«■->• w. MbOvi Poštnina plačana Leto XI., št. 109 L}tibl]aiia, torek lj. maja 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor; Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 3123* 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105.241. Tudi Gandijev naslednik aretiran Zaradi nameravanega napada na solno skladišče so angleške oblasti aretirale tudi Gandijevega naslednika — Akcijo nacijonalistov bo sedaj vodila ženska London, 12. maja. AA. Davi so angleške oblasti aretirale v Karadiju Abbasa Tajabbjija in 60 njegovih pristašev, ki so korakali v Dharsano z namenom, da zasedejo tamkajšnje Soline. Že Gandl je svoječasno izjavil, da bo te soline zasedel. Po njegovi are-ticiji je vlada objavila komunike, v katerem je izrecno poudarjala, da bo poizkus zasedbe solin v Dliarsani imel za nujno posledico uporabo sile. Zaradi tega ni prišla aretacija Tajabbjija in njegovih pristašev nepričakovano. Indijske oblaste so trdno odločene preprečiti vse eventualne provokacije in nemire. Angleško časopisje naglaša, da je prvi teden po Gandijevi aretaciji minul veliko bolj mirno, kakor pa se ie pričakovalo. Nemiri, ki so izbruhnili v posameznih mestih, so bili osaml'ieni. Kljub temu pa je položaj v Indiji slej ko ure j zelo resen. Bombay, 12. maja. AA. Abbas Taiab-bji je imenoval za svojega naslednika Zh primer, da bi bil aretiran, gospo Naidu. Pariz, 12. maja. AA. Poročajo iz Dja-lalpura, da je vrhovni vodja uprave v pokrajini T urim g Braham poslal Gan-dlijevemu namestniku Abbasu Tajabbjiu pismo, v katerem mu sporoča, da bi bil napad na solna skladišča zločin, ker bi značil nasilje nad osebno in javno lastnino. G. Braham pristavlja, da je vlada odločena upreti se z vsemi razpoložljivimi sredstvi eventuelnemu napadu. Abbas Tajabbji je odgovoril na to pismo, da indijski prostovoljci vztrajajo pri svojem sklepu. Pariz, 12. maja. AA. »Havas« poroča iz Djalalpura. da so obrati in predilnice še vedno zaprte. Včeraj so množice priredile obhode po mestu, čeprav jih je oblastvo prepovedalo. Policijski oddelki so množice razgnali. Danes so bile nove manifestacije. Iz Pune so prispela nova vojaška ojačenja. Pariz, 12. maja. AA. »Havas« poroča iz Djalalpura, da so se množice zbirale po ulicah in skušale izzvati nerede, čeprav je oblastvo prepovedalo vsako zbiranje. Nastopiti so morali policijski oddelki z vojaštvom, nakar so se množice poskrile po hišah. Ko je vojaštvo patroliralo po mestu, se ie kakih 5000 oseb oborožilo s kamenjem in z drugimi predmeti, da napadejo vojaške čete. Pet kamijonov s strojnicami in z oddelki z bombami, ki so prispeli iz Bomibaya, je končno napravilo red. Položaj je še dalje resen. Bombay, 12. maia. AA. V okraju Bardoli je otvoril bivši predsednik in dijske zakonodajne skupščine Patel kampanjo proti plačevanju zemljiškega davka. Navsari, 12. maja. s. Gandijev naslednik Tajabbji je pred svojo aretacijo izdal na indski narod poslanico, v kateri naglaša, da se je Gandiju posrečilo v enem mesecu zbuditi željo za neodvisnost v srcih milijonov indijskih sinov. Nepobitno je, da noben prisilni ukrep ne more ukrotiti narodovega diuha. V Indiji tako dolgo ne bo miru. dokler ne bo dosežena polna svoboda. Vsi Indijci bodo sedaj še z večjo vnemo delali na to. da se izvede Gandijev program. Bombay, 12. rnaija, AA. Haji Turan Gzai, vodja enega od indijskih plemen, je prispel s svojimi pristaši 20 milj pred Pešavar in resno ograža javni mir. Oblasti so zahtevale, naj se vrne s svojimi spremljevalci, nakar je Haji Turan Gžai zgradil na cesti barikado. Mussolinijeva žareča krogla Značilen govor italijanskega ministrskega predsednika na inšpekcijskem potovanju v Livornu Rim, 12. maia AA. Agencija Štefana poroča: Včeraj dopoldne je prispel v Livorno predsednik italijanske vlade Mussolinti. Sprejela sta ga minister prometa itn mini- ster mornarice. K sprejemu se je zbrala ogromna množica iz mesta in okolice. Vse mesto je bilo v zastavah. Tudi v mestu samem je bil Mussolini predmet viharnih ovacij. Najprej se ie predsednik italijanske vlade Mussolini napotil v pomorsko akademijo. kjer ie pregledal gojence. Zatem je Mussolini prisostvoval službi božji pod vedrim nebom. Služba božja je bila zaključena z molitvami za kralja iu Duceja. Po službi božji je Mussolini odšel v ladjedelnico. Tudi tu je bil Mussolini pozdravljen od velike množice. Mussolini je imel na delavstvo nogovor in mu zatrjeval, da vlada skrbi za blagostanje delavskega razreda. Tu je Mussolini sedel v avtomobil, ki se je komaj prerival skozi velike množice. Odtod se je Mussolini odpeljal na trg kralja Alberta. Sodno, da ie bilo tu zbranih 100.000 ljudi. Po dolgotrajnih in ne popi srni h ovaeijah ie MussoMni stopil na tribuno, ki ie bila postavljena sredi trga in ime! na množico nagovor, v katerem je med drugim deial: »Italijanski narod si po oseipletnem fašističnem režimu ne želi samo blagostanja, temveč zahteva zase tudi ugled in svoie mesto na svetu. Vsemu italijanskemu ljudstvu. pa tudi narodom izven italijanskih meja. želim povedati, da ne iščemo prenagljenih pustolovščin. Ce pa nas bi kdo napadel in hotel okrniti našo neodvisnost m našo bodočnost, ta ne ve, s kakšnim temperamentom dvignem na noge ves italijanski narod. Ce bi kdo hotel napasti revolucijo črnih srajc, potem bi bil ves narod, bi bili starci, deca, kmetje, delavci in vojaki eno samo ljudsko telo, žareča k regija, ki jo lahko vržemo proti vsakomur.« Mussottnijeve besede je snreiela množtica z ogromnim navdušenjem. Mussolini se je nato odpeljal v vladno palačo, kijer se je udeležiil intimnega obeda s predstavniki oblasti. Mussolini se je moral opetovano pokazati na balkonu. Zbrana množica mu ie prirejala neprestane ovacije. njej svojo največjo zaslomfoo. Početje Heimwehra pa mi všeč delavskemu delu stranke. Razni govorniki so zaradi tega zahteva®, da se mora stranka docela odpovedati Heimwehiru in osnovati lastno gardo, ki je deloma že organizirana. V tem smislu je bila siprejeta tudi posebna resolucija. Spor med Heimwelironi in avstrijsko vlado Grožnje voditeljev Heimwehra proti vladi — Krščanski socialci proti akciji Heimwehra Dunai, 12. maja d. Med nacionalistično bojno organizacijo Heimweh>r in med vlado je prišlo do ostrega nasprotja, ki se ie v zadrtjem času še povečalo, ko je vlada napovedala, da bo izdala zakon o prepovedi nošenja orožja. Heimwehrovci smatrajo, da je ta zakon v glavnem naperjen proti njim. Na vseh zadnjih zborovanjih so se heim-v/e litovski govorniki izražali proti tej nakani vlade. Povodom včerajšnje proslave 10-Ietrace tirolskega Heimwebra je imel glavni vodja te organizacije Steidk govor, v katerem je naglašal, da vlada ne sme pozabiti, da se ima za svojo moč zahvaliti edino le Heimwehru, ki se je dosledno boril proti marksistični nevarnosti. Vlada zaradi tega nima pravice, braniti Heimwehiru nadalnno akcijo, ki je usmerjena edino na to, da ojača avtoriteto države in ščiti narod pred marksističnim terorjem. Starehm-berg je v svojem govoru poudarjal, da smatra vse vesti o nekaki razorožitvi za fantazije. Ce pa bi vladi vendar le prišlo na um, priti s takimi predlogi, potem se bo Heimwebr obrnil tudi proti vladi, ker ne vidi svoje naloge samo v tem. da ščiti \1ado, marveč predvsem v tem, da ščiti tiarod in državo, če treba tudi proti vladi. Istočasno se je vršilo zborovanje krščansko so c i jal-ne stranke. Na zborovanju se je razpravljalo tudi o odmošafh stranke dc Heimwehra. Znano je, da ie bil Heimweitr osnovan po iniciiativi bivšega predsednika stranke prelata dr. Seipi-a, ki je imel v Političen umor pri Trstu Beograd, 12. maja. p. »Pravda« poroča iz Trsta, da je bil v vasi Sv. Anton pri Tr< stu izvršen v soboto zvečer umor, ki ima po mnenju tržaških oblasti politično ozad* je. ^Tajnik fašistične stranke, ki je obenem poštar pri Sv. Antonu, je zvečer v svoji gostilni igral s svojo ženo in s svojim podnajemnikom karte. Nenadoma so vdrli v sobo trije maskirani možje ter so ustrelili fašističnega tajnika in njegovo ženo. Podi najemnik, ki je bil ranjen v roko, je ušel smrti samo na ta način, da se je vrgel va tla in se napravil, kakor da je že mrtev. Napadalci so brez sledu izginili. Policija je še tekom noči izvršila številne aretacije Izpraznitev Porenja Parfz, 12. maja. č. Današnja »Ere NouvetJe« poroča, da ie računati s tem, da bo nemški minister zunanjih poslov dT. Curtius v Ženevi zahteval od Brianda. naj točno fiksira dan evaknac:ie leve obale Rena s stratii Francije. Francoski list trdi, da se v francoskem ministrstvu zunanjih poslov že razpravlja o tem, da pa rti pričakovati evakuacije pred 30. junijem, ker zahteva francoski generalni štab tri mesece časa za izvedbo izpraznitve. MARINKO VIČ PREDSEDUJE V ŽENEVI Otvoritev 59- zasedanja Sveta DN — Angleško posredovanje med Francijo in Italijo - Jugoslovenski referati Ženeva, 12. maja, s. Danes je bilo pod predsedstvom jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča otvor-jeno 59. zasedanje Sveta Društva narodov. Zasedanje ni tako važno po razpravah, ki so na dnevnem redu, kakor zaradi razgovorov, ki se bodo pri tej priliki vršili med zbranimi vodilnimi državniki Evrope. Poleg razmoitrivanja razorožitvenega problema se bodo nanašali ti razgovori tudi na predlo« francoskega zunanjega ministra Brian-da glede osnovanja gospodarske unije evropskih držav. Sporedno bodo v razgovorih med predstavniki posameznih držav skušali rešiti tudi razna sporna vprašanja, kii motijo in ovirajo razvoj medsebojnih odnošajev. Glavno važnost pa polagajo na razgovore med francoskim zunanjim ministrom Brian-dom in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem ob posredovanju angleškega zunanjega ministra Hendersona v svrho sporazuma med Francijo in Italijo glede pomorske razorožitve. Kakor znano, se Francija in Italija na razorožitve-ni konferenci v Londonu nista mogli ze-diniti. Ker grozi nevarnost blaznega oboroževalnega tekmovanja, ki bi lahko ogražalo tudi londonsko pogodbo o pomorski razorožitvi, si Anglija z vsemi sredstvi prizadeva, da reši obstoječi spor in pripravi Francijo in Italijo do tega, da se pridružita londonskemu sporazumu ter skleneta medsebojno dodatno pogodbo. Otvoritev zasedanja se ie vršila naj-preij v tajni, naito pa v javrnii seji. Na tajni seji je bil defirritivno določen program dela in vrstni red razprav, ki so na dnevnem redu. Na predlog madžarskega in romunskega zastopnika je bil optantski spor odstavljen z dnevnega reda s pridržkom, da se bo o njem razpravljalo, če bi Madižarska ne ratificirala pariškega sporazuma o vzhodnih reparacijah, s katerim je rešen tudi ta problem. Na želijo Madžarske pa je bilo sklenjeno, da se bo že na sedanjem zasedanju razpravljalo o možnosti ukinitve finančne kontrole nad Madžarsko. V naito sledeči javni seji je predsednik dr. Marinkovič v svojem otvoritvenem govoru pozdravil zbrane zastopnike z željo, da bi rodile razprave, ki so na dnevnem redu, čim lepše in po-voljnejše rezultate v cilju učvrstitve miru in spor azume vanj a med narodi in državami. Navzoči delegatje so sprejeli Marin-kovičeva izvajanja z velikim odobravanjem ter mu ob koncu živahno aplav-dirali. Kot prva toOka dnevnega reda je prišlo na vrsto poročilo nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa, ki prvič zastopa Nemčijo v Ženevi, o sklepih carinske konference. Dr. Curtius je podal podrobno poročilo o sklenjenih konvencijah, ki se nanašajo na stabilizacijo v mednarodni trgovini, naiglašajoč, da predstavljajo te konvencije prvo etapo na pobu splošne gospodarske akcije Društva narodov, ki naj ima za končni cilj osnovanje Uniie evropskih držav. Carinska konferenca sicer ni dosegla takega uspeha, kakor bi bilo želeti, vendar pa znači lep napredek in mejnik v razvoju gospodarskih odnošajev Evrope. Svet Društva narodov je vzel poročilo soglasno na znanje z željo, m bi pristopile k carinski konvenciji tudi vse one države, ki so doslej odklonile svoj pristanek. S tem je bila današnja seja zaključena. Ženeva, 12. maja. AA. Angleški zunanji minister Henderson je povabil za jutri italijanskega zunanjega ministra Gramdija na zajutrk. Državnika bosta razpravljala ob tej priliki o vprašanju italijansikfr pomorskih oboroževanj in o pripravah za nameravana itattjansko-francoska pogajanja glede omejitve pomorskega oboroževanja. Ženeva, 12. maja. AA. Danes dopoldne ob 11. se je sestal Svet Društva narodov na tajno sejo pod predsedstvom jugoslovenskega ministra zunanjih zadev dr. Voje Marinkoviča. Pri delu Sveta sodelujejo zunanji ministri Briand, Henderson, Curtius. Grandi in Zaleski. Na seji je bilo prečitano poročilo o vprašanju madžarskih optan-tov, o imenovanju novih članov v Svet Društva narodov, o nameščanju perso-nala pri mednarodnem sodišču. Na javni seji so poleg drugega jugoslovenski delegati poroča® o zaščiti dece, o opi-ju in o delu 33. seie konziiAtaitivne komisije in centralnega stalnega opijskega odbora. Priv. izvozna družba ustanovljena Ustanovna skupščina je bila včeraj - Sprejem pravil -Prvi upravni odbor - Predsednik bo dr. Gjuričic Be©«rad. 12. marca %Danes ob 4. popoldne ie bila ustanovna skupščina Privilegirane delniške družbe za izvoz kmetijskih proizvodov kraljevine Jueosiavije. Na skupščino. ki se ie vršila v veliki dvorani Glavnega zadružnega saveza, je Drišlo veliko število delničariev tako iz vrst izvoznikov kakor tudi iz vrst Glavnega zadružnega saveza. Navzočih ie bilo tudi dokaj privatnih delničariev Skupščino je otvoril predsednik Udruže-nja izvoznikov Dragiša Matejič. ki ie v imenu pripravljalnega odbora iziavil. da ugotavlja z radostjo, da celokupen kapital družbe ni le vpisan, nego celo prevpisan. Poljedelci pričakujejo, da pridejo z novo družbo do pravih cen, izvozniki pa, da bodo prišli z njeno pomočjo v večje stike z inozemstvom. Za predsednika skupščine ie predlagal govornik generalnega direktorja Drž. hipotekarne banke Vojina Gjuričiča, ki ie mesto spreiel in v dališem govoru izjavil. da zna*a osnovni kapital družbe 30 milijonov dinariev v 30.000 delnicah oo 1000 Din. Delnice se glase na ime. Za se-dai se emitira 15 milijonov dinariev. oziroma 15.000 delnic. Pri vpisu ie bilo takoj vplačanih 9,456.000 Din. Rok in način na-dalinie emisiie bo odredil upravni odbor družbe. Vplačevanje za sedaj emitiranih 15 tisoč delnic se bo vršilo na poziv v »Službenih Novinah«. Delničarji moreio biti samo državljani ali nacionalne ustanove kra-Iievine Jugoslaviie. PTenos delnic se vrši po odobreniu upravnega odbora. Govornik je med drugim poudarial, da ie izvršena ustanovitev nove družbe Po intenciiah vlade. ki ie obljubila vso svojo pomoč. Na predlog dr. Vuiičiča so bile odposlane pozdravne brzojavke Ni. Vel. kraliu. predsedniku ministrskega sveta ter glavnemu inicijatoriu nove družbe ministru trgovine in industrije dr. Juraju Demetrovi-ču. Beozraiski odvetnik Arsa Stamenkovič le predlagal, nai se pravila iznremene v toliko, da se poleg predstavnikov izvoznikov ter Glavnega zadružnega saveza in članov, ki iih postavi vlada, prepusti skupščini. da izvoli vsai dva člana upravnega odbora ter enega člana v nadzorni odbor iz vrst delničariev. k; niso niti izvozniki niti delegati Glavnega zadružnega saveza. Predsednik dr. Giuričič ie odgovoril, da se pravila sicer lahko izpremeniio. da pa ie tako nuien nričetek poslovanja nove družbe. da predlaga spreiem pravil en bloc. Res ie bil spreiet predlog dr. Giuričiča. Sledile eo volitve članov upravnega in nadzornega odbora. V ud ravni odbor delegirata 6 članov glavni zadružni save®. 6 članov udruženje izvoznikov, ostalih 6 članov pa imenuje vlada. Danes so izvolili člane u pravu epa odbora izvozniki ln glavni zadružni savez, dva pa je imenovalo ministrstvo trgovine in industrije. Ostale štiri člane bo vlada imenovala v najkrajšem či?su. V upravni odbor pridejo namreč za vlado še po en delegat ministrstva trgovine in industrije. ministrstva financ, ministrstva kmetijstva ter ministrstva prometa. V nadzorstveni odbor volijo tri Plane izvozniki, tri člane glavni zadružni save7„ enega p« delegira ministrstvo trgovine in industrije. Glavni zadružni savfz j« poslal v upravni odbor dr. Gjuro ^rmina iz Zagreba, Kosto Andica iz Beognria, predstavnika »Agrari-ie- iz Novega Sada Friderika Mullerja, dr. Vladimiria Glaserja iz Ljubljane, Vojo Gju-ririča iz Beograda in Alfonza Besednjaka iz Ljubljane. Od zastopnikov udružeuja izvoz- nikov so v upravnem odboru: Oskar Weise h Zagreba. Mihajlo Bajloni iz Beograda, Ge-deon Djundjereki iz Novega Sada, Dragiša Matejič iz Beograda, Voja Petpovič iz Beograda in Milivoj šičarevie iz Beograda. V nadzorni odbor je poslalo ministrstvo financ inšpektorja Dragomirja Stragojloviča, glavni zadružni savez dr. Vekoslava Gortana iz Zagreba, Gjuro Perma iz Sarajeva ter J. Budišina iz Vel. Bečkereka, izvozniki pa Dragišo Majdanca iz Beograda, Slavka Ma-saroviča iz Sremske Mitrovice ter Stevana Nastiča iz Skoplja. Beograd, 12. maja. i. Minietietvo trgovine in industrije je delegiralo kot svojega člana v upravni odbor Priv. delniške družbe za izvoz kmetijskih pridelkov generalnega direktorja Drž. hipotekarne banke in predsednika današnje ustanovne skupščine dr Vojina Djuričiča, ki bo izvoljen tudi za predsednika Privilegirane družbe. Upravni odbor bo imel dva podpredsednika, in sicsr enega iz vrst članov glavnega zadružnega saveza in drugega iz vrst izvoznikov. Poleg tega bo imel glavni zadružni savez enega svojega direktorja, drugi direktor pa bo odrejen po udruženiu izvoznikov. Prva seja odbora ee bo vršila v sredo popoldne. Na tej seji ee bo konstituiral odibor in bo izvoljen za predsednika dr. Vojin Gjuričic. Seji bo prisostvoval tudi minister trgovina in industrije dr. Juraj Demetrovic, ki bo spregovoril o pomenu in ciljih novoustanovljene družbe. Načelni športni sporazum med Italijo in Jugoslavijo Budimpešta, 12. maja. n. Ob priliki final* ne tekme za nogometno prvenstvo Evrope, ki se je vršila včeraj, se je vršil tudi se« stanek delegatov nogometnih zvez ČSR, Avstrije, Italije in Švice. Na ta sestanek je irispel tudi tajnik jugoslovenske nogomet« ne zveze iz eBograda dr. Mihajlo Andrijes vič. Zastopnik naše zveze se je najprej se> stal s češkoslovaškimi delegati in nato z avstrijskimi ter je imel danes dopoldne važno konferenco z zastopniki italijanske nogometne zveze Ferrettijem, Pozzom, Za» nettijem in Maurom. Ta važna konferenca je bila sklicana v svrho poravnanja že dob go trajajočega italijanskosjugoslovenskega spora v nogometnih odnošajih. Konferenca je imela popoln uspeh in je prišlo do korč« noveljavnega sporazuma. Sprejet je bil 6klep: Obe zvezi, italijanska in jugoslccn« ska, bosta vsaka s svoje strani izdali sluz« beno obvestilo, v katerem se izrazi žel ta, da pride do sporazuma. Vsebina obeh sf o« ročil bo identična. Nato bosta predsednika nogometnih zvez Šafarik in Arpinati ratifi* cirala to obvestilo, s čemer bo spor li«cvi« 'iran in odnošaji sporazumno zopet vzpo» stavljeni. Nov jugoslovenski parnik Spttt, 12. maja. č. Včeraj je bil rovršen slovesen M novega parnHca, ki «a je kup;l Evgen Mat-kovid. Brod ie prejel ime »Niko Matkovič« ter Ima posadko 25 mož. Dva ■fisočtor. parnik je bil knrp-fien v Franciji, »grajen pa 1. 1019. na Norveškem. Vlom v osješko delavsko zbornico Osfek, 12. maia. S. V prostore tukaj&r;« delavske zbornice v 2upan-'js-ki o-Fci so preteklo noč vlomili neznani zločinci ter odnesK kaseto s 3000 dinarji gotovine. Dr. Bogdan Medakovič f Dunaj, 12. maja. p. Davi je preminul r nekem tukajšnjem sanatoriju dr. Bogdan Medakovič, bivši predsednik Hrvatskega sabora in odličen narodni borec za osvos bojenje in uedinjenje Jugoslovenov. Pod njegovim predsedstvom je Hrvatski sabor sprejel zgodovinski sklep, da se Hrvatska zedini s Srbijo in Slovenijo. Bolehal je že-dolgo časa na jetiki ter je sedaj podlegel tej zavratni bolezni. Triumf Ite Rine v Zagrebu Zagreb, 12. maja. č. Danes dopoldne je filmska igralka Ita Rina delila avtograme v kinu Europa Palače. Naval občinstva je bil naravnost strahovit. Zmanjkalo je ta:<= glednic s fotografijo Ite Rine ter je občin« stvo ponujalo igralki v podpis beležr.ke, koščke papirja itd. Popoldne si je Ita Rina ogledala zagrebško okolico, od 5. do 7. pa je bila na five of clock tea v »Manonu«. Zvečer je prisostvovala predstavi v kinu Europa^Palace, nakar se je z brzovlakom odpeljala v Sarajevo, kjer ji tudi priprav« Ijajo velik sprejem. Na povratku iz iara« jeva pride Ita Rina tudi v Ljubljano ter vzame s seboj v Berlin in v Pariz tudi sv o« jo mater. Pri odhodu iz Zagreba je izjavil la Ita Rina, da ji ostane tokratno bivanje v Zagrebu v neizbrisnem spominu. Mednarodna konferenca o rečni plovbi Beograd, 12. maja. AA. V zvezi z akcijo mednarodne trgovske zbornice, ki želi re« šiti vprašanja plovbe na mednarodnih re« kah in zlasti vprašanje plovbe na Dunavu, je sklenil jugoslovenski odbor te zbornice« da skliče konferenco predstavnikov naših gospodarskih organizacij in zainteresiranih gospodarskih ministrstev. Na tej konferen« ci bodo razpravljana v podrobnostih vsa ta vprašanja in bo določeno stališče, ki od« govarja interesom naše države. Na podlag! te konference bo sestavljena delegacija s r. zastopnikov pomorskega in rečnega prome« ta ter udruženja raznih brodolastnikov, ki bo imela nalogo braniti interese naše dr« žave na mednarodni konferenci v Parizu. Bolezen ministra Radivojeviča Beograd, 12. maja. A A. Zdravstveno sta« nje prometnega ministra inž. Radivojeviča je popolnoma zadovoljujoče. Noč je pre« stal prav dobro, temperatura znaša okrog 37 stopinj. Bolnik ne čuti nikakih bolečin. Čreva funkciionirajo normalno. G. Radi« vojevič se subjektivno počuti dobro. Napredovanje v zdravniški službi Beograd, 12. maja. A A. Minister za so« cijalno politiko in narodno zdravje jcpoJ« pisal odlok, s katerim je pomaknjen v v;š« .ro skupino predstojnik zavoda za zaščita dece v Ljubljani g. dr. Bogoljub Drag<.š Konferenca gospodarskih zbornic Beograd, 12. ma.va. AA. Dne 25. in 26. maja bo v Dubrovniku konferenca zastopnikov gospodarskih zJxvrnic 'tz vse dTŽave. Na dn-evn-em redu bo. •do vprašatrpa našega go-s^KidaTstva. Po končairf konferenci odpctuiejo i»dekženei fe Dubrovnika v Poid^orico, da siiržbeno obiščejo zbornico za TOI v Pod®orici. Krediti Narodne banke Beograd, 12. maja. AA. Upravni odbor Narodne banke Je imel davi sejo. Na dnevnem redu so bila rzklMično vprašanja kreditiranja naših gospodarskih krogov. Ban dr. Šilovič na Sušaku Suša k, 12. maja. n. Na Sušaku se mudi v privatnih poslih ban savske banovine dT. Jos.jp Šiio-vič. Nas-tenLl sc je r Jj&telu »Pečine«. Oboroževanje Amerike Zediniene države bodo zgradile za Washington, 12. maja. AA. Parlamentu je bil predložen zakonski načrt, ki predvi* deva nove izdatke za gradnjo vojnih ja* di j. Te gradnje so potrebne Zedinjenim državam, da dosežejo pomorsko pariteto z Anglijo v zmislu londonske pogodbe. Gre za izdatek v znesku 937 milijonov dolarjev, t. j. 52.472 milijonov dinarjev. Washington. 12. maia. Poslanec Brut-ten, predsednik mornariškega odbora, je objavil besedilo novele gradbenega programa mornarice, ki io bo predložil reprezentančni zbornici. Ta osnutek določa izvedbo gradbenega programa mornarice popolnoma po londonski paritetni pogodbi. Briitten zahteva, nai se zgradi 240.000 ton novih enot in sicer 37.500 ton lahkih križark, 55.500 ton rušilcev, 42.100 ton podmornic in 69.000 bojnih ladij matic. Celokupni program je razdeljen na 8 let in zahteva razen že dovoljenih 439 milijonov dolarjev še miljardo dolarjev novih bojnih ladij. nadaljnih 479 milijonov dolarjev tako, da bo ves proračun znašal okroglo milijardo dolarjev. Briittenov predlog, čegar številke so sestavljene po računu mornariškega ministra, bo zadel v reprezentančni zbornici najbrže na oster odpor. Poslanec French, predsednik pododbora za proračunska vprašanja, je izjavil, da ne misli podpirati Briittenovega paritetnega programa, in namerava priporočati sa.mo zgraditev 18 že dovoljenih velikih križark. O ostalih kategorijah French še n i prejel nasprotnega predloga, meni pa, da bi bi mogla Ameriki zadostovati polovica celokupne tonaže, ki jo zahteva Briitten. Briittenov osnutek se lahko smatra za politični manever, s katerim naj bi se združili rezultati londonske konference z lastnim oborožitvenim programom. Skorajšnji razpust avstrijskega parlamenta Zaradi nevzdržnih političnih razmer namerava vlada razpustiti tudi Narodni svet in za jesen razpisati nove volitve Dunaj, 12. maia d. Kaotične politične razmere v Avstriji, ki so se zadnje dni zaradi naraščajočega odpora agrarnih krogov še bolj poostrile. si1% vlado k naglim odločitvam. Ne da se tajiti, da ie vse politično življenje strank že sedai usmerjeno na volitve in vsa akcija strank se lovi za uspehi, ki bi mogli službi za volilno propagando. Ko ie dr. Schober prevzel predsedstvo avstrijske vlade, se ie nadejal, da mu bo uspelo pomiriti politične duhove in združiti stranke na gospodarskem programu. Res sc je dr. Schobru v početku posrečilo. naiti izhod i nila preko Zagreba in Ljubljane na Dunaj, odtod pa v Prago Odvetnik obsojen zaradi goljufije Beograd, 12. maja. p. Pred prvostopn;m sodiščem je bila danes razglašena sodba v procesu proti odvetniku dr. Uskokovicu, davčnemu uradniku Jovanu Rakočevicu in služitelju Stevanu Iliču, ki so bili ooto* ženi, da so se na goljufiv način okoristili z zapuščino Uskokovicevega brata. Odvet nik dr. Uskokovič je bil obsojen na eii<> leto. Ralcočevič na osem mesecev, Ilič p.: oa 6 mesecev zapora. Trgovinska pogajanja z Avstrijo, Dunaj, 12. maja. g. Pogajanja za trgovin« sko pogodbo med Avstrijo in Madžaisico bodo najbrže še tekom, tega tedna privedb la do pozitivnega zaključka, dasi v neka* terih vprašanjih še ni prišlo do sporazuma. Madžarska bo dobila gotove konccsije na industrijskem polju za svoj pristanek gicdc zvišanja avstrijskih uvoznih carin na žilo, moko, pivo, jajca in vino. Sklepa se, da bo prišlo tudi z Jugoslavijo po avstrijsKih koncesijah pri jugoslovenskih uvoznih ca-rinah na industrijske proizvode do pog >d* be, ki bo najbrže podpisana v Beogradu Slikarski razstavi v Splitu Split, 12. maia. č. Snoči sta bili otvorjeni v Splitu dve umetniški razstavi. Osem beograjskih umetnikov pod imenom »Oblik« je razstavilo v dveh dvor. 55 slik, na drugem mestu pa ie razstavi! tudi v dveh dvoranah preko 80 svojih slik splitski slikar Tolič. Obema otvoritvama so prisostvovali poleg mnogega odličnega občinstva t>u-d.i ban primorske banovine dr. Tartaglia, mestni načelnik dr. Rakič in komandant mesta general Naumovič. Smrtna žrtev dijaške razposajenosti Osijek, 12. maja n. Včeraj so se mudili na izletu v Osijeku dijaki 5. in 6. gimnazije iz Požege pod vodstvom svojih dveh profesorjev. Dopoldne so si ogledali najzanimivejšo industrijo v mestu, popoldne pa so se namenili na konnske dirke, ki so se vršile ob 15. Po obedu so voditelji ekskurzije izrecno prepovedali dijakom zapustiti poslopje, kjer so bili nastanjeni. Trije študentje pa so kliiiJb termi ušli in utekli k Dravi. Izposodili so si nekje čoln ter se zabavali z veslanjem po reki. Po nesreči pa se je čoln prevrnil in so padli vsi trije v Dravo. Delavci na obrežju so opazili nesrečo ter rešili dva dijaka, dočim je tretji Josip Smiit, rodom iz Kule, utonil. Hindenburg gre v pokoj? Berlin, 12. maja. AA. V poučenih krogih trde, da se ho sedanji predsednik neu ške republike Hindenburg aprila meseca 1932 umaknil po končani predsedniški dobi v Neudcck v vzhodni Prusiji. Tajinstveni morilec v Ratiboru Ratibor, 12. maja. d. Vse mesto je raz? burjeno zaradi tajinstvenili umorov, ki so bili izvršeni zadnje dni. V noči od petka na soboto je bil umorjen 161etni dijak Bru* no Zeller. Morilec mu je zadal globoko ru» no v trebuh. V naslednji noči je bil na enak način umorjen krojaški pomočnik Jo* sip Daneš, a v pretekli noči jc bil napaden trgovec Alfred Rufke. Tudi njemu jc z-i* dal napadalec globoko rano v trebuh, tako da je kmalu izdihnil. Zasledovanje morilca je bilo brezuspešno. Oblasti so sicer aretirale nekega inozemca, pri katerem so našli revolver in izredno širok nož, ven« dar pa noče povedati niti svojega imena niti priznati kake krivde. Splošno mislijo, da gre za sadistične umore. Volitve* v Šleziji Varšava, 12. maja. AA. Včeraj so bile volitve v Gornji Šleziji. Potekle so v pa« polnem redu. Nikjer ni bilo incidentov Nemci so postavili v imenu vseh meš -an. skih strank enotno listo, dočim so n=ni. ški socijalisti postavili samostojno Ihto. Po dosedanjih izidih se zdi, da so Nemci prav aktivno sodelovali pri volitvah. Na« stopili so v strnjenih vrstah. Nemcev ie glasovalo skoro 100 odst., ostalih volilcev pa okrog 70 odst. Navzlic temu so se na več mestih poljski glasovi povečali. Tako je n. pr. v industrijskem središču Svjencch* vice glasovalo 1. 1928. vsega 12.457 volil* cev. od teh za Nemce 4715, poljskih glasov je bilo oddanih 8207. Pri včerajšnjih vo. iitvah je na tem mestu glasovalo 15.076 vo» Iilcev, od teh Poljakov 10.341, Ncmccv pa 4660. Podobno so poljski glasovi narasli, gla* sovi Nemcev pa nazadovali v Cjijcšinu, v srezu Lublinjec in drugod. Katovice, 12. maja. s. V šleski Sejem je bilo končnoveljavno izvoljenih 48 poslan* cev in sicer 15 Nemcev, 1 nemški socijalr.i demokrat, 13 članov Korfantvjeve skupine, 10 poslancev narodnega bloka, 4 poljski socijalni demokratje, 3 člani poljske na« rodne delavske stranke in 2 komunistu Potresi, poplave in druge nesreče London, 12. maja. s. Ogromne poplave na Ceylonu so v parnem Colombo spravile 10 tisoč ljudi ob streho. Podrlo se je 1000 hiš. Da bi rešile mesto, eo oblasti odvedle vodo v dolino, kjer je porušila električno centralo, tako da je Colombo že več noči v temi. Teheran, 12. maja. AA. Potres v Aeerbej-džanu je boje zahteval 2000 človeških žrtev. Teheran, 12. maja. AA. Potresi v okolici Salmasa se nadaljujejo. V bližini Urumyaha je nastala zaradi potresa razpoka v dolžini treh kilometrov. Paril. 12. maja. AA. Havas poroča iz Han-keoua, da so se roparji polastili mfsta Tun-ganga, pobili 15.000 prebivalcev ter se po-iafitiili 500 talcev. Bukarešta. 12. maja. s. V Targovistu je nastala eksplozija v črpalnici petroleja, ker je nekdo iz neprevidnosti vrgel v bližino tlečo cigareto. Trije delavci so bili ubiti, 6 pa težko ranjenih. Eksploziji je sledil požar, ki je uničil več bližnjih objektov. Stvarna škoda znaša 6 in pol milijona lejev. Mexico, 12. maja. Po vesteh iz Puerte Limona na Kostariki se je zrušil odličen letalski častnik mehiške armade Pablo Sidar s svojim letalom v morje, ko je hotel pristati med viharjem. Polkovnik Sidar je nameraval brez pristanka le"teli v Buenos Aires. Smrt češkega dramatika Pra«a, 12. maja. h. Davi ie umrl češk.i dramatik dr. Josip Štoliba. Po poklicu je bil pokojni Štolba notar in spada po literarnem udefstvovanju v generacijo Jiraska. Njegova dramatična deta uživajo med narodom veliko popularnost. Hudo maščevanje Bologna, 12. maja. AA. V cirkusu »Gleioh-. ki razpolaga z velikim zve-rinjakooi. so se sprli lastniki s pomožnim osobjem. Krotilci divjii-h zveri so se hoteli maščevati nad lastniki s tem. da so skušali odpreti kletke divjih zveri. Policijska obfast je še pravčasflo posredovala ter dala prijeti 7 i krotilcev. Važno gostflnicarsfco zborovanje v Celju Konferenca vseh gostilničarskih zadrug iz dravske banovine - Brezuspešna pogajanja s pivovarno Union -Tridnevni bojkot piva - Gostilničarji in obrtni zakon Celi«. 12. maia Danes se ie vršilo v salonu hotela »Evropa« v Celiu zborovanje načelnikov in delegatov gostilničarskih zadrug iz dravske banovine Ob 10.15 ie otvoril zborovanje načelnik Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru ff. Fran Zemliič. ki je pozdravil vse navzoče, med niimi delegata zagrebške gostilničarske organizacije g. Ostojči-ča. V lepih besedah se ie spominjal nenadoma preminulega načelnika gostilničarske zadruge v Gornii Radgon; Jana Kar-baša. čigar spomin so počastili zborovalci s trikratnim klicem »Slava!« Soglasno so bile nato odobrene vdanostna brzniavka Ni. Vel. kraliu ter pozdravne brzoiavke ministrskemu predsedniku in dravskemu banu. V stvarnem govoru ie dalje g. Zemliič očrtal težavn; položaj, v katerem se nahaja gostilničarstvo. ter navedel tudi razna pota. po katerih bi se moglo v okviru obstoječih zakonov doseči zbolišauie. Sledili so Pozdravni govori posameznih zastopnikov, med drugim: g. Kavčiča iz Ljubljane, g. Bernardiia iz Celja in dr. Pretnaria kot zastopnika Zbornice za TOI v Liubliani. Tajnik mariborske zveze gostilničarskih zadrug g. Petelin ie nato prečital zboro-valcem. ki so zastopal; 54 zadrug, dopis pivovarne Union v Ljubljani, v katerem sporoči, da ie pripravljena znižati cene svojemu pivu za 10 do 15 Din pri hI. O tem predlogu se ie razvila dališa in precej burna debata, ki ie dovedla do sklepa, da mora pivovarna razen tega prevzeti na svoje breme vse trošarinske poviške. ki so bili naloženi gostilničarjem v zadnii dobi. Sem spada predvsem banovinska trošarina in vse občinske doklade na državno trošarino. V tem smislu ie bila spreieta tudi daljša resolucija. Sprejet ie bil nadalje predlo?, naj gostilničarske organizacije k načrtu novega obrtnega zakona zahtevajo, da se kvalificira pfvovarstvo kot prosta, odnosno kon-cesionirana obrt. ne na kot industriia. kakor ie to doslei. Koncesiie za pivovarne nai izdaia prvostopna obrtna oblast, ne pa ministrstvo. Dalie predlaga resolucija, naj finančne oblasti ne otežkočajo ustanavlia-nie novih pivovarn s previsokimi taksami. Banovinske in občinske doklade na pivo nai se v bodoče pobirajo od pivovarn direktno. Zaslužek gostilničarjev pri točeniu piva znaša danes komaj 10 Din od hI. do- Učiteljsko društvo v Celju izstopa iz ljubljanskega poverjeništva UJU Ceiie. 12. maia Celisko učiteljsko društvo ie zborovalo 10. t. m. ob udeležbi 124 učiteljic in učiteljev. Predsednik, šolski upravitelj g. Josip Gosak, je uvodoma pozdravil učitelistvo. ki se ie kliub neugodnemu vremenu zbralo v tako lepem številu. Urednik g. Davorin Ravlien se ie odzval društvenemu vabilu s predavanjem o svojih vtisih z obiska pri naših izseljencih na Westfalskem. Podal ie nad vse plastično sliko »črnega revirja«, podrobno ie orisal ooložai in življenje slovenskega živiia v pokrajini, ki v njei bile žila nemškemu gospodarstvu. Omenjal ie, kako tam telesno in nacionalno hiralo naši ljudie in je posvetil posebno pažnio problemu vzgoie naše mladine v Nemčiji. Navedel ie dobrine med našo državo in Nemčijo sklenjenih delavskih konvencij ter delo naših tamošnjih oblasti v kulturnem oziru. ki ie zlasti v noslednii dobi mnogo smotreneiše in uspešnejše. Izpregovoril ie tudi o nekaterih naših prijateljih med Nemci ter ie izrazil že-lio. nai bi naša javnost ne pozabila svoiih dragih rojakov v tujini. Zaključil je svoie nad vse interesantno. pestro in v visoko dovršeni form; podano predavanje s citatom iz Zupančičeve »Dume«: — — — v rovu še zaria pol.ian mu mračne misli obseva. sin niecov več ne bc jih poznal, ne sanjal o njih . . . Učiteljstvo ie g. predavatelju naklonilo vso pozornost in z doleo-trajnim odobravanjem vidno izrazilo prisrčno hvaležnost. Sledilo ie poročilo šolske upraviteliice gdč Si. Schreinerieve o občnem zboru Pedagoške centrale v Mariboru dne 4. t. m., ki ie v niej učitelistvo okraia v celoti včlanjeno zaradi smotrenega in koristnega de-lovania te važne ustanove. Razvila se ie obširna in vsestranska debata o vzrokih izza maia lanskega leta še vedno neureiene-ga razmeria med ljubljanskim poverieni-štvom UJU in društvom. Z vsemi proti 5 glasovom ie bil sprejet sklep, da društvo preneha biti član tega poverieništva. Prečitala in obravnavala se ie razprava nrof. dr. Žceča »Prvi korak k delovni šoli«, ki se bavi predvsem s telesno kaznijo v šoli. Učiteli g. Gobec je priporočal učitelistvu in šolam kniigo »Savinjska dolina«. večletno in obsežno ilustrirano delo šolskega upravitelia v Žalcu g. Raika Vre-čeria. Knjiga izide v nekaj dneh in bo Podala splošno, krajevno in upravno zgodovino naše lepe doline ter bo izborno služila zlasti pouku v domoznanstvu. Nadalje ie vsemu učitelistvu priporočal pristop k Šolski matici. Predsednik g. Gosak ie navajal aktualne zadeve kmetijskega in eo-spodiniskesa nadalievalnega šolstva ter ie povabil učitelistvo na poseben sestanek, ki nai bi zagotovi! še nadalinii razmah tega šolstva okraiu v korist. Učiteli g. Volav-šek ie kot poverjenik »Učiteliske samopomoči« znova ooozarial na dobrine te ustanove. Sledila ie debata o vprašanju vpisa novincev v osnovno šolo ob novem šolskem letu z ozirom na oričetek šolske obveznosti s 7. letom starosti, kakor to določa novi zakon o narodnih šolah, ter nadalje o traianiu šolske obveznosti, kar vse utegne urediti pravilnik k zakonu. Omenila se ie še zadeva vrnitve odtegljaiev za na-bavlialne zadruge. Po zborovanju ie 9 nevčlanienih učiteljev prijavilo svoi oovratek v društvo, čigar članstvo ie s tem naraslo na 167. To znači. da ie skoro vse učitelistvo celiske?a sodnega okraja (od tega 15 upokojencev) združeno v društvu, ki praznuje letos 60-letni-co svoiega obstoja. Posvečenega koristim stanu in šolstva ter nacionalnemu in kulturnemu delu v narodu. —š. čim delaio pivovarne v Jugoslaviji z ogrom nimi dobički. Zato ie nuino potrebno, da prideio gostilničarji čim orei dn lastne pivovarne. Med tem je bilo ravnateljstvo unionske pivovarne telefonično vprašano, ali pristane na predlog, da prevzame pivovarna v svoio režijo vse občinske in banovinske trošarine. Pivovarna ie to odklonila z iz-iavo. da se o tem ne more spuščati v na-dalinia nogaiania. Poročilo o stanju akcije za ustanovitev gostilničarske pivovarne v Laškem ]t po* dal predsednik ožjega pripravljalnega od= bora g. Ciril Majcen. Na predsubskripcir je bilo do danes podpisanih delnic za nad 9.2 milijona dinarjev. Poročilo omenja, oh se z gradbo pivovarne ne more pričeli po* prej, predno ne bo zasiguranih 15 milijo* nov. Podrobno poročilo o bojkotu piva, ki so ga skušali izvesti zagrebški gostihviarjl in ki iz raznih razlogov ni uspel, je poJal tajnik zagrebške gostilničarske organizaci« jc g. Ostojčič. Po krajši debati je bilo so* glasno sklenjeno, da se gostilničarji Jrav* ske banovine v znak solidarnosti pridružijo zagrebškim tovarišem s tem, da 18.. 19 in 20. maja tudi v vsej dravski banovini ne bodo točili piva. Končna odločitev glede te akcije bo prepuščena posameznim zadru* gam. Tajnik mariborske zveze gostilničarskih zadrug g. Petelin je podal nato podroLna pojasnila o novem obrtnem zakonu, v ko> likor so prizadeti tudi gostilničarski mte* resi, nakar je pojasnil stališče Zbornicc za TOI tajnik g. dr. Pretnar V svojem refe* ratu je tudi temeljito obdelal vprašanje vi* notočev in točilnic ter privatnih kuhir i, nadalje nabavljalnih zadrug in konsumnih društev. Vladi bo poslana posebna resolucija, v kateri zahtevajo gostilničarji primerno za* stopstvo v banskem svetu in v občinskih zastopih. Uvedba glasbenih taks in od* škodnina za izvajanje glasbenih del avtor« jem v smislu novega avtorskega zakona naj se odpravi, ker je na eni strani nciz« vedljiva, na drugi strani pa škodljiva. Končno je bil sprejet še sklep, da bOota mariborska in ljubljanska zveza gostilni* čarskih zadrug izdajali skupno glasilo. Do« slej je namreč vsaka zveza zase izdaiala svoj list. Podrobnosti bosta uredila odbo* ra obeh zvez. Ljubljanska carinarnica Beograd, 12. maja. Finančni minister je podpisal sklep, s katerim se odobrava zgraditev nove carinarnice v Ljubljani s potrebnkn skladiščem in stanovanjskim poslopjem za carinske uradnike. Obenem se odobrava tlakovanje Vilhar-ieve ceste in ostalih cest v zvezi z graditvijo carinarnice. Stroški za vsa dela r.e sinejo znašati nad 25 milijonov dinarjev. Ljubljanski občini je dovoljeno za izvršitev del najetje posojila v znesku 16 milijonov dinarjev pri Drž. hipotekami banki na račun kaldrminskega fonda. S tem je končno zagotovljena zgraditev nove carinarnice v Liubliani in rešeno za razvoj Ljubljane velevažno vprašanje. Občni zbor ljubljanskega Društva hišnih posestnikov Snoči se je vršil v Unionu dobro obiska« ni občni zbor Društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Predsednik g. Frelih je poro* čal o odborovem delovanju v preteklem letu, o stanovanjskem vprašanju po 1. ma« ju t. I., o davčnih zadevah, o banskih do* kladah in davščinah, zlasti o nameravani prirastkarini od vrednosti najemnin, o mestnem proračunu ljubljanskem za leto 1930. o previsoki vodarini in o občinski do* kladi na zgradarino. O računskem zaključku za 1. 1929. jc po* ročal g. Bukovec. Društveni prejemki so znašali 114.625 Din,, stroški 114.159 Din Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: predsednik Ivan Frelih, odborniki: posta* jenačelnik Franc Žeml ja, trgovec Josip Tri« buč, trgovec Josip Platner, kanonik Ivan Sušnik, posestnik Simon Kmetec, tiskaroar Maks Hrovatin, odvetnik dr. Josip Regali, vladni svetnik dr. Lovro Požar, šolski nv* natclj v p. Janko Nep. Jeglič, trgovec Jo* sip Olup in uradnik Kmetijske družbe An* ton Bukovec; za računska pregledovalca: Franc Mallis in Aleksander Gjud: odborni* ka za Moste: Matija \Vcithauser in trgo* vec Janko Rahne; odbornik za Šiško Ivan Kuštrin. Pri slučajnostih je bila sprejeta na pod* lagi referata g. Freliha daljša resolucija. Resolucija izraža mnenje, da bi davki in vse doklade na zgradbe skupno ne smeli presegati 20 odst. donosa. Zato je hišne posestnike zelo zadela 40 odst. banovinska doklada, še bolj pa bi jih udarila namera* vana prirastkarina. Škoda od nje bi ^iia tudi za državo in banovino mnogo večja od kratkoročne koristi, ki bi jo prinesel ta novi davek. Važno je tudi dejstvo, da bi za to novo davščino ne bilo mogoče do* biti pravilne in pravične odmerne podlage. Dalje je prirastkarina projektirana izkijjč* no le v dravski banovini in bi bili po njej prizadeti samo posestniki v tej banov ni. V drugi točki zahteva resolucija znila* nje ljubljanske občinske doklade na zgra* darino od 60 odst. na prvotno od občin« skega sveta sklenjenih 35 odst., znižai-je vodarine, ki bi jo bili posestniki drugače primorani razdeliti med najemnike. Naposled apelira resolucija na vse hišne posestnike, naj ne zahtevajo pretiranih na* jemnin, temveč se vedno ravnajo po nav«,« dilih društva. Odpovedi naj se vrše samo v res nujnih primerih. Hmeljski trg tatec, 12. maja. h. Tendenca mirna, skoraj bre« prometa. Cene neizpremenjene od 450 do 560 Kč. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved 7a torek: Spremenljivo," mestoma deževno in hladno vreme. V južnih Alpah prccej jasno ia nekolike toplejše. Bratski sprejem Predsednik Federacije češkoslovaških strojevodij g. Fran Stuh!y Ljubljana. 12. maja. Najlepše mainiško nedeljsko jutro. vse mesto v zastavah, na kolodvoru slavolok) »Pozdravljenih, živahni zvoki železnicar-ske godbe »Sloga«. dame v narodnih nošan in številno občinstvo so zaklicali včeraj frenetični »Živiio« dragim gostom — 2o0 članom federacije češkoslovaških strojevodij, ki so prispeli na svojem izletu po Jugoslaviji v Slovenijo. Krepek Na/dar« ie od-zdravlial iz vseh crl bratskih gostov. Otroci in vrle žene naših strojevodij so ob-soli vidno giniene goste z nainestreišim cvetiem. Temu nadvse srčnemu prvemu pozdravu ie sledil ofici.ielni spreie-m s pozdravi predstavnikov raznih društev in korporacii. Prvi ie nagovoril češkoslovaške tovariše predsednik oblastne uprave Udruženia strojevodji v L.iubliani g. Pavel Dežman in jim želel prijetno bivanje med nami. da iim ostanejo najlepši utisi iz naših krajev za vedno v spominu.' G. inž. Kinko Golias je nagovoril go^te za železniško ravnateli-stvo. poudarjal ;e zlasti gospodarske in kulturne stike, ki nas vežejo z bratskim češkoslovaškim narodom in izrekel tovarišem gostom prav iskreno dobrodošlico. V imenu mestne občine ie pozdravil izletnike obč. svetnik g. Ruonik. ki ie nagla-šal. da ie naša bela Ljubljana vzradoščena. da more spet pozdraviti zastopnike bratskega češkoslovaškega naroda v svoj; sredi. Stoletne tradicije nam nalagajo prijetno dolžnost, da pokažemo dragim oostom primer iskrene slovanske gostoljubnosti. V navdušenem govoru ie zatem poudarjal v imenu ČL lige g. dr. Egon Stare pomen svobode in tesnih vezi med obema slovanskima narodoma. Kakor poosebljen; pozdrav cvetočega maia ie bila srčkana de-klamaciie gdč Elze Dežmanove. V češkem jeziku ie pozdravila strojevodje in njihove dame predsednica damskega odbora^ za sprejem gospa Novohradska izražaioč radost vse Ljubljane nad predragim obiskom. Ves ginien nad tolikanj prisrčnim sprejemom se ie zahvalil za pozdrave predsednik federaciie češkoslovaških stroievodii g. Fran Stuhlv ter poudarjal izredno veselje izletnikov, da moreio posetiti belo Ljubljano. ki io vežeio že davm; stiki s Cehoslo-vaki. Sprejem ie zaključila češkoslovaška državna himna, ki so io zapeli pevci »Sloge«. Izvala ie vihar navdušenja. Z godbo »Sloge« na čelu so odšli gostje v spremstvu tovarišev železničarjev, dam v narodnih nošah ter mnogoštevilnega občinstva v sprevodu po mestu, kjer so iih Ljubljančani povsod živahno pozdravljali. Pred magistratom ie pozdravil Cehoslova-ke župan dr. Dinko Puc. ki ie v jedrnatem govoru orisal junaško, vzajemno borbo bratskih narodov za svobodo. Prav ta boj pa ie utrdil za vso bodočnost naše stike, da nas ničesar na svetu ne more razprtiti. Govor g. župana ie izval navdušene aklamacije. Pred Ilirskim spomenikom je raz-tolmačil nie.gov pomen vicekonzul ČSR g. Jan Orszagh pevci pa so zapeli jugoslovansko himno. _Ob zvokih godbe ie krenil sprevod pred Češkoslovaški konzulat, kier so sledili ponovni pozdravi. Po kosilu v gostilni Keršič so si gostje v skupinah ogledali ljubljanske zanimivosti: Grad. stolnico. Vodnikov. Prešernov in Trubariev spomenik ter Tivoli, kier so se drvili lepim nasadom. Velika skupina je obiskala sokolski Tabor. Starosta e. inž. Ladislav Bevc ie pozdravil goste i-n po-vdarjal v krepkem govoru pomen gesla »Zvestoba za zvestobo« pri reševanju te sokolske stavbe ter iim razkazal zanimivosti Tabora. Oostie so odnesli najlepše utise in prisrčne bratske pozdrave češkoslovaškim Sokolom. Večernega banketa v veliki dvorani »Uniona«. ki ga je priredilo snoči v čast češkoslovaškim gostom Strokovno udruže-. nje stroievodii oblastne uprave v Ljubljani so se udeležili med številnimi gosti ban inž. Sernec. podban g. dr. Pirkmaier. železniški ravnateli g. dr. Borko, komandant mesta general g. PoDOvič v zastopstvu generala g. Tripkoviča. češkoslov. vicekonzul v Ljubljani g. Orszagh. zastopnik Liubliane c-. Tavčar v zastopstvu zadržanega župana g. dr. Puca. policijski ravnatelj g. dr. Gu-štin. zastopnik JčL o. Juvan. zastopnik načelnika strojnega oddelka inšpektor g. Golias, načelnik gradbenega oddelka g. inž. Hofman. načelnika kurilnic gg. inž. Gliha in Lavrič. predsednik oblastne uprave Združenja stroievodii v Ljubljani g. Dežman. generalni ravnatelj TPD g. Skubec. postaina načelnika gg. Ludvik in Zemlja, nredsednik pripravljalnega odbora st. Cur-balek in drugi. Banket se ie otvoril z »Ljubljansko stro-jevodsko koračnico«, ki io ie igrala dravska diviziiska godba Pod vodstvom višjega ljudje I lial v nedeljo in danes zjutraj na soreiem češkoslovaških strojevodij. Iz' mnogih hiš v bližini kolodvora so vihrale zastave. Kolodvorski peron sam pa ie bil okusno okrašen z zelenjem in cvetiem ter troboini-cami. Blizu vhoda na postajo je bil napravljen preko dveh vzporedno stoječih lokomotiv, ogromen slavolok z napisi »pozdravljeni« in »dobro došli« ter okrašen istotako z zelenjem in cvetiem. Na peronu Pa se ie zbrala tisoč^lava množica ljudstva iz vseh plasti jeseniškega meščanstva. Alnogo ie bilo tud; šolske mladine, ki ie prinesla cele košare narcis in šmarnic. da iih Pokloni izletnikom. Navzoč ie bil_ tudi mestni zastop z županom Andreiem Čuferiem na čelu. Ko ie točno ob napovedan- uri privozil z zelenjem in troboikami okrašeni vlak na oostaio. so zatulile lokomotivske sirene v pozdrav, sokolska godba ie zaigrala koračnico. navzoča množ;ca oa ie priredila gostom viharne ovaciie v pozdrav. V imenu sekciie ieseniških stroievodii sta pozdravila drage goste nien predsednik, strojevodja Janko Ulčar ter šef kurilnice g. Franc Tuma V 'menu jeseniškega Sokola. niega podstarosta brat Jaka Čop in_ v imenu mestne občine župan g. Andrej Ču-fer. Za vse pozdrave se ie v dališem govoru leoo zahvalil predsednik federacije stroievodii ČSR g. František Stuhlv iz Prage ter v markantnih besedah naglašal. da Čehi radi prihajalo v naše kraie. v katerih se ne počutji« kot tujci, ampak kot pravi bratie med brati na svobodni slovenski zemlii Njegov leo govor je izzval živahne ovaciie ljudskih množin, na kar mu ie hčerka g. Ulčaria ob" primernem nagovoru izročila krasen šopek svežega cvetia. Pevci jeseniške »Sloge« oiačeni z sokolskimi pevci so krasno zapel; mogočno »Slovenec. Srb. Hrvat« in dodali še več drugih lepih pesmi, ki so izletnikom izredno ugajale. Gostom se ie v kolodvorski restavraciji nudil zaiutrek na kar so na dano znamenje zooet zasedi; vlak. ki ie drage goste, ob zvokih sok. godbe in viharnih pozdravih občinstva odpelial proti Blejski Dobravi. Tu iim ie izrekel iskreno dobrodošlico načelnik postaje g. Jelene. Tudi tu ie bilo kolodvorsko poslopje okusno okrašeno, ob izhodu pa ie bil nameščen slavolok z napisom »Pozdravljamo vas drage brate. — ki prihaiate iz Češke zlate — pod Triglav. Sprejem na ljubljanskem kolodvoru kapelnika g. dr. Čerina. Sledilo ie petje moškega zbora »Sloge« pod vodstvom oe-vovodie g. Svetla. Nato ie v prisrčnem nagovoru pozdravil vse goste predsednik Strokovnega združenia strojevodij, oblastne uprave v Liubliani. g. Pavel Dežman. kateremu se ie za prekrasen pozdrav zahvalil predsednik Federaciie strojevodij v Pragi g. Fran Stuhlv, k; ie ob zaključku svoiega govora nazdravil Ni. Vel. kraliu. na kar ie godba zaigrala iugoslovensko državno himno. Sledil ie pozdravni nagovor bana g. inž. Dušana Serneca. ki ie želel dobrodošlico bratskim gostom ter ie poudarjal zvestobo za zvestobo. Ob koncu nagovora ie nazdravil predsedniku bratske češkoslovaške republike dr. Masarvku. nakar ie godba odigrala češkoslovaško narodno himno. Sledili so še pozdravni govori železniškega ravnatelja g. dr. Jakoba Borka, zastopnika Ljubljane g. Ivana Tavčarja, stro.ievodie g. Ivana Šta.ieria. češkoslovaškega vicekonzul a g. Jana Orszagha^ in predsednika Federaciie češkoslovaških stroievodii g. Frana Stuhlva. ki se ie ponovno zahvaljeval za prisrčen sprejem. Vse pozdravne nagovore .ie oddala! naprej Radio-Liubliana. Po končanih nagovorih se .ie razvila med udeležene; animirana prosta zabava, med katero ie marljivo igrala godba dravske divizije. c Jesenice. 12. maia. Velik del jeseniške javnosti se ie priprav- Predsednik ljubljanska ohlasine uprave Udružef ja strojevod;] g. Pavel Dežman poz&avisa »pste. v vznožje velikana, ki simbol ie vsakega Slovana.« Z Dobrave so gostje, ki so iih spremljali naši železničarji in zastopniki Jugoslov,-češkoslov. Lige in Češkoslov. Obce. šli skozi Vintgar. k; ie napravil nanje mogočen vtis »Tudi naša Češkoslovaška ima mnogo orirodnih krasot, toda kai takšnega, kakor ie Vintgar. pa nima,« so vzklikali in občudovali ažurne vodne mase in bobneče slapove. Ob 9. so dospeli pred Golobovo restavracijo ob izhodu iz Vintgaria. kier iih ie v imenu gorianske občine pozdravil župan g. Zajec. Od tu so odšli v skupinah mimo potresnega observatorija dr. Belaria in gradu VVilsoniie naravnost na Bled. kamor so prve skupine prispele že ob 10. Tu so se v Zdraviliškem domu. kier jih ie spreiel komite naših stroievodii. nekoliko okrepčali, nato pa so v pripravljenih čolnih odrinili proti Otoku Veselo pet.ie se ie razlegalo po iezeru, vmes na ie vriskala harmonika zastavnega Gorenjca, ki ie spremljal vso pot češke goste in iim delal s pet.iem in sviraniem kratek čas. Na otoku ie vse dopoldne neprestano pel zvonček želja. Kdo bi mogel uganiti, kai vse so si želel; oni. ki so oriieli za njegovo vrv? Eden izmed gostov, star. sivolas gospod. ie vzkliknil, ko ie priiel za zvončko-vo vrv: »Molil bom za sreoo in lepo bodočnost naše Češkoslovaške in vaše Jugoslavije!« »Pa za slogo in medsebojno ljubezen slovanskih narodov!« je drugi pristavil. Ob 12. so se gostje in njih spremljevalci zbrali pred Zdraviliškim domom, kier iih ie pozdravil blejski župan g. Rus. Zahvalil se mti ie predsednik g. Stuchly. V Drostorih doma ie bilo nato skuono kosilo. med katerim ie bila izrečena še marsikatera navdušena beseda. Popoldne so si gostje v spremstvu svojih slovenskih tovarišev ogledovali Bled. Največjo pozornost in zanimanje ie seveda vzbujal grad Suvobor. poletna rezidenca našega vladarja. kamor so gost.ie romali v manjših in večiih skupinah. Na.iboli pa iim ie imooni-ral mogočni Grad. ki kakor trdnjava kraljuje nad Bledom in iezerom. Skupna večerja ie bila zopet v Zdraviliškem domu. Gost.ie prenoče na Bledu, iutri ziutrai pa se zooet vrneio v Liubliano. kamor orispo ob 10. Samo še danes ob 4. In 7. uri! Zvočni film „£ebe sem ljubil" V glavni vlogi poje in govori MADY CHKISTIANS Hitite, da ne zamudite! Telefon 2124. Elitni kino Matica Zadnja pot dr. Frana Vodopivca Liubliana. 12. maia Popoldne ob 4. se je vrši! pogreb bla-gopokoinega bivšega velikega župana mariborskega in liublianskega dr. Frana Vodopivca. Pod stanovanjem v banski palači se ie že precej pred napovedano uro pričela zbirati velika množica ljudstva. Prihajali so zastopniki raznih uradov, korporacii. institucij ter društev, zlasti na se je zbiralo pred poslopjem banske uprave veliko meščanstva. Krsto ie pred prenosom na mrtvaški voz blagoslovil škof dr. Rozman ob asistenci petih duhovnikov. Žalni sprevod se ie nato pomika! po Erjavčevi cesti preko Kongresnega trga in dalie po Wolfovi ulici. Marijinem trgu. Miklošičevi cesti. Komenskega ulici in preko Tabora na Šmartinsko cesto ter dalie proti pokopališču Sv. Križa. V sprevodu so hodil; takoj za križem gojenci ter goienke Lichentur.iovega zavoda, nakar sta sledila dva vozova z venci banske uprave raznih društev in posameznih rodbin. Za vozovoma z venci sta nosila dva uslužbenca pogrebnega zavoda na črnih blazinicah rede. ki si iih ie pridobil po-koinik za časa svoiega vestnega službovanja kot visok uradnik v državi. Za vozom s črno pregrnieno krsto ie korakalo v sprevodu najožje sorodstvo pokojnika. Za sorodniki sta šla v sprevodu diviziiski general Sava Triokovič in ban inž. Dušan Sernec. Sledi' ie konzularni zbor. župan dr. Dinko Puc. rektor univerze dr. Metod Dolenc, predsednik sodišča dr. Rogina. zastopniki advokatske zbornice, občinski svetniki, predsednik OUZD dr. Miha Krek. ravnateli dr Joža Bohinjec, policijski direktor dr. Guštin in številno uradništvo. V sprevodu so korakali tudi številu; člani Jadranske Straže, kate-e predsednik Je bil pokoinik mnogi odposlanci lovskega društva. zastopniki policijske straže in odlično število ljudstva. Po oonovn; blagoslovitvi krste na pokopališču in opravljenih molitvah so položli zemske ostanke dr. Frana Vodopivca k večnemu počitku v novo prireieno grobnico. Truplo Avgusta Pihlerja najdeno Ljubljana, 12. maja. Kakor smo že poročali, se je vrgel 6. t. m. v valove močno narasle vode Gruber« jevega prekopa v Štepanji vasi 461etni Av« gust Pihler, šef računovodstva na ljubljan« ski univerzi, stanujoč v Prečni ulici. Imenovani je bil zadnje čase zelo zamis šljen in potrt. Kazal je znake popolnega živčnega razkroja. Od doma je odšel že kak teden poprej in begal po mestu in okolici. V torek 6. t. m. je spal v Pavšiče« vem seniku v Štepanji vasi, nakar je od« šel v Bricljevo gostilno, kjer je izpil čašo čaja. Okrog 12.30 je odšel iz imenovane gostilne, pustivši aktovko, ki jo je imel s seboj, v gostilniški sobi. V aktovko je spravil več dokumentov, uro in druge predmete, ki jih je imel pri sebi. Pozneje ga je opazila neka deklica po« leg štepanjskega mostu, kmalu nato pa ga je videla v vodi Gruberjevega prekopa. Preplašena deklica je hitela v vas in pove« dala, kar je videla, odraslim ljudem. Iz do« kumentov, ki so jih našli ljudje v aktovki, so ugotovili identiteto izginulega moškega. Zadevo so takoj javili orožništvu, ki je obvestilo o dogodku Pichlerjevo soprogo. Strugo Gruberjevega prekopa in Ljub« ljanice so naslednje dni večkrat preiskali, vendar trupla niso mogli najti. Šele danes dopoldne okrog 10. je neki posestnik iz Zg. Kašlja opazil v ščavju ob bregu Ljub« ljanice tik kašeljskega mostu truplo ne« znanega utopljenca. Mož je o tem takoj obvestil druge ljudi, nakar so truplo po« tegnili na breg. Obveščeni so bili o najd« bi tudi orožniki, ki so poročali o zadevi v Ljubljano Pihlerjevim sorodnikom, ki so v utopljencu takoj spoznali nesrečnega Pihlerja. Truplo so položili v krsto in ga odpeljali zaenkrat v mrtvašnico v D. M. ▼ Polju, nakar ga bodo na intervencijo so« rodnikov spravili v Ljubljano, odkoder bo, pogreb na pokopališče k Sv. Križu. Anton grof Barbo umrl Novo mesto, 12. maja. Sinoči je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji g. Anton grot Barbo, ve« leposestnik na Rakovniku pri Št. Rupertu, v starosti 68 let. Pokojnik se je mnogo udejstvoval v stari Avstriji, kjer je bil de« žclni poslanec in tudi državni v dunaj« skem parlamentu. Bil je vplivna osebnost v dunajskih diplomatskih krogih. Od leta 1903. pa do prevrata je bil tudi kranjski deželni odbornik pod deželnim glavarjem dr. šušteršičem. Po prevratu se je urruKi nil iz javnega življenja in se bavil z gospo« darstvom na svojem veleposestvu. Pokoj« nikovo truplo bodo prepeljali na RaKov> nik, kjer bo položeno v četrtek dopoldne v rodbinsko grobnico k večnemu počitku, jodi mu ohranjen blag spomin-' Apel akademske omladine na javnost Akademski urad dela na ljubljanski univerzi pros; celokupno javnost, da blagovoli pomagati akademikom v težkem zadovoljevanju materiialnih potreb. Apeliramo na vas vse. da nam pomagate v reševanju težke naloge Vse iavne institucije, uradi in zbornice naj oriiavljaio na naš naslov Svet slušateljev ljubljanske univerze (akad. urad dela) — Univerza vse možnosti primernega zaslužka. Najemodajalci nai priiavl.ia.io stanovanjske sobe: mi pa bomo sporočili po časopisju vse želie akademikov. Trgovci in obrtnik' nai določijo primerne popuste za akademike pri nakupu predmetov. Prosimo vas. da se vsi odzovete našemu vabilu in tako uokažete voljo, da pomagate revnim akademikom. Pomagajte tistim ki vam bodo stokrat vrnili! — Branko Aluievič. načelnik. J. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši Neznan utopljenec v Muri Dolnja Lendava, 12 maja. V občini Melinci poleg melinških mlinev je naplavila Mura pred nekaj dnevi trup« lo neznanega utopljenca moškega spola. Utopljenec je srednje postave, star okrog 50 let, plavih las in dolgih, že malce osi« velih brk. Oblečen je bil v sukneno, ponos šeno obleko sivkaste barve, pisano srajco in skoro nov, moder predpasnik. Na no« gah je imel črne čevlje brez zadrge. V zi-pu hlač so našli nekaj avstrijskega drobi= ža. Na temenu je imel utopljenec veliko rano, zato obstoji sum, da je umrl nasilne smrti. Identiteta utopljenca še ni dognana. FL¥-TOX (Flaj-Tox) UNIČEVALEC MRČESA TMes/jM/fttihMCMMOlA »Vt/£.jrOfitAW£. STEAf/ce /o [ vesasTAc£A/nč£i. fator n//ff/7y/A za/eso DOB/S£ POVSOD v ohf//>a/n/ motfr/\ frč/rcosA/ oprem/ vtro/fesep/vdpMašp. | JMMffl^mstf/S Zastopstvo za Slovenijo: Dr. A. Kansky kemična tovarna, Ljubljana, Krekov trg 7 Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Joseiova« grenčica večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Danes ob 9« uri zvečer svečana premljera Dve zvočnega velefilma v nemškem jezika ___•__:t taktu Najnovejša dunajska filmska opereta! Najnovejši šlagerji slovitega komponista ROBERTA STOLZA bodo mahoma osvojili vso publiko! r V tej filmski opereti nastopi zopet z najnovejšimi šlagerji priljubljeni POLDI znan iz velefilma »ATLANTIK«. 1 Predprodaja vstopnic od V211. ure dalje! »Elitni kino Matica" Telefon 2124 ©oitnače vesti * Osebne vesti s pošte. Dr. Bogdan Kur-bus bivši šef osebnega odseka v Ljubljani se je vrnil iz Sarajeva in ie prevzel posle inšpektorja pri ljubljanski direkciji. Višji pristav dr. Metod Kirigin, šef o-bčega odseka ljubljanskega poštnega ravnateljstva, je premeščen k novemu poštnemu ravnateljstvu v Split Vodstvo občega odseka je začasno prevzel višji pristav Jos. Štrukelj. Za pogodbene poštarje (ice) so nastavljena: Anica Staut pri Sv. Petru v Sav. Dobra, Anton Pefcrič v Kotljah. Marica Jerai pm Sv. Janezu ob Boh. jezeru, Mara. Rovšnik v Trojanah in Mari.ia Bauman v Blanci. * Geodetski državni izpit ie napravil 9. t. m. g. Janko Niefergal! iz Novega mesta. Čestitamo! * Konjiška podoficirska šola v Nisu. spreime z letos s 1- oktobrom večje število gojencev \z civilnega prebivalstva in iz vojaštva. Za sprejem se lahko prijavijo .vsi dovoli pismeni mladeniči v starosti 17 do 21 let. Pogoji za sprejem ter glede bodočnosti absolventov podoficirske šole lahko zvedo interesenti pri županstvih in prt vseh žandarmerijskih postajah. ' Nova sistemizac ja poštnega, brzojavnega in telefonskega osebja. Kakor poročajo, je ministrstvo znova sistemi ziralo uslužbence v poštni brzojavni in telefonski službi. Pri ravnateljstvu in pri ter. teh. odsekih še trsa določena službena mesta. Po novi sistemizaciji bo stalež osebja pri nekaterih poštah večji, a rezerva za odmore in bolniške dopuste bo zmanjšana. * Stoletnica pesnika Luke Botiča. V Splitu se ie preteklo nedeljo vršila proslava stoletnice rojstva slovitega dalmatinskega pesnika Luke Botiča. Omladina in zastopniki kulturnih društev so se ob desetih oodali oa Marjan, kjer so z venci okrasili pesnikov spomenik. V imenu splitske občine-je položil venec g. Ivo Bulic, ki je v kratkem govoru o črtal pomen pokojnega pesnika. V imenu Jadranske Straže je govoril oesnik K a ta 1 iw" č - J e r e tov. pevci pa so zapeli priložnostno kompozicijo »Omladina pred spo-mcniikom Luke Botiča.« * Smrt cerkvenega slikarja Antona Čeha. h Ljutomera nam pišejo: V soboto zjutraj ie nenadoma preminul za k apno slikar g. Anton Ceh. Bil ie iz viničarske rodbine v Nunski grabi ter ie že zgodaj kazal risarski talent. Izobraževal se je nekaj časa kot samouk, potem pa je tri leta noseča! zavod Steiermankiische Zeichnerakademie v Gradcu. Bival je nekaj let v Dombergu, potem se je naselil v Ljutomeru, kjer si ie zbral življenjsko družico m rodbine Cimermano-ve. V zadnjih letih se je bavil večinoma s slikanjem cerkva. Tako ie delal v novi cerkvi v Polarni v Prekmurlu. potem v Št. Juriju ob Šč a v niči ter poslikal tudi presdi-terin tuikatišnie cerkve. Več let je trpel za hudo srčno hibo. Zapušča ženo s tremi nedoraslimi otirooi. Pogreb se je vršil v ponedeljek 12. t. m. Bodi mu lahka zemftjica! * Skupščina Kola srpskih sestara se bo vršila v Beogradu 18., 19. in 20. t. m. Udeleženke v živa jo naslednje ugodnosti: 1.) Učiteljice osnovnih šol imajo dopust od 16. do incl. 26. maja, dovoljen od prosvetnega ministrstva pod Br. 352.35. 2.) Učiteljice srednjih šol istotako od 16. do incl. 26. t- m. dovoljen od ministrstva prosvete pod_ Br.. 12695. 3.) Prometni minister je dovolil' četrti nsko vožnjo pod MC br. 8255 od 2. maja t. 1. za vse razrede vseh vlakov drž. železnic razen ekspresnih. Kupi se — kakor običajno — polovično karto do Beograda, ki velja tudi za povratek in se ne sme oddati vratarju pri prihodu v Beograd. * Zračni promet Praga-Sušak, V bližnjih dneh bo otvorjen zračni promet Praga-Sušak. Iz Prage do Zagreba b0 v prometu češkoslovaško letalo, od Zagreba do Suša. ka pa jugoslovensko. Vožnja bo trajala 7 ur 30 minut. Letata, ki ima tri motorje, bo lahko sprejelo 14 potnikov. * Otvoritev postajališča Seia pri Otovcu. 15. t. m. se otvorj na progi Karlovac-No-vo mesto postajališče Seia pri Otovcu med postaijama Č motne H in Semič. Pri tem postajališču bodo imela postanek vsi potniški vlaki, ki so razvidni iz voznih redov na postajah. * Zvočni film v našem jeziku. V Beograd je te dni prispei kinematografski strokovnjak Aleksander Horvat, ki ie doslej sodeloval pri »Ufi« v Berlinu. Svrha njegovega prihoda ie izdelava filma v našem jeziku. * Šumadijski kmetje posetijo hrvatske vasi. V posameznih selih Hrvatske se ustanavljajo seiiaški odbori za sprejem šuina-dijskih tovarišev, ki se pripravljajo, da vrnejo obisk hrvatskim seljakom. Po infor-macifelh iz Šumadiie se pripravlja približno dvatisoč srbijanskih seljakov za ekskurzijo na Hrvatsko, kjer obiščejo najprej Zagreb, potem pa v manjših skupinah razne podeželske kraje. Ekskurzija je določena za mesec avgust, ko se izletniki v šolskih počitnicah lahko nastanijo po šolah * Šolska vodstva, pozor! LjuMljanski velesejem se bo vršil od 29. t. m. do 9. junija in pada torej še v šolsko leto. šolska Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani (Številke za označbo kraja pomenijo- 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vl3jo v %, 5 smer m brzmo vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin, 12. maja 1930. Ljubljana: 7,. 755.9, 10.8, 84, N2, 1, dež, 0.9. Maribor: 7, 754.5, 11, 85, NW2, 10, —, —. Zagreb: 7, 755.3, 11, 90, N\V2, 9, dež. 0.4. Beograd: 7, 755.3, 13, 75, —, 10, dež, 0.2. Sarajevo: 7, 754.8, 9, 85, —, 10, dež. 4. Skopi je: 7, 756.0, 11, 85, SE2, 8, —, Split: 7, 753.8, 12, 98, —, 8, dež, 7. Solnce vzhaja ob 4.34, zahaja ob 19.18, luna vzhaja ob 20.50, zahaja ob 4.29. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 17.8, najnižja 8.6. Najnižja temperatura: v Mariboru 10. v Zagrebu 10, v Beogradu li, v Sarajevu 8, v Skopi ju 6, v Splitu 11. vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava Ljubljanskega velesejma, naj svoie majske vzlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi vele sejem. Na velesejmu bo jorano vse, kar more zanimati tudi mladino in dvigati n;en narodni ponos, kajti večina razstavijeuiin predmetov sta ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega čiteljstva bo mladini v največjo korist. Za učence vseh šol velja znižana vstopnina po 3 Din spremljajoče učitel.istvo Pa je vstopnine prosto. * Smrtna kosa. Pogreb nenadno preminulega g. Avgusta P i h 1 e r j a. šefa računovodstva ljubljanske univerze in upravitelja dr. Oražnovega dijaškega doma, bo v sredo ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice. — V starosti 72 let je preminul v Ribnici na Dolenjskem posestnik in trgovec g. Franc P i r k e r. st. Pogreb pokojnika bo v sredo ob 16. na pokopališče v Hrovači. — Na Bohinjski Beli je umrl g. Friderik O 1 i f č i č posestnik, trgovec in gostilničar. Pogreb pokojnika se bo vršil v sredo ob 9. — V 38. letu starosti ie umrl pri D. M. v Polju šolski upravitelj g. Josip Bradaškja. Pogreb bo danes ob 16. na domače pokopališče. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalie! Pnde! Duna ska opereta: Pride i „11 ve srci Pride! v 3/4 taktu" »Elitni kino Matica« * Po Avstriji se ji toži. Barbara C., rojena v Kirchbergu. pristojna pa v občino Velcsovo pri Kranšu je bila pred 2 mesecema že šestič izgnana iz Avstriie preko Jesenic v svojo domovno občino. Toda žilica jii tudi- to pot ni dala miru. Ušla je zopet no nedovoljenih potih nazaj v Avstrijo, odkoder pa so io avstrijska oblastva pognala preko Jesenic nazaj v Velesovo. * Izgnan iz Amerike. Dahnatinec Ivan je bival dalje časa v Ameriki. Tam se je seznanil z mlado ženo nekega drugega delavca in stopil 7. nio v konkubinat, čeprav je inHa žena s prejšnjim možJi dva otroka. Iva.™ pošteno delo ni dišalo, pohajkoval je raje brez dela okoli,, a ker ni bilo denarja, je z grožnjami in pretepi prisilil ubogo ženo, da se je morala za de.iar prodajati, da je mogla vzdrževati njega. Končno so za njegovo o oče.-vranje zvedela ob-lastva in ga izgnala preko Jesenic naiaj v njegovo domovino občino. ITO — zobna pasta najboljša ! * Za Ciril-Metodovo družbo daruje L. M. z Bleda 200 Din v počaščenje spomina pokolnega g. vel. župana dr. Vodopivca. 673 * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Lfubljane u—r Dva nemška prlSatelja Jugoslavije v Ljubljani. V nedeljo zvečer sta iz Vestfaliie prispela v Ljubljano novinar g. dr. Wfflly Brepohl in akademski slikar g. Josip Ah r en s. Dr. Brepohl, urednik dnevnika »Gelsenkirchener AEgemeine Zeitumg«, je že dvakrat bival v Jugoslaviji in je posebno po lanskem obisku Dalmacije in Slovenije izvršil v prid naši tujsko-prometni propagandi velike usluge. Priobčil je v svojem listu celo vrsto člankov in podlistkov, nadalje je objavil v najrazličnejših tednikih, ki krožijo po Nemčiji v milijonski, nakladi, izvrstne foto grafične posnetke z obširnimi opisi, večkrat pa je tudi že predaval v društvu »Vereinigung fiir Kunst und Wissen-schaft« v Gelsenkirchnu, ki mu sam predseduje. Dr. Brepohl je posebno dober in zvest prijatelj naših rojakov rudarjev v \Vesitfaliji in Porenju. Za letošnjo turo Po Jugoslaviji si je dr. Brepohl izbral dolgo pot in povabil s seboj mladega mojstra Abrensa, ki je doslej prepotoval dflmala že vso Evropo in nekaj Afrike. Tudi sKkar. Ahirens biva v Gelsenkirchenu, proslavil se je že z razstavami v raznih nemških mestih in je tokrat prvič z navdušenjem pri-.sipel v -Jugoslavijo. Včeraj sta si draga gosta ogledala zanimivosti Ljubljane, danes pobitita na Gorenjsko, iz Slovenije pa ju bo vodik pot preko Beograda v južno Srbijo in nato v'Črno goro ter v Dalmacijo. Na tem štiritedenskem potovanju bosta zabeležila in posnela najrazličnezše prirodne in ljudske zanimivosti. Dr. Brepohl bo nato v svoji domovini objavil celo vrsto novih člankov, akademski slikar Abrens pa bo priredi veliko razstavo svojih slik iz Jugoslavije. Presrčno pozdravljamo draga gosta in prijatelja v svoji sredi ter jima želimo na potovanju vso srečo! u— VII. redila skupščina oblasnega odbora UJNŽB se je vršila v nedeljo dopoldne v dvorani OUZD v Ljubljani. Navzočih je bilo poleg članstva 40 delegatov, ki so zastopali 3232 članov in 23 podružnic. Zbor je otvoril predsednik g. Juh, nakar sta podala obširni poročili tajnik g. Vrtač-nik in blagajnik g. Ponikvar. Na predlog člana nadzorstva g. Zupana je bil podeljen odboru absolutonij. Sprejele so biile važne resolucije. O zboru sied.j še podrobnejše Poročilo. u— Iz gledališča. Drevi pojejo v operi Bellinijevo opero »Norma« za red A dočim je drama zaprta. — Drama pripravlja poslednjo noviteto letošnje sezone dramo »Sveti plamene, ki jo je napisal W. Som-merset Maugham in za naš oder prevedel g. Ciril Debcvec. Režijo trodejanske igre vodi režiser Skrbiušek. u— Ljudski kino Ljubljanski dvor predvaja danes ob 4. pol 8. in 9. zvečer zadnjič moisterski film Emila Janningsa »Krik mesa«. Film spada med največje umetnine do- sedanje filmske produkcije. Cene so izredno nizke, od 2 do 8 Din. Jutri nov spored, u— Redni nabor za mesto Ljubljano se bo vršil letos 19., 20., 21., 22., 23. in 24. maja v Alestnem domu — Krekov trg št. 2, ter se prične vsak dan točno ob 7. uri zjutraj. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu, odnosno se lahko zve zanje v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. Vsakdo naj se točno drži v pozivu navedenega dneva in ure ter naj si pravočasno oskrbi vse potrebne dokaze, kj jih mora s pozivnico vred predložiti rekrutni komisiji, ako hoče doseči kako ugodnost. Kdor se doslej za na bor še nj prijavil, naj to nemudoma stori, sicer bo sam, kakor tudi njegovi sorodniki in službodajalci v zmislu voj. zakona naj-občutneje kaznovan. u— Razstava Društva za raziskavanje jam, prirejena ob priliki vse slovanske ga geografskega kongresa v balkonski dvorani univerze ostane za občinstvo odprta še v Petek in soboto ves dan ter y nedeljo do 12. Vstopnina 5 Din za dijake 3 Din. u— Lastniki avtomobilov in motornih koles, ki so že dobili nove policijske registro-vane številke za svoja vozila, pa teh številk .doslej še ni So prijavili mestnemu vojaškemu urada na Ambroževem trgu štev 7-1., soba 3. naj to nemudoma, vsaj pa do 20. t. m. store, sicer bodo občutno kaznovani. Temu uradu je treba sproti prijaviti tudi vsako spremembo, bodisi v lastništvu, bodisi v uporabljivosti ali nastanitvi vozila Vsako vozilo, k' je nastanjeno na teritoriju mestne občine lijnfolianske. mora biti prijavljeno tudi v mestnem vojaškem uradu. kjer so na razpolago tud; tozadevne popisnice, ki iih morajo lastniki izpopolniti za svoia vozila. u— Voiaška prisega obveznikov rojstnih letnikov 1880 do 1910 se bo vršila za mesto Ljubljana v nedeljo, dne 25. maja 1930, točno ob 11. uri v dvorani Mestnega doma — Krekov trg 3-1. Kdor doslej kot vojaški obveznik še ni prisegel kralju Aleksandru I. in se doslej v ta namen tudi še ni prijavil, naj se takoj zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. kjer prejme tozadevno »glasnico, s katero se bo na dan zaprisege izkazal. Brez izkaznice ne bo nihče pripuščati k zaprisegi. u— Pregled častniške opreme se bo vršil za mesto Ljubljano v ncdelta. dne 25. t. m. točno ob 9. urj v dvorani Mestnega doma, Krekov trg 2-1. Vsi v Ljubljani bivajoči rezervni in drugi častniki ki ima.o svojo častniško opremo od države, se morajo omenjenega pregleda zanesljivo osebno udeležiti z vso dobljeno opremo. Kdnr še nj v evidenci tukajšnje komande ljubljanskega vojnega ckrož>a, naj se v ta namen nemudoma javi v mestnem vojaškem uradu, Ambrožev trg št 7-1., kjer se mora redno prijaviti tudi vsaka sprememba bivališča i. t. d. Stara obleka — stari čevlji in pomlad — to vendar ne gre! Prebarvajte staro obleko z Braunsovo barvo za blago in stare čevlje z Braunsovo Vilbra barvo za usnje — oboje bo kot novo. DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5. 7036 Vozniredza2)in2'- (po pošti Din 2.50 poslati v znamkah naiprel, ako se naroči le en izv^d) za vse železniške in avtobusne proste Slovenije dobite v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. 7071 Za trajno in vse druge ondulaclje ter vsa v to stroko spadajoča dela se priporoča ENG. FRANCHETTl, frizer za gospode in dame, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 20, nasproti kavarni »Evropa«. PEGE odPravi hiti-0 in brez sledu ,,CREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99. Radlomanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (Pri Novem mestu). Zdravi trajno m sigurno revmatizem, nevraiyne, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse kopališčne naprave nad izvirki 37-.3S0 C topline. Železniška postaja StraZa - Toplice. Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred in {.o sezoni. H9 Autotaksi ; M. Jnvan Kocenova nI. 5. Telefon 2821 u— Francoski inštitut v Ljubljani opozarja na današnje literarno predavanje gospe Jerasove: PMleas Lebesgue. Udeležite se zanimivega predavanja! Začetek ob 9. u— Pevski zbor Glasbene Matice iima danes ob 20. važno vato vsega zbora, v sredo, 14. t. m. pa nastop v Filharmoniji. u— Stavbne nasvete, načrte za novogradnje in adaptacije. Tehnični biro Tehma. Ljubljana, Mestni trg 25-1. Telefon 25-80. u— Predavanje o Severni Škotski priredi Turistovskd klub* «Skaia» v sredo 14. t. m, v sejni sobi Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Krasote severnih dežel so razmeroma zelo malo poznane. Izredno je Škotska bogata na zgodovinski in prazgodovinski romantiki. Dežela Maobetfha in Stuartov, kolonija junaških Vikingov hrani mnogo zanimivosti, katere nam bo v kratkem predavanju podala ga. Copelandova s spremi j evaniem krasnih diapozitov. Dodat- no k predavanju bo pofcazanih več sik Iz Galeških hribov, ki tvorijo aipinsko skupino v zapadnem delu Anglije. K predavanju vabljeni člani jn prijatelji. u— Ponesrečen deček. Na stavbi sokol-skegia telovadišča v Šiški sfe je v nedeljo popoldne igralo več otrok, ki so skakali in se podili po stavbi in zunaj nje. Med drugim« je bil tam tudi 10 letni Joško Kapun z Aljaževe ceste 16, ki je med igro skočil na neko okno, kjer se je spotaknil in padel nad 1 m globoko na tla. Dečko s! ie pri. Padcu izpahnil komolec desne roke in so ga morali prepeljati v bolnico. u— Vlom v barako. Zidarski delavec Leopold Blazoik, zaposlen na Novakovi stavbi na Vodovodni cesti, je prijavil, da je te dni vlomil neki potepuh v zaprto barako poleg stavbe, odkoder je odnesel na škodo delavcev za okrog 500 Din vrednosti razne obleke. Tatvine je osumljen neznan, okrog 40 leten moški, ki je ukradeno obleko dan nato prodajal raznim bosanskim delavcem v Linhartovi ulici. Obleka ie bila pozneje tudi izsledena, in sicer pri delavcu Begnču v Linhartovi ulici Pri njem .ie zaplenila policija tudi več v drugih barakah pokradene obleke. .3ride! Junajska opereta: Pride! „Dve srci v 3/4 taktu" Pride! »Elitni kino Matica« u— Originalna potepuška. 25 letna Pavla K., doma iz okolice Dobrimi, je znana po-stopaioka, ki ne zdrži doma na deželi. Dekle je menda nekoliko omejeno. Pred kratkim si je dala glavo na čisto ostrici, nakar je prišla zopet v mesto in uganjala razne burke. Potepala se je nekaj časa pod Rožnikom in se družila z raznimi moškimi. Lepa Pavlica jih je iskala kar pri belem dnevu. Pozneje Io je bilo videti nekaj dni tudi na Fogačarjevem in Krekovem trgu, odkoder jo je slednjič tegnafl stražnik. V nedeljo ponoči se je pa pojavila na Aleksandrovi cesti, plahutala sem in tja in naravnost silila v moške, tako da so se nekateri pritožili prj stražniku pred glavno pošto. Ta je krasotico spravil na stražnico kjer je ostala do jutra. Zjutraj so io naložili na policijski voz in ?o odpeljali do mestne meje. »Nič ne de, se ie odrezala Pavlica, preden so jo odpeljali, »bom kmalu spet nazaj v mestu, prej kakor zeleni Henrik«. Ako je besedo res držala, tava prismuknjeno dekle zopet po mestnih ulicah. Iz Maribora a— Proslava Materinskega dneva, ki so jo v nedeljo popoldne v tukajšnjem gledališču priredile šole pod vodstvom gdč. Je-lice Levstikove, je nudila izreden užitek, kakršnega se doživi maickedaj. Nastopi najmanjših in že odraslejših učencev in učenk razne dekllamacije. globoko zamišljena igra prepletena z neštetimi nastopi v rajanju, petju itd., ter vse drugo je bilo tako skrbno obdelano in tako dovršeno podano, da je nabito polno gJedališče strmelo. Vsem onim in zlasti gdč. Levstikovi gre za to res vzorno proslavo matere topla zahvala! a— Dr. B. Ipavčeva opereta »Tičnik«, ki se je pred ravno 20 leti prvič igrala na slovenskem odru v Narodnem domu, je v petek zvečer šla zopet čez isti oder igra« na pod dobro režijo diletantov v okviru prireditve podpornega društva za revne učence v Mariboru. Prireditev, ki je bila posvečena jurjevanju in pa spominu na 100 letnico rojstva dr. Benjamina Ipavca, je ob sodelovanju deške in druge dekliške me; ščanske šole, mladinskega orkestra pod vodstvom g. šušteršiča, gospoda in gospe prof. Druzoviča moralno dosegla res velik efekt, dočim moramo glede na obisk poka= zati zopet na sramoto Maribora: ljudi, ki se včasih penijo fraz od ljubezni do zlate mladine, ki da je naša bodočnost, ni blizu, kadar ji mladina hoče pokazati, da se uči in izpopolnuje ter pripravlja za življenje z resnobo m globokim stremljenjem, ni jih, da bi dali s svojo navzočnostjo mladini moralno oporo in novo pobudo! a— II. redni občni zbor Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine se je vršil 8. t. m. ob 17. v šoli v Cankarjevi ulici 5. Društvo, ki ima — kakor znano — svojo počitniško kolonijo na Pohorju, vr« ši veliko delo v interesu zdravja naše mla« dine. Saj je že lani bilo v njeni kolon-ji tekom dveh mesecev okrog 120 otrok, dos čim je za letos kolonija že tako preutejes na in razširjena, da bo mogla v štirih skus pinah sprejeti od 1. junija do konca s?p» tembra okrog 600 otrok na oddih in ?drav= Ijenje na klimatično silno ugodnem in na naravnih krasotah tako bogatem Pohorju. Občni zbor je vodila predsednica ga. Mai» strova, ki je uvodoma izrekla zahvalo bans ski upravi, bivši oblastni samoupravi, mesr« ni občini ter vsem drugim korporacijam, organizacijam in činiteljem, ki so društvo pri njegovem delu podprli. Tajniško poro« čilo je podal g. Dimnik, blagajniško pa r JUTRO« it 109 ' 5 ^ ToreE, T3. 1930 naravne Velika priljubljenost Elida-proizvodov leži brezdvomno v nepremagani kakovosti. Ti fabrikati so enakovredni najboljšim inozemskim proizvodom. Blida Vam daje vse ono, kar potrebujete za negovanje Vaše naravne lepote. ELI MA SnmScdJonaTiev podjetja tud-j zastopniki banske uprave, sreskih načelstev, okrajnih cestnih za sto po v in časopisja ter župan Celja dr. Goričan, ie pokazala razne potrebne popravke ceste, mostov in absolutno potrebo naprave izogibališč. Na omenjeni avtobusni progi bodo s pridom kot najprimernejši vršili promet novi avtobusi znamke »Tatra«, ki so že naročeni in bodo že v par tednih prispeli v Celie. Začasno pa bo vršil promet avtobus znamke »Mercedes-Benz.« e— Popravek. Pri objavi novega reda celjskega mestnega avtobusa na progi Celje - Gornji grad ob 17.45 (in ne 17.15). Samo še danes ob 4., pol 8. in 9. uri! Bučen smeh ,,Gospodična potepuh" DEVA GRALA Znižane cene Din 4, 6, 8, 10. KINO IDEAL. e_ Avtobusna zveza Celje-Dobrna. Celjski mestni avtobus bo vozil na proga Celje-Dobrna in obratno štirikrat dnevno počen-ši 15. t. m. ko se bo pričela kopališka se-zija, pa do vštetega 14. junija. Iz Celja bo vozil ob 7.45. kakor doslej, nadalje ob 10.10 od ljubljanskega oz. zagrebškega osebnega vlaka, nato ob 13.50 od ljubljanskega in zagrebškega brzovlaka in ob 20.30 od večernih osebnih vlakov iz Ljubljane, Zagreba, Maribora oz. Rogaške Slatine. Iz Dobrine v Celje pa bo vozil ob 6.05 na vse osebne vake iz Celja, ob 8.45 na osebni vlak iz Ljubljane in Zagreba proti Mariboru. ob 11.55 na brzovlak iz LjuMjane in Zagreba proti Mariboru in o 18.25 roa oba večerna osebna vlaka proti Ljufoljarai-Za-grebu in proti Mariboru oz. Rogaški Slatini. Popoldanski avtobus, ki je doslej vozil i'z Celja v Dobrno ob 14.40 in se vračal iz Dobrne v Celje ob 16., od vštetega 15. t. m. preneha voziti. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla 10. t. m. 38 letnti dninaT Jože Remšak iz Bočne, obč. Šmartno ob Dreti in 32 letni gozdni delavec Peter Zlatoper z Gozdniika v Savinjski dolini e— Nesrečen padec s kolesa. V nedeljo so pripeljali v celjsko javno bolnico dijak3 4. razreda celiske realne gimnazije Edvarda Valemčiča iz Žaloa. V družbi svojih tovarišev je napravil kolesarski izlet v Logarsko dolino. Med vožnjo je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. Iz Kranja r— Prireditvena »epidemija« v Kranju. Pretekla nedelja je potekla v Kranju v znamenju tolikih prireditev in zabav, da 60 jih Kranjci komaj zmogli. Da naštejem mo izmed 11 samo najvažnejše: vprizoritev igre »Kajn« v Narodnem domu, predstavi lutkovnega gledališča iz Ljubljane v Narod* nem domu, nogometna tekma, neka verska slavnost v gimnaziji v navzočnosti ljub« ljanskcga škofa*koadjutorja, blagoslovitev motorne brizgalne v Stražišču, veselica v idiličnem Strževem pri Slavcu, kjer je bilo zlasti veliko meščanov. Skoro preveč se zahteva od našega meščana, če naj bi ho* tel biti povsod zraven. r— Novi cestni predpisi v mestu. Sreski načelnik je izdal nove predpise za hitrost voženj avtomobilov, osebnih in tovornih, ter avtobusov. Našteta vozila smejo voziti skozi mesto, čez savski most in na dovozni cesti na kolodvor maksimalno 15 km na uro. Nove predpise, ki so povsem na me* Etu, bo oblastvo izvajalo strogo in krivce eksemplarično kaznovalo. Nova določba je plasti potrebna že zaradi prihajajoče po* letne sezone, ko postaja drvenje vozil na* raščajočemu osebnemu prometu življensko nevarno in dviga oblake prahu. Z Jesenic S— Trpinčenje živali. Zadnja leta, ko je gradbeno gibanje izredno živahno, so ne* katere ceste močno frekventirane in zaradi tega v takem stanju kakor poljski kolo* t vozi. Pri tem pa silno trpi vprežna živina, ■ ki vlači preobtežene vozove. Ko pa v mno* gih primerih izstradana in izčrpana žival ' omaguje, jo nekateri lastniki, še hujše pa seveda njihovi hlapci pretepajo z narobe ; obrnjenimi bičevniki, da se zgražajo lju-t-. je, ki to opazujejo. Potrebno bi bilo, da bi oblastva sklicala sestanek vseh takih voznikov in jih primerno poučila, kako je ravnati z živino. Ako bi pa to ne pomaga* lo, bi se morali taki, ki do živali nimajo usmiljenja, primerno kaznovati. Iz Kamnika ka— Kamniško javno kopališče. Pri vo* dopravni obravnavi ob Nevljici, ki je bi* la v četrtek popoldne, ni bilo od mejašev nikakega ugovora, pač pa je ugovor glede neprimerne vode. Razsodba, ki jo je na* pravilo sresko načelstvo, pravi, da je tre* ba v teku 3 let urediti vse gnojne jame, da bodo odgovarjale modernim higijen* skim predpisom. V Nevljico se steka več odtokov in je izražena razsodba več ah manj upravičena. Ureditev gnojnih jam je pa itak skrajno potrebna ter naj bo skrb ?seh prizadetih občin ne glede na posta* vitev kopališča, da gnojnične jame čim orej spravijo v stanje, ki bo odgovarjalo higijenskim predpisom. ka— Razglasi. Sresko načelstvo razglaša: V juniju in juliju se bo vršilo cepljenje oroti svinjski rdečici. Pozivajo se vsi raj* ci, da javijo do konca meseca pri mestnem županstvu v Kamniku število svinj, ki jih mislijo dati cepiti. — Ker prihajajo dnev* no številne prošnje za podpore pri ureje* vanju gnojišč in hlevov ter se te prošnje, ker so v nasprotju s pravilnikom, ne mo* rejo rešiti in upoštevati, se sporoča vsem prosilcem, naj zaenkrat ne vlagajo pro* šenj. Izšel bo pravilnik, kako naj se take prošnje vlagajo, kar bo razglašeno preko vseh občinskih uradov. — V pomladni do* bi se često ponavljajo gozdni požari ob železniških progah. Opozarjajo se železni* ški mejaši, da očistijo svoje parcele, polj* ske ali gozdne, suhega listja, dračja, suhe trave in drugih lahko zanetljivih snovi. Proti kršiteljem se bo postopalo v smislu zakona. Iz Novega mesta n— Slovanski geografi dospejo v sredo 14. t. m. s posebnim vlakom na vožnji iz Splita v Ljubljano ob 17.19 v Novo mesto. Novomeščani se pripravljajo, da prirede slovanskim učenjakom na kolodvoru slo* vesen sprejem. n— Avtomobilski promet proti Crmoše njicam, ki se je otvoril 1. t. m„ je zelo živahen. Ugodne so avtomobilske 2veze zlasti za izletnike in turiste, krasen je razgled s Črmošnjic (420 m), odlcodsr ul daleč do Gač (980 m). Kazalo bi, da bi se tam zgradila planinska koča. Kanma je dovolj in tudi les bi bil na razpolago. Ve* čini turistov se je zelo priljubila tura pre« ko Črmošnjic, Gač in Mirne ,>ore (1030 nO do Semiča v Beli Krajini. n— Licitacija poštne vožnje na progi pošta Novo mesto — kolodvor bo 20. te« ga meseca v občinskem uradu. Pmudrr.ki se bodo sprejemali od 10. ure dalje, poga* janja se pa bodo pričela točno ob 11. Vzklicna cena je 18.600 Din. Ponudniki morajo položiti začasno kavcijo v znesku )30 Din. n— Uprava šmarjeških toplic je pričefa z gradbo novih stanovanjskih objektov, lastne električne centrale, vodovoda in novega ribnika. Gostov je že preceišriie število; od teh največ Zagrebčanov in Beograjčanov. Toplice se pod sedanio upravo od leta do leta lepše razvijajo. Že* limo, da bi se njih sloves razširil tudi v inozemstvo, da se čim bolj okrepi nai tujski promet. Iz Zagorja z— Lepa proslava Materinskega dneva. Kolo jugoslovenskib sester je v nedeljo popoldne priredilo v Sokolskem domu le* po proslavo Materinskega dneva, ki je ur« polnila sokolsko dvorano. Na sporedu so bili: slavnostni govori, deklamacije, prizo* ri dece, zborovsko in solopetje. Vse točke so prav lepo uspele in nekatere so občin* stvo ganile do solz. z— Protituberkulozna liga. V četrtek popoldne se je vršil v občinski dvorani razgovor glede snujoče se protituberkuloz* ne lige za Zagorje in okolico. V priprav* ljalni odbor so bili izvoljeni: za predsed* nika šolski upravitelj gospod Janko Lev* stik, v odbor pa gg.: dr. Tomo Zarnik, župnik Valentin Sitar, rudniški ravnatelj inž. Loskot, župan Albin Grčar, Melhijor Čobal in Viktor Mueller. Občinstvo se opozarja, naj pristopa k ligi. z— Zanimivo predavanje. V soboto zve* čer je v Sokolskem domu predaval brat Vekoslav Bučar o Lužiških Srbih. Zanimi* vo predavanje so pojasnjevale skioptične slike o življenju in delovanju naših bratov. Predavatelja, ki je dalje časa živel med njimi, je publika za njegovo lepo preda* vanje nagradila z odobravanjem z— Gostovanje lutkovnega gledališča Iz Ljubljane. V nedeljo ob 17. je v Sokol* skem domu gostovalo lutkovno gledališče Sokola na Taboru s komično predstavo »Gašperčkov junaški čin«. Ker je bila za Zagorjane te vrste prireditev nova, se je udeležilo predstave mnogo občinstva, od* raslega in mladine. S predstavo so bili splošno zelo zadovoljni. Iz Trbovelj t— Materinski dan. V proslavo materin* skega dne priredi tukajšnja meščansko šo* la v četrtek 15. t. m. ob 8. zvečer v So* kolskem domu akademijo s petjem, telo* vadnimi in dramatičnimi nastopi s sode* lovanjem sokolskega orkestra. t— Smrtna kosa. V nedeljo je umrl tu* kajšnji nadredar g. Fran Franchetti. Po* kojni je bil v svojih mladih letih organist, pozneje pa je vstopil v občinsko službo kot redar in je vršil to službo 32 let Bil ie dobrodušen človek, mož poštenjak in splošno priljubljen in spoštovan. Bil je tu* di strasten lovec in vsak prosti čas je rad prebil v zeleni naravi. Pokojniku časten spomin, preostalim naše sožalje. t— Promenadni koncert. Naša priznana delavska godba je pričela s promenadnimi koncerti. Prvi je bil v nedeljo popoldne na trgu pred cerkvijo. Godba je igrala izključno koncertne komade z nji lastno preciznostjo. Dirigiral je kapelnik g. Hu* danin. t— Zahvaljujem se g. dr. Baumgartnu, ki me je ozdravil od težke živčne bolezni. Iv. Jeretin. 674 Iz Šoštanja št— Poroka. V nedeljo 11. t. m. se je po. ročil strokovni učitelj na tukajšnji meščan* ski šoli in slušatelj višje pedagoške šole g. Fortunat Turk z gdč. Maro Polakovo iz Ormoža. Poročil ju je v ormoški župni cerkvi ženinov gimnazijski sošolec, korni vikar v Mariboru g. Kokošinek Janko. — Mlademu paru želimo obilo sreče. št— Šaleška podružnica SPD js izobesi'a dve društveni deski, po katerih se bo članstvo obveščalo o važnejših društvenih zadevah. Društvena deska za člarle v Šo* stanju se nahaja na poslopju hotela />.T;i£0* slavija«, za one v Velenju pa v restavra* ciji g. Ivana Raka v Velenju. V me. etu maju se nameravajo prirediti naslednji članski izleti: 18. na Goro Oljko, 25. k Sv. Križu in 28. ter 29. na Smrekovec. Vab* Ijen je vsak ljubitelj naših planin. št— Majski sneg. V noči od sobote na nedeljo je zapadel na vrhovih okrog Šale* ške doline sneg. Utemeljen strah, da bi eventuelna slana ne uničila sadnega cvet* ja in ostale nežne vegetacije se na srečo ni uresničil, ker nas je oblačna noč obva* rovala škode. Iz Konjic irj— Vinotoči. Zaradi slaMh vinskih kupčij se otvonjajo sleherno nedeljo novi vinotoči v Skailca« ra drugod po ofkiraou. Kakor opažamo, visilb na nekatieriih vinotočšh belo-rdeče zastave. Ljudje se pač ne zavedajo. da so te zastave še staroavstriljske. Iz Ljutomera lj— Ekshumacija. 10. t. m. so na tukaj* šnjem pokopališču ekshumirali truplo go* spe Ane Vabičeve, soproge že tudi pokoj* nega bivšega trgovca Vabiča, ki je s svo* jim možem živela dolgo let na svojem vi* nogradskem posestvu v Presiki ter umrla 1. 1917. Na željo sorodnikov so truplo pre* peljali v Gradec. Prevoz je izvršil tukajšnji pogrebni zavod Repič. Darujte za slepce! ŠPORT Nedeljski športni dogodki Zadnja nedelja je prinesla z napetostjo pričakovani zadnji finale za prvenstvo LNP med ISSK Mariborom in Ilirijo, ki je privabila na igrišče nad 3000 gledalcev. Tekmo je sodil dunajski sodnik g. Miesz, čigar zasluga je tudi, da je potekla fair in popolnoma v redu. Po dramatičnem boju, polnem napetih momentov, in vseskozi od« prti igri si je SK Ilirija kot boljše moštvo zasluženo priborila visoko zmago 4 : 1 ( 2: 1). S tem rezultatom je odločila skup* no razliko golov v obeh finalih s 7 : 6 v svojo korist ter si tako po dveletnem pre* 6ledku zopet osvojila naslov prvaka LNP ozir. Dravske banovine 'ker se območje LNP krije z mejami naše banovine). Ma* ribor je podlegel nad vse častno in je nu* dil do zadnje minute nezmanjšan odpor, vendar proti izborno razpoloženi napadal* ni vrsti Ilirije ni mogel ohraniti vodstva ozir pozitivnega rezultata. Kot novi pr* vak LNP bo šla letos SK Ilirija v boj na državno prvenstvo, kjer jo čakajo še težje naloge, kot jih je morala letos rešiti v lastnem podsavezu. — V prvenstvu II. raz« reda sta bili odigrani dve tekmi, in sicer Grafika : Natakar 9 : 1 (4 : 1) in Slovan : Reka 5 : 2 (3 : 1). Med domačimi nogometnimi tekmami bi bilo še omeniti: Nog. moštvo Sokola Kranj : SK Tržič 2:0(1:* 0). Moštvu SK Tržiča se je poznalo pomanjkanje treninga, ker nima za to primernega prostora. Agilni Tr* žičani kljub temu lepo nanredujejo. — SK Elan (Novo mesto) : ASK Primorje rez. 4 : 3 (1 : 2). Elan se je odlikoval z veliko požrtvovalnostjo, kar velja posebno za obrambo. Rezultat je tembolj presenetljiv zaradi ojačenja rezerve s Slamičem, Jugom in Piškom iz I. moštva. Igra je deloma tr* pela zaradi preostre igre. — Važni so na* dalje naslednji domači rezultati: Gradjan* ski (Zagreb) : Budai 33 (Budimpešta) 3 : 2 (1 : 1): BSK : Jugoslavija 4 : 0 (2 : 0); (s to tekmo si je BSK osvojil prvenstvo Beograda). Hajduk (Split) : Sašk (Saraje* vo) 4 : 1 (1 : 0). V Inozemstvu je vzbudila veliko senza* cijo visoka zmaga 5 : 0 (1 : 0) Italije nad Madžarsko v Budimpešti Madžarska en a j* storica je popolnoma odpovedala, lastno občinstvo jo je končno izžvižgalo. Tekmo je obiskalo 40.000 oseb, sodil je Bau\vens iz Koelna. Ta poraz je najtežji, ki so ga kdaj doživeli Madžari in gotovo ne bo pomagal poglobiti medsebojnega »priia* teljstva«, kakor je bil namen prirediteljev. — V Parizu je Češkoslovaška pred 15.000 gledalci porazila Francijo s 3 : 2 (2 : 2). Čehi so povrhu še kmalu po pričetku izgu» bili izbornega igralca Svobodo. — Avstrij« ski amaterji so v Welsu porazili češkoslu« vaške s 5 : 4 (3 : 3). Zelo bogata je bila tudi hazenska nede« lja. Razen treh domačih hazenskih prire* ditev — Atena : Sava (Scvnica) 27 : 2 (14 : 1) — Ilirija rez. : Atena rez. 9 : 1 (5 : 1) — Atena jun. : Ilirija jun. 3 : 2 (1 : 0) — se je vršila v Zagrebu prvenstvena tekma med najjačjima družinama zapadnega ha* ženskega podsaveza. Po ostri in zanimivi borbi je Concordia zasluženo zmagala nad SK Muro s 6 : 4 (3 : 1) Najboljša igralka v družini Mure je bila Cnnpermanova v vratih, dočim sta v napadu ugajali srednja napadalka Kardoš in desno krilo Jonaš. Tudi branilka Gvoeri je dobro podpirala vratarico. Najboljši del Zagrebčank sta bi* li sestri Kremzir. Sodnik g. Sancin iz Ljub* Ijane je bil premalo energičen pri presoji ostre igre. V Černomercu pri Zagrebu so se vršile prve letošnje medklubske motociklistične dirke, ki jih je posetilo okoli 5000 gledal* cev. Veliko število tekmovalcev in dobra organizacija sta dvignili športni nivo ori? reditve. Med tekmovalci čitamo znana ime* na Štrban, Uroič, Pavlija, šoštarko, Novak. Sovič itd., ki so pokazali kljub zgodnji zoni prav dobro tehniko. I. kolo teniškega turnirja za klubsko prvenstvo države TKD Atena zmaga z 8 : 1 V nedeljo se je odigralo v Ljubljani na prostorih SK Ilirije prvo kolo za klubsko prvenstvo Jugoslavije med SK Ilirijo in TKD Ateno. Kot je bilo v naprej pričako« vati, je odločila TKD Atena igre v svojo korist z visoko zmago 8 : 1. SK Ilirija se je potrudila, kolikor je bilo v njeni moči. toda morala je kloniti, ker ni bila kos moč* nejšim in rutiniranejšim igralcem Atene, ki so zopet dokazali, da stalno napreduje* jo in je pričakovati od njih še veliko uspe* hov. Kot najboljši in najsigurnejši igralec se je izkazal g. Dacar, ki trenutno daleč prekaša vse ostale G. Bleiweis=Trsteniški je še ne* siguren in mu še manjka treninga, da do* seže lansko formo. G. Vaso Zajec je bil dober v singlu kakor tudi v doublu, pri g. Medvedu se je pa opazilo pomanjkanje rutine zaradi dolgega odmora' in razmero* ma kratkega treninga. Gdč. Ravniharjeva je sedaj najboljša naša igralka, kar je že dokazala na letošnjem mednarodnem tur* nirju v Splitu, kjer je izšla kot prvakinja Dalmacije. Gdč. Doda Grasselli je bila v izredno dobri formi in Je zmagala po dveh setih nad gdč. Božo Šapljevo, ki ni poka* zala onega, kar se je od nje pričakovalo. Gdč. Ina Šaplja se je dobro držala proti njeni močni nasprotnici gdč. Ravniharjevi. G. Kmet Milan je letos še nesiguren in tudi g. ing. Novak ni še v lanski formi. G. Stojan ni mogel parirati dobremu na* sprotniku g. Zajcu. G. Pogačar je bil do* ber in siguren ter si je priboril častno in edino točko za SK Ilirijo. Igre gospodov v dvoje niso bile na za* željeni višini zaradi slabega in kratkega treninga. Najboljši par sta tvorila gg Da* car*Bleiweis. Takozvani zid Ilirije, ki ga tvorita gg. Koželj in Zaje L. sta podrla mlada igralca Zajec*KobIer. Nezanimiva pa je bila igra dam v dvoje zaradi nevigra* nosti obeh parov. Posamezni rezultati so sledeči: V singlih gospodov: Dacar : Kmet 6 : I, 6:3; BIeiweis : ing. Novak 5 : 7, 6 : 3, 6 : 3; Zajec V. : Stojan 6 : 0, 6 : 4; Med* ved : Pogačar 3 : 6, 3 : 6. V singlih dam: Ina Šaplja : Ks. Ravnihar 4 : 6, 2 : 6; Boža Šaplja : D. Grasselli 7 : 9 3:6. Gospodje v dvoje: Dacar*Blciweis : ing. Novak*Kmet 6 : 4, 6 : 4; V. Zajec*K. Ko* bler : L. Zajc*KožeIj 6 : 2, 1 : 6. 7 : 5 Dame v dvoje: Grasseli*Ravnihar : Šap« lja T.*šap1ja B 6 : 2, 1 : 6, 6 : 2. Prihodnjo nedeljo bo igrala TKD Atena v drugem kolu proti SK Celju. P Sekcija ZNS (Službeno.) Savezni sod< niki gg. Betetto, Šetina, Mohorko, Mahko« vec in Dolinar se vabijo na važen sesta* nek, ki se bo vršil v torek 13. t. m. ob 20. v kavarni »Evropa«. — Tajnik. SK Svoboda. Razdelitev treningov za teden: v torek in četrtek I. in II. skupina do 18.30 v naši garderobi. Trening strogo obvezen zaradi skorajšnjih tekem. — Kdor je zadržan, naj se opraviči. — Načelnik. TKD Atena (bazenska sekcija). Di-nes ob 17.30 obvezen trening za juniorke in rezervo; jutri v sredo trening za I. sku« pino in seniorke. Medklubski odbor za table*tenis v Ljubljani. (Službeno.) Danes v torek on 20.30 važen sestanek v kavarni Emona. — Tajnik Nagy. Smučarski klub Ljubljana. Danes v to* rek ob 20. seja prireditvenega odbora v kavarni Emona, ki naj se je zaneslj'vo udeleže gg: Gnidovec, Kuerner, Šmuc, Re* bec in Omerza. Ostali vabljeni. — Is'.o* časno se obveščajo vsi gg. odborniki in člani kluba, da se bodo odslej vršile redne seje klubovega odbora vsakih 14 dni v -torkih ob 20. v kavarni Emona. Prihodnja se« ja dne 20. t. m. — Tajnik II. Pravoslavno jurjevanje Bojancev Črnomeli. 10. maia. Kdor ne pozna naših Bojancev. prijaznega belokranjskega sela, edine srbske oaze v Belikrajini. s cerkvijo sv. Juria na zelenem hribčku s prekrasnimi stoletnimi linami? Kdo ne oozna naših vrlih in zavednih Bojančanov. našega brata Stevana. sokolskega starešine Iliie. Nika. Rada. sestre Liube in drugih? V selu ie vse brat in sestra. staro in mlado — vse ie Sokol! Vse selo ie sokolsko. iugoslovensko! Pred 400 leti so se Boianci preselili v Belokraiino, bežeč pred polumesecem. Skozi dolga stoletja so morali vzdržati hude boje za svoj obstoi. Niti ranjki Avstriji se ni posrečilo, da bi iih pokatoličila, kliub temu. da jim ie vse obljubljala. Ker naši Boiančani pred oblastniki niso hoteli nikoli kloniti, so zadržali vse do danes svoi iezik. cerkvene obrede, narodne nošnie in običaja. Ta njihova samozavest pa je tudi kriva, da niti do danes žal še nimaio svoiih cest. Ce hočeš med naše Boiance na Jurievanie. boš dve do tri ure taval oo gozdovih. Sv. Jurij ie Boiancem naivečii praznik, domača krstna slava. Ta dan vlada v selu izredno slavnostno razpoloženie. Vsa okna in vrata lično pobeljenih hišic so okrašena z lipovim listjem. Deseta je ura. Možnarji že pokaio. zvonovi zvonijo in pobožno ljudstvo v belili narodnih nošniah prihaia v cerkev, odkoder že doni krepki glas pravoslavnega župnika marindolskega: »Jako svjat iesi. Bože naš . . .« To je začetek svete liturgije. Kdor pride prvič na lurie-vanie na Boiance in prisostvuje službi božji. ginjen opazuje, kako pobožno ljudstvo v svoieni- domačem jeziku slavi Boga in mu-čenika sv. Juriia. Po opravlieni službi božii. ko se cerkev izprazni, zapleše vse liudstvo staro boiančansko kolo s petjem in tamburo na prijaznem gričku pred cerkvijo. Poldan ie že odzvonilo in liudstvo zapušča polagoma prostor pred cerkvijo. Vse hiti domov, da v rodbinskem krogu proslavi svoio krstno slavo. Obieaino se vrši v popoldanskih urah pri Radetu veselica, kier se liudstvo neprisilieno zabava in ole-še narodne olese. Kliub temu. da pade pravoslavni Sv. Jurij večinoma na delavnik, prihaiaio vsako leto na Boiance tudi gosti iz Črnomlja. Duragatuša. Vinice in drugih sosednih kraiev. Poseben dogodek ie bil letos, ko ie med pravoslavne Boiančane oriše! tudi katoliški župnik iz Adlešič. Prihod adlešičkeca sro-spoda župnika ie napravil na vse prisotne lep utis. ker se ie to smatralo za lep primer verske strpnosti, katera nam ie prav potrebna za konsolidaciio naše države. Pa prišlo ie drugače. Naše veselie ie bilo namreč prav kratko. Naravnost ostrmeli smo. ko ie gospod župnik začel odločno nastopati Droti boiančanom. kakor tudi ostalim gostom, da ne smeio plesati, ker ie vsak ples pohuišliiv. Da ie moralo priti do precejšnjega razburjenja med liudstvom ie popolnoma razumliivo. Ker se na ljudstvo ni hotelo ozirati na župnikove besede in ie naorei plesalo svoie narodne nlese. ie to adlešičkega župnika tako razburijo, da ie začel Po prisotnih s palico udrihati. Zaradi tega ie nastala situacija precej kritična in se ie zahvaliti samo potrpežljivosti ljudstva. da ni prišlo do hudega. Ni nam znano kai ie gospoda adlešičkega župnika napotilo do tega početia in ravno v času ko vsi Boiančani zbrani okrog svoiega pravoslavnega župnika iz Marindola slavijo svojo krstno slavo. Upamo, da se taki žalostni dogodki ob priliki Jurievania na Bojaneih ne bodo več ponovili in da bodo naši dragi bratie Boiančani tudi v bodoče slavili svoio krstno slavo v miru. ljubezni in v bratski slogi. Očividec. Naročajte ..Našo dobo"? žrebanje v drž. raz. loteriji Dne 9. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 2000 .- Št. 82.493. Din 500.— št. 1.865, 1.881, 1.886, 8 063, 8.067, 9.740, 9.791, 9.797, 17.901, 17.920, 19.112, 19.131, 27.772, 27.780, 29.209, 29.277, 33.791, 34.195, 35.379, 36.610, 37.705, 37.706, 37.739, 37.762, 37.767, 3S.150, 38.200, 39.522, 39.557, 39.559, 44.133,/ 46.630, 46.679, 47.445, 47.459, 47.464, 4S.325, 48.342, 48.344, 48.354, 48.378, 4S.3SS, 49.467, 49.488, 56.055. 56.056, 56.072, 57.360, 57.387, 57-398, 58.891, 58.899, 59.501, 66.434, 67.522, 67.5S9, 68.732, 6S.749, 68.797. 69.105, 69.128. 69.417, 69.418, 69.419, 72.089, 73.972, 75.011, 75.017. 75.032, 75.0S7 75.115, 75.122, 75.167. 75.182, 75.199, 76.621, 76.633, 77.240, 77.243, 77.263, 77.289, 77.293, 77.302, 77.328, 77.340, 77.354, 78.026, 78.064, 82.475, 82.499, 84.152, 86.927, 87.250. 87.279. 87.834, 87.843, 87.847, 87.876, 87.895, 87.943, 87.982, 49 148, 89.189, 96.6S6, 96.695, 96.847, 96.89i £>8.165, 98.904, 98.900, 9S.971, 9S.9S6, 98.997. Izžrebane številke dne 10. maja 1930: Din 2000, .- Št. 46.626. Din 500.— št. 1.872, 8.091, 9.795, 13.856, 16.054, 17.904, 17.907, 17.999, 19.185, 27.708, 27.754, 29261, 29.285, 34.1S6, 34.191, 36.677, 36.683, 37.733- 37.7S3, 37.755, 37.798, 38.173, 39.571, 42.979, 44.106, 45.644, 47.496, 49.460, 49.471, 49.495. 56.005, 56.017, 56.044, 56.094, 57.305, 57.327, 57.332, 57.35S, 57.379, 58.804. 58.829, 58.859, 58.875, 58.878, 58.890, 65.421, 66.426 67 577, 68.730, 68.744, 69-. 113, 69.160, 69.170, 69.189, 69.422, 69.442, 69.446, 69.456, 72.055, 72.086, 73.751, 73.768, 73.774, 73.785, 73.790, 73.794, 73.9S2, 75.030, 75.031. 75.062, 75.098, 75.100, 75.109, 75.121, 75.195, 76.661. 76.666, 77.297, 77.313, 77.330, 77:333. 77.357, 78.009, 82.485. 86.920, 86.933, 86.969, 86.981, 87.230, 87.255, 87.291, '87.880, 87.937, 87.950, 87.952, 87.964, 89.171, 96.621, 96.622, 9*5.624, 96.654, 96.677, 96 820, 96.865, 96.874, 96.8S7, 98.121, 98.125. 98.155. 98.193, 98.189, 98.981, 98.984, 89.991. žrebanje bo trajalo do 6. junija t. 1. in se bo vršilo vsak dan. Onim, ki so bile srečke izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlati. Zadružna hranilnica, LJubljana, Sv. Petra cesta GOSPODARSTVO Obrtništvo proti odklonilni resoluciji beograjske konference o obrtnem zakonu jr rJr s sssf^ iSS? nV^ lujj sianste j „v.rtni5U^ organizacije. M rSr^e na konferenci" 28. aprila v R Kmalu P« davljenju resolucije te kon-. „: Jm\n\st?T za trgovino in industrijo prejel "upno^izinvo zagrebških obrtnikihmvpbov v kateri protestirajo te obrt J, 63 TlJ;^ r^roti negativnemu stali-niške organizacij_ proti ^ odnoeno Novega Ni o a. % ei. r>t-L j neffa. SSSIIfš S Josip Rebek. Ta spomenica se glasi. Izjava »osp. Rebeka. V razgovorih delegatov obrtniških udru-iZ na predkonferenci, kakor tudi na končni se? je naša delegacija zagovarjala svoje dosledno in nespremenljivo nacdno _ta .s e naproti načrtu obrtnega zakona, kakor je bilo soglasno sprejeto od obrtnih org^v-7-rii dravske banovine na skupnem zooru dne 4 aprila t. 1. To svoje stališče smo iz- t no končan, konferenci v Beogradu. L& ndi našesa stališča, na Katerega sem bi Is svojimi tovariši iz Slovenije po sklepu ljubljanskega zbora absolutno vezan in ki ITnJm mogel niti smel epremenilKjepr^ šlo na konferenci v Beogradu ^' ^arn^ n ostalimi d°le<*ati do nesoglaja. To .i^ razvia no tudi iz moje izjave, ki je bila pnobcen v -Politiki - z dne aprila t k v .e| izjavi, ki ra v »Politiki« deloma m točna in kate Z se n5 nastop ne tolmači, kakor da ze i-m razdvojiti obrtniške vrste. Ker sm „1 »de našeaa stališča vezani na na*e resolu cije in smo vendar želeli poudarit, soglasje v onih vprašanjih, kjer se "e razdvajamo naj bi v skupni resoluciji pristo do izraza di naše oddvojeno stališče. Pripominjam, da nam ie bilo obljubljeno, da bo resolucija v tem smislu sestavljena in popravljena, zaupajoč v to. da bo tako storjeno m ker so zaradi pomanjkanja časa zahtevali podpise, smo nod gornjim pogojem podpisal, ze v naprej tiskano resolucijo. Kakor vidim 111 naknadno ugotavljam, ta resolucija >>« ročena Vašemu blagorodju z vsem, dogovor jpuimi dopolnitvami in spremembami. Zato nosi resolucija podpie v obliki in vsebini, ki jo v bitnih 'točkah nismo sprejel, in k, je nismo mogli in. smeli odobriti v imenu slovenskega obrtništva. Čast mi je. gospod minister izjaviti vam. da izvolite ne glede na navedeno resoluc:jo in objave v listih upoštevati. da ie stališče slovenskega obrtništva nespremenjeno, da smatra sestavljeni načrt obrtnega zakona za dober, da ga je pa_ treba izpopolniti samo v nekih važnih vprašanjih, ki so navedena v naši resoluciji od 23. aprila t. 1.. nadalie. da se ta načrt pod nobenim no "o ion, ne sme umakniti, marveč, (la se P« predloženih spremembah in dopolnitvah eim prej uzakoni. Kakšno je stališče, ki smo ga zavzeli na zboru obrtniških udruženj v Beo-oradu, dokazuje tudi glasilo obrtniških udruženj dravske banovine .Obrtni Vestnik« od 3 maia t 1 Pripominjam, da sem se kot zastopnik slovenskega obrtništva na beograjski konferenci obrnil tudi na merodaje cini-telje. da bi na ta način naše pravo stališče napram načrtu obrtnega zakona pnslo tudi v beograjske liste. Strinjam se s tem. da se ta moja izjava lahko objavi. Prosim Vas. ve-lespoštovani gospod minster. da blagovolile ohraniti našemu obrtništvu svoio naklonjenost tudi v prihodnje. Obenem izvolite sprejeti izraze mojega globokega spoštovanja. Josip Rebek 1. r. Vorosadska zbornica, ki je že pred v izjavi k zakonskemu načrtu poudarjala, da je treba zakon z gotovimi spremembami sprejeti, ugotavlja sedaj v pismu, naslovljenem' na trgovinskega ministra, da zbornični član «oso. Ciglih ni bil pooblaščen zastopati novosadške zbornice, odnosno njene obrtne sekcije na beograjski konferenci in da je bilo ' beograjski zbornici kot sklicatelji« konference sporočeno, da novosadska zbornica na konferenco ne bo poslala nobenega zastopnika. Na področju te zbornice je okrog 20.000 obrtnikov, ki so organizirani _ v <>9 udružeiijih in z neznatnimi izjemami pozdravljajo zakonski načrt kot osnovo za izenačenje obrtne zakonodaje. Nasprotno stališče zavzema le 7 udruženj. Ugotovljeno je, da zahtevata dve tretjini povsem samostojnih in neodvisnih obrtnikov novosadskega področja, «la ostane zbornica brezpogojno še nadalje skupna javno - pravna ustanova. Tudi pri tozadevni razpravi v novosdski zbornici sta se od 16 prisotnih članov obrtne sekcije le dva izjavila za ločene zbornice. Osiješka zbornica je v pismu gosp. trgovinskemu ministru izjavila, da podpredsednik zbornice in podpredsednik Saveza brv. obrtnikov gosp. Ivan Aničič na konferenci v Beogradu ni sodeloval v imenu osiješke zbornice, ki zastopa stališče, ki ga je zavzela konferenca zbornic 30. aprila v Beogradu. Tudi velikobefkereška zbornica izjavlja, da podpredsednik gosp. Dušan Malbaneki ni imel pooblastila, da sprejme resolucijo-beograjske Obrtne zbornice glede načrta obrtnega zakona. Na anketah in na plenarni seji te zbornice nobeden obrtnik ni zahteval, da naj obrtni zakon vsebuje tudi določbe o ustroju zbornic. Banaška obrtniška udruže-nia so se na skupščinah pret. meseca odločila za sfcunne zborni?«. Končno je gosp. minist-ir prejel še izjavo UdruženKt gostilničarjev, kavarnarjev in hotelirjev savv-ke banovine, po kateri se naj načrt obrtnega zakona sprejme, ker je do- ber. in končno izjavo obrtnih zborov in sa-vezov pekov, slaščičarjev, mizarjev, dimnikarjev in brivcev v Zagrebu, ki odobravajo zakonski načrt in zahtevajo le neznatne spremembe. Iz gornjih izjav je razvidno, da je beograjska Obrtna zbornica glede svojega stališča v vprašanju obrtnega zakona vedno bolj osamljena in da njena resolucija ne odgovarja pravemu razpoloženju med obrtniki = Plačilo državne trošarine v Sloveniji. Zaradi lanskega povišanja državnih trošarin na alkoholne pijače, se je tudi donos državnih trošarin precej povečal. V zadnjih letih je bilo v Sloveniji plačano na račun državne trošarine (v milijonih Din): 1029. 1928. 1927. 1926. na vino 23.1 9.4 10.3 11.9 „ pivo 6.8 1.0 3.5 7.2 „ ž^anie 3.5 1.0 1.6 1.6 „ špirit 5.0 7.7 10.6 7.0 Zaradi nazadujočega konsuma je donos državne trošarine na vino v zadnjih letih pri nespremenjeni trošarinski stopnji precej nazadoval, lani pa se .je zaradi povišanja trošarina v aprilu (od O.3o na 1 Din) povečal od 9.4 na 23.1 milijona Din. Ker se ni vse leto pobirala trošarina v enaki izmeri ni iz lanske višine plačane trošarine mogoče točno ugotoviti količine konsumiranega vina. Približno ie bilo konsumiranih okrog 29 milijon. litrov nasproti 27 milijonom v 1. 1928. = Gospodarski stroii in gospodarsko orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem jubilejnem ljubljanskem velesejmu od 29. maia do u junija Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške. Holandije. Francije. Italije. Kanade, Madžarske. Nemčije, Švedsike iti Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlabilnice. čistilnice, slamorezaice, pluge za ok>-pavanie in osipanje. traktorje, lokomobile. motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Tako obsežne razstave kmetijskih strojev kot bo na letošnjem velesejmu, še n.i bilo. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobikimii, motorji in e!ektr;čn;m tokom. = Pogajanja za ustanovitev jiigoslovenskesa kartela za drva. Iz Budimpešte poročajo, da se tam mudijo generalni ravnatelji največjih jiuigoslo-venskih lesnih koncernov (Našice. Gutmann. Drach. Slavonija. Travers). in sicer me« ®rnswu zaradi pogajanj za ustanovitev jugo slov en skesa kartela. odnosno konvencije za drva (za gorivo). Kakor se zatrj'uie je prišlo že do principiielne^a sporazuma. V ta karte!, ki se bo v kratkem konstituiral. bodo baje vstopile vse večje Jujrosloven-ske tvrdke. = Jugoslovensko=grška direktna tarifa. za prevoz blaga in živih živali med pjsta* iami v kraljevini Jugoslaviji in postajami grških državnih železnic bo stopila v velja= vo 15. t. m. Tarifa se lahko nabavi pri Inas gajnah vseh oblastnih železniških direkcri za ceno 60 Din. == Reorganizacija Mauthnerjevega tc\= stilnega koncema v Jugoslaviji. Kakor po« roča »Prager Tagblatt« so pogajanja, ki se vršijo na Dunaju zaradi prodaje Beo^raj* ske tekstilne industrije d. d. tik pred za= ključkom. Ta podjetja spadajo kakor zna* no v jugoslovenski Mauthnerjev tekstilni koncern. Delnice podjetja se nahaiajo v portfelju Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d., LjubljanaJJtija. = Ureditev taks na avtomobile. Posebna strokovna komisija v finančnem ministrstvu sestavlja besedilo uredbe o taksah na avtomobile. ki bo sestavljena po vzorcu sličnih uredb v inozemstvu. S to uredbo je v svrho oživijenja turizma nameravano delno znižanje takse. — Odpravljen je konkurz o imovini Jančarja Albina, stavbnega mizarja v Smledniku, ker je vsa masa razdeljena. BORZE 12. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet nenavadno velik, zlasti v devizah Newyork, Praga in Berlin. Tečaji deviz- so se znatneje dvignili, kar je v zvezi z oslabitvijo švicarskega franka. Deviza Newyork se je okrepila od 56.465 na 56.53, deviza London od 27487 na 275.13, deviza Praga od 167.57 na 167.79. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila. Za aranžma se je trgovala po 425 — 426. za kaso po 425.5 — 426.5 in za december po 429. Inve-sticijko posojilo je bilo zaključeno po 87.5, 7% Blairovo posojilo pa po 85. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki le v Pra-štedioni po 900 in v Jugo banki po 79—80; med industrijskimi papirji pa je prišlo do prometa v Šečerani po 3y0 — 372.5, v Isisu po 32 in v Slavoniji po 200 Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.49 — 23.09 (22.79). — Berlin 13.497—13.5275 (13.5125). — Bruselj 7.9014. — Budimpešta 9.8905. — Gurih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). _ Dunaj 7.9686 — 7.9986 (7.9836). — London 274.73 — 275.53 (275.13). — Newyork 56.43 — 56.63 (56.53). — Praga 167.39 — 168.19 (i67 79). — Trst 295.80 — 297.80 (296.80) Zagreb. Amsterdam 22.76—22.82, Dunaj 796H& do 799.86. Berlin 13.4975—13.5275, Bruselj 788.94 od 792.94. Budimpešta 987.55—990.55. Milan 295.70 do 297.79, London 274.73 do 275.53, Newy»rk Kabel 55.54-56.74. ček 56.43—56.63. Pariz 221.14 do 223.14, Praga 167.39—168.19, ZUrich 1094.40 do 1097.40. Curih. Zagreb 9.1250. Pariz 20.2650. London 25.1025. Newyork 516.75, Bruselj 72.05, Milan 27.09, Madrid 63. Amsterdam 207.90, Berlin 123.2850. Dunaj 72.88, Sofija 3.74, Praga 15.31. Varšava 57.85, Budimpešta 90.2750. Bukarešta 3.07. Dunaj. Beograd 12.505 — 12.545, London 34.3975-— 34.4975. Newvork 707.75—710.25, Pariz 27.757-5 _ 27.8575, Curih 136.95 do 137.45; dinarji 12.445 — 12.505. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 426 — 426.50, za junij 426 — 427.50, za december 429 — 429.50. investicijsko 87.50 — 88, agrarne 54.50 den.. 8 odst. Blair 96 — 97, 7 odst. Blair 84.7:> — 85: bančne vrednote: Praštediona 900 — 905, Union 196 — 198, Jugo 79 — 80 Ljublj. kreditna 120 den., Srpska 179 — 182, Zemaljska 145 — 149, Poljo 58 den., industrijske vrednote: Nar. šumska 20 den. Našička 1400 bi., Gutmann 165 — 170, Sla* veks 70 — 75, Slavonija 200 — 205. Drava 267.50 den., Šečerana 372.50 — 373, Brod vagon 112 den., Union mlin 120 den., Vev= če 125 den., Dubrovačka 730 den., Isis 32 — 33, Trbovlje 437.50 — 445. Beograd. Vojna škoda 432.50 — 434.50, ' za junij 435 — 436, agrarne 54.50 zaklj. Narodna banka 8500 — 8580. Blagovna tržišča Les -I- Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca mlačna. Zaključki: 2 vagona tramov in 1 vagon hrastovih pragov. Povpraševanje je za večjo količino parjene in naravne buko-vine (v predpisanih dimenzijah, dobava v enem mesecu), za jelove rez. morale (ostrombe, paralelne, I„ II., III. in posebej IV. ca 1588 kub. m. v predpisanih dimenzijah), za borove drogove (ca 600 kub. m, 7—9 m, 20—22 cm premera), za smrekove remeljne (500 komadov 7X9 cm, 6.5. 6 in 3 m dolžine in 60.000 komadov 4X5 cm. 1.58 m dolžine) in za jesenove letve (45 X 45 mm. 1 in 2.30 m dolžine). Žito. . + Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baška, 80 kg težka p.j 252.50—255), 78 kg po 245.50—247. 77 kg po 237.50—240; rž: baška. 72-73 kg po 197.50; koruza: baška promptna po 135—137-50, za junij po 140—142.50; ječinen: baški 62-63 kg po 162.5—165; oves: baški, navad, tarifa po 1S0 _ 185; moka: sOgt. fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 — 405. + Novosadska blagovna borza (12. t. m.). Tendenca slaba. Promet 15 vag. pšenice, 3 vas. moke. 20 vag koruze. 2 vag. ovsa in 1 vag. ječmena Pšenica: baška. 77 kg 190—192.50:'78 kg 195 do 197.50; gOTenjebaška. 78 kg 197.50—200; banaSkd, Tisa, šlep, 78 kg 197.50—200; sremska 77 175—177.50. Oves: baštai in sremski 125—130. Ječmen: baški. 63-64 kg 107.50—112.50 Koruza: baška in sremska 90—92.50: ladja Danav 90 Oo 92.50: za junij 92.50—95; banaška S5—87.50 — Moka: baška »Ogg« 332.50—342.50; »Og« 330 do 340; »2« 295—305; »5« 235—245: »6« 165—175; »7« 115—125; »8« 80—90. Otrobi: 65—75. + Budimpeštanska terminska borza (12. t. m.). Tendenca slaba! promet srednji. Pšenica: za mai 22.11—20.12 (obračunski tečaj 20.10'). za funi} 20.32—20.36 (20.30). za oktober 19.12—19.14 (19.10); rž: za maj 10.27—10.30 (10.30), za funil 10.55—10.60 (10.60). Koruza: za maj 11.55—11.57 (11.60). za julij 11.55—11.58 (11.50). za avgust 11.71—11.75 (11.80). tranzitna za mai 10.71 do 10.75 (10.70). Akademija trezne mladine Ljubljanska trezna mladina ie priredila v proslavo treznostnega tedna slavnostno akademijo pod pokroviteljstvom bana z. inž. Dušana Serneca. Program akademiie ie bil zelo pester in bogat. Otvoritveni govor je imel agilni predsednik mestnega središča. Stane Ko-prol. dijak Državne trgovske akademiie. ki ie pozdravil pokrovitelja akademiie g. bana, dalie zastopnika mestne občine ljubljanske g. Likozarja. gdč. Olgo Škrlievo. pokroviteljico kola »Soče« na liceiu- g. dr. Gogalo. pokrovitelja kola »Danica« na Državnem ženskem učiteljišču, poverjenika Saveza trezne mladine g. A. Cerkvenika. ter ostalo občinstvo. V svojem govoru je razložil pomen treznosti na mladino, na narod ter državo. Predvsem ie Polagal važnost na radikalno borbo za treznost in pobijal pojme o zmernosti. Govor ie zaključil 7 besedami: Nai živi ekstremna trezna mladina! Sledil ie trio Jerončič. Vrtačnik in Borštnik. k; ie brezhibno in precizno izvaja! Dvorakove »Humoreske« in Schumanove »Traumerei«. Zatem ie odpela učiteljišč-nica Jana Mozer Griegov »Jesenski vihar« in zadivila Poslušalce s svoiim sijajnim glasom. Četrto točko sporeda ie odlično izvedla na klavirju licejka Voika Pre-Iovčeva. hčerka znanega skladatelja. Mladi realec Ravnacher ie deklamiral Lj. Prun-kove »Jutro na_ ool.iu«. Višek akademije je dosegel Drago Žagar, konservatorist. s svojim baritonom. Odpel ie Liadov »Iz solz se mojih je rodilo«, PaVčičev »Gozdič ie že zelen« in Verdijevo ariio iz opere »Ples v maskah«. Ker ie bil burno akalamiran. ie dodal še Pavčičevo »Potrkan ples*. Po kratkem odmoru ie nastopila s svojim liubkim sopranom Zali Zagarjeva. ki je odpela Dolinar.ievo pesem »Mati«. Izborni deklamator Niko Slapar ie prednašal S. Kosovelovo »Balado«. Pavčičevo »Pastirico« in »Kangljico« ie s prav prijetnim glasom odpela učit. Elca Cerar. Zadnjo pevsko točko ie krasno izvedla učit. Marica Pire in sicer Vončinovo »Oi rožmarin« ter Škrian-čevo »Vizijo«. Program sta zaključila učit. Borštnik in Vrtačnik s preciznim izvajanjem Kubelikove »Serenate«. Vse točke so bile aklamirane z burnim aplavzom. Nato se je razvil ob zvokih priznanega iazza Merkur ples. k; ga je vodil znani plesni mojster g. Jože Košiček. Da ie bilo zanimanje za prireditev veliko, ie pokazala nabito polna dvorana. Opažamo tifdi. da se ie zadnia leta treznostno gibanje zelo razširilo. O tem nam pričajo razne treznostne prireditve, posebno na vsakoletna akademija, ki zavzema vedno večji obseg. Nekoliko odgovora g. dr. H. Turni Dovolite mi. čislani gospod doktor, da na Vaš diplomatsko dolgi članek k dr. Bo-hiničevemu epiloeu občnega zbora SPD dosti konciznejše odgovorim z uvodno pripombo. da v takih načelnih rečeh ne liubim advokatskih spisov in trikov. Odgovarjam predvsem, v kolikor se tiče Vaš članek organizacije. oziroma konzorcija, ki mu slučajno načeluie moja malenkost. Dobro Vam mora biti znano, da ie bil ustanovljen ta konzorcij predvsem zato. da prepreči neetično namero neke opozicije iztrgati uredništvo »Planinskega Vestnika« iz ničevega razloga oddaljenosti Maribora od Ljublia-ne naravnost vzornemu uredniku dr. Josipu Tominšku. ki ga ure.iuie že 20 let in ga ie spravil najmanj na višino vseh drugih slovanskih turističnih listov. O tem Vas ie moral poučiti vsaj moj sobotni članek in ste mogli v svojem nedeljskem članku še pravočasno opustiti apostrofe in razna retorična vprašanja na ta konzorcij. (Članek g. dr. Turne nam ie bi! izročen že pred objavo članka g. dr. Oblaka. Op. ur.) Kot nesporen uspeh tega konzorcija, ki ga račite maliciiozno imenovati »fakcijoz-no opoziciio«. ie beležiti, da ste v svoiem članku povsem opustili to glavno zahtevo opoziciie io prezrli in zamolčali. V takih principiielnih zadevah ie treba nastopiti re-tirado. — kakor ie to osebno neprijetno. — nemaskirano m moško. Namen konzorcija ie — to Vam jamčijo imena: Rozman. Seidl i. dr. — vseskozi etičen in ni naperjen proti »Planinskemu Vestniku«. nego ga hoče ohraniti Pod sedaniim uredništvom na višini. Ne kvidim pa toliko poudariane eti- k4 na strani neke oooziciie in tudi ne kakega »znamenitega alpinskega čina« v tem. da se ie vrglo iz odbora enega naiidealnei-ših delavcev ;n izrazitih aloinistov-olezal-cev (dr. Stanko T.), ki so Vam posebno pri srcu. in še druge izkušene dobre gospodarje. ki so vestno vršili svoi posel. Toda to se direktno našega konzorcija na tiče. Razmotrivanie. al; ie povsem v skladu s toli ooudariano etiko govoriti v imenu opozicije. katere oa se hoče v isti sapi otresti, ni stvar moiega odgovora. Toda opazko da hoče nekdo (kdo?) »zlorabiti« neko »fakciiozno opoziciio«. ki nai skupno delo — ruši. moram naiodločneie zavrniti. Sai ie baš ta orsranizaciia ustanovljena, da se rušenje — prepreči! Kdor pozna moj temperament in značai ter kateregakoli izmed znanih članov konzorcija, oni ve. da ?a ni v niem moža. ki bi se dal ■»zlorabiti« od kogarkoli v katerikoli namen. Tudi se mi ne vidi prav. da se hoče »Planinskega Vestnika« znanstveno stran potisniti navzdol, ko ie isti prinašal skoro celo leto imenoslovje. Se boli tvegana in naravnost ne-verietna na se mi vidi trditev, da iz profesorskih krogov »ni skorai resnega sodelavca« v tei smeri. Gospod doktor omenia nekeea profesorja treoerafa. čisar žartrona ga ie bilo baie sram. Nai bi bil prišel gosood dnktor na občni zbor SPD. oa bi bil sliša' še vse drugačen žargon! In ravno, ker nočemo s takim žareonom imeti nič skupnega in nočemo pripustiti, da isti zaide tudi v — »Planinska Vestnik«. smo se znašli vsi. — ki nas druži delo in ne samo prazno govoričenje. Zato nam ie usneh zagotovljen, oziroma smo ga že — doseeli. Saoienti sat! V Liubliani. 12. maia 1930. Dr. jos. C. Oblak. Protituberkuložna liga v Zagorju Zagorje, S. maja. Na pobudo odbora osrednje lige za pobijanje tuberkuloze, banovine tn OUZD. je predstojnik tukajšnje podružnice OUZD g. Melhijor Čobal skljcal ustanovni občni zbor. na katerem je bil izvoljen pripravljalni odbor z zastopniki najvažnejših korporacij naše doline. Sestanka s? je udeležilo zmerno število občinstva, med njimi za TPD ravnatelj gosp. Loskot, župan gosp. Grčar, upravitelja obeh šol s številnim učiteljstvom, zastopniki Gremija trgovcev In obrtnikov, KJS. RX in razne krajevne organizacije po svojih zastopnikih. V uvodnih besedah je sklicatelj pojasnil eminenten pomen osnovanja protituberkulozne lige, posebno za zagorsko - topliški kraj. ki mu je treba kot socialno slabšemu, torej boleznim najbolj dostopnemu, posvetiti vso skrb. ki naj bi pred vsem obstojala v proučevanju vzrokov te bolezni pri nas. poučavanju neukih o tem. kako se je varovati in v dejanski pomoči. Tu bi bilo treba trajnega in nesebičnega humanitarnega dela, ki bi pokazalo blagodejne posledice nele pri prizadetih, temveč bj v veliki meri vplivalo tudi na kvaliteto delovnih moči v ožjem, na zdrav narod v najširšem pomenu besede. Program, ki ga vsebuje liga, naj bi ne ostal samo na papirju, temveč bi se v skupnem boju morali zdiužiti vsi faktorji, kj pridejo v ožji stik z ljudstvom, tako šola, rudnik, občina, župn.' urad in kot najvažnejši pijonir tudi ljudstvo samo. Župnik g. Sitar je poudaril, da ja treba ugotoviti lokalni vzrok te bolezni, ki iz- ločuje polno drugih nič manj nevarnih pojavov v življenju, posebno rudarja, ki je nezadostno plačan, a si kljub temu privoščuje nepotrebno pijačo na račun hrane, udobnosti jn duševne izobrazbe. Ta ugotovitev je la deloma tehtna, glavni vzrok bo pač v malem in nerednem zaslužku in v premajhn« bris:i za razne težnje rudarja. Rbs pa je, da mizerno slanje nikakor in nikogar ne opravičuje, če v pijači pozablja svojo misorijo iu s tem dolžnosti, ki jih ima do družirie. V odbor so bilj soglasno izvoljeni za predsednika upravitelj zagoiske šole gosp. Levstik, v odbor pa ravnatelj TPD gosp. Loskot. župan gosp. Grčar. župnik gosp. Sitar, okrožni zdravnik posp. dr. Zarnik; za pre-gl^covalce računov pa trgovca gosp. .Miiller in gosp. Čobal. V imenu osrednje lige, banovine in OUZD je sklicatelj zaključil dobro uspel: zbor z zahvalo in željo da bi započeta akcija kmalu pokazala sadove svojega dela, v čemer naj bi ga podpiralo občinstvo ter pristopilo kot redni člani s članarino 12 Din letno. številni so problemi, ki jih treba načeti. najvažnejši bodo Higijenska ureditev stanovanj, ustanovitev šolske poliklinike, k; jo predvideva novi šolski zakon, zgraditev javnega letnega kopališča itd. Občinstvo naj se zaveda, da bo ono krivo, če ta akcija ne bo uspela. prepričajte se, da so naše pomladanske oblekce, pomladanski plašči in moške obleke lastnega izdelka najlepše in najboljše. Kupovali boste stalno pri !Ž)ra^o Sorwp & LJUBLJANA. Miklošičeva 14. t Udruženje državnih činovnika računske stroke kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana, naznanja žalostno vest, da je dne 5. t. m. preminul njegov dolgoletni član gospod Avgust PIMer šef računovodstva tukajšnje univerze. Pogreb pokojnika bo v sredo 14. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice javne bolnice. Dragega tovariša ohranimo v častnem spominu! Ljubljana, dne 13. maja 1930. Pododbor. 9Jiitrova§ knjMiMcit Prigode gospoda Kozamnrnika — Poredni Bobi — Janko in Stanko — Princeska Zvezdana — Skok, cmok in Jokica in druge po Din 12 se dobijo v podruž- nicah Jutra" Na Jesenicah inV Kowe Istotam se dobijo tudi vsi izišli ...lutrovi-' romani imestm Razpis. Društvo »Trgovski dom* v Ljubljani razpis*]« oddajo ključavničarskih, slikarskih, pleskarskih, steklarskih, parketnih in tapetniških del v palači Trgovskega doma v Simon Gregorčičevi uldci v Ljubljani. Vsi potrebni podatki, se dobijo od 15. t m. da:'ie med uradnimi UTami v tajništvu gremija irgovoev, Beethovnova ul. 1 v Ljubljani. Ponudbe, ki morajo biti opremljetie v zimista razpisa, j« vložiti do 24. t. m. do 11. ure dopoldne .pri Gremiju trgovcev v Ljubljani. Društvo »Trgovski dom« v Ljubljani. .Zalivala 7099 i Podpisana rodbina se fem potom najiiskretieje zahvali za premnoge dokaze sočutja ob smrti naSe srCno ljubljene mame, gospe Marije Zaletel Izrekamo zahvalo čč. duhovščina, zlasti pa g. dr. Rantu za trud in skio oiaišania njenih bolečin. Obenem se zahvalimo za poklonjeno cvetje »Sokolu« ter vsem ostalim. Vsem najlepša hvala, ki so pokolni-co obiskovali in io v tako obilnem številu spremili na njeni poslednji poti. Škofja Loka, 12. maja 1930. Žalujoča rodbina ZALETEL. Platneni čevlji z vulkaniziranim in prešitim gumastim podplatom, sivi ali beli tenis in telovadni čevlji WIMPASSING' za na ulico m plažo, - po ceni in trpežni - Zahtevajte vzorce in ponudbe od veleprodaj Palma kaučuk ddM Zagreb poštanski pretinac 228. ULTURNI PREGLED Premijera Bravničarjevega »Pohujšanja« V izredno veliki suši slovenskega opernega ustvarjanja — pri Nemcih, Cehih vznik-ne in izgine v er.em letu več oper, kot pri nas v petdesetih — je vsako novo operno delo senzacija in ima vsaj pri premijeri siguren us]>eh. Vendar pa je mogoče o trajnem uspehu in globljem vtisu kakega dela govoriti šele tedaj, ko se premijereki lirup poleže, ko gre stvar Je nekolikokrat preko od ra. Bravničar ima nedvomno izreden glasben talent, srečno roko pri instrumentaciji, dasi bo treba v • Pohujšanju r ve marsikaj retušira-ti. je in venci jozen, ima velik smisel za ritme. ki jih, kakor =e zdi. včasi bote kompli-rira. čuti dramati(v-no. predvsem pa operno, do česar nui ie pripomoglo dolgoletno sodelovanje v opernem orkestru, ne vdajajo pa se mu glasovne partije, ki s» petju dostikrat uprav upirajo. Ta r>rvi poizkus pa ga bo si-rrurn ) naučil, da bo upošteval tudi pevske solistične tehnike. Naši solisti so se Bravm-čarjev-i muziki nesebično silno žrtvovali, g. Neffat ie 'elo skrbno nripravil; treba je bilo zanj menda preko petdeset vaj, z bog česar je zastajal ves drugi repertoar. G. Debevec pp jP posvetil uprizoritvi krhkega, upornega Cankarjevega Pohujšanja- z največjo vnemo. s. Vavpotič in istotako za stvar zastavil vse svoje umetniško znanje. — orkester, vsi od prvega do zadnjega — so hoteli in tudi v resnici dali vse. kar so mogli dati. da je operna farsa mladega komponista dosegla res izredno topol in mestoma buren sprejem. Nikakor ne bi hotel o tem BravniFar-jevem opernem prvencu izreči temeljitejše, ali celo definitivne soclbe. dokler je nisem videl in slišal nekajkrat. Že po reprizi bo mogoče govoriti obširnejše o »Pohujšanju*. _r. Koncert pevskega zbora učiteljstva UJU v Ljubljani Ob petletnici obstoja je pevski zbor našega učiteljstva prireil slavnostni koncert v soboto, 10. t. m. v unionski dvorani. Lična spored na knjižica je poslušalce koncem uvedla v delovanje društva in pedala obenem kratke podatke iz življenja in delovanja skladateljev. zastopanih v sporedu Uvodoma je vpeljal posamezne točke koncerta prof. Emil Adamič s temperamentnim govorom. Spored je obsegal natančno trideset pesmi za mešani, ženski in spremljani zbor, zares ogromno delo in orromno žrtvovanje,zato pa tudi veliko zadoščenje. Večina del spada v najmodernejšo kompozicijsko smer ter so jako težavna za študij. Ako upoštevamo, kako redko je mogoče vaditi s tako sestavljenim zborom mi je skoro nerazumljivo, kako je pevovodia Kumar zmogel ta orjaški program. Očividno mu pač zbor sledi z neomajnim zaupanjem in vero. ki ga ne vara. Nekaj izvajanih pesmi nam ie ta zbor zapel že pri svojem zadnjem nastopu lan. leta, predvsem n. pr. težavno Kogojevo »Vrabci in strašilo -, ki so jo letos izvajali, še bolj vir-tuoz.no in zaokroženo. Od ostalih skladateljev je bil najmočneje zastopan Anton Lajovic s pesmimi »Zlato v blatni vasi«, »Koledniki« in Žabe«. Največji uspeh je dosegel Emil Adamič s Potrkanim plesom t, ki so ga morali ponoviti. Jako dovršeni sta Janko Ravnikov! pesmi Zimska pesem? in »Kmetiška« za ženski bor s spremljevanjem klavirja, ki ilustrativno veže posamezne odstavke kompozicije. Posebno prva se odlikuje po globokem občutku in virtuoznem zajetju zimskega razpoloženja. Pri klavirju sta bila avtor sam in konservatorist Pavel Šivic. Od ostalih jugoslovenskih skladateljev so bili na sporedu Josip Štolcer - Slavenski. F ran.i o Dugan ml.. Zlatko Grgoševič, Boris Papandopulo-Pečic, Vinko Žganec in St. Mo-kranjar s skladbami večinoma rolkloristične-ga značaja in zaradi tega — v primeri z zgoraj navedenimi — dokaj bolj enoličnimi. Najbolj so še karakteristične v tem oziru pesmi Papandopula. dasi se tudi tu skladatelj trudi. da bi zadel izvirni narodni ton. ne da bi pri tom razvil svojo osebno noto. Koncert, ki ie trajal skoro tri ure, je bil sprejet 7. velikim interesom in odobravanjem. Po-sehnpira aplavza je bila deležna solistinja večera. gdč. A. Mezetova. levji del uspeha pa je pripadal neumornemu, idealnemu pe-vovodji Srečku Kumru in njegovemu vzornemu zboru. Po končanem prvem delu so pristopili zastopniki raznih pevskih udru-ženi' in -Glasbene Matice ter izročili dirigentu vence in šopke s čestitkami. Večer bi zaslužil večjo pozornost publike, ker je pokazal ne 1p pregled najnovejših domačih zborovskih skladb, temveč tudi ne-utrudljivo ambicijo in umetniško dovršenost zbora, ki od njega tudi v bodočnosti pričakujemo nadaljnjega razvoja in napredka _ L. M. š. lloliuslar Lhotskv umrl. Primarij znamenitega kvarteta Ševčik - Lhotsky Bohuslav Lhotskv je umrl. Po njegovi zaslugi si je tudi pri nas znani godalni kvartet pridobil svetovni sloves. Prazgodovinska naselbina v Jugoslaviji Beograd, v maju. Dr. Miodrag Grbič je kot prvo knjigo publikacij beograjskega Narodnega muzeja objavil svoj spis »1'lofnik, prehistorijsko naselje bakarnog doba«. S tem delom se začenja serija muzejskih publikacij, ki se imenuje »Prehistorijski pomenici«. Kot učenec čeških arheologov Lubora Niederlea :n Albina Stockega je pisec to delo posvetil svojima učiteljema. Mimo predgovora in neke beležke je spisano v nemščini in vsebuje, razen potrebnih opomb o samem kraju Pločniku, kjer so odkrili sledove tega predzgodovinskega naselja, tudi popis ondi najdenih predmetov, ki jih je po številu več kot sto. Našli so: lončeno posodo in žrtve-nike. glinene statuete, bakrene sekire in dleta, kamen i te sekire, kremenito orodje, orodje iz kosti in rogovine, glinene peči i. t. d. Vsi najdeni predmeti so fotografirani in fotografije spisu priložene. Po vseh znakih in — kakor sodijo strokovnjaki — potekajo iz dobe ob koncu eneolitične perijode, t. j. kakih 2000 let pred Kr. To pa bi bila zaključna časovna točka pločniške naselbine. Kdaj se je naselbina začela, zaenkrat ni moči dognati. Kulturno spada najdba v Pločniku v tisto zono, ki se nahaja na prebojiu med severno donavsko kulturo in južno egejsko kulturo, zato so v nji elementi te in one kulture. Evropski filozofi T. G. Masarjku. Pri Cohenu v Bonnu je izšla zanimiva publikacija »Festschrift, T. G. Masaryk zum 80. Geburtstage«. Ruski filozof Boris Jako-venko je zbral okoli te publikacije r-.zne evropske filozofe, ki so s svojimi prispevki počastili Masarykov jubilej. Zastopani ro predvsem Rusi (Jakovenko, Miljukov, Ges-sen, Losskij, Lapšin i. dr.) Dalje so tu izšli članki 3 Italijanov (Aliotta, Benedetto Croce in Marinetti), 1 Francoza (Brun-schnieg), po 1 Jugoslovena (PetronijevičJ, Poljaka (Kozlovvski), Ukrajinca (Čižev-skij), Bolgara (Mihalčev), Nemca (H. Fi-scher), praškega Nemca (O. Kraus), Angleža (Sidney O. Hooper) in Čeha (E. Radi). »Festschrift« je nov dokaz velikega ugleda, ki ga uživa T. G. Masaryk v evropskih intelektualnih krogih. Pripomniti je še, da so v zadnjem času — kakor posnemamo iz pariških »Les Nouvelles Litterai-res« — izšle o Masaryku kot reprezentativni evropsko-slovanski osebnosti lepe študije iz peresa Julienna Benda in znamenitega romanopisca Mauricea Martina du Garda. Zgoraj omenjena »Festschrift; i i še ni zaključena: V drugem zvezku izidejo nadaljnji prispevki, posvečeni predvsem razčlembi in vrednočenja Masarykovega filozofskega dela. Razstava sodobne grafike v Ljubljani. V Jakopičevem paviljonu se Je v nedeljo otvorila umetnostna razstava, ki se imenuje »Razstava sodobne grafikec. Zastopani so grafiki zagrebške skupine »Četrta generacija«, kot gosta sta se udeležila brata Kralja. Razstava obsega 107 grafik. Pomladna razstava jugosloTenskih umetnikov v Beogradu. V Umetnostnem paviljonu v Beogradu se je otvoriia mfnulo nedeljo druga pomladna razstava jugoslovenskih umetnikov. Udeleženih je 80 slikarjev s 192 deli in 16 kiparjev z 51 deli. Izmed Slovencev so zastopani: Vavpotič, Vidmar, Zupan, A. Zupanec. M. Jama. Tone Kralj, M. Pregelj in Cuderman. Prvi beograjski glasovi o tej razstavi so prav ugodni. Nova knjiga dr. Ksenije Atanasijevic. Ena izmed prvih jugoslovenskih filozofk dr. Ksenija Atanasijevic je pravkar izdala drugo knjigo svojih »Filozofskih fragmentov. Prva knjiga je bila lani sprejeta s splošnim priznanjem. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Torek, 13.: Zaprto, ^reda, 14.: Pustolovec pred vrati. B. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob '20. Torek, 13.: Norma. A. Sreda, 14.: Zaprto. Četrtek, 15.: Črne maske. C. mariborsko gledališče. Začetek ob 20. Torek, 13.: Ob 20. uri >Adieu Mimi« ab. a. Kuponi. Sreda, 14.: Zaprto. Preklic Preklicujcm vse vesti, katere sem raz« širjal o g. Janku Prelovcu, bančnemu urad« niku na Sušaku in ki so škodovale njego« vemu dobremu glasu in poštenju, ter iz« javljam, da so te brez vsake podlage in neresnične. Murska Sobota, dne 8. maja 1930. 671 Ivan Šinkovec. ^•MfSai MADE IN! KNOWN THE JJ.S. A. WORlD OVER Rezilca Gillette so zanesljivo vredna denarja, ki zanje O^lette \Vilhclm Lichtenberg: Plahi častilec Igralka Malva Dorsaveva je bila ka« kor zateta v omami sreče. V veleme« »tu, kjer je nastopala zadnja leta. so jo bile sčasoma zasenčile druge igralke, tukaj, v središču prave umetnosti, kjer jc samo gostovala, pa je doživela ne« popisno zmago. Dnevniki so ji peli himne, občinstvo je naskakovalo bla« gajno, hiša je bila vsak večer razpro« dana. Da, zgodilo se jc celo, da je rav« natelj zavoda poljubil zvezdirci roko, navada, katere se ni odrekel samo v izrednih primerih. Pri igralkah, ki so prihajale gostovat in ki mu njih veče« ri niso vrgli po 30 tisoč Din čistega, se je bil tega čisto odvadil. Kadar mu jc gostovanje prineslo samo 35 tisoč Din, se je igralki samo odkril. Pri dobičku 20 tisoč Din se je z dvema prstoma komaj dotaknil klobuka, izpod te vso« te se pa vobče ni oziral po umctnicah. In dejstvo, da je ravnatelj Malvi po* ljubil roko. jo je navdalo z gotovostjo zmage, velike in mogočne zmage. Zopet je bil tak večer v gledališču. Vse je bilo slovesno razpoloženo. Umetnico so neštetokrat klicali pred zastor. Seveda, predstava je bila nekaj izrednega: petindvajsetič je žc nasto« pila Dorsayeva v glavni vlogi. Kon« cem drugega dejanja je bil velik od* mor — in tedaj se je opotekla, pijana od prevelike sreče, v svojo garderobo, ki je bila izpremenjena v pravi cvet« lični gaj. Preden se je oblekla za tret« je dejanje, se je vrgla, trudna od za« dovoljnosti in prijetnega občutka sre« če, na stol. Pristopila je Urška, njena stara garderobarica, a tudi zaupnica, ki je bila videla že mnogo igralk, a se še vedno ni bila naveličala uspehov. Ime« la je namreč navado, da je delila lju« bežen in vdanost umetnicam po dose« ženih uspehih. Iz tega razloga so jo ne« kateri imenovali »toplomer uspehov«. Nanjo se je sedaj obrnila Malva Dor« saveva. »Urška, Urška,« je vsa blažena šepe« tala Malva, »takšne zmage nisem pri* čakovala.« »Vi morda ne, gospodična, jaz pa prav gotovo. Saj sem že na generalki napovedala sto predstav. Vidite, da se moj preroški talent ni zmotil.« Malva se ji je približala z ustnicami in jo poljubila. Nekakšen občutek hva« ležnosti jo je bil prevzel v tem trenut« Ostala je v prijetni legi še nekaj ča« sa in kakor omamljena šepetala pred* se: Saj to je kakor bajka... Urška, žfli SOKOL Pred javnimi nastopi Letos pričenja naša sokolska sezona nekoliko zgodaj z ozirom na bližajoči se vsesokolski zlet v Beogradu. Mnoga društva, zlasti pa vodilna, pripravljajo že koncem maja in početkom junija svoje javne nastope. Pa tudi nekatere žups so sklenile, da prirede v juniju svoj župni zlet, da se izvrši nekaka revija onega članstva, ki pojde nato v Beograd. Razu« me se, da se tudi pridno vežba za tek« movalno telovadbo, ki naj pokaže v ple« meniti tekmi med posameznimi društvi in župami, kje se dela nepretrgoma in siste« matično ter dosega tudi uspehe. Letošnji sokolski javni nastopi imajo posebni pomen. V prvi vrsti se mora na njih vsako posamezno društvo izkazati, kako se je pripravilo za vsesokolski zlet v Beogradu, v drugo pa je dolžnost vsa« kega društva, ki prireja svoj javni nastop, da stvori celotno prireditev iz lastnih sil in tako dokaže, da je pravilno doumelo smisel sokolskega zakona in da je tudi po njem usmerilo svoje delovanje vse od onega časa, ko je vstopilo v vrste SKJ V tem pogledu ne smemo poznati prav nobe« nega kompromisa in kakih 'Zgovorov, ki so bili mogoče dopuščeni ali nedopustni v prejšnjih letih. Vsako društvo je dolžno sebi in napram celi organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavije, da pripravi svoj javni nastop v toliki meri, da je vsak ne« uspeh izključen. O tem se mora voditi račun v dotičnem prednjačkem zboru pa tudi v društveni upravi. Jasno pa je, da bodo tudi župne naprave smatrale kot svojo nalogo, da pazno zasledujejo potek javnih nastopov svojih društev in po uspešnosti istih uredi nadaljnje odnošaje napram njim, seveda v pozitivnem smislu. Kakor izhaja iz dosedanjih prijav jav« nih nastopov, se pripravlja zeio mnogo društev, da položi pred javnostjo račun o svojem delu letošnjo zimo in pomladi. Iz tega sklepamo, da so se tudi temeljito pripravila. Ponovno pa moramo poudari« ti, da smatramo kot predpriprave v prvi vrsti samo one, ki veljajo javnemu telo« vadnemu nastopu: nato sledeča ljudska ve* selica je samo privesek. Zato nikakor nc podcenjujemo gmotne strani prireditve, vendar moramo vedno znova poudariti, kaj je pravi bistveni del sokolskega javnega nastopa. Kritika se bo seveda czirala sa« mo na strokovni del istega. Pričakujemo, da bodo vsa društva čast« no odrezala, zlasti, ko so se skoraj po« vsod znatno ojačili telovadni odaciki. Ako pa hočemo doseči, da se bo nase de; lovanje še več kakor podvojilo in dejan« ski razširilo v smislu sokolskega zokona vsepovsod, moramo v prvi vrsti skrbeli, da bodo naši javni nastopi izpadli v vseh ozirih dobro, ker nam bodo služili kot izborno sredstvo za nadaljnjo propadali, do sokolske misli. Ruše«Selnica: Ruški Sokol dobi svojo streho, nov Sokolski dom, kater; bo or.vor« jen dne 29. maja t. 1. Pri tej priliki se bo vršil tukaj delni župni zlet mariborskega in koroškega okrožja. Društvo je za ta zlet v polni pripravi; telovadeče vrste se marljivo pripravljajo za nastop, d:Ia na zgradbi se tudi naglo bližjo h konej, ta« ko da bo dom čisto dogotovlien sprejel zletnikc pod svoj krov. Sokolsko društvo Ptuj. V soboto in nedeljo 3. in 4. maja so se vršile iztirne tekme članstva in naraščaja. Tekem, Ki so se vršile deloma v telovadnici, deloma na letnem telovadišču v Ljudskem vrtu. se je udeležilo 6 vrst, 2 posameznika n j do« samcznici, in sicer 7 članov, 7 članic, 16 moš. in 16 žen. naraščaja, skupaj 46 tekmovalcev in tekmovalk. Izmed vseh vrst sta pokazali največ pripravljenosti vrsta taoš. naraščaja viš. odd. in vrsta čianic. Vrsta članov tekme ni dovršila in se ledo mo« raie nadaljevati. Izmed posamezn .kov(uic) so dosegli sledeče uspehe: Č!an»ce — nižji odd.: Opit Olga 92 odst., Drooina Eva 90 odst. in Likar Anica 64 odst.; moš. nar. višji odd.: Drobina Mijo JS odst., Ža« gar Maks 88 odst. in Ribič T jii:ek 33 i.dst.; moš. nar. nižji odd.: Jedlončnik Starko 86 odst. Dunaj Ivan 76 odst. in Muren Edv. 70 odst.; žen. nar. nižji odd.: Ramšek Ivanka 80 odst., Peške Hilda 66 odst. in Hinterlechner Mclita 66 odst. Uspehi osta« lih so bil manj povoljni, zaro se Po moralo nadaljevati s treningom še intenzivneje, da bodo vrste dobro pripravljene za žup« ne tekme v Murski Soboti in za tekme v Beogradu. Več časa bo treba posvetiti po« sebno lahki atletiki. Dne 25. t m. pa se bodo izbirne tekme ponovile, nakar se bodo sestavile definitivne tekmovalne vr« ste. Zdravo! Iz sokolskega društva Dolnji Logatec. Z ozirom na dejstvo, da se je vpisalo v Sokolsko društvo Dolnji Logatec narav« nost presenetljivo lepo število novih čla« nov iz Rovt, seveda s tendenco, da bi si ustanovili v Rovtah pozneje, ako bodo da« ni pogoji zato, svoje lastno društvo, se je —Ji -ms-T»---—ggBBMHM^^M r—-nm-«- veš, da sem kar ganjena? Ne, oh, ne tako kakor v tistih intervjuvih, ne... čisto resnično, pošteno. Če se ne bi ba* la za šminko, bi kar planila v jok ...« Urška ji je sezula čevlje in je hotela potegniti obleko čez glavo. A Malva je bila še vedno v ekstazi in je govorila dalje kakor zateta: »Veš, kaj me je najbolj prevzelo?« »Gospodična, kako morem jaz to ves deti!« »Ali si že kdaj pogledala v občin« stvo?« »Nisem, gospodična,« je z jeznim poudarkom odvrnila garderobarica. »Zame se gledališče neha pri rampi.« »Vedi tedaj,« jc nadaljevala umet« niča, »da sedi pred zastorom v četrti tTsti na desno mlad moški...« »V četrti vrsti sedi mnogo mladih moških,« jc odrezala Urška in po krat? kem molku dodala: »A kaj za to? Saj vendar ne igrate za četrto vrsto.« »V četrti vrsti na desni sedi en sam mlad moški!« je s poudarkom rekla Malga kakor nežno zasanjana.« In ta prihaja k vsaki predstavi, pomisli! Že pri premijeri je sedel tam. Opazila sem ga, ker je kakor uklet gledal vame. Ni za trenutek se ni ozrl drugam. Mislim, da je v njegovem očesu tista sugestiv« nost, ki je nam umetnicam tako po* sklenilo prirediti v kratkem in to ob prvi ugodni priliki peš izlet članstva v Rovte. Na ta pešizlet se bo povabilo tudi bratsko gornjelogaško društvo. — Udeležbo na vsesokolskem zletu v Beogradu je prijavi« lo 16 članov telovadcev, 6 članic telovadk in 6 naraščajnikov. V svrho podpore rev« nejšim telovadcem in telovadkam je uve« dena posebna akcija, s katero bi se zbrala manjkajoča vsota denarja bodisi s kak« šno prireditvijo ali pa tudi z darovi imo« vitejših članov, ki bi malenkostne podpo« re izvestno ne odrekli. — Članstvo se po« živa, da izroči tekom enega tedna v So« kolskem domu svoje članske izkaznice v svrho overovljenja za leto 1930. Blagajnik. — V soboto, 10. t. m. se je poročil brat Josip Herman, železniški uradnik, član na« šega društva, z g. Tilko Maselj. učiteljico v Dobrepoljah. Novoporočencema presrčne čestitke! Sokolsko društvo Gor. Radgona. Pri zadnji odborovi seji z dne 7. maja t. 1. je bilo opaziti, da so nekateri odborniki in odbornice neupravičeno izostali od seje. V smislu novih društvenih pravil imajo prisostvovati in se udeleževati vseh odbo« rovih sej vsi odborniki in vsi namestniki istih. Sledila so poročila funkcijonarjev, med katerimi je bilo posebno razveseljivo poročilo vaditeljskega odbora; število član« stva stalno narašča ter vadijo redno odde« lek članov 20, oddelek članic 14, moška dc« ca 25, ženska deca 20. Vsak oddelek vež« ba tedensko dvakrat po 2 uri ter pridno vadi razven orodnih predpisane proste va« je za to leto. Soglasno je bilo sklenjeno prirediti vsakoletni krajevni javni nastop dne 7. septembra 1930, na kar že v na« prej opozarjamo ostala sosedna društva s prošnjo, da na ta dan ne prirejajo ničesar ter nas posetijo v čim večjem številu. Iz poročila br. prosvetarja sledi, da se na« haja knjižnica v 5. razredu tuk. osnovne šole. Knjižnica šteje razen ostalega štiva tudi 156 različnih nanovo vezanih lepih knjig, katere se izposojujejo vsako nede* ljo od pol 9. do 10. ure dopoldne. Iz Mur. sokolskega okrožja. V nedeijo se je vršila ob pol 9. v Sokolskem domu v Ljutomeru II. seja društvenih prosvetar« jev, kateri je prisostvoval tudi br. župni prosvetar R. Lindner iz Maribora. Dol. Lendava in Murska Sobota sta izostali, si« cer vsa ostala društva prisotna. Pregledala se je bilanca prosvetnega dela v marcu in aprilu ter se je konstatiralo, da je v pozitivni smeri in je pričakovati kma'u uspehov. V maju in juniju se naj vrše pre« davanja o Beogradu in vsesokolskem zle« tu, poleg poslanih referatov za telovadno in ostalo članstvo. Opozarja se na nove društvene štampiljke in redno pošiijanje Mes. izv. do 10. okr. prosvetarju, enako izpiske prosv. odbor, zapisnikov. Pogovo« rilo se je o knjižnicah, posebno minimalni, potovalnih, lutkarstvu, dramatičnih pred» stavah in podrobno nagovorih pred vrsta« mi. Za deco se uvedejo mladinske pripo« vedovalne ure pravljic v naravi, ali telo« vadnici. Splošno naj bo prosvetno delo v trebna, da moremo živeti, uspevati... Že od prvega večera si domišljam, da sem prav za prav temu moškemu dolž« na hvalo za veliko zmago in slavo, ki sem jo tukaj dosegla. Kadar stopim na oder, se ozrem po ljudeh in poiščem najprej njega. Res je, tam sedi, kakor po navadi. Ta zavest me naviihne z nekakšnim mirom in s suverenostjo, da mi teče igra sama od sebe, brez velike muke. In pomisli! Petjndvajsetkrat me jc občudoval. Petindvajsctkrat me je gledal. Ali ni tn ganljivo? In vselej iz« nova čutim, kako prihaja v četrto vr« sto sam'o zaradi mene. Urška, petin« dvajsetkrat gledati isto predstavo, tam v četrti vrsti na desno — to imenujem jaz — veš kaj?« »Prismojenost!« sc je rezko c.dreza« la garderoberka. »Ne, ne, to imenujem jaz — ljube« zen ...« »Nu, sreča, da sem takšne stvari že davno pozabila!« je rekla garderoba« rica in prijela obleko s prsti prj izrezu ter jo potegnila Malvi čez glavo. »A zdaj.« je nadaljevala umetnica, — me zanima samo še to, zakai ni na« pravil poskusa, da bi mc bliže spo« znal...« »I^ajbrže nima denarja!« je suho pristavila Urška. ozki zvezi s telovadnico, poudarjala pa se je naloga prosvetarjev, da ublažijo v dru« štvih ekstreme telovadnih in zabavnih zna« čajev in skušajo oboje spraviti v skupen tir. Seja je bila končana ob pol 11. Isto« časno se je vršila pod vodstvom br. okraj« nega načelnika Ljubeja I. okr. seja. ki je v glavnem priprrfvila delni župni zlet, ki se vrši 1. junija v Murski Soboti, katere se je udeležil kasneje tudi br. župni pro« svetar in zastopnik Ptujskega okr. br. na« čelnik Porekar iz Ormoža. Torej v zna« roenju priprav za izlete. — ar. Dopisi VIR PRI DOMŽALAH. Dne 8. t. m. smo pokopali našega župana in posestni« ka g. Ivana Kerča na župnijskem pokopa« lišču v Dobu. Pokojnik, star šele 58 let, je bil trdna in značajna kmetska kore« nina. Zaradi pridnosti in poštenosti si je že pred dvajsetimi leti pridobil toliko spo« štovanja pri domačih posestnikih in obrt« nikih, da so ga izvolili za svojega župana. Vodil je našo lepo občino Vir nepretrgo« ma v najhujši dobi svetovne vojne. Vsi domačini so znali ceniti njegovo javno de« lo, saj je vodil sani vse županske, tajni« ške, blagajniške .n tudi obhodniške posle v popolno zadovoljnost svojih občinarjev. Izvolili so ga za vaškega načeinika tudi v dobi našega narodnega vstajenja in držav« nega preporoda. Njegov pogreb je pričal, da je bil res priljubljen pri v.sch. Dolg sprevod naših vaščanov in sosedov se je premikal po ljubljanski cesti od Vira do Doba. Župani, občinski zastopniki in uglednejši gospodarji vseh sosednih občin, učiteljstvo, šolska mladina, gasilci iz Doba in z Vira. domači obrtniki in delavci so ga spremljali na zadnji poti Domžalska godba mu je svirala žalostinke, mnogi ven« ci in cvetje so lepšali žalostno pogrebno vrsto, domači pevci so mu lepo peli pri rodni hiši, v ccrkvi in ob odprtem grobu, kjer se je poslovil od njega z lepim na« grobnim govorom njegov županski namest« nik v imenu domače občine. Ker je bil bla« gopokojnik mnogo let predsednik, a v zadnjih dobah blagajnik krajevnega šol« skega odbora, zvest prijatelj šole, učitelj« stva in šolske dece, mu je govoril v zad« nje slovo učitelj Alojzij Urbančič. Pokoj« nik je zapustil šest žalujočih otrok, ki bo« do materi v tolažbo korakali po poti po« štenja. kreposti in značajnosti, ker so lju« bili svojega nepozabnega očeta. Mnoga solza je kanila na rodno grudo, ki nas vse hrani in nas vse shrani, ko je govornik za« klical: »Solnce ne siie tako lepo kakor materino oko in manjša jc njegova toplo« ta kakor očetova dobrota.« Naročajte ••Našo dobo"1 »Kaj še! Po mojem je tu vzrok čisto drugi: bojazljivost in plahost. Če vi« dim nekoga, ki pride v gledališče pet« indvajsctkrat gledat isto igro z isto igralko v naslovni vlogi, jc to zname« nje, da je plašen in boječ. Zakaj drugi moški postanejo v takem času žc dav« no prijatelji umctnic. Zato sem skle« nila —« »— sem sklenila, da mu malcc pri« pomorem do poguma. Pisala mu bom nekaj vrstic. In tebi, prav tebi, Urška, je namenjena vloga, da mu izročiš pig« mo. Prosim, daj mi papir in svinčnik.« Gardcrobarica jo jc hotela prestreči, češ, da občinstvo že nestrpno čaka na sedežih, ker jc v gledališču odzvonilo. A Malva je odločila: »Naj pa počakajo. On čaka name še delj kakor nocojšnji poslušalci.« Tn Malva Dorsaveva je napisala: RADIO- ELEKTRO-TEHNIKA _ _ f.v . Ljubljana, Tone POEjSaK. Aleksandrova št. 5. Izvršuje in dobavlja vse elektrotehnične naprave. Dobavlja, popravlja in izvršuje vse radio- in ojačevalne naprave. Prodaja ves elektrotehniški in radio-mate-rijal. 134 Načrt za stavbo katedrale v Beogradu ■Izdelal ga je nemški arhitekt Josef VVentzler tn je zanj prejel prvo nagrado. Tekmovanja se ie udeležilo okoli 160 arhitektov. Ogromna katedrala bo zavzemala 3200 štir. metrov. žrtev sosedske ljubeznivosti V velikih mestih žive ljudje, ki si do-mišljujejo, da žive sami zase in da se nihče ne briga zanje, kar jim daje prijetno zavest, da so popolnoma nemoteni. V resnici pa njih okolica pazi nanje tembolj, čim mani imajo stikov ž njo. To je izkusil tudi berlinski veseljak in samec Bruno Fehrenbach. Imel je samsko stanovanje in razen postrežnice, ki je prihajala vsako jutre ob desetih pospravit stanovanje, ni nikoli nihče prestopil praga njegovega samskega bivališča. Nekega jutra se je pred odhodom g. Fehrenbacha zaslišal iz njegovega stanovanja presunljiv otroški jok. Sosedje so napeli ušesa in so komaj dočakali postrežnice. ki je po vsem stanovanju iskala dojenčka, pa ga ni mogla najti. Iznenadeni so sosedje drugi dan zopet začuli iz stanovanja veselega samca isti žalostni otroški jok. Tako se je godilo več dni zapored, dokler njso radovedni sosedje nesporno dognali, da tako milo joka sam gospod Fehrenbach. Zdaj se ie njih radovednost spremenila v obžalovanje, češ škoda tako prijetnega in prijaznega mladeniča, da se mu je zmešalo. Zopet so par dni obžalovali soseda, nato pa so sklenili pomagati mu, da ne bi še globlje zapadel v blaznost. Obvestili so ravnatelja blaznice, ki je takoj poslal strežnika s prisilnim jopičem po novega zmešanca. Mladi mož, se je presrčno nasmejal temu obisku, storil pa je to napako, da je prostoduš- Jubilej poštne znamke Generalni poštar Anglije Bodland Hill, ki Je uvedel uporabo znamk. Prva znamka, ki jo Je angleška poštna uprava izročila prometu maja meseca I. 1840. no priznal, da je on sam ono plakajoče dete, ki je že teden dni vznemirjalo vse sostanovalce. Strežniki niso izgubljali dosti besedi, marveč so pograbili mladega gospoda in ga pomašili v prisilni jopič. Mož se jih je sicer otepaval, kolikor se je dalo, ali s tem je le potrdil domnevo, da je zrel za blaznico. Posebno besen ie bil, ko je videl svoje sosede. kako pomilovalno ga gledajo in kako so pripravljeni, da pomagajo nasilnim strežnikom. V blazni ci so Fehrenbacha zaprli v sobico, obito z blazinami, da bi si besnež v svojem divjanju ne razbil bujne glave. Sčasoma pa je mož opešal in začel trezno presojati svoj položaj. Spoznal je, da je imelo njegovo dosedanje vedenje značaj blaznosti, dasi se morda v enakih primerih vedejo ravno pametni ljudje na tak način. Predno pa je utegnil stvar do dobra premisliti, so se odprla vrata in v sobico je stopil sam ravnatelj zavoda in se začel na vse kriplje opravičevati, češ da je pomota in da mu je zelo žal. Telefonično je bil vprašal pri filmskem podjetju, kaj je prav za prav z mladeničem, predno ga začne zdraviti in tam so mu dejali, da je popolnoma zdrav, da pa ima v zvočnem fimu vlogo, kjer mora posnemati otroški jok, kar se mu prav mojstrsko posreči, kakor nikomur drugemu. Seveda so mladega moža takoj izpustili. Sosedje pa se ga odslej ogiblje-jo, kajti prijazne poteze mu izginejo z obraza, kadar sreča koga izmed njih in pravijo, da pri tem tudi grozeče stiska pesti. Podjetna dekleta Berlinska policija je prijela šestero« glavo tatinsko tolpo, ki so jo tvorila sama mlada dekleta. Najstarejša je štela 21 let, najmlajša, obenem glava« rica čedne družbe, pa komaj 13. Tati« cc so plenile predvsem oblačilne trgo« vine, a so bile specializirane tudi za tatvine oblek po šolah. Poskusile so celo vlom v neko trgovino s pomočjo podzemeljskega rova, ki jim je dobro uspel. Kitajski gusarji polagajo mine Kakor poročajo iz Hongkortga, je zadel velik kitajski parnik na Kantonski reki ob mino, ki so jo bili položili kitajski morski razbojniki, in se je potopil. Ti razbojniki tmajo spl-oh navado polagati mine v to reko, da prisilijo ladje v neposredni bližini Kantona do izplačila visokih- odlkuipnfn. Kitajski brodo-lastniki so sedaj zahtevali od kanton-ske vlade, naj napravi konec gusarske-mu početju. »Dragi človek v četrti vrsti! Da Vam dokažem, kako cenim Vašo žrtev in zvestobo, Vas vabim jutri ob sedem* najstih k sebi na čaj. Pridite gotovo in sprejmite že naprej zahvalo svoje hva« ležne Malve Dorsayeve.« Drugi dan je prišel mladi moški toč« no ob naznačeni uri k Malvi. Sprejela ga je, kakor sprejemajo osebe, ki jim je pozornost že naprej zagotovljena. Prvič ga je videla od blizu. Zdaj se ji je zdel malce drugačen kakor z odra. Tam ga je gledala v temi in še v spo« minu povrhu. Pred njo pa je bil ne* koliko bolj moški, odločnejši in zatč ne manj simpatičen. Napravljal pa je vtis bojazljivca, čeprav ni sedel v če« trti vrsti. Predstavil se ji je za Kurta Lingerja in se pri tem tako nerodno priklonil na levo stran, da sc je morala Malva nehote zasmejati. Njegovo krstno ime ji je zvenelo zelo simpatično. »Lepo je, da ste prišli,« je dejala Malva in ga potisnila v fotelj. »O, prosim, milostiva, jaz vam mo« ram biti hvaležen, da ste me počastili z vabilom.« Čez čas je nadaljeval: »Visoko cenim vaše prizadevanje za* me. Saj je znano, da so umetnice zelo arogantne in da jim ni dosti za člove« ka, ki...« »Ali menite s tem, da ste bili že če« sto zaljubljeni v igralke?« »Prosim, tega pa nikar,« je rekel mo« ški. Zaljubljen nisem bil še v nobeno.« »Razumem. Saj niste imeli prilike, da bi se z njimi bliže seznanili?« »Milostiva!« se je branil moški. »Vedite tedaj, da tudi jaz nimam navade, pisati gospodom iz občinstva pisma in jih pozivati na čaj. Vaša na« vzočnost pri petindvajsetih predstavah pa je bila kar ganljiva,... Pomislite vendar: petindvajsetkrat isti komad.« »Tudi jaz,« ji je segel Linger v be« sedo, »sem si to reč predstavljal neko« liko drugače. Glejte, doslej sem pri« hajal v gledališče k vsaki igri samo po enkrat. Zdaj pa sem prišel kar petin« dvajsetkrat zaporedoma. Kaj pa ho« čem, siromak! Pri banki so me odšlo« vili in človek je v takih žalostnih ča« sih vsaj vesel, če dobi v gledališču službo vodje klakerjev.« Malva se je zdrznila. Beseda ji ni hotela z jezika. Potem je hladno pri« pomnila: »Prav zato sem vas povabila, da vas odškodujem za vašo vneto službo.« Čez nekaj minut je moški odšel. Sprejel je bil bankovec za tisoč Din, čaja pa mu ni ponudila. Plesalka posinovi 50 otrok Kakor poročajo iz Pariza, se ie znana plesalka Jenny Doliy odločila zapustiti oder in se posvetiti zasebnemu življenju. Izjavila je, da že hodi po pariških 'Sirotišnicah in najdenišnicali, odkoder bo vzela 25 dečkov in 25 deklic ter jih vzela k kebi. Deco bo naselila v prostrani hiši blizu svojega gradu v Fontainebleauu. Prva nje skrb bu, da bo to deco oblekla po svojem okusu, ker sedanja otroška obleka s svojo ne-ukusnostjo ubija lepoto in prijetnost malih bitij. Kakor je videti, ima miss Dolly dobro srce. Je pa tudi zelo praK-tična dama, kajti svojega dečjega doma ne bo vzdrževala s svojo sedanjo gotovino, marveč bo otvorila v Parizu modno trgovino s perilom in ti dohodki bodo krili potrebe zavoda. Z modno trgovino bo spojen tudi razkošen bar z osvežujočimi pijačami za številne ple-salkine prijatelje. Nezaupljiv dušebrižnik Predstojnik enega izmed največjih hramov episkopalne cerkve v New« yorku dr. W. Russel Browie je mne« nja, da ameriški zakoni zato nimajo nikake prave veljave, ker si zakonca pri poročnem obredu obljubita zvesto« bo z enostavnim »da«. Zato skrbni du« hovnik predlaga daljšo formulo, ki bi jo morala poročenca podpisati. Šesta« vil je tudi že besedilo, po katerem sklepata ženin in nevesta »trajni za« kon, v zvestobi in vzajemni udanosti za vse življenje«. Dr. Russei misli, da bodo zakoni s takimi obvezami vzdr« žali marsikak živi jen iski viha? in da bodo skoro nerazrušljivi, kajti Ameri« čan zvesto spolnjuje obveznosti, ki jih je podpisal. Težko da bi formule re« šile težko krizo v ameriškem nravnost« nem življenju in težko da bi bile jačje od enostavnega »da«. Ženska na poletu London— Avstralija Gdč. Anny Johnson, ki se Je nedavno vzdignila z letališča v Croydonu za polet v Avstralijo. Pogumni devojki je 22 let. S seboj ima le nekoliko kruha z maslom in čokolade Dežne plašče za gospode v največji izberi, dalje propisne za oficirje ter sive za organe finančne straže — prodaja najugodneje DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Detektiv kot psiholog Turinski detektiv Madonna je gotovo eden izmed onih redkih policijskih uradnikov, ki mislijo samostojno, ostro opazujejo in delajo brezhibne logične sklepe. Nedavno je opazoval na tu-rinskem kolodvoru elegantnega mladeniča, ki je temeljito proučeval vozne rede vseh prog in se ni mogel odločiti, kam bi se odpeljal. Še pri blagajni je kazal isto neodločnost in je dvakrat spremenil cilj svojega potovanja, predno so mu dali pravi listek. Detektiv je osumil mladeniča težkih zločinov in ga kratko in malo aretiral. Tu se je elegantni mladenič zmedel in pripovedoval. da je nedolžen in da ga tedaj ni bilo v Turinu, ko se je dogodil zadnji večji rop. Na policiji so ugotovili, da mož res nima posla z zadnjim ropom, pač pa ima na vesti cel niz drugih zločinov: od tatvin in ropov, do vlomov in ponarejanja denarja. Štiri leta se je zločinec, ki je dolgo iskani Batti-sta Ferrari, mudil v Franciji, naposled pa ga je pripeljalo domotožje v rodno mesto in v naročje policiji. Mož je mislil, da je policija r>ozabila nanj in da ga v elegantni obleki nihče ne bo spoznal. Morda ga res ne bi, ako ne bi bilo psihologa-policista, ki zna tako dobro opazovati in logično sklepati. Elektrika iz vsemirja Italijanski listi poročajo, da je uspe« Io nekemu Valentinu Matc!'i, slušate? lju na napoljskem vseučilišču, izumiti pripravo, s katero pridobiva električ« no silo iz vsemirskega etra. S to pri« pravo baje lahko prižiga 150 voltno žarnico. Podrobnosti o tem izumu še niso znane, vsekakor je treba sprejeti vest, kakor vse podobne iz italijanskih virov: z vso previdnostjo. Nasilstva nad črnci v Ameriki Zadeva, ki se je ž njo ravnokar bavilo sodišče v New Orleansu, je razsvetlila temne prilike, v katerih žive črni delavci na bombaževih plantažah južnih držav. Posestniki ne postopajo s svojimi črnimi delavci dosti bolje, kakor ob času suženjstva. Obtožen je bil veleposestnik James Pigott, da je svoje črnce, ki so mu hoteli uiti, kaznoval na ta način, da jih je priklenil z verigami k drevesu ali pa jih je dal pretepati z verigami. Obtoženec je svoje kruto ravnanje priznal, opravičeval pa se je. da tako delajo splošno vsi posestniki bombaževih plantaž. Povod za sodno postopanje je dal črnec Hali, ki je Pi-gottu ušel. Šele čez nekoliko mesecev so ga odkrili detektivi v bližnjem močvirju, kjer se je skrival pred zasledovalci. Priveli so ga na farmo, ga priklenili in nečloveško pretepli. Hali je bil Pigottu dolžan 200 dolarjev in je hotel ta dolg odslužiti. Po pol leta pa se je pokazalo, da se je dolg zvišal, ker mu .ie Pigott samolastno naložil razne globe, tako da bi nesrečni črnec nikoli ne mogel odslužiti dolga. Hali je pred sodiščem pokazal polzaceljene rane od pretepanja z avtomobilsko verigo. Nasilnega farmarja je sodišče obsodilo na 18 mesecev ječe. Amputacija - sredstvo za dosego nesmrtnosti Da je nesmrtnost živih biitij teoretsko mogoča, je dokazal s svojimi po-s/kusd berlinski profesor Max Hartmann. Sedaj je odkril nov način za dosego tega smatra. Veljaven je sicer za sedaj samo za najnližje živalske virste, za tako zvane amebe, na višjih živalih in na človeku ga še ni preizkusil, a ne vemo, kaj nam še prinese bodočnost. Amebe se množijo, kakor znano z delitvijo. Iz ene posamezne nastaneta dve, iz teh dveh štiri 'itd. Čeprav torej ne poznajo prave smrti, vendar prenehajo pri njiii posamezniki samostojno živeti in to bi lahko naiikovali smrti. Prof. Hartmann je pa preprečil to »umiranje« amebnih posameznikov, to neprestano deljenje s tem, da je posamezni amebi od časa do časa odrezal majhen del življenske snovi, tako imenovane protoplazme. Ameba se v normalnih okothščinah deli nekako vsak drugi dan, po teh amputacijah pa je živela cele štiri mesece, ne da bi se delila. Seveda je bil Hartmann prisiljen, da jo je v tem času amputiral 130 krat Živela pa ie le prilično 60 krat delj nego normalna ameba. Ce bi prenesli te okoliščine na človeka, bi pomenilo, da Ibi živel namesto, recimo, 80 let, celili 4800 let! In pri tem bi bil prof. Hartmann svoje poskuse lahko še nadaljeval in ameba bi živela kot posameznik dalje. Kakor hitro pa je prenehal z amputacijami, se je vrnila v svoj naravni življanskS krog in se je razdelila kakor vse njene tovarišice — kot posameznica je irmnla, potem ko je bila dočakala častitljivo starost 4800 amebnih let. Pobožen brivec V Londonu živi neki brivec, ki je v svoje izložbeno okno obesil tablo s citatom iz pisma sv. Pavla Korinča-notn. V tem pismu baje sv. apostol nc odobrava, da ženske nosijo kratke lase, češ da je to nemoralno in pregrešno. Dasi nese striženje ženskih las več. nego striženje moških, se omenjeni brivec na škodo zaslužka upira striči ženske glave, sklicujoč se na sv. Pavla. Mlado ženstvo dobro ve za to pretirano krščanstvo pobožnega brivca, vendar trumoma dre v njegovo brivnico. Mož pa je neomajen v dobrem in se ne da preprositi. Vsaki napravi kratko propoved o sv. Pavlu, ostriže je pa ne za noben denar. Ali je zaradi tega zvestega krščana v Londonu kaj manj ostriženih žensk, ni znano. 97.000 smrtnih nesreč Narodni varnostni svet Zedkrjenih držav je objavil statistiko, iz katere izv!> ra, da je lansko leto v teh državah umrlo vsega skupaj 97.000 oseb zaradi vsakovrstnih nezgod in nesreč. Samo avtomobili so zahtevali 31.000 žrtev, t. j. 3000 več nego predlansko leto. Devidas Gandhi, sin Mahatme Gandhija, je bil radi ostrega agi-tiranja za nauke svoiega očeta aretiran tn obsojen v ječo. Ameriška sladkosnednost Prebivalci Zedinjenih držav porabi'o med vsemi zemljani največ sladkorja. Na vsakega posameznika ga pride 54 kg letno. Najgrenkejše življenje pa imajo po vsej priliki sovjetski Rusi, kajti na vsakega odpade komaj 7.4 kg sladkorja na leto. Med tema dvema ekstremoma bi bilo navesti Dance z 48.5 kg, Angleže z 41.1 kg, Švede z 37.9 kg, Švicarje z 34.3 kg, Holandce z 29.2 kg in Avstrijce z 26.3 kg. Med onimi narodi, ki jim življenje ni sladko, bi bilo navesti Italijane, ki so s svojimi 8.9 kg na predzadnjem mestu pred Rusi. Saiaatorij maria-grOn pri Gradcu (Graz) - Tel. 38 lečilišče za fizikalično-dietetičen način zdravljenja in psihoterapijo Odprto vse leto Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Torek, 13. maja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 1S.30: Uvod v lutkovno gledališče. — 19: Italijanščina. — 19.20: Uvod v opero »Norma«. — 19.30: Pren-os opere iz gledališča. — 22: Napoved časa in poročila. Sreda, l t. maja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 1S.30: Otrošk.j kotiček. — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 19.30: Francoščina. — 20: Klavirski več;r ge. Oslerc-Va I jalove. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11).30: Rcprod. glasba. — 12.4-7: Koncert radio. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 21: Poročila. — 21.15: Koncert taniburaškcga zbora. — 22.1.'»t Konccrt radio-kvarteta. — ZAGREB 12.30: R:-.prod. glasba. — 17.30: Konccrt orkestra. — 20: Prenos iz Prage. —'22.10: Rcprod. glasba. — PRAGA 19-20: Narodne pesmi. — 20: Konccrt sCcškcga kvarteta«. — 21: Klavirski koncert. —. 21.30: Konccrt solistov. — BRNO 19.20: Prenos programa iz Prage. — 21: Humor klasikov. — VARŠAVA IS: Lahka madžarska glasba. — 20.30: Klavirski koncert. — 21.25: Operne ar:je in dueti. — 23: Godba za ples. — DUNAJ \z: Opoldanski koncert. — 15.30: Glasbeni piosrui.i za mladino. — 16: Koncert orkestra. — 20-Operni večer. — 21.15: O zakonu. — Igralske scene. — BERLIN 18.15: Violinski konccrt. — 19: Koncert orkestra mandolin. — 20: Sluhoig~a. — 21: Koncert zbora in solistov. — 21.20: Komorna glasba.. — Godba za ples. — FRANKFUST 16: Koncert. — 19.30: Prenos iz Stuttgarta. — 20.30: Sluhoigra. — 22.15: Stare violinske skladbe. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Lahka glasba. — STUTTGART 16: Koncert iz Frankfurta. — 19.30: Orkestralen koncert. 20-30: Prenos iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17: Madžarske pesmi. — 20.35: Komorna glasba. — 22.10: Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen ;n instrumentalen koncert. — 21.02: Simfoničen koncert. Nova ogromna rad;o-postafa v Berlinu Poslopje Je dolgo 156 m In bo v nJem nameščena uprava nemške radio-družbe, kakor tmfl oddajna hi sprejemna postaja. Emerson Hougfi: možje: Roman XLII. POGLAVJE »Hvala Bogu! Hvala Bogu!« je vzkriknil polkovnik Sheraton, dvigaje roke proti nebu, med tem ko so mu drle po sivem obrazu solze. »Vojna! Zdaj bomo vendar že našli pozabljenje!« XLIII. Pog1av.ie Obračun. tabora. Bila ie tedai vojna. Razcepili smo se v dva sovražna Južna Carolina, Mississipi, Georgia, Alabama, Florida, Louisiana in Texas so se sredi zime odtrgale od Unije. Nastali sta dve glavni mesti. to ie Washington in Richmond, in vsako izmed njiju je sestavilo svojo vlado, ki ie snovala vojne načrte. Kar se mene tiče, sem vedel, s kom moram spojiti svojo usodo. Zavezal sem se, da pojdem za praporom naše meje, kamorkoli bo treba. Vso zimo sem se pripravljal in ko je tistega mračnega dne v marcu zagrmel Subterjev top, sem odrinil s stotnijo dobrovoljcev, ki so biti tako dobri, da so me izvolili za svojega kapetana. Večina n:;fi mož ie prišla z gora Zahodne Virginije. Slišal sem bil, da se polkovnik Meriwether ni pridružil konfederaciji. Nekateri možje iz Zahodne Virginiie in Vzhodnega Kentuckyja so bili ostali zvesti staremu praporu. Toda oba Sheratona, stari polkovnik in njegov sin Harry, sta se bila odločila za Jug in že v februarju nenadoma odpotovala v Richmond. Z druge strani je stal naš mladi prijatelj, kapetan Stevenson pri federalni vladi, in kakor sem po ovinkih zvedel, se je bil enako od-"očil tudi mladi Belknap od rednega devetega dragonskega polka, pogumen dečko, ki je kasneje umrl pri Shilohu junaške smrti. Mati, ki je žalovala za mirom, je bila v tej burji dogodkov osivela in popolnoma obmolknila. Ko me je zagledala v uniformi, z redenč-kom okoli pasu, se je razjokala. »Glej,« mi je rekla, »mi smo že davno vrnili svojim sužnjem prostost. Mislili smo tako, kakor misli Sever. Ta vojna ni za Družbo prijateljev.« A tedaj je spet spoznala v meni očetovo kri in vzdihnila. »Le pojdi, če je tako« je dejala. Po vsej deželi na Severu in na Jugu se je tisti čas oglašal ta solzni ženski pristanek: »Le pojdi, če mora biti!« Tako smo se odpravljali ubijat drug drugega, mi, ki bi morali biti najboljši bratje med seboj. Nihče izmed nas ni hotel poslušati nasprotnika. Sestavljale so se armade, ki so stale na virginjskih tleh druga proti drugi. Poteptana polja, uničene črede in opustošene žetve so nas Kmalu poučile o pravem pomenu vojne. Surovi Mc Dovvellovi in Pattersonovi vojniki, ki so bili tri mesece čakali v taborih, so korakali po naši dolini na pot iz Harper's Ferryja proti Aleksandriji. Nadejali so se, da še to pomlad opraVijo s konfederacijo. Politiki Severa so jih gnali v bitko, preden so se bili naučili ravnanja z orožjem. Sredi poletja je že ves svet vedel, da se morajo nekje blizu Manasseja udariti Beauregardove in Johnstono-ve bojne sile, ki so stale tam druge drugim nasproti. Moje Ijudd, po večini mlade dečke, ki so znali jahati in ravnati z orožjem, so kot pehoto uvrstili v eno izmed štirih divizij Mc Dowel-love armade, ki se je zbirala v smeri proti Fairfexu. Skoro teden dni smo stali blizu fronte; naposled smo se jeli pomikati naprej, a tako počasi, da so postajali Virginjci od dne do dne nestrpnejši, saj nismo videli v odlašanju bitke nikake ugodnosti. Zakaj smo bili pa tu, če ne zato, da bi se bojevali? Tratili smo svoje moči ne .da bi se združili, se zakopali ali krenili naprej; delali smo vse napake, ki jih more napraviti mlada vojska — in najhujša ie bila napaka oklevanja. Šele dvajsetega julija so se naši voditelji odločili, da napravimo bočni pohod na desno, to je. da prekoračimo Buli Run pri Sudley Fordu, fn tudi zdaj smo tako dolgo odlašali, da je že vse vedelo o naših namerah. Za nami se je drugi dan razvil boj. v katerega je bil zapleter en polk, ne da bi bilo v tej stvari kaj sklenjenega ali dogovorjenega. Moji vojniki so bili na desnem krilu, ki je izvajalo tisto gibanje v bok. a skupno število armad je bilo štiri. Štiri druge brigade. ki so jim poveljevali Howard. Burnside, Keyes in Schenck, so se bile izgubile nekje v zadnjem voju. Naposled smo prebredli reko, zadeli pod Beauregardeom ob levo krilo konfederirancev in se obrnili ob Buli Runu proti jugu. Naš napad je bil razcepljen in slabo pripravljen, toda drugi dan ob treh smo bili v najhujšem boju za pobočja, ki so vodila navkreber k Henry Houseu, za katerim so imeli koi;federiranci svoj glavni stan. Videl sem kako sta zdrevili Richettova in Griffithova baterija iz naših vrst naprej in zavzeli to višino proti čedalje hujšemu streljanju konfederirancev, ki so imeli med tem dovolj časa, da so se zbrali Siedii je srdit konjeniški naskok na zuavski polk ob moji levici; videl sem, kako so zuavj v gozdu legli na tla in s svojim ognjem razbili moč tega naskoka, s čimer so za nekaj časa rešili bateriji. A nato sem spet videl usodno napako, ko je poveljnik baterije dovolil, da so se mu Cummingovi vojniki — mislim, da je bil triintrideseti virginski polk — približali na lučaj s kamnom, ker jih ;e pomotoma imel za federirane čete. Videl sem. kako se je usula na topove toča svinčenk in zmedla moštvo, ki jim ie streglo, tako da so se jeie neprijateljske strelske črte naglo zbirati proti nam. Čeprav je bila to moja prva bitka, sem vedel, da se naše gibanje nc more posrečiti; naša raztegnjena bojna črta, ki nj bila oprta na nikake zadnje voje in z ničemer zavarovana, se je morala umakniti in to na cesto, kjer bomo spet izpostavljeni ognju. Naše razpršene in razbite vrste so prodrli Stuartovi vojniki. Preko naših ostankov so takisto zdrevili louisianski »tigri«. Imeli nismo nikakih ojačenj. Neznano nam je bilo. da so bili branitelji Konfederacije onkraj gričev enako razbiti kakor mi in da so se spuščali v beg. V?i smo bili- novinci v vojevanju. Nas, ki smo stali v prodirajočih sprednjih četah je zajela vsa groza tiste strašne panike, ki je drugi dan povzročila žalovanje na vsem Severu in raznetila po vsem Jugu rdeče navdušenje za boj. Povsod okoli nas so se majale naše vrste, se obračale in se spuščale v beg. A kdor je poznal nevarnost, ki je prežala v pokrajini za nami. tistemu se je zdelo bolj varno vztrajati nego bežati. Temu sem dolžnik za svoje življenje in za zadoščenje, ki je v tem. da smo mi Virginci nekai časa držali svojo fronto — v boiu proti drugim Virgincem. ki so nam prihajali nasproti. hladilne stroje za ohlajevanje prostorov, napravo ledu in izdelavo sladoleda itd. dobavljamo po najugodnejših cenah in pogojih. Manjše naprave dobavljamo takoj iz skladišča. »TEGMA«, d. d. ZAGREB, StarčeviCev trg 6 (Po$orf lenim in neve&te žimnice, modroce, peresnice, otomane v različnih vzorcih, divane, patent fotelje, salonske garniture ter razna popravila sprejema in nudi najceneje samo F. SAJOVIC. Ljubljana, Stari trg štev. 6. 6394 Zahvala Vsem, ki so nam na katerikoli način izrazili sočutje ob prebridki izgubi naše nepozabne soproge, mamice, svakinje in tete, gospe Martine Olup se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti se prisrčno zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gospodu županu dr. Dinko Pucu in vsem gg. občinskim svetovalcem, darovalcem krasnih vencev in cvetja, pevskemu zboru »Ljubljani«, »Slavcu« in vsem ostalim gg. pevcem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti. 7103 V Ljubljani, dne 12. maja 1930. Žaluioči ostali dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki B. MOTO H. Ljubljana, Vodnikov trg št. 5. Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno. 6396 krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VII. Auto Alfo Romeo v neoporečnem stanju, prodam; model 1927, 6 cilindrov, s štirimi sedeži, lepo z usnjem tapeciran, malo rabljen, skoraj nov. Vozil je 12.987 kmtr., z novo pnevmatiko, dve rezervni kolesi s pnevmatiko. Interesentom daje pojasnila Ant. Jakomini, Kočevje. 7055 ANČI PIHLEK naznanja v svojem in v imenu svojih otrok ANICE in BETICE in ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, brat, stric in svak, gospod Avgust Pihler šef računovodstva ljubljanske univerze in upravitelj dr. Oražnovega dijaškega doma nenadoma, v 46. letu starosti, preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 14. maja t. 1., ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. maja 1930. 7104 TUT-TOX je žoper merčes. najboljše sredstvo TUT-TOX je za domačo higijeno nujen kakor milo za vzdrževanje telesa. TUT-TOX je neškodljiv za ljudi in domače živali. rUT-TOX se dobi povsod. Generalno skladišče za Jugoslavijo: v trgovini barv in kemičnih izdelkov: Nedeljka K. Savica, BEOGRAD, Kolarčeva ul. 5. Tel. 40—34. 128 „AL.PEKO" trg.-ivid. družba z o. z. Ljubljana m nudi po dnevnih cenah Ia |»orllami cement svetovnoznanih znamk »Salona« (Tour), »Colossus«, taljeni cement azbestni škrllj, valovite plošče, cevi raznih dimenzij. Proizvod: „Split" A. D. za Cement Portland _ 7098 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie naš nad vse ljubljeni soprog, papa, sin, brat, stric i.n svak, gospod Josip lira dašk j a šolski upravitelj v nedeljo, dne 11. maja, po do tei in mučni bolezni, v 3S. letu starosti, previden s sv. zakramenti, v Dev. M. v Polju mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 13. t. m., ob 16. uri na pokopališče v Dev. M. v Polju. Dev. M. v Polju, 12. mata 1930. KAROLINA BRADASK.IA roj. FLAJS. soproga. RASTKO, DRAGICA. CVETKA, otroci 710o S pogostim umivanjem glave izperete iz lasišča vso naravno maščobo, ki je prepo-trebna hrana lasnim koreninicam. — Ko ste si umili :n osušili glavo, masirajte lasišče z »Inesom«, ki pospešuje rast las, odpravi prhljaj ter takoj prepreči izpadanje las. — 4 Lonček stane 38 Din. — Razpošilja po povzetju: ZASTOPSTVO »I N E S«. LJUBLJANA, Merosodna ulica l/I. 12 DVOKOLESA — teža od n k p ttaorei najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni delL Velika Izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvoboles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovšba cesta št. 4. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče, ded, brat, stric in svak, gospod Friderik Olifčič posestnik, trgovec, gostilničar, imetnik reda Sv. Save dne 11. t. m. po daljšem trpljenju, previden s svetotaj-stvi za umirajoče, izročil svojo plemenito dušo Gospodu. K večnemu p>očitku spremimo predragega v sredo, dne 14. t. m., ob 9. uri. 7105 Na Bohinjski Beli, dne 12. maja 1930. Žalujoča družina Olifčičeva in ostalo sorodstvo. ' 4=',.- --ju« * '-:*• '„ V 'V "i' Užaloščeni naznanjamo, da je danes po dolgi in mučni bolezni preminul v Ribnici na Dolenjskem v starosti 72 let naš oče, stari oče, brat in tast, gospod Franc Plrker st. posestnik in trgovec Pogreb blagopokojnega se bo vršil v sredo, dne 14. maja 1930 ob 4. uri popoldne v Ribnici na pokopališče v Hrovači. Bodi pokojnemu možu-poštenjaku ohranjen lep in svetal spomin! Ribnica na Dolenjskem, dne 12. maja 1930. Rodbine PIRKER-jevih in A. PREPELUHA + KOSA GROFICA BARBO PL. WAXENSTEIN roj. GROFICA STERN-BERG naznanja v svojem, v imenu svojih otrok ROBERTA, GERTRUDE GROFICE PACE, EDELTRAUD BARONICE WINZOR in MARIE STELLE BARONICE MATTENCLOIT-UBELLI in ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, stari oče in tast, gospod Josef Anton grof Barbo pl. Waxenstein graščak na Rakovniku, ritmojster v rez., bivši državni poslanec, deželni odbornik kranjski itd. itd. dne 11. maja zvečer nenadoma v Novem mestu preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 15. maja t. 1., po slovesni blagoslovitvi v grajski kapeli na Rakovniku ob 10. uri dopoldne na pokopališče v Št. Rupertu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Grad Rakovnik, dne 12. maja 1930, 7102 pošta št. Rupert pri Mokronogu. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naI pove naslov Oglasni oddelek >Jutrac, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šilro je plačati pristojbino za šilro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tfCdor hoče da m mu posije po pošti naslov aH ieafeo drugo informacijo ticoco mo matih oglasov naj priloži v snamGah ^ • micor no ho prejel odgovora t 'm CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. flahtotfi matih ogia&ov In druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA* v flovem me&tu Ljubljanska cesta št. 42 in na ^e&enicali pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. Vajenca ali v a jenko *a krc;a.-k»> obrt zornim* M. M lr:. K ongre^ni trjr " 1 •"> 17802 Kuharico k laijšimi £j>rič» val7 sprejmem na «r'j>ti!no v S;i\ iij-r-k do :n.. Na^tov T t>«rhi*. o. I-i. ».Juvra«. 1776-") Slikar, in pleskarske pomočnike n4>r«*;nie ta r ^iikar in fi A - k •• r«? v a ' c j V. s-iiuako, »-.-kar t c 171>7i> Društvo za promet stranaca 1 iMia.T»rf-*rla vr.^;-v. >;tižbu bairajnika ra ikupaMMu za vri jem e l-jet šfAtfne od 1. junija do 15. s&ptembra 19-*J0. — t>*!Tn našfjr jezika, potrebuj znanjf ban-m njemač-je/; ka J a mM v o 1000 ]>lju Pori u« Je na znakom |Vače čiati na: Društvo za promet stranaca i una-pre«i-;en;r turizma naj'«aTje <*> -2*). m a a lfK)«>. 1707(1 Prodajalko tiarejio moč sprejmem v TrsroTi-uo z del: katera m i in *a.:l.rkovaln?co v Lju-bljani Cenj. ponudb^ na oglasni >Jutra< pod šifro »Točna. mar'jiva in poštnim«. ITStiS Hotelsko sobarico iščem za takojšen na-top. Ponudbe na. o.ač. oddelek >.l jtra < po4 ?ifro »Poštena-eobariea«. 17852 Učenke strojno pletenje w>rej-.m^fii « hrano i« j^taj) o Tankem ▼ hiš:. Naslov pore •oc ib&i-i o-idelek »Jutra« 17S12 Brivskega pomočnika ^V^sra delavca. ki zna in-in/fa.za sezono, ? 1. Jujijcn, Ivo Tor- Boh. Bistrica. 17097 Prodajalko trgovino mešanega hlapa na deželi, spretno in ^>::d'*rj. ui ima tudi veselje •Jo gospodinjstva, ^-preijnif jut pozn-'-;e trgovec (<*amei-) — Kavcija zmožne imajo jjvdnost. > prime;nčm ka-jjiiaVom prisiopi hihko kot «roče ki vrne im. t-odružniio >Jutra- v Celju pod *Pre|»r:.«t ;».-><. 17998 Pisarniški sluga m'ad in inteligenten, vo :a>č;ne prost. z znanjem slov« nekega t/«r nemškega jezika v govoru in pisavi dobi nauifŠčenjf*. Naslov v oglasnem oddelku > J tura 1S01-; Šiviljo začetnico sprejmem. Zglasiti se osebno. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 1S(>:30 Šiviljsko vajenko rjnif!!'. Sa '»_> n »Vera >i:k!ir. Miklošičeva c. 18035 Marljivo učenko Iščemo za modno trgovino v Ljubljani .s potrebno iz-olirazbo. Pismene ponulUe iia oglasni oddelek Jutra pol >Mar!:iva učenka M«. 18017 Za vilo v Mariboru iSčem zakonca (ui»kojen-ca') kot hišnika. Naslov pri podr. »Jutras v Mariboru. 17760 Praktikantinjo sprejme modni atelije M. Sare. Miklošičeva cesta. Prednost- ima.jo absol-ven-tlnje obrtne šoie. 17582 PletiUo sprejme v stalno službo M Baibšek, Rožna dolina H/13. 18043 Zastopstvo alkoholne brauže siprej- ni-ii). Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Dobro upeljan«. 18042 Entlanje po Din 1 od metra ter šivanje beleira perila, lepo in po nizki ceni se izdeluje v Vodmatskl ulici 1/1 — levo, vrata 5. 17294 Potnike mamifakturne stroke — za Ljubljane in bližnjo okolico. za obisk pnv strank sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16789 Uradnik stroj« isee, vpšč slove-nšči ne, italijanščine, angleše ne, francošiVuie iu arabšč ne, išče službo — naj-raj v hotelu aii večjem pol jetju. Salvo Cotieh, S Lenart v Slov. Goricah. 17995 Sluga — fin kuhar ki je služil v gosposkih hišah in je vešč tudi vrt narstva. gre tnd-i kot iporti-r ali sluga k samskemu gospodu, ali k majhni goaposki družini kaniorko li izven Ljubljane. Na raz polago prvovrstna dolgo letna spričevala.. Naslov ogiasnem oddelku =Jut 18027 oblas'v. Koncesijonirara šoferska šola Camernik. Ljubljana Dunajska cesta štev. 36 ;Jug'iavto). I al. 2236. Pont in praktičnr vožnje. 251 Absolvent nižje realke, pošten, vajen pisarniških del, želi primernega nameščenja. Na slov »o-ve oglasili oddelek »Jutra«. 18029 Mesto sobarice ali natakarice kije v Dal maciji iščem. Ponmlbe lia oglas, oddelek sjut-ra« pod »Pridua ia poštena natakarica«. 1S000 Angleščino ,po lahko umljivi metodi jtouč-Uje gospodična. Sprej. me ^airm začetnike. Na "ov pove oglaj'iii oddelc' »Jutra«. 180: Strojni mizar .prvovrsten in povsem sa mosto-jen dela-vec dobi službo v Ljubljani. Ponud-z zahtevki plače pod i mostojen r-retldelavec« na ogl. odd »Jutra.. 15032 pomocnice s^re-r-ne - -i- jinnii takoj v Vi i. Naslov pove pglasn: oddelek »Jutra-. 18004 Mlajši strojnik ■h Dieselove moturj'-. orenjen, dob* ft-rojn' l-liii." .Yiameš ne- rugar in ucavjifi ar dobi Pu-nudbe z zahtevo idai-e na E>btrlč-iw> eentrailo v Crikvenici. 1799S1 Stenotipistinja V brezhibn.. obvlada slo-veiišč''no In n-'mščino. dobi aačasno zaposlenje. Nasto-f i lil morala takoj. Oferte na Društvo ltidu-trlj«-ev v l.uibl;»nl. l>a".mat-iih.rva n'. 7. 18021 Dobro šiviljo *a Vvarije oblek iti r^rila .-»jni.-in >ia dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 18019 Več pletiljk lobro izurjenih. sprejme takoj M i kil a vel č. St. Vid 20 iutd Ljubljano. 17084 Inteligentno gdč. zanesljivo, zdravo, s prvovrstnima izpričev-ili išč"m k detetu od onega leta in pol,- Naslov v oglas... Odd. »Jutra«. Vpraša se le od 11.—12. ure dopoldne. 1S045 Več krojaških pomočnikov za fino konfekcijsko delo SJ-rejme takoj Niko Fur-mnri. Studenci pr-i Mariboru. 1S059 11 Najvišjo provizijo plačamo potnikom, event. fiksno plače Brezkonku-renčni [.redmet Tonudbe na ogl. odd. »Jutrat pod »Visoka provizija«. 17722 Zastopstvo na Gorenjskem vzamem za špecerijo. V tej stroki potujem z najboljšim w»pe-liom že 15 iet. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »Št. 23«. 17545 V nemščini daje otrokom ptmk gospo dlčn-a. katera jih lijiul>i gre tudi na dom. Ponudbe pod »Rosmam« na Agent in komis. trgovino v Ljul lja.ni. študento^-ska ul. 7 1802; Kupim Reclams Universal Biblio-thek dobro oliraniene številke 3661 ,'62, 3769/70, 3846W. 3863/64, 3889 SK>, lg«5/7«, 3995/96. 4190/20. Ponudbe z naivedbo c-ene pod »Re dam - broš« na oddelek »Jutra«. oglasni 18050 £ Samostojna gospodinja vajena vsakega dela in kuhinje išče službo tudi k vdovcu. Dopise na podir. »Jutra« v Mariboru pod »Razumna«. 17759 Več dobrih sobo- slikar. pomočnikov Još.ko M.ihs-nl.'-. Eo7.na u"i<-a 8. Ljubljana. »Jutra« Zastopnika pisalnih strojev iščejo svetovne t-ovarne. Ponju- Ibe na ogla«, oddelek »Jutra« [x.h1 »Spreten« 17175 Kdo ve za dober nasvet dobre i i i i* j e. iznajdbe ali druge prilike. s katerim se da zaslužiti. Ponuirbe na ogl. oddelek »Jutra!: pod šifro »Nepretirane zahteve«. 18064 Zastopstvo ma.nufakt.uie na obroke prvovrstne hiiše za štajersko prevzamem. Takojšnje ■ponudbe na ojtlas. odd. pod »Manufalktn-18» K V! rist«. 18041 d. Tli. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa Kot blagajničarka v modno aii manufakturao trgovino, najraje v Mariboru išče mesta gospodična z desetletno trg. prakso zmožna nemščine, slovenščine in knjigovodstva. — Nastop 1. julija. Cenjiene ponudbe pod »Vestna in zmožna« na oglasni oddelek »Jutr^« v Ljubljani. 17631 Šivilja pomočnica • začetnica, išče e 1. junijem službo v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17636 Mlada vdova inteligentna, z lc-po pisavo, želi mesto blagajničarke v kavarni ali restavraciji. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »imožua«. 17964 Geodeta praktikanta čez poletje Vam preskrbi Akademski klub Geodetov v Ljubljani, univerza. 17518 Učenka ki je dcvršila dva razreda meščanske šol« z dobriau uspehom, pri k u pij i ve zunanjosti in lepega vedenja, stara 16 let, sirota brez staršev, želi vstopiti trgovino k dobrim Ijmdem Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >Veso!je iio trgovine«. 17485 m. Meii t< m 8» tam pripravili zanj posteljo iz »i<»ilveod »Marljiva začetnica« ua oglias-tri oddelefe Jutra. 17991 Šivilj, pomočnica išče mesta. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 18024 Mesto sluge ali kaj sličnega iščem. Zm-ožen sem 10.000 D Iti kavcije. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 18016 Samostojna vzgojiteljica z dolgoletnimi Sipričevali. išče mesto. — Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah. Goreojsko po«l šifro »Nemka«. 17996 Klhičarica inteligentna, vešča sIovph-odr. »Jutrac v Celju ipod šifro ^550«. 18061 Absolv. jurist išče mesto ko>ncipiijenta pri kakem advokatu v Mariboru ali izven. Dopise pod »Jurist« na podr. jjntra« v Mariboru 18058 Vrtnar išče služIlo za takci. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 18057 Prikolico k motociklu. dobro ohranjeno in novejšega modela kupim Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Udobna«. 17741 Motorno kolo kompletno, boljše znamke ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17555 Fiat 509 A v brezhibnem stanju prodam. Informacije med 13 in 15. uro v Vodmatski ul t. 3. 17905 Motorno kolo s prikolico, znamke Sun-beain poceni proda P. Škafar, Ljubljana. Rimska c. št. 11. 17889 Ford-avtobus d-olbro ohranjen, za 14 eseb T-rodam. Pogleda se pri Mihael Kaučič, Zg. Šiška. 1.8056 Žensko kolo dobro ohranjeno, znamke Stavr Waffenrad in raket prodam. Naslov v oglas, odd, »Jutra«. 18033 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanij 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din. L. Brozo vič, Zagreb. Ilica 82, Ke-miška čistilnica perja 242 Kose »Vulkan« svetovno znane, najboljše kvalitete, v dolžini 50 in 55 cm. več sto komadov po 5 Din proda Ivan Sav-nik, Kranj. 17521 Drva in odpadki od žag« -se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket. Metelkova ulic-r štev. 4 — Telefon 2244 17361 3 velika izložbena okna in moško kolo ceno predam Poizve se v trgovini Pevak-k, Židovska ulica 6. 18031 Štedilnik dobro chranjen, takoj poceni prodam. Ogleda naj se dqpoldue. Krekov trg št. 7. 18055 Pekarno oddam s 1. junijem. N fclov v ogL odd »Jutra 17794 2 pisarniška lokala na Jesenicah blizu kolodvora. s telefonsko napeljavo, oddam v najem. — Ponudbe na podr. »Jutra aa Jesenicah pod »Lokal 17768 Dva lokala z izložbenimi okni. priprav na za obrtnika, pisarno ali trgovino z mešanim blagom takoj odda v najem Pernč — Tržaška cesta štev. 11 17717 Poslovni lokal iščem; event. tudi za po znejo, na prometnem kraju mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal«. 17576 Večjo restavracijo prvorazredno, najprometnej ša točka večjega mesta t Sloveniji, vsled bolez«ii od dam. Ponudtie na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Staroznaua«. 17881 6% posojilo občine Ljubljane kupim — tudi manjše zneske. Naslov pove ogla.-s oddelek Jutra 17845 Pločevinast dimnik 16—20 m višine, iz 4—5 mm debelo pločevine kinpimo Zunanji premor 60 cm, tan, ne varjen. iz meterskih komadov, brez ali z zasi drani jem. — Ponudile z navedbo najnižje cene brezhibnega dimnik na oglasni oddelek »Jutra j>od Šifro »Dimnik«. 179S8 Otroški voziček kupim. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 17985 Polnojarmenik dober, brzohodni, že rabljen. ali v povsem dobrem stanju rabim. Premer 75 ali 80 cm. Oferte poslati na ogl. od«i. »Jutra« pod »Št. 4280«. 17975 Trg. in posestnlca išče 160.000 Din posojila proti primernim obrestim n vknjižbi na prvo mesto Dotičnemu je na razpolago eno teto brezp'ačno stanovanje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital«. 17516 Pvsetlva Stavbna parcela na Glincah, primerna za stanovanjsko hišo, ugodno naprodaj, Naislov v oglas, oddelku »Jutra«. 17716 Za penzijoniste ali letoviščarj® posebno prikladno 7 johov veliko posest, obstoječo iz livade z sadonosmi kom, vinogradi, gozda in še dobro ohranjene zidane hiše, poceni orodam. Ogledati v Plati novcu št. 31. Od železniške postaje Grobekm 20 minut oddaljeno. 17607 nonadstropna vila 9 sobami, vrtom, parkom, gozdom in zemljiščem, v lepem kraju Slovenije ugodno naprodaj. — Pojasnila daje g. Grosek, gostilničar. Hoče pri Mariboru 17607 8 stavb, parcel Zgornja Šiški, ob Vefioi »ti prodaim po dogovoru, v »slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17929 Vj+otlarn 6 novih rolo oken kompletnih in decimalno tehtnico prodam. Kettejeva ul. 4. Maribor. 17763 3 lepi oleandri novih hrastovih posodah in dobro ohranjene steklene etažere z» isložbena okna poceni naprodaj. Porave se v trgovini Karol PlaiHtfšek, Dunajska coeta 30. 17560 2 fotokameri 13 X 18, Gore Dagor 1:6.8 4.5 X 6 Ica-Hehla 1:6A 1 objektiv Celor 1:4.5 poceni prodam. Naslov v oglas oJddkn »Jutra« v Ljubljani. 17932 Najcenejši koks po 8S para kg le v maetan plinarni ljubljanski 84 Vreče za oglje prvovrstne proda Podbev-šok, Ljubljana, Ižanska c. — nasproti mitniie«. 17685 Lepo vilo na periferiji Ljubljane, z vrtom oddam za daljšo dobo v najem. Ponudbe pod »St. 2020« na oglasni oddelek »Jutra«. 17544 Posestvo z d o b i o Idožo trgovino mešanega blaga, v prometnem itn prijaznem kraju Sav. doline, blizu železniške pc staje radi družinskih razmer u^oduo prodam Resni refiektanti naj pošljejo ponos ibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina na Štajerskem« 17515 Parcelo v Trnovskem predmestju proda-m. Naslov povo ogl. oddelek »Jutra«. 17617 Trgovski lokal v naai palači na vogalu Miklošičeve ceste in Pra-žakove ulico (sedaj v najemu CosuMch Line) »e odda s 1. avgustom 1930 v najem Podrobtii pogoji na razpolago prj Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka nI. 8 17918 Trgovino s špecerijo in železnino dobro idočo. na najpromet nejiem kraju, pripravno tudi za manufaktm-ro, oddam Obstoječa nad 60 let. Na slov pove oglasni oddcVk »Jutra« 17989 Garažo-skladišče oziroma hlev in emosobno stanovanje oddam. — Pojasnila daje Treo, Pogačarjev trg št. 1 17984 Trgovino blizn zdravilišča Dobrna oddam zaradi selitve. Na slov pove podr. »Jutra« v Celju. 18060 Veliko klet nad 250 m3, blizu kolodvora v Mariboru oddam v najem. Vprašati Zrin-skega trg 5/1, Maribor. 17786 Pekarno v prometnem kraju na Štajerskem oddam v najem Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 17980 Gostilno hi trgovino staroznamo, % ure od Ljubljane. ob prometnem križišču cest oddam v najem. Prevzame se lahko takoj. Prednost ima kavcije zmožen zakonski par. Posestvo se event. tudi proda. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17928 Mesnico na deželi na željo s stanovanjem oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17986 VredneU Vsakovrstno zlato t upu 00 najvišjih cenah Čer ne — fuvelir Ljubljana. Wol>ova ulica J. Tesan les popolnoma suh. za takoj-bjo uporabo pri stavbah. tm3 stalno ▼ zalogi Ilirija dr t o. s., Ljubljana. Dunajska cesta štev. 46. telefon 2820. 16681 Itoruiatjju Stanovanje 2—3 sob, za avgust 1930 išče mirna in jako snažna stranka 4 odraslih oseb. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Točen plačnik 94«. 17704 Stanovanje lično, poceni in pripravno za samcsaojno žensko, oddam. vprašati od 1.—3. po-poldue. Naslov v ogla*, odd. »JutTa«. 18039 Stanovanje dve ali trisobno s kopalnico za avgust ali pozneje iščem Ponudbe na cgas. odd. »Jutra« pod »Priti-klčnc«. 18040 Stanovanje 1 soba, ku4ii.nja, predsoba, shramba in ostale pritikli-ne oddam s 1. junijem. — Valentin Clemeate, Glince cesta IX. 29. 18049 Sostanovalko gospodično ali starejšo žensko sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17809 Prazno sobo event. 2, 8 posebnim vhodom, v sredini mesta oddam za pisarno ali obrt s 1. junijem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 1757" Sobo 8 posebnim vhodom oddam « 15. majem v Slomškovi I ulici 16/U. 17554 | Prazno sobo solnčno, panketira.no. s posebnim vhodom, malim štedilnikom, vodovodom in elektriko oddam solidni in stalni uradnici v vili pod Rožnikom s 1. junijem. — Nastcv v oglas, oddelku »Jutra«. 18054 Solidna gospodična državna uradnica, išče sobico (kabinet) s 1. junijem v mestu. Ponull>e na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sobica 88«. 17701 iiiiM 5X365 — 1.825 Din! Toliko pokadite na leto, če porabite na dan 5 Din! Ali ni škoda? Pustite kajenje, ki Vam škoduje na zdravju in denarju! Nikoprcst, ki stane enkrat za vselej poštnino vred 76 Din. Vas odvadi kajenja takoj! G Nikeln Martin, Farna vas št. 24. pošta Prevalje, piš« »Učinek je bil naravnost nepričakovan!« Kdor naroč: 5 steklenic, plača samo 280 Din. Josip Lindič. Komen ekega ulica 17-a. Pianino črn, amerikanski sistem, skoraj nov, ugodno nap-o-daj. Na«siov v ogl. odd. »Jutra«. 17825 Pianino malo rabljen, ugodno pro dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17826 Gonilna jermena prima in vse mlinsko-t e h n i č r = potrebščine vedno v zalogi pri tvrdkj Cadež & Brcar. Ljubljana. Kolodvorska ulica. 6" Gospodična se želi radi pomanjkanja znanja seznaniti z starejšim gospodom blagega značaja. Pomudbe pod »Prijateljstvo« na oglas, odd 17781 Opremljeno sobo s posebnim vhodom iz stop-1 »Jutra«, njic takoj oddam v Ciril-ttetodovi ulici štev. 19,1-4. 179001 Sorodno dušo ne pod 28 let staro, z ne-r» . .i > kaj .uremoženja išče trgo- preprosto SODO |Tec in fm obrtnik na Go snažno, d posebnim vho-1 renjskem. Trg. naobražene dom iz stopnj'C, i š č e m I imaijo prednost. Resne do-blizu centra Ponud.be na I ,pi>o ca oglasni oddelek oj^as oddelek »Jutra« pod I »Jutna« pod šifro »Sigur »Center — soba«. 178201 na bodočnost 7777«. 18015 Mesečno sobo I »Venera« snažno in zračno, s sepa-1 Gospodična naj dvigne pis-Hranim vhodom oddam s I mo v ogiasnem oddelku 15. majem, oziroma 1. ju-1 »Jutra«. 17992 nijoni, v vili blizu glavne- ga kolodvora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 180141 Solnčno sobo z elektriko in souporabo ko)>a!nice oddam tik opere »Utrip srca« Dvignite še danes pismo v oglasnem oddelku »Jutta«. 17055 »Srečanje« s 15. t. m. v podnajem -1 ^ . prinese morda NMov po™ oglas, oddelek | inter^Sete«>s« onemu. ki »Jutra«. 18012 Opremljeno sobo sposobnim vhodom in elektriko takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Juit-ra odgovori pod značko »Igra besed« na ogl. odd. Jutra. 1803c Starejše gospode vzamem na stanovanje s popolno oskd>o v manjšem mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ob Savi«. 17990 »Slovenec iz inozemstva 180111 Naslov ee nahaja v oglas, oddelku »Jutra«. Prosim za ustmeni pogovor. 17817 4 mladi rudarji Primorci v Franciji, žele dopisovati, oziroma se seznaniti z gospodičnami — Opremljeno sobo oddam solidni osebi v Flo-........ rijamski ulici št. 29/1. — starimi 18-24 let, v evrho Vprašati v ponotdanskili I ipozn-nj&e ženitve. Naslon: urah 180261 Kravos J. V. 1. J., M. Kulfere. Airse > iales Opremljeno sobo dvema posteljama takoj oddam na Rimski c. 10/iII. 18017 Kcche La Moliere, Loire. I iTance. 18028 Dva sostanovalca mlada, čez dan odsotna, po 100 Din sprejmem. — Gospodična boljšo meščanske d.nužiue. izobražena, slmriatačna, in izvrstna gosipodinja, z gotovino t-er stalnimi mesečnimi d o h o d la d, z loto Naslov v ogfaenem »Metku opreuJjenim .stano^anjem ,n -----l vsema pog^J1 za u ben dom, želi v svrho že- »Jutra«. 2 gospoda nitvo znanja z inteligentnim gospodom, starim od 40—50' let. Lo resne ne- ^prejimem na stonovaniie na an(mijnoe dopise z označbo Za-lioSbi cesti lo8. 18010 I jraačaja, po možnosti s fo-. ■ tografijio na ogl-aani odde- SamSKa soba I lek »Jutra« pod značko kompletna radi selitve po- I »Vzajemnost«. 1802j ceoi naprodaj. Poizve se |__ gradu Tivoli, desno. 17860 Stanovanje o__3 sob išče zakonski par brez otrok, ki plača do 1 leta naprej. Ponndbe pod »Miro« na oglasni oddelek Jutra«. 17869 Majhno stanovanje _3sobno i pritiklinami. takoj ali do julija iščem v »rodinl mesta, v pritličju ali I. nadstropju Cenjene ponudbe pod šifro »Solidna stranka« na osrl. oddelek »Jutra«. 17263 Sobo in kuhinjo ščeoi v centru mesta. — Grtftoodarju dam 500 Din »grade za odstop. Po-midbe na oglasni oddelek Jut ju. «pod »Kadarkoli«. 18002 Opremljeno stanovanje dvosobno in knrbinio oddam — aH nemeblovano. Naslov pove cglas. odd. Jutra«. 18063 epo mesečno sobo souporabo koipalnice, v I centru mesta oddam e 15. f majem. Narfov pove ogl. I _ . . _ . „„ oddelek »J»tna«. ^ 1600S | 18005 PisaJni stroj Vulkaniziram vse vrste avtoplašče in zritčnico ter i"S'i vrste gu mijaste predmete. — Prva slovenska parna vulkaniza-cija gumija P. škafar, Ljubljana, Rimska cesta 11 17890 Foto HoIynskj Ljubljana, Dunajska c. 6 najhitreje izvršuje slike za potno liste. 17182 Pokrajinske razglednice po Vaši sliki aH negativu, v pristni fotografiji izero-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Šmuc, Ljubljana VII, Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe in cenik! 242 Travo za košnjo oddam v zameno za gnoj. na Tržaški cesti. Naslov v oglasnem c-ddclku »Jutra«. 17931 Obvestilo. Dne 12. maja 1930 se j« poročil na ' Brezjah orožniški podmare-dnik Ivan Jug, slušatelj orožniške podčastniške šole v Kani enici s poštanico L o j z -ko P e t e r n o 1 iz Kanala. Primorskima rojaka-ma obilo sreče. - Tovariši. 18062 Preklic Vse Žaljivke, ki sem jih govoril o Amci Xu-.an, so neresnične. Kdor bo nadalje govoril, se bo proti njemu sodnijsko postopalo Bartol Medvešek, Trto v -e __17987 Kdor hoče v nedeljo velezabavnega iznenadenja naj_ pošlje do petka natančen naslov z zneskom 2 Din na ogi. odd. »Jutra« pod šifro »Pikantno«. 18051 Redka prilika Oficirska menaža o-vdašnj^ ganuiziona traži zakupa ili zakupnjcu za vodenje iste od 1. juna 1930 g. — Zakuiiac debije bezi=iatno stan od 1 sobe, potrebnu -poslugu — sav potreba u pribor, vodu ; električno osvetlenje. — Broj članova menaže krečo so izmedu 50—100. Detaljne informa-cif.e i ti«!ov; mogu se do-biitj svaki dan od 12. do 19. ure u oficirskom domu kasarna Vojvode Mišica do zaključno 20./IV. 1OKO" Prešernova nI. 9 (dvorišče) Sobo iščem Ponudbe na oglasni odd. | »Jutra« pod »Opremljena« 18037 I Arf^A*i Klavirji In pianini Opremljeno sobo I «et0vt,itl *"dk p° I mh cenah vedno v zalogi, v pntjicju oddam. Oddajem zelo ugodno la ukica 19. 18044 | obr£>kel «» ^ ^ pravila in uglaševanj« I strokovno in po zmernih cenah. M. Ropaš. Celje 14903 Prazno sobo oddam takoi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17656 c«! ~ . i KlavirS oOinCnO SODO I strokovnjaško pojn-avilc kla-novio opremljeno, parketi-1 vir je v in harmonijev, kakor rano, 6 posebnim vhodom, I tudi čisto uglašenje najce-oddam v vili pod Kožni- neje izgotavlja tovarna kla-kom solidnemu stalnemu I virjev Warbinek, Ljub'jana. gospodu s 1. junijem. Na- I Gregorčičeva 5 — Rimska slov v oglas. odd. »Jutra«. I ce6ta 2. 17827 18053 . , Gramofon v kovčku Lepo SODO s pHoSčami za 400 Din oddam na Mestnem trgu 13 proda F. Hren. Kodeljevo. iz vež« Grajska klet. 18065 I Moste - Ljub"jana. 18046 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoJf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot trskarnarja Franc Jezereek. Za inseratni dej je odgovoren Alaizij Novak. Vsi v LjubMani.