB PROTI BHÎOTSTVW.
H. — Konfl Ulinoiski univerzi za poduk in izobrazbo ae je udeležil tudi John H. Walker, prsdaedhlk Ollnoiske državne delevake federneijt. v svojem govoru je nnglešal. ds se delsvstvo bojuje proti tereljal-stvu in bigetetvu, ignoranei In
— V petek je divjal v vzhodnem delu hud tamed n. kl je naprevfl veMko škodo ne svoji kakih sto milj dolgi pot* »*«Je eesk je bilo ubitih in kektk dvanajat rmb-
gROSVETA
Sodišče je prepovedalo ljubimke nje Krlstevemu namestniku.
STIKr KAZNJENCI SO 8E POSLOVILI OD MARYLANDtiKB JECE BREZ SLOVESA.
Monroe, Mlch. — Da duhovniki kot Kristovi namestniki po svoji najboljši moči spolnujejo tisto zapoved o ljubezni do bližnjega. je znana stvar. Seveda je tisti bližnji vedno v kiklji. Katoliški duhovniki kažejo ljube/on s tem, da imajo v avojih farov-žih vedno kuharice le redko se sliši, da ima kak fajmošter kuharja ali da pečlari — a katoliški naenihi imajo pogosto v bil-žini kak nunakfllpnoatan aH pa vaaj žolake sestre.
Protestantski, baptistovski in drugI svečeniki raznih drugih ver imajo po večini svoje boljše polovice, kar pa jih ne moti, da ne bi včssi. vrgli avojih oči po drugih zastopnicah nežnega spola. Nedavno je bilo poročeno o nekem armadnem kaplanu, ki je bil oklofutan, ker ae Je kar sam postavil za moža neke poročene ženske. Sedaj pa je moralo aodl-šče poseči v ljubeten, ki jo ska-zuje, oziroma skuša akazov^ti neki drut duhovnik.
Sodnik Jeaae H: Roof s tu kaj K n/ega okrožnega sodišča je na zahtevo mra. Ive M. Brya*h izdal sodnijslp» prepoved, ki prepoveduje, da bi iaatitl Krlstov namestnik rev. WI1|iam R. Cur-tias, pastor tukajšnje baptlatov-ske cerkve, še naKlje vsiljeval Imenovani svojo ljubezen bodisi na cesti ali pa na domu.
Rev. Curtiss je star 66 let ter je poročen In ima par otrok, od katerih je ena hči že poročena, in aicer a Češmoštrom iste cerkne. Župnikov* žena je pred-aednjca krajnvne suhsške organizacije. Iva Hryan je približno polovico mlaiša kot njen dužni pastir, in je /ska čedna za pogls-dajti. Reverend se je strašno za-telebal v tQ, avojo faranko ter je vedno zim v njo a avojo krščanako ljubeznijo, ki je pa
bila nekoliko msseha. kkjti alio ji je ob vaakl priliki dajal poljube ln tudi. njjq je priailll, da ga Je poljubovala,' Kaki ao bili ti poljuki, aeveda Iva ne pove, Že radi svojega moža' ne. Far jo je tudi nagovarjal, da bi Ž njim pobegnila. Ona je vedno odbijala njegovo vali ji vo ljubezen, ker pa ni vse nič pimagalo, se je slednjič'obrnila na sodižče. ki je sedaj iadalo 'Indžunkšen' proti pastorjfcvl ljubezni.
Rev. Čurtlss priznava, da je bil vdntrat pri njsj, tudi je govoril o ljubezni ter namignil o pobegu, ampnl^— pravi ta čadnl pastir — to'je bilo vse skupsj samo nsdolžna šala. Hm, precej dobra šala, dal
Pastor kot sukslsc nožs.
Chicago. Duhovniki znsjo biti tudi nasilni/ kar js dokazal te dni rev G. A. Long, pastor Ebenezerjeve cerkve v Evgnsto-nu. Ko as j« skrsgsl z nekim avojim faranom, je potegnil Iz žepa nož ter qiabal z njim pred nosom preatraššnega farana. Obsojen ie bil na globo $1 Ur stroške. Mimogrede lahko omenimo, ds 3e rev. Lony zamorske krvi.
PETDESET KLUBOV V NEW . YORKU ZAPRTIH.
. t" r. •. .
New York, N. Y. - Federalni javni tožltelj Bbckner je priredil gonjo na petdeset klubov, ki so služQi za ščit pri točenju o-pojnih pijač.
Dva taka kluba so odkrili v trgu Greenwich u, kamor so hodili plesat ln pit ljudje, ki so i-meli precej drobižs pofl palcem.
TI klubi so zdaj zsprtl. Buck-ner je v enem letu dni zs preti bMzo šest sto pAstorov, v ksU-rih so točili In prodsjnli opojne pljale, kakor da ni protilblcijc v Ameriki.

Železniški delava Fred Ls Chance je oiHfl ne poškodbah. lil jih je z n dobil pri Iz-vrftenüi svoje služb« ns tovornem Ttotodvfru NortkwesUrn
filme«?
Louise Ornent je Is-računal, da ss porabi letno 42Š milijonov metrov filma, Samo v Ameriki ga porabijo letno 26« milijon* metrov, kar je 66 mM od 42f	W
Bal t i mor«, Md. — Štirje kaznjenci so sgodaj zjutraj prepilili železno omrežje na oknih mary-landske je^e ln ubežah. Pri begu so fW$ pos|uŽili vrvi, ki ao jo sami spletli is odeje. Enega u-bežnikov ao ujeli že po dveh u-rah na domu njegove Ctetrc.
PONOCNO DELO NA POSTI JE NAPORNO.
Washington, D,X\ — Unija sa poštne ualužbtfnce je dne 4. maja nastopila pred kongveanim odsekom sa poštne zadeve in zavzela ataližče, da se dèlavne ure sa poštne ualušbence, ki delajo ponoči, skrajšajo, ali pa poviša mezda. %
' Trdno apnnje.
Oregon. Win. — T. H. Hollt-bnsh se je s par člani svoje družine peljal po državni cesti v avtomobilu, ko ga je ustavil neki policaj, Ur ga vprašal, zakaj ima človeško 'prtljago' ne-pričvrščeno kar zunaj na atop-nicl Hollibush je ves začuden pogledal na deako pred vratml avtomobila Ur zagledal par me* secev sUraga dečka, o katerem je bil prepričan, da epi doma. Dečko je aleael neopašano na avUmobll Ur tako trdno zaspal» da ga nI zbudilo niti drmsnje avtomobila, ki je prevozil 4 milje, prodno je bila odkrita njegova navzočnost.
m»
Starka zapuetlla 111 potomcev.
Devlle Laka, D. — Tu js umrla najstarejša žena Ramaey okraja, mra. Bertha Keena, aU-ra 96 let. Zapušča 4S vnukov. 60 pravnukov in dva prapravnuka.
Miš je domača žival. Udomačila ae je kar aanta. Tudi o miši vedno govorimo v žsnskem spolu, čsprav js ugotovUsna rsč, ds je moških miši rsvi^ toliko kot ženakih. To ao dognali učenjaki, ki ao preučevali in 6o proučujejo miži. Edina druga beseda,» ki jo tudi rabimo za U malo domačo živalico, je mlžka, ali kveŠJemu tudi mišca. Pri mlšcl vsekakor lahko pridbmo v zagaU, kajti mišca pravijo ponekod tudi drob-nlm in srčkanim punčkam. Priporočljivo je Urej, da vslkdar rečemo le miš ali miška, pa naj bo ieU moškega afi ženakogs apola. MIŠ Ima avetle odi, Hi ae avetljo veliko bolj, kadar ae ji poareči priti v moko. ZaU pra vlmo, Sa gleda kot miš iz moke. Miš Ima prllično dolg, Unek in neporaščen repek. V žplčaatem •gobčku ima par dolgih In trpož-nlh «ob, da z njimi lahko pregio-da tudi najbolj fino omaro Iz o-rehovega lesa, če je v nji ka] slanine. Poleg slanine In slraad tlilšl tudi ne usUvlja meso, krfth, moka In korsnje. MU vedno same gloda; posebno ponoči JI lepo hrusUjo zobje, ka| Ima vsaj to dobro strsn, ds drgnjenje sbud» rloveKs* in se mu ni iraror tj n * da bi radi spanja zamudil delo. Mečka je velika prijaUljiea vseh miši, a miši ji utečejo, če le mo rejo. Miši so Uko vesele, da ple-šsjo, če mačke ni doma. Ranama pa miš nima veliko, tato mora neopreznoet drago plačati z življenjem, ko gre v mlšnieo pa ele-nino. O porodni kontroli mlA nima pojma, ker perkrat na leto skoti kar po osem, deset la salo ducst m Udih mišk. Domača miš se razlikuje od poljske po evo /km gobčku, ki je nekoliko krajši. Tudi meso poljsks miške ni Uko vžltno — za mačke — kakor meeo domače. To je umevno, ker ae mora poljska miš aado-voljltl a samim korenjem In krsmplrjem,	dotns/"«
miške vellkokrst msstl nn ivl-irerskem siru in Armurjevl ala
nlni.
xViall ^taftalivijt
Martin v Lurd, Msrtln Is Lards.
t . . ^
p Okrog 160 romsrjev je odšlo pred nedsvnim ia Slovenije v Lurd, med njimi približno tretjina duhovnikov. Vrnili so ae prejšnji teden.
Ko so jo primahali sem gor čez, se pač niso zavedali, da imajo tudi oni nekoliko tiste naloge, ki jih izpolnjujejo n. pr. in-ternacijonslne športne represen-tance. Inoaematvo naa aodl po vaorcih, katere jjm pošiljamo na ogled. Lani amo poalali par poučnih ekšpedicij v Francijo, aportnih v Italijo, — posebno veseli nismo bili nad vestmi in govoricami, lfi ao ae poaneje ne-kolikokrat širile. ZaU je treba pohvalno ugotoviti, da n. pr. ave-toletni rlmakl romarji niao dali povoda sa takšne pritožbe^-Sedanji lurski romarji pa od bili aopet manj paaljivl. Rea sicer niso napravili nobenega večjega Ikandala, niao jurlšali ln opleni-II bufetov, briskirali sprejemnih depuUcij, niso se pijani valjali itd., — ps vendar so bili dovolj nerodni, da so ss obmejni Isški organi vzgledovali nad njimPin imeli povoda dovolj aa alabe šale nad neokrstno^o ljudi, kste-rim prsvl nrlsštm", da ao "lu-gheri". VeaelOat je vzbudil po-siv nekaka župnika vodiUlja ekapedicijei "Preavetli, Ugaša je Že gori, stopiU kar še vi gori" (Vsi romarji s<J bili U-krst še v vš^onih). de večja je bila veselost, ko. se Je pričelo vneU in dolgotrajno lakanje izgubljene škpfovo marele.
To vse je le nedolžen "hecM. Neprljstneje pa je, da so pred odhodom vUka romarji vprizo-rlli bombaVdement poaUjnBke postaje ter ametall na njen peron okrog SO praznih vlnakih aUklenlc. Pinancarjl, karabl-njerji, miličniki in želeaničarjl bo pobirali raabiU aUklo, upravičeno nevoljnl. Kakor da Je peron najpripravnejši kraj aa črep pinje, in kakor da imamo rea v Jugoslaviji ali vaaj v Sloveniji Ukšne navlde. Edino, kar je impeniralo Lahom, ln kar veljaj za olajšujočo okolnoat, Je U, da ao naši romarji pili aamo "U bol-šiga", kar ao flnancarJI ugotav-1 jasli is napisov laških firm na od-meUnih steklenicah.
V oaUlem ao Lahi bili nezaupljivi. Videli ao pri romarjih mnogo aUklenlc lurške vode, o kateri ao pa nejevernlki domnevali, da ae Je nad njo že ponovil čudež la Kane. Ali m Jo obmejna financa v Um prepričala, nam ni znano, in ravno tako ne, da II bo lurška voda pomagala tudi proti davkom, aH pa učinkuje le inUrno. — M. A. C, ; G rosen umor v Hodišeh. Kakor poroča "Koroški Slovenec", ae je U dni v Dobaju pri Tribnl-kovlh zgodil grosen umor, V družini Je nsaUI prepir, pri katerem js bil zsboden v trebuh edini sin Ignacij, ki je ime| letos prevzeti1 jrospodarstvo. OroŽ-nlkf so našli v hiši na več me-atih sledov«» krvi. Tudi starejša aestra je Imela na hrbtu rano, prlzadejano z nožem. Zato so
se je zahvaliti, da ni prišlo do večje katastrofe, ker je bila na deani strani pogorišča ogrošena cela vrsta a slamo kritih hiš.
Zakaj eo morali trboveljski rudarji nn
Prva dnša: Oh. vae moje lepr sen Je. o svetem Petru ao minil« Druga duša: Pojdi, no I Prva j Ko sem prišle pred fUta nebeška vrata, je zaklel nad ms
Druga: Kaj? Prva: Pojdi k js rekel. -
V pekel,
gnali v Celovec v preiskovalni zspor.
Tragične emrt mladenke. Na
Ptujski gorj m J* pripetila 17. aprila vsled' neprevldnegs rav-nsnjs s orožjem groens nesreča. Tamkajšnji posestnik In pa-aijoniran lovec J. Akrllc je čistil avojo lovsko puško v veži. V trenotku, ko Je njegova dvajsetletna hčerka stopljp v vežo, se Je oeijedonta sprožila puška in krogla je deklico zadele v pres, Deklica se Je zgrudila na tla In kmalu naU umrla vsled izkrva-vltve. Tragični slučaj Je vzbu-dll v UmkaJšhJI okolici splošno Mižal Je.
Pežer v Raček. V noči od 12. na IS aprila je ob 11. url isbruh-nll pri posestniku Jož. Plpenpe-hsrju požar, Na mah Je bilo veliko goepodansko poslopje celo v I »temenu. Velika nevemoet je obsUjala. da se vname aoeedno I a alamo krlU poslopje in pa tik pogorelege poslopje stoječe ko-ples «lame posestnika PulkoU.jM| pošljete M Ksčki gasilci so neumorno, hitro | In spretno delali In siesr z ročno In pemo brizgelno, ki je po-nov no pokszsls, kako prspotre-liana je ta U okraj. Le resnično , četnim in vstrajnlm gasilcem
V zadnjih korupeijakih aferah so lia ti ln poaameanl politični veljaki ianesli inUreeantna odkritja, ki poaUvljaJo v naj-ogabnejšo luč odlične veličine. Pri teh aferah ao odkrili tudi nečedna početja TrboveUake pre-mogokopne družbe. Družba ai je nagromadila ogromno premoženja. takoj, ko ae je Slavonski banki posrečilo izmuanltl družbo izpod djtfevne kontrole. .Dokler je bils družba pod državno kontrolo in jo je vezala pogodba b ravnateljem tvrdke Laenger v Beigradu, je ataUvagon premoga na pr, 2200 Din. Ko Je pa a pomočjo Slavenake banko dobil Hade Pašič v roke 4.000 akcij v sneeku 4 milijone dinarjev, je cena premoga poekočlla na 4000 Din pri vagonu.
Torej tako I Siavenaka banka in Trboveljska drušba aU šli aa roko Rade PaŠiču, mu dali na m¿ i><»lago milijone, dočim je rudarsko delavatvo poginjalo v rovih in konaumont moral drago plačf vati premog. Pa š# ai bilo dovolj TPO. Reducirala je delavatvo, mu hotela zvišati delovni čaa, da bi ao bogaatvo še hitreje in obširneje aUkalo v nenasitne Šep| raznih veličin. Torej toliko Je TPD za ftivljenje/u-darjov In tako mnogn ji Jo za Radeta, da Žrtvujejo vsa« da oalo sama podpira ošetovako Radeta Saj je baje a podpioom potrdil U dejatvo bivši ravnaUlj Slaven-
Nič nI čudnega, Če ae ogorčena in pošUna javnoat razburja, nič nI čudnega, če prihajajo od vsšjlh atranl giaaovl, 4a aa naj ugotovi, na kakšen nadin ao ae Tabovljs oavobodlls državna kontrole (n da as naj dsnsr rekvlrl-ra v korlat državno blagajne. Prihajajo aelo giaaovl ia nnsve-ti, da a^'tiaj zahteva od TPD iz* ptaak delničarjev In ŠUvlIo delnic.	s
Delavatvo hira in atrada na cestah, kolikor ga je pa ša oaUlo pri delu, je alabo plačano In mo»* ra aa alabo plačo ubijati svojo poslednje sile, samo, da se mo-gotoi morejo okoristiti s luljl de. la vekih rok. a
Upajmo, da bodo preiskava prodrle v vae skrlvnoati In v u-mazanesti različnih družb. Toda krivice, ki so ae zgodile delavstvu, pa tudi U prelakave na bodo mogle popraviti, družbe Jih pa ne bodo hotele, In dnlavatvo naj trpi ie naprej T
NAROČNIKI POZOR!
nmpvvviiBii ■ wsiwvaa
/njkenjc (Aprti 90*1686)
pomaal, da vam Ja rimMbs
pottkla ta#dan. Ponovita Jo pravočasno, da vaai Nsta m* ustavimo. AkoUataMVMj-mata, Ja mogoča vstavljali« kar nI Ml plačan. Ako ja val Hat pMan ia fs m jtoJmo-to* lo mogočo vsUvtjoci vslsd napačnega nsalova, pilita nam dopisnico la maradfta stari In novi naslov.
N ali zastopniki ao vg( Ivu* štveal tajniki ki dnifi sa-
aš^MmlL I Mm I li alj^lla
stopniKi, pri KBisnn
plačata naročnino.
Naročnina $6^0 in aa pol Ista MIMO. Clnni 0, N. P. J. doplačajo sa pol leta $1.10 In sa oslo lato $1*0.
Za maato Ckšaast In €1-earo sa laU IŠH, pol $S18. sa čisno $6 JO.
ZnBvropo | U$4J0, savno loto pn$aja.
|MpH $1.70. Člani &0c %
Naročnino InkAm Ml aa-
PONDELJEK, 10. MAJJÇ,
ROBERT OWEN
~ (Socialno politična knjižnica j« lansko leto izdsls v Ljublja-ni pno knjižico z zanimivo vse-bino "Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma." V nji so opisani životopiai ln boji prvih predhodnikov socializma od Roberta Owens do Mihajla Aleksandrovida Bakunina. Priobčili bomo spise o teh zgodovinskih možeh tudi na tej atrani našega lista. Ako pa ai kdo hoče nabaviti knjižico, jo dobi pri u-pravništvu Proletarca, 3689 W. 26th St., ali pa v Zadruini založbi v Ljubljani.)
V zgodovini utopičnega aocija-lizma in komunizma je Anglež Robert Owen zelo markantna osebnost. Kakor skoro vsi soci-•jalnl utopisti, tako je tudi on hotel svoje ideje o preureditvi človeške družbe prsktično preizkusiti. Ts nsgon je za vse eocije-iistične in komunistične utopiste kerakterističen, za Owene pe še prev posebno, kajti imel je izredno veliko smisla za praktično udejstvovsnje, lastnost, ki je izrazila zlasti pri sngleškem narodu. Na znotraj in na ven, po avojihh lastnostih, po svoji miselnosti. v teoriji in v praksi, je bil stvaren reellst, bres eenti mentalnosti. Rojen 14. maja 1771 y Newtonu na Angleškem, je že z devetindvajsetimi leti atel na čelu velike predilnice New Lanarku, ki je zapoeljevala 2000 do 3600 oseb. Btl je povsem sin svoje dobi, zato je tudi on, aamouk, sledil msterijallatl Čni in humanistični filozofiji XVIII. stoletja. Gledal je torej na človeka kot produkt družabnih razmer, v katerih živi. Ce
ao ljudje slabi in «frvični, je temu kriv slab in krivičen družabni fbd. Svetovje je imel ze velik laboratorij, kjer je vse Je kemična spojina. Kot voditelj velike predilnice j* začel tketi tudi svoje socijalno reformne načrte, Id jih je takoj tudi praktično začel izvrševati. Njegovo vrhovno načelo je bilo, de pametna vzgoja in ugodne gmotne razmere morajo ljudi napraviti dobre iji plemenite. Delavstvo njegove tovarne je bilo «na precej nizki kulturni atopnji in je videlo v njem predvsem svojega gospodarja. Zato mu spočet k u ni zaupalo in Owen je moral premagati v tem pogledu polno dru-žebnili in verskih predsodkov. Premagal jih je in v dolgih dvanajstih letih je evoje delavce precej preobrazil. Njegovi delavci niso več stanovali v flovna-tilTkočah jn umazanih sobsh, v katerih se je natrpelo do dvajset, pa tudi več mladih in sisrih ljudi. Imeli so marveč lične hišice z malimi vrtički, ki so jih v svojem prostem issu sami obdelovali in gojili.' V ta namen je bilo eeveda treba znatno skr-4ti njihov delovni čas. Prav znatno se je omejilo tudi otroško delo, plač« delavstvs pa so se zvišale v tolike» v kolikor je to dopuščala konkurenčna zmožnost njihovih tovarniških izdelkov. Vzpostavil fti prvo sprovi-zacijo jter orgsnlsfrsl nakup živil v velikem sa etfcje delavstvo. V tem pogledu je >11 torej prvi konzumar Ur zsprtetnik delavskega sadružništva vobče. Nanovo je uvedel t«di praktično socijalno skrbstvtfs tem, da je
rosvsm:

------------" -
pomagsl invalidom in onemoglim. S temi praktičnimi reformami jI dosegel, da so delavci opustili krčme in žganjetoče ter se posvetili domu In rodbini. Tudi v tovsrno samo je uvedel red in izdelal pravilnik, po katerem ao se morali ravnati vsi. Naslonil ga je na načelo, da zamudili-ki tin lenuhi zaslužijokazen, pridni in točni delavci pa nsgra-do.
I Cas, v katerem je Owen uresničeval svoje socijalne teforme v tovarni, je bil za Angleško sploh, za njeno industrijo pa še posebno težaven. Tedsj je v E-vropi gospodaril Napoleon, ka-kör je hotel sam. Borba med njim in angleško politiko je postajala vedno srditejša. Apgle-škl državniki so vedno znova snovali državne koalicije, naperjene proti veliki politični sili Napoleonovi. Ta je končno proglasil nad Angleško takozvano "kontinentalno zaporo", ki J9 je morala priznati in strogo izvajati vsaka država, ki je bila zvezana s Francosko. Ta veliki bojkot sicer ni mogel uničiti vsegs angleškega gospodarstva, ki ga je ščitilo zmagovito pomorsko brodof je, vender pa zapora ni ostala brez škodljivih posledic sa angleško zunanjo trgovino in njeno, tedaj še mledo industrijo: Kljub vsem teževsm dolgotrajne vojne dobe pa je isVršil Owen v svoji tovsrni velike socijslne reforme. Njegova tovarna je po-stala ena sama velika družina, v kateri so se zbližali interesi podjetja in uslužbenetva. Idejno so Owenove eocijslne reforme vodile v socijslni solidarizem v prvi atopnji, v drugi pa naravnost v komuniaero.	)
V letih 1812—1818 je izdSl
nim nsjveč
bolezni, neznano
Ko je okrevsl od težke in grde je ubežel preteklosti. SkrH ae je v prsdmestjq, kjer je živel kakor puščavnik. Izbi-ca, ki si jo je bil najel, je bila pač akromna in tesna, ali bila je prijazna, evetlo pobeljena ln pohištvo ga ni oviralo, kadar se je izprehsjal. 8kozi okno je videl človek daleč preko črnih in rdečih streh, preko umpzanih dvorišč in opra-šenih vrtov.
Tako se je udomačil in je bil vesel sebe ln svojega novege življenja. Nič več ni bilo skrbi, svež je bil in zdrav, kakor da bi ae bil po pre-Čuti noči, *x> obilnem In nelepem uživanju iz-kopel v mrzli vodi.
Spomlad je bila In vsak dan v tistih ¡ču-dojesnih svetlobe polnih dneh — je presnovni svoje vstajenje. In nebese ssms so ga blagoslovile. Odprle ao ae namreč duri in v sobo je prišla Tinica ln mo je prinesla na krožniku kos kolečs. Začudil ee je ves in ae razveselil neizmerno.
Tlnics je imela Ulkrat dvanajst let; njen obraa je bil še čiato otfoški, oči ao aljale, Bog vodi, kakor sama Vetij» noč in ustnice eo bile rdeče, eledkostl polneS Glava je klonila malo nazaj, tako težka je b^ kita plavih las. Držala je v roki krožnik In ae je smehljsls. nJemu pa ae Je zdelo da jo «Mižalo vsenaokoli po pomarančah in po spomladi.
Darovala mu je mati, dobra ženaka, koa rumenega kolača, pečenega Tinlcl za god, ln on se je poklonil Tinicl jn ae Je aahvalll. že ao ae zaprle dur£ on pa Je etal sredi izbe in je držal v roki krožnik In ae Je amehljal — t njenih ustnic ar je bil preselil smehljaj na njegove, prsv tako nedolžen in veeel Je bil.
Nebesa so blagoelovlle njegovo vstajenje. Darovala so mu dom, kamor se Je vračal e čistim hrepenenjem, kadar Je bil oatavtl predmestje i veselo razmlšljeniml koraki ter blodil zunaj, kjer so ae že svetili od daleč travniki pod velikim solni nim nebom. Truden in akeean. še trepetajoč in plašen od aramu. se je bil napo-til v lepAe življenje, ki mu ni poznsl cilja. Samo drugam, kamorkoli. AU zd^J Je hodil naravnost. svetla pot se je odprls pred gjlm ln ni se bal. da bi zašel.
Kakor se je apromenil ssm, tako ae Je spre-menil tudi umetnik V njem. Njegove misli so bile drugačne, njegove aanje in njegove oči. Tako »o se barve druga»v svetile, pele ao sdru-žene drugačno peeem in celo črte ao govorile drugače. Delal Je mirno, • tihim veaeljem v srcu, nič več ni dvomil nad seboj. Tudi ae nI. žalost il, ker ni mogel doa«či lepote, ki ao Jo vi-dele oči in ki Jo j*čutilo srce še jasneje; vedel je. da je ne desdH ? nikoli. in veeel je bil, če se je svetil na plaloo on sam žarek, en sam nežen odsev resničnega življenja, ki ga je uatvarila njegova čista ljubesen pred njegovimi očmi.
Vedel je, kako velika in lepa je njegova naloga ; 7.ato ae je ni lotil lahkomiselno. Najprej je narual Tlnioo s ogljem. Samo obraa. In vae (po jaano ao gledale v#-ino ao ae smehljale bil tuj obraa, malo po-ob steal na visokem čiato aič podoben
črte m. bile lajH like oči. prav ustnice. Ali dotier Tinlei* Stolu, roke v
petemu obrazu, ki je bil v njegovem srcu in ki ga je gledel, koderkoli je hodil.
Ali veselja mu ni obebnčilo, hvaležen je bil tistemu komaj vidnemu, nestalnemu žarku, ki Je trepetal na podobi; vesel je bil lepe dolge
poti. ki je bila
še jpred
BČjije h
njim.
Zmerom večji je bil njegov pogunf in zmerom bolj se je bllftai resnični lepoti. Slike) Je; Tinico v profilu. Čudovita fina črta eo je eko-' ro spajala s zrakom, i Ustnice so bile nekoliko odprte, glave je klonila malo nazaj — ista Tinica je bila, ki de mu je bila prikazale prvikrat. In ko je odložil čopič In je »ogledal na platno, je videl, da še nI bila ista Tinica. Pretrde so bile črte, preneokretne, barve ao bile preglasne. Ali na ustnicsh se je treslo, <v pčeh se je svetilo Mo-ženstvo tistega blagoslovljenega trenotka.
To je bila Tinica v profilu.
Nato je elBcel Tinico, ko je imela pisano ruto na glavi in 'ie gledala naravndet. Nikoli in nikjer na avetti ni bilo tekih Oči — veliko čisto zrcalo In v zrcalu romantično življenje, čudoplsan svet, lepi vitezi v bleščečih oblekah, solnčne pokrajine in razaežni parki, mlada, komaj zavedna Ijpbezen, vzcvetela if v marcu, ie izpod snega, neokretni, željnoboječl poljubi... To je bile Tlnlea v pisani rûti.
;. Nato je oblekle Tinica rdečo bluso In js ogrnila glsvo s rdečim šalom, malo aadaj. ob deenl, pa je sétensl rožmarin. Mehke, trepetajoča boja, ki jo padsla na obraa, na oči od rute ln šala, veaeil kontraet med to aolnčnorazposa-
stva
Je
zeml
aem in še študiram šolo vsakdanjega življenja. Z vnemo aem poslušal razne govornike v
cerkvi sli pa po dvoranah. Sam aem potem sodil, kdo ima prav. Spoznal sem, da duhovščini služi vera samo za to, da slep ljudi, tako da jih vaške vrste paraziti lahko izkoriščajo.
Delavstvo še ni pozabilo, kakšno izdajalsko vlogo je igral slovenski nunec ob času stavke rudarjev v Ca! u metu, Mich. Od družbe je bU podkupljen, da js delsl aa vso moč, samo da bi po-imagal zlomiti stavko in pognati delavce nazaj v staro sužnost. Ob času stavke uanjarjev v K* noshi, Wis., sem čul poljskega popa govoriti, da je volja božjs, ker eo kole drage in naj ljudje ze božjo voljo gredo delat, kajti gospod ne more več plačati. In
Owen q svojih socijelnih idejah in njflraNktični preizkušnji štiri spise. V njih je dokezovsl, ds je človek plod razmer, v katerih živL Ne zanikava sicer prirojenih in podedovanih avojstev, trdi po, da so le podrejenega po-Vse navade in vae ču-Heku mogoče privzgo-i ne stoje pod voljo Zveza človeka z na turna; zato je velika, df se more ž nje-vanjem pečati kar K. Ob pravem ravnanju je mogoče vsakega človeka pripraviti do tega, de bo več pridelal kot.za sebe potrebuje, ako le dovolj zemljišča. Kultura nam je dala dovolj* takšnih sredstev, s pomočjo katerih je mogočo doseči za vse prebivalstvo poloftaj. ki bo vreden Živije-nja. Zaradi tega nista potrebna I Poljaki so šli na delo, njih kato-greh in beda kot sredstvo, da bi | iukl pop pa je spravil Judeževe se omejilo pomopševanje prebivalstva. Na temelju teh načel ahko vsaka sodjalna skupina, ako se uporabijo njenim lastnostim fti pptrebam /primemo, postane erotea, bres bede in greha. Sedanja družabna uredba pa tega af'm načela, na ka ha. Socijalni miren,
Napredni slovenski delavci, pojdimo vsi v boj za našo S. N. P. J.! Vsi na agitacijo za njeno razširjenje in za širjenje so-cialističnih in svobodomiselnih idej mod slovenskim delavstvom Ameriki.
solucijo, da bo še bolj razbija po Cernetovi glavi. — (0|y. Strigelj.
groše. Takih početij bi lahko veliko navedel.
Ljudje takega kalibra, izdajalci delovnega ljudstva, bodo obdržavali kongres. Da, o ko bi mogli še dalje obdržati Ijud-
i, ker so sloni, zmot-ret je lahko ga je mogoče izvršiti o z va^ni, nef da bi kd9rkoli pri tem Saj trpel ali pa bil pahnjen celo v nesrečo.
Ta načela, ki jih je1 v navedenih spisih razloftd In branil, In pa veliki praktični uspehi, Id jih je bil doeegel v evoji tovarni, eo razširili slavo njegovega imena.
sa njegovo tovarno v New Lanarku zaradi eocljalnega miru, ki je zavladal vnjej. v *f ; (Dalje prihodnjič.)'
ODGOVORI ZGRAŽANJA NA FRANČIŠKANSKO REKLAMO, ; ' $
(Nadaljevanje. af2. stradal
oj______ A— f|l« ^...... n ■ HfU
Odgovor n apeno? gana, nia-coeein—piše br. Frank Jelene: Ksr noče biti konca cirkular-merikanakega Slo-
venca" to me prajjjo as odgovor, jim bom povedal svoje mnenje.
Da pri nas nI zanimanja sa vaše cirkušarJe, je vzrok, jker so šhmstvifpmv dobro znane ristl, kateee ima delavec od kle-rikalnega časopisja. Nam je vaš kongrds raypotalo6 deveU briga kakor vašemu kongresu dušni in teleeni blagor ubogega delavca. Znano namM, da rimska hierarhija vedn^jvprizikrja evoje Ceremonije z velikim:1 pompom, pri
etvo v temi! Živo čutijo, kako se ljudstvo drami. Toda duh časa bo pometal s njimi. .
Kar se pa tiče njih veleuma in učenjaka rev. Trunka, pa je moja skromna eodba, da so njegovi članki kakor blažev žegen. Koristi nič, škode ne. Jaz pa ee držim nauka mojega očeta, ki m je rekel:
"Sinko, čuvaj ae konja od zadaj, ženske od spredsj, popa pa okrog in okrog."
Prošnji, naj prečitam vaše pi smo nis društveni seji, pa nikakor ne morem ustreči S. N. P. J. je bila ustanovljena za to, da se narod otrese farlke nadvlade, katera je takrat gospodarile po obstoječih jednota^. In S N. P. J. je v rokah svobodomiselnih delavcev. Kot taka je raet-la in napredovala do današnje višine. Vae je strah, zato pa sedaj hodite okoli naspds bi dobili kontrolo nad nami. Toda vedite, da mi stojimo^ trdqg in da bomo korakali po ssčrtani poti nsprej do zmage v boju proti črnemu klerikalizmu i« njegovemu bi* & tcu^^k A^i t&i Iz» u»
Is Rontona nam br. Anton
Collinwood, Ohio. — Cerneta in vso njegovo gardo strašno pe-napredek S. N. P. J. Is aame nevoščljivosti je napisal toliko trene v stavkokaškem nikoli-dnevniku. Molekova resolucija mu hoče kar glsvo raznesti. Dnevnik Prosveta ima izgubo, vpije Cerne. Sami rdečkarji in rdeči socialisti to delajo. Rdeč-Icarji smešijo vero, cerkev in njene duhovnike. Gotovo take duhovnike kakor je Cerne, Trunk, Zakrajšek in tako naprej.
Pravi: Sfanatizirani rdečkar-K kdo vam je dal to Oblast! Rdeči kozli vladajo S. N. P. J.
Jaz čestitam na uspehih, ki jih ima organizacija z Molekovo resolucijo, ker vem, da ima-Mo-lek več v glavi, kakor deset Cer netov. Dk bi bilo le dosti takih Molekov. Pač lep gentleman mora biti ta Cerne, ki prihajs s toliko kopico nesramnih napadov; s psovanjemorične in začne svoj "članek". To je dokaz, kako strašna ignoranoa vlada v glavi tega duhovpike* ko ni zmožen drugega kskot zmerjati.
No, mi se ne bomo ozirali na mnenje tako plitkih ljudi, temveč bomo gledali, da bo S. N. P J. ie lepie uspevala. Sli bomo po začrtani poti naprej, ker že slovenje ljudskih izkoriščevalcev nas prepričuje, da mora biti ta pot za delavstvo prava pot. Br Mplek, ti pa le spiii ie ksko ro-
—	Zakaj so aretirali slepca?
—	Policaj je videl, kako je za rudel, ko je šla mimo njega gU dališka igralka.
NA PRODAJ: Stanovanjski hiša s 16 sobami. Prinaša lq dohodek, preiščite in se prepri čaj te. "Lease" najem se oddi za dolgo dobo in priliko, da lah-ko kupite. Prinaša okrog $35< mesečno. Dobro pohištvo in o prava. Ugodna prilika za dobei par narediti denar. Takoj j plačati le $1,000.00, ostalo lahk< plačate v enem letu časa. Piü te še danes. 401 Curry Bldg, Pittsburgh, Pa. (Adv.)
FARMA NA PRODAJ. Na prodaj je 120 akrov ob» gajoča farma z vsem dobrin poslopjem in le eno miljo do m® sta. Prodam za polovico vred postne svote, radi tega ker sen sam. Več pojashila se izve pr lastniku osebno ali pismeno. J. Mlakar, 864—74 Avenue. Wes| Allis, Wis.	(Adv.) i
DA SKÜHA8 DOBRO PI yo, PI8I PO NASE PRODUKTE.
^LsSsm v HkfWhmilj,sladka
la as prepričajte, da J« doma pri a« Is najbolj« ln naj*
*4
aladšilšarjem Ia t pri dajalne jslswilae dano frlmsr« pt P«st pri	naročilih. PUit« »
laformael^k sat
FRANK OGLAR,
S401 Jh^seler Araaaa. Oakland. C
katerih s illatiml oblačili pokriva evoje temne sflhnene. In koliko imamo delita koriati od njih? \ q,> t -V'
Glede kongreanlkov, ali kakor pravite, naftih rodnih bratov iz stare domtffae, pa vemo, da si niso prisloni vao^e za vozni liat e koristnih ddlOm, kakor amo ai ga mogli delavci. Zadošča nam, da vemo # 'Vodnem bratu" Bo-naventuri Jegliču, de je v letu 1914 v sijajnem spremstvu gih "rodnih bratov" ovojih ko-A11 . . M ■ . . . . M . rarjev in druge duhovščine prpd
pred njim in hodil je hitrt^ Spoznal Je, da je ji^ ' s nluVetejšlm v rokah bilo i>ovaod njefovo srce ne aemo na njenem i i^mmH njenih velikih očeh, ne amehljejočih
Jeno rdečo peemljo in tihim selenlm rožmsri som je skgro ie razodeval, pač ie Jecljajo, iele polrazumljlvo, tisto mlado ljubeaen, vzcvetelo v marcu, ki je bila izba polna, zato ker je bilo premajhno Njegovo srce, da bi Jo obaeglcr. Ze se je skoro Spe j si v eno umetnik in človek.
obraau, v
ustnicah. Ista mlads lepota, mlada ljubesen je |41a povsod, v njenem glaau, v njenih kretnjeh, e> gubah njeno obleke, na njenih belih drobnih rokah, na njenem belem vratu, ki ee je zasvetil včasi, ksdar je nagnile glavo in se je odpel sgomjl gumb ns bluzi. Tako je slikal njene reke ln glej, Živeli ao drobni beli prsti kakor bitja zase. Odpel je sgomjl gumb ns. bluzi in Tinica Je poloilla glevo na blazinico in je slonela mirno; zatisnila je trepalnice, ali svetilo se je smehljaje in vprašujoče izza temnih vejic in tudi smafcljsjoče rdeče ustnice so povpraševale. Slikal jo je in ko se je osrl ns plstno. ee Je oarlo tudi nanj a platna, izza temnih vi-jlc in on ee jo stresel, kakor da bi se bil domislil nečesa strašnega is polpoaabljene pre-teklosti. Pogledal je ne sofo s dolgim, prestrašenim pogledom; slonele je Tinica. gledala nanj Isss temnih vejic amehljaje In vprašujoče; v enem samem trenutku so mu upadla lica. zarezale ao so od oči do ustnic grde gube.
"Idi. Tinica dovolj je!"
Odprla je oči in se je začudila. Malomarno kakor prej je visele ob sofl drobna bela roka.
In on se je bližel s nerodnimi, teškiml koraki. a nerodno in t*žko roko se je dotaknil njenih belih pretov in ae je sklonil ln g» poljubil ns ustnice. Suhe in žareče so bile njegove uat-nice.
Vstal je, aibslo ae mu je motno pred očmi.
"Idi. Tinica. dovolj Je r itH.	(Dalje prihodnjič.)
Na delavski praznik prvi maj mi je .prišel v roke "Ameriksn-ski Slovenec", ki je bil izdan dne 28. aprila. Na prvl pogled sem videl, da je to klerikalno glasilo. Videl čem tudi sliko Cerneta. Napadel je z vso silonašo jedno-to, kar je pač umevno, asj dels nima drugega in močan je. Ampak člani S. N. P. J. sf tegs člo-veksneboje. Čimbolj bodo ko-ristolovcl napadali npAo jo toliko bolj bo napredovala.
Cerne se nsj ne briga za našo jednoto. Briga naj oe aa maše in apovedl. Mi tudi epovedi več ne rabimo, ker apovsjo naa naše ženice. Briga naj se tudi za svojo kuharico, da mu bo kaj dobre-ge skuhala, če ni pečler. Gospod naj se briga za katoliško jednoto, do ne bodo tako klaver-M Nos js dovolj, ki
Krasen spomin je
mm «nam s. n. p. j. kan
MAIERIttl SLOVENCI"
,,mpinPiapaiBEgpams,/
Knjigo je floatvovana a nad 800 slikami, obsega 682 atrani, jo knano Mo vezana t plavih platnicah in ima dalo črke boasdiln na hrbtu, ter kraeen zlat znak 8. N. P. J. na eprednji platnici. Sobratje in aestre 0. N. P. J« žar dragi rojaki; knjiga jo prvovrstno delo .žn na flneni Star Rngilah papirju tlakana. Naročite takoj!
Cena Je $5.00
Naročnino pošljite ns nprsvniitvo Proaveta, 2657 So. Ltwndale ave^ Chicago, EL
NaroBto lahko tudi ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE SNPJ^ mehko man, fcena 50c
Ijanl s najsvetejšim blagoslavljal morllno orožje rekah krnalriilh Janezov. Z
vdušeno beaedo je pomagal pognati cvef naše rodne grude v mučeniškO amrt in to za par kro-nanih trotov. Ali je pre vzvišeni pozabil i* satajil božje zepove-di. ki ae glase: Ne ubijaj t Ljubi svojegs bližnjega ! Itd.? Da se sa take pijsvke delavstvo ne more navduševati, je umevno.
Z razpravami glede mišljenja in verakeaa prepričanja, katere prinaša ntt Uat, se pe popolnoma atrinjisn. ker niso samo koristne, to«veš tudi potrebne in bi jih motal čltatl vsakdo, kdor že lahko misli e svojimi lastnimi možgani.
Da nasa i* »nana samo ena stran, pa nikakor' ni pravilno. Ce vam povem sofe. da aem bil minlatrant dve leti v cerkvi ev. Miklavža v LjubUani. kjer sem prejel marsikako zaušnico od blagoslovljene nMn talfratnega kaplana M. Merita, ako prosi! sa trdo nrMfrltni groš. ko sem klečal pol ure ne mrzlem kamnu ia mu pri maši stregel mlalhn. da je dovolj, da vem obe atrtol. liki spomini ostanejo Ree. niše« Imel priložnosti študirati na bniverzah, študiral pe
se brigamo, da bo naša S. N. P. J. mogočno rastla Še v bodoče. Mi ne bomo členov katoliike jednote izkoriščali, kakor hoče Cerne našo. Vzroki njegovih napadov eo nam dobro znani.
Lansko leto je prišel v našo naselbino duhovnik, kl je bogove prodajal. Boga nlsn^ hoteli kupiti, pe nas je vprašal, katerega naroda amo, da boga odklanjamo. Ko smo povedali, da smo Slovenci, je rekel, da mi živimo kot pei in mački. Torej aemo tisti, ki kupi lipovega ali porcelanastega boga, šivi po človeško.
Delavci dobro vemo, kako ži vimo. Naše življenje je pošteno, zato ne rabimo misijonarjev in prerokov. Da je naše življenje bednejše od pasjega ali meč jega tudi vemo. Globoko doli pod zemljo, v temi In vlagi i moramo mučiti, da ilvlmo. pri tem pa nikoli ne vemo, če n zvečer mrtve ne prinesejo no površje. Mačke ln pei—b tudi delo-m rž ni Cerne — po eo lepo ne površju aemlje In ae grejejo na sotneu.
Tudi to vemo, da ameriška in-duatrije lahko obratuje bres duhovnikov in brez njih lipovih bogov, dočim bres naa ne more obratovati.
SPREJEM OK ITBMKM
OUT SPAIAJOČA KU
' ; "	■» ' •	'	Î*. J,; ;	.¿r. k
Tlaka vabila n veselice in abode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje» letake Itd. t sloven-gkem, hrvatakem, glovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dragih«
voktvo tiskane apelira
m Članstvo s. r. p. j, ia
TISKOVINE NAROtA V SVOJI
tiskarn.
CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PBVE VESTS.
DAJE
.VSA POJASNILA SKARNB
P. 1. Pitaj»J, 2ff74t South Lawndab Avenue,
yotstvo ti-
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI ,V8A UST-MENA POJASNILA.
......