• Posamezne Sterflkft« Ra* I nadne Din —*GO, ob ne* ■ deljah Din 1*<—• n .TABOli* izhaja vsak dan, zuscn II nedelje in prašnikov, ob 18. uti ■ da:umom naslednjega dne ter ■*»-5 mesečno t>° požti D 10*«—, x ■ aemstvo D 18e dostavke« ■ D U*— • izkaznioe J> * J Inser&ii po dogovorn. ! Naroča se pri upravi »TAl>^ i MABIBOB, jurčičiva »HoastT 3 •S' Poftnlna pTSČfcnna v gotovtoL ■■•SlieiOOOMMeMMMMi Posamezne Storilke* H«* Tsdne Din —»50, ob ne* deljah Din 1*~» OBHDNISTvO se nahaja T if«ri-bata, Jurčičaya ul. it. 4, 1. nadstropje. Telefon interurb. &. 276. U1'KAYA M nabija ▼ Juriioeri ulici at. 4, pritličje, demo. Tele« ion it. £4. SHS pošlnočetarnl ra* ion iter. U.78J. Ha natočila brej denarja m n. 0 lira. — Rokopisi e« ne Tračne. racBcai Leto: lil. Maribor, sreda 21. junija 1922. Številka: 138. Kamenaroviči. Maribor, 20. junija. G. Čira Kamenarovič, generalni favna,tel.i Jadranske banko, se je vrgel v_ljuto borbo proti demokratski stranki, zlasti proti njenemu odličnemu voditelju dr. Žerjavu ter proti drugim osebnostim iz takozvane »mladinske struje« v demokratski stranki. Gmne-bje svojih topov jo otvoril na občnem fcboru Jadransko banko, kjer je v svojem letnem poročilu navajal — ne toorda, kaj jo on tekom zadnjega poslovnega lota za banko dosegel oziroma kaj je v njeno korist in v korist naroda to države ustvaril, — ampak razne absurdno konstrukcijo možganov razgreto bančne konkurence d zlorabi bančnega kapitala, p oškodovanju propa-kandnega fonda za Koroško o fingira-toh podpisih, o nečastnih svinčenih kupčijah itd. Vsa protidemokratska javnost je pograbila te trditve perverznega bančnega ravnatelja kakor točni kost in glochi sedaj na njej že toenda par tednov. G. Čira Kamenaro-'■'io pa svojim zaveznikom v klerikal-nih, narodnosocijalnih in socijalnode-tookratskih redakcijah ter v redakciji "■ Bog ji odpusti, saj no ve, kaj dela! w' »Slov. Naroda« meče v obliki mastno plačanih »Poslanih« vedno novo kosti, ki jjh vso to redakcije v naše veliko veselje s pra.v dobrim apetitom Kloda jo in glodajo. x Mirno in stvarno je demokratsko ^opisje'doslej zavrnilo vse navale g. toarnenaroviča, mirno in stvarno se je bojasnila zadeva po natančni preiskavi v načelstvu demokratske stranke za •-loven i jo, mimo in stvarno je vse nanj letečo očitke razkrinkal dr. Žerjav kot toi, va,d ne podle, sleparske laži človeka, ki iz špekulativne zavisti hoče zastrupljati na albanski način naše politično življenje. Ker so vse prizadete osebe itak vložile proti perverznemu obrekovalcu tudi tožbe, bo spregovorila v doglednem času tudi sodnija še svojo tehtno besedo — in na sramotnem odru bodo stali vsi obrekovalci — vsi veliki in mali Kamenaroviči. G. čira Kamenarovic se je vrgel v Vojno proti »mladinom« v demokratski stranki pod parolo »čiščenja«. Vsako-tour, ki ni politični otročaj, se mora Čudno zdeti, odkod ta njegova vnema 2a »čistost« v naši demokraciji, ker g. Čira Kamenarovic ni danes in ni bil nikdar Član demokratsko stranke — kolikor je nam znano. Ljudje, ki površno sodijo in politično ne mislijo Preko svojega nosa, so po njegovih prvih strelih morda imeli utis, danima g. Kamenarovič res najplemenitejšo namene in da dela v interesu politično morale. Toda čim bolj so se razkrinkale njegove podle laži, čim bolj so postajala njegova »Poslana« vodena, tembolj so bili razočarani tudi vsi oni tnali Kamenaroviči, ki so vsak čas pripravljeni obrizgati z gnojnico demokracijo in njeno voditelja Zadnje »Poslano* g. čire KamenaTovioa, v katerem razpravlja o aferi italijanske družbe Navigazioni — ali kako se že imenuje! — je moralo tudi uajvcojemu slepcu odpreti oči, da g.u Kamenarovi-®u ne gre niti najmanj za »čistost« demokratske stranke in za politično moralo, ampak za navadne bančne »kšef-to« in da je ves njegov boo žalosten izliv njegove jeze nad konkurenčnimi bančnimi zavodi, ki so tako drzni, da ®to privoščijo Jadranski banki monopola povsod in za vse, kjer bi se dalo kaj zaslužiti. In da zakrije ta svoj u-toazani židovski špekulacij ski^ manever, so je skril g. Kamenarovič za lepo firmo — čiščenja v demokratski 8tranki. Lopov, ki obsoja dg.ngo za lopove. Po sestanku vodil, državnikov v Londonu. Sporazum med Lloyd Georgom in Poincarčjem. DKU London, 19. junija. Lloyd George in Poincarč sta tekom svojin razgovorov spoznala, da je brez soudeležbe Zedinjenih držav nemogoče razpravljati o mednarodnih dolgovih. Za časa parlamentarnih počitnic bodo delegati Anglije, Francije In Italije razpravljali o vzhodnem vprašanju. Oba državnika sta sklenila, da v bodoče v spornih vprašanjih ne bosta odločevala brez poprejšnjega sporazuma. , Za ureditev, financ Nemčije: ” DKU London, 19. Junija:. Po Konferenci Lloyd Georgea e Poinearejem se uradno objavlja, da bo reparacijska •komisija uvedla, preiskavo, Iti naj bi do gnala, s kakimi sredstvi bi se mogle uroddti nemško finance. PoaneaTČ bo najbrž koncem julija prišel na Anglež ko, da prouči poročilo te komisije. Med tem se proti Nemčiji ne bodo rabila prisilna sredstva. Nova ylada na Poljskem. DKU Varšava, 19. junija. Gla- DKU Variava, 19. junija. Pravni odbor poljske narodne skupščine novski jo stopil v stik z voditelji jo na svoji včerajšnji seji predlagal gtramk ter sporočil predsedniku sejma, Štefana Pranovskega za ministrskega ^ sestavo vlade. Predsednic S?££& «*. J** «?«•» - v Vitoševem nister. kabinetu trgovinski mi- publike Poljske. Kralj — boter dvojčkoma. Beograd, 20. junija. (Izv.) Kakor poročajo, je na dan kraljeve poroke porodila žena železniškega pomožnega uslužbenca Petra Krizinaniča | zdrava dvojčka. Križmanič je brzojavil no zaprosil Nj. Veličanstvo, naj prevzame botronstvo. Kralj mu je odgovoril, da to rad stori. —o— Poslanci na zagrebškem zboru. Posojilo mesta Zagreba. Zagreb, 20. junija- (Izvirno). Na povratku od demokratske skupščine v Virginmostu je dospel v Zagreb prosvetni minister Pribičevid v spremstvu poslancev Markoviča in Božoviča ter se odtod zvečer odpeljal v Beograd. Poslanci so izjavili, cla bodo po povratku v Beograd predlagali demokratskemu klubu, naj bi si več poslancev o-gledalo zagrebški zbor (velesčjm). — Zagrebški župan dr. Vekoslav Heinzel se je vrnil iz Londona in zopet prevzel svojo agende. Blokaški listi poročajo, da je dosegel ugodnejšo pogoje za posojilo, kakor je bilo prvotno pričakovati. f Dr.Ninčič se vrnil z Bleda v Beograd* Beograd, 20. junija. (Izv.) Danes se jo vrnil zunanji minister dr. Nin-čič z Bleda, kjer je referiral kralju. S seboj je prinesel podpisana, pooblastila za naše delegate na haaški konferenci, ki so čakali na to v Beogradu. Delegati odpotujejo te dni v Haag, d ji se aktivno udeleže mednarodne kon^ ferenee. —o— Proste vožnjo za novinarje. Beograd, 2p. junija. (Izv.) Predsedstvo vlade je' poslalo prometnemu ministrstvu dopis, v katerem pravi, da se dovolijo prosti vozni listi samo redakcijam, onih listov, ki zastopajo stališče narodnega jodiinetva. Iz demokratskega kluba. , •Beograd, 20* junija. Klzv.) Na Volitve na Burškem. DKU Sauerbrunn, 19. junija. Iz Hosedaj znanih rezultatov, volitev v narodno skupščino je razvidno, da bodo dobili socialni demokrati Štiri, krščanski socijalci pa dva mandata- Ostala dva mandata dobi .v, celoti kmečka zveza ali pa po enega kmečka zveza In velenemci. Češka socialna demokracija za delova nje v vladi. DKU Praga, 19. junija. Včeraj se je vršil tukaj zbor socialdemokratske stranke, na katerem se je sklenilo, da stranka ne odklanja sodelovanje .v vladi nasprotno pa naglaša, da se mora čim prej izvršiti reforma javne uprave, ločitev cerkve od države, posebno pa soci-jalno zavarovanje. —o— Atentat na škofa. DKU Montevideo, 19. junija. Herrara, ravnatelj anarhističnega lista »Bataila« je oddal na nadškofa, ko je ta v katedrali pridigal, pet strelov iz samor kresa ter ga lahko ranil. Množica je hotela storilca linčati. Y bližini cerkve je bilo več anarhistov aretiranh. Kratice brzojavite. Beograd, 20. .junija. (Izvirno.) Včeraj je dospel iz Zagreba minister Lazar Markovič. DKU Strassburg, 18. junija. Železničarske organizacije so sporočile, da bodo v slučaju znižanja mezd proglasile stavko. DKU Praga, 19. junija. Brnske »Li-dove Noviny« poročajo, da bodo morali ostravski premogokopi odpustiti 20.000 delavcev, če se ne znižajo cena premogu in koksu. V tem slučaju bi bilo polovico premogarjev brezposelnih, ostali pa bi delali samo dva dni Vi tednu. \ t f' Borza. Zagreb, 20. junja. (Izvirno. Predbor-za.) Pariz 6.525, Curiti 19.12, London 334, Berlin 22.50, Dunaj 0.50, Italija 140.20 Newyork 74, Budimpešta 8—, Curlh, 20. junija. (Izvirno. Predborza-) Pariz '45.05, Zagreb 1.7534, London Na cast naši demokraciji in' diis eeeeeaccu - imhmmMmmmn govornost napram volilcem ne bila lahka, saj nikdo v državi ni hotel kratiti muslimanski veri njene enakopravnosti z drugimi verami. Tako so se muslimani morali spustiti na tla realne in praktične politike. Izdelali so avtonomistični ustavni načrt, misleč, da bi — z bosansko — hercegovsko avtonomijo najlažje zaščitili svojo versko nedotakljivost. Ko so se prepričali, da je tudi v centralistično urejeni državi za-sigurana njihova verska avtonomija, so pa krenili v centralistični tabor. Kakor so muslimanski politiki imeli lahko stališče glede odgovornosti nasproti svojim volilcem, tako je bilo težko njih stališče v lastnem parlamentarnem klubu. Tu so se začela pojavljati interesna in načelna nasprotja. Iz teh' nasprotij se je izcimil sedanji razkol. Ena skupina je videla v politiki poleg verskih tudi gospodarsko interese; to so današnji Spahovci. Okoli dr. Spahe so se zbrali cini poslanci. ki imajo interese na begluku in vidijo naj višjo politično modrost v tem, da dosodanji agrarni odnošaji izidejo kar najbolj neokrnjeni iz aparata agrarne reforme. Ko so stopili v vlado, so imeli ta interes pred očmi; ko stopajo v opozicijo proti državnemu je-dinstvu, ga imajo tudi. Njim se je zahvaliti za neprestane težkoče. ki jih je imela vlada z muslimani. Čitatelji se dobro spominjajo, kolikokrat smo napovedovali vladno krizo radi muslimanov. Danes so tudi tu računi čisti. Manjša skupina ali desničarji so večinoma mladi ljudje, ki so vsaj idejno obisikovali šolo evropskega parlamentarizma. Kdor jo čital članke njihovih voditeljev Maglajliča. Karah-medovica in Korkuta v raznih' političnih listih ali slišal njih govore v skupščini, je moral konstatirati idejno pre-orijentacijo v enem delu muslimanov. Ne samo, da kažejo več liberalizma v svojem verskem stališču in več notranjega umevanja evropske demokracije, ampak tudi ob vsaki priliki povdarjajo ■svoje prepričanje o potrebi jedinstve-ae državne politike. S stališča princi-pielnega čiščenja jo tedaj le dobro, da so se mladi, naprednejši elementi v muslimanski stranki ločili in nastopili lastna pota. Tudi če bi ne ostali v vladi, je njihova secesija politično zdrav pojav. Uvažiti pa je treba tudi, da so voditelji mlade skupine moralno čisti ljudje. Kam bodo krenili Spahovci1? H Korošcu ali Radiču1? Še enkrat si bodo morali natovoriti breme svoje avtonomije in iti ž njim krošnjar it. Po dosedanjem »programu« bi bili bližnji Koroščevi politiki. Izgleda pa. da jim rje Korošec premajhna firma in da bodo šli po zajedničarskih stopinjah k šarlatanu Radiču. Torej bi se vendarle — našli1? Nas ne zanima, koliko bo s tem pridobila protidržavna fronta, ker vemo, da bodo taki ljudje tako naravno odpadli, kakor so se prijeli separatističnega lima. Zanima nas pa, koliko je s tem pridobila načelna grupacija, moralno čiščenje. Jasno je, da bodo že Strmiški: Sosed Luka na Pohorju. (Dalje.) Dogovorjeno, storjeno. Iz taktičnih ozirov sem korakal lepega avgustovega jutra samsamcat proti Arehu, trojica prijateljev pa v precejšnji razdalji za mano. Pod klancem, prav pod ruško kočo da se dobimo ob tej in tej uri. Odtod naskočimo in zavzamemo kočo, da stanovalce taktično presenetimo in u-krotimo. Čakam, čakam pod smreko do Somraka, moje asistence pa od nikoder ni. Pa ti primaha potniik po klancu, se ustavi pod smreko in važno izprego-;vori, rekoč: »Do zadnje krčme v Bistrici so prišli, ustrašili so se pa klanca, pa so posedli pred krčmo pod lipo in že prepevajo rodoljubne pesmi sebi v zabavo, drugim v poduk in celo v kratek čas. Luka piska fagot, Frido! in poje Mohameda, Francon se pa treplja po okroglem trebuhu rekoč: lepa naša domovina. In to ti naročajo, da je namreč lepše gledati cerkev sv. Areha na sliki, Pohorje odzdolaj, krčmo pa, če nima slučajno senčnatega vrta, od-znotraj. Krenil sem po velikih ovinkih’, izogibajoč se Areha, proti mariborski koči, tam fare&pal, sanjal, kako mo obe- v bližnji bodočnosti razpadli koruzni zakoni med političnimi skupinami, ki načelno ne spadajo skupaj. V trenutku, ko bo naše bolno politično življenje prešlo v stadij rekonvalescenee, se bo izcedil tudi taki gnoj, kakor je muslimansko Radičevstvo. Politične vesti * Iz demokratskega kluba. Minister dr. Žerjav je stavil klubu svoj portfelj brzojavno na razpolago. Kiub bo te dni sklepal o demisiji in o event. nasledniku. * Iz narodne skupščine. V seji 19. t. m. so se obravnavale razne interpelacije. Posl. Brandner se je kregal- ker še ni dobil odgovora na svojo interpelacijo v zadevi prijatelja Lahov kneza Windischgraetza; minister pravde Markovič je odgovarjal na vprašanje posl. Angjeliča, zakaj ni bil pomilo-ščen polkovnik Simič, ki je bil v solunskem procesu obsojen na 20 let ječe. Minister zahteva, da se predloži zadeva skupščini v obliki interpelacije.^ — Minister za šume in rudo Rafajlovič je na podlagi aktov dokazal, da so lažnive vse govorice glede kopčije z gozdnimi koncesijami v vranjskem okraju. Zahteval je sestavitev preiskovalne komisije. * Schanzer v odnosa jih do Jugoslavije. V svojem sobotnem ekspozeju je dejal italijanski minister za zunanje zadeve Sohanzer med drugim sledeče: Pogodbe z jugoslov. vlado imajo namen, ustvariti med obema državama dobro sosedstvo in gospodarsko sodelovanje ter rešiti vprašanje o bodočnosti Zadra in Reke. Schanzer upa, da. bodo te pogodbe v kratkem ratificirana in da nastopi era plod on o sne sloge med obema narodoma. Schanžer govori kakor se spodobi za italijanskega diplomata! * Dunajski socialjsti pospešujejo gospodarsko anarhijo. »Nar. Listy« prinašajo naslednje zanimive vesti iz Dunaja: V vseh 21 dunajskih okrajih so so te dni vršilo delavski shodi. Kakor je že navada, so govorniki ščuvali in zabavljali na vse pretecce, kakor da bi bila socialna demokracija popolnoma nedolžna glede današnjih razmer. Sedanji vladi ne morejo socialisti zaupati. Edina rešitev se jim zdi.u j edin j en j e z Nemčijo. Neki voditelj je izjavil, da bodo delavci kmalu prisiljeni iti na ulico in sami obračunati z inozemskimi in domačimi paraziti. S sedanjim eksperimentom vlade je katastrofa samo odložena, ne pa odstranjena. Dunajska socialisti očividno pospešujejo gospodarsko anarhijo v Avstriji. * V Alban?j? se je pričelo zadnji čas močno protiitalijansko gibanje. Albanske čete -so v Skadru napadle italijanski poštni urad, enako v Draču itd. Italijanski zunanji minister Schanzer •je radi tega vložil pri albanki vladi v Tirani oster protest. * Komunzem v Franciji. Kongres železničarskih zvez, ki se je vršil 17. t. šajo in sem drugo jutro prišel, v srcu gnev in jezo nad nezvestobo soseda Luke, domov. Luka se je sveto priverjal, da ga je pač zapeljala slaba tovaršija, po kateri da ga prav zares, kak?''’* pravi pregovor, boli glva in obljubil za prihodnjič »besedo dano, ki kot vez velja.« No drugič, bilo je namreč še vedno lansko leto, drugič so me spremili do Repošteva ali kako se že imenuje zlo-meik tiste krčme na sredi klanca. Natovorjeni so bili vsi trije kakor inule. Do Areha jih ni bilo spraviti, češ, da ima ta naduho, drugi reumo, tretji pa da nima več provijanta. Resnica je bila samo ta, da so popili vse Repoštevo-vo vino, pojedli tudi ves svoj provijant ter se ponoči vrnili, taki ali taki, domov. Drugi dan so se kazali dokaj skesane in pri tej priliki sem jim govoril zelo resno in tako do srca, da so najsvetejše obljubili, iti zame čez drn in strn, magari v smrt. Letos, bilo je namreč prejšnjo soboto, sem se bil zopet enkrat odpravil na Pohorje. Izvedel sem pa po zelo zanesljivih viinh, da se pri Arehu še vedno kuha staro sovraštvo zoper mene, zato sem povabil soseda Lufco ter njegove verne ali neverne sodruge na pošteno bešedo in jih pri tej priliki slovesno zaob^^-biiL. da. ml ®«»iaa«aio v.. m. v Parizu, je s 33.634 glasovi proti 20.015 glasovom sprejel sklep, da se železničarske zveze priključijo m. (moško vsk i) interna oional i. * Koncentracija madžarskih vladnih strank. Dne 18. t. m. je bil sprejet definitiven sklep o ujedinjenju krščansko narodne zveze (Ernstova skupina) in krščanske jedinstvene stranke (Wolfl‘ova stranka) v eno stranko pod imenom: »Stranka krščansko narodnega jedinstva«. (Obe stranki pripadate vladnemu bloku. Op. ured.) Za predsednika nove stranke je bil izvoljen bivši trgovinski minister Ludvik Heges-Halmy. * Italijansko-ruski trgovski dogovor, sklenjen 24. maja v Genovi, ni našel milosti v očeh ruske sovjetske vlade, ki ga je zavrnila, ker ne vsebuje klavzule, da Italija »de jure« priznava sovjetsko vlado. * Iz sovjetske Rusije. (Smola rdečega popa.) Aretacija patriarha Tiho-na je vzbudila med pravoslavnim prebivalstvom, predvsem pa med muziki, očitno nejevoljo. Da bi boljševiki potolažili vznemirjene vernike, so najeli izgubljenega meniha Heliodora, ki hodi od kraja do kraja, prireja shode in hujska ljudi, naj izženejo pope iz cerkev ter osnujejo komunistično cerkev. Nekje v Povolžju pa je oče Heliodor pošteno nasedel. Ko je začel zagovarjati postopanje s patriarhom Tihonom, so ga ljudje vrgli raz tribuno in začelipre-tepati. Težko ranjenega so sovjetski vojaki spravili v bolnico, kjor ga zdravo in negu jejo kakor dragocen zaklad. (Boljševiško-nemški medeni tedni). Nemci preživljajo v sovjetski Rusiji medene tedne svojega koruznega zakona z boljševizmom. Ravno na dan velikega pirovanja v Petrogradu, ki ga je priredil tamošnji sovjet na čast nemški trgovski delegaciji, so delavci v Ivano-Vozjerenskem ubili dva nemška inženerja v znamenje protesta, da. se tujci vsiljujejo v rusko industrijo. Lepi izsledi za bodočnost! — (Boljševiki napadajo poljske meje.) Poljski listi se neprestano pritožuje jo. o boljševiških upadih na poljsko obmejno ozemlje. V okolici Maryšte so boljševiške tolpe o-plenile in pomorile 6 grajščinskih družin. V bojih s to tolpo je bil ubit neki poljski kapetan'.''(Gospodarski razkroj napreduje.) Kakor piše list »Eko-nomičeekaja Zizn« se vedno bolj zmanjšuje število lokomotiv in tako grozi oddaljenejšim pokrajinam strahovita prometna katastrofa. Primanjkuje premoga. Fantastično številke izkazuje bulletin o papirnatem denarju, ki se nahaja v obtoku. Do 3. februarja 1921 je bilo v obtoku 300 milijonov bankovcev, pozneje že 17.500 milijard, čez 1 mesec 29.800 milijard, a sedaj se jih tiska 396 milijard dnevno. ______ 0 Darujte za ,SkSad otroške bolnice1 v Mariboru. sili. Takole je moral vsak govoriti ^ za menoj: Izjavljam slovesno mesto prisege, da ti po svoji najboljši vesti jn možnosti pomagam v sreči in^ nesreči, na suhem in na morju, na višavah in po nižavah, poleti in pozimi, pomladi in jeseni, podnevi in ponoči, zjutraj in zvečer, ob zori in v somraku. Da molčim napram vsakomur o vseh taktičnih pohodih, ki jih mislimo ukreniti in da ne zapustim naše zastave, katero zavihtimo nad sovragom. Tako mi sv. Areh pomagaj. In ko sem jih tako zaobljubil in zaklel, sem stopal z lahko vestjo in veselo utripajočim srcem — imam namreč malce srčne napaike — proti ruški koči. Tja prispevši sem sedel v najtemnejši kotiček in si prav ponižno privoščil kupico rujnega, res prav dobrega vinca, čakajoč na hrabro asistenco, če in kadar bi jo .potreboval. Bila je namreč nevarnost, da me spoznajo, dasi-ravno sem se bil po možnosti prelevil in poizkušal izpremeniti tudi svoj glas. Takole okoli devetnajste ure, da govorim olikano in času primerno, sem jih pričakoval »v upu strah in v strahu up«. Ura je -bila že odbila osem, devet — ure namreč ne bijejo dvajset ali celo enaidvajset — pa sem še deklamiral, da »njega od nikoder ni«. — Kmalu na to stoDi v «o^ilni£krt ooho Dnevna kronika. — Smrtna kosa. Dne 12. jun. 1922 je umrl pri Sv. Lenartu g. Janez Slavič, trgovec z železnino. Bil je nemškega mišljenja, kljub temu pa lojalen državljan. —* Novačanova »Naša vas« ustavi jena. Celjsko sodišče je na predlog državnega pravdništva na podlagi določi ustave prepovedalo nadaljno izhajanje »Naše vasi«. g — Obmejni promet proti Madžarski je glasom poročila beograjske »Pravde« zopet popolnoma zaprt, ker so prišli zadnji čas iz Madžarske v našo dr> žavo zelo sumljivi elementi. — Lov v Slovenskih goricah. Večinoma po vseh občinah se je prodal le" tos lov dražbenim potom. To je bilo vrvenje in drvenje. Kajpada, saj vsak živahen in veder mož rad zadene na ramo puško, da si po trndapolnem 0' pravku in mučnih gospodarskih skrbeh privošči par razvedrilnih uric i® se pokratkočasi s svojimi gospodarskimi in lovskimi tovariši o tem in onem To pa vam je res pravo moško veselje, ko zbirajo gospodje lovci po dobljenem lovskem plenu prav dobro soljene šale in dovtipe. Nek stari lovec je rekel: In če sem ves teden kisel ifl grenek kot pelin, med lovci sem Žida1 ne volje — sladek kot med. Prav 3e tako, le dobre volje naprej. Dobro razpoloženje je sladkor in sol življenj«' Pa nekaj s© je še treba pogovoriti-predno začnemo vnovič loviti. To bodi naslovljeno posebno na gotove gospode iz Maribora, ki so pripadali ali si mislijo, da še pripadajo k »Wj,ndisch* biichler Jagdverein-u«. To je bilo društvo, ki menda ni bilo nikoli o-blastniji prijavljeno, ki pa je še celo preteklo zimo nekje na glavnem lov« volilo svojega »Vorsitzender« itd. I® nelcteri teh mestnih gospodov so še menda vedno mislili ali še celo zdaj mislijo, da so še v stari Avstriji in n® v Jugoslaviji, kajti kazali so se neka* terri silo neprijazni, zagrizeni in zbadljivi, kakor hitro je kdo vpletel meo nemške napitnice tudi košček slovenske. Pa je prišel eden k prizadetem« gostu in mu je šepnil na uho: »Prosim tukaj jo vso bolj »nemški«, boljo »nemško« govorimo in to v Slovenski goricah! Izzivanje in sramotenje pa & jo vršilo naprej. In lovska družba broječa 12 do 14 mož — je obstojala Slovencev in iz 4 gospodov Nemcev ^ Maribora. Gospodje lovci, tako nestn0 več biti. Mi spoštujemo vsakega loja}' nega Nemca, nismo nobeni izzivačd i® pikači, kakor ste bili vi in sto še kteri proti nam, a opozoriti vas mora' 1® odločno, da ste v Jugoslaviji. Lab' ko govorite nemški, kolikor se va«1 poljubi, a na prvo mesto pri nas gre slovenska beseda in če vam ta smrdi pa ostanite doma in ne hodite med nas na lov. Zapomnite si to gospod H .. -Oblastni ja pa dobro stori, ako vsak®" mu lovcu, kateri uganja na lovu ned' škonacijonalno propagando, odtegn0 lovsko karto. --------r 1111 ' ...... potnik, pristopi, se odkašlja in izpre* govori rekoč: »Pri Repoštevu so in ja* edini sem utekel, da ti porečem: dobro se imajo in cela armada jih je in še to mi naročajo, da se ne premaknejo 2 mosta, dokler je še kaj Repoštevovega •vina, naj pa bom pogumen, zakaj i0' datna pomoč je blizu.« Potnik mi j0 namignil in pristavil zaupno še tol®* »Sosed Luka ti sporoča, da jo cel tedeO molil, naj bi ljubo nebo poslalo, vsaj za soboto, precej blagodejnega dežka* kajti polja so posušena, rastline uv0' nele, sočivje se suši in ceste so prašni Ker pa Luka ni bil uslišan, je bil, ob' vezan po prisegi, prisiljen zadeti težko breme na rame, vzeti v desnico popo^ ni les ter stopati, ubogi romar, na kla* nec, ki ga nečp biti kraj in konec.« In res. Ob dvaindvajseti uri, _ nekaJ poprej, zakaj stenska ura še ni bila od' bila deset, je prisopihal sosed Luka, v obraz zaripdjen, toda zelo samozavestno in se mi ginjen vrgel okoli vrat«' Ginjen $em bil tudi jaz, kajti večje veselje nad enim grešnikom, ki se 3? spokoril, kakor nad devetindevetdeset'' mi pravičnimi hribolazci, ki pokore n6 potrebujejo. Veliko veselje sem imel ® spreobrnjenim sinom, ki je dvakrat grešil, tretjič pa padel pred očetom kolena rekoč: sdei, pri Arehu sem! ‘liuu>ur, ai. juuija xiJ2a» JDS. Seja načelstva Demokratske stranke za Slovenijo se vrši v četrtek, dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne v tajništvu (Narodni dom) v Ljubljani. Na dnevnem redu je razgovor o okrajnih sestankih, ki se imajo vršiti prihodnjo nedeljo, sklicanje zbora zaupnikov za oblastni zbor. sklicanje izvrševalnega odbora in volitev oblastnega podna-čelstva za ljubljansko oblast. Mariborske vesti. Maribor 20. janija 1922. m Nehajte s šovinizmom! Kakor Km o izvedeli tor se tudi na lastne oči ■prepričali, je naša mariborska carinar-Da odpravila dosedanje slovenske štampiljke ter jih nadomestila s sa-mosrbskimi v cirilici, istotako namerava baje tudi veliko naipisno tablo »Glavna carinama« zamenjati s sa-mocirilsko. Kdor nas pozna, ve, da smo za strogo narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev; ravno radi tega Pa zahtevamo, da se upošteva vse tri enako. Postavljati na mariborske u-rade samocirilske na.pise pa se pravi dokazovati, da smo Slovenci in Hrvati ljudje druge vrste ter da živimo v Sr-tyji, pod srbsko hegemonijo, ne pa _ v enakopravni Jugoslaviji. Mi spoštujejo ciTilico, ker vemo, da je to pismo 8v- Cirila, našega blagovestnika, toda stoletja rabimo že latinico, kakor sko-■r° vsi evropski narodi in zato tudi zahtevamo, da morajo biti napisi v naših krajih (isto velja za štampiljke) latinski. Latinica je pisava Slovencev, Hrvatov, Čehov in Poljakov, to pisavo podajo in zato pove že zdrava pamet sama, da se v ozemljih, ki se poslužujejo latinice, ne more in ne sme delati sa-tnocirilskih napisov, katerih ljudstvo ne zna citati. Saj so napisi menda ' Pač za ljudstvo in ne morda za enega samega uradnika1? Sicer .pa ima mo tudi po ustavi pravico do tega. Velikosrbski šovinizem odklanjamo, prav tako kakor hrvat-ski separatizem, zato apeliramo na merodajno državno oblast v Beogradu, da pouči mariborsko carinarno, da seje s svojim postopanjem med nas samo razdor ter s svojim šovinizmom državni in narodni stvari samo škoduje, mesto da bi koristila. m Ali naj res za vedno zaspi družba sv. Cirila in Metoda 1 Bila je to krasna organizacija, smo -j0 imeli Slovenci pred vojno. Vsak izobražen Slovenec si je štel za svojo dolžnost in čast biti njen član in jo podpirati v njenem narodnem stremljenju. Koliko dobrega jo storila družba zlasti obmejni slovenski deci v Primorju, na Koroškem in tudi na Štajerskem! Neštete so bile veselice in prireditve te družbe in njenih podružnic, posejanih po celi slovenski zemlji. Koliko narodnega navdušenja so rodile fee veselice! Nobena druga misel ni vzbudila v srcu sinov in hčer slovenskega naroda toliko iskrene narodne zavesti, toliko gorečega damo- in človekoljubja, in- toliko plemenite požrtvovalnosti kakor ta družba. Če bi bila družba ne^ dosegla nobenega drugega uspeha, bi jo morali kakor punčico v svojem očesu še tudi naprej negovati, že samo zaradi tega, ker je pri nas vzbujala toliko plemenitih čutov. In vendar v zadnjem času se ne sliši skoraj nič več o delovanju mnogoštevilnih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. Ali je tudi to znamenje časa, znamenje, da so v naših srcih zamrli vsi idejali, da so naša srca okovana popolnoma v mrzli in kruti materijalizem? Zadnjič se občni zbor mariborskih Ciril-Metodovih podružnic ni mogel vršiti, ker je bilo Premalo udeležencev, občni zbor tistih Podružnic, ki so so v predvojni dobi s svojo delavnostjo posebno odlikovale. Ali je to bila malomarnost, narodna brezbrižnost, ali pa samo goli slučaj, to bode pokazal novi občni zbor teh Podružnic, ki se vrši v pondeljek dne 26. junija 1922 ob 20. uri v Narodnem domu v Mariboru. m Zadnje predavanje prof. Bostn-niča. Danes v torek ob 20. uri se vrši V prostorih Ljudske univerze zadnje predavanje pisatelja Bostuniča, govo-ttil bo o »Don Juan pripovedbi, kako se Se širila in prišla od Spanje do Rusije«. Vsebina: vročekrvni Španjolec Tirso * I A de Molina in njegovi sodobniki. Mam-ljajoči Italijan.. Blaži rani Francoz in Moliere. Charmur Mozart. Uživanje in prava ljubezen. Alfred de Musset in razmerje med moškimi in žensko. Dumas in »Dama s kamelijami«. Pot do mistike in Al. Tolstojev Don Juan. Zavrnjeni Don Juan. Močevani in preobraženi Don Juan. Današnje predavanje bo kolikor toliko veselega značaja. Posebno zanimivo za nežni^ spol bo razprava o romanu. Bostunič si pridobiva pri vsakem predavanju novih simpatij, in se danes gotovo v častnem številu poslovimo od njega pri predavanju. m Zrelostni izpiti1 na drž. realki v Mariboru so se pod predsedstvom^ viš. šol. nadzornika dr. Poljanca končali s povoljnim uspehom. Zrelost se je priznala vsem kandidatom razun enega; po narodnosti je 10 Slovencev, 1 Hrvat, 19 Nemcev. Med 4 odličnjaki je Slovenec Jaroslav Černigoj iz Bovca. m Na zasebnem zenskem učiteljišču šolslrfh sester v Mariboru, Samostanska ulica 4, je dne 23., 24. in 25. junija t. 1. razstava šolskih risb ženskih ročnih del. m O glavnih strujah v ruski literaturi je predaval prof. Gr. Bostunič sinoči v prostorih »Ljudske univerze«. Predavanje je bilo precej dobro obiskano. G. predavatelj je s svojo priznano govorniško spretnostjo očrtal razvoj ruske literature od Vonvizina dalje. Dolgo se je mudil pri Puškinu in prečital v nemškem prevodu par pesmi in znamenito sceno o uzurpatorju iz »Borisa Godunova«. Obširneje je o-pisal duševni razvoj Dostojevskega in Tolstoja. V predavanju je pogosto naglasa! svoj slovanski čredo in končal z lepimi besedami o zmagi, idealističnega svetovnega nazora. Poslušalci so ga nagradili z burnim ploskanjem. m Skioptični večer priredi Odsek amater fot ogr afov SPD v četrtek, dne 22. juuija, ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Na podlagi krasnih slik znanega turista-amaterja g. Ba-diura iz Ljubljane prehodili bodemo v zimskem in letnem času naše krasne Savinjsko Alpe od Kamniške Bistrice do Stiške vasi, od Krvavca do Storžiča, od Skute do Kompotole. Krasno so tudi slike Aljaževega stolpa in Kredarico v kraljestvu Triglava, seveda Karavanke s Stolpom in Begunjščico ne bodo zaostajale. Ta večer ima poučni in propagandni namen in je vstopnine prost. Slučajni prispevki za, kritje stroškov se bodo z zahvalo spreje-li. — Odsek vabi vse svoje in člane SPD. kakor tudi prijatelje planinstva na ta večer. m Ozdravljeni harakiri. Pred par dnevi je odšla ozdravljena iz mariborske bolnice Marija Čeh. ki je^bila 19. maja napadena z nožem, pri čemur ji je bil razparan trebuh, da so izstopila čreva in ranjen tudi mehur. _ Takojšnja operacija ji je rešila življenje in jo napravila zopet zmožno za delo. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. — Kultura in umetnost x Mladinski koncert. Včerajšnji mladinski koncert v Narodnem gledališču v prid »Otroški bolnice kraljice Marije« jo uspel -nad vse pričakovanje. Obisk je bil zelo velik, vsi prostori so bili natlačeno polni, tako da se popolnemu moralnemu vspehu pridružuje tudi gmoten. Nastopilo so skoro vse mariborske šole. deloma s pevskimi, deloma s telovadnimi, rajalnimi in i-gralskimd točkami. Želeti bi bilo, da bi so prireditev ponovila., da bi jo videli tudi oni, ki včeraj niso več našli prostora. x Gostovanje slovenske operno pevke v Zagrebu. Danes zvečer gostuje v zagrebškem gledališču v operi »Aida« slovenska operna pevka gdč. Vida Fer-lugova iz Trsta. Gdč. Ferlugova je prvovrstna pevka, ki pa doslej še ni nastopila na nobenem našem odru, ampak je bila izključno le članica itali-ja.DjpJuh in portugalskih gledališč. 3 G iit . ____________ . 1f T- -■ .--n-t"r i' ir-iw*» ii rrrrTmm---------p———— o Načelstvo Kola jahačev So.^ol. društva v Mariboru ima v četrtek, 22. t. m., ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma sejo, na katero se vsi člani načelstva vabijo. Redna vežba v jahanju je v sredo 21. t. m. ob 6. uri zjutraj in v soboto ob 14. uri. Bratje se pozivajo, da se jahalnih vaj točno udeležujejo, ker bo nastop na vsesokolskem zletu v Ljubljani dovoljen samo bratom, ki so dobro izurjeni jahači. Tudi se više že pripraviš za jesenski nastop Kola. Zdravo! Načelstvo. o Prevalje. V nedeljo IS. junija se jo vršil tu zlet koroškega sokolskega okrožja. Vsa društva okrožja: črna, Mežica, Guštanj, Prevalje, Dravograd, Muta-Vuzenica, Marenberg- Vuhred so mlada, po 1 do 2 leti stara, a jako delavna in disciplinirana. Članstvo se je polnoštevilno udeležilo zleta,,bližnja društva so poslala tudi naraščaj. V 10 točkah telovadnega sporeda je okrožje pokazalo velik napredek. Občinstva je bilo nepričakovano mnogo. V skrajnem kotu države vidimo že lepe uspehe sokolske vzgoje. Maribor, dne 19. jun'. 1922. Roparski umor v Martvarjevcili. Dne S. avgusta 1921. je prišel ribniški rešetar Karl Kozina v Martvar-jcvce v Prekmurju z namenom, da se poda na Madžarsko. Prosil je poveljnika obmejne straže za dovoljenje, toda ta mu je prošnjo odbil. Zato jo skušal s pomočjo obmejnih stražnikov priti čez mejo. V Majorjevi gostilni v Mart-varjovcih se je sestal z več obmejnimi stražarji, med katerimi je bil tudi današnji obtoženec, 23-letni Smaijl Manj ie. Priče trde, da se jo najbolj pogovarjal z današnjim obtožencem. Plačal je tudi liter vina, ki so ga skupno popili. Ko je plačal, so vsi videli, da je imel v listnici več bankovcev po 100 dinarjev. Kmalu na to so vsi odšli. Zadnji je šel Manjič. Ko so prispeli v gpzd, je zavil rešetar s poti v gozd v oČividnemu namenu, da na ugodnem mestu prekorači mejo- Manjič jo zaklical pred njim idočemu Kovačeviču, naj tudi on zavije na desno, kakor krošnjar. Ta pa jo šel naprej proti stražnici. Ka.j se je potem zgodilo, za to ni nobene priče. Manjič pravi, da je stopil s pota v gozd, da opravi svojo potrebo. V tem stopi k njemu rešetar Kozina in ga začne znova nadlegovati, naj ga spravi čez mejo. Manjič .trdi, da jo to odločno odbil in napovedal tihotapcu aretacijo. Med tem se mu je razvezala gamaša. Ko si je on popravil gamašo, se je spustil aretirani tihotapec^ v beg. Zaklical je petkrat »stoj!«, a Kozina je bežal dalje. Ustrelil je dvakrat in ga z drugim strelom na mestu ubil. Kmalu na to se je vrnil Kovačevič, ki je slišal streljanje, in obtoženec mu je povedal da je ubil človeka, ter ga prosil, naj mu pomaga, da ga zakopljeta. Kovačevič ga je nato odgnal na stražnico, kjer je dogodek javil komandirju. Na vprašanje, ali je ustreljenega preiskal, je obtoženi odgovoril, da se ga ni dotaknil. Pri o-gledu na licu mesta pa so našli, da je bil ustreljeni pokrit s suknjo. Tu je Manjič izpovedal, da ga je on pokril, da ga obrani od muh. Na licu mesta sta bili dve mlaki krvi. Umorjenemu je manjkala niklasta žepna ura in listnica. Pod njim so našli nekaj drobiža. Pri nadaljni preiskavi se je dognalo, da je imel umorjeni eden lOOdinarski bankovec skrit v čevlju, kjer so ga tudi našli, štiri 100 dinarske bankovce pa je dal pred odhodom iz gostilne shraniti gostilničarju. Pri sebi je torej imel samo nekaj drobiža nekaj madžarskih kron, kar pa se je vse pri njem našlo in torej ni bilo ukradeno. Manjkala pa je njegova ura. Kam je izginila, se ni nikoli dognalo. Listnico so potem našli v nekem bližnjem grmovju, kjer jo je odkril obtožen i. Obtoženi pravi, da on ni ničesar vzel. Trdi pa, da so bili v bližini pastirji, ter so morda oni preiskali mrtveca in mu odvzeli manjkajočo stvari. Pismo o glasu slika obtoženega kot vestnega in miroljubnega ter inteligentnega človeka. Kaznovan ni bil ne pri vojakih in ne v o> vi Stran 3 Izvedenci so pri raztelesenju dognali, da je vdrla krogla pod desnim očesom skozi lobanjo in možgane, v sl o d česar je takoj nastopila smrt. Strel je po mnenju teh bil oddan iz neposredne bližine od spredaj. Po mnenju današnjih izvedencev pa je tudi verjeten zagovor obtoženca, ki pravi, da je streljal na 50 do 60 korakov, ker je pri vojaški puški enak učinek. Porotniki so vprašanje na roparski umor z osmimi glasovi potrdili, kar je izzvalo med občinstvom veliko začudenje. Vsled tega krivdoreka je bil Manjič obsojen na. smrt na vešalili. Uboj v Velikem dolu. i Z- enim onih ubojev, ki se izvrše v znamenju alkohola, nas je osrečilo celjsko sodišče, ko nam jo odstopilo slučaj Franca Cerjaka. Koprivniški fantje so na glasu kot veliki pretepači in razgrajači. Med te je prišel na velikonočni ponedeljek današnji obtoženec, ki je na glasu kot miroljuben in dostojen mož. V gostilni pri Kuneju v Velikem'dolu se je plesalo. Tja je šel tudi Cerjak s svojo punčko Tinko Ha-lerjevo. Koprivniški fantje so ga že pri prihodu kot tujca gledali po strani, Med plesom je nehote sunil enega izmed njih s komolcem, za kar so ga takoj po plesu stavili na-odgovor. Hotel je gostilno zapustiti, toda fantje so nanj vedno pazili. Ker je bil prepričan, da bo prišlo do pretepa, je šel v kuhinjo in vzel tam precej velik kuhinjski nož. Ko jo kmalu na to odšla njegova punčka in je hotel tudi on za njo, so ga pri vratih napadli fantje in eden ga jo sunil v hrbet, drugi pa mu je dal dve Zaušnici, da mu jo padel' klobuk z glave. On je pobral klobuk in zbežal v bližnji gozd, kjer se je skrili Čez nekaj časa je slišal iz gostilne nek šum in misleč, da se zopet bližajo nar padalci, je zbežal z goszda proti cesti'. Tu je šel nek Franc Ferlan, ki jo spremljal C er jakovo punčko. Obtožnica pravi, da ga je Cerjak od zadaj napadel, ga vrgel na tla in Zabodel z nožem v vrat, tako da mu je, prerezal žilo dovodu ico, vsled česar je Ferlan drugi dan v krški bolnici umrl. Cerjak pa so zagovarja, da je trčil pri begu žnjim' skupaj, pri čemur ga je Ferlan zagrabil za roko in ga držal. Misleč, da je to eden izmed napadalcev, je potegnil nož in zamahnil proti Ferlanu. Svoji punci je pozneje rekel, da ga jo vrgel na tla in malo »pičil«. Spd.1 jo prej sicer žo precej vina (nad štiri litre), toda sam pravi, da so je svojega dejanja za* vedal. V temi Ferlana ni spoznal. P rol ni imel ž njim nobenega prepira. Porotniki so glavno vprašanje na uboj zanikali, potrdili pa vprašanje na prekoračenje silobrana. Cerjak je bil obsojen na deset mesecev strogega zapora; v kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 19. aprila do danes. —o— Maribor, 20. junija 1922: Nepošten sekvester. Leta 1919. je imenovala1 deželna vlada za Slovenijo 33-letnega posestnika Ivana štuheca za sekvestra na posestvu Ivana Prosta v Kapeli in pozneje tudi na posestvu Ivana Vebra v Črešnjevcih. Tekom dveh let si je na nepošten način prilastil od poverjene mu imovine toliko, da si je kupil vinograd in lepo posestvo. Ker prej ni imel nikakega premoženja, so bile_ te kupčije skrajno sumljive. Poznejša prei-iskava je dognala, da je poneveril nad' 80.000 K, razen tega pa ogoljufal razne osebe za krog 60.000 K- V svrlio zaslišanja nadaljnih prič je bila razprava preložena.________________________ Gospodarstvo. g Slovesna otvoritev Zagrebškega velesejma se jo vršila 17. t. m. ob navzočnosti zastopnikov centralo in pokrajinske vlade. Centralno vlado je zastopal minister pravde dr. Laza Markovič kot zastopnik ministra trgovine in industrije. Zastopano so bile tudi druge držaoe, zlasti češkoslovaška. Razstavilo je v vseh paviljonih 767 tvrdk (150 inozemskih, 270 iz Zagreba, 80 iz ostale Hrvatske, 80 iz Slovenije, 22 iz Bosne in Hercegovine, 30 iz Vojvodine, 10 iz Dalmacije, 13 iz Srbije). Inozemske tvrdke so po večini češkoslovaške, avstrijske in francoske, f Mariborski trg. Sejmsko poročilo 3. junija : Prignalo se je: 10 bijrav, 18 konjev, 170 volov. 282 kr?v, io telet In 1 kozo. Skupaj 495 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže sledeče: Debeli voli 33 do 38 K, poldebeli voli 29 do 32 K, plemenski voli 25—32 K, biki za klanje 19 do 28 K, klavne krave debele 28 do 28 K, plemenske krave 21 do 24 K, krave za klobasarje 15 do 17 K, molzne krave 23 do 30 K, breje krave 23 do 30 K, mlada živina 20 do 31, teleta 30 do 35 K. — Mesne cene: Volovsko meso I. in II. vrste 60 do 68 K; meso bikov, krav in telic 60 do 68 K; telečje meso I. vrste 60 K, II. vrste 00 K; svinjsko meso sveže 80- 90 K. g Vinske razstave leta 1922. Vinarski in sadjarski odsek kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru je na svoji zadnji seji dne 10. t. m. sklenil, da se vde-Ježi z vini iz svojega območja: J. pokrajinske obrtno razstava v Mariboru, po možnosti pa tudi 2. vinske razstave v Zagrebu in 3. vinske razstavo v Beogradu, ki se nameravata prirediti prihodnjo jesen. H. ljubljanskega velesejma se kot tak letos ne vdele«i, kor se ni oglasilo zadostno število udeležencev. Vinogradnikom jz ptujskega, ormožkega, celjskega in bizeljskega Vinskega okoliša priporoča vdeležbo z .vini na letošnjih' sadnih, oz. vinskih razstavah v Ptuju, oz. Celju. Ob enem 3e od$ok sklenil, zaprositi kmetijsko družbo v Ljubljani, da da v to svrho odseku na razpolago na mariborsko oblast pripadli del državne podpore, katero je družba prejela od ministr-, »tva poljoprivrode i voda v svrho pospeševanja in uprizoritve vinskih razstav. Podporo je razdeliti z ozirom na površino vinogradov. Odsek ja med drugim na željo zainteresiranih krogov sklenil tudi, da se označba »sav-sko-sotelski vinski okoliš« opusti, v> rabo Pa stopi označba »Bizeljska vina« 7«i vina, ki se pridelajo v sevniškem, kozjanskem in brežiškem okraju. Končno se je odsek bavil s težkočami pri izvozu naših vin ter sklenil ponovno pod vzeti tozadevne potrebne korake, posebno glede pospeševanja, izvoza naših vin v Avstrijo pri predstoječih trgovskih pogajanjih med Jugoslavijo in 'Avstrijo. Vodno rastoči pridelovalni »troski, zmiraj višji davki ter vinska konic uron ca posameznih vinorodnih pokrajin v lastni državi, popolno mrtvilo na vinskem trgu, ker ni izvoza, ogrožajo obstoj našega vinogradništva. Potrebno je toraj, da storimo vse, kar bi moglo istemu koristiti. K temu pa moramo prištevati tudi vinske razstave v svrho reklame za naša vina. Pozivi jejo se toraj vinogradniki že sedaj, da eo prijavijo za vdeležbo ter grejo odseku pri njegovih stremljenjih na roko, ga vsestransko podpirajo, da bo uspeh namenjenih razstav tem bol ji. Natančnejša navodila glede vdel rabe na posamosnih vinskih razstavah slede. g Uvoz naše klavno živine v Francijo. Na več vprašanj interesentov glede uvoza klavne živine v Francijo se je ljubljanska trgovska in obrtniška zbornica obrnila z>a pojasnila na francoski konzulat v Zagrebu, od katerega je dobila sledeči odgovor: Uvoz govedi, crvc, koz iu prošičov, ki so jugoslovanskega izvora, je soglasno sklepu z dne 15. decembra 1921. dovoljen, toda samo ako eo tramsporti naslovljeni direktno »a gotove klavnico, ki so zato pooblaščene. Začasno emejo sprejemati vse vrste živine klavnice v Strassburgu, Miihlhausmu in Marseillu, a klavnica Nancy sme »prejemati samo koštrune. Uvoz za Strassburg so ima vršiti čez carinarnico v Kohlu, za Miilhausen čez ono v Neuonburgu. Transporti ee odpošljejo po železnici do klavnic in se opremijo 7. uvo®nim dovoljenjem, katero se mora vrniti carinarnici v teku petih dni v spričevalom živinozdrnv-mka; ki potrdi, da se jo živina poklala. Koštruni, za katere se pri prehodu v Kehlu konstatira, da so zdravi, ee smejo odposlati v klavnico v Nancy. Uvoz za Marseille je dovoljen samo po morju; v Marseillu še spravi živina v sanatorij, odkoder ne sme drugam nego samo v klavnico v Marseillu in to najdalj« v teku 10 dni. g Dobava drv. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja •trgov, in obrtni zbornici v Ljubljani, da sprejema intendantu ra komande Dravske divizijske oblasti vsak dan pismene in ustmene ponudbe za dobavo trdih gorivjbi drv frank o in tendant-sk'o slagališta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, ali pa franko nakladna železniška postaja. Ponudniki morajobiti uradno prijavljeni trgovci, ali morajo imeti obrtni list in položiti pri sklepanju pogodbo 5% kavcije. Pismene ponudbe se morajo kolelcovati z 2 Din. g Anurorska vlada ima v Kairu pri finančnem ministrstvu urad za trgovino in industrijo, kjer je poseben oddelek' zn. kataloge in cenike tvrdk. Zbirka šteje dosedaj okoli 15.000 katalogov iz vseh delov sveta ter služi kot najboljše informacijsko sredstvo, katero uporabljajo trgovski krogi dnevno, imenovani urad za trgovino in industrijo noziva vse trgovce in industrij a lee, naj bi mu nposjali kataloge in cenike svojih podjetij. Naslov urada je: Bureau of Commerce and industry, Cairo, 12, Sharia Fahmi. _____ Objave. § IV. redni občni zbor Glasbene Matice v Mariboru se vrSi v toreir, dne 50. junija 1922 ob 20. uri v društvenih prostorih pri Gčtzu na Aleksandrovi cesti z ob''čajnim dnevnim redom. § Mestni kino. „Skok preko sence", VI. ‘epoha filma „Mož brez imena" v 5. Činih se predvaja v torek, sredo in četrtek. § I. Mariborski bioskop predvaja v torek,, sredo in Četrtek amerlkanski senzacionelni film »Joe Lawson* zločin in kazen", drama v 5. činih. V netek začne najvežji Fern Andra-filra »Valovi življenja in ljubavi", krasna cirkuška drama v 7. činih. Krvnik. Spisal: Molislav Rudež. Dalje., Privezal je čoln ob staro koreniko grma. Stopal jc po produ sklonivši se često pred molečo skalo vsekanih stopnje. Strmo $o se vile v ovinkih po mogočnem skalovju. Milko pa je hitel in do-spevši na vrli se je upehan ustavil, da si odpočine. Zelena planota z mehko, žametasto travo se je levila njegovim o-čem Kakšna razlika, kašno protivje! Ob obrežju sive skale in strmine, bleda smrt, a tu zelenjapolno in ljubeznjivo življenje. Tu se vidi, da na vrhovih je življenje, če tudi ob vznožjih ga ni. Smrt tudi živi... Svet na glavi, smrt v. truplu .. . Nalahko so upogibale cvetke svoje glave rahli sapi in se klanjale solncu. Veselo jc opazoval Milko tiho življenje narave. Obličje njegovo je presunil jasen zdrav usmev, ki mu je lepoto še okin-čal s prijaznostjo, črne njegove oči so iskale cvetk po plani zelenja in življenja. Planil je na travnik in ruval cvetice. In s šopkom je odhitel, da skoraj tekel, bežal . • . sredi temnih cipres, ki so se dvigale v ozadju nad skalovjem. Otok, s katerega je Milko odhajal in na katerem je živela njegova Mara, je molel nalik debelemu štoru iz morja. Ostrmi, navpični glavi bi človek mislil, videč goloto strmega po-■ bočja skal s vklesanimi stopnjicami in one mrke, mrliške ciprese pokopališč, da , je to otok smrti. A Milko je drugače yi-: del, drugače mislil. | Poslednji poljubi solnca so se poraz-gubivali po otoku in poljubljali ciprese. Življenje vtelestfje smrti življenje. Okoli otoka pa se je vilo modro morje. Obkoljevalo je samoten otok, kakor bi ga tolažilo v zapuščenosti. A vrh otoka je cvetelo in temne ciprese so bile tudi v pomladi. Zamaknjeno jc gledal Milko vrh’ obrežja. Predrami ga ropot. Pogleda. Mimo je švignil motorni čoln naravnost proti otoku. Krmilarja, lastnika čolna, je koj spoznal, a druge osebe, ki je čitala časopis, ni še nikdar videl. Črno oblečena, širok, črn klobuk, črna, doiga maša, ki mu je mahala preko ramen- Milko je slutil. Kakor sunek, vbod v srce ta prikazen; vesli sta mu zlezli iz rok. Zbuljeno je gledal za hitrim čolnom. Zatopil §e jo in tehtal svoje misli; bal so je, da bi mu ne bila radost kaljena. Stresel se jo, hoteč otresti se sumov, prijel za vesla, se močno uprl in čoln je nalahno letel proti domu. A nehote so mu pogledi zahajali "veselo na skalni otok, turobno pa na hiteči čoln pod otokom, na morje. Dospel je domov, bila jo že noč. Mati se je vzradostila, ko so je oprostila skrbi, ki so jo mučile radi edinega sina. Kmalu sta povečerjala in nato malo pogovorila. Hotela je zvedeti vse, a Milko ji je lo površno odgovarjal. Zamolčal je ono srečanje, ki ga je strašilo. Da ne bi mučila sina., je mamka, videč nerazpoloženost sinovo, silila k spanju. Legla sta. Dolgo ni mogel zatisniti oči. Trenutki današnjosti, hipni užitki, razni predsodki so mu še odpirali oči k bedenju. Zdaj se ga je poloteval strah, zbal se je nepoznanega; umir-javal so je z zaupanjem, a. peklenski ogenj ljubezni ga ni umiril. Čutil so je omejenega, trpel je od žarečega obroča, ki mu je obkoljeval srce. Dozdeva se mu, da mu je vsiljeno živeti, nagibal se je k Obupu, a sam ni vedel čemu vse to. Drhtel je po telesu, kot bi ga mrzila lastna duša; pot ga je oblival, a hkratu tudi mraz. Stiskal se jo, zakrival, preobračal, a zaspati ni mogel. Boke so mu same silile navzgor k sklepanju in kmalu je čutil, da so sklenjene. Sedaj se je spomnil nečesa, kar j© II. trs* ■■ Solnce je viselo malce nad obzorjem. Poslednji žarki njegovi so se lovili po morju, ki jc dremotno samevalo. Mara je mahala iz planote dol na morje svojemu ljubimcu, ki je že splaval do precejšnje oddaljenosti, da se je moglo videti vrh navpične skale, ki se je stegovala še preko svojega podnožja. Marina ruta sc je vila, a Milko je glasno vriskal. Vedel ni, ali je ujela njegovo veselo ukanje. Le votel odmev se je razlegal okoli njega. Nje postava in obrisi so postajali motnejšl in drobnejši; le nje kratka, temna proga se jc lahko opazilo pozabljal že leta in leta, zdaj se je zmislil, v času neurja, ko ni smel sam nase verovati, v času obupa, tuge in zlobe, sedaj so mu je obudila misel na molitev. Nehote so se sklenilo roke, nehote se je obrnil v temi proti steni, kjer je bilo razpelo in ustnice so začele kar samo migati in jezik izgovarjati toliko časa pozabljeno besede. Brezbožni se je spravil k molitvi. — Odpusti nam naše dolge ... reši nas hudega . . . V molitvi se jo umiril, v molitvi je zaspal. Kmalu zapazi, da nekdo stopa naravnost proti njemu, držeč oster nož. Kriknil bi, a glas ni hotel iz grla; zamoril se je. Hotel jo vstati a premakniti se ni mogel. Priklenili so ga neznani hudobneži na postelj. Čutil je težke verige na zapestjih, ki so se mu vdirale v meso. Kri je pomalsm brliz-ga.la iz ran. Utrujenost se je polagoma usedala v njegovo kri. Lo kri iz razmesarjenih ran ni kazala one utrujenoftii ki je priklenila telo nepremično na ležišče. Usta v potezah krikov so samo migala, glasu ni bilo nobenega. Mučno pribit na novo, neznano postelj z ostrinami v podlagi, je gledal na temno, moško pošast. Žroblji so so mu vdirali v hrbet, verige so rezale, kri jo kapala po globi cah, pot je lil z obličja, usta odprta, oči izbuljene, srco v močnih' trepetih, v možganih bolest. Gledal ja nepremično v neznanca mučitelja; oči so se mir solzile od napetosti in izbulje-nosti; postava se je ufetavila pred njim. Milko je gledal srepo v roko pošasti, ki so je krčevito oprijemala noža. Boka neznanca se premakne k ustom, nož so je zalesketal v zobeh njegovih. Strah so jo sklonil k njemu, a Milko je koj spoznal obraz. Nekje ga jo videl, a sam ne vo kedaj. Da, prepričal se je, da ni neznan. A roka spoznanega neznanca je padla na Milkove oči. in jih zatisnila. Hotel jii je odpreti, a ni mogel. Kakor da bi bili trepalnici zašiti; ničesar ni več videl, samo sopenje podsvestnO spoznanega mučitelja je bilo slišati. Sopihal je skozi zobe in nož... Milko ni več videl, ni se mojrel premakniti Udi so mu otrpnili, kri se mn je zaustavila in strdila. Ni mogel se ganifi, železne verige so ga neprestano tiščala K tlom. Verigo v mesu, oči prilepljene, hrbet v žrebIj ili. — Samo bitje srca jo čutil in se zavedal svojih misli, drugo! pa je bdlo uničeno, mrtvo. (Dalje prihodnjič}. Glavni uredflif: Badiroj Retiar. Odgovorni aredaflč: ttudolf Ozim. Mala oznanila Okrajno glavarstvo Maribor iSie izurjeno strojepisko. 985 Gospodična i«3e službo kot blagajničarka v kaki trjro-vini, najraje v Maribora. Nastopi Iqhko takoj. VpraSati je r trafiki na glavnem kolodvoru. 986 RAZGLAS. Carinarnica Mariborska naznanja, da s« vrši od srode 21. t. m. naprej javna licitacija razne robe v skladišču št. II. 987 Prodam hlfio z gostilno in lepim vrtom na prometnem kraju v Mariboru. Natančnejša pojasnila deje uprava nnSega lista. 983 3—1 Knjigoveški mojster se takoj sprejme. Reflektira se samo na prvovrstno in samostojno moč, ki je že bila v enakih službah. Mariborska tiskarna d. d. Jurčičeva ulica 4. * DAf ADI ©tvorila se le nova KU^UKIgalamteriia B. VESELINOVIČ & KOM P Maribor, Gosposka ul. 2«. 2—2 965 n t —------------------------—--- Trgovina je vedno napolnjena z lepim in okusnim blagom, ter raznovrstno parfimerijo. — Cene najsolldnejše, konkurenca Izključena. „Uanw$r pred vlomom Vam nudi edinole svetovno patentirani alarmni aparat tt DURRO Enostaven, sigurno delujoč in za vse svrhe vporaben, tako za vežna vrata, vrata v stanovanja« okna, roloje, hleve, kleti, podstrešna vrata itd. itd ...................... Glavno zastopstvo: Ferdo Babič, ključavničarski mojster, Maribor, Kopališka ulica št. 19. 089 Ustnik in izdfttateU; Sisfcf; AUriboMAa tiskarn* d. d.