Posamezna številka 6 vinarjev.
[lev. 88,	Ljubljane 8 vin. y Ljomiani, v poneilelia 20. aprila 1914._Leto M
» *
= Velja po pošti: —	gmm M BIHBB VBfe. H ^■■m ^ifl^fc	. In sera ti: m m
Za celo lato naprej . . K	U^^^M Hf	BW ^B ^^^Hf \flf- H ^^^H ^^^B Biostolpna petitvrsta (72 mm):
za «a meseo ...... 2-20	^^BH HB	H H ¡^BH K ■ ■■■ ^^B "
za Nemčijo oeloletno . „	^^^^ ■■	BB	^^^^B	■^^^B «»	.....
za ostalo inozemstvo .	^B	^B ^B ^B ^B^^ ^^B^B ^B^^	~ «
SrlT-7:!^	\ l JllirNri =rS5S
V opravi prejeman nastino	11 ^B m BB ^B lB^B H	Bi	^B	B9	1 Poslano:
- II BB f| B^. B B Mg lj
»i	H^V ^Hu	h Bg M ■ Ban	«.n. •> «
za ostalo inozemstvo. „ 12'—	^^ ^^^^^^^ mt^^ M I^^MH^V ^^^^^^ Redna letna priloga Vozni red
uar Uredništvo je t Kopitarjevi ollol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračalo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnica avstrijske št. 24.797, ogrske 28.5U, bo8n.-hero. št. 7563. — Dpravniškega telefona it 188.

Današnja številka obsega 4 strani.
Pod savojsko zvezdo.
Nismo mislili, da bo tako daleč prišlo. Grof Berchtold in marki Di San Giuliano sta o svojem sestanku v Opatiji izdala gotovo zelo skrbno sestavljen komunike. V tem komunikeju izjavljata, da se nista do-menjevala le glede splošnega političnega položaja, ampak tudi glede onih vprašanj, ki se p o s e b n o tikajo razmerja med Av-stro-Ogrsko in Italijo.« To so torej v nasprotju s splošnim političnim položajem brez dvoma stvari, ki se sicer v vsaki državi rešujejo v njenem lastnem delokrogu. Ker pa ni v Italiji nobenega notranjepolitičnega vprašanja, ki bi posebno zanimalo Avstrijo, je jasno, da sta Berchtold in Di San Giuliano »delj in temeljito«, kakor se izraža komunike, »izmenjavala misli« o notranjepolitičnih razmerah Avstro-Ogr-ske. Katere so te razmere, pojasnjuje komunike na koncu, ko poudarja, da sta se ministra odločila »vednobolj pospeševati simpatije, katere goji javno mnenje nasproti intimnim razmeram med obema vlada-m a.« Komunike torej noče reči, da vlada intimno razmerje med italijanskim ljudstvom in narodi v naši monarhiji, kar pod-kreplja še s tem, da naglasa potrebo »simpatije«, ki jih javno mnenje do avstrijsko-laške zveze gojj, pospeševati. Notorično pa je, da med nami in Lahi ne obstaja še prava intimnost zato, ker naša notranja politika Lahov ne zadovoljuje. Zadovoljuje jih pa' predvsem zato ne, ker Lahom ni prav, da niso še do danes dobili svoje fakultete, ker je naša vlada hotela regni-kolom v Trstu stopiti na prste in ker po njihovem mnenju še vedno zadosti ne pro-težira Lahov v Primorju. To so torej tista posebna vprašanja, ki sta jih Berchtold in Di San Giuliano v Opatiji tako temeljito v pretres jemala.
Če so zunanji ministri katerihkoli držav prišli skupaj, takih komunikejev do današnjega dne gotovo še niso sestavljali. To je prvi tak komunike, v katerem ministra dveh zveznih držav, ki sta poklicana pretresati vprašanja skupne zunanje politike, javno dokumentirata, da sta jemala obenem v bistveni zvezi z zunanjepolitičnimi vprašanji v pretres tudi notranjepolitična in ker nas laške notranje razmere ne zanimajo, se to v tem slučaju pravi, da avstrijski zunanji minister smatra pred vso javnostjo kot nekaj samoposebi umevnega, da se Italija vmešava v naše notranje probleme, ki so z ozirom na dejanski položaj narodnostnega značaja. Vsaj ni ravno nekaj absolutno nedopustljivega, da bi se dva državnika v takem položaju o kaj takem ne menila. Kaj drugega pa je, se o čem takem meniti in nekaj drugega javno naglašati, da se je o tem pogledu
LISTEK.
J. V. Slavin:
Razor.
Slika iz davnih dni.
Dolga in dolga leta je tekla kri v potokih po vsej Evropi. Preseljevali so se narodi in so si iskali novih bivališč, ker jim je postalo pretesno v domovini — v mrzli Aziji. Prihrumeli so v Evropo in so potiskali drug drugega naprej. Vse je težilo doli na jug, odkoder se jim je smehljala solnčna Italija, dežela pravljic, kjer se smeje večno solnce, kjer je doma bogastvo. In strlo se je tedaj mogočno rimsko cesarstvo pod koraki orjaških barbarov.
Slovani so se usuli na jug tja doli do Jadranskega morja, preko meje zemlje italijanske in do Carigrada samega. Njihova jc bila zemlja daleč tja gori do obal Baltiškega morja, in njihovo število je bilo brezštevilno. Sloveni so se naselili obenem s Hrvati v deželah, v katerih stanujejo še zdaj. Mogočni so bili Sloveni; njihovo posestvo je segalo daleč tja gori proti Donavi, Solnograškem, tja do izvira Drave in ie segalo v ogrske ravnine. Okoli njih so
nekaj domenilo (»vednobolj pospeševati simpatije itd.«), vrhtega pa niti povedati kaj! Zakaj Avstrija je mnogo-narodna konstitucionalna država, v kateri imajo medsebojno narodno razmerje urejevali in določevati narodi sami' po svojih ustavnih zastopstvih, kar more seveda vplivali na kako tujo državo, če jo s kakšnim narodom naše monarhije vežejo jezikovne in kulturne vezi, ji pa ne daje nobene pravice, da se neposredno sama v to vtika potom pritiska na zunanjega ministra, ki glede na notranjo politiko ne nosi nobene odgovornosti, ima pa faktično velik vpliv nanjo, vsled česar avstrijske narode najmanj to briga, kaj se je s svojim kolegom v Opatiji menil in celo domenil. Treba je le pomisliti, da sc v naši monarhiji Avstrijci pravno ne smemo vmešavati niti v notranje zadeve Ogrske, Italija pa se sme v naše! Tisza je Korberju, ko se je ogrskih notranjih razmer dotaknil, nagnal z »odličnim tujcem«, Berchtold pa oznanja v javnem dokumentu celemu svetu, da je z Di San Giulianom temeljito pretresal avstrijske notranje zadeve!
Spričo tako nezaslišanega vtikanja Lahov v avstro-ogrske notranje reči bi človek mislil, da ima Avstrija od Italije bog-vekakšno velikansko korist v zunanjepolitičnem oziru, Le pojdimo po vrsti. Ko smo v duhu berolinske pogodbe anektirali Bosno, v katero smo nešteto krvi in denarja investirali, so Lahi mobilizirali zato, da smo morali Sandžak, ključ do poti v Solun, zapustiti. Ko se je potem Italija odločila zasesti Tripolitanijo, smo ji njene »usluge« ob aneksijski krizi s tem poplačali, da smo jo neovirano pustili v Afriko namesto da bi jo bili takrat prisilili — seveda bi bih morali takrat mi v dogovoru z Rusijo balkansko zvezo skovati, namesto ji nasprotovati — da bi nam bila morala kot protikoinpenzacijo priznati Albanijo, Ob balkanski krizi nam je pa pomagala ustvariti neodvisno Albanijo — hudobni jeziki pravijo, da zato, ker je sama ni mogla pobasati — zato pa je Srbe in Rumune mirno pustila, da so se na račun naših edinih prijateljev na Balkanu, Bul-garov, ojačili. Še Lovčena nam ne privošči naša velika prijateljica. Od nas pa zahteva, da ji pomagamo krotiti Grke in je celo želela, da bi ji pripomogli do Rhodosa, katerega ji hudobni Angleži ne privoščijo. In če nam ona privošči Cilicijo, ji pa moramo mi zagotoviti vpliv kar v treh provincah Male Azije. Lahi nimajo nobene posebne armade; 250.000 mož mirovnega stanja, kaj je to dandanes? In ko je general Porro zahteval, naj se zviša mirovno stanje, jc moral odstopiti, Lahi so pač rekli: Bo že Avstrija povečala svojo moč, da nas bo varovala. Ko so Francozje in Angleži sklenili v Sredozemskem morju svojo mornarico povečati tako, da bodo vsaki drugi kombinaciji kos, so najbolj rohneli Lahi:
živeli tuji narodi, ki so jim bili sovražni sosedje. Od severa in zahoda so jih pritiskali zemlje lačni Nemci, o katerih so mislili Sloveni, da nimajo niti vere niti duše. Na ogrske široke ravnine so se pa priklatili kdoveodkod ljudje, ki so imeli čudne obraze. Imenovali so jih Sloveni pasjeglavce in so se jih bali bolj nego Nemcev. Še dandanes, ko jc preteklo že več kot tisoč let, žive pasjeglavci v spominu Slovenov kot grozni, krvi željni ljudje, ki so prizadejali nekoč toliko hudega.
Na svojih majhnih, kot veter urnih konjih so se pripodili v neštevilnih trumah kar čez noč med mirne Slovene. Klali so in morili mirne seljake in so jim požigali mirna selišča. A tedaj je zavrela v Slovenih kri, in junaška duša se je prebudila. Pustili so plug in motiko. Zgrabili so za bojne sekire, pa so udarili po pasje-glavcih. Pregnali so jih pač nazaj. A Obri so se vrnili kmalu in so ropali, požigali in morili. Kmalu so si podvrgli Slovene ob Muri in so pričeli pritiskati ob Dravi navzgor, da si podvržejo tudi gorotanske Slovene. Hud, dolgotrajen boj se jc vnel med obema sovražnima narodoma. Goro-tanski Sloveni so vzdržali vsak napad, i kajti biii so čujecni, Imeli so previdne iti ' neustrašljive vodje, ki so jih vodili na
Mi, to je trozveza, mora imeti še močnejšo mornarico! Oborožujmo se! Avstrija, (Abasso!) gradi drednavte! Klicali so tako, kakor dela razgrajač, ki vedno kliče vina na mizo, pa navadno na tuj račun. Avstrija gradi brodove in plačuje, Lah pa vpije. IJa se Avstriji ne bo treba vtikati v zgradbo jadranske železnice, bodo raje Lahi prevzeli to sitno nalogo, samo Avstriji na ljubo. Avstrijska trgovina naj lc ostane doma, ker po balkanskih bregovih se ljudje in mule preveč izmučijo. Z denarjem pa, katerega bo Avstrija prihranila, ker ji po zaslugi Italije ni treba napraviti iz kotorske boke prvovrstnega bojnega pristanišča, naj raje napravi laško univerzo ali pa ga naj da za istrske deželnozborske volitve v laški volilni sklad.
Pač, nekaj smo pozabili. Italija nam bo pomagala krotiti velesrbsko nevarnost! Če se stari lisjak Pašič ni iz vsega srca nasmejal, ko je to slišal, nc vemo, ali bo še kdaj v življenju dobil tako lepo priliko, Italija igra nasproti Srbiji približno enako politiko kakor proti nam, namreč umazano. Danes se zavzema zanje, jutri se nanje dere; kakor ji bolj nese. Najbolj pametno bi bilo, da Lahe postavijo vsi tja, kamor spadajo: pred vrata; in sicer Srbi in trozveza. Na Balkanu jih ni potreba prav nič. Če nam pa bodo Srbi kaj hoteli, mislimo, da nam bo vsak drugi prej pomagal kakor Lah.
Za velikosrbsko nevarnostjo, kakor nam jo zdaj Lahi slikajo na steno — lani . in predlanskim niso ti dobri prijatelji zanjo še nič vedeli — se skriva nekaj čisto drugega. To je Federzoni v Benetkah čisto jasno povedal: Lahi hočejo, da naj jim Avstrija. za njihovo trozvezno »zvestobo« plača, če ne s svojo eksistenco, vsaj z eksistenco primorskih Slovencev in Hrvatov! Nevarnost, ki nam preti od Srbije, katero so Lahi ob prvi balkanski vojski poveličevali kot balkanski Picmont in jo kovali v zvezde, naj Avstrijo zapelje do tega, da svoje lastne Jugoslovane izroči Lahom na milost in nemilost in obnovi čase, ko sta paševala nad Primorjem Depre-tis in Rinaldini. Tako daleč sega laška nesramnost in grof Berchtold se ni pomišljal privoliti v komunike, ki daje Lahom — bodisi več ali manj —• pravico misliti, da hoče Avstrija storiti svoje, da se ta njihova namera uresniči!
V delegacijah bodo slovenski in hrvatski poslanci imeli priliko merodajne čini-telje naše zunanje politike vprašati, kako pridejo do tega, da s tujo državo obravnavajo zadeve, ki se nas tičejo in na kakšen način ter na čegav račun nameravajo pospešiti laške simpatije do Avstrije.
Društvo državnih slug na Dunaju
V soboto, dne 18, aprila se je vršil« glavno zborovanje L avstrijskega društva državnih slug na Dunaju, Pred zborovanjem se je vršilo posvetovanje načelnikov podružnic vseh kronovin. Kranjsko sta zastopala predsednik Marinko (Ljubljana) in Kalan (Rudolfovo).
Pri konferenci načelnikov so bili sprejete te glavne točke: I. Pokojnina vdovam naj se zviša, na 600 K, kar jc gotovo opravičena zahteva, ker s 400 K ne more nobena vdova izhajati. Za sirote sc je normiralo 150 K letno, — II. Pomožni uslužbenci naj se nastavijo v prvem letu, ker ravno pomožni sluge niso pri službeni pra-gmatiki nič ali vsaj tako malo dosegli, da ne pride njihovo zboljšanje niti v poštev. — III. 35letno službovanje, kar jc gotovo opravičeno, če sc pomisli, da imajo isto državni uradniki, uradniki pri denarnih zavodih, deželni uslužbenci in še celo delavke v tobačni tovarni, kar jim sicer prav privoščimo. Tudi za c. kr. cestarje sc je razvila cela debata, da sc isti nastavijo de-finitivno, kakor se jc to zahtevalo že leta 1912, Razpravljalo sc je tudi o drugih važnih točkah glede dopusta in poduradni-škega vprašanja. Delegat Marinko se je zavzel, da naj bi sodni sluge pri okrajnih sodiščih imeli dovoljenje nositi orožje in ga v slučaju napada od strani kaznjenca smeli tudi rabiti, da bi sc nc pojavil zopet kak žalosten slučaj, kakor se je zgodil pri c. kr. okrajnem sodišču v Tržiču.
Razpravljalo se je tudi o slabi razde« litvi v zaračunjevanju službenih stopenj, ker nekateri sluge služijo več let in se jim to ni pravilno vračunalo. Zastopnik Društva v Istriji, Troha, sc jc zavzel, kakor tudi tovariš Kalan, da se vpošteva zakon in naj se paznikom dovoli popolnoma prosta vsaka druga nedelja ali pa naj se jim odškodujc nedeljska služba, kakor veli zakon.
PO OPATIJSKEM SESTANKU. Opatija. Laški zunanji minister mar-kesc Di .San Giuliano je dne 19, t. m. z Nabrežine brzojavil grofu Berchtoldu, da se zahvaljuje za lepe dni v Opatiji. Grof Berchtold jc brzojavno odgovoril, kako ga je veselil Di San Giulianov obisk.
Rim. Glede na komunike o sestanku v Opatiji piše Italie' : Nota jc zelo pomirjevalna. Novih dejstev, ki bi lahko povzročila skrbi velesilam, ki niso v trozve-zi, ne navaja.
Rim, »Secolo« poroča, da sta se laški in avstro - ogrski zunanji minister v Opatiji tudi zedinila glede na avstrijsko in laško sfero v Mali Aziji; avstro - ogrska sfera leži med laško in nemško. Trozvez-ne velesile nastopijo v Carigradu skupno za železniške koncesije v svojih sferah.
glavne pohode še celo preko meje, v deželo sovragov samih.
Najboljši med njimi je bil Volčan, brniški starešina. Bil jc orjak, ki je lomil podkve in se ni ustrašil sam sto sovražnikov, Bil je veljak in bogat, ker je imel polja in živine ko nihče drugi daleč naokoli. S svojim pobratimom Radegostom, starešino rogovinskim, jc hodil na boj proti pasjeglavcem in vsakokrat se je vrnil zmagovit in z obilnim plenom iz sovražne dežele, Tudi Radcgost je bil močan in bogat. Njegovo polje se je raztezalo skoro tik do Osojskega jezera. Mejaša sta si bila z Volčanom; kajti selo Ro-govina je stalo komaj tri ure hoda od Brnice.
Tretji, ki se je pridružil tupatam, jc bil Slavoj, svetnoveški župan. Bil je še mlad in častihlepen, dasi hraber in močan kot medved. Toda nesrečna častihlepnosl ga jc privedla pozneje do padca. Podvrgel se je Obrom, misleč, da doseže pri njih čast in slavo. A nekoč ga je užalil poveljnik oberske čete. Slavoj jc dvignil svojo pest, pa jc pobil z njo Obra kakor psa, A tedaj so navalili nanj Obri in so ga natek-nili na dolgo sulice. In Slavoj jc poginil — poginil kakor ¡¿dajica svojega rodu.
V tistem času sc jc prikazal med go-
rotanskimi Sloveni tuj svečenik, ki je učil doslej jim popolnoma neznano vero. Star je bil ta tuji svečenik in jc prišel kdoveodkod. Kamorkoli jc prišel, povsod je pravil o nekem Bogu, ki je umrl zaradi grehov ljudi. Delal jc po čelu, ustih in prsih neka čudna znamenja, katera so videli dozdaj Sloveni samo pri Ncmcih. Smejali so se mu Sloveni in ga niso mogli umeti, dasi je govoril njihov jezik. A svečenik ni odnehal; govoril jc dalje z živo besedo in se ni zmenil za krohot in pso-vanje. Šele ko jc začel svečenik zasramo-vati njihove bogove, so vzkipeli. Pesti so sc dvignile grozeče, in čulo sc je polno srditih glasov. Kajti Sloveni so častili svoje bogove, in gorje mu, kdor jih zasramuje! —• In pognali so svečenika iz sela in so ga tirali na polje.
Mirno jc odšel svečenik od njih in jim je nasmchljal dobrotno in milo. In videli so ga, kako jc šel preko polja. Roke jc imel prekrižane na prsih, in tu in tam jc dvignil svojo sivo glavo, pa jc pogledal v sinje nebo. Šel je v sosednje selo in je učil tudi lam vero v tistega nc/.nancga Boga . ..
(Dalje.)
Dnevne novice.
+ Shodi S. L. S. na Notranjskem. Včeraj sta se vršila dva volilna shoda, na katerih jc govoril g. dr. Lovro Pogačnik. V Zagorju se je vršil shod dopoldne po sv. maši v župnišču, v Knežaku pa popoldne na dvorišču gospoda župana. Zborovalci so izvajanjem gospoda kandidata živahno pritrjevali.
+ Ustanovni shod zasavske kmečke ¿veze na Vačah .se je vršil včeraj. Shod je sklical g. Fr. M a j d i č, udeležili so se ga med drugimi trije župani: Bric iz Litije, Drnovšek iz Hotiča in Č c b e 1 a iz Št. Lamberta. Za načelnika kmečke zveze je bil soglasno izvoljen T i t u s S trm -1 j a n. Na prvem zboru zasavske kmečke zveze je poročal deželni odbornik dr. L a m p e o nalogi kmečkih zvez in je pojasnil tudi, kako je S. L. S. pri bremenih za deželno gospodarstvo varovala kmeta, obrtnika in hišnega posestnika. Zborovalci so to z odobravanjem vzeli na znanje. Dr. Lampe se je spomnil tudi pokojnega deželnega poslanca Fr. Košaka, ki je ves čas v deželnem zboru bil zvest programu naše stranke in kmečkih zvez. Ko zaupniki volilnega okraja z vodstvom stranke določijo naslednika, bo Zasavje odločno nastopilo zanj in mu pripomoglo do zmage.
+ Delo ljubljanskega državnega poslanca. Ljubljanski državni poslanec dr. Ravnihar se bo sedaj vendar lahko poba-hal z delom. Ljubljansko uradništvo že dolgo časa maje z glavami nad »uspehi« svojega poslanca. Sedaj pa se je dr. Ravnihar vendar ojunačil in izvršil je veliko dejanje. Kdor misli, da je napravil kaj za uvrstitev ljubljanskega državnega uradni-štva v I. razred aktivitetnih doklad, se se-ve moti. To je za dr. Ravniharja preveč krušno vprašanje, on se bavi z višjimi stvarmi. Fini dr. Ravnihar, ki je v deželnem zboru zatrjeval, da je nasprotnik laži in osebnosti, je dal svoje ime sedaj za jako nizkotno gonjo proti ljubljanskemu knezoškofu. Župnik Berce je spisal knjigo, katero je dal tiskati v Ameriki, v kateri mrgoli napadov na knezoškofa in Brceto-vih izmišljotin. Ta knjiga je bila, ko je prišla iz Amerike, koniiscirana. Dr. Ravnihar je knjigo imuniziral v obliki interpelacije. Sedaj so knjigi dali ovitek »Interpelacija poslanca dr. Ravniharja . . .« ter jo kolportirajo okolu. Pošiljajo knjigo po pošti na razne naslove, poleg je pa priložen ček neke Manice Komanove. Ker knjige nihče naročil ni, mu je tudi ni treba plačati. Če bo kdo zahteval vrnitev, naj se potem zahteva odškodnino za to, ker se je morala knjiga hraniti. Kdor je dobil knjigo nenaročeno, naj nam to blagohotno javi. Ljubljanskemu državnemu poslancu pa je vsekakor čestitati na tem edinem ^uspehu, od katerega pa volilci dr. Ravniharja nimajo prav nič. Bilo bi pač za ljubljanske volilce, posebno za ljubljansko uradništvo, bolje, da bi se njihov poslanec posvetil skrbi zanje, ne pa konkuriral za uspehe« z župnikom Bercetom in Mani-co Komanovo.
-f Nemci in jugoslovanstvo. Praška Union« prinaša uvodnik o narodnostnih razmerah na jugu. H koncu pravi: »Nemci kličejo po močni roki. Tudi Slovan jo pozdravlja. ako je pravična, ker se mu je ni treba bati, kajti nihče noče Nemcem niti lasu skriviti. Ako se pa par preveč raz-greje, potem ne bo noben kotel tako močan, da ne bi končno eksplodiral. Kar počno Nemci tukaj na jugu, je že davno prekoračilo dovoljeno mero. Čimbolj bodo netili ogenj, tem gorkejše bo postajalo.«
-r Opatijski sestanek in naše notranje zadeve. Kakor vidimo, je topot tudi >Neue Freie Presse« istega mnenja glede opatij-skega komunikeja kakor smo je mi izrazili. Imenovani list sc bavi z njim v dolgem članku, v katerem izvaja, da se je prvič zgodilo, da se je inozemska država v sporazumu z našim zunanjim ministrom vmešalo v naše notranje zadeve in to obžaluje, ker bo imelo jako slabe posledice. Kaj je najgloblji razlog, da je Neue Freie Pres-se tega naziranja, to je postranska stvar, saj vemo, kako ta list svoj plašč obrača po vetru. Ima pa zopef slučajno prav. Iz laških listov posnamemo, da je Di San Giu-liano v prvi vrste dosegel, da bo Avstrija priznavala v Italijo dosežene doktorske diplome. Ta stvar ni brez nevarnosti. Ne glede na io, da se Slovcncem in Hrvatom v Cislitvaniji ne priznavajo zagrebške diplome, je treba pomislili, da bo pohajanja univerz v laškem kraljestvu v laški mladini iz Avstrije močno pospešilo iredento. Znano je, da so laške univerze središče novega nacionalističnega gibanja, ki ni nič drugega kakor nova iirma za iredento. Grof Berchtold je pač zelo malo premislil, če je dal svojemu kolegi res to obljubo. Sicer pa, če Avstrija sama hocc iredento, naj jo pa ima.
r Bolezen zagrebškega nadškoia Po-siloviča sc je zadnje dni nekoliko zbolj-šala, a vsled visoke starosti bolnikove nevarnost nikakor ni minila.
+ Hrvatske zadeve. Ban baron Sker-(■-.cz se jc s hrvatsko - srbsko koalicijo nvkaj spil. Eni pravno, da jo je nameraval
razbiti in z delom koalicije, starimi unijo-uisti in Tomašičevci ustvariti novo vladno stranko, drugi pa menijo, da se je uprl zgolj izvestnim osebam, katere koalicija predlaga za sekdjska mesta v vladi. Ban sam oiiciozno razglaša, da jc za to, da se vlada izpopolni s člani večine, da pa je od-nekdaj sta! na stališču, da ima osebe on sam izbrati kakor tudi določiti, katera mesta bo oddal in da sc z večino o tem formalno nima pogajati. (Čudne pojme ima ta ban o hrvaški ustavi!) On da misli zase-i sti s članoma večine samo justični in narodno - gospodarski oddelek. Koalicija ima jutri sejo. Splošno se sodi, da se bo tudi topot udala. — Nekateri listi poročajo, da se je te dni na Rabu zbralo okolu dr. Mile Starčeviča več voditeljev Štarče-vičeve stranke prava, med njimi tudi don Prodan in nekateri istrski poslanci ter da so baje izrekli obžalovanje, da se S. L. S. vedno bolj nagiba k Radiču in pravašem okoli »Hrvatske«. (Kolikor mi vemo, ni S. L. S., oziroma Vseslovenska Ljudska Stranka, nobenega stališča glede tega zavzela.) — Kakor »Obzor« poroča, prireja Radič sila ljudskih shodov. — V županij-skem upravnem odboru virovitičke župa-nije se je stavil predlog, naj se nastavi poseben šolski nadzornik za madjarske šole, v katerih se otroci na primer uče, da je hrvatsko primorje Magyar tengerpart -(Madjarsko primorje). — Reški magistrat jc naiočil hrvatskemu delavskemu podpornemu društvu Sloga , da ima svoj napis prestaviti v laščino in laške besede na prvo mesto postaviti, da pa mora tudi svoje ime Sloga no laško prevesti! So pač pravi norci na reškem magistratu. — Hrvatski katolički narodni savez jc priredil sredi tega meseca v Cirkveni pri Sv. Ivanu Žabno tridnevni agrarno - socialni tečaj. — Ravnateljstvo družbe sv. Cirila in Metoda za Istro je dobilo za Veliko noč 1000 K ocl generalnega majorja Czerliena v Zagrebu, 1000 K iz zapuščine od svojega nečaka, umorjenega lekarnarja Stjepana Matijeviča v Brodu in 1200 K kot ustanov-nino od dr. Frana Alačeviča, odvetnika v Zadrii. Tudi narodno - obrambno društvo »Hrvatska Narodna Straža* za banovino se pridno giblje. Dne 3. maja ima glavno skupščino v Zagrebu. Nove podružnice se osnujejo v .Jastrebarskem, Ivanič gradu, Sv. Ivami Zelini, jCostajnici, Novi Gradi-ški, Novi Kapeli, Oriovcu, Sibinju, Saino-boru, Krapini, Pregradi, Požegi in Osije-ku. — Cesarski namestnik v Dalmaciji grof Attems namerava zastopnike strank začetkom maja sklicati na posvet glede volilne reforme za deželni zbor, ki jo je vlada sama izdelala. Stranka prava je za najdemokratičnejšo reformo.
-f- Nov pojm. Z ozirom na hrvatski pozdrav, s katerim je bil di San Giulano v Opatiji sprejet, piše milanski »Secolo«, da je bil neprimeren, ker je Opatija »etično italijanska zemlja«. Lahi so res mojstri. Morebiti so tudi Vipava in Kobarid ali pa celo še Postojna »etično« laški? Saj je bil tudi Tripolis »etično« že zdavnaj laška posest, kar utemeljujejo nekateri iznajdljivi Lahi s tem, da so tam ostanki rimske kulture. Potemtakem spada tudi Ljubljana »etično« pod Italijo, ker je tu prav veliko rimskih izkopin. Lahe na to opozarjamo.
-.- Premeščeni so bili častiti gospodje: Frančišek Zorko, eksposit v Nadanjem Selu za župnaga upravitelja na Slap, Janez Miklavčič, kaplan v št. Vidu pri Za-tični, za župnega upravitelja v Zavrac, Karel Zaje iz Slavine za eksposita v Nada-nje Selo, Jožif Koželj iz Planine v Št. Vid pri Zatični in Jožef Leben iz Košane v Slavino.
4- Osmina po pokojnem dekanu č, g. Trčku bo v četrtek ob 9. uri dopoldne v
Šmariji.
—	Požar. Dole pri Litiji, Dne 16. t. m. smo imeli požar. Pogorelo je vse posest-
i niku Ignaciju Aubel iz Kala. Požar se je j razširil tako hitro, da ni bilo možno rešiti j niti vse živine. Zgorela je krava, t.elica in i troje mladih prašičev. Le skrajni požrtvovalnosti sosedov in mož iz bližnje okolice se je zahvaliti, da ni požar uničil cele vasi. Gasilnega društva ni daleč na okolu, dobro bi bilo, da sc ustanovi,
—	Solicitator Medvedšček na potu v Ameriko. Ljudevit Medvedšček, solicitator notarja v Novem mestu, je bil znan kvar-topirec. Naredil je mnogo dolga. Menice so pri njem igrale glavno vlogo. Za žirante
| je dobil raznovrstne ljudi. Večjo vsoto sta vzela na menico s Čižmakom in Stanzelj-nom iz Gotrie vasi. Diferenco bosta mo-; rola ta dva trpeti. Dolga je do 20.000 K. i Notarju je tudi odnesel predujem. Dejal je, da gre stariše obiskat. — Pisal je notarju kot šefu iz Celja, da se vrne 14. t. m. 15. t. m. pa je že poročal, da je na potu v Ameriko in prosil Čižmaka, naj poravna menico, da mu sčasoma vse povrne.
—	Mraz. Iz Novega mesta se nam pi-| še; Jako slabo vreme smo imeli v petek
zvečer, celo noč in v soboto: burjo in sneg. Gorjanci so v snegu; Slopiče in Podgrad ; ravno tako; velik del Šmihelske fare in Grčovje. Danes na nedeljo tudi buria niha; i črešnie, breskve, črešplje in hruške so v
najlepšem cvetju; maVelce so že odevete-le; jablane so že precej razvite; na Trški gori je trta že močno odgnala, Bojimo se, da bi sc ponoči zjasnilo, potem smo zopet udarjeni; ubogi kmet, ki mora v vednem strahu živeti in če kaj pridela ali priredi, je primoran to za slepo ceno prodati, Radovedni smo, kako bo v torek : Jurjev semenj« v Novem mestu uspeval, posebno radi cene za govejo živino.
—	»Klic od gospe Svete.« Zaradi kol-kortaže te tiskovine je ljubljansko sodišče dalo zaslišali osmošolca Albina Gregorc v Novem mestu.
—	»O, ti konjski barautavciv. Tako tat na že delj časa po sodiščih Jožef Podobnik iz Vojske pri Idriji. V začetku aprila jc prišel na sejm v Ljubljano. Tu je kupil od neznanega prodajalca par konj za 520 K, Ta mu je dal živinski potni list, glaseč se na ime .Jolies v Novem mestu. Prodal mu jc konje brez »tadla« Drugi dan pa je doma zapazil, da sta nadušljiva. Iskal je Joliesa. Dobil je tega v Novem mestu, pa mu je dejal: »Oni niso na pravi.« — Šel je na drugi sejm v Ljubljano. Tu je res opazil prodajalca konj in mu de<'al, da naj gre na magistrat, da bo povedal ime. Ta pa mu je dejal, naj malo počaka, da sc takoj vrne. Čakal je Podobnik dopoldne, a prodajalca ni bilo. Medtem pa je eprzil, da hodijo okoli isti obrazi kakor na kritični sejm dan. H konjem se je približal konjski mešetar, znani, že mnogokrat kaznovani Jerlah. vulgo Hlade iz Pristavce. Ta je dejal, da sta konja megova. Prejšnjega prodajrlca pa ni hotel poznati. Po dolgem iskanju po orožnikih se je pa dognalo, da je bil prodajalec konj bivši poštni uslužbenec Alojzij Kristan iz Št. Vida, da so ti trije z ubeglim delavcem Pavlovi-čem sporazumno prodajali bolne konje.
—	Iz Toplic na Dolenjskem. Pisec notice, objavljene v Slovencu- št. 86 z dne 17, aprila t. 1. pod naslovom Dolenjske Toplice« je bil popolnoma mistificiran od človeka, ki ne privošči Toplicam napredka in razcvita in ki je obenem oseben nasprotnik podpisanega. Ni res, da se zvišajo v nastopni sezoni ordinacijska taksa, pristojbine za kopeli ter najemne cene za šobe. Nikoli se sploh ni niti mislilo na to. Napravo novih kabin je bil primoran lastnik kopališča oddati dunajski firmi, ker ni mogla nobena slovenska ali sploh domača kranjska tvrdka prevzeti takega dela. Mi-stavracija v najem občečislani gospej Jo-restavracijo z nekim nemškim natakarjem iz Gradca; res pa je, da se je oddala re-stavraciaj v najem občečislani gospej Jo-sipini Simonišek iz Celja. Konstatiram tudi, da število gostov leto za letom znatno narašča; vsaka nasprotna trditev je povsem neresnična, Podpisani noče omenjati svojih zaslug, amoak konstatiranje radioemanacije ih zgradba separatnih bazenov z naravnim pritiskom in s proteka-jočo termalno vodo, kakoršne naprave nima nobeno drugo kopališče, kakor tudi sedanje zanimanje vseučiliščnih profesoriev za Toplice, je sad njegove iniciative. Toliko v pojasnilo. Dokazi za vse trditve podpisanega so vsakomur na razpolago, — Z velespeštovanjem vdani dr. Konstantin Konvalinka.
—	Kurji tat zopet v novomeški okolici. V občini Prečna je že na več krajih zmanjkalo kokoši. Tat spraznuje kurnice zelo previdno. Na enem kraju so našli vrečo. To je znamenje, da jih pobaše v žakelj. Odkar so prijeli enega železniškega strojevodjo, je bil mir. Zadnii čas, in to od februarja do danes pa je zmanjkalo obilo perutnine. Koncem marca meseca je bila izpraznjena kurnica Jožefu Kresetu v Hru-ševcu. Pobrane so mu bile kokoši, race, pure in gosi vskupni vrednosti 50 K. — To je spraznil tat, prišedši pO progi v mesečni noči. To mora biti dober prijatelj perutnine, kajti v nekaterih krajih je slabeje pustil in pobral le pitane. Upamo, da se ujame v zanjke,
—	Živinski oče. I. Korošec, bivši urar v Novem mestu jc leto dni vdovec. Ima tri otroke. Neki dan je prišel pijan domov in hotel svojo 17letno hčer posiliti. Ta jc upila in prišli so sosedje, kateri so ga naznanili. Pri okrožnem sodišču v Rudolfo-vem so mu naložili 6mesečno ječo z vsemi priboljški.
—	Iz Tržiča. G. zdravstveni nadzornik dr. Demeter p). Bleiweis si je ogledal pretekli teden tukajšnjo slovensko ljudsko šolo in nekatere tovarne.
—	Slovenci v Ameriki, Slovencev je T* Ameriki nad 200.000. Že uradna ameriška statistika jih izkazuje 183.431. V mestu Cleveland je Slovencev nad 20.000.
—	Napad z nožem. V Štefanji vasi je Fran Klančar z nožem napadel 30 let starega posestnikovega sina Leopolda Mehlc ter mu zadal tolike rane, da so Mehleta morali prepeljati v deželno bolnišnico.
—	Ura se je omračil nenadoma 48 letnemu posestniku vulgo Borštnarju iz Bes-nice, ki je prišel te dni bos in brez klobuka na kolodvor v Krasnju ter hotel vstopiti kljub posredovanju železniškega oso-bja brez voznega listka v popoldanski osebni vlak. Ker so spoznali, da se je možu zmešalo, so ga poslali v opazovalni oddelek deželne bolnišnice v Ljubljani,
—	Ogrski Slovenec ponesrečil v Ameriki, V Avrori sc je smrtno ponesrečil v premogovniku ogrski Slovenec Štefan
Učko,
—	Samoumor Slovenca v Ameriki. V
Chiskolmu je izvršil samoumor Slovenec Simon Rogelj, radom iz Kranja.
Šla ersKe novice.
š Proslava 500 letnice ustoličenja koroških vojvod v Mariboru. Iz Maribora poročajo: Včerajšnja proslava ustoličenja korotanskih vojvod je sijajno uspela. Občinstvo je naravnost občudovalo pripro-stost, svežost ter blesk starih slovanskih narodnih noš. Ravno narodne noše, katerim se je občinstvo divilo, so dale včerajšnji slavnosti sijaj in pomen, ki ne bo kmalu pozabljen. Mladinski prizor na večer pred ustoličenjem Volkunovim je bil naravnost očarljiv. Ob končni živi sliki, ki je predstavljala poklonitev Sloveniji, je po napolnjeni dvorani zadonela pesem »Hej Slovani« in »Lepa naša domovina«.
š Pogreb umrlega dr. Mlakarja se je vršil v soboto ob skrajno slabem vremenu. Navzočih je bilo blizu 100 duhovnikov in 67 bogoslovcev. Sprevod je vodil od doma v stolnico knezoškof dr. Napot-nik, iz stolnice na pokopališče pa kanonik Majcen. Udeležba je bila ogromna.
š Slana napravila ob Muri veliko ško-do. Iz Maribora poročajo, da je danes ponoči v krajih blizu Mure napravila slana v nižavah obilo škode. Pozebli so cvetoči orehi kakor tudi cvetoče rano sadno drevje. Mnogo škode je napravila tudi na žitu in rdeči detelji.
š Škrlatica v mariborski gimnaziji. V mariborski gimnaziji je izbukni'a škrlatica. Zbolel je dijak AJojzij Urankar iz I.c razreda na domu pri svojih starših. Pouk so v tem razredu za teden dni prekinili.
š Pohvaljeni orožniki. Deželno orož« niško poveljstvo je izreklo javno pohva'o: orož. tit. stražmojstru Francu Calabeku in orož. lit. četovodju Antonu Gvanuši, oba v Konjicah; orož. tit. stražmojstru Mihaelu Brankovičit in Jožefu Bizjaku, oba v Hoheneggu; titul. stražmojstru Mihaelu Obendraufu v Wa'tendorfu.
š Otroka ustrelil v šali. Viničirjevi žena Ivana Topchnjak v Nunski grabi v ljutomerskem okraju, je poslala 23. p. m, svojo svakinjo Frančiško Topohnjak iz vinograda domov, da bi pogledala po njenem 16 mescev starem otroku Karolini in petletnemu bratcu Vincencu Muršecu. Svakinja je manjšega otroka pestovala, deček se je pa nanjo naslanjal, ko je priJ šel v hišo 14 letni delavec Franc Go'ob in vzel s stene puško. Frančiška Golobnjak mu je zaklicala, da je puška nabasana, kar pa Golob ni verjel. Nameril je puško na dečka in mu zaklical v šali: »Ustrelil te bom.« Puška se je izprožila in so šibre zadele dečka v glavo, da je vsled izkrvav-ljenja kmalu nato umrl. Golob in zakonska Golobinjak so se morali 18. t. m. zagovarjati pred mariborskim sodiščem zaradi prestopka proti varnosti življenja. Golob je bil obsojen na mesec dni zapora, Jožef Topolinjak pa na 14 dni zapora, ker ni puške bolje spravil. Ivana Topolinjak je bila oproščena.
š Hčere umorile svojo mater. Iz Brežic poročajo, da sla 9. t. m. 60 letno pre-vžitkarico Amalijo Devšic umorili njeni dve hčeri, posestnici Neža Horvatič in Terezija Figer s pomočjo soproga prve. Med hčerama in materjo, ki je živela pri svoji hčeri Neži Horvatič, je trajalo že dalje časa sovraštvo, ker zakonski Horvatič in Figer niso hoteli materi plačati že dalje časa neke dolžne vsote. Dne 9. t. m. je došlo vnovič do prepira in stara žena jc pobegnila v bližnji gozd. Hčeri in zet so ji sledili, vrgli v gozdu na tla in jo zadušili. Morilki in morilca so izročili sodišču.
Primorske vesli.
p Odmevi občinskih volitev. — Obsojeni laški divjaki, V sredo so stali pred goriškim sodiščem Lahi Pallich, Vittari, Bra-trjž in Davison radi napada na dr. Luce Treota. Razpravo je vodil dr. Vinci, zasebna obtožitelja sta pa bila dr. Luce Treo in Janko Novak. Po zaslišanju prič je obsodil sodnik Vinci po § 431. kaz. zakonika Bratriža na 48 ur zapora, Pallicha na 30 K, Devisona na 10 K. Radi odškodnine za bolečine in povzročeno škodo je zavrnil sodnik zasebna obtožitelja na civilno pravno pot, — Proti nad vse milostni sodbi sta prijavila zasebna obtožitelja vzklic, ker pobalinske pretepe je pač treba razločevati od razžal enja časti,
p Zopet tatvina na škodo »Delavske konsumne zadruge« (Ccoperative opera e). Mihael Humer, vodja skladišča »Delavske konsumne zadruge« v ulici F. Cappello št. 12 v Trstu, je predsinočnjim prijavil policiji, da je bila po neznanih tatovih ukradena iz mesnice, nahajajoče se v rečeni hiši, precejšnja množina mesa, v skupni vrednosti 50 K. Funkcionarji so se takoj podrli na lice mesta in so tam takoj dognali, t.a je ono meso odnesel uslužbenec mesnice Brunon Davi, katerega so tudi kmalu po-
tem aretirali. Izvedeli so pa tudi, da je Davi ukradeno meso hranil v neki mesnici v ulici del Bosco. Kakor sokriv na tej tatvini je bil aretiran tudi neki drug uslužbenec iste mesnice, imenom Gvidon Nauti. Policija je pa ob tej priliki izvedela, da je bilo tekom zadnjih treh mesecev ukradeno v isti mesnici za 1500 K mesa.
p »Polaer Tagblatt« o istrskih volitvah. »Polacr Tugblatt« od Četrtka piše glede istrskih volitev, da je težko verjetno, da bi novi deželni zbor zamo-gel kaj delovati. Izmccl 47 poslancev jih bodo imeli Slovenci in Hrvati naj-brže zopet kot poprej, namreč 19. Položaj se pa tudi potem ne bi nič izpre-menil, ako bi Slovani dobili kak mandat več. V najslabšem, oziroma v najboljšem slučaju (kakor sc hoče) bi se razmerje sil izpremenilo. Neznosnih razmer, ki ne vladajo nikjer drugod kot v Pulju in v Istri, ni mogoče odpraviti rednim potom. Temu bi odpo-mogel samo vladni komisar. K temu pripomnimo, da je jasno, da bi bil pri danih razmerah za Slovence in Hrvate pravičen vladni komisar edina rešitev. Če se nam pa kedaj posreči dobiti večino, pač ne bi mogli biti tako brutalni napram našim Italijanom, kakor so oni proti nam sedaj, ko imajo vso vlado v rokah. Sicer pa tudi ni vseeno, če imamo Slovani 1 poslanca več ali manj.
p Društvo za podporo izpuščenih kaznjencev in njihovih nedolžnih družin v po-kneženi grofiji Goriško-Gradiščanski priredi v Gorici koncert v petek, dne 17. aprila 1914, ob 8'/2 uri zvečer v dvorani »Giuseppe Verdi« (Passaggio Edling), blagohotno prepuščeni od goriške podružnice »Banca Cattolica Trentina«. Spored:
1.	Grieg: »Dan poroke na Troldhaugen«.
2.	Beethoven: »Larghetto druge sinfonije«.
3.	Reinecke: Igra pred petim dejanjem opere »Kralj Manfred«. 4, Bassi: »II Car-nevale di Venezia« (varijacije za klarinet izvršuje g. m. o. Trebbi; na glasovirju spremlja g. Pattuna). 5. L, Vinci: »Sinfo-nična fantazija«. 6. Bizet: Arlessienne, II. suita, a) Pastorale, b) Intermezzo, c) Fa-randole. Koncert vodi L. Vinci. — Vstopnice in sedeži se prodajajo v koncertni dvorani na dan koncerta že od 4. ure popoldne.
p Rapidna rast Tržiča. Dne 30, novembra 1913 je štel Tržič (Monfalcone) 11.012 prebivalcev, to je 35 odstotkov prirastka od leta 1910 sem. Prirastek v primeri z letom 1900 pa znaša 144 odstot.
p Nesreča ua božjem grobu. Letos so stali kot straže na božjem grobu v Kobaridu vojaki tamošnje posadke. Vsak vojak je stal po eno uro. Na velikonočno soboto pa je postalo naenkrat nekemu vojaku slabo, da je omahnil in se pri tem nevarno ranil v vrat, Vojaka so morali prepeljati v bolnišnico.
p Radi sleparstva je bil obsojen pred goriškim deželnim sodiščem neki Rudolf Kogoj na osem mesecev ječe.
p Žrtev burje. Hlapec Jožef Čermelj pri županu Bratini na Ustju je v sredo zvečer peljal v največji burji voz sena od doma proti Gorici. Ob pol 9. uri je peljal mimo Ceste. Burja je tulila okoli voglov, in ko so slišali ljudje mimo peljati voz, se je marsikdo stisnil pod odejo in pomilo-val popotnika v tem slabem vremenu. — Okoli 10. ure je moralo biti, ko jc pod Čr-ničami zagrabil vrtinec voz in ga preobrnil. Kratek jek in hitro je moralo biti končano. Konj je otepal in prestrašeno slutil, da se je moralo nekaj zgoditi. Ljudje pa, ki so dvignili voz, so dobili pod njim klečečega človeka. Glavo je imel položeno ob cestni kamen in na levi strani popolnoma zmečkano. Trdo ležišče za reveža ob smrtni uri! Pred 14 dnevi je odpeljal ženo v umobolnico, na cesto sta vržena od neusmiljenega življenja dva nedorasla otroka v nežni mladosti.
p Umrl je v Gorici inženir Friderik Kientz.
p češka filharmonija je s svojim koncertom dne 17. t. m. v Trgovskem domu v Gorici končala svojo turnejo na avstrijskih tleh. V Gorici so bile za koncert vse vstopnice razprodane in so dirigenta kakor tudi orkester viharno aklamirali.
p Razpuščen je občinski svet v Gra-dežu in se je postavila upravna komisija.
p Tat na debelo je Ivan Martelanc iz Barkovelj pri Trstu. 43 let star je bil že 20krat zaradi tatvine obsojen. Kradel je tudi v Ljubljani, največ pa v Italiji, pa tudi v Franciji in Švici. V Trstu se nahaja pod stalnim policijskim nadzorstvom, izgnati pa ga kot domačina ne morejo. Lani je v Italiji izvrševal tihotapsko trgovino s tobakom in specijalitetami in so v Trstu, kamor se je vrnil, našli pri njem veliko denarja, Ker se mu pa niso posamezni slučaji mogli dokazati, so ga morali izpustiti. Vrnil se je v Italijo, kicr so ga novembra lanskega leta našli skritega pod posteljo v nekem stanovanju v Novari, Dejal je, da ni drugod našel prenočišča in da jc moral izTrsta zbežati, ker je tam stal na čelu »narodnega odpora proti Hohen-lohevim dekretom«. Ker mu niso mogii dokazali nameravane tatvine, so ga zopet
izpustili. Mož sc je potepal potem po različnih krajih in povsod nekaj ukradel, dokler ga niso v Ronkih prijeli, a jc ušel. Ko so ga zopet ujeli, je moral presedeti nekaj časa v zaporih v Milanu in Rimu, Dne 17. marca t. 1. je bil izpuščen in so ga naši policaji čakali v Ronkih. Martclanc pa se je medtem pojavil v — Kopru, kjer je uradniku pri okrajnem glavarstvu Matiji Zucca ukradel v spalni sobi 1081 K, Policaji so ga pa kmalu imeli, dasi se je spretno izgovarjal.
p Mornar utonil. Med viharjem je utonil neki mornar vojne ladje Radetzki.
ZIMA V BF.LIKRAJINI.
Iz Metlike nam poročajo dne 18. t. m.: Pri nas je nastala prava zima, Na Gornjan-cih sneži kot o Božiču. Ljudje se poje po-zebe, ker je sadje v najlepšem cvetju in tudi trta je že precej pognala.
LiiljMske novice.
lj Poročena sta bila 19. t. m, pri sv. Petru v Ljubljani vdovec Artur Albin Ivan Jurij Drexel, nadinženir z Dunaja, evan-geljske vere, rojen leta 1839 v Lvovu, in gospodična Matilda Amalija Thomann pl. Montalmar, katoliška učiteljica višje dekliške šole v Mostaru Bosni, rojena leta 1851 v Trstu. Skupna starost obeh novo-poročencev znaša 138 let.
lj Umrla je včeraj ob 4. uri popoldne v visoki starosti 84 let Marija Tavčar, prodajalka sadja, tašča skladiščnega mojstra g. Ivana Pippa. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoldne s Sv. Petra ceste št. 36. Svetila ji večna luč!
Bromni oljetisk. Opozarjamo vse p. n, interesente na strokovni tečaj (preda-vajne s praktičnimi poizkusi), ki ga priredi danes v torek in v sredo (ob 8. uri zvečer v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«) društvo »Klub slovenskih amater-fotografov v Ljubljani.
lj Dva vojaka samomorilca? Po Ljubljani se govori, da sta se ustrelila dva vojaka 27. pešpolka. Neki vojak III. letnika da si je pognal kroglo skozi sence, drugi pa da se je ustrelil skozi ušesa. Vojaške oblasti molče, zato se ne ve, kaj je resnice na teh govoricah.
lj Umrli so v Ljubliani: Lovro Borštnik, čevljarski pomočnik, 25 let. — Helena Šmuc, kantinerka in hišna posestnica, 56 let. — Marjeta Grčar, drvarjeva žena, 66 let. — Fran Keršmanc, sin železniškega kurjača, pol leta. — Helena Posavc, gostja, 81 let. — Henrik Ziegler, pešec 27. pešpolka, 23 let. — Josip Osredkar, bivši dimnikarski pomočnik, 18 let. — Frančiška Dimic, delavčeva žena, 46 let.
gostega katara v najmanjših odcepkah so-pilnih cevi desnih pljuč. Današnjo noč je ccsar primeroma dobro prebil. Subjektivno stanje ni zadovoljivo. Tudi danes je ccsar ob zgodnji uri vstal, da normalno reši državne posle in sprejel dopoldne dvorne šaržc ter ogrskega ministrskega predsednika v svrho poročila.
Dunaj. K zgorajšnjemu komunikeju jc izvedel dunajski poročevalec »Slovenca-iz dvornih krogov: Dvorni svetnik dr. Ort-ner je bil včeraj dvakrat pri cesarju, Zvečer je šel cesar ob navadni uri v posteljo. Njegova temperatura je znašala 38 stopinj, Noč je motil kašelj, splošno pa noč ni bila slaba. Ko je danes cesar ob navadni uri vstal, sta prišla k njemu zopet dr. Kerzel in dr. Ortner. Bolezen označujejo kot glo-bokoležeči bronhitis. Kljub obolenju je cesar danes šel v svojo delavno sobo in reševal državne zadeve. Dopoldne sta obiskala cesarja nadvojvodinja Marija Valerija in njen soprog. Potovanje cesarjevo k delegacijam v Budimpešto jc preklicano.
Dunaj. Uradne vesti o cesarjevi bolezni, kakor tudi vesti, da sc vsled odklo-ni'nega stališča Huerte napram zahtevi ameriških Združenih držav proti Mehiki, so na današnjo borzo zolo vplivale. Vsi papirji so padli.
POLOŽAJ KATOLIČANOV V SRBIJI.
O položaju katoličanov, bivajočih v Novi Srbiji, piše »Katoliški list« z dne 13, marca t. 1.: »Mnogi katoličani se iz Nove Srbije izseljujejo v Ameriko. To so katoličani albanske in srbske narodnosti, ki govore srbski jezik. Res je, da jih Srbi niso sicer silili k odpadu, pa jim zelo prigovarjajo. Tam se katoliški kierus na razne načine zatira in je bil katoliški duhovnik Glasnovič edino radi tega obsojen h kazni 200 dinarjev, ker je poslal v cerkveni zadevi brzojav svojemu škofu v Pri-zren. Tudi se hočejo katoličani iz Janjeva na Kosovem polju izseliti. Gotovo je to drastična ilustracija, kaka prostost vere vlada v Novi Srbiji.
Zodnie vesli.
Cesar obolel.
Dunaj. Uradno se o obolenju cesarjevem poroča: Cesar že 14 dni boleha na katarski afekciji. Afekcija traja nezmanjšano dalje. Poleg cesarjevega generalnega nadzdravnika dr. Kerzla, kateremu je poverjeno zdravljenje cesarjevo, je bil za časa obolenja opetovano pozvan v posvet dvorni svetnik prof. dr. Ortner, ki je zadnje dni opetovano imel priliko položaj cesarjev natančneje preiskati. Pri tem kon-statirani katar spremlja sedaj zvišanje temperature, ki je združena s pokašljevanjem, kar moti nočni počitek cesarjev. Cesarjeve moči in apetit so zadovoljive. Cesar rešuje ne glede na obolenje po stari navadi drž. posle na sprejema ustna poročila. Tako je včeraj sprejel najvišjega dvornika grofa Montenouva, oba generalna adju-tanta grofa Paara in Bolfratha ter ministrskega predsednika.
Dunaj, Včeraj ie cesar sprejel tudi generalnega ravnatelja Haberga. Nadvojvoda Franc Salvator in njegova soproga nadvojvodinja Valerija sta se včeraj popoldne pripeljala na Dunaj.
Dunaj. Korespondenčni urad poroča: Od cesarja zdravečih zdravnikov podpisani bulletin od včeraj pravi, da je pri cesarju 18. t. m., potem ko je okoli 14 dni obsLojala menjajoča se hripavost in brez-vročinski katar v velikih sopilnih poteh, nastopilo meu zebljenjem in vročinskim dviganjem temperature omejeno ognjišče
PROTESTNI SHOD KOROŠKIH NEMŠKIH NACIONALCEV.
Celovec. Včeraj so nemški nacionalci v Sinči vesi sklicali »Kärntner Tag«. »Freie Stimmen« so prinesle na čelu lista oklic, naj se celovški nemški nacionalci »v masah« udeleže tega demonstracijskega shoda, naperjenega proti zahtevam koroških Slovencev, češ da ga hočejo Slovenci razbiti. Udeležba je bila 800 do 1000 ljudi. Naše ljudstvo sc jc udeležilo shoda v velikanskem številu, bili so skoro sami kmetje, ki pa jih niso pustili v dvorano, katero so napolnili celovški in velikovški nemški nacionalci. Shod je sklical »Bauer n b u n d , Naših govornikov niso pustili govoriti in so jih kolikor se jim je posrečilo vtihotapiti se v dvorano, vrgli iz dvorane, ker so sc jih hali. Edino poslanca G r a f e n a u e r j a so pustili govoriti. Na shodu so govorili Kišner, Lučov-nik, Mihor, Grafenauer, Metnitz, Lemiš Artur, Wieser in L i n h a r t. Govorili so strupeno proti Kranjcem. Lemiš jih je imenoval »Messerstccherje«. Na shodu je bilo veliko število žandarjev. Fakinaža, ki so jo vzdignili iz Celovca, je brez povoda napadla nekega kaplana in celo nemškega poslanca Nageleta, ki se je proti druhali potegnil zanj. Tako razumejo miroljubnost med Nemci in Slovenci, o kateri so na shodu govorili. Na sijajni govor poslanca Grafenauer j a ni mogel nobeden odgovoriti, ker so bili nasprotni govorniki pravi reveži in so govorili le to, kar so imeli na listkih zapisano. Naši zborovalci, ki niso smeli v dvorano, katero so si nasprotniki zato izbrali, da ni mogla naša množica shodu prisostvovati, so zapeli cesarsko pesem, Nemci pa so odgovorili z »Wacht am Rhein«, in ptujski Linhart — Kočevar po rodu — je slikal Slovence kot največje izdajalce, Linhart, ki je bil anarhist in vpisan v belgijsko organizacijo anarhistov. Nasprotniki so po Celovcu z lepaki vabili na shod, ki so ga nrej krstili »Kärntner Tag«.
SMRTNA KOSA.
Ribnica. Umrla je danes g. Frančiška Prijatelj, mati g. Vladimirja Prijatelj, profesorja na knezo - škofijski gimnaziji v Št, Vidu pri Ljubljani. HRVATSKI IN SLOVENSKI KANDIDATI VZHODNI ISTRI.
Voloska. Za kandidate »Političnega društva« istrskih Hrvatov in Slovencev so od zaupnikov predlagani: Vekoslav S p i n č i č za občno kurijo Volosko, Cres, Krk; dr. P o š č i č za kmetske občine Volosko; Josip R i b a r i č, profesor v Kastvu, za Podgrad, dr. Č e r v a r za mestni mandat,
KLOFAČ ZA ODLOČEN NASTOP V DELEGACIJAH.
Praga. Klofač se je dne 19, t. m. na shodu v smichovskem Narodnem Domu pečal s političnim položajem. Zahteval je, da morajo Čehi svojo taktiko izpremeniti in da mora češko časopisje dostojno polemizirati. Glede na taktiko Čehov v delegacijah je izjavil, da se mora tako notranja in zunanja politika presojati in obsoditi. Tako politika grofa Stürgkha kakor politika grofa Berchtolda jc protidemokra-tična in protislovanska. Zastavo nezadovoljnosti in neprikritega odpora nesemo tudi v delegacijo, ker bi nc bilo pametno prekrivati, da smo nezadovoljni. Naš narod se ni desetletja boril proti dualizmu in centralizmu zato, da v kritičnem tre-notku zamolči notranje prepričanje naših zadnjih dveh generacij. Dovolj dolgo smo na Dunaju vsakomur zatrjevali, da smo dobri Avstrijci. Zdaj je čas, da javno in povsod, tudi v delegacijah, izjavimo, da smo v prvi vrsti dobri Čehi in dobri Slovani in da hočemo tako ostnti in da so naše koristi i n naša bodočnost v nevarnosti.
DELOZMOŽNOST DRŽAVNEGA ZBORA.
Praga. » Venkov«, glasilo čeških ag«
rarcev, izvaja, da obstrukcijo v državnem zboru more le preprečiti, če sc obnove ustavne razmere na Češkem,
POGOVOR Z DR. SVIHO.
Praga. » Samostatnost« objavlja razgo» vor z bivšim poslancem dr. Karlom Svino, ki jc izjavil, da je nedolžen in da hoče poizkusiti pred porotniki dobiti zadoščenja za strašne obdolžitve proti niemu. Dr. Sviha upa, da se bo o njegovi tožbi koncem majnika ali pa začetkom junija razpravljalo.
IMENOVANJE GALIŠKEGA NAMESTNIKA.
Praga. Narodni Listy« poročajo, da
zboruje danes ministrski svet, ki se bo pečal tudi z imenovanjem novega gališkega deželnega maršala in se v ta namen mudi na Dunaju gališki namestnik dr. vitez pl. Korytowski. Splošno sodijo, da postane gališki deželni maršal dr. Leo.
USTANOVITEV NEMŠSE AGRARNE STRANKE NA MORAVSKEM. Brno, Zdaj šele sc je izvedelo, da so dne 30. marca nemško - inoravski kmečki poslanci in člani agrarnega zvršilnega odbora ustanovili samostojno politično nemško moravsko agrarno stranko.
KONFLIKT Z AMERIŠKIMI ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN MEHIKO ZOPET POOSTREN. Washington. Amerikanska vlada je dne 17. t. m. naznanila Huerti, da, če odkloni salut ameriškim ladjam, bo imelo to resne posledice. Huerta mora prvotno Mayovo zahtevo brezpogojno izpolniti. Rok se Huerti r>e podaljša.
Washongton- Huerta jc odklonil zahtevo ameriških Združenih držav, da mora amerikansko zastavo brezpogojno pozdraviti.
TURŠKA OBOROŽEVANJA. Dunaj. Skodove tovarne in Hiricnbcr* ška tovorna patronov so dobile znatna naročila od turške vlade. Turčija ¡e naročila pri Škodi havbic za 4 milijone kron, pri Hirtenberški tov 'i r n i pa Z3 3 milijone patron.
VOHUNSTVO NA FRANCOSKEM.
Pariz. Tukajšnji listi poročajo, da so blizu Nancyja vjeli nekega nemškega vohuna v bližini utrdbe Frouara. Vjetnik nima nič papirjev pri sebi, pravi, da sc piše Covalolti in da je Sfrassburžan.
BEROLINSKI POLJAKI SE PRITOŽUJEJO RADI DOGODKOV V MOABITU OSEBNO V RIMU.
Poznanj- Radi znanih dogodkov * Moabitu odpotuje poljska deputacija v Rim. Deputaciji pripadajo med drugimi poslanec Morawski, grof Tyszkiewicz, grof Gostomski in grof Lubienski ter princ Czarloryski. Deputacija ima s seboj dokumente, ki utemeljujejo pritožbe proti postopanju nemških duhovnikov s poljskimi katoličani.
ZA ELEKTRIČNO ŽELEZNICO DUNAJ« BRNO.
Brno. Tu jc zboroval shod prizadetih zastopnikov, ki so soglasno sklenili resolucijo, ki poziva vlado, da naj na vso moč pospeši ustanovitev električne železnice Brno — Dunaj.
VOLILNI SHODI V ZVEZI S K5NOPRED* STAVAMI.
Pariz. Znani poslanec Guesdc priredi pred vsakim svojim govorom ob sedanjem svojem agitatoričnem potovanju kinopred-stave. S kandidatom so baje volilci zelo zadovoljni.
Po sveiu.
Poljskemu Sokolu je v Lvovu umrli poljski bogataš dr. Altred Burczvnski zapustil en milijon kron.
Bitka med cigani v Frankobrodu. V Alte Mainzergasse so se dne 18. t, m. zjutraj ob 3. uri stepli alzaški cigani. Ranjencev je več, zaklan je cigan Wolf, neki drugi, cigan je bil smrtno nevarno ranjen. Policija je prijela enega samega cigana, ker so vsi drugi ušli.
Povsod sami »vohuni«. V Mor. Ostravo je prišel, kakor poroča »Opav-sky Dennik«, na obisk k svoji materi poljski žurnalist g. K. i/. Krakova, a je tu doživel dogodek, ki mu ostane v trajnem neprijetnem spominu. Prišel jc v Svinovo, kjer sc jc ljudem zdel nenavaden, ker je povpraševal po kraju. Orožništvo ,jo bilo opozorjeno nanj, pa jc takoj menilo, da gre tukaj za kdo ve kako nevarnega ruskega vohuna. Kmalu so bili skupaj. Orožnik ga jc prijel, ko rav'no sedel v vagonu lokalne železnice, da sc popelje nazaj v Mor. Ostravo. »Vohuna« so pridržali pod ključem v Svinovi, od koder so ga naslednjega dne odpravili na pol. komi-sarijat v Mor. Ostravo. Po temeljitem zaslišanju ie bil — izpuščen na svobodo«
Poslano.
Z oziroin na neko pojasnilo »Tovarn za drože« v *Slov. Narodu« z dne 18 aprila izjavljam, da nisem v nobeni zvezi s tem pojasnilom. V tem pojasnilu naznanjajo namreč neke »Tovarne za drože«, da bodo od 15. aprila naprej drože materčine zaračunale po 1 K 40 v za kg, špiritne pa po 1 K 30 v za kg. Izjavljam, da se bodo pri meni kot doslej dobivale tudi nadalje špiritne drože kg po 1 K 20 v doma, pri pošiljatvah po pošti se vračuna samo poštnina.
V Ljubljani, dne 20. aprla 1914. Z velespoštovanjem
Prva jugoslovanska tvornica drož
los. Košmerli nasl. Kal. Košmerlj
1331 Frančiškanska ulica štev. 6.
Franc Šetinc, trgovec v Starem-trgu. uaznanja v svojem in v imenu svojih otrok Stane, Franceta in Anice
vsem sorodnikom, priiateljem in znancem tužno vest da je nnša preljuba, nepozabna soproga, dobra mati oziroma hčerka, sestra in svakinja, gospa
dna Šetinc,«Maver
danes dne 10. aprila Vi 1 uri ponoči v 27. letu starosti, prevideua s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
1'ogreb predrage ranjke bo v torek iinc 21. aprila ob 7. uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Martinu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah.
Stari trg pri Ložu,
19. aprila 1914.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 20. aprila 1914.
Pšenica za april 1914.....12 74
Pšenica za maj 1914.....12'63
Pšenica za oktober 1914 . . .	11*52
Rž april 1914........1047
Rž za oktober........8'87
Oves april 1914.......8*16
Oves za oktober..............791
Koruza za maj 1914.....G 74
Koruza za julij 1914.....6*95
izurjeno v trgovini s papirnim blagom, sprejme A. Slatnar v Kamniku	1J86
iz vinogradov g. majorja K	• 1913 je
naprodaj. Natanrneje sc zvg rri g. I r. B metu v tivolskem gradu ln p*.	i'ram-
šeku v Sromljah, Štajersko.	1307
CirKuenicn!
Vila Antonija z l»pim vrtom, moderno ureiena, zavarovana pred v»-trovi: fsotie s penzionom in brez nje. Cene zmerna. Pojasnila riaje upravništvo v.le.
potrtim srccm naznanjamo vsem sorodnikom iti prijate-
Ijem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, sestra, tašča in teta, gospa
Helena Šmuc
danes ob 4. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, v 56. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v pondeljek, dne 20. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 20, na pokopališče k Sv. Križu.
BI
ar j ji spomin!
V L'ubljáni, dne 18. aprila 191«.
13"7
Žalujoči ostali.
I slov, pogrebni zavod Jos. Tark.
■Bar**'
Štev. 773(5.
Razglas.
1341
Ker se dne 21. t m. prične gradba cestnega kanala
na KaHci^ski cesti
ostane do dovršitve dela ta cesta v svojem odseku med Nadvojvode Friderika cesto in med Zvonarsko ulico zaprta za promet z vsakoršnimi vozili, za ježo in gnanje živine.
Protiravnanje se bo kaznovalo po določilih §70. občinskega reda.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 20. aprila 1914.
se oddastl takoj oziroma prazno z majem. — Več se izve pri Davorinu Rovšek-u, fotograiu, Kolodvorska ulica 32 a.	1332
Služba
organista in cekvenika
razp'suje župnijski urad Mošnje. Plača 700 kron, prosto stanovanje. Oženjenl imajo prednost. Nastop službe takoj, ali vsaj o Binkoštih, to je s 1. dnem
v rožniku 1914.	1329
Vabilo na
OBČNI ZBOR
društva za vzdrževanje
Elizabetine otroške bolnice
ki sc vrši
i ielrtel. dne 30. aprila lelos ob 3. uri popoldne
v mestni posvetovalnici.
Dnevni red:
1.	Zdravniško poročilo.
2.	Poročilo upravnega sveta.
3.	Nove volitve.
Predlogi, ki jih nameravajo staviti pri občnem zboru društveni člani, se morajo v smislu § 7. društv. pravil najkasneje 5 dni poprej pismeno prijaviti upravnemu svetu.
1335	Upravni svet.
D Jl||§g m i®^1* Krk, Istra)
OšOffšl morske kopališče
Velika peščena obal. — Morsko dno plitvo in čisto. — Čisto morje.
hoteli, sobe v privatnih hišah.
Dnevna zveza z Reko.
334 (10)
Moderno urejeni Prospekti zastonj.
Uprava kopališča.
2a'm klobuki.
podrti salon
S t uch iy -Maschke
v
^ Ljubljana, Židovska ulica štev. 3.
Priporoča ceni. d imam tu in na deželi svojo bogato zalogo vseh vrst damsk'h in otroških klobukov po znano nizkih cenah. Cene brez 1 1 konkurence.	■
i SANATORIUM-EMONA j
i ZA-NOTRAi^N^^ -BOLEZNI. /
j LTJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 fy [ gEPZPRA^^McreiHARu-DR- FR. DERGANC I
—1	—	■ '	i "»V
Proda sc še dobro ohranjen skoraj nič rabljen
pletilni stroj
Več se poizve pri Apoloniji Scrše na Jezici hl& štev. 57.	1315
Br.P.DeMi
primarij v bolnišnici usmiljenih, bratov v Kandiji pri Rudolfovem,-je uporabljal tinkturo za želodec, lekarnarja Plccoll-ja v Ljubljani,
Dunajska cesta, z najboljšim uspehom. — Steklenica 20 vinarjev.
Naročila sprejema lekarna
Gr. Piccoli,
Ljubljana.
ADIUM
STRAPAZ-IN TKANINE
tovarne B. SPIEGLER in SINOVI, Hronov
so izdelane iz najfinejše Amerika-preje ter so v lepoti in trpežnosti neprekosljive. Imajo prednost, da ostanejo v perilu snežnobele ter so znatno cenejše kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni širjavi in debelosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v rnanufakturni trgovini
J. CIUHA, LJUBLJANA, Pod Trančo.
Zahtevajte vzorce za pralno preizkušnjo.
MflB;
D EP-
Sukno, volneno blago, vse vrste perlino blago, sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo moško pe-:: rilo se dobi po najnižjih cenah ::
v rnanufakturni modni trgovini
Ojleite si zalogo, zahtevajte vzorce
Ljubljana
Su. Petra testu 4

Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar. državni poslanec,