Mirko Sardoč, obračun ob izteku drugega županskega mandata v zgoniški občini /7 V Gorici in Štandrežu bosta izgubila kuhinjo tudi slovenska vrtca Na Zoisu evropski prvak v računalniškem risanju Pogovor s predsednikom Stancichem pred petkovim občnim zborom Zadružne kraške banke /4 Primorski SREDA, 13. MAJA 2009 št. 112(19.511) leto LXV. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Državniška drža Gianfranca Finija Dušan Udovič Nihče ne more mimo dejstva, da je Italija morda bolj od drugih držav izpostavljena dotoku ilegalnih priseljencev, zlasti po morskih poteh iz smeri severne Afrike. Vendar je prav tako res, da so mednarodne institucije s tem v zvezi sprejele dogovore in standarde, ki bi morali veljati za vse civilizirane države, tudi za Italijo. Očitno ni tako. Vlada glede zakona o varnosti in brezkompromisnega vračanja ilegalnih priseljencev vztraja pri svojem, pritiski Združenih narodov in Evrope ne zaležejo. Pravzaprav se ni čuditi, saj ankete in sondaže javnega mnenja na raznih ravneh kažejo na krepko podporo vladni politiki trde roke do priseljencev. Medijski stroj je, razen častnih izjem, skoraj kampanjsko vprežen v to bitko, bodisi kar zadeva tisk kot elektronske medije. Kritike iz tujine očitno ne vznemirjajo preveč italijanske javnosti, pa naj prihajajo iz še tako uglednih vrhov. Dejstvo, da je takšno zaostrovanje politike do priseljencev očitno kršenje mednarodnih pravil in bla-maža za državo v tujini, je za povprečnega Italijana stranskega pomena, važnejši je občutek varnosti, ki ga dajejo odločne poteze notranjega ministra Maronija. Edini osamljen glas v večini, ki še govori o potrebi po spoštovanju človekovih pravic in o tem, da je Italija de facto že večetnična država, ostaja predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Treba mu je priznati, da v tem splošnem norenju populizma in ustvarjanja ksenofobiji naklonjene klime dosledno ohranja državniško držo, ki mu jo narekuje tretja institucionalna funkcija v državi. MEDNARODNE ORGANIZACIJE - Šest mesecev bo predsedovala Odboru ministrov Slovenija prevzela vodstvo Sveta Evrope Minister Žbogar med prioritetami izpostavil varstvo manjšin NOVA GORICA - Vse več družin potrebuje pomoč Kriza diha za ovratnik Na območnem združenju Rdečega križa se je podvojilo število prejemnikov paketov s hrano NOVA GORICA - Na območnem združenju Rdečega križa Nova Gorica se je od januarja do aprila podvojilo število prosilcev pomoči. Doslej so s paketi s hrano pomagali 320 družinam, med katerimi je tudi 122 družin nekdaj zaposlenih v MIP-u. »Glede na napovedi bomo morali kaj kmalu poskrbeti tudi za delavce šempetrske Iskre Avtoelektrike in novogoriškega Hita, saj se v obeh podjetjih napovedujejo odpuščanja,« ocenjuje sekretar novogoriškega rdečega kriza Aleš Markočič. Na 16. strani MADRID - Odboru ministrov Sveta Evrope od včeraj predseduje Slovenija. Nalogo je za šest mesecev v Madridu, kjer se je sestal ta organ organizacije, prevzel zunanji minister Samuel Žbo-gar in predstavil tudi slovenske prioritete tega izziva. V Madridu pa so s sprejetjem deklaracije začrtali tudi prihodnje izzive SE, ki letos obeležuje 60 let obstoja. Minister Žbogar je med drugim izpostavil delovanje Slovenije na področju varstva manjšin in spomnil na mednarodno konferenco na temo izobraževanja Romov ter konferenco o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencih, ki živijo zunaj meja. Na 18. strani Večina slovenskih strank za dopolnila k Rehnovemu predlogu Na 2. strani Čedajska banka tudi s »furlansko« kreditno kartico Na 4. strani Občina Trst: nov pravilnik za osmice Na 8. strani Peroni še naprej rektor tržaške univerze Na 9. strani Motociklist v Mošu trčil v avtomobil Na 15. strani V SKLADU S KONVENCIJO IZ L. 1951 ZN pozivajo Italijo, naj ne zavrača beguncev RIM - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v pismu italijanski vladi izrazil »veliko zaskrbljenost« zaradi vračanja Libiji migrantov, ki jih italijanske oblasti prestrežejo v Sredozemlju med plovbo proti Italiji, in jo poziva, naj Italija ponovno sprejme tiste osebe, za katere je UNHCR ugotovil, da iščejo mednarodno varnost. To naj bi zahtevala Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951, ki jo je tudi Italija podpisala. Toda predsednik vlade Silvio Berlusconi (na sliki) ne kaže znakov popuščanja. Na 6. strani PADRIČE - Sporazum med raziskovalnimi ustanovami in javno upravo Nujno vlaganje v znanost in zlasti v mlade raziskovalce PADRIČE - Vloga raziskovalcev je strateškega pomena za razvoj in konkurenčnost. Zato je nujno presegati tradicionalno načelo, da predstavlja raziskovanje le stroške. Nasprotno, treba je vlagati vanj in v mlade raziskovalce, ki bodo v prihodnosti odraz »novega«. To je osnova sporazuma, ki ga je koordinacija raziskovalnih ustanov v FJK obnovila z deželno vlado, z ministrstvom za šolstvo in znanstveno raziskovanje ter z zunanjim ministrstvom. Sporazum so podpisali na letni konferenci raziskovalnih ustanov v FJK, ki je bila včeraj v centru AREA. Na zasedanju so nakazali smernice za kljubovanje izzivom, ki jih narekuje tudi gospodarska kriza. Na 8. strani 2 Sreda, 13. maja 2009 ALPE-JADRAN ljubljana - Na posvetu premierja Pahorja z vodji parlamentarnih strank Dopolnila Rehnovemu predlogu dobila večinsko podporo Predloga dopolnil nista podprli Slovenska nacionalna stranka in Slovenska ljudska stranka —/ krka/gurk Kulturni teden koroških Slovencev CELOVEC - V petek zvečer se prične v kraju Krka v dolini Krke že 17. Kulturni teden koroških Slovencev. Teden prireja urad za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi v sodelovanju z obema osrednjima kulturnima organizacijama koroških Slovencev, Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo. V Biroju za slovensko narodno skupnost so poudarili, da serije teh prireditev ne nameravajo prekiniti, čeprav so šele lani organizirali prireditev prav tako v dolini Krke in sicer v kraju Strass-burg. Kulturni teden koroških Slovencev v Krki bo trajal do prihodnjega torka, njegov namen pa je, nemško govoreče prebivalce Koroške izven avtohtonega naselitvenega območja slovenske manjšine seznaniti s kulturo in življenjem druge narodne skupnosti v deželi. (I.L.) trst - Zagotovila Dežele in prefektov iz FJK in Veneta Pri širitvi avtoceste Trst- Benetke ne bo prostora za mafijo in organizirani kriminal LJUBLJANA - Predsedniki parlamentarnih strank so na včerajšnjih tretjih posvetih s premierom Borutom Pahorjem večinsko podprli dopolnila k predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna o reševanju sloven-sko-hrvaškega spora o meji, je po srečanju povedal Pahor. Dopolnil nista podprla Slovenska nacionalna stranka in Slovenska ljudska stranka. Kot je po srečanju povedal predsednik vlade, bo na podlagi večinske podpore sedaj v četrtek o dopolnilih razpravljala vlada in jih nato poslala v obravnavo odboru državnega zbora za zunanjo politiko. Nato bodo dopolnila, »bržkone konec tedna«, poslala komisarju Rehnu. Od njegovega odgovora - ali bo dopolnila sprejel ali ne - bo odvisno, ali bo Slovenija Rehnov predlog sprejela, je poudaril Pahor. »Če dopolnila, ki so bistvena za vitalne interese Slovenije, ne bodo sprejeta, Slovenija predloga Evropske komisije ne bo sprejela,« je zagotovil Pahor. Ni pa želel povedati, koliko in katera dopolnila so včeraj sprejeli. Dejal je le, da gre za »bistvena dopolnila«. »Stvar je sedaj na komisarju Reh-nu,» je poudaril in dodal, da bo v primeru, če bo Slovenija z odgovori Reh-na zadovoljna in bo »menila, da upošteva naše poglede in predloge, bomo na naslednjem sestanku parlamentarnih strank ugotovili, kakšna je politična večina za morebitni sprejem takega sporazuma«. Tudi v luči te odločitve pa bo nato ocenil, »ali je na osnovi določil tega sporazuma tveganje razumno v tem smislu, da pride do določitve pravične meje«, je dodal. »Če bo slovenska politika večinoma presodila, da so upoštevana vsa bistvena dopolnila, ki jih je Slovenija dala in da to omogoči zaščito naših vitalnih interesov, potem se bom kot predsednik vlade odločil, da bom dopolnjen predlog komisarja Rehna poslal v vladno in parlamentarno proceduro«. Vsebina sporazuma bi po njegovih besedah morala biti sprejemljiva za Slovenijo, pa tudi za Hrvaško, morala bi biti uravnotežena in bi morala bi omogočiti pravično ureditev mejnega vprašanja. Če pa bo ocenil, da dopolnjeni Rehnov predlog, če bo do njega prišlo, »ne zadovoljuje tistih pogojev, ki dovolj ščitijo slovenske interese,« bo vladi predlagal, da tudi dopolnjenega predloga ne da v proceduro. Slovenija po podatkih televizije POP TV Rehnu pošilja dopolnila, da bi morala arbitražna komisija paketno odločati o celotnem poteku meje, vključno s stikom Slovenije z mednarodnimi vodami in uporabo morskih območij. Poleg tega bi morala komisija pri svoji presoji upoštevati tako notranjo pravičnost v mednarodnem pravu (equity) kot načelo zunanje pravičnosti (ex aequo et bono). Kot tretje Slovenija Rehnu sporoča, da je pripravljena odpraviti blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU šele po ratifikaciji sporazuma o arbitraži. Slovenija po podatkih POP TV pošilja tudi sporočilo, da je pripravljena iti nazaj k reševanju spora o meji s pomočjo mediacije, kar je bil začetni Rehnov predlog, in da ji sestava arbitražne komisije ni najbolj po godu. Pahor je danes še spomnil, da je sedanji položaj nastal zaradi odločitve hrvaške vlade, da v pristopna pogajanja z EU pošlje dokumentacijo, ki prejudicira določitev meje. »Dokler to I ^ Borut Pahor vprašanje ne bo urejeno, seveda Slovenija svojih zadržkov ne bo umaknila,« je zatrdil. Premier si sicer želi, da bi Slovenija in Hrvaška po 18 letih uredili vpra- šanje meje, »če pa ga ne bo mogoče rešiti s tem predlogom, se bo morda pojavil kakšen drug«. Če bo sprejemljiv za obe državi, bo morda to »druga priložnost v okviru tega poskusa, da pridemo do rešitve«, je dodal, a pristavil, da je za ugibanja o tem sedaj prezgodaj. Pahor je še izrazil zadovoljstvo z včerajšnjim sestankom, ki se ga je prvič udeležil tudi predsednik republike Danilo Tiirk. Kot pomembno in politično modro je izpostavil, da so si vzeli čas, da so »pravno in politično stvari zelo dobro stehtali«. To, da je sestanek trajal le uro, je po njegovih besedah posledica tega, da »so bila glavna vprašanja že razčiščena, nekatera pa so potrebovala še nekaj časa za zorenje«. Po srečanju razen premiera Pahorja vodje parlamentarnih strank, z izjemo SNS in SLS, niso dajali izjav. Predsednik SNS Zmago Jelinčič in poslanec SLS Radovan Žerjav sta povedala, da predloga dopolnil nista podprla. (STA) TRST - Pristojni organi bodo strogo nadzorovali, da se mafija in organizirani kriminal ne bodo vključili v gradbena dela za razširitev avtoceste Trst-Benetke. To napovedujejo prefekti iz Furlanije-Julijske krajine in Veneta, ki so včeraj skupaj s predsednikom Dežele Renzom Tondom obravnavali bližnji začetek del za tretji pas na omenjeni avtocesti. Na seji je bil tudi odbornik FJK za promet Riccardo Riccardi, ki je zagotovil, da gradbena dela ne bodo ovirala prometa med Trstom in mestom ob laguni. Sestanek je gostil tržaški prefekt Giovanni Balsamo, ki je tudi vladni komisar za našo deželo. Vsa podjetja, ki bodo kakorkoli sodelovala pri gradnji dodatnega avtocestnega pasu, bodo morala spoštovati vsa zakonska in varnostna določila. Ne gre samo za t.i. protimafij-ska potrdila, ki so obvezna in obvezujoča, temveč za vse dokumente, ki zadevajo pokojninsko in socialno varnost delavcev. Strogi predpisi ne bodo veljali samo za izvajalce, temveč tudi za podizvajalce tega velikega javnega dela. »V Furlaniji-Julijski krajini se bo v prihodnjih mesecih in letih veliko gradilo, zato morajo vse pristojne ustanove in uprave okrepiti nadzor nad deli. Vse mora potekati ob belem dnevu in ob strogem spoštovanju zakonov,« je poudaril Ton-do, ki računa na sodelovanje gradbenih podjetij in njihovih združenj. Odbornik Riccardi je - kot rečeno - zagotovil, da gradbena dela ne bodo ovirala prometa, saj bosta v obe smeri stalno odprta dva avtocestna pasova. Ob gradbišču bodo uredili tudi začasno cesto, ki bo prišla še kako prav v primeru prometnih nesreč ali močno povečanega prometa. Posamezna gradbišča bodo zadevala največ 2,5 kilometra avtoceste. Pri gradbenih delih se bodo posluževali novih tehnoloških metod, po katerih bodo posamezna gradbišča dovolj oddaljena, da ne bo prišlo do prometnih zamaškov in torej do pretirano dolgih kolon. Riccardi, ki je namestnik izrednega komisarja za tretji pas (izredni komisar je Tondo), je tudi zagotovil, da bodo dela za tretji pas v smeri Benetk trajala približno dve leti. Ko bodo končana, bodo začeli graditi v nasprotno smer. Vsega skupaj naj bi dela na avtocesti trajala približno štiri leta. Včerajšnjega srečanja sta se udeležila tudi tržaški prefekt Balsamo (na desni) in predsednik Dežele Tondo, ki je sedel ob njem mauthausen - Predsednica avstrijskega parlamenta: »Sramotno dejanje« Po neonacističnem streljanju policija priprla pet mladih osumljencev MAUTHAUSEN/DUNAJ -Predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer (SPÖ) je neonacistični incident na spominski slovesnosti v podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen v kraju Ebensee v Zgornji Avstriji označila kot »podlo in sramotno dejanje«. Hkrati je pozvala avstrijske politike, da se jasno opredelijo in incident obsodijo. Takšni dogodki so tudi izziv za pravno državo in civilno družbo, mimo jasne obsodbe takšnih dejanj pa da ne sme biti nebene poti, je menila Prammer. Dodala je še, da zaupa oblastem, ki naj dogodke popolnoma raziščejo. Po njenem prepričanju namreč gre za »moralno-etično« čistočo avstrijske države, seveda pa tudi za mednarodni ugled Avstrije, saj gre za primer ponovnega udejstvovanja v nacističnem smislu, česar nikakor ni mogoče opravičiti. Avstrijsko notranje ministrstvo je medtem sporočilo, da so v zvezi z Udeleženci proslave 10. maja pred vhodom v taborišče Mauthausen ANSA incidentom preteklo nedeljo zaprli pet mladih ljudi, ki so osumljeni neonacističnega udejstvovanja. Dosedanje preiskave so namreč pokazale, da je bil incident načrtno izveden, neonacistični provokatorji pa so med proslavo ob 64. obletnici osvoboditve taboriš- ča uporabljali tudi strelno orožje in pri tem ranili dva udeleženca spominske proslave, po nacionalnosti Francoza. Oba sta bila lažje ranjena. Poleg s streli so mladi neonacisti šokirali obiskovalce spominske proslave tudi z vzkli-kanjem nacistične parole »Sieg Heil« in z dvigovanjem rok v značilni nacistični pozdrav. Nadalje so varnostni organi na kraju incidenta našli tudi atrapo neke puške. Direktor za javno varnost Zgornji Avstriji Lissl pa je včeraj menil, da gre pri osumljenih mladincih (med 14 in 16 let) za osebe, ki so hotele nase le pritegniti pozornost javnosti. Niso pa ugotovili, da bi šlo za primer ponovnega udejstvovanja v nacističnem smislu. V kraju Ebensee je bilo v letih 1943 do 1945 zaprtih kakih 27.000 ljudi iz vse Evrope. (I.L.) / ALPE-JADRAN Sreda, 13. maja 2009 3 VOLITVE - Župane in občinske svete bodo obnovili v Ahtnu, Fojdi, Nemah, Tipani in Bardu V zahodni Benečiji več novih kandidatov V občinah Ahten in Fojda največje število list - Berra v Tipani ponovno knadidat za župana TERSKE DOLINE, AHTEN, FOJDA, NEME - Predstavitev upravnih volitev v občinah videmske pokrajine, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina, nadaljujemo danes z Ahtnom, Bardom, Fojdo, Nemami in Tipano. Le v slednji se za ponovno izvolitev poteguje dosedanji župan Elio Berra, ki je na tem mestu že od leta 1999. V Ahtnu, Fojdi in Nemah pa župani Malduca, Beccari in Picogna ne morejo ponovno kandidirati, ker pravkar zaključujejo svoj tretji zaporedni mandat. Občini Ahten in Fojdo sta med prejšnjim mandatom vodili levosredinski upravi, ki sta si močno prizadevali, da bi prišlo do nastanka nove občine Ahten-Fojda. Večina volivcev iz Ahtna in Fojde je sicer na referendumu podprla načrt o ustanovitvi nove občine, Dežela FJK pa je nato ustanovitveni zakon zavrnila, predvsem zato, ker je načrt o novi občini podprla večina prebivalcev Fojde, večina občanov Ahtna pa je združitvi nasprotovala. Nesrečna zgodba o občini Ahten-Fojda bi lahko zdaj vplivala tudi na rezultat junijskih upravnih volitev, na katere se je v teh dveh občinah v primerjavi z ostalimi manjšimi prijavilo res veliko število list. V Ahtnu se za župansko mesto potegujeta novinec Sandro Rocco (leva sredina) in Enzo Degano (desna sredina), ki je neuspešno kandidiral že pred petimi leti (prejel je manj kot 36% glasov). V Fojdi je kandidat leve sredine za župansko mesto videmski tajnik Demokratske stranke Cristiano Shaurli. Občinski svetnik je že deset let (na zadnjih volitvah je prejel največ osebnih preferenc), od leta 2004je tudi odbornik, zadnja tri leta pa še podžupan. Obenem je tudi videmski pokrajinski svetnik. Njegov nasprotnik bo občinski svetnik Denis Petrigh (desna sredina). V Bardu sta se tokrat na volitve prijavili le dve listi (na prejšnjih volitvah so bile tri). Levosredinska podpira Guida Marchiola, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan. Njegov nasprotnik bo mladi Roberto Ceiner (letnik '88), ki ga podpira desna sredina. V Nemah bo 6. in 7. junija prav tako na sporedu dvoboj med dvema občanskima listama, medtem ko so se leta 2004 prijavile štiri liste. Županska kandidata sta Danilo Gervasi in Walter Tosolini, ki se je za to mesto potegoval že leta 2004 in prejel manj kot 14% glasov. V Tipani se za ponovno izvolitev poteguje Elio Berra (leva sredina), ki ima precej možnosti za uspeh. Pred petimi leti je prejel več kot 62% glasov. Njegov nasprotnik bo Nicola Ingani. OBČINA AHTEN ŽUPANSKI KANDIDAT: Sandro Rocco PER ATTIMIS: Nadia Bertolutti, Claudio Carnevali, Augusto Cericco, Lucia Emerati, Giorgio Flocco, Gioia Fonta-nini, Denis Guiatti, Eligio Laino, Ermes Leonarduzzi, Nadia Poiana, Diego Rocco, Fabrizio Rocco. ATTIMIS INSIEME CON SANDRO ROCCO: Franco Barnaba, Oscar Simon Chu Ortega, Monica Codromaz, En-nio Del Fabbro, Tiziana Foschiatto, Daniele Furlan, Francesco Leonarduzzi, Nina Mat-tieligh, Giancarla Mingone, Manuela Pa-sut, Nicola Santin, Andrea Vidoni. ŽUPANSKI KANDIDAT: Enzo Degano RITROVARE ATTIMIS: Donatella Cefaloni, Angelo Cois, Tiziana Crast, Maurizio Gamberini, Anna Martinuzzi, Marco Pelizzo, Anna Mattielig, Robert Rocco, Irene Perusin. PDL - BERLUSCONI PER ATTI-MIS: Jennifer Linciano, Valter Cescatti, Raffaella Mattielig, Renato Leonarduzzi, Erica Miani, Simone Paulin, Claudia Tof-foletti, Dino Ronchi. LEGA NORD - BOSSI: Bruno Bal-lus, Francesco Botto, Davide Caruzzi, Aldo Grimaz, Mauro Marcolin, Maurizio Matteu, Luca Mingone, Gianfranco Toso. OBČINA BARDO ŽUPANSKI KANDIDAT: Roberto Ceiner NOI VOI LA VALLE: Erik Pizzami-glio, Luigi Pinosa, Donatello Mizza, Irene KOMISIJA FJK Projekt za predelavo azbesta TRST - Deželna komisija za azbest, ki ji predseduje zdravnik Mauro Melato, je včeraj predstavila deželnima odbornikoma za zdravje Vladimirju Kosicu in za okolje in javna dela Vanni Lenni nov projekt, ki bi dal poglaviten zasuk reševanju problematike azbesta v deželi Furlaniji-julijski krajini. Komisija si namreč prizadeva za odprtje sodobnega centra za predelavo azbesta, ki bi nato lahko služil v druge namene. Azbestna vlakna postanejo namreč prek ustreznega segrevanja (nad 1.000 stopinj) inertna, patent za predelavo azbesta pa si je zagotovilo neko podjetje iz Emilije. To bi popolnoma spremenilo stanje, pravi komisija, saj peljejo danes azbest v Nemčijo, ustanovili pa bi tudi nova delovna mesta. Središče bi lahko odprli v kraju Porcia, v katerem je že zasebno odlagališče, ki je opremljeno za predelavo azbesta. Toda predelava tone azbesta stane 150 milijonov evrov, medtem ko bi gradnja ustreznega obrata stala 10-krat manj, tj. 15 milijonov evrov. Kosic in Lenna sta projekt ocenila zelo pozitivno in dodala, da je v skladu s snujočim deželnim načrtom za odpadke. Cristiano Shaurli Lovo, Marco Momesso, Matteo Buiatti, Erik Romano, Mariel Elizabeth Gordillo. ŽUPANSKI KANDIDAT: Guido Marchiol APERTI AL FUTURO: Luca Balza-rotti, Igor Cerno, Juriy Del Medico, Gian-franco De Lenardis, Andrea Fumagalli, Paolo Marchiol, Dario Romano Molaro, Marco Muchino, Denis Pascolo, Stefano Sgrazzutti, Renato Spaggiari. OBČINA FOJDA ŽUPANSKI KANDIDAT: Cristiano Shaurli LISTA INTESA: Lorenzo Armellini, Michele Boletti, Valter Caisutti, Silvano Cracina, Bruno Di Cecca, Bianca Fadon, Roberta Fattor, Armando Galvani, Lucia Giavitto, Simone Grando, Vanessa Pividor, Samanta Rossi, Luca Sebastianutto, Gilda Spollero, Paola Tracogna, Claudio Zani. LISTA CIVICA COMUNE DI FAE-DIS: Roberto Bramuzzi, Carlo Celledoni, Mauro De Luca, Lucia Fattor, Achille Gau-dio, Roberto Macorigh, Pierluisa Mariani, Edoardo Milocco, Luca Not, Marina Perabo, Loretta Petrigh, Michel Pinosio, An-tonino Specogna, Ezio Stefanutti, Daniele Tomat, Fabio Topatigh. ŽUPANSKI KANDIDAT: Denis Petrigh LEGA NORD: Claudio Floran, Leo Guido Marchiol Iacobuzio, Giuseppe, Bertolutti, Piera Parisotto, Tiziana Visentin, Daniele Debellis, Francesco Bertossi, Mario Succo, Paolo Macorigh, Nives Floreani, Cecutti Carmen, Maria Mattiussi. PDL - UDC: Gabriele Bertolutti, Elena Bertossi, Franco Bertossi, Marco Cossaro, Maurizio D'Andrea, Daniel Fabbro, Ivan Franzil, Ezio Gussetti, Alex Lazzaro, Gianni Macor, Luciano Pal-mieri, Loredana Petrigh, Giovanna Scan-dino, Gianni Tracogna, Lara Toffoletti, Aurelio Treppo. LISTA CIVICA PER I NOSTRI PAESI: Alessandro Berghinz, Claudia Bel-tramini, Gilberto Bertolutti, Francesca Cont, Maurizio Macorigh, Stefano Moni-no, Tiziano Nicolettis, Michele Perrone, Luisa Pino, Giulia Roddaro, Bruno Rossi, Federica Zizala. PULITI LIBERI DECISI: Rinaldo Specogna, Graziano Iuri, Claudio Berto-lutti, Giorgio Bertolutti, Fabio Gabrici, Andrea Dassi, Alessandro Gallerio, Maurizio Donda, Michele Tuan, Claudio Toppano, Paolo Pividori. OBČINA NEME ŽUPANSKI KANDIDAT: Walter Tosolini UN PROGETTO PER NIMIS: Paolo Benedetti, Davide Comelli, Vini- Elio Berra cio Cuciz, Federica D'Anzul, Ivana Di Betta, Ferruccio Dri, Berania Isabel Martinez Suarez, Roberto Missera, Luisa Polettini, Mario Srebotuyak, Alex Venturini. ŽUPANSKI KANDIDAT: Danilo Gervasi SVILUPPO NELLA TRADIZIO-NE: Paolo Bertolla, Luisa Capitan, Alba Clocchiatti, Paolo Comelli, Alessan-dro Compagnon, Oscar Santiago Cubi-no, Elena Cussigh, Silvio Garofoli, Manuel Maranzana, Fulvia Pittino, Giovanni Spizzo, Paolo Vizzutti. OBČINA TIPANA ŽUPANSKI KANDIDAT: Nicola Ingani TAIPANA SIAMO NOI: Fabio Sartori, Mario Berra, Dante Tomasino, Massimo Vazzaz, Narcisio Levan, Livio Presiren, Lidia Siega, Samanta Sturma, Fausto Fabbrino, Claudio Gallana. ŽUPANSKI KANDIDAT: Elio Berra UNITI PER RINASCERE: Roberto Bassi, Matteo Berra, Alan Cecutti, Claudio Grassato, Sandro Levan, Fabio Michelizza, Margherita Micottis, Alex Noacco, Carlo Sedola, Donato Sturma, Alessandro Vazzaz, Lara Vaz- DEŽELA Zelena luč za slovenski jezik TRST - Šesta stalna komisija deželnega sveta Furla-nije julijske krajine, ki je pristojna za kulturo in manjšinske jezike, je izrazila pozitivno mnenje o osnutku pravilnika, ki bo urejal financiranje uvajanja slovenskega jezika v poslovanju javnih uprav. »Gre za uresničitev 19. člena deželnega zaščitnega zakona 26/2007, ki končno le prižiga zeleno luč financiranju projektov Občin, Pokrajin in Gorskih skupnosti, ki bodo uvajale dvojezičnost v poslovanju z občani slovenskega jezika« je poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabro-vec, ki je tudi član omenjene komisije. V svojem posegu v komisiji je svetnik Gabrovec posebej izpostavil nujo, da se takoj zaključi postopek sprejemanja novega pravilnika, ki odpira možnost črpanja dodatnih namenskih sredstev za dvojezi-čnost. »Pravilnik izrecno navaja tudi možnost financiranja postavitve dvojezičnih smerokazov ter spoštovanja dvojezi-čnosti s strani zasebnih podjetij, ki upravljajo službe javne koristi, od izterjevalcev davkov na smeti pa vse do telefonskih operaterjev, vodovodnega podjetja in energetske družbe« je še poudaril svetnik Gabrovec. Takojšnja objava pravilnika v deželnem uradnem listu bo omogočila, da se postopek črpanja vsakoletnih namenskih sredstev v višini do treh milijonov evro začne že z letošnjim letom. Sredstva bodo omogočila prevajanje javnih aktov, uvajanje pravice do izražanja v slovenščini v izvoljenih telesih, dvojezična okenca, tisk in objava javnih sporočil v slovenskem jeziku in še številne druge storitve. VOLITVE Trst in Gorica bosta gostila zunanjega ministra Frattinija ZUNANJI MINISTER FRANCO FRATTINI TRST - Zunanji minister Franco Frattini bo častni gost skupščine Evropske ljudske stranke, ki bo v petek in v soboto v Trstu. Vodja italijanske diplomacije, ki je bil v poslanko zbornico izvoljen v naši deželi, bo politično srečanje izkoristil tudi za obisk Gorice in Ogleja. V Gorici bo Frattini sodeloval na otvoritvi mednarodnega simpozija o mejah in javnem zdravstvu. V Trstu se bo Fratti-ni v petek zvečer med drugim srečal tudi z županom Robertom Dipiazzo. Na skupščini Evropske ljudske stranke bodo predstavili evropski manifest te stranke, ki želi na volitvah 6. in 7. junija postati največja stranka v evropskem parlamentu. Temeljne smernice tega dokumenta je včeraj predstavil poslanec desne sredine Isidoro Gottardo, vodja Evropske ljudske stranke v svetu evropskih dežel. DEŽELA - Narodni dom pri Sv. Ivanu Rešitev še daleč, a nekaj se premika TRST - Deželno ravnateljstvo za premoženje pripravlja študijo o izvršljivosti s preverjanjem tehnično-urbanističnih predpisov v zvezi s predlogom o namembnosti prostorov nekdanjega Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Istočasno je Dežela angažirana v postopku, ki naj privede do sprostitve dvorišča, ki ga trenutno še vedno zaseda športno društvo Libertas. Tako beremo, v skrajni sintezi, v dopisu izpod peresa deželne od-bornice za premoženje in splošne zadeve Sandre Savino, ki predsedstvu deželne vlade poroča o delu, ki je bilo izvršeno po sprejetju resolucije deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca. Ta je, kot znano, med obravnavo deželnega finančnega zakona decembra lani vložil dokument glede obnovitve Narodnega doma pri Sv. Ivanu, ki ga je Tondova uprava v celoti osvojila. »Deželno ravnateljstvi za premoženje je končno le vzelo resno v pretres predlog, ki sta ga krovni organizaciji Skgz in Sso iznesli že pred dvema letoma, a je naposled, tudi zaradi sprememb za krmilom deželne vlade, obtičal v predalu!« je odziv odbornice Savinove komentiral deželni svetnik Gabrovec. »Jasno pa je, da je začetek obnovitve- KROMA nih del še zelo daleč, saj trenutno v deželni bilanci ni v ta namen niti centa« pojasnjuje Gabrovec, ki bo v tem smislu že v poletnem finančnem manevru vložil predlog za vzpostavitev vsaj začetnega financiranja načrtovanja in obnove poslopja. Zaščitni zakon predvideva, da se Narodni dom pri Sv. Ivanu prenese na Deželo Fjk, da bi ga kulturne in znanstvene institucije slovenskega jezika brezplačno uporabljale za svoje dejavnosti. V osmih letih je prišlo le do prenosa lastnine. »Za obnovitvena dela, ki so vredna več milijonov evrov, pa žal zaščitni zakon ni določil finančnih virov. To bo v času splošne finančne krize zelo preprost alibi tudi za sedanjo deželno vlado« zaključuje deželni svetnik Igor Ga-brovec. 4 Sreda, 13. maja 2009 GOSPODARSTVO banke - Predsednik ZKB Sergij Stancich pred občnim zborom Zasluga stoletnice je, da nas Trst zdaj pozna Lansko poslovanje na splošno pozitivno - Velik uspeh agencije v Ul. S. Spiridione TRST - Po slovesnem odprtju enajste poslovalnice na tržaškem nabrežju, se v Zadružni kraški banki (ZKB) pripravljajo na petkov letni občni zbor. Člani se bodo zbrali pojutrišnjem ob 18. uri v zgoni-škem športno-kulturnem centru, ki je edini dovolj velik, da lahko sprejme tako veliko množico »lastnikov« slovenske banke. O lanskem poslovanju smo se pred tem dogodkom pogovarjali s predsednikom banke Sergijem Stancichem. Kateri občni zbor bo to po vrsti? Stoti seveda, prvi je bil leto po ustanovitvi banke, daljnega leta 19908. Še en jubilej torej. Da, a ga ne bomo posebej proslavljali, saj smo praznovali skozi vse lansko leto. Bo to redni občini zbor? Redni in izredni. Izredni zato, ker moramo spremeniti statut, kot nam nalagajo zakonske novosti. Spremembe so sicer namenjene večjim oziroma velikim bankam, toda prilagoditi se moramo vsi. Bodo tudi volitve? Da, kot vsako leto, ko se končujejo mandati odbornikov. Letos poteče mandat trem članom upravnega odbora, volili pa bomo štiri nove člane, tako da se bo število upraviteljev povzpelo od dosedanjih devet na deset. Občnemu zboru bomo namreč predlagali povečanje upravnega odbora, ker se delokrog in zahtevnost našega poslovanja vztrajno veča in zahteva veliko energije. Prihodnje leto pa načrtujemo prehod na 11-članski upravni odbor, tako kot je bilo pred leti, preden nam je Banka Italije ob neki inšpekciji svetovala skrčenje števila odbornikov. Toda takrat je bilo naše poslovanje ožje, zdaj pa se vztrajno širi. Je namen, da bi se razširili tudi v Slovenijo še aktualen? Seveda. Toda zadeva je zelo zapletena. O tem priča tudi dejstvo, da nobena od zadružnih bank ne posluje v tujini. Mi pa delamo na tem in s kančkom sreče nam bo morda uspelo. Vendar je v tem trenutku potrebna previdnost in potrpežljivost, da mine ta kriza in se razmere normalizirajo. O vašem lanskem poslovnem obračunu vemo, da je soliden. Lahko an-ticipirava izstopajoče podatke? Čistega dobička je bilo za nekaj manj kot tri milijone evrov (2,82 milijona). To je v sorazmerju z dobički ostalih zadružnih bank v deželi, ki so bili lani v povprečju za 30 odstotkov nižji kot predlani. Poleg tega je treba upoštevati, da smo imeli lani večje stroške zaradi praznovanja stoletnice. Tisto, kar smo investirali v njeno obeleževanje, pa se nam je dobro obrestovalo, zato lahko rečem, da smo v resnici po- Sergij Stancich z vodjo nove poslovalnice na tržaškem nabrežju Petrom Žerjalom KROMA slovali boljše od ostalih sorodnih bank. Stoletnico ste proslavili tudi z odprtjem nove agencije v Ul. San Spiri-dione. Da. To je bila prava odločitev, ki se nam je že obrestovala, delo poslovalnice pa še raste. Do take mere, da smo morali sobo, ki je bila v zgodnjem nadstropju namenjena za reprezentančne potrebe, spremeniti v pisarno za dodatnega uslužbenca. Tako jih je zdaj pet, potem ko smo začeli s štirimi delovnimi močmi. Uspeh nove poslovalnice smo sicer pričakovali, zato smo jo tudi odprli, vendar ne v taki meri, kot se dogaja. Morda se bi bili morali za širitev v mestu odločiti že prej, preden so prišle nekatere druge zadružne banke ... Najboljši dokaz, kako dobro dela ta agencija. Da. Moram reči, da smo z osebjem, ki dela v tej agenciji, zelo zelo zadovoljni. Kakšno pa je bilo lani gibanje vlog in posojil? Obe postavki sta v primerjavi z letom prej zrasli za približno 11 odstotkov (za 12,6% vloge in za 10,9% posojila), kar je več, kot smo načrtovali. Kot omenjeno, se je znižal samo dobiček, in to zaradi slabših pogojev poslovanja. Splošna ocena lanskega poslovanja je torej pozitivna. Zelo pozitivna. Poleg rezultatov je pomembno tudi to, da smo eden od vzorov za druge deželne zadružne banke glede korektnosti našega poslovanja, teme- lječega na tradicionalnih vrednotah zadružništva. Te je naša banka negovala skozi vseh sto let svojega obstoja in so tudi za nas še vedno, če ne še bolj aktualne. To vam priznava tudi vedno širši krog javnosti. Lansko praznovanje stoletnice je bila naložba, ki se nam dobro obrestuje: zdaj nas Trst pozna. Reči moram, da ima pri tem zasluge tudi naš generalni direktor, Alessandro Podobnik, sposoben in odprt človek, ki banki jamči potrebno dinamičnost. Koliko članov imate po zadnjih podatkih in koliko uslužbencev? Članov je okrog 1585, uslužbencev pa 96. Čez približno dva meseca bomo imeli novo selitev, saj bomo premestili danes pretesno poslovalnico pri Domju. Tudi tam je precej dela in tako smo si omislili nove prostore v stavbi ob cesti za Dolino (Cesta za Glinščico), ki je zdaj v zaključni fazi izgradnje. Če povzameva - pohvalite se lahko z dobrim poslovanjem in tudi z močno povečanim slovesom. Imamo zelo dobre odnose z lokalnimi upravami, posebej s tržaško občinsko in pokrajinsko upravo. To izhaja iz dejstva, da kot banka nismo politično opredeljeni in da smo pripravljeni sodelovati z vsemi. Smo pa seveda narodno opredeljeni, saj se predstavljamo in uveljavljamo z našim slovenskim imenom. Vlasta Bernard banke - Banca Popolare di Cividale na letnem občnem zboru Čedajska banka izdala prvo »furlansko« kreditno kartico ČEDAD - Patriarhalni orel, simbol Patrie del Friul, katere zgodovinska prestolnica je bil Čedad, geslo v furlanščini »Valors de nestre Tiere« (vrednote naše zemlje) in meje dežele Furlanije-Julijske krajine so natisnjeni na prvi »furlanski« kreditni kartici, ki jo je čedajska banka predstavila na nedeljskem občnem zboru članov v Čedadu. Kartica iz verige CartaSi MasterCard ima vse lastnosti in prednosti mednarodne kreditne kartice, ki jo bodo za dve leti brezplačno prejeli delničarji in stranke čedajske banke. To je bilo presenečenje, ki ga je predsednik banke Lorenzo Pelizzo skupaj z dividendo v višini 0,60 evra na delnico in z zvišanjem vrednosti delnice za 0,50 evra, namenil zborovalcem. To so konkretna dejstva, ki potrjujejo veljavnost modela furlanske bančne skupine tudi v tem problematičnem gospodarskem in finančnem obdobju. »Banke ozemlja so bile znova odkrite kot dragocen resurz za lokalne ekonomije, sistem ljudskih bank pa se potrjuje kot model banke,« je na skupščini izpostavil predsednik Pel-izzo. Luciano Di Bernardo, generalni di- rektor banke, v kateri je eden od dveh podpredsednikov član naše skupnosti Karlo Devetak, je zborovalcem orisal poslovni obračun: čisti dobiček je znašal 11,64 milijona evrov (+20,6%), konsolidirani dobi- ček pa 11,2 milijona (+21,4%); čisto premoženje se je povzpelo na 240,3 milijona (+1,48%), skupne zbrane vloge so bile vredne 3665,7 milijona (+1,68%), skupna posojila pa 2473,97 milijona evrov (+13,2%). Novi predsednik uprave koprskega Istrabenza je Bogdan Topič KOPER - Nadzorni svet Istrabenza je včeraj zvečer za novega predsednika uprave imenoval Bogdana Topiča. Za imenovanje naslednika Igorja Bavčarja, ki mu v petek zapade mandat, je nadzorni svet pod vodstvom predsednika Tomaža Toplaka zasedal kar dva dni, saj so nadzorniki v ponedeljek sejo prekinili, ker se niso mogli poenotiti, kdo naj bi družbo vodil. Med petimi kandidati so se naposled odločili za To-piča, ki je bil že doslej član Istra-benzove uprave in je torej holding upravljal skupaj z Bavčarjem. V Portorožu se je včeraj začel 14. sejem plovil Internautica PORTOROŽ - Na letošnjem 14. razstavno-prodajnem salonu plovil Internautica, ki bo v portoroški marini potekal do nedelje, so organizatorji pred tehnologijo postavili ekologijo. Med približno 200 plovili, ki se na Internautici predstavljajo letos, so tudi taka z inovativnimi, okolju prijaznejšimi tehnologijami. Gre za plovila z manjšo porabo goriva, plovila na hibdridni pogon in neslišna plovila brez izpustov. Med drugim je na ogled plovilo na hibridni pogon Green Line slovenskega proizvajalca Jerneja Jakopina, ki uporablja tudi ekološko bolj sprejemljivo tehnologijo baterij, sposobnih do 30.000 polnjenj. Direktor portoroške marine Marjan Božnik je poudaril, da kljub krizi, ki je zarezala tudi v navtično industrijo, ostajajo optimisti. Pri iskanju novih priložnosti je opozoril na prizadevanja marine, da ob skladiščih soli v Portorožu do poletja uredijo pristan za mega jahte, saj je Portorož le dve uri daleč od Brionov, Rovinja in drugih destinacij za mega jahte v severnem Jadranu. Med razstavo se bodo dogajale tudi športne prireditve, med njimi regata Jacques Le-mans Cup 2009, umetniške razstave in strokovna srečanja. V petek bo posvet o navtičnem turizmu in mega jahtah, v soboto, ko bodo dvignili tudi modro zastavo, pa bodo potekala predavanja o ekologiji v navtiki. EVRO 1,3683 $ +0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. maja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 12.5. 11.5. ameriški dolar 1,3683 1,3574 japonski jen 132,90 132,82 ruski rubel 9,3340 43,8935 43,8726 67,2050 danska krona 7,4485 0,89340 7,4490 0,89860 švedska krona 10,6218 10,5205 8,7020 češka krona 26,744 1,5088 26,767 1,5057 estonska krona 15,6466 278,78 15,6466 poljski zlot 4,3860 4,3820 1,5676 avstralski dolar 1,7858 1,9558 1,7835 romunski lev 4,1533 3,4528 4,1599 3,4528 latvijski lats 0,7091 2,8039 0,7092 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3510 7,3562 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 12. maja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,34875 0,90563 1,43 1,7475 0,8475 1,28688 1,49313 1,65313 0,854 1,291 1,486 1,647 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.722,20 € +228,28 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. maja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,14 IMTCDCI IDr»DA 7 ~>Q -5,76 KRKA 1 1 IKA KOPER 62,57 -4,46 -1,73 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,89 165,42 -1,19 -0,28 +2 57 TELEKOM SLOVENIJE 263,39 166,38 +0,62 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,50 AERODROM LJUBLJANA 32,02 DELO PRODAJA -rrm 1-annn -2,78 -2,35 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ 32,95 13 50 +4,00 -8,47 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imntcct 10,36 +28,33 +0,29 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 42,16 11,03 +1,03 -0,27 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 243,11 -2,74 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 18,83 -2,99 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 12. maja 2009 +°,9° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,17 5,55 1413 -0,43 +2,02 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,745 +0,43 -6,84 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,355 5,06 -0,29 +2,12 EDISON ENEL ENI 1,018 4,31 1727 +2,31 +2,44 FIAT FINMECCANICA 7,6 1013 +2,37 +3,05 +1 30 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,93 +1,44 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,55 16 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,56 44275 -0,06 -0,89 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,505 -1,61 +0,65 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,587 0,2805 +1,15 -0,53 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 1,587 17,76 +1,15 +3,50 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,305 4,735 1 008 -0,75 -1,04 TENARIS TERNA 0,371 +4,67 -4,13 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,4725 0,387 1033 -0,30 -8,51 -3 10 UNICREDIT 2,1075 -0,49 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 58,75 $ -0,17 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. maja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.000,46 966,02 -0,82 -0,57 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 1.866,15 +2,58 FIRS, Banjaluka - - ralavlç dmnr^ í1k13 jjim SRX, Beograd BIFX Saraievo 230,33 1.633,23 -0,92 -1 66 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 11.290,84 1.981,38 -1,69 +1,26 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.468,55 1.715,92 +0,59 -0,88 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 908,43 943,52 4.854,11 -0,09 -1,05 -0,26 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.425,54 3.231,10 2.044,36 -0,22 -0,54 -1,10 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 962,50 2.424,34 -0,04 -0,38 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.298,61 2.178,13 17.153,64 2.618,17 12.158,03 -1,62 +0,55 +0,38 +1,49 +4,07 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 13. maja 2009 5 OGLEDALO Enotnost • v • in manjšina Ace Mermolja Zapisal bom nekaj misli o dveh besedah, od katerih je ena popularna, druga pa dojeta kot negativna. Besedi sta enotnost in manjšina. Naj uvodoma v strnjeni obliki premislimo na nekatere pomenske implikacije besede »enotnost«. Kot zapisano, se beseda enotnost glede narodnega vprašanja Slovencev v Italiji pojavlja zelo pogosto. Tudi na spletnih straneh vidijo mladi in starejši rešitev manjšinskih vprašanj prav v enotnosti. Enotnost naj bi bila ključ za uveljavljanje Slovencev in za reševanje vprašanj. Beseda ima svoje zgodovinsko ozadje. Propagiralo jo je slovensko narodno-preporodno gibanje, nadalje je bila refren socialistične Jugoslavije. Sedanji politični predstavniki priporočajo slovanskim manjšinam v sosednjih državah, naj bodo »enotne« itd. Zdi se torej, da je enotnost osnova za reševanje vseh manjšinskih problemov. Opozoril pa bi rad, da ima lahko enotnost tudi drugačne pomene. Enotnost nas lahko popelje v to, da vsi enako mislimo, v homogenizacijo in v konformizem. V enotnosti ni nasprotja, mnoge plodne ideje pa se v umetnosti, v gospodarstvu in v sami politiki rodijo kot diskontinuiteta ali kot odstop od splošnega mnenja, ki je vseobsegajoče in poenoti ljudi v eni misli. Ko danes kritiziramo »eno misel« globalnega kapitalizma, kritiziramo poenostavljanje in poenotenje mišljenja in čutenja, ki sta ljudem vsiljena. Tudi osem milijonov ljudi, ki gleda finale »Velikega brata« se poenoti v emocijah, besedah in dejanjih protagonistov šova kvazi-realnosti. Ne more namreč biti povsem realno to, kar je namenjeno televizijski predstavi. Realno je poenotenje ljudi ob gledanju produkta, enotno je zanimanje za dogodivščine trenutnih junakov zgodbe. Kaj pa pomeni enotnost v narodnem smislu? Enotnost se tu javlja kot narodna skupina, ki poenoti pripadnike v istem čutenju, v skupnem in enotnem »plebiscitu za narod«, kot je to imenoval Renan. Plebiscit za narod presega individualnost, jo delno briše in jo nekako žrtvuje na oltarju naroda ali nacije. Pri tem pa že drsimo v nevarno ideologijo nacionalizma. Nacionalizem kot ideološka kategorija podreja posameznike v maso. Skupnost, ki se postavi nad ljudi, ni nekaj dobrega, saj se nad skupnostjo, ki je nedoločena, navadno pojavljajo pro-svetljeni vodje, mesije ali še kaj hujšega. Skratka, enotnost ni vedno in zmeraj pozitiven pojem. Sam raje optiram za pluralizem in za demokratično igro, kjer se različna mnenja soočajo ter najdejo sintezo: z dogovorom, kompromisom ali z glasovanjem. Učinek je boljši, saj je odločitev sad soočanja in demokratične izbire. V bistvu skupnost ne prevlada nad posameznikom, enotnost postane sposobnost izbir in ne neka abstraktna beseda z dvojnim ali trojnim pomenom. Druga beseda, ki je prisotna v naših debatah, je manjšina. Slišim in berem razne pripombe, češ, da je neumestno govoriti o slovenski manjšini, saj naj bi to predpostavljalo nek manjvrednostni kompleks, ali reduktivno noto in celo podcenjevalni odnos. Z določenega vidika so vse te pripombe lahko umestne. Manjšine, narodne in druge, so bile pogostokrat predmet podcenjevanja, mar-ginalizacije, zatiranja in podobnih stvari. Večina pogostokrat potrjuje samo sebe tako, da izpostavi negativen odnos do manjšine. Poznamo narodne, rasne in verske manjšine. Manjšine pa so lahko tudi ljudje z najrazličnejšimi telesnimi ovirami, umobolni, zasvojenci itd. Stare norišnice niso bile kraj za zdravljenje, ampak zaprti prostori za »norce«, ki so lahko bili tudi nebogljeni starci, pijančki in sploh vsi, ki so živeli ali se obnašali izven norme. Razbijali so celovitost oziroma »enotnost« družbe, ki jih je emarginira-la in s tem »pomirila« tudi samo sebe. Ko so odpeljali klošarja v norišnico, so se mimoidoči oddahnili in z zadovoljstvom gledali v vitrinah odsev lastne , v lepo obleko oblečene, postave. Bili so zadovoljni s svojo normalnostjo. Iz raznih razlogov so bili emargi-nirani tujci, črnci ali preprosto ljudje, ki so drugače govorili ali molili. Nikoli niso bili večina, ampak manjšina, saj se večina ne more samoizobčiti.V tem smislu ima beseda manjšina zgodovinsko zaznamovan negativni pomen. Zadeve pa lahko sprevržemo in damo besedi drugačen pomen. Kot sem že pisal pri besedi »enotnost«, so navadno manjšine nosilke sprememb. Vsako gibanje, od umetniškega do miselnega in političnega, je najprej manjšina. Kristijani so bili v rimskem imperiju manjšina in so postali s Konstantinom zmagovita vera. Meščani so bili za časa plemstva manjšina in so izvedli francosko revolucijo. Prvi koloni v Ameriki so bili manjšina in so zgradili najmočnejšo državo. Manjšina so bili znanstveniki, umetniki in izumitelji. Določene ideje in smeri so se uveljavile v ozkem okolju, nato pa so pričele prodirati v širše družbeno tkivo in postale dominantne. Celo majhni in obrobni narodi so se v zgodovini razvili in postali močni. Manj-šinskost je lahko torej tudi pozitivna kategorija. Slovenci v Italiji smo objektivno manjšina, saj nas je sorazmerno malo, ki govorimo slovensko, hranimo slovensko zgodovino, kulturo in druge podobne elemente. Vendar je tudi v tem primeru lahko manjšina dejavnik pozitivnih sprememb. Pripadniki manjšine lahko poznajo dve okolji, dva ribnika, dva svetova. Sposobnost zgolj jezikovnega sporazumevanja ni dovolj. Za to uporabljamo mednarodno angleščino, ki se je poenostavila, standardizirala in se jo lahko naučimo v dogledno kratkem času. Drugo pa je poznati kulturo nekega naroda in njegovih ljudi, mentaliteto, navade in razvade, slabosti in kreposti, skratka, tisto globljo realnost, ki nam je ne odpre prvi in površen stik. Na marsikaterem področju je lahko dvojno poznanje prednost: treba jo je znati izkoristiti. Sama manjšina nosi zgodovinske in sodobnejše izkušnje, ki jo delajo posebno. Če se omejim nase, sem zaključil univerzo v Ljubljani in obenem kandidiral za svetnika v goriški občinski svet. Bil sem v stiku s slovensko alternativno sceno in v Italiji zastopal komunistično stranko, ki je bila v Sloveniji že »aut«. Kot angažirano sem smatral literaturo, ki ruši etabilirane vrednote. Obratno od ljubljanskih kolegov sem namreč obiskoval šolo, kjer je imela duhovščina še vedno močan vpliv. Sama manjšina z vso svojo mitologijo se je lahko spremenila v oklep in zato se mi je zdela dekonstruk-cija tudi politično dejanje, moji vrstniki onkraj meje pa so jo doživljali kot anti-politiko, saj je bila politika le ena: partijska. Biti v manjšini lahko omogoča tudi antikonformizem, željo po odstopanju od norm, iskanje novosti. Manjšinec lahko celo narodno misel zastavi drugače. Lahko so v manjšini prevalentne obrambne drže, lahko pa iz manjšinskih izkušenj razvijemo avantgardne pozicije. Lah ko rečemo, da smo za multikul-turno in multietnično družbo in to v nasprotju s tem, kar pravi Berlusconi s svojo desnico: da noče multietnične Italije. Lahko dokazujemo, da razlike niso zlo, da je drugačnost tudi druga možnost, ki se ti ponuja. Skratka, manjšinska izkušnja lahko pomeni dobro pripravo za svet, ki prihaja. Možen je tudi izrazit in samoobramben konservativnejšem, istočasno pa je lahko manjšina percepirana kot predstraža, kot vezni člen med staro in novo družbo, kulturo in civilizacijo. Besede manjšina bi se torej ne bal in ne bi trdil, da je nujno podcenjevalni pojem. Tako enotnost kot manjšino velja premisliti tudi v drugačnem smislu ali »obrnjenem« in izven zgolj zakoličene nacionalne perspektive. Izraza ohranjata vsaj dvojni pomen, lahko pa izberemo propozitivnejšega. Neenotnost spreobrnemo v pluralistično soočanje, manjšino pa v »avantgardno« skupino. manjšina - Prizadevanja senatorke Tamare Blažina Nekoliko boljši obeti za vidljivost slovenske TV Collini: RAI naj bi začel izvajati določila zaščitnega zakona TRST - V sklopu nerešenih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti izstopa še vedno vidljivost slovenskih televizijskih oddaj Rai v vseh treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci v Italiji. Obenem pa tudi uvajanje dvojezičnosti pri tej ustanovi (kot predvideva zaščitni zakon), ki je dejansko upravitelj javnih uslug. Med slednje gre upoštevati tudi problem dvojezičnih poštnih položnic za plačilo naročnine. O teh vprašanjih se je slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina pogovarjala z direktorjem deželnega sedeža Rai Robertom Collinijem. Slednji bo v prihodnjih dneh - tudi v sodelovanju z dvojezičnim okencem, ki deluje pod pokroviteljstvom tržaške Prefekture - začel z izvajanjem predpisov zaščitnega zakona (v prvi vrsti nameščanje dvojezičnih napisov) in v tem kontekstu naj bi prišlo tudi do čimprejšnjega tiskanja Senatorka Tamara Blažina dvojezičnih poštnih obrazcev. O vprašanju vidljivosti slovenskih oddaj (glede tega vprašanja se je senatorka večkrat srečala s Collini-jem) je bilo ponovno potrjeno, da naj bi se to rešilo prihodnje leto, ko bo sedanji analogični sistem prešel na digitalnega. Tak odgovor je med drugim prišel tudi s strani osrednje direkcije Rai v Rimu. Za deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino je t.i. je switch off novega sistema predviden v drugi polovici leta 2010 in torej ni smotrno investirati v opremo, ki bo v kratkem odpravljena. Glede na to, da bo vidljivost slovenskih oddaj možna v vseh treh pokrajinah preko dodatne »tretje mreže bis«, ki naj bi jo Dežela ob tem dobila, je potrebno aktivirati vse zainteresirane subjekte, da bi se ne zgubilo te priložnosti. Da bi glede tega vprašanja sensibilizirala deželno upravo, je senatorka Blažina naslovila na predsednika Dežele Renza Tonda, odbornika Roberta Molina-ra ter na predsednika Corecom pismo s priporočilom, da bi čimprej sklicali omizje Rai-Dežela, ki bi se moralo ukvarjati tudi s to problematiko. ljubljana - Na Prešernovem trgu ob dnevu zmage nad fašizmom Praznično vzdušje ob 40-letnici Radia Študent Na proslavi je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič (na fotografiji na odru s Svetlano Makarovič in orkestrom Ferenc Santa) LJUBLJANA - Ljubljanski Prešernov trg sta minulo soboto pozno popoldne prevevala praznično vzdušje in veliko glasbeno pričakovanje. Ob Tromostovju se je namreč praznovalo obenem zmago nad fašizmom, ki danes sovpada z dnevom Evrope, in hkrati tudi 40-letnico ustanovitve Radia Študent. Za pravo glasbeno poslastico je poskrbela Svetlana Makarovič, ki je v slovensko prestolnico pripeljala njej ljubi in velikokrat opevani orkester Ferenc Santa. Po krajši uverturi tridesetčlanske glasbene zasedbe, katero sestavljajo vrhunski glasbeniki, je od ciganskih ritmov in melodij razgreto množico najprej pozdravil ljubljanski župan Zoran Jankovič, nakar je besedo prevzela Makarovič, ki je interpretirala svojo poezijo o praprotnem cvetu - simbolu univerzalne svobode, katero vsak nosi v sebi. Svoj lirični nastop je zaključila z mislijo o svobodi, nasproti katere stoji fašizem, v vseh svojih oblikah, »tudi klerofašizem in njegova slu-žinčad. Zanje praprotni cvet nikoli ni in nikoli ne bo vzcvetel. Smrt fašizmu«, je ob koncu zaklicala in z vzklikom: »Zdaj pa mu-zika!« dala znak »svojim ciganom«, naj začnejo igrati. Izredno doživetemu koncertu romskih virtuozov so sledili še nastopi skupin Ana Pupedan, Moveknowledgemest, Buldogi, Niet, Bratko Bibič & The Madleys. Nočno dogajanje pa se je nato preselilo na Metelkovo in v Tovarno Rog, kjer so v vseh klubih nastopili udeleženci vseh sezon Klubskega maratona Radia Študent. (mit) sežana - V četrtek ob 1 9. uri Predstavitev romana Taborski zvonovi SEŽANA - V Tednu vseži-vljenjskega učenja in ob Evropskem letu ustvarjalnosti in ino-vativnosti, v katerega se sežanska Kosovelova knjižnica vključuje s številnimi prireditvami v mesecu maju tako na sedežu v Sežani kot tudi na krajevnih knjižnicah v Komnu, Divači in na Kozini, velja še posebej izpostaviti predstavitev knjige Ivana Merljaka z naslovom Taborski zvonovi. Knjigo bodo predstavili v svojih prostorih v Sežani v četrtek, 15. maja, ob 19.uri. Z avtorjem knjižnega prvenca ter številnih radijskih, televizijskih in filmskih dokumentarcev, novinarjem in dolgoletnim urednikom informativnih oddaj na Radiju Slovenija, se bo pogovarjal večletni stanovski kolega, direktor sežanskega visokošolskega središča, Danijel Božič. Zgodba romana Taborski zvonovi je postavljena na Primorsko in obravnava obdobje druge svetovne vojne ter čas po njej vse do leta 1970. Delo pripoveduje o tem, kako veliki zgodovinski dogodki in politične spremembe vplivajo na življenje vsakogar. Osrednji lik romana je mladi Mario, ki se med vojno pridruži partizanom, po osvoboditvi pa pade v kolesje represivnega državnega aparata. V pisateljski resnici in podobi zaživi primorski človek s svojimi ljubeznimi, trmami, jezikom, ki poje celo v prozi - tudi v narečju, kadar hoče pisatelj poudariti tipičnost primorske duše. Gre za slovenski roman, ki se pridružuje Pregljevemu, Bevkovemu, Kosmačevemu in Lokarjevemu literarnemu svetu in se nas dotika. Knjigo, ki je izšla pri Prešernovi družbi, bo mogoče na predstaviti tudi kupiti po nižji ceni. Olga Knez 6 Sreda, 13. maja 2009 ITALIJA / imigracija - V skladu s Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 Združeni narodi pozivajo Italijo, naj sprejme begunce Berlusconi: Ilegalne priseljence novači kriminal - Opozicija: Ne podrejati vsega javnomnenjskim raziskavam RIM - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v pismu italijanski vladi izrazil »veliko zaskrbljenost« zaradi vračanja Libiji migrantov, ki jih italijanske oblasti prestrežejo v Sredozemlju med plovbo proti Italiji, in jo poziva, naj Italija ponovno sprejme tiste osebe, za katere je UNHCR ugotovil, da iščejo mednarodno varnost. Tako je včeraj povedal glasnik UNHCR v Ženevi Ron Redmond. Poudaril je, da UNHCR pri tem uživa podporo generalnega sekretarja ZN Ban Ki-Moona. Spomnil je, da je Italija podpisnica Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951, 33. člen katere izrecno prepoveduje izgon in zavračanje ljudi, ki zaradi nespoštovanja človekovih pravic v svojih državah prosijo za pribežališče (azil). Te konvencije pa ni podpisala Libija, zaradi česar v tem primeru ni nobene garancije, da bi za pravice beguncev poskrbela država, kateri Italija vrača ilegalne priseljence. UNHCR nadalje poudarja, da je kar 75 odstotkov tistih, ki so v letu 2008 prišli v Italijo po morju, prosilo za politično pribežališče in da je približno 50 odstotkom le-teh bila dodeljena mednarodna varnost. Na osnovi vsega tega UNHCR poziva italijansko vlado, naj spremeni politiko, ki jo v zadnjih časih vodi do ilegalnih priseljencev. Pod vprašajem je pravica do azila v Italiji in posledično v celotni Evropski uniji. Toda italijanska vlada vztraja na svojem stališču. Njen predsednik Silvio Berlusconi je v Šarm el Šejku, kjer se je srečal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, povedal, da v Italijo ne prihajajo begunci, ampak ljudje, ki so plačali vozovnico kriminalcem. »Plovila, ki prihajajo v Italijo, niso nekaj slučajnega, ampak so plod delovanja hudodelskih organizacij,ki ponujajo zainteresiranim možnost, da pridejo v Italijo proti plačilu,« je dejal premier. Berlusconi je tudi poudaril, da je politika vračanja ilegalnih priseljencev Libiji politika celotne vlade, in ne samo notranjega ministra Roberta Ma-ronija. »Sporazum z Gadafijem sem podpisal jaz, Maroni le izvaja dogovorjeno,« je dejal. Ni videti torej, da bi vlada nameravala upoštevati kritike, ki so jih poleg UNHCR izrekli Svet Evrope, Katoliška cerkev in vse stranke notranje opozicije. Berlusconijeva vlada se očitno ozira predvsem na javnomnenjske raziskave, iz katerih izhaja, da ljudje podpirajo zapiranje vrat priseljencem. »To nas mora resnično skrbeti, saj gre za teptanje italijanskih in mednarodnih norm,« je ugotovil voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini. Silvio Berlusconi in Hosni Mubarak v Šarm el Šejku ANSA severna liga - Ministrova preteklost Maroni pobudnik »padanskih straž« RIM - Notranji minister Roberto Maroni je bil leta 1996 med glavnimi pobudniki t.i. padanskih straž, ki jih marsikdo ima za predhodnice sedanjih zakonitih prostovoljnih straž proti kriminalu. Aktivna vloga ministra in vidnega zastopnika Severne lige izstopa iz zapisnikov preiskave, ki jo je pred 13 leti v zvezi s Padanijo uvedel sodnik iz Verone Guido Papalia. Notranji minister je bil leta 1996, kot izhaja iz preiskave, glasnik začasnega odbora za osvoboditev Padanije. Maroni je torej že takrat zelo konkretno razmišljal, da bi občani dejansko sami skrbeli za javno varnost. To ni sicer novost, bolj presenetljivi pa so dokumenti v zvezi s t.i. Padanijo in s tedanjimi načrti Severne lige, ki jih je ve-ronski sodnik priložil k svoji preiskavi. Zanimivi so postopki, s katerimi so ligaši sprejemali pripad- Notranji MINISTER Roberto Maroni nike padanskih straž, pri katerih je - poleg Maronija - imel glavno besedo Umberto Bossi. »Ko se narod zbudi, nujno potrebuje svojo vojsko,« naj bi Bossi svojčas povedal Ireni Pivet-ti, ki je pozneje postala predsednica poslanske zbornice. Iz sodnih dokumentov in zapisnikov izhaja, da je bil aktualni notranji minister že takrat neke vrste notranji minister Bossijeve stranke oziroma Pa-danije. informacija - Razkritja bivšega direktorja Mentana: Mediaset je Berlusconijev volilni odbor MILAN - »Naredili ste napako, da ste me povabili. Počutil sem se res kot riba zunaj vode. Prisotna je bila vsa prva linija informacije, a o novinarstvu nisem slišal govoriti niti eno minuto. Zdelo se je, kot da bi se zbrali na večerji zahvalnega dne... Volilnega zahvalnega dne. Vsi okrog mene so volili na enak način in vsakdo je vedel, da so drugi naredili isto. To je bilo samoumevno, kot je bilo samoumevno, da je eden čestital drugemu za prispevek k skupnemu uspehu... Ne počutim se več doma v skupini, ki se obnaša kot volilni odbor in v kateri vsi razmišljajo na enak način... Predsednik, pomagajte mi, da se umaknem! To bom naredil, stopajoč po prstih.« Tako je nekdanji direktor televizijskega dnevnika TG5 in nekdanji založniški direktor Berlusconijeve skupine Mediaset Enrico Mentana napisal predsedniku Mediaseta Fedeleju Confalonieriju v noči med 21. in 22. aprilom 2008, potem ko se je skupaj z drugimi novinarskimi direktorji udeležil večerje teden dni po zmagoslavju Silvia Berlusconija na parlamentarnih volitvah. Enrico Mentana Mentana to pismo zdaj objavlja v svoji prvi knjigi »Passionaccia«, ki bo danes izšla pri milanski založbi Rizzoli. Del tega pisma pa objavlja tudi revija Vanity Fair v svoji zadnji številki. Gre za pomemben dokument, saj dokazuje, kako zelo so televizijske mreže Mediaseta vpre-žene v Berlusconijev volilni in sploh politični voz. Pismo pomaga tudi razumeti, zakaj je Mediaset potem odslovil Mentano. To se je zgodilo letošnjega februarja ob izbruhu afere okrog smrti Eluane Englaro. A očitno je zadeva zorela dalj časa. Danes glasovanje trojne zaupnice vladi RIM - V poslanski zbornici se bo danes nadaljevala obravnava zakonskega predloga o javni varnosti, s katerim vladna večina želi uzakoniti sporna določila, kot so tista, ki uvajajo možnost ustanavljanja prostovoljnih straž, ali pa tista, po katerih bo nezakonito priseljevanje kaznivo dejanje. Vlada je zahtevala trojno glasovanje zaupnice, in sicer za izglasovanje prav tolikih »maksiamandmajev«. Opozicija je seveda to odločno obsodila, saj gre za zlorabo glasovanja zaupnice, ki dejansko zatre možnost normalnega parlamentarnega soočanja, podobno kot seganje po zakonskih odlokih. Voditelji opozicije so opozorili, da smo priča že pravemu spodjedanju temeljev parlamentarne demokracije. Neotesani turisti s fotoaparatom nad mrtveca URBINO - Na trgu pred Palačo Ducale v Urbinu se je v nedeljoob 11. uri kar trlo ljudi: veliko turistov je namreč stalo v vrsti, da bi si ogledalo tamkajšnjo razstavo o Raffael-lu, ravno toliko otrok pa se je veselo pripravljalo na obhajilo. V vrsti pred Palačo je stal tudi 77-letnik iz Reggio Emilie, ki se je naenkrat zgrudil mrtev na tla, najbrž zaradi srčne kapi. Mimoidoči policisti so njegovo truplo za silo pokrili z belo rjuho, radovedneži pa so bili takoj na preži in mrtveca ovekoveči-li s svojimi fotoaparati. Sramotno obnašanje turistov so policisti nemudoma prekinili in nato štirideset neskončnih minut čakali na ravno tako nesramen rešilec. 16 agentov prometne policije za zapahi LECCE - Po šestmesečni preiskavi in neštetih prisluškovanjih je sodstvo iz Lecceja včeraj odredilo pripor šestnajstim agentom lokalne prometne policije zaradi sodelovanja v kriminalni združbi in večletnega izsiljevanja. Kriminalisti so ugotovili, da je združba od kakih stotih podjetnikov in trgovcev redno izsiljevala bajne vsote denarja oziroma materialnih dobrin. Med prisluškovanji je izstopal primer policista, ki se je s kolego ponašal, da lahko gre v pokoj, saj je v borih treh letih s tovrstnim donosnim poslom zaslužil kakih 40 tisoč evrov. Predstojnik sodstva je preiskavo pozitivno ocenil, obžaloval pa je dejstvo, da so se za zatožno klopjo tokrat znašli predstavniki sil javnega reda, se pravi ravno ti isti, ki naj bi bili zgled obnašanja in spoštovanja zakonov oz. predpisov. beneški festival Zlati lev animatorju Johnu Lasseterju BENETKE - Organizatorji Beneškega filmskega festivala bodo nagrado za življenjsko delo na letošnji 66. izdaji festivala podelili Disneyjevemu kreativnemu vodji Johnu Lasseterju za zasluge na področju animacije. Podelitve se bodo udeležili še štirje režiserji studia Disney-Pixar. Lasseter je dvakratni nagrajenec ameriške filmske akademije za animirana filma Svet igrač in "Tin Toy". Organizatorji festivala bodo Lasseterju zlatega leva za življenjsko delo izročili 6. septembra. Podelitve se bodo udeležili tudi štirje režiserji studia za animacijo Pixar - Brad Bird, Pete Docter, Andrew Stanton in Lee Unkrich. Stanton je režiral risanko Reševanje malega Nema, Un-krich pa dela tretji del risanke Svet igrač. Na programu festivala, ki bo na beneškem Lidu potekal od 2. do 12. septembra, bo sicer tudi svetovna premiera 3D različice animiranih filmov Svet igrač in Svet igrač 2. terorizem - Med drugim naj bi načrtovala atentat na pariškem letališču Charles de Gaulle V Bariju policija aretirala domnevna vodilna člana mreže Al Kaide v Evropi Policist na tiskovni konferenci kaže sliki obeh aretirancev ANSA BARI - Dva francoska državljana, ki sta bila novembra lani na jugu Italije pridržana zaradi suma kršitev imigracijske zakonodaje, naj bi bila ključni figuri teroristične mreže Al Kaida, je včeraj sporočila italijanska policija. Gre za 63-letnega v Siriji rojenega ima-ma Basama Ajačija in za 34-letnega Britanca Raphaela Gendrona. Policija je dvojici sedaj vročila zaporna naloga zaradi načrtovanja »terorističnih napadov in gverilskih dejanj«. Ena od načrtovanih tarč naj bi bilo pariško letališče Charles de Gaulle, čeprav policija ocenjuje, da konkretnih načrtov za napade še ne bilo in da naj bi torej še ne obstajala neposredna grožnja. Preiskovalci so vse to odkrili s telefonskim prisluškovanjem. Pred aretacijo v Italiji sta Ajači in Gendron živela v Belgiji. V Bariju so ju pred pol leta aretirali zato, ker naj bi nezakonito pretihotapila pet priseljencev iz Grčije. Kasnejša preiskava je pokazala, da gre za vodilna člana »na ideološki ravni« za propagando Al Kaide v Evropi, je sporočila policija, zato so ju aretirali zaradi povezav z mednarodnim terorizmom. Med drugim naj bi dvojica posedovala orožje in razstrelivo ter je vzpostavila mrežo za rekrutiranje in urjenje ljudi iz Evrope, ki so se pripravljeni boriti na strani teroristov v Iraku ali Afganistanu in morebiti tudi izvesti samomorilske napade. Sreda, 13. maja 2009 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ¿Primorski ~ dnevnik 7 občina zgonik - Pogovor z županom pred skorajšnjim iztekom mandata Sardoč: »Izpeljali smo vse, za kar smo se obvezali pred volitvami« Mirko Sardoč je prispel v ponedeljek na zgoniško županstvo ves zagorel v obraz. Po nedeljski občinski proslavi 64. obletnice osvoboditve si je privoščil nekaj uric jadranja v zalivu. Nič posebnega, dva »borda« pred Sesljanom; dovolj, da se ga je sonce prijelo. »Abbron-zato« bi o njem menil Berlusconi, če bi ga videl v županskem uradu za pisalno mizo. Na trgu pred županstvom je dvanajst svežih vencev ob občinskem spomeniku padlim v narodnoosvobodilni vojni pričalo o nedeljski proslavi. Venec občinske uprave s pozlačenimi lovorovi-mi listi je bil položen ob spomenik, venci občinskih društev, organizacij in političnih strank (AŠD Shinkai karate klub, Civilna zaščita, KRD Briščiki, KD Rdeča zvezda, VZPI-ANPI Zgonik, AŠK Kras, Društvo slovenskih lovcev FJK Doberdob, Demokratska stranka, Komunistična prenova, Slovenski in italijanski komunisti, Slovenska skupnost) ob zidek pred spomenikom. »Pri nas so rdeče prvomajske zastave v nedeljo, na dan občinskega praznika, še plapolale,« je - ne da bi ga omenil - elegantno ošvrknil tržaškega kolego Dipiazzo in njegov sklep o odstranitvi rdečih zastav po vzhodno-kraških in zahodnokraških vaseh tržaške občine. Kajti: »V naših srcih plapolajo rdeče zastave celo leto,« je v delavno-delavskem zanosu pritrdil zgoniški župan. Dela tudi med pogovorom ob izteku njegovega drugega županskega mandata ni manjkalo. Prispel je občinski redar za nujen podpis dokumenta; prišla je uslužbenka z enako prošnjo, pa tudi mobitel je nekajkrat zabrnel. Kaj vse ste postorili v teh petih letih drugega mandata? »Stremeli smo po uravnovešenem razvoju našega prostora.« Konkretno? »Posege bi lahko porazdelili v tri dele: skrb za socialo, za ljudi in za naravno okolje; nadalje skrb za možnosti gospodarskega razvoja, kar smo udejanili z obrtno cono, in skrb za izboljšanje vsakodnevnih storitev, ki jih nudi občina.« Na katere storitve mislite? »Predvsem na vsakodnevno življenje, od majhnih otrok, ki zahajajo v naš vrtec in naše šole, do ostarelih. Mi- slim na vse storitve, ki jim jih naša občina nudi.« V teh letih ste si zelo prizadevali za ovrednotenje kraškega ozemlja. »Pozornost smo posvetili gornjemu, zelenemu pasu občine, tistemu, ki meji na Slovenijo. To območje je naravno zaščiteno, mi smo ga ovrednotili. Pozornost smo pa posvetili tudi drugemu, obljudenemu delu, vaškim jedrom. Z novim regulacijskim načrtom smo dali ljudem možnost dograditve, seveda vedno v spoštovanju uravnovešenega razvoja. Tretji pas, tisti ob prometnicah, ob avtocesti in železnici, pa nameravamo urediti na tak način, da bodo imeli obrtniki in podjetniki možnost za gospodarski razvoj.« Vi in vaša občina ste bili v prejšnjih letih motor čezmejnega sodelovanja. »Začeli smo z evropskim projektom Spoznaj Kras, ki je bil dejansko povod za sodelovanje s čezmejnimi občinami in za zbližanje z njimi. Dejansko je "napovedal', padec meje. Kraški okraj je nato še utrdil in okrepil to sodelovanje.« Kateri je - po vašem mnenju -največji uspeh vaše uprave? »Z upraviteljskega vidika prav gotovo prevzem nekdanje kasarne Dardi pri Briščikih. Prevzeli smo jo od vojaške domene, gre za zelo obsežno območje, ki ga je treba primerno izkoristiti.« Omenili ste upraviteljski uspeh. Ali ste hoteli omeniti še kakega? »Da. Ob izteku mandata menim, da je bilo sodelovanje v naši upravni ekipi zelo uspešno, prijateljsko. Rad pa bi se zahvalil tudi našemu občinskemu osebju. Brez truda, prizadevanja in angažiranja naših uslužbencev ne bi mogli izpeljati vsega, kar smo v teh petih letih izpeljali.« Kaj ste izpeljali? »Opravili smo obračun našega volilnega programa. Analiza je pokazala, da smo izpeljali vse, za kar smo se našim občanom obvezali pred volitvami. Uspeh našega upravljanja je bil tako rekoč stoodstoten.« Odlično! Ali je bilo vse brezhibno? »Morda bi lahko kaj bolje in prej izpeljali, a če nam to ni uspelo, nismo mi krivi.« Zgoniški župan Mirko Sardoč Kdo pa? »Za vsako zadevo, za vsak poseg so potrebna sredstva. Če teh ni, ne moreš določenega dela opraviti v prvotno predvidenem roku.« Na občinskih sejah je bil večkrat govor o čiščenju cest. Predvsem svetniki opozicije so se nekajkrat pritoževali. »Nekatere prometnice bo treba še primerno urediti. Za morebitne zamude pri čiščenju cest pa ni vedno kriva občina. Težko je vlagati sredstva in energijo na ceste, ki niso naša last.« Cikate na pokrajinske ceste? »Pokrajinska uprava se je v tem mandatu močno potrudila in skuša stvari urediti.« Večkrat je bil tudi govor o problemu odpadkov: ločenem zbiranju in odvozu. »Na tem delamo. Odločili smo se za tak pristop, ki bo omogočil korektne dogovore. Zakone je treba, seveda, upoštevati, ne moremo pa povzročati nevšečnosti našim ljudem. Zato se nočemo prenagliti. Dali smo pripraviti študijo, premikamo se oprezno: počasi in prav.« Kakšen je odnos z italijansko skupnostjo v občini? »Dober. Stiki so dobri. Ceniš in spoštuješ se lahko le, če se med sabo dodobra spoznaš. Pri tem imajo poglavitno vlogo društva in organizacije: šport, kultura, rekreacija. V društvih je soudeležba na dobri ravni.« Pa vendar: med venci, položenimi v nedeljo ob spomenik padlim, ni vencev izključno italijanskih društev. »Na občinskem ozemlju izključno italijanske organizacije niso prisotne. Bolj kot odsotnost teh organizacij pa me je v nedeljo na občinskem prazniku zbodla odsotnost občinskih svetnikov italijanske narodnosti desnosredinske opozicije. Njihovo odsotnost obžalujem. Tudi ob polaganju vencev na predvečer 1. maja jih ni bilo.« Kakšen je odnos z drugimi oko-Iiškimi občinami? »Zelo dobre, na trenutke odličen!« Tudi s tržaško občino? »Tudi. Z županom Dipiazzo dobro sodelujeva, to je treba priznati.« V preteklih mesecih ste z re-pentabrskim kolegom Križmanom in dolinsko kolegico Premolinovo izdali odredbo o postavitvi dvojezičnih smerokazov na hitri cesti in državnih cestah. Dvojezičnih napisov še ni. Zakaj? »Cestno podjetje Anas jih še ni namestilo.« Pa vendar je tudi od srečanja na tržaški prefekturi minilo že precej časa. »Tržaški prefekt je izkazal občutljivost do zadeve. Tudi cestno podjetje Anas je takrat pokazalo dobro voljo.« Potem pa? »Tri dni pred zapadlostjo roka za namestitev dvojezičnih napisov je podjetje Anas vložilo priziv na deželno upravno sodišče.« S kakšno motivacijo? »Češ da odredba ni korektna.« Ali je Anas vložil priziv po srečanju na tržaški prefekturi? »Da, po tistem srečanju.« Ali ni tako ravnanje - milo rečeno - "čudno"? »Seveda. Vsa zadeva ni izpadla kot "fair play'.« Kaj ste storili? »Obrnili smo se na odvetnika, da bi zaščitili naše interese in pravice. Po vsej verjetnosti bo treba počakati, da se iztečejo volitve. Vsekakor bomo vztrajali pri zahtevi, da se zakon upošteva in izvaja.« Na volitvah boste spet kandidirali. Ste nesporni favorit. »Vox populi, vox dei.« Ob zaprtem mikrofonu se je župan Sardoč spomnil dveh dogodkov. Prvega izpred nekaj dni, prav ob koncu mandata, drugega iz začetka mandata. Pred nekaj dnevi se mu je 80-let-na občanka z okorno a toplo pisavo zahvalila za njegov »boj proti nasilju«. Res lepo zadoščenje. Malo po začetku drugega mandata pa je Sardoč doživel »enega najgrših trenutkov mojega županovanja:« predčasni odhod občinskega tajnika Walter-ja Švare. »Bil je eden najboljših sodelavcev, ki sem jih doslej imel,« se ga je spoštljivo spomnil zgoniški župan. Marjan Kemperle »Uspeh našega upravljanja je bil stoodstoten«- »Pogrešal sem prisotnost italijanskih občinskih svetnikov na občinskem prazniku priprave na volitve - Nova pozornost Lige do slovenske manjšine ■ #QL|TVE »Bossi je na strani Kraševcev« V2009 Fedriga: Nekoč napeti odnosi s Slovenci se normalizirajo - Zenic: Moj županski program je podoben programu Cibija in Pisanija KuSStatSCher in Komel Umberto Bossi bi gotovo stal ob strani Kraševcem pri obrambi teritorija in zaščiti lokalnih gospodarskih panog. V to je prepričan tržaški poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga, ki je na predstavitvi županskih kandidatov v Dolini, Repnu in Zgoniku govoril o spremenjenem odnosu Lige do slovenske manjšine. »Odnosi med Ligo in Slovenci so bili dolgo časa težavni in problematični, sedaj pa se postopno normalizirajo. To je dobro za našo stranko in tudi za manjšino,« pravi Fedriga. Do zasuka v odnosih je prišlo pri obrambi teritorija in torej na Krasu. Severna liga je prve odnose s Slovenci začela graditi v devinsko-nabrežinski občini, potem je nastopila dolga zamrznitev, danes - tako Fedriga - pa se stvari spreminjajo. Tudi Slovenci po njegovem začenjajo spoznavati, da je Liga sicer sestavni del desnosredinske koalicije, ni pa desno usmerjena stranka in tudi ne sodi v Ljudstvo svobode Silvia Berlusconija in Gianfranca Finija. »Nas ne zanimajo preživeli ideo- Poslanec Massimiliano Fedriga loški spori, ki mislim, da ne zanimajo več niti velike večine Slovencev. Mi hočemo tudi v naši stvarnosti uveljaviti načelo, da morajo biti domačini gospodarji na svojem teritoriju, kar se danes žal ne dogaja,« meni še 29-letni Fedri-ga. Kot primer skrbi za teritorij navaja napore Severne lige, da bi vas Prosek, skupaj s Krasom, dobila takšne ali drugačne bonitete za uradno priznanje vina Prosecco. Prvi slovenski županski kandidat Severne lige na Tržaškem je bil Raj-mund Carli v Devinu-Nabrežini, po nje- govi poti sedaj v repentabrski občini stopa Alberto Zenic, ki pa ima za seboj posebno politično zgodbo. Do pred kratkim je bil namreč občinski odbornik v levosredinski upravi Aleksija Križmana, dejansko čez noč pa je postal županski kandidat Bossijeve stranke. Zenic ta svoj preobrat utemeljuje z dvema razlogoma. Prvič, ker se je njegova (danes že bivša) koalicija odločila za županskega kandidata, ki mu ni bil všeč, in drugič, ker se je Liga odločila za slovenskega kandidata. Zenic dodaja še tretji izrazito politični razlog, to se pravi odločitev Severne lige, da se na volitvah v repentabrski občini predstavi s samostojno listo. Torej brez desnice. Zenic je prepričan, da s prestopom k Ligi ni naredil velikega preskoka. »Ko govorimo o občinskih volitvah moramo imeti stalno pred seboj specifična vprašanja naše uprave. Repentabor ni Milan ali Padova, naši problemi pa so različni tudi od tistih, s katerimi se soočajo v Alberto Zenic, županski kandidat v Repnu Dolini in v Zgoniku. Zgovoren je primer tovornega terminala na Fernetičih,« pravi Zenic. Prepričan je, da je njegov volilni program vsebinsko precej podoben programom županskih kandidatov Kazimirja Cibija in Marka Pisanija. »Vsi trije dobro poznamo stvarnost repentabrske občine in vsi trije smo Slovenci, zato ne vidim nobenih razlogov za polemike ali za preostra volilna soočenja,« je prepričan županski kandidat Severne lige v eni najmanjših občin v Italiji. S.T. s predstavniki manjšine Danes bo na obisku v Trstu Sepp Kusstatscher, evropski poslanec iz Južne Tirolske, ki na junijskih volitvah kandidira za listo Levica in svoboda. Kusstatscherja je tednik Espresso pred nekaj meseci proglasil za najbolj marljivega evropskega parlamentarca iz Italije. Južnotirolski politik (pred petimi leti je bil v Strasbourg izvoljen na listi zelenih) se bo skupaj s kandidatom iz FJK Igorjem Komelom srečal s predstavniki slovenske manjšine in s predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezi-garjem. Pred tem se bo sestal tudi s predstavniki tržaških odborov proti uplinjevalniku in proti hitri železnici v sklopu petega evropskega koridorja. Obračun obiska bo Kusstatscher podal ob 12. uri na tiskovni konferenci v kavarni San Marco, na kateri bo prisoten tudi Komel. 8 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI area - Letna konferenca raziskovalnih ustanov v deželi Furlaniji-julijski krajini Strateški pomen mladih raziskovalcev Obnovili sporazum za krepitev sinergij med centri in sklepanje mednarodnih zavezništev Vloga raziskovalcev je strateškega pomena za razvoj in konkurenčnost. Zato je nujno presegati tradicionalno načelo, da predstavlja raziskovanje le stroške. Nasprotno, treba je vlagati vanj in v mlade raziskovalce, ki bodo v prihodnosti odraz »novega«. To je osnova sporazuma, ki ga je koordinacija raziskovalnih ustanov v deželi Furlaniji-julijski krajini včeraj obnovila z deželno vlado, z ministrstvom za šolstvo in znanstveno raziskovanje ter z zunanjim ministrstvom. Namen dogovora je spodbujati in podpirati raziskovanje in torej razvoj ozemlja. Koordinacija raziskovalnih središč bo v tem vidiku v prihodnjih štirih letih izvajala vrsto projektov. Med glavnimi je analiza znanstvenih ustanov v deželi FJK in njihovih značilnosti, ki bo dala podrobno sliko znanstveno-raziskovalnega potenciala lokalnih centrov, človeškega kapitala in različnih načrtov, ki jih izvajajo. To bo omogočilo načrtovanje novih sinergij in krepitev sodelovanja med ustanovami, pa tudi sklepanje strateških zavezništev na mednarodni ravni. Vse to v luči tkanja kakovostne mreže lokalnih raziskovalnih ustanov in ustvarjanja vrednosti, ki ne bo slonela izključno na finančni podlagi. Sporazum so podpisali ob robu 8. letne konference raziskovalnih ustanov v deželi FJK, ki je bila dopoldne v novem kongresnem središču raziskovalnega centra AREA na Padričah. Na zasedanju, ki se ga je udeležila tudi deželna odbornica za delo, univerzo in znanost Alessia Rosolen, so vzeli v pretres in nakazali smernice za kljubovanje izzivom, ki jih narekuje tudi mednarodna gospodarska kriza. Med smotri, ki so si jih zadali, so v prvi vrsti ovrednotenje deželnega znanstveno-raziskovalne-ga ter gospodarskega potenciala v deželi FJK, krepitev sinergij med družbeno-eko-nomskimi, znanstvenimi in industrijskimi dejavniki na ozemlju, spodbujanje in promocija novih raziskovalnih projektov, utrditev vloge deželnih centrov na državni in na mednarodni ravni ter ovrednotenje človeškega kapitala. Kot je poudaril predsednik AREA Giancarlo Michellone, je treba vsekakor osredotočiti pozornost na specifične značilnosti posameznih ustanov, ker je to zmagovit adut v mednarodni konkurenci. Značilni za AREA so v tem smislu prenos tehnologij, izobraževanje ter selekcija in promocija rezultatov in tehnologij, ki jih dosežejo podjetja in delavnice v znanstvenem parku. Podrobna analiza značilnosti vseh deželnih raziskovalnih centrov, je ocenil Michellone, bo zato nedvomno prinesla pozitivne rezultate. A.G. Na Padričah je bila včeraj 8. letna konferenca raziskovalnih ustanov v FJK KROMA knulp - Fascistoponomania O poimenovanju tržaških ulic in trgov po fašističnih herojih Fascistoponomania je bil naslov srečanju, ki sta ga v kavarni Knulp včeraj priredila Claudio Cossu, predsednik gibanja Enakopravni in svobodni občani ter slikar in pisatelj Ugo Pierri, ravno pred današnjo slovesnostjo na Trgu Rosmini, ko bo občinska uprava poimenovala stopnišče po fašistu, tržaškemu novinarju Mariu Granbassiju. Gre za človeka, ki je umrl v španski državljanski vojni in se je javno proglašal za fašista, njegovi spisi in članki pa jasno odražajo tudi antisemitizem. » Občinske odbornike smo prijavili sodstvu zaradi apologije fašizma. Med podpisniki so tudi Margherita Hack, Boris Pahor, Silva Bon in Roberto Dedenaro,« je pojasnil Cossu in dodal, da bodo v kratkem poslali priziv tudi predsedniku republike Napolitanu. Udeležencem sta nato postregla z zanimivim seznamom ulic, ki so bile leta 1933, 1936 in 1939 preimenovane po fašističnih mučenikih, t.i. herojih. Tako je bil Borzni trg do leta 1946 Trg Costanzo Ciano (oče poznejšega fašističnega zunanjega ministra Galeazza), Trg sv. Katerine Sienske je bil posvečen Guidu Neriju, časnikarju Mussolinijevega lista Il popolo di Trieste, ki je umrl v atentatu, za katerega so nato z življenjem plačali naši štirje bazoviški junaki, trg pri Val-mauri pa je nosil ime po Nicolu Gianiju, ki je širil in mistifi-ciral fašistično ideologijo. Oblast pa je udrihala tudi po »ne arijancih«, tako da je Ul Giuseppeja Revereja postala Ul. Ser-gia Laghija, ki je padel v vzhodni Afriki, Ul. Leoneja Fortisa pa Ul. Lorenza Lorenzettija. Pa še bi lahko naštevali ... občina - Od 20. do 8. ure Tudi kuža se bo lahko kopal To poletje se bodo lahko v Tržaškem zalivu kopali tudi psi. Toda le od 20. do 8. ure. To pač predvideva odredba, ki jo je izdala občinska uprava pod zgovornim naslovom Kopanje psov na javnih plažah. Izvzeti so rešilni psi in psi vodniki za slepce. Odredbo in njene podrobnosti je predstavil včeraj na županstvu pristojni občinski odbornik ob udeležbi predstavnikov enote reševalnih psov Unics, ki deluje v okviru civilne zaščite. Enoti bo namreč za urjenje psov na razpolago del kopališča Cedas v Barkovljah. Vaje bodo lahko v maju in juniju prirejali ob nedeljah od 8. do 11. ure in ob četrtkih po 19. uri. Občinska odredba je vsekakor poskusne narave in bo začela veljati v kratkem. Omogočila bo vsekakor psom, da se pred 8. uro in po 20. uri, kot rečeno, osvežijo v morju. Tega doslej niso mogli storiti, saj je za pse veljala stalna prepoved kopanja. Za to se je občinska uprava odločila tudi na osnovi zahtev lastnikov psov, ki so v ta namen zbrali tudi mnogo podpisov z zahtevo po ugotovitvi specifičnega območja samo za pse. To ni bilo zaradi majhnega števila plaž mogoče, je povedal odbornik. Zato pa so odločili, da se bo lahko kuža kopal povsod, čeravno v zgodnjih ali večernih urah. Dobava vode v Devinu in Sesljanu okrnjena Družba Acegas-Aps obvešča, da bo zaradi izrednih vzdrževalnih del dobava vode v Devinu, Sesljanu in sploh v de-vinsko-nabrežinski občini jutri okrnjena med 8.30 in 16. uro. občina trst Rdeče zastave in »črna« Brandi Rdeče prvomajske zastave so razburile načelnico Nacionalnega zavezništva v tržaškem občinskem svetu Angelo Brandi. Preteklo soboto se je podala v Bazovico na vsakoletno desničarsko proslavo na šohtu, pa je bila primorana zagledati se v »stotine rdečih zastav«, ki so plapolale v vasi. »Kaj takega ne moremo več prenašati,« je jezno opozorila v aktualnem vprašanju pred ponedeljkovo občinsko sejo. »Zastave so visele že deset dni, ne da bi jih odstranili. Namestili so jih na drogih javne razsvetljave in na drugih javnih krajih. Kaj takega se ne sme več ponoviti,« je zabrusila tržaškemu županu Robertu Dipiazzi. Župan je odgovoril dokaj umirjeno. Dejal je, da so rdeče zastave delavske zastave in da je ra-zobešanje zastav ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela, že ustaljena tradicija, ki je ne gre ukinjati, saj ne gre za kako kaznivo dejanje. Kdor pa zastave namesti, jih mora naslednje dni tudi odstraniti. Dipiazza je spomnil, da je osebno posredoval, da bi na Prose-ku po nekaj dneh odstranili rdeče zastave, kar so tudi storili, medtem ko se v Lonjerju, Križu, Bazovici in Padričah to ni zgodilo. Zato je napovedal, da bo pripravil pravilnik o razobešanju rdečih zastav ob prvem maju. Kdor jih bo hotel namestiti, jih bo moral tudi v predvidenem času odstraniti. Zastave bodo morale biti izključno rdeče, brez kakih znakov ali simbolov, kot so srp in kladivo ali zvezda, je napovedal Dipiazza, ob čemer se je iz vrst levosredinske opozicije oglasilo pikro »dopolnilo«: »In tudi brez helebarde nogometne Triestine!« Prepovedano pa bo nameščanje zastav na drogih javne razsvetljave, ker naj bi to predstavljalo nevarnost za promet. Brandijeva, ki ji - kot znano -črna barva bolj prija kot rdeča, je ponovila, da je bilo plapolanje rdečih zastav v Bazovici na dan proslave na šohtu »neokusno«. Zanjo, seveda. V Bazovici je večina, verjetno, drugačnega mnenja. M.K. tržaški občinski odbor - Predlog odloka sestavila svetnika Stefano Ukmar (DS) in Lorenzo Giorgi (FI) Pozitivno o novem pravilniku za osmice Vinogradniki v tržaški občini bodo imeli po odobritvi odloka enake pogoje za prodajo vina kot vinarji iz drugih občin Občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je bil v ponedeljek zvečer vidno zadovoljen, potem ko mu je občinski odbornik za gospodarski razvoj in turizem Paolo Rovis sporočil, da je občinski odbor nekaj ur prej izdal pozitivno mnenje o predlogu odloka o novem pravilniku za delovanje osmic v tržaški občini. Ukmar je dejanski »oče« novega pravilnika. Predlog odloka je podpisal tudi svetnik For-ze Italia Lorenzo Giorgi, tako bo imel dokument lažjo politično pot do dokončne odobritve. Slovenski občinski svetnik se je odločil za predložitev odloka iz enostavnega razloga. Pravilnik tržaške občine za prodajo vina v osmicah je zastarel. Odobren je bil pred skoraj trinajstimi leti, zato ga je treba prilagoditi tovrstnim pravilnikom, ki so jih v zadnjih mesecih sprejele okoliške občine, da bi imeli vinogradniki v tržaški občini enake pogoje za prodajo svojega pridelka kot njihovi kolegi iz drugih ob- Stefano Ukmar Ukmar in Giorgi predlagata, naj bi bilo »prodajno obdobje« neposredno odvisno od količine vina na prodaj, in sicer po en da za vsakih 40 litrov vina (doslej 60 litrov). Osmice naj bi bile odprte največ mesec dni, vinogradnik pa bi lahko porazdelil odprtje v več terminov skozi celo leto. Vsakič pa bi morala biti osmica odprta najmanj po sedem dni. Za količine večje od 15 hektolitrov bi vinogradniku dovolili dodatno odprtje osmice, in sicer do največ enega meseca. Osmičar bo lahko prodajal tu- di hladno hrano lastne proizvodnje ali živilske proizvode drugih proizvajalcev, posameznikov ali združenih v zadrugah ali drugih združenjih, ki pa morajo biti izključno iz dežele Furlanije-Julijske krajine. V primeru nakupa živilskih proizvodov od drugih deželnih proizvajalcev, bodo morali osmičarji ohraniti račun za morebitno kontrolo. Svetnik Ukmar je predložil svoj predlog po posvetovanju s Kmečko zvezo in nekaterimi vinogradniki z Zahodnega Krasa. Poenotenje odprtja osmic in prodaje v tržaški pokrajini je po njegovem nujno porebno, sicer bi bili vinogradniki v tržaški občini prikrajšani v primerjavi s pridelovalci vina iz drugih občin v pokrajini. Po pozitivnem mnenju občinske uprave je dokončna odobritev odloka le še vprašanje časa. Dokument bo sedaj romal v občinsko komisijo za kmetijstvo, zatem pa v mestno skupščino. Odobritev bo - po predvidevanjih - gola formalnost. M.K. / TRST Sreda, 13. maja 2009 9 dttzg žige zoisa - Veselje in ponos na oddelku za geometre V računalniškem risanju je prišel na evropski vrh Petošolec Erik Briščak zmagal na tekmovanju v risanju s programom autocad v Roveretu Zarečenega kruha se največ poje. Marca letos smo namreč pisali o lepem uspehu dveh dijakov petega razreda oddelka za geometre Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa Erika Brišča-ka in Davida Sedmacha na vsedržav-nem tekmovanju v okviru olimpijade v računalniškem risanju s programom autocad v Lancianu in ob tisti priložnosti zapisali, da je bil to njun zadnji nastop na tem tekmovanju. Ušteli smo se, kajti Erik Briščak je ponovno nastopil, tokrat na evropski ravni, in celo zmagal, za sabo pa pustil vso ostalo (predvsem italijansko in slovensko) konkurenco. Erik, ki je doma iz Repna, resnici na ljubo ne bi bil smel nastopiti na evropskem prvenstvu, ki je potekalo prejšnji teden v Roveretu v organizaciji tamkajšnjega tehničnega zavoda s trgovsko in geometrsko smerjo Felice e Gregorio Fontana. Na vsedržavnem tekmovanju se je bil namreč uvrstil na osmo mesto, medtem ko pravila določajo, da se na evropsko tekmovanje lahko uvrstijo le trije najbolje uvrščeni v državi. Ker pa je evropska faza tekmovanja šele na začetku in je bilo malo udeležencev, so v Rovereto povabili še dijake manjšinskih šol. Tako je pred približno mesecem dni vabilo prejel tudi Erik Briščak, ki je prejšnji torek odpotoval v Rovereto skupaj s svojim mentorjem prof. Robertom Saražinom, v sredo pa se je pomeril z vrstniki iz raznih krajev Italije in Slovenije (iz matične države je prišlo šest dijakov, po dva iz Novega mesta, Celja in Maribora), medtem ko se dijaki iz Francije, Nemčije in Avstrije, katerih udeležba je bila na začetku predvidena, na koncu niso udeležili pobude. V poldrugi uri časa, ki jo je imel na razpolago, je moral Erik ob nekaterih danih znanih podatkih računalniško reproducirati risbo nizozemskega grafika Mauritsa Corneli-sa Escherja. Nalogo, pri kateri je ocenjevalna komisija upoštevala predvsem preciznost in čas izvedbe, je oddal po štiridesetih minutah: toliko časa je namreč rabil, da se je povzpel na evropski vrh v risanju s programom autocad in to, kot pravi, brez kake posebne priprave. Drugo in tretje mesto sta zasedla Lorenzo Melizza iz Lancia-na in Davide Iosca iz Molfette, ki sta se na marčnem državnem tekmovanju v Lancianu uvrstila na tretje oz. prvo mesto. Nagrajevanje je potekalo v petek dopoldne, poleg lepega pokala pa je Erik prejel še drugo, nadvse uporabno nagrado: prenosni računalnik znamke HP. Nekajdnevno bivanje v Roveretu je predstavljalo tudi priložnost za ogled mesta ter za izlet v Dolomite in Bocen, v petek zvečer pa sta se novopečeni evropski prvak in njegov mentor vrnila domov. Kljub osebnemu zadovoljstvu in ponosu šole ob doseženem uspehu se je Erik že ponovno popolnoma vključil v šolski vsakdan, kateremu smo ga včeraj dopoldne za kratek čas iztrgali, da bi nam posredoval svojo izkušnjo. Še slab mesec ga loči od konca pouka, ki pa bo zanj pomenil novo, pomembnejšo preizkušnjo, saj ga letos čaka državni izpit. Kaj pa bo počel po maturi? Evropski prvak je še neodločen med univerzitetnim študijem in opravljanjem poklica geometra: trenutno se nagiba k slednjemu, zadnja beseda pa še ni bila izrečena. Ivan Žerjal Poleg pokala je Erik Briščak za nagrado prejel tudi prenosni računalnik KROMA sv. ivan - Aprilski popoldan v SKD Slavko Škamperle Prijateljski strahec Zgodbo o malem Galu in duhcu-strahcu-pošasti je otrokom podala animatorka Petra Furlan V petek, 24. aprila, se je na popoldnevu v društvu Slavko Škamper-le pri Sv. Ivanu ob pravljičarki zbralo šestnajst radovednih otrok, ki so ani-matorko takoj obkolili, da bi izvedeli, o čem bo govor (na sliki). Petra Furlan se je le zvito nasmihala in je, ko je otroška neučakanost dosegla višek, začela pripovedovati zgodbo o malem Galu in duhcu-strahcu-pošasti, ki ga ponoči, ko je Gal sam v svoji postelji, preganja. Kaj naredijo otroci, ko jih je strah? Pogrnejo se s posteljnino in v toplem zavetju čakajo, da gre pošast mimo. Tako napravi tudi Gal, pa ga strah čaka prav tam, v njegovem skritem zatočišču, med njegovimi rjuhami! Kaj zdaj, kam naj Gal uide? Tudi strah je prestrašen in sploh ni tako strašen, kot zgleda, celo lačen je in si po požrtiji ob hladilniku umiva zobe, kot najpridnejši otroci! V eni sami noči se je vse obrnilo na glavo in Gal je dobil pravega prijatelja, takega, ki nikoli ne bo zatajil. Pa ne samo Gal, tudi otroci, ki so poslušali pravljico, so si našli vsak svojega prijatelja: iz bele krpice, vate in barvnih trakcev so si napravili duhca, s katerim se bodo zvečer lahko prijateljsko pomenili, si pripovedovali pravljice iz njihovega vsakdana, ker je osebni duhec lahko strahec in pošast obenem, tako da je vsak pogovor z njim zaupen in pomemben. Z Petro Furlan so se zmenili, da bodo do prihodnjega srečanja v društvu Škamperle skrbeli za svoje strah-ce in jih skrbno skrivali pred drugimi. univerza Po Peroniju Peroni »Kakorkoli naj se ga tolmači, pričujoči volilni izid ponovno podčrtuje veliko kohezijo naše skupnosti, kar je v teh težavnih časih vse prej kot samoumevno znamenje in kar nas utrjuje na znotraj in v sistemu naših odnosov.« Tako je Francesco Peroni v svojem včerajšnjem zahvalnem pismu docentom in študentom komentiral svojo ponovno izvolitev za rektorja Univerze v Trstu, do katere je prišlo že na prvem glasovanju v ponedeljek. Rezultat je postal znan v poznih večernih urah, ko smo že zaključili redakcijo, za Peronija, ki je bil edini uradni kandidat, pa je glasovalo 529 volivcev od skupnih 629, ki se jih je udeležilo volitev (na 1.037 upravičencev). Po štiri glasove sta prejela Secondo Guasc-hino in Rinaldo Rui, tri glasove je prejel Walter Gerbino, po enega pa Giovanni Ramponi, Giuseppe Bat-telli, Maurizio Fermeglia, Domenico Coccopalmerio, Giorgio Manzoni, Rinaldo Nicolich, Roberto Festa in Giuseppe Cuscito. Belih glasovnic je bilo 56, neveljavnih pa 25. Volilo je 95 odstotkov predstavnikov upravnega osebja, 60 odstotkov članov študentskega sveta in 57 odstotkov docentov in raziskovalcev (skupno 61 odstotkov vseh upravičencev). Potrjeni rektor Peroni je v zahvalnem pismu opozoril, da je univerza doživela težke preizkušnje in gleda na prihodnost, v kateri ne manjka negotovosti. Vendar ga tolaži »ugotovitev, da na naši univerzi razpolagamo z velikim kolektivnim resursom: razširjeno zavestjo o pripadnosti skupnemu "domu', za usodo katerega smo vsi poklicani, da si prevzamemo odgovornost ne glede na mesto, ki ga kdo zaseda,« je zapisal Peroni. Potrjeni rektor si bo zdaj prizadeval uresničevati program za akademsko triletje 2009/20102011/2012, v okviru katerega bo po njegovem prepričanju potrebno nadaljevati po poti sanacije ustanove, prvenstveno vlagati v znanstveno raziskovanje upoštevajoč rezultate na posameznih področjih, pomembna pa bo tudi sposobnost združevanja posameznih znanstvenih skupnosti. emergency Prvih 15 let humanitarnosti Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency praznuje letos 15-letnico delovanja. Tržaški prostovoljci so si za počastitev jubileja zamislili tridnevno praznovanje. V petek bodo rojstni dan proslavili ob 18.30 z dobrodelnim aperitivom v baru Settelune (Ul. S. Nicolo 3/b), ko bodo skupaj s starimi in novimi prijatelji nazdravili okrogli obletnici. V soboto pa bodo prostovoljci Emergency od 10. do 19.30 prisotni na Trgu Cavana, kjer bodo pri svoji stojnici mimoidočim ponujali nove poletne majice in torbe ter seveda vsakovrstne informacije o pobudah in projektih, ki jih organizacija vodi po svetu. Nedeljski večer pa bo minil v znamenju filmske umetnosti. V hotelu Jolly (Korzo Cavour 7) bodo ob 20.30 predvajali dokumentarni film Paola Santolinija in Fabrizia Lazzarettija Domani torno a casa. Gre za zgodbo afganistanskega in sudanskega otroka, ki sanjata o lepem življenju; organizacija Emergency jima je nudila brezplačno zdravstveno pomoč, tako da sta lahko danes spet prosto in brezskrbno zaživela. Udeleženci se bodo lahko po predvajanju zadržali na pijači. Organizaciji lahko tudi vsakdo nameni 5 promil davka na osebne dohodke z vpisom kode 971 471 101 55. Več informacij o samem delovanju in pobudah pa je na voljo tudi na spletni strani www.emergencytrie-ste.org. veliki trg - Glasbeni dogodek v soboto zvečer Nagrade Trl Awards 2009 Neposredni televizijski prenos podeljevanja nagrad Trl Awards se bo na televizijski postaji Mtv Italia začel ob 21. uri Po štiriletnem premoru bodo Trst ponovno preplavili Mtvjevci, ki bodo na Velikem trgu tokrat podeljevali nagrade Trl Awards 2009. Glasbeni dogodek bo na sporedu v soboto, 16. maja, ko bo približno 35 tisoč obiskovalcev lahko prisluhnilo svojim glasbenim idolom. Neposredni televizijski prenos podeljevanja nagrad Trl Awards se bo na televizijski postaji Mtv Italia začel ob 21. uri, pol ure pred tem pa bo na istem kanalu potekala oddaja Warm Up Trl Awards. To sta na včerajšnji novinarski konferenci sporočila občinski odbornik za javna dela in velike dogodke Franco Ban-delli in podžupan Paris Lippi, ki sta se pohvalila z bogatim majskim koledarjem prireditev v našem mestu. Z nagradami Trl Awards, ki so jih sicer začeli podeljevati v ZDA pred sedmimi leti, tržaška etapa pa predstavlja četrto izvedbo italijanske različice prireditve, s katero mladi poslušalci obeležujejo mednarodne dosežke glasbenikov, tako pri prodaji plošč kot po koncertnih uspehih in letošnjih uvrstitvah na lestvico Trl - Total Request Live, bo Trst ponovno v središču dogajanja in pozornosti obiskovalcev in medijev, je bilo slišati na včerajšnjem srečanju, na katerem je Bandelli še poudaril, da so na tržaški občini za pripravo oz. so- delovanje pri Mtvjevskem dogodku porabili kar šest mesecev. Osrednji dogodek bo potekal na gi-gantnem odru, ki ga trenutno postavljajo na Velikem trgu, organizatorji pa pričakujejo, da si bo prireditev ogledalo več kot 30 tisoč mladih. Za red in varnost bodo skrbele tržaške sile javnega reda in zdravstveno osebje. Slednje bo imelo svojo bazo na Verdijevem trgu, kjer bo mogoče oskrbeti tiste, ki bi rabili nujno medicinsko pomoč. Na tržaškem nabrežju bo po 19. uri vladal tudi poseben prometni režim, saj bo na ulicah okoli Velikega trga promet zaprt za vsa vozila. Na včerajšnjem srečanju so organizatorji še sporočili, da lahko obiskovalci svoje jeklene konjičke pustijo v naslednjih garažnih hišah in na parkiriščih: Foro Ulpiano, Silos, četrti pomol. in na parkirišču pri sv. Andreju. To pomeni, da bo v neposredni bližini glasbenega dogodka mogoče parkirati 1600 avtomobilov, vendar pa so organizatorji pozvali mlade, še posebej tiste, ki prihajajo iz drugih mest, naj se v Trst odpravijo z vlakom. Da si organizatorji ne želijo izgredov, kaže tudi odlok o prepovedi prodaje alkoholnih pijač v barih in kavarnah okrog Velikega trga. Prepoved bo v veljavi na dan prireditve, in sicer od 14. ure do ene ure ponoči, po 17. uri pa morajo ka- varne v bližini osrednjega prizorišča odstraniti vse stole in mize. Dogajanje bo mogoče spremljati tudi z morja, saj je za to priložnost Pristaniška oblast dovolila plovbo v vodah pred Velikim trgom. In kaj nam bo prinesel sam Mtvjevski glasbeni dogodek? Tržaški večer bo povezoval priljubljeni VJ Carlo Pastore, ki sicer na Mtv-ju vsak dan med 15. in 16. uro vodi oddajo Trl - Total Request Live. Na odru bodo nastopili domači in tuji glasbeniki in razne pop zasedbe. Med nastopajočimi naj omenimo glasbenike, kot so denimo Cesare Cremonini, Max Pezzali, Gemelli diversi, Lene Marlin, Nek, Sonohra, med gosti pa bodo tudi Martina Stellla, Micol Olivieri, Nicolo Centioni. Naj še povemo, da bodo med prireditvijo razglasili tudi zmagovalce letošnjih Trl nagrad. Zmagovalce v različnih kategorijah bodo okronali poslušalci, ki bodo od jutri naprej lahko glasovali preko spleta (www.mtv.it/trl) oz. mobilnih telefonov. Prireditev bodo spremljale kamere televizijske postaje Mtv Italia, ki bo dogodek oddajala v živo, gledalci doma pa si bodo drugo leto zapored lahko ogledali tudi Mtv Pulse (Sky, kanal 707 ob 21. uri), oddajo, v kateri bodo VJ-ji poročali, kaj se dogaja v zakulisju, in intervjuvali znane osebnosti z italijanske in tuje glasbene scene. (sč) 10 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI DSI - Predaval je dr. Andrej Šegula Razmišljanje o vlogi kristiana - pričevalca v današnjem svetu V sklopu priprav na letošnji misijon za slovenske vernike v Trstu, ki bo od 10. do 18. oktobra, je glavni organizator msgr. Marij Gerdol povabil v goste na ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev minorita, profesorja oznanjevalne teologije na ljubljanski teološki fakulteti dr. Andreja Šegulo. Predavanje, po katerem se je razvila prijetna debata, je nosilo naslov Biti kristjan - pričevalec v današnjem svetu. Šegula je svoja razmišljanja razvijal na podlagi predavanja papeža Benedikta XVI. v Regensburgu pred tremi leti, okrožnice papeža Janeza Pavla II. iz leta 1999 Vera in razum ter publikacij patra Branka Cestnika. Predavatelj je že uvodoma podčrtal, da gre vero pričevati predvsem z življenjem, manj pa z besedo, ker predvsem dejanja prepričujejo in spreobračajo. Glavni problem pa je danes, morda kot še nikoli doslej, nasprotje med racionalizmom, s katerim je prežet ves zahodni svet, in vero. Ta problem je papež jasno obdelal na regensburški univerzi, ko je s pronicljivim razmišljanjem odločno zagovarjal moderni razvoj, obenem pa utemeljeval mesto vere ob znanosti. Teologija je namreč enakovredna ostalim vedam. Kdor potiska religijo na področje sub-kulture, je nezmožen za dialog kultur. Papež Janez Pavel II. je večkrat poudaril, da sta vera in znanost dve krili, ki pomagata človeku do resnice. Prav ob sedanjem utrujenem modelu zahodne civilizacije se pokaže vsa šibkost enostranskega poudarjanja zgolj razuma, je podčrtal Šegula in dodal, da lahko tudi današnja vsestranska kriza privede do poglobitve vere. Na dnu se človek odrine do površja. Predavatelj se je nato zaustavil ob problemu pričevanja vere. Slednje ne sme biti vsiljivo, pač pa mora graditi na osebnem pričevanju in pogovoru. (tj) Pričevanje vere ne sme biti vsiljivo, je med drugim dejal predavatelj KROMA LONJER - Četrti mlaj Lonjerski pozdrav prebujanju narave z obujanjem tradicije Beltan je zadnji od treh spomladanskih praznikov, ki oznanjajo plodnost. Gre za drugi ključni keltski praznik poleg samhaina (t.i. halloween). Beltan tradicionalno nakazuje prihod poletja. Bel- V soboto občni zborZSKD Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja ob 15. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Poleg predsedniškega in blagajniškega poročila ter poročila nadzornega odbora bo na dnevnem redu obravnava sprememb pravilnika o podporah članicam.For-malnemu delu bo sledilo delo v delavnicah na teme: Vloga ZSKD v prihodnosti, ki jo bo vodil Vojko Stopar, odgovoren za mednarodne odnose pri Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti; zborovstvo z izvedenko na glasbenem področju Luiso Antoni; instrumentalna glasba s svetovalcem za instrumentalno glasbo Danielom Leskovicem ter Mladinske dejavnosti in gledališče, ki jih bo vodil Peter Milovanovic Jarh, svetovalec za filmsko dejavnost JSKD. tan in samhain delita leto na dva dela oziroma na dva letna časa - zimo (temni del) in poletje (svetli del). Samhain časti smrt, beltan pa nasprotno časti življenje. Maj je čas cvetenja, drevesa so zelena in življenje se je ponovno vrnilo na neplodno pokrajino. Mlaj je eden od pomembnih elementov beltana. Tradicijo postavljanja simbola plodnosti pa smo podedovali tudi v naših krajih, po katerih so pred 1600 leti stopali Kelti. In tudi letos smo jo Lonjerci že četrtič. Mogočni kol z borom na njem smo okrasili s pomarančami in limonami, ki ponazarjajo sončno energijo, življenjsko moč in srečo. Venec, ovit s svežim bršljanom in posut s kolači, ter okrašen z rdečimi, belimi in plavimi zastavicami, ponazarja rast, izobilje, obilne žetve, plodove, rodovitnost in srečo. Kolače so spretno spekle Dorica Močilnik, Lidija Čok in Angela Čok. Tako sta 30. aprila ob 19. uri predsednika letošnjega lonjerske-ga mlaja Marco Poropat »Prezjtau« in Tjaša Ruzzier »Trčava z Vrtače« zbrala »pr' Žepanaveh« ob lonjerski telovadnici člane Mladinskega društva Lonjer - Ka-tinara, preden bi zaspani, a vendarle navihani oblaki oddali svoje breme. Člani so s pomladansko zelenimi majicami skupaj z bivšo predsednico Darjo Kodrič »Bwtravo« in Sandrom Lorenzijem »Karjwcnau« ter vaščani odkorakali k spomeniku, da bi se poklonili padlim junakom, ki so življenja žrtvovali v lonjer-skem bunkerju. Na čelu sprevoda je plapolala jugoslovanska zastava, ki so jo Lo-njercem leta 1945 podarili partizani. Ob polaganju šopa rdečih nageljnov je Mladinski pevski zbor »Tončka Čok« ob vodstvu Manuela Purgerja zapel pesem Žrtvam. Povabilu se je odzval tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je prišel do spomenika, pozdravil vaščane in z njimi doživel slavnostno dviganje lonjerskega mlaja. Takrat se je z zidka, od koder je usmerjala nategovanje vrvi, spustila predsednica s starim vrčem mlekarice Marije »Trčave« in skupaj s predsednikovo pomočjo, s staro motiko »Karjwcnaveh« v roki, na mlaj obesila pušeljc, ki ga je vestno izdelala Angela Čok »Z Dopolavo-ra« ter z zborom zapela »V dolini tihi«. Mlaj so Lonjerci podrli v nedeljo 3. maja in razveselili veliko otrok, ki so se domov vrnili s košem bonbonov, kolačev, pomaranč in limon. Za uresničitev prireditve so pripomorali Mladinsko združenje Lonjer-Katinara s predsednikom Damijanom Corettijem 'Trčav z Rjbra', Kulturno društvo Lonjer-Katinara, Zadruga Lonjer-Katinara, jusarski odbor iz Lonjerja, simbolični prispevek pa je nudila tudi tržaška občina. Včeraj danes Danes, SREDA, 13. maja 2009 SERVACIJ Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.27 - Dolžina dneva 14.51 - Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 8.22 Jutri, ČETRTEK, 14. maja 2009 BONIFACIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje C, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje C. [1] Lekarne Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. maja 2009 Ul. Giulia 14 - 040-572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040-813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040-271124, Prosek - 040225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040-225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040-630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. mí Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »San valentino di sangue«; 16.00, 19.00, 20.30, 22.00 »Star Trek«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 15.50, 20.00, 22.05 »X-Men, Le origini«; 16.00, 18.00 »Hannah Montana - The movie«; 16.05, 17.50 »Earth - La nostra terra«. FELLINI - 18.30, 20.20, 22.00 »Lezioni d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.30, 20.20, 22.15 »Il sangue dei vinti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15, 20.15, 22.15 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 21.10 »Stari, rad te imam«; 17.10, 19.10, 21.10 »Še enkrat 17«; 17.20, 19.30, 21.40 »Možje X na začetku: Wolverine«; 17.00 »Pošasti proti Nezemljanom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Star Trek«; 18.30 »Just Friends«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Hannah Montana: The movie«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Feisbum«; 20.30, 22.15 »Generazione 1000 euro«; 22.15 »Gran Torino«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 2: 18.30, 21.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »San Valentino di sangue«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »X - Men, Le origini«; 17.50 »Hannah Montana - The movie«. H Šolske vesti PETO MEDNARODNO SREČANJE FLAVTISTOV »FLAVTA-FLAUT09« Vsi flavtisti so vabljeni danes, 13. maja, ob 16. uri, v prostorih nižje srednje šole z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, 4), kjer bo peto mednarodno srečanje flavtistov »Flav- -/ ta-flaut09«, ki ga organizira Glasbeni laboratorij. Prisotni bodo profesorji in študenti glavnih glasbenih institucij v Trstu, v Kopru in v Sežani. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČIČA v Ricmanjih vabijo na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo v prostorih otroškega vrtca v soboto, 16. maja, od 15. do 18. ure in v nedeljo, 17. maja, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA iz Križa vabimo ob 40-letnici poimenovanja naše šole na prireditev, ki bo v petek, 22. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v domu A. Sirka. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzio-ne.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. M Izleti SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan organizira v soboto, 23. in nedeljo, 24. maja, dvodnevni izlet z avtobusom v Salzburg in rudnik soli (Avstrija). Vpisovanje sprejemamo do četrtka 14. maja na tel. št.: 338-3415382 (Elisabetta) ali na tel. št.: 338-7738027 (Igor). Vljudno vabljeni. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za kraško območje vabita na izlet z ogledom deželnega akvarija Aris v občini Rivignano v soboto, 16. maja. Za vpis in podrobnejše informacije kličite na tel. št. 040-2024053 ali 040327229 (g.a. Milič). SPDT organizira v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet na Krim (1107 m). Zbirališče ob 7.45 na trgu Oberdan in ob 8. uri pred hotelom Daneu na Opči-nah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (348-7757442) ob večernih urah ali na naslov: mladin-ski@spdt.org. Še nekaj prostih mest. Vabljeni! SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija, z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Preva-ljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na info@skdevin.it ali tel. št.: 340-2232538 in 335-7720105. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2.junija 2009. Za prijave in informacije kličite na št. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). TPPZ PINKO TOMAŽIČ, v sodelovanju s turistično agencijo Adriatica organizira od 30. maja do 2. junija izlet z ogledom Auschwitza, Birkenaua in Maut-hausna ter mest Krakow in Bratislava in rudnika soli v bližini Krakowa. Na razpolago je samo še nekaj mest. Za info: 040-3828098 ali 380-3584580. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040-228050. / TRST Sreda, 13. maja 2009 1 abonmajska sezona Žanina Mirčevska MT SEir^iini Po motivih komedije Carla Goldonija: Impresarij iz Smirne (1759) Režiser: Eduard Miller Imenitna komedija o tržnosti umetnosti ali tržni umetnosti... Igrajo: Vladimir Jure, Danijel Malalan, Violetta Tomič/Nikla Petruška Panizon, Polona Vetrih, Romeo Crebenšek, Lara Komar, Primož Forte, Maja Blagovil, jose. Četrtek, 14. maja, ob 20.30 red F (italijanski nadnapisi) Petek, 15. maja ob 20.30 red A, PREMIERA (italijanskinadnapisi) SOBOTA, 16. maja ob 20.30 RED B • ČETRTEK,21. maja ob 19.30 RED K (italijanski nadnapisi in varstvo otrok) PETEK, 22. maja ob 20.30 RED T (italijanski nadnapisi) • NEDELJA, 24. maja ob 16.00 RED C (varstvo otrok) Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Erik Briščak Iskreno ti čestitamo in ti želimo, da bi vedno znal uspešno izkoristiti svoje znanje in spretnosti tvoji profesorji in ravnateljica □ Obvestila 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Šc Melanie Klein in Slovenska pro-sveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. JUS KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor danes, 13. maja, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševal-cem vina. Večerja bo danes, 13. maja, ob 20. uri v restavraciji Porto San Rocco (Milje). Za prijave in informacije preko spleta: www.onav.it ali na tel. št. 333-4219540. SKD VIGRED, Razvojno društvo Pliska in KD Tomaj vabijo na drugi »Koso- Loterija 12. maja 2009 Bari 73 6 52 40 29 Cagliari 76 64 88 43 6 Firence 4 41 57 66 81 Genova 54 14 1 10 41 Milan 23 53 45 48 33 Neapelj 47 80 8 52 22 Palermo 22 76 74 19 12 Rim 9 70 35 11 72 Turin 34 60 13 46 45 Benetke 45 12 52 48 32 Nazionale 2 61 4 81 48 Super Enalotto Št. 57 4 9 22 23 47 73 jolly 45 Nagradni sklad 3.576.356,34 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 56.947.754,73 € 1 dobitnik z 1 točko 715.271,27€ 29 dobitnikov s 5 točkami 18.498,40 € 2.857 dobitnikov s 4 točkami 187,76 € 90.181 dobitnikov s 3 točkami 11,89 € Superstar 2 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 18.776,00 € 352 dobitnikov s 3 točkami 1.189,00 € 4.785 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 27.768 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 57.206 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € info@teaterssg.it - www.teaterssg.it velov večer 2009« danes, 13. maja, ob 20. uri v kulturni dom v Tomaju. Sodelujejo otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, učenci OŠ Dutovlje in podružnice Tomaj, reci-tatorke dramske skupine SKD Vigred in učenci OŠ Stanko Gruden - Šem-polaj. GOSTILNA PICERIJA VETO vabi na otvoritev razstave fotografske skupine šole Ersšg iz Ljubljane »Foto ex tempore, Logrska dolina 2007/08« v petek, 15. maja ob 18. uri. Vabljeni! NASTAJAJOČI TRŽAŠKI ODBOR NO TAV vabi v petek, 15. maja, ob 18. uri, v dvorano centra Anton Ukmar »Miro« pri Domju na srečanje s predstavniki odborov NO TAV iz Doline Susa, iz Trenta in Bocna (NO TAV-KEIN BBT), Toskane (Fi-renze-Mugello) in Alessandrie (proti tretjemu prehodu TAV), ki bodo spregovorili o svojih izkušnjah ter o razlogih za nadaljevanje boja proti »velikim gradbenim posegom«. Sodelovali bodo predstavniki odborov NO TAV iz Spodnje Furlanije in proti avtocesti Karnija-Cadore, razpravo pa bo uvedel član nastajajočega tržaškega Odbora NO TAV. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Na-brežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017375. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi letos Glasbeno šolo za vse ljubitelje glasbe od 5 leta dalje. Na šoli poučujemo: prečno flavto, klarinet, oboo, saksofon, trobento, francoski rog, pozavno, evfonij tolkala in klavir. Za morebitne informacije vabimo vse zainteresirane na informativni sestanek za pripravo na naslednje šolsko leto, ki se bo vršil dne 15. maja, ob 20.30, v prostorih Babne Hiše v Ricmanjih. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalno »Zaključno prireditev« v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala »Alica v čudežni deželi«. Toplo vabljeni! TEČAJ NORDIJSKE HOJE SPDT organizira tečaj Nordijske hoje, ki se bo odvijal v soboto, 16. ter 23. maja, od 15.30 do 17.30 ure. Tečaj bo zaobjemal pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 040220155 (Livio). ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah (TS), ul. Ricreatorio 2, ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. ma- ja, ob 15. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (TS). Poleg predsedniškega in blagajniškega poročila ter poročila nadzornega odbora bo na dnevnem redu obravnava sprememb pravilnika o podporah članicam. Formalnemu delu bo sledilo delo v štirih delavnicah, ki jih bodo vodili zunanji izvedenci. Namenjene bodo evidentiranju problematike in odprtih vprašanj na posameznih področjih delovanja, na osnovi katerih bodo oblikovani predlogi in ukrepi za smotrno srednjeročno načrtovanje prioritet in smeri delovanja zveze in članic. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na predstavitev zgoščenke »Oj božime, tele dolince... « Posvetni in nabožni ljudski napevi iz Nediških dolin in Rezije v priredbi Daniela Zanettovicha in Julijana Strajnarja v nedeljo, 17. maja, ob 19. uri v dvorani Roma, trg Republike v Miljah. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 19. maja, ob 16. uri, odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Cankarjevem domu (ob 18. uri), ob 65. obletnici delovanja Partizanskega zbora iz Ljubljane. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA-ONLUS vabi na predavanje »Onkološke bolezni: zdravljenje na domu ali v bolnici oz. ho-spicu« v sredo, 20. maja, ob 17. uri v galerijo Narodnega doma, ul. Filzi 14 v Trstu. Predaval bo dr. onkolog Simon Spazzapan. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres SKGZ. Dnevni red: otvoritev in podelitev priznanj SKGZ, poročilo predsednika, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve organov SKGZ in sprememb statuta, razno. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2009« v otroškem vrtcu na Proseku od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi do 25. maja, na tel. št.: 040-212289, v jutranjih urah. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017370. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico in s SKD Primorec vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Vi-viani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.gui-tarfestivalslo.net. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 3398161633 (Marjuča). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teo- rične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040422696, e-mail: tpkcntsirena@libe-ro.it. KD PRIMAVERA-POMLAD IN KD AGORA ZOE vabita v nedeljo, 24. maja, od 9. do 18. ure, na sprehod v naravo v Nabrežini in okolici za boljše spoznavanje skrivnosti in koristnosti šipka in žajblja, divji rastlini v rojstnem in naravnem okolju. Za prijave in informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-4437922. IS Prireditve KD ROVTE KOLONKOVEC Ul. Mon-tesernio 27, vabi na večer »Z besedo slovenske Istre« v petek, 15. maja, ob 20. uri. Skupino vodi Nadja Rojac. MOVS LIPA iz Bazovice obvešča in vabi ljubitelje petja na 5. revijo moških vokalnih skupin in zborov »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v soboto, 16. maja, ob 20.30 v športnem centru »Zarja«. Peli bodo, poleg prirediteljev, še MoPZ »Bilka« iz Bilčovsa (Koroška), nonet »Vasovalci«, Dole nad Idrijo in vokalna skupina »Goldinar« iz Pivke/Postojne. SKD IGO GRUDEN IN ŠKD CEROVJ-LJE-MAVHINJE vabita na spominski večer o Linu Legiši ob 100-letni-ci rojstva v soboto, 16. maja, ob 20.30, v društvenih prostorih (Rado-vičeva soba) v Nabrežini. O njem bosta govorila slavist France Novak in publicist Ivo Vogrič. AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN KD FRANCE PREŠEREN vabita na predavanje ekstremnega alpinističnega smučarja Dava Karničarja »S smučmi z najvišjih vrhov sveta« v torek, 19. maja, ob 20.30, v gledališču France Prešeren v Boljuncu. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 20. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert ob 105-letnici ustanovitve, ki bo v soboto 23. maja v Športnem centru Ervatti pri Briščikih s pričetkom ob 20.uri. Na večeru bomo predstavili zgoščenko »Na odru«. Uvodne skladbe bo zaigral Mladinski orkester društva. GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi do 28. maja na razstavo »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisa. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opči-nah (Proseška ul. 131). S Mali oglasi IZGUBIL SEM črno volneno ogrinjalo v obliki trikotnika, izgubljeno v Dolini, pri telovadnici ali v Trstu v okolici ulice Della Guardia ali ulice San Sergio v soboto, 9. maja, pozno zvečer. Najditelju gre nagrada. Tel. 335-5762814. KAMIN ventiliran s sipo znamke Pa-lazzetti, oblečen v rosa-belem gladkem marmorju, kot nov, prodam po zelo ugodni ceni; informacije na tel. 348-4735330. KUPIM dve stari kraški kamniti kon-zoli-medjona; tel. 335-7235518. NA PADRIČAH SE JE IZGUBIL golden retriever svetle barve. Star je 4 mesece in sliši na ime Kora. Nosi ovra- tnico rdeče barve z belimi srčki. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. 338-4997501 ali 339-1077589. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje in kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040-200930. PRODAM izložbe in hladilnike za trgovino jestvin. Poklicati na tel. št.: 333-3655055. PRODAM prikolico taber 360, na prostoru v Bijeli Uvali (Poreč), cena 2.000 evrov. Tel. št.: 335-5702863. PRODAM otroške copatke št. 24, primerne za Kraško ohcet, popolnoma nove, za 15,00 evrov. Tel. 3298012528. V BOLJUNCU na placu dajemo v najem večnamenski prostor. Tel. 3483667766. V NEPOSREDNI BLIŽINI TRŽAŠKE UNIVERZE dajem v najem veliko opremljeno samostojno sobo (v stanovanju skupaj s študentko medicine), prosto od 1. julija dalje. Informacije na tel. št. 335-8146256. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo za pomoč bolnim in starejšim osebam (24 ur dnevno) ali za pospravljanje in pomoč pri likanju. Klicati na tel. št. 347-8601614. S Poslovni oglasi Id Osmice CESARJEVI so odprli osmico v Sale-žu 24. Toplo vas vabimo na prigrizek in domačo kapljico. Tel. 0402296058. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmi-co v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICA PRI PIŠČANCIH: Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku 34. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. 0481-882230. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Vabljeni! Prispevki V spomin na Marjučo Volčič darujeta Etko in Neva Jogan z družino 50,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin. V spomin na Darka Starca darujejo Gi-gi, Karla in Magda 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Justine Sed-mak vd. Cibic darujeta Vanka in Franco Cipollino 20,00 evrov za god-beno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Bogdana Cre-vatina daruje družina Godas 30,00 evrov za pihalni orkester Ricmanje. V spomin na Milko Doljak daruje Srečko Živec 50,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras. Namesto cvetja na grob tete Marije Roici darujejo Liliana, Pino, Enzo in Eda z družinami 80,00 evrov za center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob ljubljene sestre Erneste Grmek vd. Kodrič daruje Marta Kobal z družino 100,00 evrov za ŠKC v Lonjerju. Ob smrti drage sestre ERNESTE izrekajo iskreno sožalje Marti Kobal SKD Lonjer-Katinara KK Adria Zadruga Lonjer-Katinara 12 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI tržaška opera - La fille du régiment Domiselna uprizoritev Donizettijeve komične opere Številno občinstvo z odobravanjem spremlja zabavno dogajanje in nastopajoče nagrajuje s ploskanjem Ko je Gaetano Donizetti 1.1839 razočaran zapustil neapeljsko gledališče San Carlo, je v Parizu našel odprta vrata gledališča »des Italiens«, kjer so mnogi njegovi kolegi uspešno osvajali pariško publiko. Skladatelj je znal stre-či francoskemu okusu tako z dramatičnimi operami, kot Roberto Devereux in Lucia di Lammermoor, kot s komičnimi biserčki, med katerimi se je najlepše uveljavil Elisir d'amore. Uspeh mu je kmalu odprl vrata pariške Opéra-Comique, kjer je 11. februarja 1840 predstavil La fille du régiment: komična opera, ali morda celo opereta najvišjega ranga, je v poustvarjalcih, ki so za tržaško gledališče Verdi pripravili novo postavitev, izzvala veliko domislic, ki so ljubko začinile komične prizore, se včasih morda nekoliko samopašno ponavljale, toda dosegle glavni smoter in zabavale polnoštevilno občinstvo. Pier Paolo Bisleri je s preprosto a učinkovito scenografijo umestil zgodbico v slikovito alpsko pokrajino, kjer so kostumi Gianluche Falaschija izstopali z živordečimi okraski v tirolskem slogu, David Livermore pa je pevsko zasedbo pripravil do sproščenega igranja, kjer so tako posamezniki kot zbor zaživeli v gledališko prepričljivih likih. Že med uverturo je režiser v slikah obnovil dogodivščine, ki so zapuščeno detece prepustile skrbništvu vojaškega polka: mala Marie je odraščala med robatimi možakarji, s katerimi je spletla tople družinske vezi in postala njihova priljubljena maskota. Najprej ljubezen do Tonia, nato zamolčana materinska ljubezen, sta resno ogrozili idilo med Marijo in enaindvajsetim polkom, nazadnje pa je prevladala dobrota in Marija se je lahko izognila ne-zaželjeni poroki ter se srečno združila s svojim izvoljencem. Donizettijevo pero je pripetljaje naslikalo z običajno lahkoto, med neprekinjenim zabavnim tokom pa izstopajo tudi umetniško navdahnjeni trenutki, tako v virtuoznih kot v patetičnih arijah. V naslovni vlogi je pela Eva Mei, dandanes ena najboljših lirskih sopranistk, ki je Marijo interpretirala z odliko in pohvalo: tehnično vseskozi brezhibna, bogato ekspresivna v ariji »Il faut partir«, duhovita in razigrana v parodiji resne arije, si je povsem upravičeno zaslužila veliko mero aplavzov in navdušenih vzklikov. An-tonino Siragusa je vlogo njenega zaljubljenca izpeljal premočrtno, pogumno in uspešno, uperjeno predvsem proti cilju, ki pomeni vsakemu tenoristu velik izziv: devet visokih c-jev, katerim je po poplavi aplavzov dodal še drugih pet, po tem podvigu je treba seveda prezreti manjkajoče »malenkosti« kot subtilno niansiranje in doziranje glasu. Veliko aplavzov si je prislužil tudi domačin Paolo Rumetz, baritonist, ki je v tržaškem gledališču odpel že veliko vlog, najlepše pa se izkaže v ko- »Regiment« obkroža sopranistko Evo Mei mičnih likih in tokrat je v polkovniku Sulpicu našel idealno sozvočje. Markiza De Berkenfield, ki se je najprej predstavila kot teta zapuščene sirote, naposled pa smo odkrili njeno zamolčano materinstvo, je zaživela v vokalno in gledališko zelo prepričljivi interpretaciji mezzosopranistke Alessandre Pa-lomba, ob njej pa se je kot intendat Hortensius imenitno odrezal Manrico Signorini. Tokrat lahko iskreno pohvalimo tudi zbor, ki ga je Lorenzo Fra-tini lepo pripravil, režiser pa povedel do živahnega interagiranja s protagonisti. Kolumne Tanje Lesničar-Pučko Novinarka, publicistka in prevajalka Tanja Lesničar-Pučko je kolumne za časopis Dnevnik začela pisati leta 2002. Od tedaj jih je nastalo že ogromno, del pa je zbranih v knjigi, ki je pod naslovom Na preži izšla pri založbi Modrijan. Kot je na včerajšnji predstavitvi dejala urednica Julija Uršič, so besedila Lesničar-Pučkove blizu literaturi. Uršičeva je še povedala, da jo pred izidom knjige, v kateri so zbrana že objavljena besedila, navadno obhajajo pomisleki, še posebej, če so besedila vezana na konkretne dogodke, kar kolumne so. Vendar pa, kot je dejala, tokrat pomislekov ni imela, saj so nekatera besedila Tanje Lesničar-Pučko že »prave literarne impresije« in jih od literature loči le mesto, kjer so objavljena, ter žanrska opredelitev. Kolumne Lesničar-Pučkove so tematsko in slogovno izjemno raznolike. (STA) Iz zborovskih vrst prihaja baritonist Giuliano Pelizon, ki je v krajši vojaški vlogi potrdil svoje kakovosti; pevsko zasedbo je dopolnil Gianluca Bocchino, v igralskih vlogah pa sta nastopila Massimiliano Borghesi in priljubljena ikona tržaškega gledališča Ariella Reg-gio, ki je sprožila aplavz že ob samem vstopu na oder. Živahni glasbeni ognjemet je tudi bolj resno zaposlil tržaški orkester s solističnimi točkami, v katerih so se izkazali koncertni mojster Myriam Del Don, prvi čelist Tullio Zorzet, hornist Imerio Tagliaferri in angleški rog Giovanni Scocchi; dirigent Gérard Korsten je vajeti trdno držal v rokah, le škoda, da je bilo vodstvo nekoliko preveč strogo in se ni prepustilo lahkotnejšemu vzdušju, ki se bolj prilega značaju italijanske komične opere, vsekakor je mojster lepo uskladil vse elemente in prispeval k skupnemu uspehu. Dolgi in navdušeni aplavzi so pozdravili pre-miero, ponovitve bodo v Trstu do sobote, 16.maja, 22. pa bo Hči polka obiskala gledališče Giovanni Da Udine. Katja Kralj trento - Priznanje Srebrni osat Dolina Glinščice in njena slikovita krajina Knjiga Glinščica in njena slikovita krajina, ki jo je uredil Dario Gasparo in izdala tržaška založba LINT Editoriale v italijanskem pa tudi slovenskem jeziku, je prejela priznanje Cardo d'argento (Srebrni osat) za esejistiko v okviru Nagrade ITAS za knjigo o gorah 2009. Prireditev slavi letos že svojo 38. izvedbo in je od samih začetkov povezana s FilmFestivalom, ki ga mesto Trento že 57 let uspešno gostuje in posveča raziskovanju gorskega sveta. Na proslavi za podelitev nagrad, ki je potekala 28. aprila v gradu Ca-stello del Buonconsiglio v Trentu, je bila knjiga o Dolini Glinščice imenovana za najboljše esejistično delo, objavljeno leta 2008, ki pospešuje odkrivanje in poznavanje najizrazitejših antropoloških, bioloških in fizičnih aspektov alpskega sveta. Žirija nagrade, ki je junija 2008 utrpela izgubo svojega predsednika, pisatelja Maria Rigonija Sterna, je s priznanjem Cardo d'argento nagradila esejistično delo, ki je v vseh smislih »večglasno«. Najprej po številu avtorjev: v knjigi so na 276 straneh zbrani prispevki več kot 30 uglednih izvedencev, ki pod koordinacijo Daria Gaspara opisujejo najpomembnejše aspekte doline. Na tak način so predstavljene in bogato orisane geološke, rastlinske, živalske, paleon-tološke, zgodovinske in arhitekturne prvine tega okolja, a tudi tradicije lokalnega prebivalstva, kot tudi jamarske ter plezalske dejavnosti. Večglasna pa je bila tudi sama zasnova in distribucija dela. Izdala ga je namreč založba LINT Editoriale (tudi v slovenski različici) v sodelovanju z Občino Dolina in nastala je v okviru zelo pomembnega projekta za prekvalifikacijo okolja Doline Glinščice, ki ga je sama Občina vodila ob finančni podpori programa Interreg III Italija-Slovenija. likovnost Na ogled Dvojna sreča Qing Yue V galeriji San Giusto v Trstu razstavlja še ta teden svoja novejša likovna dela umetnica Qing Yue. Naslov Dvojna sreča- Shuan Xi (kitajski ideogram) namiguje na prvobitno človekovo težnjo po harmoniji in lepoti, preko katerih uresničuje svoje življenjske cilje. Umetnost pa se še toliko bolj ukvarja s problemom usklajevanja nasprotij, v nenehnem prepletanju kontrastov v obrano celoto. Rojena v Macau kitajski materi in tržaškemu očetu Quing Yue izraža v svojih stvaritvah obenem tudi dvojno kulturno pripadnost. Njej priljubljena tehnika visokega tiska zaživi preko njenih spretnih rok v dolbljenju linoreza, s katerim ustvarja simbolične motive. Živali, žuželke, zmaji, piktogrami, liki bojevnikov zaživijo natisnjeni na podlagi iz platna v različnih barvah. Postopno plastenje odtisov v različnih legah ustvarja živahne okrasne motive, ki jih kakovost večkrat lesketajočih se platen dodatno ovrednoti. V kitajski kulturi se za simboliko skriva bogata sporočilnost, prežeta z modrostjo, razstavljena dela nam prav tako učinkovito posredujejo občutek skladnosti. Eksponati se navezujejo že na prvi pogled s tradicijo, a v prenovljenem kontekstu globalizirane družbe zadobijo širše zaobjeto sporočilnost. Slikaska podlaga postane za umetnico metafora: tu se umetniški navdih opredmeti in deluje podobno kot koža, ki predstavlja ločnico med osebnim in zunanjim prostorom, med intimnim podoživljanjem in stikom z drugimi. V tem smislu je Quing Yue natisnila neposredno na kožo mladih soudeležencev svoje motive. Na razstavi zasledimo v osrednjem prostoru dvojice večjih platen, kjer visi ob vsaki sliki še fotografija z detajlom telesa, na katerem je natisnjen isti motiv. Na dan odprtja je bilo vzdušje še posebej živahno, saj je za to priložnost umetnica izrecno pripravila obleke z dekoriranim platnom za defile in še naravnost natisnila matrice svojih figur na kožo mladih mo-delov.Performance je želel dodatno poudariti pomen angažiranosti mladih in ovrednotenja njihovega potenciala. Sodelujoči mladi so vzdolž osrednjega razstavnega hodnika dospeli do posega v prostor, velike zakonske postelje ter ob tej zalepili figure ribe v znamenje sreče. Na razstavi je na ogled tudi izbor fotografij iz Kitajske.Razstavo si je možno ogledati od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro. Za morebitne vodene oglede poskrbi organizator razstavne dejavnosti združenje UNA, potrebna pa je predhodna najava preko ustanove ITISA, v sklopu katerega galerija deluje. Jasna Merku / KULTURA Sreda, 13. maja 2009 13 videm - Literarna nagrada Terzani Dobitnik nagrade Ahmed Rashid: »Zahod radodaren samo z orožjem« Nagrado je prejel za knjigo Caos Asia - Program pobude Vicinolontano skoraj prebogat Peta izvedba kulturnega in političnega foruma Vicinolontano v Vidmu je v štirih dneh strnila kar 74 različnih tematskih točk. Resnici na ljubo preveč, ker je program ponujal zelo zanimiva predavanja in debate, ki jim zaradi istočasnosti ni bilo mogoče slediti. Paradoksalno je ta »negativnost« izhajala iz preveč bogate in kakovostne ponudbe. Osrednja točka prireditve je bila podelitev literarne nagrade, poimenovane po italijanskem pisatelju in mislecu Tizianu Terza-niju, ki je svoj opus zgradil pretežno na prigodah v Aziji. Letošnji nagrajenec je bil pakistanski novinar ter politični in gospodarski analitik Ahmed Rashid, dopisnik številnih svetovnih časopisov in specializiranih revij. Njegovo pisanje ne navija za nobeno od danes v srednji Aziji sprtih strani. Vse sloni na natančnem preverjanju dejstev, na doslednem ugotavljanju načina življenja, na vrednotenju verskih in političnih strasti, še posebno na upoštevanju mikroekonomskih potreb posameznikov, družin in klanov. Zadnja italijanska knjiga Caos Asia je prepričala žirijo in v soboto je Terzanijeva vdova Angela Ahmedu Rashidu podelila priznanje. Nagrajenec prihaja iz Pakistana, piše pa v angleščini. Njegovo doslej najbolj znano delo v italijanščini »Talebani« je izšlo leta 2001, neprecenljive vrednosti pa je tudi knjiga, ki je po razpadu SZ razkrila zgodovine, politične usmeritve in nacionalizme v bivših sovjetskih republikah. V Vidmu je Ahmed Rashid nastopil na odprti konferenci, ki jo je vodil urednik ted- nika Espresso Fabrizio Gatti, zanimivejše pa je bilo srečanje s predstavniki tiska, kjer so lahko prišla na dan tudi manj globalistična vprašanja. Pretežno se je stvar vrtela okoli Afganistana in Pakistana. »Zadeve se mediji na zahodu navadno lotevajo z Afganistanom«, je uvodoma povedal Rashid. »Veliko večji pa je problem v Pakistanu, katerega ustroj je tako nesrečen, da ni na vidiku nobena pametna rešitev. Upoštevajmo, da je svojih nekaj več kot šestdeset let življenja že itak umetno ustvarjena država preživela pretežno pod peto brezobzirnega vojaškega škornja in so bile tudi kratkotrajne civilne vlade vedno pod grožnjo vojaških udarov. Obdobje Benazir Bhutto je napovedovalo začetek premoščanja fevdalne ureditve in poudarek reševanju vsedržavnih problemov. Njen umor je spadal v še vedno prisoten načrt destabilizacije Pakistana, kjer pomembno vlogo igrajo klani z raznovrstimi pridobitniškimi cilji. Izvolitev vdovca Zarda-rija za predsednika močno diši po 'dedni republiki'. Zardari je postal predsednik izključno zaradi afektivnega šoka, za vlogo ni pripravljen in niti sposoben. Vsekakor so nezgode Benazir Bhutto prispevale, da so se oblikovale pomembne struje v civilni družbi. Posebno velik je bil doprinos sodstva. Pakistansko politiko pa v bistvu vodijo zdrahe za obdržanje in prevzem oblasti.« Pakistan je dnevno prisoten v medijih zaradi ofenzive vladne vojske proti talibanom. Vojska igra v odnosu z uporniki od vedno zelo dvoumne vloge. Včasih jih je oboroževala Ahmed Rashid BK in ščitila, sedaj jih napada. »Na vlogo vojske, ki sedaj kaže proti talibanom veliko odločnost, vpliva nov odnos ZDA do celotne zadeve. Vedeti moramo, da je lep del pomoči, ki so jo ZDA dajale Pakistanu, končal v žepih vojaških in političnih vrhov. Izgleda, da se je nekaj spremenilo. Velika negotovost, ki vlada v Pakistanu usmerja tudi skrbi, da bi jedrsko orožje ne končalo v nepravih rokah.« Na naše izrecno vprašanje o morebitni koreniti preobrazbi meja v srednji Aziji, po zgledu Balkana, je Ahmed Rashid odgovoril: »Ideja ni povsem nova! Sam Pakistan vsebuje več narodnosti. Na danes kritičnem ob- močju živijo pretežno Paštuni, ki so večina tudi v Afganistanu. V slednjem je dobra četrtina ljudi Tadžikov, ki imajo čez reko Pandž svojo samostojno državo, so pa etnično in jezikovno sorodniki Perzijcev. V Afganistanu imamo še Kirgize, ki so turške rase. Popoln Babilon beležimo v bivših sovjetskih republikah z močnimi kirgiškimi in posebno tad-žiškimi oazami v Uzbekistanu. Vse je tako premešano, da bi bilo težko nekaj sploh začeti. V skoraj stoletju obstoja nekaterih upravnih enot je pripadnost eni ali drugi etniji zvode-nela. Na vse vetrove je bilo pregnanih na milijone ljudi. Če se povrnem k našim paštunom, naj omenim, da je danes njihovo največje mesto Karači, sicer več stotin kilometrov oddaljeno od domovine, drugo pa Dubai ob Perzijskem zalivu. Beg pred vojnami in iskanje kruha sta postavila etnično pripadnost daleč v ozadje. Dvomim, da se bo kdaj ponudila priložnost popravljanja meja, ki jih je brezobzirno risal kolonializem.« V Pakistanu ubija ljudi orožje z Zahoda, v Afganistanu so cele vasi izpostavljene na nemilost vojaških pilotov. »Odnos, ki ne uporablja gole sile, ni še prišel do izraza. Same ZDA so za vojaške operacije v Afganistanu zapravile okoli tri tisoč milijard dolarjev, za organizacijo modernejše oblike življenja pa le nekaj stotin milijonov. EU proizvaja le čenče, humanitarne organizacije pa so v morju gorja zelo skromna miloščina. Težko se je iznebiti vtisa, da gre pri graditvi vojaškega stroja najprej za osvajanje prednostnih položajev pri delitvi tistega dela sveta.« Osama bin Laden je nekakšna mora Američanov. Kako, da ga še niso našli? Je sploh še živ? »Prepričan sem, da je živ. Verjetno je spremenil svoj videz in se zato ne pojavlja preko videoposnetkov. Ščiti ga tesen obroč zaščitnikov, ki prihajajo tudi iz drugih držav. Na meji med Afganistanom in Pakistanom delujejo borci iz Čečenije, iz bivših sovjetskih republik, iz severne Afrike, Egipta, Arabije in drugod. Vsaka nezanesljivost se v tem krogu brezobzirno kaznuje. Kdor bi izdal Osamo, bi bil takoj zapisan smrti.« Bruno Križman 1 4 Sreda, 13. maja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Goriška občinska uprava zadovoljna z novim sistemom upravljanja menz Tudi slovenska vrtca bosta izgubila kuhinjo Vrtca v ulici Brolo in v Štandrežu, za katera sta skrbela odbora staršev, bosta oskrbovali centralizirani kuhinji Tudi slovenska vrtca v ulici Brolo in v Štandrežu bosta s septembrom vključena v centraliziran sistem upravljanja kuhinj, ki ga je goriška občinska uprava kljub nasprotovanju staršev in opozicije uvedla na začetku tekočega šolskega leta. Občinski odbor je namreč včeraj odobril smernice o delovanju šolskih menz, v katerih je predvidena konsolidacija sistema, za katerega se je goriška občina odločila spomladi 2008. Kuhinjo dveh omenjenih slovenskih vrtcev bosta do konca tega šolskega leta upravljala odbora staršev, pogodba z občino pa ne bo obnovljena. Sklep tudi predvideva, da bo vse povezane storitve, kot sta prevažanje hrane v vrtce in serviranje hrane otrokom, opravljalo isto podjetje. Kot ostale otroške vrtce v goriški občini bosta Štandrež in ulico Brolo od prihodnjega šolskega leta dalje oskrbovali večji kuhinji v centrih Lenassi in Gramsci, ki jih je občina lani poleti primerno opremila. Posega sta omogočila, da so število kuhinj vrtcev s tem šolskim letom skrčili s petnajst na šest, v prihodnjem šolskem letu, ko bosta v sistem vključena tudi omenjena slovenska vrtca, pa bodo delovale le še štiri kuhinje. Kuhinjo bosta zaradi prisotnosti jasli ohranila slovenski vrtec v ulici Max Fa-biani in vrtec v drevoredu Virgilio, za vrtce v Pevmi, Štandrežu, Ločniku ter v ulicah Brolo, Marconi, Avellino, Romagna, La-sciac, Forte del bosco, Garzarolli in Palladio pa bosta skrbela večji kuhinji v centrih Lenassi in Gramsci. »Po poskusnem obdobju lahko rečemo, da se je centralizacija kuhinj izkazala za najboljšo odločitev. Storitev se ni poslabšala in nihče se ni pritoževal,« je povedal goriški župan Ettore Romoli in nadaljeval: »Ob tem, da smo otrokom lahko zagotovili zdravo hrano, ki jo pripravljajo naši kuharji, smo z racionalizacijo tudi dosegli prihranek. Letos je znašal 100.000 evrov, prihodnje leto pa bomo z razširitvijo sistema prihranili 200.000 evrov. Ne nazadnje je treba podčrtati, da bo od septembra dalje center Gramsci oskrboval tudi šolo Pecorini, kjer imajo celodnevni pouk. Kosilo za učence je namreč doslej pripravljalo podjetje Camst.« Romoli je poudaril, da se z novim sistemom upravljanja kuhinj kakovost hrane, ki jo uživajo goriški otroci, ni poslabšala. »O tem pričata tudi nagradi. Naša uslužbenka Sira Blasiz-za je prejela priznanje za najboljšo šolsko kuharico v Italiji, v Parizu pa so si naše kuhinje prislužile priznanje Good egg, ki ga dodeljujejo za uporabo biološke hrane.« Občinska odbornica Silvana Romano je povedala, da so starši v nekaterih vrtcih - npr. v ulici Brolo in v Štandrežu -sprva nameravali ohraniti samoupravo kuhinje, ob koncu pa so naredili korak nazaj. »Samoupravljanje bi namreč bilo vse prej kot enostavna stvar. Odgovornost predstavnikov bi bila velika,« je povedala Romanova. (Ale) GORICA - Obnova Travnika Gradbeno podjetje ubralo sodno pot Podjetje Luci costruzioni je šlo v protinapad. Gradbeno podjetje, ki je zmagalo javno dražbo za obnovo Travnika, je namreč vložilo na sodišču pri-ziv, v katerem zahteva od občine Gorica dodaten milijon 400.000 evrov. Uprava pa ocenjuje, da je zahteva povsem neutemeljena. Občinski odbor je zato v prejšnjih dneh sprejel sklep, v katerem je imenovalo odvetnika Stefana Piccolija za svojega branilca. Nesporazumi, ki so se pojavili med podjetjem in občino, so bili že več časa znani. Upravitelji, tehnični uradi in podjetje so v zadnjih tednih iskali dogovor, očitno pa ga niso našli. Težave so se začele že v času, ko je podjetje Luci costruzioni odprlo gradbišče. Probleme je ustvarilo dejstvo, da ni bila opravljena bonifikacija območja, ki ga je bilo potrebno obnoviti. Dalje so se težave pojavile v zvezi z izbiro kamna, ki je bil najbolj primeren za pretlako-vanje Travnika. Podjetje je višje stroške ne nazadnje pripisalo dejstvu, da je moralo sproti odpirati dele trga, kot so zahtevali trgovci in občinska uprava. »Po dolgem preverjanju sta občina in podjetje prišla do spoznanja, da ne moreta doseči dogovor,« piše v sklepu občinskega odbora. V teh dneh bo prišlo do uradne odpovedi pogodbe, nato pa bo občina morala sklicati novo dražbo in imenovati podjetje, ki bo zaključilo dela. Gradbišče namreč sameva že dva meseca. Ob predoru Bombi, ki je neprehoden in poln gradbenega materiala, ostaja zaprt tudi odsek ceste pred cerkvijo sv. Ignacija. Za njegovo čimprejšnje odprtje se zavzemajo trgovci Travnika in Raštela, ki so se zaradi gradbenih del in pomanjkanja parkirnih prostorov znašli v težavah. Otroci slovenskega vrtca v ulici Brolo med kosilom BUMBACA TRŽIČ - Včeraj V ladjedelnici se je ponesrečil s kolesom Včeraj je v ladjedelnici Fin-cantieri prišlo do nesreče, v kateri je delavec utrpel pretres možganov in poškodbo obraza. 47-letni Alessandro Waiglein, ki se zdravi v bolnišnici San Polo, se je peljal s kolesom z enega dela ladjedelnice na drugi. Nenadoma je silovito trčil v železno strukturo in obležal. Delavec po vsej verjetnosti ni opazil ovire, ker ga je zaslepilo sonce. Ko se je ponesrečil, so mu na pomoč takoj priskočili sodelavci. Ob zdravniškem osebju, ki je zaposleno v ladjedelnici, je na kraj prišla rešilna služba 118, ki je 47-letnika odpeljala v tržiško bolnišnico. Moški je utrpel pretres možganov in globoko rano na čelu. Zdravniki so vsekakor povedali, da njegovo zdravstveno stanje ni hudo. PEVMA - Kandidat Levice in svobode Komel v rojstni vasi Komelovo kandidaturo podprlo preko sto domačinov Skupina domačinov iz Pevme, Štmavra in z Oslavja je včeraj povabila kandidata Levice in svobode za evropski parlament Igorja Ko-mela na obisk vasi, v kateri je bil rojen in v kateri je odraščal. Za mesto srečanja je bil izbran pevmski spomenik padlim v NOB. Nad povabilom je bil kandidat prijetno presenečen, saj, kot je sam povedal, je nameraval uradno predstaviti svojo kandidaturo prav v Pevmi, a so ga domačini prehiteli. Komela so v Pevmi poleg vaščanov sprejeli predstavniki krajevnega sveta s predsednikom Lovrencom Persoglio na če- JIIIIS iifvptaji '¿MJAJUlFiiTi V OLITVE 2009 Skupna predstavitev Občinske enotnosti Skupna predstavitev vseh treh županskih kandidatov Občinske enotnosti, Paola Vizintina za občino Doberdob, Alenke Florenin za Sovodnje in Ingrid Komjanc za Števerjan bo danes ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Prisoten bo tudi kandidat za evropski parlament Levice in svobode Igor Komel. Gherghetta gostil Alenko Florenin Persoglia izroča Komelu seznam preko sto podpisov domačinov, ki so podprli kandidaturo ravnatelja Kulturnega doma BUMBACA lu in predstojniki lokalne VZPI-ANPI. Predsednik krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Persoglia je kandidatu izročil seznam preko sto podpisov domačinov, ki so s to preprosto gesto želeli podpreti Komela pri njegovih prizadevanjih za vstop v mednarodne druž-beno-politične kroge. Komel je bil vidno ganjen ob tolikih izrazih simpatije in pozornosti do njegove odločitve, da se preizkusi tudi na vse-evropski volilni preizkušnji. Poleg Persoglie so kandidatu zaželeli vso srečo Vili Prinčič, Marjan Sosol, Silvino Poletto in Mirko Primožič. Županska kandidatinja Občinske enotnosti za upravne volitve v občini Sovodnje Alenka Florenin se je na goriški pokrajini srečala s predsednikom Enri-com Gherghetto. Pogovora se je udeležil tudi pokrajinski svetnik Marko Jarc. Obisk je nudil priložnost za pregled najpomembnejših vprašanj, ki zadevajo odnos med občino in pokrajino. Floreni-nova je izpostavila predvsem vprašanje Malnišča, za reševanje katerega sta omenjeni upravi maja lani podpisali konvencijo. Gherghetta je gostji zagotovil, da je pristojni tehnični urad že na delu in da bo v nekaj mesecih pripravljen prvi sveženj dokumentov, ki so potrebni za sanacijo deponije. Floreninova je poudarila, da bo rešitev tega vozla ohranila primarno vlogo v pogovorih med pokrajino in občino vse do zaključnega pozitivnega rezultata. Ob prisotnosti pristojne odbornice Sare Vito so se dotaknili tudi vprašanja športnih struktur, še posebej kotalkališča na Peči, ki bi zahtevalo posebno pozornost. Srečanje se je sklenilo z vabilom predsedniku na predstavitev liste Občinske enotnosti, ki bo v petek, 15. maja, na Vrhu. SSk prireja srečanje z Ebnerjem in Dorfmannom Slovenska skupnost prireja v soboto, 16. maja, ob 19. uri v gostilni Koršič v Šte-verjanu srečanje z dosedanjim evropskim poslancem Michlom Ebnerjem in s Herbertom Dorfmannom, nosilcem liste Južnotirolske ljudske stranke (Sudtiroler Volkspartei - SVP), s katero je SSk sklenila volilno povezavo, tako da njen kandidat, prof. Boris Pahor, kandidira na tej listi. Sodelovanje med SSk in SVP ima dolgoletno tradicijo, saj je na zadnjih evropskih volitvah na listi SVP kandidiral Drago Štoka, lista pa je v deželi prejela skoraj 5 tisoč glasov. Takrat je bil Ebner že tretjič izvoljen v evropski parlament, v njem pa je zastopal tudi interese slovenske narodne skupnosti. Spomniti velja na njegove posege v zvezi z Jeremi-tiščem; pred tremi leti je v evropskem parlamentu priredil zasedanje t.i. Inter-grupe za manjšine, ki je obravnavala specifična vprašanja Slovencev na Koroškem in v Italiji. Predstavniki Enotne liste in SSk (zastopala sta jo Mirko Špa-capan in Damijan Terpin) so evropskim poslancem iz številnih držav - bilo jih je kar 38 - predstavili težave, ki so pestile Slovence v Avstriji in Italiji. Na štever-janskem srečanju bo Ebner spregovoril o svojem delu v evropskem parlamentu, ob tem pa se bo predstavil še nosilec liste Dorfmann. Prisotni bodo tudi goriški županski kandidati SSk, večer bo vodil časnikar Ivo Jevnikar. Lista Farra viva se predstavlja Danes ob 16. uri bo v baru Sospiro v Fa-ri predstavitev liste Farra viva, ki podpira županskega kandidata Pierina Blasi-ga. Na listi so Silvano Blason, Michele Conforti, Paolo Corso, Igor Danzini, Vin-cenzo Genco, Marco Petarin, Ugo Pre-viti in Alessandro Rocco. Ferone za Upokojence Stranka Upokojencev bo danes ob 11. uri na sedežu v ulici Seminario v Gorici predstavila svojega kandidata za evropski parlament Luigija Feroneja. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13. maja 2009 15 gorica - Na šoli Trinko gostili opernega pevca Zdravka Pergerja Učenci spoznali opero, kraljico petja V ponedeljek so opero Don Pasquale uprizorili v okviru niza Komigo Učenci nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice so v ponedeljek spremljali predavanje slovenskega opernega pevca Zdravka Pergerja, ki je spregovoril na temo »Opera kraljica petja«. Perger je učencem najprej predstavil pregled glasbene zgodovine skozi stoletja, nato pa je spregovoril o takozvani »novi umetnosti« od 15. stoletja dalje. Prav gotovo eden izmed najbolj zanimivih delov predavanja je predstavljal pregled slovenske operne dejavnosti, med katerim je Perger govoril tudi o svetovnih opernih skladateljih ter o delovanju opernih šol in gledališč. Perger je svoj obisk na šoli Trinko zaključil s predstavitvijo vsebine opere Don Pasquale, ki so si jo goriški učenci ogledali včeraj dopoldne v Kulturnem domu skupaj s sovrstniki z nižje srednje šole iz Doberdoba. Med ponedeljkovim predavanjem ni manjkalo niti pristnega opernega petja, saj je Perger zapel več arij iz raznih znanih opernih del. Srečanje z opero sta skupaj priredila nižja srednja šola Ivan Trinko in Kulturni dom iz Gorice v okviru niza komičnega gledališča Komigo. Uvodoma sta dijakom spregovorila ravnateljica šole Trinko Elizabeta Kovic, ki je izpostavila pomembnost glasbene vzgoje, in ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, ki je poudaril pomen sodelovanja kulturnih in šolskih ustanov. Perger je sicer skupaj z drugimi opernimi pevci iz kulturne agencije Figaro opero Don Pasquale uprizoril tudi v ponedeljek zvečer v okviru niza komičnega gledališča Komigo. Učenci nižje šole Trinko so v ponedeljek gostili Zdravka Pergerja (spodaj); včeraj so si opero Don Pasquale ogledali v Kulturnem domu (desno) BUMBACA gorica - Knjiga Žensko doživljanje »Camina« V četrtek, 14. maja, ob 18.uri bo v Kulturnem domu v Gorici predstavitev knjige »Camino - moja samotna pot ali čiščenje duše in telesa po žensko«. Delo, ki ga je napisala avtorica Staša Lepej Bašelj, je pravkar izšlo pri založbi Jutro. Kaj sploh je Camino? To je skrajšan izraz za romanje v Santiago de Compostelo (v izvirniku: El camino de Santiago), ki je poleg Rima in Jeruzalema največja svetovna krščanska romarska pot. Ime je dobila po sv. Jakobu, imenovanem tudi Veliki Jakob. Pred dvema letoma se je avtorica knjige sama podala na 807 km dolgo peš romanje v Španijo. Skozi dolge ure hoje premleva, se plemeniti, očiš-čuje. Svoje občutke je tenkočutno opisala v knjigi. Knjigo bo predstavil novinar Nace Novak iz Nove Gorice. Večer prirejata Kulturni dom v Gorici in založba Branko iz Nove Gorice. gorica - V petek Lepote Brazilije V petek, 15. maja, bo v Kulturnem domu v Gorici predstavitev knjige »IRACEMA« avtorja Comarja Mc Fisha, ki je izšel pri založbi edizioni Il Viaggiatore. Roman izpostavlja lepote Brazilije, in še posebej severne dežele Ceara, kjer se odvija zgodba. Na predstavitvi knjige bosta sodelovala »glavni junak« romana Gabriele Simoncelli, ki že več let živi v Fortalezi v Braziliji, in ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. Večer, ki se bo začel ob 18. uri, prirejata Kulturni dom v Gorici in kulturna zadruga Maja. Alfano priznal težave goriškega sodišča Italijanski minister Angelino Alfano je tudi goriško javno tožilstvo vključil v seznam 41 tožilstev, ki imajo težave zaradi pomanjkanja osebja. Večina le-teh deluje na jugu Italije, med tistimi, ki delujejo v deželah severne Italije, pa sta tudi Trst in Gorica, kjer primanjkujeta dva javna tožilca. O potrebi, da bi goriško sodišče vključili v seznam, je včeraj tekla beseda na sedežu senatne komisije za pravosodje v Rimu. Predsednik goriške zbornice penalistov Riccardo Cattarini se je na pobudo senatorja Giovannija Collina sestal s predsednikom komisije Filippom Bersellijem, katerega je opozoril na specifiko goriškega območja, kjer je zaradi meje in problematike azbesta sodišče pod velikim pritiskom. Drevi Dundo Maroje V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 20.30 novogoriška uprizoritev komedije Marina Držiča Dundo Maroje v režiji Borisa Kobala, ki velja za najbolj slavno hrvaško renesančno komedijo; nastopil bo Iztok Mlakar. Predstava spada v abonma SSG. Naše in tuje gore V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu bo vjutri ob 20.30 večer z naslovom Pogovor o naših in tujih gorah. Gost bo Dušan Jelinčič. Pisatelji v strelskih jarkih Inštitut ICM prireja jutri ob 18. uri v hiši Ascoli v Gorici predstavitev publikacije »Scrittori in trincea. La letteratura e la Grande Guerra«, ki je posvečene književnosti o prvi svetovni vojni. Prisoten bo Fulvio Senardi, ki je knjigo uredil. Stvari in bitja V knjigarni ubik na korzu Verdi v Gorici bo jutri ob 18. uri Massimo Grusovin predstavil svojo knjigo »Le cose e gli es- Jazz in vino v Krminu Jutri se bo začel festival Jazz & Wine of Peace Collio, ki ga prireja združenje Con-trotempo. Jutri ob 21. uri bo v občinskem gledališču v Krminu igral glasbenik Tommy Emmanuel; v petek ob 21. uri bo v občinskem gledališču v Krminu na vrsti Sarah Jane Morris, v soboto ob 21. uri pa bo na istem prizorišču navdušila publiko Maria Joao »Ogre«. V nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi Beata Vergine del Soccorso v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's. Na Kromberku o Trenti Na gradu Kromberk bo v torek, 19. maja, ob 20.30 predavanje na temo »Tren-tarji, vikendaši in Triglavski narodni park«. Govoril bo Matej Vranješ. nova gorica HIT: Naslednik Trošta bo znan v tednu dni Nadzorni svet novogoriške-ga igralniškega giganta nadaljuje razpravo o imenovanju novega predsednika uprave, ki bo nasledil odstopajočega Nika Trošta. Potem ko so v preteklem tednu opravili razgovore z vsemi petimi kandidati, izbranimi med devetnajstimi prijavljenimi, v tem tednu nadzorniki pridobivajo dodatne informacije o ekipah posameznih kandidatov. Predsednik nadzornega sveta Marko Jaklič pravi, da bodo danes, ko se nadzorni svet ponovno sestaja, nadaljevali z razpravo, da pa odločitev najverjetneje še ne bo sprejeta. Znana naj bi bila namreč prihodnji teden. Po njegovi oceni sicer nadzorniki delujejo usklajeno in profesionalno. Jaklič je sicer že ob objavi razpisa za to delovno mesto napovedal svoj odstop, če nadzorniki novega šefa Hita ne bodo imenovali soglasno. (tb) moš - Včeraj nesreča v ulici Olivers Motorist zadel avtomobil 67-letnega Krminčana odpeljali v videmsko bolnišnico z rešilnim helikopterjem - Njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče Včeraj se je v Mošu zgodila prometna nesreča, v kateri je bil ranjen 67-letni motorist iz Krmina. Ob njem je bil v nesrečo vpleten avtomobil, za volanom katerega je sedela 72-letnica iz Gorice. Nezgoda se je pripetila okrog 12.20 na deželni cesti 56. Avtomobil znamke alfa romeo, v katerem je sedela 72-letna A.B. iz Gorice s 50-letnim sinom P.M., je peljal po ulici Olivers v smeri iz Gorice proti Vidmu. Za avtomobilom je peljal motor znamke kawasaki, ki ga je vozil 67-letni V.S.; avtomobilistka je nameravala zaviti levo v parkirišče ob cesti, pri tem pa je v avto trčil motorist. 67-letnik je zadel levo stran avtomobila in obležal na asfaltu. Na kraj je nemudoma prihitelo osebje rešilne službe 118, ki je zahtevalo tudi prihod rešilnega helikopterja. Moškemu so na kraju nudili prvo pomoč, nato pa so ga s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje ni hudo. Vzrok nesreče še preučuje goriško poveljstvo prometne policije, posredovali pa o tudi gasilci, ki so očistili cestišče. Motor, s katerim je V.S. zadel avtomobil BUMBACA 1 6 Sreda, 13. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Na Rdečem križu delijo hrano, oblačila in denar Od januarja podvojeno število prosilcev pomoči Med prejemniki paketov s hrano tudi 122 družin nekdaj zaposlenih v MIP-u Na območnem združenju Rdečega križa Nova Gorica so lani s prehrambnimi paketi pomagali 180 socialno ogroženim družinam, letos, torej od januarja do včeraj pa se je po njihovo pomoč obrnilo že več kot 320 družin, med temi je 122 družin nekdaj zaposlenih v MIP-u. »Prav tem družinam smo doslej razdelili 335 prehrambnih paketov Rdečega križa Slovenije, 123 Merca-torjevih vrečk z živili, 2988 litrov mleka in 5.500 evrov finančne pomoči, ki so jo prispevale Soške elektrarne in Moto klub OK Riders, dodatna sredstva, predvidoma bo šlo za 5 tisoč evrov, pa bo nekdanjim Mipov-cem namenjenih od dobrodelne prodaje del likovnega srečanja MM Art,« pravi sekretar OZRK Nova Gorica Aleš Markočič, sicer pobudnik nedavno izdane zgibanke Kam po pomoč v času krize, v kateri so se za usklajeno delovanje v času krize odločile vse s socialo povezane institucije na Goriškem. V skladišču v Solkanu živil in oblačil ter drugih nujnih življenjskih potrebščin zaenkrat še ne primanjkuje, kako bo v prihodnjih dneh pa je stvar ugibanja. »Menim, da bomo glede na napovedi morali kaj kmalu poskrbeti tudi za delavce Iskre Avtoelek-trike in tudi Hita, saj se v obeh podjetjih napovedujejo odpuščanja,« ocenjuje Marko-čič in dodaja, da so največji problem vedno bolj okrnjena finančna sredstva, ki pritekajo v blagajno Rdečega križa. Mestna občina Nova Gorica tako novogoriškemu območnemu združenju iz proračuna namenja letos 12 tisoč evrov, od tega jih 6.000 Rdeči križ odšteje za najemnino za skladišče v Solkanu, za vse ostale dejavnosti, ki segajo od krvodajalstva, letovanj socialno ogroženih otrok in nakupa šolskih potrebščin do zagotavljanja finančne pomoči in pomoči v obliki hrane in oblačil, jim torej ostane borih 6 tisoč evrov. Da gre le za drobiž, kažejo podatki o višini pomoči, namenjeni socialno ogroženim lani. V letu2008je OZRK Nova Gorica namreč razdelilo 800 prehrambnih paketov v vrednosti 24 tisoč evrov, izplačalo je 18 tisoč evrov finančne pomoči, za še 12 tisoč evrov pa so razdelili hrane iz evropskih intervencijskih zalog. »A hrane in oblačil je, zaenkrat, dovolj, nihče, če le pride po pomoč, ni lačen, saj se zaloge seveda praznijo, a vendarle se skladišče tudi polni,« pojasnjuje Markočič. Hrana v solkansko skladišče no-vogoriškega Rdečega križa prihaja tako iz intervencijskih zalog Evropske unije (doslej so dobili več kot 4700 litrov mleka, 1190 kilogramov sladkorja in 720 kilogramov riža, v juniju naj bi prispela še moka in testenine) kot tudi iz krovne organizacije. Rdeči križ Slovenije preko razpisa FIHO namreč obljublja nove prehrambne pakete, kar nekaj pa naj bi jih uspeli zagotoviti tudi z akcijo Lepo je deliti, v kateri so Slovenci doslej zbrali že 505 tisoč evrov. Vrednost prehramb-nega paketa je sicer 25 evrov, v njem pa upravičenci dobijo 2 kilograma testenin, 2 litra olja, liter kisa, kilogram sladkorja, zavitek vitaminskega napitka v prahu, pašteto, mesni narezek in paket keksov, kak priboljšek, poleg pa še 3 kilograme pralnega praška. Razdeljevanju prehrambnih paketov Rdeči križ Nova Gorica posebno pozornost namenja tudi v tem tednu, ko v Sloveniji obeležujemo Teden Rdečega križa. Ta je letos posvečen rojstvu ideje o Rdečem križu in sicer 150. obletnici bitke pri Solferinu. Dejavnosti novogoriškega rdečega križa so v tem tednu namenjene tudi najmlajšim, saj na osnovnih šolah pripravljajo »Urice Rdečega križa«, danes pa so za otroke iz novogoriških vrtcev, s katerimi uspešno in redno sodelujejo v različnih humanitarnih programih skozi celo leto, pripravili dan odprtih vrat. Jutri bodo na Bevkovem trgu postavili stojnico, kjer bodo mimoidoči dobili najrazličnejše informacije o RK, lahko si bodo brezplačno izmerili krvni tlak in sladkor v krvi, za vse, ki bi radi obnovili svoje znanje iz nudenja prve pomoči, pa jutri ob 18. uri pripravljajo na sedežu društva tudi brezplačen tečaj prve pomoči o temeljnih postopkih oživljanja. V Tednu Rdečega križa Slovenije je sicer po veljavnem zakonu o RKS na vse poštne pošiljke potrebno prilepiti še znamko RKS, na vseh železniških in avtobusnih postajah pa dokupiti doplačilno vozovnico, v vrednosti 13 Skladišče Rdečega križa v Solkanu FOTO T.B. centov. Zbrana sredstva bo RKS namenil štirim programom in sicer nakupu šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke, za programe socialno humanitarnih dejavnosti, za materialno pomoč socialno ogroženim po- sameznikom in družinam in za kritje stroškov, povezanih z izvedbo Ukrepa dobave hrane iz EU. Lani je tako OZRK Nova Gorica iz naslova Tedna Rdečega križa prejelo 3.600 evrov, od tega so 1.800 evrov na- menili za nakup šolskih potrebščin, 500 evrov za programe socialno humanitarnih dejavnosti ter 1.300 evrov za materialno pomoč socialno ogroženim posameznikom in družinam. (tb) nova gorica - Jutri četrta uprizoritev sezone Čudež v Šarganu vendarle na novogoriškem odru vipava Vinske kleti spet odprte Konec tedna tridnevni program Tudi letos, četrtič zapored, bodo vinarji Vinske ceste spodnje Vipavske doline odprli vrata svojih kleti. 14 vinarjev iz Vogrske-ga, Oseka, Zalošč, Potoka, Drage in Dornberka je družno pripravilo pester tridnevni program. V petek, 15. maja, ob 20. uri bo na kmetiji Radivoja Lisjaka v Zaloščah kulturni večer, namenjen doživljanju vina kot kulturne pijače. Nastopila bosta moški pevski zbor Provox in italijanski zbor Alpe Adria di Troppo Grande. V soboto, 16. maja, ob 14.uri bo prav tam že tradicionalna zdravica ob otvoritvi Dnevov vipavskih kleti s kozarcem penine, zatem pa sledi pohod med vinogradi, kjer se pot do že neštetokrat nagrajene rujne vipavske kapljice pravzaprav začenja. Postanek pohoda bo razgledna točka nad spodnjo Vipavsko dolino, pod stoletnim hrastom, kjer bodo vinarji pripravili okrepčilo s tradicionalnimi vipavskimi jedmi in zabavni program. Prvič letos bo trasa pohoda urejena tako, da si bo moč ogledati zaloško naravno znamenitost, t.i. Bajer, ki ga bo zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine skupaj z mestno občino Nova Gorica z leti skušal očistiti in urediti ter vrniti v prvotno stanje. Gre namreč za enega ostankov struge reke Vipave, kje so zatočišče našle številne ogrožene vrste živali in rastlin. Bajer bo z leti postal učilnica v naravi in bo odlična dobra praksa za razvoj t.i. naravoslovnega turizma. Vrhunec tridnevne prireditve bo nedelja, 17. maja, ko bodo vinarji ob 11. uri na stežaj odprli vrata svojih kleti in vse do 18. ure obiskovalcem v pokušino brezplačno ponudili svoja vina. (tb) Kot kaže, bo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica vendarle izpeljalo letošnjo gledališko sezono do konca. Jutri naj bi na oder postavili Čudež v Šarganu, letošnjo četrto uprizoritev, katere usoda je bila zaradi večmesečnih peripetij v novogoriškem teatru velika neznanka. Delo srbskega dramatika Ljubomirja Simovica, ki naj bi ga sprva uprizorili že konec marca, bo na novo-goriškem odru zaživel v prevodu Mojce Kranjc in Daniela B. Markovica. O jutrišnji uprizoritvi dela Ljubomirja Simovica so spregovorili med včerajšnjo tiskovno konferenco, ki je razkrila marsikaj o vzdušju v novogoriškem gledališču. V.d. umetniškega vodje Srečko Fišer je bil redkobeseden. O tokratni predstavi je povedal le to, da je kakovostna, o naslednji sezoni in programu, ki ga za 2009/2010 pripravlja, pa ni žele dajati izjav, češ da bo vse znano čez mesec dni, ko bo program oblikovan. Režiser tokratne predstave Primož Bebler, do nedavnega umetniški vodja no-vogoriškega gledališkega ansambla, pa je svoj pogled na predstavo, ki jo je kot diplomsko delo že režiral, in sicer pred tremi desetletji, predstavil na svojstven način. Svojo izjavo je prebral kar iz gledališkega lista (v izjavi pod naslovom Adijo se je poslovil od »Nove Gorice, gledališča in mesta, v katerem sem mislil zaključiti svojo poklicno pot«), vstal in predčasno zapustil tiskovno konferenco. Vrnil se je takoj zatem, a le zato, da je novinarje in v.d. umetniškega vodje Srečka Fišerja obvestil, da je igralka Zvezdana Mlakar, ki je vskočila namesto poškodovane Helene Peršuh, »izgubila glas«. Včerajšnja predpre-miera je tako odpadla, »premiera v četrtek pa najverjetneje bo,« je presenečen nad slišanim povedal odgovoren za odnose z mediji v SNG Nova Gorica Borut Bašin. (tb) nova gorica - Mip »Opozarjali smo, da bo treba denar vračati« Nekdanji direktor uprave Mipa Marko Volk je včeraj pojasnil, da so pristojne institucije opozarjali, da bo evropski denar treba vračati, ter se s tem odzval na poročanje nekaterih medijev, da naj bi država morala vrniti dober milijon evrov, ki jih je družba Mip prejela iz Bruslja. »Na to smo opozarjali pristojne institucije, a je žal očitno do tega moralo priti,« je povedal Volk. Družba Mip je pred leti s pomočjo evropskega in državnega denarja tehnološko posodobila svojo proizvodnjo in proizvodnjo v Pomurki za vstop na evropske trge, saj je bila tedanja tehnologija tudi z vidika upoštevanja standardov neprimerna, je pojasnil in nadaljeval: »Te naložbe smo uspešno zaključili. Izkazale so se kot pozitivne in smiselne. Če pa stroji zdaj stojijo, pogodba bremeni podjetje, da denar vrne. Ne vem, če je bila zahteva za vračilo sredstev podana, a ker je Mip končal v stečaju, bo tudi ta terjatev verjetno prijavljena v stečajno maso.« Prejemniki državne in evropske pomoči, kot sta bila Mip in Pomurka, bi morali vsaj še pet let po dotoku denarja delovati, sicer morajo denar vrniti. »Če bi stečaj peljali tako, da bi s proizvodnjo nadaljevali, verjetno ne bi bilo potrebno vračati denarja,« je dejal Volk, ki zavrača namigovanje, da bi evropski in državni denar v Mipu porabili nenamensko. »Šlo je izključno za tehnološke posodobitve. Denar ni bi nenamensko porabljen. Zastopniki podjetja so delali v skladu z zakonodajo,« je poudaril. Opozoril je, da tudi računsko sodišče pri več pregledih ni našlo nepravilnosti. Mip in Pomurka naj bi prejela 1,3 milijona evrov državne pomoči in še milijone evrov evropskega denarja. Kako bo država ukrepala, kmetijski minister Milan Pogačnik za še ni razkril, saj gre za prvi tak primer v Sloveniji. »V kolikor v stečajni masi ne bo kje vzeti, bo škoda za državo 2,6 milijona evrov, od česar bo treba vrniti eno polovico v EU,« je pojasnil Pogačnik. Vlada bo poročilo o tem obravnavala v jutri, takrat pa bodo prvič govorili tudi o morebitnih ukrepih. Sicer pa Volk tudi včeraj ni želel komentirati ovadbe, ki jo je zoper Marka in Vojteha Volka ter Martina Kovača konec marca na državno tožilstvo vložila državna SID banka. »O tem nimamo uradnega obvestila, zato ne morem nič komentirati,« je dejal. Kot je znano, SID banka lastnikom in nekdanjemu vodstvu MIP med drugim očita kazniva dejanja poslovne goljufije, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin. (sta) gorica - Z včerajšnjim dnem v ulici Duca d'Aosta Enosmerni promet Gradbena dela bo opravilo podjetje Bruno costruzioni in bodo predvidoma trajala tri mesece Enosmerni promet v ulici Duca d'Aosta BUMBACA Z včerajšnjim dnem so uvedli enosmerni promet v ulici Duca dAosta v Gorici, in sicer na odseku med križiščema z ulicama Tominz in XXIV maggio. Vožnja je dovoljena v smeri ulice Sauro, sicer pa naj bi gradbeni poseg trajal približno tri mesece. Podjetje Bruno Costruzioni bo namesti- lo nove napeljave za družbo za javne storitve IRIS. Včeraj so mestni redarji namestili cestne znake, ki opozarjajo voznike na spremenjen prometni režim, medtem ko so delavci podjetja Bruno costruzioni zatem uredili gradbišče in ga primerno zavarovali. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13. maja 2009 1 7 RONKE - Občni zbor kulturnega društva Jadro Vse bolj povezujejo Društvo pomaga vzdrževati stike med združenji in ustanovami iz Laškega in Slovenije Društvo Jadro združuje Slovence iz Ronk in okolice ter jim nudi možnost kulturnega udej-stvovanja, hkrati pa opravlja vlogo povezovalca med raznimi združenji iz Laškega in Slovenije. Delovanje v zadnjem triletju je na petkovem, 8. društvenem občnem zboru predstavil predsednik Jadra Karlo Mucci, blagajniško poročilo pa je prebrala Štefanija Pahor. Srečanja sta se udeležili tudi ronška podžupanja Marina Cuzzi in slovenska občinska svetnica Elena Cettul, medtem ko so pozdravili v imenu kulturnih društev Tržič Lucia Germani, Hrast Katja Ferletič in Kremenjak Jordan Radetič. Med svojim poročilom je Mucci spregovoril o dvajsetletnem delovanju klekljarske sekcije in o raznih izpeljanih pobudah, opozoril pa je tudi, da društvo Jadro pomaga pri vzdrževanju prijateljskih stikov med Ronkami in pobrateno Metliko, med Selcami in raznimi Seli iz Slovenije, v zadnjih časih pa še med Škocjanom in vasmi v Sloveniji in Z občnega zbora društva Jadro Avstriji, ki so dobile ime po sv. Kan-cijanu. Ob zaključku občnega zbora so bili v nov odbor imenovani Adrijano Uršič, Oskar Beccia, Da- ALTRAN nilo Peric, Rudica Požar, Sonja Božič, Claudia Devetak, Mirjan Likar, Štefanija Pahor, Pahor in Erika De-vetta, Karlo Mucci je bil potrjen za predsednika. [13 Lekarne il Razstave M Izleti DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. FRANCO DUGO razstavlja v galeriji Kulturnega doma v Gorici do 30. maja med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami in do 16. maja v galeriji Artes v Novi Gorici, Grad-nikove brigade 6, ob delavnikih med 9. in 12.30 in med 15. in 19. uro. Koncerti ~M Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 »Gulash koncert«. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v soboto, 16. maja, ob 20.45 bo v gledališču Verdi v Gorici nastopila gledališka skupina Terzo Teatro iz Gorice s predstavo »Il matrimonio puo attendere; informacije in predproda-ja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 048130212). SSG prireja gostovanje SNG Nova Gorica danes, 13. maja, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici (z italijanskimi nadnapisi) z nadkomedijo o večnem paru: ljubezni in denarju Dundo Maroje. Vozni red avtobusa za goriške abonente: Poljane (gostilna ob 19.20), Doberdob (cerkev ob 19.25), Romjan (cerkev ob 19.30), Tržič (S. Polo ob 19.40, črpalka Shell ob 19.45), Štivan (nad gostilno ob 19.50), Jam-lje (gostilna ob 20.00), Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni ob 20.15). Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 17.30 »Hannah Montana: The Movie«; 19.50 - 22.00 »Che -Guerriglia (2. del)«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Star System - Se non ci sei non esisti«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Star Trek«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »San Valentino di sangue« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 17.50 »Hannah Montana: The Movie«;20.00 - 22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. VOKALNA SKUPINA CHORUS '97 MIREN IN PRIMORSKI AKADEMSKI ZBOR VINKO VODOPIVEC vabita na koncert na Mirenskem gradu nad Mir-nom pri Gorici v petek, 15. maja, ob 20. uri. Lepo vabljeni. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 15. maja ob 20.30 bosta v kleti domačije Keber na Plešivem (Ceglo 17) pevka Mirjam Pahor in Baguette Quartet izvajala šansone pevke Edith Piaf. V SKLOPU PRIREDITVE »CORTOCIRCUITO« - 25 umetnikov se predstavlja v Krminu - bosta v lokalu Jazz & Wine le bar v ul. Matteotti 78 v Krminu večera »Funky Night's«: v petek, 15. maja, ob 21. uri koncert Remengo Brothers in v soboto, 16. maja, ob 21. uri »DJ Matthew VS Luca Sax«. Na ogled bo razstava Maurizia Fave; vstop prost. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice posveča koncert Felixu Mendels-sohnu. V soboto, 16. maja, ob 17. uri bosta v goriški stolnici nastopila organist Beppino Delle Vedove in ženski pevski zbor San Giacomo iz kraja Pa-sian di Prato; vstop prost. SI Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Rismon-do, 6) do petka, 22. maja 2009. □ Obvestila STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v zabavni park Mirabilandia (RA) v torek, 16. junija. Cena izleta je 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja). Organizatorji prosijo udeležence za plačilo izleta. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo odpotovali od 4. do 6. junija do jezera Maggiore, naj plačajo saldo za izlet v trgovini pri Mili do 27. maja. Avtobus bo odpeljal iz Ronk (pred picerio Al Gambero) ob 6.20 s postanki v Doberdobu ob 6.30, Jamljah ob 6.45 in Štivanu ob 6.50; informacije ne tel. 380-4203829 (Miloš). REVIJA ISONZO-SOČA prireja v soboto, 16. maja, avtobusni izlet iz Gorice do Nove Gorice na temo zgodovinskega potovanja v dvajseto stoletje. Zbirališče ob 9.30 na trgu Seghizzi v goriškem grajskem naselju. Sledil bo obisk muzeja prve svetovne vojne, ob 11. uri ogled zgodovinskega dela mesta z avtobusom in obisk parka palače Attems, ob 11.45 ogled trga Transalpina in obisk muzeja, ob 12.30 obisk novogoriške občine, ob 13.30 kosilo v restavraciji Vrtnica, ob 15. uri obisk gradu Krom-berk in ogled stalne razstave Primorska 1918-1947; povratek je predviden med 16.30 in 17. uro. Vpisovanje bo potekalo do četrtka, 14. maja, na sedežu časopisa Isonzo Soča v ulici San Giovanni v Gorici (tel. 0481-33343, e-po-šta posta@isonzo-soca.it) s plačilom 23,00 evrov na osebo. SPDG prireja 14. junija, ob vsakoletnem srečanju planincev, avtobusni izlet v Šentjanž v Rožu na Koroškem; prijave od četrtka, 14. maja, na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 int. v Gorici med 19. in 20. uro. SPDG prireja od 26. do 29. junija (možnost podaljšanja še na 30. junij) večdnevni planinski izlet v park Monti Sibillini, na meji med deželama Marche in Umbria. Prevoz bo z avtobusom ali kombiji. Prenočevanje v planinskem zavetišču. Informacije Vlado (0481/882079). Prvi informativni sestanek bo v četrtek, 14. maja, ob 20. uri, na sedežu društva v Gorici, Verdijev Korzo 51/Int. Ob prijavi je treba plačati akontacijo. KD OTON ŽUPANČIČ prireja od 5. do 9. septembra avtobusni izlet v Brno, Krakov, Auschwitz in Dunaj; informacije in vpisovanje do 15. maja na tel. 048121065 (Vojko Nardin), 0481-34730 (Karlo Nanut) in 0481-21856 (gostilna Turri). KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika Vini nel mondo od 30. maja do 2. junija; informacije in prijave na tel. 3403447695 po 19. uri (Tamara). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo v maju urad za prevoze odprt samo na sedežu Motorizacije na Tržaški ulici 317 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 048182570). KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju z goriškim združenjem priseljencev iz Abrucov in Moliseja, SKGZ, ZSKD in zadrugo Maja organizira solidarnostno akcijo za potresence v Abrucih. Ob prireditvah in v društvih bodo potekale nabirke prostovoljnih darov, prispevke pa je mogoče tudi nakazati na bančni račun pri baki Uni-credit - Associazione Abruzzesi del Friuli Venezia Giulia - Via Veneto 20 Videm (Udine), št. IT83SABIO2008 CAB 12310 - c/c 000001369384. Podrobnejše informacije v uradu goriškega Kulturnega doma (tel. 048133288). OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdob-skem županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure ali na občinski spletni strani www.doberdob.it. POHOD PO TEMATSKI ENERGIJSKI PEŠ POTI OD LIJAKA DO SEKULAKA bo v nedeljo, 17. maja, ob 9. uri s startom na prireditvenem prostoru v Vi-tovljah. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) v sredo, 27. maja, od 9. do 11. ure na sedežu rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Pla-cuto, ul. del Santo 26 na vogalu z ul. della Croce 8 v Gorici. SKUPNA PREDSTAVITEV VSEH TREH ŽUPANSKIH KANDIDATOV OBČINSKE ENOTNOSTI Paola Vizintina, Alenke Florenin in Ingrid Komjanc bo danes, 13. maja, ob 18. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici; medtem ko bo predstavitev sovodenjske liste Občinske enotnosti v petek, 15. maja, ob 20.30 v centru Danica na Vrhu. PREDSTAVITEV LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI, ki bo nastopila na občinskih volitvah 6. in 7. junija, bo v petek, 15. maja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 16. maja, 7. ženski mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štandreškem in sovodenjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2, v prvem sklicu ob 14.30 in v drugem ob 15. uri, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. NIZ »KIN EMAX D'AUTORE« v goriškem Kinemaxu: 18. in 19. maja »Katyn«, 25. in 26. maja »Tutta colpa di Giuda«; vstopnica znaša 4 evre. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres SKGZ. Dnevni red: otvoritev in podelitev priznanj SKGZ, poročilo predsednika, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve organov SKGZ in sprememb statuta, razno. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) je v teku literarna igra na temo ljubezni z naslovom »Le tue parole d'amore«. Pobudnik te je pisatelj Alberto Venier, ki bo v žiriji za izbiro najlepšega stavka o ljubezni (največ trideset besed na po- ftfl SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE . ^ Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Marin Držič M8f8fS Nadkomedija o večnem paru ljubezni in denarju Režiser: Boris Kobal — DANES, 13. maja ob 20.30 v Kulturnem domu Gorica (z italijanskimi nadnapisi) ■ I I II III !!■■■ Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev,ob 19.25), Romjan (cerkev, ob 19.30), Trže (S.P0I0,19.40-črpalka Shell,ob 19.45), Štivan (nad gostilno,ob 19.50), Jamlje (gostilna, ob 20.00),Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni,ob 20.15). Info in predprodaja: blagajna Kulturnega doma Gorica,od ponedeljka do petka od 10.do 13. in od 16.do 18.ure (tel.048133288) luitE lnfo@teaterssg.lt - www.teaterssg.lt sebnem obrazcu, ki je na razpolago v knjigarni do 31. maja). Zmagovalko ali zmagovalca bodo nagradili v soboto, 6. junija, s kuponov v vrednosti 150 evrov za nakup knjig in z objavo stavka v prihodnji Venierjevi knjigi. Pisatelj bo ob aperitivu in glasbeni spremljavi predstavil zadnjo publikacijo »Ora che vorrei restare«. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu. ŠE 5 MEST ZA 11. USTVARJALNO DELAVNICO ZSKD, ki bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta; informacije in prijave čimprej pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi, 51 v Gorici, tel. 0481531495, faks 0481-550004, e-pošta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. 0 Prireditve V GOSTILNI AL SOLE v ul. Morelli 13/a v Gorici bodo danes, 13. maja, ob 20.30, prebirali poezije, ki so nastale v okviru pobude Govoriti o Ljubezni. Id Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Calligaris Ne-rina vd. Tuni iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Andreja in na glavno pokopališče. DANES V DOBERDOBU: 14.00, Ivanka Vizintin vd. Lavrencic (iz tržaške kapele) v cerkev in na pokopališče. DANES V RONKAH: 11.00, Ghergolet Antonio Gino (iz tržiške bolnišnice) v cerkev Sv. Matere Božje, nato v kre-macijo. DANES V LOČNIKU: 9.00, Qualli Lina vd. Moscarda iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče. Ob boleči izgubi drage mame JELE izreka športno društvo Sovodnje občuteno sožalje svojemu odborniku Robiju Ursiču in ostalim svojcem. Kulturni dom Gorica in Športno združenje Dom Gorica izrekata sinovoma Robertu in Ladi-ju Ursiču, vnukinji Paoli ter ostalim svojcem iskreno sožalje ob izgubi drage mame in ''take'' none Gabrijele. 18 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI mednarodne organizacije - Včeraj je prevzela štafetno palico od Španije Slovenija na čelu Odbora ministrov Sveta Evrope Zunanji minister Samuel Žbogar predstavil prioritete slovenskega predsedovanja MADRID - Odboru ministrov Sveta Evrope od včeraj predseduje Slovenija. Nalogo je za šest mesecev v Madridu, kjer se je sestal ta organ organizacije, prevzel zunanji minister Samuel Žbogar in predstavil tudi slovenske prioritete tega izziva. V Madridu pa so s sprejetjem deklaracije začrtali tudi prihodnje izzive SE, ki letos obeležuje 60 let obstoja. Zunanji minister Samuel Žbogar je v nagovoru, potem ko je za španskim kolegom Miguelom Angelom Moratinosom prevzel predsedovanje, poudaril, da si bo Slovenija prizadevala za uresničevanje osrednjega cilja SE, to je za promocijo in zaščito človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Pozornost bo posvetila uresničevanju zavez iz zadnjega vrha SE leta 2005 v Varšavi, v skladu s katerimi je tudi oblikovala svoje prioritete. Minister je med nalogami izpostavil, da si bo Slovenija prizadevala za nadaljevanje procesa reforme Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je zastala zaradi naraščanja števila nerešenih primerov. Med drugim je izrazil upanje, da bo kmalu prišlo do napredka pri uveljavljanju posameznih določil protokola 14, o čemer je tekla beseda v Madridu, ter v končni fazi tudi do njegove uveljavitve. Reforma sodišča se je namreč znašla pod vprašajem, saj protokola 14 k evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, ki bi izboljšal učinkovitost sodišča, kot edina članica še ni ratificirala Rusija. Zato so stekli pogovori o alternativni rešitvi. Spregovoril je o tem, da bo v času predsedovanja posebna pozornost namenjena promociji pravic otrok v okviru kampanje SE "Gradimo Evropo za otroke in z njimi". Poseben poudarek bo namenjen boju proti vsem oblikam nasilja nad otroki ter izobraževanju o otrokovih pravicah. Minister je izpostavil delovanje Slovenije na področju varstva manjšin in spomnil na mednarodno konferenco na temo izobraževanja Romov ter konferenco o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencih, ki živijo zunaj meja. Po Žbogarjevih besedah bo posebna pozornost namenjena promociji demokracije, vladavine prava in človekovih pravic v JV Evropi, na Kavkazu in v Belo-rusiji. Minister bo junija obiskal Minsk, kar bo ena njegovih prvih potez v vlogi predsedujočega Odboru ministrov SE. To bo sicer tudi dvostranski obisk. Kot je dejal v Madridu, se bo udeležil odprtja informacijske pisarne SE v Minsku, kar po njegovih besedah predstavlja resnični korak naprej na področju krepitve sodelovanja med Belorusijo in SE. Po ministrovih besedah se bodo prednostne naloge nanašale na boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi in korupcijo, pa tudi področje kulturne dediščine. Opozoril je tudi na pomen sodelovanja SE z drugimi mednarodnimi organizacijami. Vodja slovenske diplomacije je v okviru zasedanja Odbora ministrov SE opravil nekatere bilateralne pogovore, je STA izvedela v slovenski delegaciji. Med drugim se je sestal s predsednikom Parlamentarne skupščine SE Lluisom Mario de Puigom, z ministroma za zunanje zadeve Gruzije in Armenije, Grigolom Va-šadzejem in Edvardom Nalbandianom. Pogovarjal pa se je tudi s švedskim kolegom Carlom Bildtom. Zasedanje Odbora ministrov Sveta Evrope se je končalo s sprejetjem t.i. Madridske deklaracije, s katero so se članice znova zavezale k spoštovanju osnovnih vrednot organizacije v prihodnosti. Poudarile so zavezo načelom, ki izhajajo iz zadnjega, varšavskega vrha. Temeljni cilj organizacije Sveta Evrope je ohraniti in promovirati človekove pravice, demokracijo in vladavino prava v Evropi. Vse njegove dejavnosti pa bi morale prispevati k temu cilju. Dokument poudarja tudi univerzalnost in nedotakljivost človekovih pravic. Ministri so med drugim sprejeli odločitev o predlaganju dveh kandidatov v izvolitev PS SE za novega generalnega sekretarja SE, in sicer nekdanjega norveškega premiera Thorbjorna Jaglanda in nekdanjega poljskega premiera Wlodzimierza Cimoszewicza. O nasledniku Terryja Da-visa, ki letos zaključuje petletni mandat, bo PS SE odločal junija, vendar se pri tem utegne zaplesti, saj je PS SE pričakoval, da bo v Madridu sprejeta odločitev o štirih predlaganih kandidatih v izvolitev. Slovenija bo Odboru ministrov, najvišjemu izvršnemu organu SE, predsedovala do 18. novembra, ko bo nalogo prevzela Švica. V času slovenskega predsedovanja se bo zvrstilo več kot 50 različnih dogodkov v Ljubljani, Strasbourgu in drugih evropskih mestih. Anita Balas (STA) Samuel Žbogar nacizem - Sodili mu bodo v Münchnu ZDA Nemčiji izročile domnevnega nacističnega zločinca Demjanjuka CLEVELAND - Ameriške oblasti so v ponedeljek zvečer z majhnega letališča pri jezeru Erie v Clevelandu z letalom proti Nemčiji odpeljale 89-letnega Američana ukrajinskega rodu Johna Demjanjuka. Demjanjuk se bo moral v Nemčiji soočiti z obtožbami, da je kot paznik v nacističnem koncentracijskem taborišču sodeloval pri umoru 29.000 ljudi. Nekaj po 9. uri včeraj zjutraj je zasebno letalo z Demjanjukom na krovu pristalo v Nemčiji oziroma na letališču v Munchnu. Letalo je takoj po pristanku zapeljalo v hangar, pri čemer so ga spremljala policijska in reševalno vozilo. Dem-janjuka, ki naj bi bil v slabem zdravstvenem stanju, naj bi nemudoma po pristanku aretirali in prepeljali neravnost v munchenski zapor Stadelheim. V zaporu ga bodo zaslišali tožilci in nato sprejeli odločitev glede dejanske vložitve obtožnice proti njemu. Demjanjuk se je skupaj z družino do konca boril proti svoji izročitvi Nemčiji. Kot vztraja, je nedolžen, saj v času druge svetovne vojne nikoli ni bil paznik v kon- centracijskem taborišču Sobibor na Poljskem, kot to trdi nemško tožilstvo. Dem-janjuku bodo najverjetneje sodili v Munchnu, kjer je bila vložena obtožnica proti njemu. Ameriški zvezni imigracijski agenti so Demjanjuka v ponedeljek odnesli na letalo z invalidskim vozičkom vred. Njegovi družinski člani trdijo, da gre za okrutnost, saj morda sploh ne bo preživel poti, rabin iz centra Simona Wiesenthala v Los Angelesu Marvin Hier pa je ocenil, da si Demjanjuk zasluži kazen, saj je v Sobi-boru brez milosti moške, ženske in otro- ke potiskal v plinske celice. Hier tudi meni, da bo to najbrž zadnje sojenje kakšnemu nacističnemu vojnemu zločincu na svetu. Za Demjanjuka to sicer ni prvo sojenje, saj so ga že leta 1988 v Izraelu obsodili na smrt zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, a je izraelsko vrhovno sodišče leta 1993 soglasno ugotovilo, da Demjanjuk vendarle ni t. i. Ivan Grozni oziroma zloglasni sadistični stražar iz koncentracijskega taborišča Treblinka. Demjanjuk se je nato vrnil nazaj v ZDA, kamor je prišel prvič leta 1952. Leta 1958 je Demjanjuk dobil ameriško državljanstvo, leta 1977 pa je ameriško pravosodno ministrstvo sprožilo proti njemu postopek zaradi obtožbe, da je bil nekoč "Ivan Grozni". Demjanjuk je obtožbe zanikal in trdil, da je bil od leta 1942 kot sovjetski vojak v nemškem vojnem ujetništvu. Leta 1981 so mu odvzeli ameriško državljanstvo in ga kasneje izročili Izraelu, kjer je bil leta 1988 obsojen na smrt, leta 1993 pa izpuščen. Po vrnitvi v ZDA so mu državljanstvo vrnili. (STA) Rusija in Japonska podpisali jedrski dogovor TOKIO - Ruski premier Vladimir Putin se je včeraj v Tokiu sestal z japonskim premierom Tarom Asom. Ob robu srečanja so ruski in japonski predstavniki podpisali dogovor o jedrski energiji, ki bo po ruskih navedbah odprl pot več milijard dolarjev vrednim pogodbam. Kot je po srečanju z ruskih predsednikom dejal Aso, ima Japonska "visoko razvito tehnologijo na področju gradnje elektrarn, Rusija pa ima bogate vire in zmožnost bogatitve". Putin, ki je na obisk prispel z okoli sto ruskimi gospodarstveniki, pa je dejal, da gre pri dogovoru za "jedrski gorivni cikel, raziskovanje, rudarjenje in bogatenje urana". Kot je ob robu Putinovega obiska pojasnil vodja ruske jedrske agencije Rosatom Sergej Kirijenko, bo podpisani dogovor omogočal prenos japonske tehnologije v Rusijo in prodajo večje količine jedrskega goriva Japonski. Poleg tega bo odprl vrata skupnim projektom, kot so rudniki urana v Rusiji in drugih državah, med drugim v Mongolijo. Odpira tudi pot številnim pogodbam, vrednim več milijard dolarjev. Na severu Šrilanke zadeta bolnišnica KOLOMBO - V vojaškem topniškem obstreljevanju ozkega pasu na severu Šrilanke, kamor so se zatekli uporniški tamilski tigri in kjer naj bi bilo še vedno ujetih 50.000 civilistov, je bila včeraj uničena edina še delujoča bolnišnica, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 49, ranjenih pa okoli 50 ljudi. Trditve tamilskih tigrov, da je obstreljevanje s strani šrilanške vojske uničilo še edino delujočo bolnišnico na območju spopadov in terjalo na desetine civilnih življenj, je potrdil tudi zdravnik Thurairaja Varatharajah, glavni predstavnik šrilanških zdravstvenih oblasti na območju spopadov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Obstreljevanje območja se še nadaljuje. Šrilanška vojska kljub vsemu še naprej odločno zavrača trditve o obstreljevanju vse ožjega - le še štiri kvadratne kilometre velikega - pasu na severu države. Neodvisna potrditev navedb o številnih žrtvah vojaške ofenzive je nemogoča, saj je vlada dostop do območja spopadov za novinarje in humanitarne delavce prepovedala. Uporniki sicer trdijo, da je bilo samo v nedeljo v obstreljevanju ubitih 2000 ljudi. ZN so medtem potrdili, da je bilo konec tedna ubitih več kot 400 ljudi, kakih 1200 je bilo ranjenih. (STA) bližnji vzhod - Srečal se je z jeruzalemskim muftijem, z glavnima izraelskima rabinoma in s katoliškimi škofi Benedikt XVI. včeraj v Sveti deželi obiskal več svetih krajev za kristjane, muslimane in jude JERUZALEM - Papež Benedikt XVI. je drugi dan obiska v Sveti deželi včeraj obiskal več krajev v Jeruzalemu, ki so sveti tako muslimanom kot tudi judom in kristjanom. Poglavar Rimskokatoliške cerkve je najprej obiskal Tempeljski grič, nato pa je v tišini molil ob Zidu objokovanja. Papež je drugi dan obiska v Sveti deželi najprej obiskal Tempeljski grič, ki velja za najbolj sveto mesto v judovski veri in tretje najbolj sveto v islamu. Kot prvi papež je obiskal muslimansko Svetišče na skali, nato pa se je srečal z jeruzalemskim glavnim muftijem Mohamedom Huseinom. "Tukaj se srečujejo poti treh največjih monoteističnih religij na svetu in nas opominjajo, kaj imajo skupnega," je Benedikt XVI. dejal ob obisku Svetišča na skali. Muslimani in kristjani bodo še naprej pospeševali dialog, ki so ga začeli, je še dejal poglavar Rimskokatoliške cerkve, ki se je pred vstopom v svetišče sezul. Papež se je nato na Tempeljskem griču sestal z muftijem Mohamedom Husei-nom, ki je Benedikta XVI. pozval, naj si pri- Benedikt XVI. ob Zidu objokovanja ANSA zadeva za končanje izraelske "agresije" nad agresije nad našimi ljudmi, našo deželo in Palestinci. "Veselimo se učinkovite vloge va- našimi svetim kraji v Jeruzalemu, Gazi in še svetosti pri končanju dlje časa trajajoče na Zahodnem bregu," je dejal mufti. Kasneje je papež dolgo v tišini molil ob Zidu objokovanja, judovskem svetem mestu in priljubljeni judovski romarski destinaciji. "Bog Abrahama, Izaka in Jakoba, poslušaj jok prizadetih, boječih, osamljenih; pošlji svoj mir nad to Sveto deželo, nad Bližnji vzhod in nad celotno človeštvo," je v molitvi na majhnem kosu papirja zapisal papež, papir pa nato zataknil v špranjo v zidu. Prebral je tudi psalm 121, ki poziva k molitvi za mir v Jeruzalemu. Papež se je nato srečal z glavnima izraelskima rabinoma in ju prosil za odpuščanje. Ob tem je izrazil željo po "poglabljanju vzajemnega razumevanja in sodelovanja med Svetim sedežem, glavnim izraelskim rabinatom in judovskim ljudstvom". Poudaril je še, da je Cerkev "nepreklicno zavezana" odločitvi drugega vatikanskega koncila za "pravo in trajno spravo" z judi. Sledilo je še srečanje Benedikta XVI. s katoliškimi škofi v Jeruzalemu, na katerem je papež poudaril, da je preživetje katoličanov na Bližnjem vzhodu "vitalnega interesa". "Katoliške skupnosti v Sveti deželi ... v svoji veri in predanosti kot prižgane sveče razsvetljujejo svete kraje, ki jih je s svojo prisotnostjo počastil Jezus naš živi Bog ... Ta prisotnost je vitalnega interesa za dobro družbe kot celote," je škofom na mestu, kjer naj bi Jezus daroval zadnjo večerjo, dejal papež. Zaskrbljenost zaradi hitro padajočega števila pripadnikov katoliške skupnosti v bližnjevzhodni regiji je sicer med bistvenimi poudarki papeževega obiska v Sveti deželi. Papež jim je izrazil "osebno bližino v tej situaciji človeške negotovosti, vsakodnevnega trpljenja strahu in upanja" ter poudaril, da kristjani skupaj z drugimi ljudmi dobre volje " kljub težavam in omejitvam kot lojalni in odgovorni državljani prispevajo k promociji in utrjevanju miru v različnosti". Oblasti so ob papeževem obisku močno poostrile varnostne ukrepe. Območje je varovalo več sto izraelskih policistov in vojakov, po zraku pa so krožili helikopterji. Papež je popoldne vodil mašo na prostem. (STA) w Sreda, 13. maja 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Prva gorska etapa na Giru Di Luca potrdil formo, vodstvo prevzel Šved V rožnati majici 38-letni Thomas Lovkvist - Valjavec razpoložen, Brajkovič »vodonosec« SAN MARTINO DI CASTROZZA - Danilo Di Luca (LPR Brakes) je imel največ moči v četrti, prvi zahtevnejši etapi 92. kolesarske dirke po Italiji. Potem ko je že kazalo, da bo zmagal Kolumbijec Mauri-zio Soler, so ga tik pred ciljno črto prehiteli domači aduti, poleg Di Luce sta bila to še Stefano Garzelli in Franco Pellizotti. Tik za italijansko-kolumbijsko navezo (peto mesto je zasedel še en nekdanji zmagovalec Gira Gilberto Simoni) sta na cilj prišla Jaroslav Popovič in Levi Leipheimer, za njima pa Šved Thomas Lovkvist, 38-letni kolesar Columbie High Roada, ki je nekoliko presenetljivo prevzel skupno vodstvo. «Tega niti v sanjah nisem pričakoval. Imel pa sem dobre noge. Spet imamo rožnato majico in brez boja je ne bomo predali. Tudi sam sem v skupnem seštevku očitno lahko visoko,» je bil vesel Šved. Odlično se je odrezal Tadej Valjavec (AG2r). Zasedel je 13. mesto, ciljno črto na vrhu vzpona na San Martino di Castroz-zo je prečkal v istem času kot zmagovalec. Jani Brajkovič (Astana) je z zaostankom 15 sekund zasedel 30. mesto, dve mesti slabši je bil njegov moštveni kolega Lance Armstrong, že je jasno, da bo Brajkovič, kljub odlični pripravljenosti, le vodonosec svojega kapetana. Preizkušnja v Dolomitih - po dolgem času so vzponi na Giru prišli na vrsto že v prvem tednu, se je končala z dobrim 13 kilometrov dolgim vzponom, tako da je bilo povsem jasno, da bo prišlo do spremembe v vodstvu. Sprinter Alessandro Petacchi je bil brez možnosti, povsem jasno je bilo tudi dejstvo, da bo etapa postregla vsaj s «sra-mežljivimi» odgovori, kdo se bo letos boril za vrh, še bolj pa je napovedala, kako so pomešane karte v posameznih ekipah. Zmagovalec včerajšnje etape Danilo Di Luca lahko računa na podporo presenetljivo močnega moštva Lpr Brakes-Farnese Vini ANSA «Ekipa je bila super. Tako se pomaga kapetanom. Borili smo se tudi za žrtve potresa v Abruzzu, njim poklanjamo zmago,» se je smejalo Di Luci, zmagovalcu Gira 2007. «Dobro mi je šlo, čeprav favoriti še niso pokazali vsega. Mislim, da se še malo tipajo. Ciljni vzpon ni bil težak, vseeno pa je bil na koncu ritem kar navit. Jutri bo sigurno drugače, ker je ciljni vzpon precej težji. Upam, da bom zopet v ospredju,» je dejal odlično razpoloženi Valjavec. Danes bo na vrsti najdaljša etapa, 248 k dolga preizkušnja od Brixna do Mayr-hoffna im Zillertalom. Izidi 4. etape: 1. Danilo Di Luca (Ita) 4:15:04; 2. Stefano Garzelli (Ita); 3. Franco Pellizotti (Ita); 4. Mauricio Soler (Kol); 5. Gilberto Simoni (Ita); 6. Levi Leipheimer (ZDA) 7. Thomas Lovkvist (Šve); 8. Ivan Basso (Ita); 9. Denis Menčov (Rus); 10. David Arroyo (Špa) ..; 13. Tadej Valjavec (Slo); 14. Damiano Cunego (Ita); 16. Carlos Sastre (Ita) vsi isti čas; 30. Jani Brajkovič (Slo) +0:15; 32. Lance Armstrong (ZDA) isti čas; 75. Jure Golčer (Slo) 4:14; 102. Gorazd Štan-gelj (Slo) 10:54. Skupno: 1. Thomas Lovkvist (Šve) 13.05:28; 2. Danilo Di Luca (Ita) + 0:02; 3. Michael Rogers (Avs) 0:06; 4. Jaroslav Popovič (Ukr) 0:26; 5. Levi Leipheimer (ZDA) 0:26; 6. Lance Armstrong (ZDA) 0:28; 7. Franco Pellizotti (Ita) 0:32; 8. Damiano Cunego (Ita) 0:42; 9. Marzio Bruseghin (Ita) 0:42; 10. Carlos Sastre (Špa) 0:49; 11. Ivan Basso (Ita) 0:53 ... ;26. Tadej Valjavec (Slo) 1:35; 31. Jani Braj-kovič (Slo) 2:06; 96. Gorazd Štangelj (Slo) 13:33; 106. Jure Golčer (Slo) 15:52. NAŠ POGOVOR - Šef tiskovnega urada dirke po Italiji Sergio Meda »Včasih so Giro spremljala velika imena novinarstva, zdaj pa neizobraženi mladi« Med najbolj zaposlenimi osebami Gira d'ltalia je prav gotovo Sergio Meda, vodja tiskovnega urada RCS-Sport. V nedeljo v Trstu, po tiskovni konferenci, se je rade volje odzval na vabilo za pogovor. Bil je dobre volje, ker se je vse izteklo brez težav. Po petih letih se je Giro vrnil v Trst. Kakšen je bil ta povratek? »Kot vedno je Trst ponudil svoj najlepši obraz. Sam Velik trg je najlepša razglednica tega mesta. Tržačani pa so se tudi tokrat izkazali kot topli navijači in to je nam organizatorjem v veliko zadoščenje.« Kaj pa etapa? »Vsebovala je nekaj nevarnih točk, saj je bil npr. cilj ozek. Prišlo je tako do presenečenja. Kljub temu, da je Cavendish imel v zadnjih metrih ob sebi dva člana svoje ekipe, mu ni uspelo zmagati. Mislim pa, da mu bo ta pekoč poraz koristil, saj je še mlad in mora še ostati z nogami trdno na tleh. Po drugi strani pa je Petacchi dokazal, da je pravi atlet in je le z lastnimi močmi osvojil etapo.« Koliko novinarjev spremlja Giro? »Akreditiranih je okoli 1250 novinarjev in fotografov. Ne izključujem, da se nam bodo pridružili še drugi. Od teh je 157 vsak dan z nami. Drugi pa se nam pridružijo po poti. V primerjavi z lanskim letom imamo letos kar štirideset novinarjev več.« Ali je to posledica prisotnosti Am-stronga? »Prav gotovo. Mnogo je novinarjev iz ZDA. Celo Wall Street Journal ima tu časnikarja. Tudi angleški dnevniki so tu: Times, Guardian in Herald Tribune. Nekateri naj bi ostali le en teden, odvisno kako se bo Giro odvijal.« Koliko pa je televizijskih mrež? Tiskovni urad Gira v Trstu »To je težko povedati. Letos smo podaljšali pogodbo z družbo Universal Sport, ki skrbi za prenos dirke po raznih medijih. Prek televizije je povezanih 151 držav. Od teh jih ima 90 neposredni prenos Gira. Ostale pa kažejo le highlightse. Potencialno imamo 300 milijonov gledalcev, lani jih je bilo 250 milijonov.« Koliko ljudi dela z vami v tiskovnem uradu? »Štiri. Vendar nam na pomoč pride tajništvo Gira, tako da nam uspe kljubovati vsem zahtevam.« Ali ste imeli kakšno posebno zahtevo pred Girom? »V zadnjih dveh mesecih sem prejel okoli 3000 mailov z najrazličnejšimi zahtevami. Nek Kanadčan npr. ni razumel ra- BEVK zlike med Lido di Venezia in Lido di Jeso-lo. Stalno je ponavljal, kako je to mogoče, da sta dva Lida. Vprašal sem ga, koliko Venice je v ZDA. Odgovoril mi je, da jih je dvanajst in nato je odnehal z vprašanji. Nekdo drug je želel vedeti, koliko krat je Giro šel skozi majhno mestece.« Prav gotov pa vam je start v Benetkah povzročil več preglavic »Startati iz Benetk je bilo kot startati lani na Siciliji ali pred leti iz Sardinije. Iz logističnega vidika prava tragedija. Resnično upam, da bo prihodnje leto Giro startal nekje na polotoku.« Kateri so najbolj nedisciplinirani novinarji? »Žal moram reči, da so to italijanski novinarji. Predvsem lokalni novinarji. Po- gostoma so to mladi, nezkušeni, brez prave izobrazbe. Mislijo, da lahko sprašujejo in delajo kar se jim ljubi. Razlog je morda v tem, da redko kdo rade volje spremlja kolesarstvo. V preteklosti pa so bili na Giru zelo slavni novinarji in pisatelji kot Buzza-ti, Montanelli in Calvino. Vesel sem zato, da je letos dnevnik Unita poslal vinjetista Sergia Staino.« Kaj pa tujci? »Ti so bolj disciplinirani. Morda, ker so bolj vzgojeni ali pa mislijo, da smo tu kot na Touru, kjer je vse zelo strogo. Giro je bolj easy. A prav to je moč Gira. Mi smo bolj gostoljubni, morda malce manj formalni.« Imate zaradi Armstronga tudi sicer več dela? »Ljudje hočejo le njega. Prav gotovo je njihov način navijanja pristen, ampak so preveč vsiljivi. Na Touru kaj takega ne bi bilo mogoče. Armstrong mi je zaupal, da je presenečen, da ga tako cenijo, čeprav ni v Italiji še nikoli nič zmagal. Kateri kolesar pa vam je najbolj ostal v spominu? »Bernard Hinault. Bil je izreden kolesar in pravi gospod. Tipičen, umirjen Bre-tonec. Spraševali so ga, zakaj ne nastopi na dirki Pariz-Roubaix. Odgovoril je, da moraš biti nor. Ker pa mu niso dali miru, je leta 1981 tam tekmoval in zmagal, nato pa rekel, naj mu te dirke ne omenjajo več.« Katera etapa pa vam je najbolj ostala v spominu? Žal je to etapa iz leta 1998, ko se je na Izoardu vsul plaz, ki je pokopal tri avtomobile. Na srečo so vse potnike srečno izvlekli iz avta. Počutil pa sem se res nemočnega in krivega. A na srečo se je vse pozitivno izteklo.« Edvin Bevk APrimorski ~ dnevnik FORMULA 1 - L. 2010 Ferrari se bo umaknil iz prvenstva MARANELLO - Vodstvo Ferrarija je sporočilo, da v prihodnji sezoni ne bo vpisalo svojega moštva formule ena v svetovno prvenstvo. Razlog je nasprotovanje napovedanim novim pravilom, ki jih v prvenstvo želi vnesti predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) Max Mosley. Slednji želi omejiti proračun moštev na 45 milijonov evrov, moštva, ki bi porabila manj, bi bila deležna manjših tehničnih omejitev pri razvoju dirkalni-ka, moštva, ki bi to vsoto prekoračila, pa večjih. »Prvič v zgodovini formule ena bi se zgodilo, da bi imeli dva tehnična pravilnika in neutemeljene finančne omejitve, je med drugim zapisal Ferrari v svojem sporočilu. Vse skupaj vsekakor zveni zaenkrat šele kot grožnja. KOŠARKA Preložili play-off! RIM - Ker je izpadli Fortitudo Bologna vložil priziv v zvezi z nedeljsko tekmo zadnjega kroga rednega dela košarkarske A1-lige v Teramu (odločili koš naj bi Te-ramo dosegel po zvoku sirene), je bia košarkarska zveza FIP prisiljena najmanj za dva dni preložiti začetek končnice za naslov prvaka. Prve tekme četrtfinala bi bile morale biti jutri, ko bodo tudi sklepali o pri-zivu bolonjskega kluba. NBA - Vzhod: Atlanta Hawks - Cleveland Cavaliers 74:84, moštvo Clevelan-da si je zagotovilo napredovanje s 4:0 v zmagah; Zahod: Dallas Mavericks - Denver Nuggets 119:117, Denver vodi v zmagah s 3:1. NOGOMET Nocoj pokalni finale Sampdoria - Lazio V finalu državnega pokala se bosta nocoj ob 20.45 (po Rai 1) na rimskem Olimpicu pomerila Lazio in Samdporia. Zmagovalec današnje tekme si bo zagotovil nastop v novi Europe League (stari pokal UEFA) ter bo bogatejši za skoraj tri milijone evrov. Na nocojšnji tekmi bo sodil Rosetti. B-LIGA - V zaostali tekmi je Vicen-za z 1:0 premagal Treviso in ga obsodil na izpad iz lige. Vicenza se je z zmago povzpela na 10. mesto, a Triestino, ki je osma, zaostaja štiri točke. ČEHI - František Straka je bil imenovan za novega selektorja češke nogometne reprezentance. Dosedanji prvi strokovni mož češke izbrane vrste Petr Rada je aprila dobil «košarico» zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Južnoafriški republiki. ODBOJKA Že danes prvak? PIACENZA - Danes bo v Piacenzi četrta tekma finala končnice moške A1-lige med Piacenzo in Trentom (Sky sport 2 ob 20.30). Piacenza vodi z 2:1, že drevi bi torej lahko postala prvak. Boonena ne bo v Parizu PARIZ - Prireditelji največje večdnevne kolesarske preizkušnje, dirke Po Franciji, so že sporočili, da so za belgijskega kolesarja Toma Boonena, ki je priznal, da občasno uživa kokain, vrata njihovega tekmovanja zaprta.«Nemogoče je, da bi Boonen lahko nastopil na naši dirki. Tega enostavno ne bomo dovolili, tudi če se ga usmili njegovo moštvo. Tom mora tekmovanja potisniti v ozadje in misliti le na to, kako bo postal odrasel in odgovoren človek. Moštvu mu pri tem lahko le pomaga,» je dejal direktor Toura Christia Prudhom-me. Svetovnemu prvaku iz leta 2005 in trikratnemu zmagovalcu prestižne dirke Pa-riz-Roubaix, ki na Touru zaradi enakega prekrška ni nastopil že lani, grozi tudi kazen Mednarodne kolesarske zveze. 20 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI zsšdi - Prva seja izvršnega odbora košarka - Finale deželnega prvenstva under 19 Vztrajati pri naporih Jadran ZKB tudi za utrditev vloge športa pri nas čez drugo oviro Po tesni zmagi proti Avianu danes odločilna tekma proti Pordenonu S prvo sejo novoizvoljenih organov se je pri Združenju slovenskih športnih društev začelo novo štiriletno obdobje, piše v tiskovnem sporočilu ZSŠDI Najprej so izpolnili potrebne statutarne formalnosti in imenovali za podpredsednika Ivana Peterlina, ki prevzema tako tudi vlogo vikarja, in Livia Rožiča, za tajnika Martina Maverja in za odgovorno za upravno finančne zadeve Ksenjo Slavec. Umestili so tudi komisijo, ki bo obravnavala prošnje za prispevke; sestavljali jo bodo Ivan Peterlin, Gorazd Pučnik, Gregor Sfiligoj, Igor Tomasetig in Ksenja Slavec, ki bo tajnica komisije. Dalje so se navzoči domenili, da bo vsak odbornik prevzel specifični panožni resor, sledil njegovemu razvoju in bo za njega tudi odgovarjal. Glede na dejstvo, da je zaenkrat slika o bodočem finančnem stanju še precej nejasna, so se odborniki domenili za okvirni štiriletni program, ki se po svoji vsebinski zasnovi ne razlikuje veliko od programa, ki ga je odbor izvedel v prejšnjem štiriletju. Tako bo tudi v novem mandatu bistvene važnosti vztrajati v naporih po "politični" utrditvi in korenitejši uveljavitvi pomena športne aktivnosti v naši družbi: to seveda v optiki strokovnega pedagoškega pristopanja k delu z najmlajšimi člani naše družbe, ki si vse do danes - po našem - še ni izborilo pravega mesta in prave veljave. V tem duhu bo potrebno operativno stremeti, da se organizacija dokoplje do namestitve treh novih strokovnih moči, ki bi se morale ukvarjati na terenu predvsem z delom z najmlajšimi. Te moči bi morali raz-presti med Benečijo, Gorico in Trstom, jih nujno postaviti v tesno sodelovanje z društvi in ta s šolsko strukturo. S tem v zvezi se bo potrebno zavzeti za to, da se pri porazdelitvi državnih sredstev oceni utemeljenost dosedanjih kriterijev ter naj se upošteva predvsem učinkovitost naložbe. Napori bodo usmerjeni tudi v tkanje kvalitetnejšega "športno-politi-čnega" dialoga s sredstvi našega javnega obveščanja: s Primorskim dnevnikom, Radiem Trst A, tretjo mrežo Rai, z Novim glasom in novo nastalimi elektronskimi mediji. Nujno je, namreč, uspeti in znati posredovati širši javnosti razmišljanja s športnega področja in se skupno dogovoriti, kakšne in katere so prioritete in kaj moramo tudi medijsko podpirati. Spletna stran Slo-sport mora postati javna tribuna ZSŠDI. Poleg posredovanja javnosti vseh spro- atletika - Hitra hoja Ruzzier v Vicenzi z najboljšim tehničnim izidom Lonjerski hitrohodec Fabio Ruz-zier je v soboto v Vicenzi osvojil absolutno prvo mesto na odprtem veteranskem deželnem prvenstvu v Venetu. Ruzzier je petkilometrsko progo na stezi prehodil s časom 23:51,89, kar je bil njegov najboljši čas v zadnjih dveh letih. Ruzzierjev čas je bil tudi najboljši tehnični rezultat deželnega prvenstva v Vicenzi. Za tržaškim hitrohodcem se je na drugo mesto uvrstil osem let mlajši Enrico Olivo iz Verone (26:44,72), ki nastopa v kategoriji M50. Ruzzier je bil z nastopom zelo zadovoljen: »S tem časom sem izboljšal tudi slovenski veteranski državni rekord. V Vicenzi je bilo vroče in zelo vlažno, tako da pogoji za tek niso bili idealni. Vsekakor sem z doseženim časom zelo zadovoljen.« Fabio Ruzzier bo v soboto nastopil na deželnem članskem klubskem prvenstvu v Pordenonu. Lonjerski hi-trohodec bo branil barve goriškega kluba Atletica Gorizia. Nastopil pa bo na 10 kilometrov. tnih rezultatov na vseh področjih našega športa, bo moral ta medij postati tudi vsebinsko zrcalo Združenja in glas za utrjevanje njegovega imidža navzven. V programu naj bo zaobjet vsebinski obisk pri vseh članicah: seje izvršnega odbora bodo tako ponovno potekale na periferiji, na sedežih društev, ki bodo lahko še bolj neposredno seznanila člane izvršnega odbora s problematiko, s katero se dnevno soočajo. Upoštevajoč odgovornosti društvenih voditeljev, bo potrebno sprožiti posebno akcijo, zato da bodo vsaj nekatera društva pridobila status priznanih organizacij. Pripraviti bo potrebno načrt za uvedbo članskih izkaznic, ki so značilnost vseh ustanov za razvoj športa. Ker so panožne komisije bistvene važnosti, jim bo potrebno v bodoče posvečati večjo pozornost kot doslej. Skozi delo komisij bo morala tako pronicati v posamezna društva idejnost in vizija razvoja našega športa kot ga bo sproti oblikoval izvršni odbor ZSŠDI. Na seji so seveda obravnavali tudi tekoča vprašanja. Razpravljali so o letošnjem Zborniku slovenskega športa v Italiji ter o literarnem in likovnem natečaju Drobci iz športnega sveta. Dogovorili so se tudi o posameznih popravkih in dopolnilih pravilnika Nagrade šport in šola. Spregovorili so tudi o pravkar izdelani novi študiji o našem športu in načelno zavrnili nekatere kritike, češ, da so pri sestavi študije bili uporabljeni nestrokovni kriteriji. Po podrobnem poročilu avtorjev študije in izvajalcev dela na terenu, so lahko navzoči ugotovili, da je študija izvrstno orodje za postavitev programskih smernic za ravoj našega športa in je to, kar si je prejšnji odbor pravzaprav želel imeti. Ne gre za neko znanstveno delo, kar od samega začetka sploh ni hotelo biti, ampak za podroben check-up našega športa, ki je bil izveden povsem strokovno na našem teritoriju. Novi odbor ima v rokah pomemben in verodostojen pripomoček, s katerim bo lahko nastavil povsem realne temelje svojemu vsebinskemu delu v novem štiriletnem mandatu. ZSŠDI poziva vse športnike in prijatelje športa, da v svoji letni davčni prijavi dohodkov iz leta 2008 pomagajo zamejskim športnim društvom z dodelitvijo 5%o davka Irpef. Seznam društev, ki lahko koristijo to možnost, je na razpolago v uradih in na spletni strani zssdi.it, se zaključuje tiskovno sporočilo naše krovne športne organizacije. Jadran ZKB - Aviano 61:56 (17:12, 34:23, 49:48) JADRAN ZKB: Semolič 2 (-, 1:1, 0:1), Košuta, Ban 17 (3:4, 4:7, 2:5), Starc 12 (-, 6:8, 0:1), N. Sossi 9 (1:2, 4:13), -9; Regent 5 (3:4, 1:6, -), Žužek 1 (1:2, 0:2, -), Hrovatin 4 (2:2, 1:5, 0:1), Ber-netič 11 (3:7, 4:7, -), Malalan. TRENERJA: Mario Gerjevič in David Am-brosi. Na finalnem četveroboju deželnega prvenstva do 19 let v Avianu so ja-dranovci dosegli drugo zmago. Sinoči so ekipo gostiteljev premagali precej težje kot so pričakovali. Aviano je bil tehnično precej slabši tekmec, a je zastavil vse sile, da bi pred glasnimi domačimi gledalci in prizanesljivimi sodniki premagal jadranov-ce. Naši igralci so se svojega koncepta igre držali le v uvodnih minutah, potem pa se jim je porušil. Gladka zmaga prvega dne proti Sangiorgini jih je najbrž nekoliko zavedla, da so včeraj stopili na igrišče manj zbrani, tako da so igrali precej pod svojimi realnimi spos- 1 Niko Sossi ■Ht?. r KROMA obnostmi. Požrtvovalni igralci Aviana so ves čas predvajali consko obrambo s presingom po skoraj celem igrišču, nekajkrat so se zatekli tudi v cono 2-12, kar je jadranovce precej zmedlo. Pridobljena prednost je hitro začela kopneti in Aviano je v zadnji četrtini celo povedel za nekaj točk. K sreči so tudi gostitelji veliko grešili, jadranovci pa so na čelu z Nikom Sossijem (tudi pet asistenc) na koncu le obdržali mirno kri in dosegli dragoceno zmago. Danes zvečer čaka jadranovce odločilna tekma za osvojitev naslova proti moštvu Sistema Pordenone, ki je sinoči nekoliko nepričakovano izgubil proti Sangiorgini z 11 točkami zaostanka. Kljub temu, da se fantov loteva utrujenost (jadranovci so med finalisti edini, ki morajo vsak dan prevoziti lepo število kilometrov do Aviana, domov pa se vračajo pozno), je trener Gerjevič prepričan, da lahko premagajo tudi tega nasprotnika in končajo sezono z največjim možnim uspehom. Vrstni red po 2. dnevu: Jadran ZKB 4, Sistema PN in Sangiorgina 2, Aviano 0. šolski šport - Med dvema ognjema v priredbi ŠK Kras Napete tekme Na turnirju osnovnošolcev dveh ravnateljstev najboljša OŠ Jurčič iz Devina Odsek za otroško telovadbo pri Športnem krožku Kras je priredil med-šolsko športno srečanje v igri med dvema ognjema. Turnirja se je udeležilo devet ekip, sodelovalo je torej preko sto učencev osnovnih šol nabrežinskega in nekaterih šol openskega ravnateljstva ter osnovnošolci iz Komna. Ekipe so sestavljali prete- žno učenci višjih razredov, nekatere šole pa so v svoje vrste vključile tudi mlajše učence. Udeleženci so se že zjutraj zbrali v zgoniški telovadnici ter razdeljeni v dve skupini, začeli s tekmovanjem. Na zunanjem igrišču so se pomerile ekipe skupine A in sicer iz Devina, Proseka, Trebč in Zgonika, v telovadnici pa se je vršilo tek- umetnostno kotalkanje - Najmlajše v Gradišču Tekmovalki KŠD Vipava sta dosegli visoko uvrstitev Konec tedna je bilo v Gradišču ob Soči deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kategorijo najmljaših (letnik 2001). Nastopili sta tudi dve tek-mopvalki KŠD Vipava s Peči Agnese Ca-stello iz Števerjana in Veronika Sambo iz Sovodenj, medtem ko se Francesca Ma-lič tekmovanja, žal, ni mogla udeležiti, ker je bila poškodovana. V soboto so bili na vrsti obvezni liki, Obe naši kotalkarici, varovanki trenerk Isabelle Lucigrai in Tanje Peteani, sta naredili nekaj drobnih napak, a sta se v konkurenci 28 kotalkaric dobro odrezali. Agnese je bila četrta, Veronika pa enajsta. Dan kasneje je mala Agnese prosti program izvedla brez napak, Veronika pa je vaje izpeljala dobro, vendar je bila nekoliko negotovo pri piruetah. Na koncu je bila Castellova 2., kar ji bo omogočilo nastop na trofeji dežel, neuradnem državnem prvenstvu, na katerem smejo nastopiti samo tri najboljše tekmovalke iz vsake dežele. Sambova je pristala na 5. mestu, od tretjega mesta pa jo je ločilo le nekaj desetink točke. Sestavili so tudi le- Kotalkarici Vipave Agnese Castello in Veronika Sambo sta se v Gradišču dobro odrezali stvico za kobinaicjo, na podlafi seštevka točk pa je bila Agnese prva (postala je torej deželna prvakinja), Veronika pa šesta. Na tekmi v Gradišču sta nastopili tudi po-letovki Nika Purič in Martina Lizza. Deželna tekmovanja so se za KŠD Vipava končala, sezona pa se bo nadaljevala z raznimi promocijskimi tekmami in z nastopom mlade Katje Pahor na državnem prvenstvu. movanje za osnovnošolce skupine B iz Repna, Nabrežine, Komna, Šempolaja in Križa. Sledila je še zaključna faza tekmovanja, kjer se je izkazalo, da so XXIX. Kraški pokal osvojili osnovnošolci iz Devina. Vse tekme so bile zelo napete in tudi navijanja ni manjkalo. Vlogo sodnikov so opravljali Krasovi športni delavci Sonja, Luciano, Martina in Robi Milič. Vrstni red: 1. OŠ Josipa Jurčiča -Devin, 2. OŠ Avgusta Černigoja - Prosek, 3. OŠ Alojza Gradnika, 4. OŠ Antona Ši-belja- Stjenka Komen, 5. OŠ Virgila Šče-ka - Nabrežina, 6. COŠ Pinka Tomažiča - Trebče, 7. COŠ Stanka Grudna - Šem-polaj, 8. COŠ 1. maj 1945 - Zgonik, 9. OŠ Alberta Sirka - Križ ODBOJKA 3:3 Slogaši drugi na turnirju v Logatcu V nedeljo je bil v Logatcu na sporedu mladinski moški turnir v mali odbojki (3:3), ki ga je domači OK Logatec priredil kot pripravo na državni finale, ki se ga bo udeležila njegova ekipa. Nastopilo je osem ekip. V veliki športni dvorani je prireditelj postavil 4 igrišča in mladi odbojkarji so tako neprekinjeno igrali kar tri ure zapored. Med nastopajočimi ekipami sta bili tudi dve ekipi Sloge, kar pomeni, da so vezi med OK Logatec in našim društvom še trdnejše, odnosi med obema pa vedno boljši. Turnir je osvoji domači OK Logatec, na drugo mesto se je uvrstila Sloga A, na tretje pa ekipa Črnuče A. Za Slogo A so nastopili Danjel Antoni, Alex Rupel in Denis Taučer, za Slogo B pa Danjel Guštin, Ilija Krečič, Andrej Pelikan in Jordan Trento, trener obeh ekip je bil Ivan Peterlin. ŠPORT / NAMIZNI TENIS - Državna prvakinja U21 Liso Ridolfi že četrto leto pri San Donateseju Prva ekipa težko dosegljiva, kljub temu pa bom ostala v Milanu Letos je igrala v A2-ligi - Nabrežinka želi osvojiti naslov tudi v 2. kategoriji Naslov državne prvakinje v kategoriji U21 je letos osvojila Lisa Ridolfi, namiznoteniška igralka iz Nabrežine. 20-letna Lisa je že četrto leto članica milanskega kluba San Donatese, namizni tenis pa je spoznala pri zgoniškem športnem krožku Kras. Lovoriko državne prvakinje v kategoriji U21 je letos osvojila prvič, na najvišjo stopničko pa je stopila tudi leta 2004. »Letošnjega naslova nisem pričakovala. Ob zmagi pa sem bila seveda zelo vesela. Resnične možnosti za naslov je imelo še pet igralk, ki so vse profesionalke, razen Steshenkove, ki sem jo premagala v finalu,« je pojasnila Lisa, ki je bila leta 2008 in 2007 druga. »Tako kot lani je bila tudi tokrat konkurenca na visokem nivoju. Mlade se uveljavljajo. Nekatere nastopajo še v kategoriji juniores, a so zelo konkurenčne tudi med starejšimi,« je obrazložila Lisa, ki bo še naslednjo sezono mladinka. Letošnji naslov je seveda dobra popotnica za nadaljnje nastope, obenem pa je dokaz, da je slovenska igralka med letom dobro trenirala in igrala. Lisa je letos nastopala v prvenstvu A2-lige, kjer je bila s soigralkami druga, v prvo ekipo, ki trenutno se bori za naslov prvaka, pa je bila vpoklicana dvakrat: »Obakrat sem igrala proti Sieni (tu nastopa slovenska igralka Ana Brežan, op. a.) in obakrat proti tujki Wang Yu. V povratni tekmi sem proti Kitajki celo povedla na 2:0 v nizih, nato pa me je premagala s 3:2. V zadnjem nizu sem izgubila 11:9. Res škoda. Sicer pa sem nasprotnico Wang Yu dobro poznala, saj trenira v Milanu v našem klubu,« je pristavila Lisa. V Milanu trenira 20-letnica vsak dan: »Ob 8.30 se zbudim, od 10.00 do 12.30 in ob 15.00 do 17.30 treniram. Ob treningih namiznega tenisa pa tudi pilimo kondicijo v fitnessu ali na odprtem,« je opisala dan profesionalka, ki trenira s svojimi soigralkami, s prvo ekipo in sparring partnerji. Ko ne igra in ne nastopa na turnirju pa se rada vrača domov, v Nabrežino: »Včasih sem doma tudi dva vikenda zapored, včasih Gajine teniške ekipe v deželnih ligah so konec prejšnjega tedna beližimo same zmage. Že v soboto so ladies v svojem prvenstvu premagale Campoformido z gladkim 3:0. Spet je v postavi bila tudi Cirila De-vetti, dobro pa so se odrezale tudi ostale, predvsem Napolitanova, ki je v drugem singlu premagala boljše postavljeno Boc-cacinijevo. V D1 ligi so gajevci slavili v Porde-nonu. Na zahtevnem gostovanju sta zmagala Matej Cigui in Sandi Grom, ki je odigral zelo prizadevno predvsem v singlu, ko mu je uspelo osvojiti izenačen in napet tretji set. Oba sta naposled odigrala in zmagala še igro dvojic in tako zagotovila eki- Lisa Ridolfi (rojena v Trstu 24. novembra 1988) je svojo športno pot začela pri klubu Sistiana, nato pa leta 1998 prestopila k ŠZ Kras. Od leta 2000 do leta 2004 je nastopala pri Krasu v deželnih in mladinskih ligah pa grem domov le enkrat na mesec.« V kraju San Donatese, kjer živi že štiri leta, se je odlično vživela. V stanovanju živi s soigralko in prijateljico Giulio Ca-valli, s katero se dobro razume. »Tu sem zaključila tudi višjo šolo. Na začetku je bilo seveda težko, saj sem za vsa opravila, ki jih ponavadi dela mama, morala poskrbeti sama. Sedaj pa je vse, od pranja do kuhanja, že rutina,« je povedala Lisa, ki ji klub nudi stanovanje in krije vse stroške, obenem pa dobiva še dodaten denarni prispevek. Lisa ima že dobro začrtane športne cilje. V začetku junija bo nastopila na absolutnem državnem prvenstvu: naslovu državne prvakinje U21 želi dodati še drugi državni naslov v konkurenci 2. kategorije (prvega je osvojila leta 2007), naslov v ženskih dvojicah in pi polni izkupiček. Tudi v D2 ligi so slavili gajevci, tokrat na domačih igriščih proti TC Flumigna-no, ki se je predstavil z mlado, a obetavno postavo. Vidovich in Marchesi sta zmagala v singlu, nato sta Vidovich in Borsetti odigrala še igro dvojic in z izkušenostjo osvojila odločilno točko za končno zmago. Dekleta D2 lige so v Ronkah, pod vodstvom kapetanke Devetttijeve, po dolgem boju zmagales 3:0.Za Gajo so tokrat igrale Braidottijeva, Zelaschieva in Furla-nova. Odsotna je bila Petra Corbo, ki je v istem popoldnevu morala odigrati dve finalni srečanji na turnirjih v kategorijah under 12 in under 14 v Azzanu Decimu. O njenih rezultatih bomo še poročali. T dober rezultat v mešanih dvojicah. »Naposled pa želim, da bi v absolutni konkurenci dosegla čim boljše rezultate. To bi mi omogočilo tudi izboljšanje mesta na italijanski jakostni lestvici. Prvo priložnost pa bom imela že naslednji teden na državnem turniriju,« je napovedala Lisa, ki je trenutno na 12. mestu, tretja med mladimi do 21. leta. Na 8. mestu je Steshenko, Italijanka ruske narodnosti, na 10. pa Giulia Caval-li. Še pred nastopi na državnem absolutnem prvenstvu v Bariju pa čakajo Liso treningi državne reprezentance U21, ki bodo stekli v Lignanu od 24. do 28. maja. Nabrežinka trenira v sklopu izbrane vrste že šest let; obenem pa je rezerva članske državne reprezentance. Ob kratkoročnih ciljih ima Lisa še Čupin jadralec Jaš Farneti bo nared za državno regato v Formii, ki bo v soboto, 16. in nedeljo, 17. maja. Minuli teden so ga na Gardskem jezeru na mednarodni regati Expert Olympic Garda namreč mučile bolečine v križu, kar je vplivalo tudi na končni rezultat naše posadke, po terapiji pri fizioterapevtu pa je bolje. Bolečine v križu, ki so pogoste pri flokistih, se pojavljajo večkrat pri večjem telesnem naporu. Flo-kist Jaš Farneti in krmar Simon Sivitz Košuta sta namreč pred regato veliko trenirala, kar je najbrž vplivalo na poškodbo. Jaš, ki je sicer že dalj časa pod zdravniško kontrolo, bo še danes obiskal fizioterapevta v Kopru, v četrtek pa bo s sotekmovalcem Simonom Sivitzem Košuto odpotoval na državno regato. OPTIMIST V Cervii priprava na selekcijo v Trstu Sedemčlanska skupina Čupinih optimistov je konec tedna nastopila na Spomladanskem pokalu v Cervii. Dvodnevno regato so mladi jadralci izkoristili kot pripravo pred nedeljsko regato v Tržaškem zalivu. Tržaški pomorski klub Sirena bo namreč organiziral prvo selekcijsko regato za nastop na vsedržavni regati Primavela. V Cervii je pod taktirko trenerja Matije Spinazzole nastopili pet kadetov in mla- druge želje: »Rada bi igrala v prvi ekipi v A1-ligi. Trenutno pa bo zelo težko pridobiti mesto,« je priznala Lisa. Ekipo v A1-ligi pri San Donateseju sestavljata dve tujki in Italijanka Laura Ne-grisoli. »Konkurenca za preboj v prvo ekipo je zelo huda. Mogoče bi bila edina rešitev selitev v drug italijanski klub. V Milanu pa se počutim zelo dobro in treniram v idealnih razmerah. Odličen klub je tudi Castelgoffredo, ampak tja se ne bi nikoli preselila. To je v bistvu pravi antagonist našega kluba, tako da bom najraje ostala tu,« je povedala Lisa in dodala, da ne podpira številnih tujk v italijanski A-ligi: »Ne strinjam se s tem, da pridobivajo s tako lahkoto državljanstvo in tako jemljejo mesto nam, mlajšim igralkam.« (V. S.) Jaš Farneti kroma dinki. Pihal je zmerni veter (od 4 do 5 m/s), močen tok pa je zahteval od vseh jadralcev zelo dobro pripravljenost. Kadeti so opravili v soboto in nedeljo po dve regati, mladinci pa tri plove v soboto in dva v nedeljo. Med kadeti je bila najboljša Jana Germani, ki je osvojila 18. mesto. Prvo in tretjo regato je zaključila v prvi dvajseterici (nastopilo je 95 kadetov), ostali dve pa na 27. in 35. mestu. Luca Carciotti je bil po štirih plovih 50., Sebastian Cettul 51., Škabar Dana 61., Mattia Cosstantin pa 86. Dana in Mattia sta letos prestopila med kadete, za oba pa je bila to druga letošnja regata. Med 95 mladinci je bila Martina Hu-su po petih plovih 75., Cecilia Fedel pa 86. Sreda, 13. maja 2009 KOLESARSTVO C. Leghissa po ciljnem sprintu drugi Gorski kolesar Christian Leghissa, ki tekmuje za klub Spezzotto Team iz Cone-gliana, je na nedeljski četrti preizkušnji Veneta Cup v olimpijskem krosu zasedel 2. mesto v kategoriji master 1. Na dirki pri San Stinu di Livenza je nastopilo okrog450 kolesarjev. V ciljnem sprintu je Leghisso premagal Mauro Simion, ki je bil nekoč tudi odličen cestni kolesar. Simion je 36 kilometrov tehnično zahtevno progo prekole-saril v času 1.25:39, Leghissa pa je bil za dve sekundi počasnejši. Po četrti preizkušnji Veneta Cup (na sporedu jih je 10) zaseda Leghissa 3. mesto v kategoriji master 1. V nedeljo se bo nabrežinski kolesar pomeril v kraju Torre di Mosto. Komac 3. pri Medeji Člani tržaškega društva Team Ep-pinger Saab so v nedeljo nastopili na cestni dirki, 2. preizkušnji pokrajinskega prvenstva, pri Medeji. Na 77 kilometrov dolgi progi je kapetan tržaške ekipe Andrej Ko-mac osvojil solidno 3. mesto v kategoriji junior. Solidno so nastopili tudi Prešeren, Gu-ček in Danjel Gregori, ki letos novinec, odrezal pa se je zelo dobro. V kategoriji supergentleman je nastopil Ivo Doglia, ki je tudi predsednik tržaškega društva. Kolesar iz Devinščine je zasedel 3. mesto. NOGOMET Kras danes proti Esperii Nogometaši Krasa Koimpex bodo nocoj (20.30) igrali prvo tekmo na turnirju »Il Giulia« pri Svetem Ivanu v Trstu. Današnji Krasov nasprotnik je Esperia (2. AL). Izid: Ponziana - Muglia 2:1. H Obvestila TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata vrsto poletnih jadralnih tečajev za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 16. maja, 7. ženski mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štandreškem in so-vodenjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija 2009 z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Prevaljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na info@skdevin.it ali 340 2232538 in 335 7720105 ZSŠDI - SMUČARSKA KOMISIJA vabi ob zaključku smučarske sezone 2008/09 na nagrajevanje 4. Primorskega smučarkega pokala in 5. pokala Alternativa sport, v nedeljo 17. maja t.l.,od 12. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. AŠD CHEERDANCE MILLE-NIUMprireja tradicionalno zaključno prireditev v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Bri-ščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala "Alica v čudežni deželi". TENIS - Deželna prvenstva Tokrat zmagale vse Gajine ekipe JADRANJE - Jaš Farneti in poškodba Po fizioterapiji na regato v Formio Člani Gajine ekipe v moški D2-ligi KROMA 22 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI BENETKE - Beneški bienale 2009 Ustvarjanje svetov Kurator osrednje razstave je umetnostni zgodovinar in filozof Daniel Birnbaum - Slovenijo bo zastopal Miha Štrukelj Benetke bodo med 7. junijem in 22. novembrom prizorišče 53. mednarodnega likovnega bienala. Kurator osrednje bienalske razstave, ki bo imela naslov Ustvarjanje svetov (Fare mondi), je umetnostni zgodovinar in filozof Daniel Birnbaum. Slovenijo bo zastopal Miha Štrukelj. Razstavljal bo v Galeriji A+A, ki bo prevzela vlogo slovenskega paviljona. Osrednja bienalska razstava bo postavljena na tradicionalnih prizoriščih Giardini in Arsenale ter na še nekaterih lokacijah po mestu. Kot je mogoče izvedeti na spletni strani bienala, ne bo razdeljena na poglavja, ampak bo različne teme povezala v eno celoto. Na njej bo svoja dela predstavilo 90 umetnikov z različnih koncev sveta. Številni bodo nova dela posebej za bienale ustvarili in situ. Naslov razstave Ustvarjanje svetov po Birnbaumovih besedah kaže na njegovo željo, da izpostavi sam proces ustvarjanja. Umetniško delo je več kot le objekt. Vsebuje vizijo sveta, zato ga je mogoče videti tudi kot način ustvarjanja sveta. Moč vizije pri tem ni odvisna od medija, ki ga umetnik uporabi, zato bodo na razstavi zastopani instalacije, videi, filmi, kipi, performansi, slike in risbe. Razstava želi raziskati svetove, ki nas obdajajo, obenem se želi dotakniti prihodnosti. Miha Štrukelj je projekt «x=0/y=0 Šum v procesu», ki bo predstavljen v slovenski Galeriji A+A, zastavil kot celostno umetnino, ki temelji na štirih vsebinsko-formalnih nivojih: sliki, stenski risbi, risbi in lego sliki. Razstava bo povzemala koncept Štrukljevega slikarskega procesa, ki temelji na dekon-strukciji slikovne površine s pomočjo mreže kot strukturno-konceptualne osnove, znotraj katere se slika razgraja in na novo konstruira kot oblika razčaranega subjektivnega pogleda. Štrukljev razstavni projekt je svojevrstna sinteza zadnjih dveh let njegovega ustvarjanja tako v vsebinskem kot for- malnem in estetskem smislu. Zlasti izstopa vsebinska komponenta, katere začetke je moč iskati v delih, nastalih v drugi polovici 90-ih let, ki so se s tematiko velikih urbanih središč na začetku le občasno spogledovala. Sčasoma so umetnikove urbane vedute postajale bolj hladne in nedostopne, subjekt pa je prek abstrahiranih upodobitev počasi zapuščal slikovno polje in nato dokončno izginil. Izgubila se je tudi prepoznavnost motiva, vedute so postale le blede sence stvarnosti, zaznamki, vzeti iz spomina. Med prijemi, značilnimi za zadnja leta umetnikovega ustvarjanja, ima pomembno vlogo tudi slika na steni. Štrukelj je ta nosilec pred Benetkami uporabil trikrat - v Ljubljani, na Dunaju in v New Yorku. Vendar je umetnik zamenjal le nosilec, vsebina in aplikacija podobe oziroma njena predhodna fragmentarnost so ostale enake. V najnovejši sliki na steno pa umetnik vsebinska in formalna izhodišča pripelje še nekoliko dlje, saj v abstrahirano urbano okolje, oropano navzočnosti človeške figure, subtilno vrne podobo človeka, je zapisala kustosinja razstave Alenka Gregorič. Komisar slovenske predstavitve na bienalu je Aleksander Bassin. Odprtje slovenskega paviljona bo v petek, 5. junija, ob 19. uri. Mednarodna žirija bienala, ki jo sestavljajo Italijanka Angela Vettese (predsednica), Jack Bankowsky iz ZDA, Homi K. Bhabha iz Indije, Južnoafričan Sarat Maharaj in Julia Voss iz Nemčije bo podelila zlatega leva za najboljšo nacionalno predstavitev, zlatega leva za najboljše delo na razstavi Ustvarjanje svetov in srebrnega leva obetavnemu mlademu umetniku, sodelujočemu na osrednji bienalski razstavi. Žirija lahko podeli tudi največ tri posebne omembe, je še mogoče izvedeti na spletni strani bienala. (STA) FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Žanina Mirčevska: »Art export« / jutri, 14. maja ob 20.30 (Red F, predpre-miera) z italijanskimi nadnapisi; v petek, 15. maja ob 20.30 (Red A, premiera) z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 16. maja ob 20.30 (Red B); v sredo, 20. maja ob 11.00 (barakuda), zaključeno za šole; v četrtek, 21. maja ob 19.30 (Red K) z italijanskimi nadnapi-si in varstvo otrok; v petek, 22. maja ob 20.30 (Red T) z italijanskimi nadnapisi; v nedeljo, 24. maja ob 16.00 (Red C) varstvo otrok in v ponedeljek, 25. maja ob 10.00 (morski pes) zaključena za šole. Mala dvorana SSG Edoardo Erba: »Maraton v New Yorku« / Izredna ponovitev v soboto, 23. maja ob 17.00. Gledališče Rossetti Michael Frayn: »Rumori fuori scena« / Režija Attilio Corsini. Urnik: danes, 13. maja ob 20.30, jutri, 14. ob 16.00 in 20.30, v petek, 15. in v soboto, 16. ob 20.30 ter v nedeljo, 17. maja ob 16.00. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 / "Ko-migo 2009" - »Gulash koncert«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 13. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. Jutri, 14. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V petek, 15. maja ob 19.30 ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V soboto, 16. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V sredo, 20. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Mala drama Danes, 13. maja ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželjskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. Jutri, 14., v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 13. maja ob 12.00 / Branko Za- vršan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Jutri, 14. maja ob 20.00 / Olja Muhinja: »Tanja - Tanja«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V sredo, 20. maja ob 15.30 in ob 20.00 / Plavt: »Osli«. Mala scena Danes, 13. maja ob 18.00 in ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Jutri, 14. maja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Miha Maz-zini »Let v Rim«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / Jana Pavlic: »Tosca«. V torek, 19. maja ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V sredo, 20. maja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. Cankarjev dom David Harrower: »Črni kos« Dvorana Duše Počkaj / Režija: Rene Maurin, igrata iva Babic in Janes Starina. Urnik: v nedeljo, 17., v ponedeljek, 18., v torek, 19. in v nedeljo, 24. maja ob 20.00. Šentjakobsko gledališče Jutri, 14. maja ob 17.00 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V petek, 15. maja ob 19.30 / A. Rozman Roza: »Najemnina ali We are the nation on the best location« (komedija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du régiment«: Urnik: do četrtka, 14. ob 20.30 in v soboto, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli »Atlantide« / Nastopa CRDL Compa-gnia Mvula Sungani v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: danes, 13. maja ob 21.00. »Trittico« / Nastopajo skupine: Arearea, Sharon Fridman, ArtefettoDanza v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 21.00. KRMIN ■ »JAZZ & WINE OF PEACE COLLIO« jutri, 14. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Tommy Emmanuel (Avstralija); v petek, 15. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Sarah Jane Morris (Velika Britani- nija - »Fantazija 3«. Dirigent: Evan Christ, solistka: Anja Bukovec - violina. V ponedeljek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / »Tambuco«, ansambel tolkal iz Mehike. ja); v soboto, 16. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Maria Joao »Ogre« (Portugalska); v nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi »Beata Ver-gine del Soccorso« v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's (Italija); predprodaja vstopnic na spletni strani www.boxofficeita-lia.com. V sklopu manifestacije prireja združenje Controtempo tudi koncerte ob aperitivu in »Round Midnight«: v petek, 15. maja, ob 19. uri v lokalu Oste-ria Caramella v Ul. Matteotti 1 v Krminu duo Ceck&Ross; v petek, 15. maja, ob 23.30 v lokalu In Taberna v Ul. Friu-li 10 v Krminu Denise Dantas Quartet; v soboto, 16. maja, ob 19. uri v domačiji Klinec v Medani 20 na Dobrovem Maxmaber orkestar in ob 23.30 v pi-ceriji Alla Pergola v Ul. Matteotti 42 v Krminu Adriana Vasques Quartet. V sklopu prireditve »Cortocircuito« -25 umetnikov se predstavlja v Krminu - bosta v lokalu Jazz & Wine le bar v Ul. Matteotti 78 v Krminu večera »Funky Night's«: v petek, 15. maja, ob 21. uri koncert Remengo Brothers in v soboto, 16. maja, ob 21. uri »DJ Matthew VS Luca Sax«. Na ogled bo razstava Maurizia Fave; vstop prost. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V torek, 19. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Primorski glasbeni biseri - Koncert primorskih nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj. V torek, 26. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Zarja Vatovec -klavir; Aljaž Kalin Kante - klarinet, David Trebižan - klavir. V torek, 2. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Večer slovenskih skladateljev - Ansambel Gaudeamus, Aleksandar Spasic, dirigent. V torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violina, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo. V ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba. V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihela Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. LJUBLJANA Šentjakobsko gledališče Jutri, 14. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slove- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): do 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, je na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija La Bottega (Ul. Nizza 4): do 24. maja, bo na ogled razstava Michele Sbuelz; odprta od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288). RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unità): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. Galerija pri Valetovih: do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Življenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. CERKNO Cerkljanski muzej: od jutri, 14. do 31. maja bo na ogled fotografska razstava Marka Čadeža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): od danes, 13. maja do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenše-ka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. Galerija Photon (Poljanska 1): od torka, 19. maja (otvoritev ob 20.00) do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12. 5. 2009) Vodoravno: Kredarica, ribogo-jec, A. M., Cesare, tik, N. S., A. R., ena, dla, Križmančič, M. A., O. L., ikre, starosta, OAS, arkada, dir, Na, pastor, Isabel, A. K., era, čaši-ca; na sliki: Maks Križmančič. / RADIO IN TV SPORED Torek, 12. maja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu - Velika pisateljica A. Lind-gren 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 8.30 Aktualno: Unomattina 8.00 Aktualno: Cerimonia di benvenu- to a Sua Santita Benedetto XVI 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved 11.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.10 Variete: Festa italiana 15.45 Aktualno: Visita di Sua Santita Benedetto XVI ad un campo profughi 16.50 Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 17.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Lazio - Sampdoria, Cop-pa Italia 21.10 Film: Il caso di Thomas Crawford (triler, ZDA, '07, r. G. Hoblit, i. A. Hopkins, R. Gosling) 23.05 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.25 14.00 Talent show: Italian Academy 2 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Grazie dei fiori 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Talent show: Presa diretta - Academy 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - Ai confini della co- noscenza 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Dok.: La Storia siamo noi 0.25 Aktualno: 12° Round, sledi Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 12.30 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik, sledi Rai News 24 1.10 Aktualno: La Storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, sledi Agritre Šport: Si gira 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Šport: Ciklismo, giro d'Italia del Centenario 15.15 Dnevnik - Kratke vesti, sledi Pro- cesso alla Tappa 18.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.20 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 11.40 12.25 13.30 14.00 15.30 16.20 18.55 19.35 20.30 21.10 23.20 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 17.00, 1.20 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Nad.: Distretto di polizia 3 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Film: Soldato Giulia agli ordini (kom., ZDA, '80, r. H. Zieff, i. G. Hawn, E. Brennan) 0.25 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Dok.: Viaggio in Terra Santa Film: A. I. Intelligenza artificiale (fant., ZDA, '01, r. S. Spielberg, 1. H.J.Osment) QmIb II rtfiiil KnAfliwk 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 22.10 23.40 Eu hf-iitti. Ai AKTIfipjUtMl UUtíN^t i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 10.00 Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik - Kratke vesti Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: La ricerca della felicita (dram., ZDA, '06, r. G. Muccino, i. W. Smith, J. Christopher, S. Smith) Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Matrix O Italia 1 6.05 Jutranji dnevnik 6.35 13.40, 17.30 Risanke 9.00 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 9.25 Nan.: Xena - Principessa guerriera 10.20 Nan.: Baywatch 11.15 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Film: Ragazze nel pallone (kom., ZDA, '06, r. S. Rash, i. M. Rylan, C. Chiu) 16.00 Dnevnik - Kratke vesti 16.55 Nan.: Hannah Montana 18.30 22.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Resničnostni show: Cupido (v. F. Panicucci) 23.00 Variete: Chiambretti Night ^ Tele 4 7.00 7.15 8.10 12.00 12.10 12.50 13.50 15.35 16.30 17.00 19.00 20.00 20.10 20.30 20.55 22.45 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 14.30 Koncert: La grande musica classica Pregled tiska Kratke vesti Aktualno: Mappero Aktualno: Attenti al cuoco (pon.) Aktualno: ... Attualita Dokumentarec o naravi Variete: Borghi nel FVG Risanke Rotocalco ADNKronos Qui Tolmezzo Il Rossetti Deželni dnevnik Film: Caribe (pust., '89, r. M. Kennedy, i. K. Glover, J. Savage, S. Mal-kin) A.COM Automobilissima La 7 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Il giardino dei Finzi Contini (dram., It., '70, r. V. DeSica, i. L. Ca- policchio, D. Sanda) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Film: Two Much - Uno di troppo (kom., ZDA/ŠP., '95, r. F. Trueba, i. M. Griffith, A. Banderas) Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Nekoč je bilo ... življenje 9.35 Risanka 10.00 Oddaja za otroke 10.55 Knjiga mene briga 11.20 Dok. serija: Izgnani Slovenci 1941 - 1945 (pon.) 11.55 Dok. oddaja: Veronika in Friderik (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Polemika (pon.) 14.20 Podobe iz Srednje Evrope (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Nils Holgerson 16.15 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.30 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.35 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tv pogled 20.05 Film: Skrivna afera 22.00 Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved 23.05 Sveto in svet: Mladi {p Slovenija 2 6.30 1.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.30 Vrhunci angleške nogometne lige (pon.) 9.25 Pesem Evrovizije 2009 (pon.) 11.30 Spet doma (pon.) 13.20 HRI-BAR (pon.) 14.20 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik - 13.05.1991 16.55 Mostovi - Hidak (pon.) 17.25 Črno beli časi 17.45 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 18.45 Oddaja TV Maribor: O živalih in ljudeh (pon.) 19.00 Oddaja TV Maribor: Na vrtu (pon.) 19.25 Z Damijanom (pon.) 21.25 Rokomet: Gorenje - Cimos Koper (prenos) 13.45 Dnevni program 14.00 0.25 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Globus 15.00 Film: Zaradi njega (kom., i. D. Durbin, C. Laughton) 16.20 Biker explorer 16.50 27. mednarodni pokal v plesih 17.45 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnika 19.25 Šport 19.30 Dok.: Obala delfinov 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 City Folk 21.10 Folkest v Kopru 22.15 Dok.: La via francigena 22.45 Srečanje z... 23.20 Iz arhiva po vaših željah Tv Primorka 8.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka 8.20 11.00, 11.05, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 0.00 Videostrani 9.00 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 15.30 Mozaik 18.00 Mlad. oddaja: Čas za nas 18.40 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 23.30 Futsal: 1. tekma polfinala DP, Puntar Casino Safir - Svea (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 »Berlin 1989 - čas odjuge«; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ženski portreti; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK Svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachiera-dio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.40 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla Anticiklon afriškega izvora nad Italijo se počasi umika. Z jugozahodnikom doteka razmeroma vlažen in nekoliko hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.27 Dolžina dneva 14.51 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 8.22 3Jv^ávpr A Nad vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se iznad Ukrajine in Rusije nadaljuje čez Balkan in srednjo Evropo nad obale Atlantika. Nad naše kraje doteka z jugozahodnikom razmeroma vlažen in prehodno nekoliko hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, pri občutljivih ljudeh se bodo še pojavljale z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.51 najnižje -45 cm, ob 14.23 najvišje 17 cm, ob 18.22 najnižje 9 cm, ob 23.23 najvišje 24 cm. Jutri: ob 7.39 najnižje -37 cm, ob 15.58 najvišje 18 cm, ob 19.59 najnižje 14 cm, ob 23.20 najvišje 17 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........20 2000 m............7 1000 m ..........15 2500 m............4 1500 m ..........10 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Vabljeni na avdicijo ^^^^ v 0LAN0I0! Prijavijo se lahko vsi od h. do 99. leta starosti. Če boš izbran-a, se bo tvoja manekenska kariera ve!a z nastopom na veliki pomla poletni modni reviji, ki b V naühcBfllrili Sha liti-Ayurveda, Thalaiso, Wlai Thai, Sa jna Park in pokritih bazenih ilermomintralrn In ap*irano morska vodo. tamo poskrbeli za vaši dobra počirt^iproftrt« in popoln oddih. I THAIAJSOCENTEÍ KH) lí:r»lM¿ cij.i uporab? ( ji j«L*jí pijt v itytof frtu. 5HAKfl - AYUSVEPA íÉNTER Edini jyurveAklcrnter na swtu podpakravilt-lj ilnjiYi ¡Adiete Sii*»T líi»Jli. íl|»*jf*yiirv«)t. WaiTHAI Nijcclovilcjil cc-ntrr lljrttl (TWlt ¿Urtíj Tjijs^í, L,rri.i^Hirr.;iífii1LtüiiJit,fiii'-.FtQ -5,76 KRKA 1 1 IKA KOPER 62,57 -4,46 -1,73 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,89 165,42 -1,19 -0,28 +2 57 TELEKOM SLOVENIJE 263,39 166,38 +0,62 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,50 AERODROM LJUBLJANA 32,02 DELO PRODAJA -rrm 1-annn -2,78 -2,35 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ 32,95 13 50 +4,00 -8,47 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imntcct 10,36 +28,33 +0,29 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 42,16 11,03 +1,03 -0,27 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 243,11 -2,74 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 18,83 -2,99 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 12. maja 2009 +°,9° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,17 5,55 1413 -0,43 +2,02 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,745 +0,43 -6,84 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,355 5,06 -0,29 +2,12 EDISON ENEL ENI 1,018 4,31 1727 +2,31 +2,44 FIAT FINMECCANICA 7,6 1013 +2,37 +3,05 +1 30 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,93 +1,44 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,55 16 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,56 44275 -0,06 -0,89 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,505 -1,61 +0,65 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,587 0,2805 +1,15 -0,53 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 1,587 17,76 +1,15 +3,50 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,305 4,735 1 008 -0,75 -1,04 TENARIS TERNA 0,371 +4,67 -4,13 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,4725 0,387 1033 -0,30 -8,51 -3 10 UNICREDIT 2,1075 -0,49 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 58,75 $ -0,17 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. maja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.000,46 966,02 -0,82 -0,57 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 1.866,15 +2,58 FIRS, Banjaluka - - ralavlç dmnr^ í1k13 jjim SRX, Beograd BIFX Saraievo 230,33 1.633,23 -0,92 -1 66 DITA, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 11.290,84 1.981,38 -1,69 +1,26 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.468,55 1.715,92 +0,59 -0,88 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt ftsf mn i nnrlnn 908,43 943,52 4.854,11 -0,09 -1,05 -0,26 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.425,54 3.231,10 2.044,36 -0,22 -0,54 -1,10 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 962,50 2.424,34 -0,04 -0,38 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.298,61 2.178,13 17.153,64 2.618,17 12.158,03 -1,62 +0,55 +0,38 +1,49 +4,07 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 13. maja 2009 5 OGLEDALO Enotnost • v • in manjšina Ace Mermolja Zapisal bom nekaj misli o dveh besedah, od katerih je ena popularna, druga pa dojeta kot negativna. Besedi sta enotnost in manjšina. Naj uvodoma v strnjeni obliki premislimo na nekatere pomenske implikacije besede »enotnost«. Kot zapisano, se beseda enotnost glede narodnega vprašanja Slovencev v Italiji pojavlja zelo pogosto. Tudi na spletnih straneh vidijo mladi in starejši rešitev manjšinskih vprašanj prav v enotnosti. Enotnost naj bi bila ključ za uveljavljanje Slovencev in za reševanje vprašanj. Beseda ima svoje zgodovinsko ozadje. Propagiralo jo je slovensko narodno-preporodno gibanje, nadalje je bila refren socialistične Jugoslavije. Sedanji politični predstavniki priporočajo slovanskim manjšinam v sosednjih državah, naj bodo »enotne« itd. Zdi se torej, da je enotnost osnova za reševanje vseh manjšinskih problemov. Opozoril pa bi rad, da ima lahko enotnost tudi drugačne pomene. Enotnost nas lahko popelje v to, da vsi enako mislimo, v homogenizacijo in v konformizem. V enotnosti ni nasprotja, mnoge plodne ideje pa se v umetnosti, v gospodarstvu in v sami politiki rodijo kot diskontinuiteta ali kot odstop od splošnega mnenja, ki je vseobsegajoče in poenoti ljudi v eni misli. Ko danes kritiziramo »eno misel« globalnega kapitalizma, kritiziramo poenostavljanje in poenotenje mišljenja in čutenja, ki sta ljudem vsiljena. Tudi osem milijonov ljudi, ki gleda finale »Velikega brata« se poenoti v emocijah, besedah in dejanjih protagonistov šova kvazi-realnosti. Ne more namreč biti povsem realno to, kar je namenjeno televizijski predstavi. Realno je poenotenje ljudi ob gledanju produkta, enotno je zanimanje za dogodivščine trenutnih junakov zgodbe. Kaj pa pomeni enotnost v narodnem smislu? Enotnost se tu javlja kot narodna skupina, ki poenoti pripadnike v istem čutenju, v skupnem in enotnem »plebiscitu za narod«, kot je to imenoval Renan. Plebiscit za narod presega individualnost, jo delno briše in jo nekako žrtvuje na oltarju naroda ali nacije. Pri tem pa že drsimo v nevarno ideologijo nacionalizma. Nacionalizem kot ideološka kategorija podreja posameznike v maso. Skupnost, ki se postavi nad ljudi, ni nekaj dobrega, saj se nad skupnostjo, ki je nedoločena, navadno pojavljajo pro-svetljeni vodje, mesije ali še kaj hujšega. Skratka, enotnost ni vedno in zmeraj pozitiven pojem. Sam raje optiram za pluralizem in za demokratično igro, kjer se različna mnenja soočajo ter najdejo sintezo: z dogovorom, kompromisom ali z glasovanjem. Učinek je boljši, saj je odločitev sad soočanja in demokratične izbire. V bistvu skupnost ne prevlada nad posameznikom, enotnost postane sposobnost izbir in ne neka abstraktna beseda z dvojnim ali trojnim pomenom. Druga beseda, ki je prisotna v naših debatah, je manjšina. Slišim in berem razne pripombe, češ, da je neumestno govoriti o slovenski manjšini, saj naj bi to predpostavljalo nek manjvrednostni kompleks, ali reduktivno noto in celo podcenjevalni odnos. Z določenega vidika so vse te pripombe lahko umestne. Manjšine, narodne in druge, so bile pogostokrat predmet podcenjevanja, mar-ginalizacije, zatiranja in podobnih stvari. Večina pogostokrat potrjuje samo sebe tako, da izpostavi negativen odnos do manjšine. Poznamo narodne, rasne in verske manjšine. Manjšine pa so lahko tudi ljudje z najrazličnejšimi telesnimi ovirami, umobolni, zasvojenci itd. Stare norišnice niso bile kraj za zdravljenje, ampak zaprti prostori za »norce«, ki so lahko bili tudi nebogljeni starci, pijančki in sploh vsi, ki so živeli ali se obnašali izven norme. Razbijali so celovitost oziroma »enotnost« družbe, ki jih je emarginira-la in s tem »pomirila« tudi samo sebe. Ko so odpeljali klošarja v norišnico, so se mimoidoči oddahnili in z zadovoljstvom gledali v vitrinah odsev lastne , v lepo obleko oblečene, postave. Bili so zadovoljni s svojo normalnostjo. Iz raznih razlogov so bili emargi-nirani tujci, črnci ali preprosto ljudje, ki so drugače govorili ali molili. Nikoli niso bili večina, ampak manjšina, saj se večina ne more samoizobčiti.V tem smislu ima beseda manjšina zgodovinsko zaznamovan negativni pomen. Zadeve pa lahko sprevržemo in damo besedi drugačen pomen. Kot sem že pisal pri besedi »enotnost«, so navadno manjšine nosilke sprememb. Vsako gibanje, od umetniškega do miselnega in političnega, je najprej manjšina. Kristijani so bili v rimskem imperiju manjšina in so postali s Konstantinom zmagovita vera. Meščani so bili za časa plemstva manjšina in so izvedli francosko revolucijo. Prvi koloni v Ameriki so bili manjšina in so zgradili najmočnejšo državo. Manjšina so bili znanstveniki, umetniki in izumitelji. Določene ideje in smeri so se uveljavile v ozkem okolju, nato pa so pričele prodirati v širše družbeno tkivo in postale dominantne. Celo majhni in obrobni narodi so se v zgodovini razvili in postali močni. Manj-šinskost je lahko torej tudi pozitivna kategorija. Slovenci v Italiji smo objektivno manjšina, saj nas je sorazmerno malo, ki govorimo slovensko, hranimo slovensko zgodovino, kulturo in druge podobne elemente. Vendar je tudi v tem primeru lahko manjšina dejavnik pozitivnih sprememb. Pripadniki manjšine lahko poznajo dve okolji, dva ribnika, dva svetova. Sposobnost zgolj jezikovnega sporazumevanja ni dovolj. Za to uporabljamo mednarodno angleščino, ki se je poenostavila, standardizirala in se jo lahko naučimo v dogledno kratkem času. Drugo pa je poznati kulturo nekega naroda in njegovih ljudi, mentaliteto, navade in razvade, slabosti in kreposti, skratka, tisto globljo realnost, ki nam je ne odpre prvi in površen stik. Na marsikaterem področju je lahko dvojno poznanje prednost: treba jo je znati izkoristiti. Sama manjšina nosi zgodovinske in sodobnejše izkušnje, ki jo delajo posebno. Če se omejim nase, sem zaključil univerzo v Ljubljani in obenem kandidiral za svetnika v goriški občinski svet. Bil sem v stiku s slovensko alternativno sceno in v Italiji zastopal komunistično stranko, ki je bila v Sloveniji že »aut«. Kot angažirano sem smatral literaturo, ki ruši etabilirane vrednote. Obratno od ljubljanskih kolegov sem namreč obiskoval šolo, kjer je imela duhovščina še vedno močan vpliv. Sama manjšina z vso svojo mitologijo se je lahko spremenila v oklep in zato se mi je zdela dekonstruk-cija tudi politično dejanje, moji vrstniki onkraj meje pa so jo doživljali kot anti-politiko, saj je bila politika le ena: partijska. Biti v manjšini lahko omogoča tudi antikonformizem, željo po odstopanju od norm, iskanje novosti. Manjšinec lahko celo narodno misel zastavi drugače. Lahko so v manjšini prevalentne obrambne drže, lahko pa iz manjšinskih izkušenj razvijemo avantgardne pozicije. Lah ko rečemo, da smo za multikul-turno in multietnično družbo in to v nasprotju s tem, kar pravi Berlusconi s svojo desnico: da noče multietnične Italije. Lahko dokazujemo, da razlike niso zlo, da je drugačnost tudi druga možnost, ki se ti ponuja. Skratka, manjšinska izkušnja lahko pomeni dobro pripravo za svet, ki prihaja. Možen je tudi izrazit in samoobramben konservativnejšem, istočasno pa je lahko manjšina percepirana kot predstraža, kot vezni člen med staro in novo družbo, kulturo in civilizacijo. Besede manjšina bi se torej ne bal in ne bi trdil, da je nujno podcenjevalni pojem. Tako enotnost kot manjšino velja premisliti tudi v drugačnem smislu ali »obrnjenem« in izven zgolj zakoličene nacionalne perspektive. Izraza ohranjata vsaj dvojni pomen, lahko pa izberemo propozitivnejšega. Neenotnost spreobrnemo v pluralistično soočanje, manjšino pa v »avantgardno« skupino. manjšina - Prizadevanja senatorke Tamare Blažina Nekoliko boljši obeti za vidljivost slovenske TV Collini: RAI naj bi začel izvajati določila zaščitnega zakona TRST - V sklopu nerešenih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti izstopa še vedno vidljivost slovenskih televizijskih oddaj Rai v vseh treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci v Italiji. Obenem pa tudi uvajanje dvojezičnosti pri tej ustanovi (kot predvideva zaščitni zakon), ki je dejansko upravitelj javnih uslug. Med slednje gre upoštevati tudi problem dvojezičnih poštnih položnic za plačilo naročnine. O teh vprašanjih se je slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina pogovarjala z direktorjem deželnega sedeža Rai Robertom Collinijem. Slednji bo v prihodnjih dneh - tudi v sodelovanju z dvojezičnim okencem, ki deluje pod pokroviteljstvom tržaške Prefekture - začel z izvajanjem predpisov zaščitnega zakona (v prvi vrsti nameščanje dvojezičnih napisov) in v tem kontekstu naj bi prišlo tudi do čimprejšnjega tiskanja Senatorka Tamara Blažina dvojezičnih poštnih obrazcev. O vprašanju vidljivosti slovenskih oddaj (glede tega vprašanja se je senatorka večkrat srečala s Collini-jem) je bilo ponovno potrjeno, da naj bi se to rešilo prihodnje leto, ko bo sedanji analogični sistem prešel na digitalnega. Tak odgovor je med drugim prišel tudi s strani osrednje direkcije Rai v Rimu. Za deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino je t.i. je switch off novega sistema predviden v drugi polovici leta 2010 in torej ni smotrno investirati v opremo, ki bo v kratkem odpravljena. Glede na to, da bo vidljivost slovenskih oddaj možna v vseh treh pokrajinah preko dodatne »tretje mreže bis«, ki naj bi jo Dežela ob tem dobila, je potrebno aktivirati vse zainteresirane subjekte, da bi se ne zgubilo te priložnosti. Da bi glede tega vprašanja sensibilizirala deželno upravo, je senatorka Blažina naslovila na predsednika Dežele Renza Tonda, odbornika Roberta Molina-ra ter na predsednika Corecom pismo s priporočilom, da bi čimprej sklicali omizje Rai-Dežela, ki bi se moralo ukvarjati tudi s to problematiko. ljubljana - Na Prešernovem trgu ob dnevu zmage nad fašizmom Praznično vzdušje ob 40-letnici Radia Študent Na proslavi je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič (na fotografiji na odru s Svetlano Makarovič in orkestrom Ferenc Santa) LJUBLJANA - Ljubljanski Prešernov trg sta minulo soboto pozno popoldne prevevala praznično vzdušje in veliko glasbeno pričakovanje. Ob Tromostovju se je namreč praznovalo obenem zmago nad fašizmom, ki danes sovpada z dnevom Evrope, in hkrati tudi 40-letnico ustanovitve Radia Študent. Za pravo glasbeno poslastico je poskrbela Svetlana Makarovič, ki je v slovensko prestolnico pripeljala njej ljubi in velikokrat opevani orkester Ferenc Santa. Po krajši uverturi tridesetčlanske glasbene zasedbe, katero sestavljajo vrhunski glasbeniki, je od ciganskih ritmov in melodij razgreto množico najprej pozdravil ljubljanski župan Zoran Jankovič, nakar je besedo prevzela Makarovič, ki je interpretirala svojo poezijo o praprotnem cvetu - simbolu univerzalne svobode, katero vsak nosi v sebi. Svoj lirični nastop je zaključila z mislijo o svobodi, nasproti katere stoji fašizem, v vseh svojih oblikah, »tudi klerofašizem in njegova slu-žinčad. Zanje praprotni cvet nikoli ni in nikoli ne bo vzcvetel. Smrt fašizmu«, je ob koncu zaklicala in z vzklikom: »Zdaj pa mu-zika!« dala znak »svojim ciganom«, naj začnejo igrati. Izredno doživetemu koncertu romskih virtuozov so sledili še nastopi skupin Ana Pupedan, Moveknowledgemest, Buldogi, Niet, Bratko Bibič & The Madleys. Nočno dogajanje pa se je nato preselilo na Metelkovo in v Tovarno Rog, kjer so v vseh klubih nastopili udeleženci vseh sezon Klubskega maratona Radia Študent. (mit) sežana - V četrtek ob 1 9. uri Predstavitev romana Taborski zvonovi SEŽANA - V Tednu vseži-vljenjskega učenja in ob Evropskem letu ustvarjalnosti in ino-vativnosti, v katerega se sežanska Kosovelova knjižnica vključuje s številnimi prireditvami v mesecu maju tako na sedežu v Sežani kot tudi na krajevnih knjižnicah v Komnu, Divači in na Kozini, velja še posebej izpostaviti predstavitev knjige Ivana Merljaka z naslovom Taborski zvonovi. Knjigo bodo predstavili v svojih prostorih v Sežani v četrtek, 15. maja, ob 19.uri. Z avtorjem knjižnega prvenca ter številnih radijskih, televizijskih in filmskih dokumentarcev, novinarjem in dolgoletnim urednikom informativnih oddaj na Radiju Slovenija, se bo pogovarjal večletni stanovski kolega, direktor sežanskega visokošolskega središča, Danijel Božič. Zgodba romana Taborski zvonovi je postavljena na Primorsko in obravnava obdobje druge svetovne vojne ter čas po njej vse do leta 1970. Delo pripoveduje o tem, kako veliki zgodovinski dogodki in politične spremembe vplivajo na življenje vsakogar. Osrednji lik romana je mladi Mario, ki se med vojno pridruži partizanom, po osvoboditvi pa pade v kolesje represivnega državnega aparata. V pisateljski resnici in podobi zaživi primorski človek s svojimi ljubeznimi, trmami, jezikom, ki poje celo v prozi - tudi v narečju, kadar hoče pisatelj poudariti tipičnost primorske duše. Gre za slovenski roman, ki se pridružuje Pregljevemu, Bevkovemu, Kosmačevemu in Lokarjevemu literarnemu svetu in se nas dotika. Knjigo, ki je izšla pri Prešernovi družbi, bo mogoče na predstaviti tudi kupiti po nižji ceni. Olga Knez 6 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI imigracija - V skladu s Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 Združeni narodi pozivajo Italijo, naj sprejme begunce Berlusconi: Ilegalne priseljence novači kriminal - Opozicija: Ne podrejati vsega javnomnenjskim raziskavam RIM - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v pismu italijanski vladi izrazil »veliko zaskrbljenost« zaradi vračanja Libiji migrantov, ki jih italijanske oblasti prestrežejo v Sredozemlju med plovbo proti Italiji, in jo poziva, naj Italija ponovno sprejme tiste osebe, za katere je UNHCR ugotovil, da iščejo mednarodno varnost. Tako je včeraj povedal glasnik UNHCR v Ženevi Ron Redmond. Poudaril je, da UNHCR pri tem uživa podporo generalnega sekretarja ZN Ban Ki-Moona. Spomnil je, da je Italija podpisnica Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951, 33. člen katere izrecno prepoveduje izgon in zavračanje ljudi, ki zaradi nespoštovanja človekovih pravic v svojih državah prosijo za pribežališče (azil). Te konvencije pa ni podpisala Libija, zaradi česar v tem primeru ni nobene garancije, da bi za pravice beguncev poskrbela država, kateri Italija vrača ilegalne priseljence. UNHCR nadalje poudarja, da je kar 75 odstotkov tistih, ki so v letu 2008 prišli v Italijo po morju, prosilo za politično pribežališče in da je približno 50 odstotkom le-teh bila dodeljena mednarodna varnost. Na osnovi vsega tega UNHCR poziva italijansko vlado, naj spremeni politiko, ki jo v zadnjih časih vodi do ilegalnih priseljencev. Pod vprašajem je pravica do azila v Italiji in posledično v celotni Evropski uniji. Toda italijanska vlada vztraja na svojem stališču. Njen predsednik Silvio Berlusconi je v Šarm el Šejku, kjer se je srečal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, povedal, da v Italijo ne prihajajo begunci, ampak ljudje, ki so plačali vozovnico kriminalcem. »Plovila, ki prihajajo v Italijo, niso nekaj slučajnega, ampak so plod delovanja hudodelskih organizacij,ki ponujajo zainteresiranim možnost, da pridejo v Italijo proti plačilu,« je dejal premier. Berlusconi je tudi poudaril, da je politika vračanja ilegalnih priseljencev Libiji politika celotne vlade, in ne samo notranjega ministra Roberta Ma-ronija. »Sporazum z Gadafijem sem podpisal jaz, Maroni le izvaja dogovorjeno,« je dejal. Ni videti torej, da bi vlada nameravala upoštevati kritike, ki so jih poleg UNHCR izrekli Svet Evrope, Katoliška cerkev in vse stranke notranje opozicije. Berlusconijeva vlada se očitno ozira predvsem na javnomnenjske raziskave, iz katerih izhaja, da ljudje podpirajo zapiranje vrat priseljencem. »To nas mora resnično skrbeti, saj gre za teptanje italijanskih in mednarodnih norm,« je ugotovil voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini. Silvio Berlusconi in Hosni Mubarak v Šarm el Šejku ANSA severna liga - Ministrova preteklost Maroni pobudnik »padanskih straž« RIM - Notranji minister Roberto Maroni je bil leta 1996 med glavnimi pobudniki t.i. padanskih straž, ki jih marsikdo ima za predhodnice sedanjih zakonitih prostovoljnih straž proti kriminalu. Aktivna vloga ministra in vidnega zastopnika Severne lige izstopa iz zapisnikov preiskave, ki jo je pred 13 leti v zvezi s Padanijo uvedel sodnik iz Verone Guido Papalia. Notranji minister je bil leta 1996, kot izhaja iz preiskave, glasnik začasnega odbora za osvoboditev Padanije. Maroni je torej že takrat zelo konkretno razmišljal, da bi občani dejansko sami skrbeli za javno varnost. To ni sicer novost, bolj presenetljivi pa so dokumenti v zvezi s t.i. Padanijo in s tedanjimi načrti Severne lige, ki jih je ve-ronski sodnik priložil k svoji preiskavi. Zanimivi so postopki, s katerimi so ligaši sprejemali pripad- Notranji MINISTER Roberto Maroni nike padanskih straž, pri katerih je - poleg Maronija - imel glavno besedo Umberto Bossi. »Ko se narod zbudi, nujno potrebuje svojo vojsko,« naj bi Bossi svojčas povedal Ireni Pivet-ti, ki je pozneje postala predsednica poslanske zbornice. Iz sodnih dokumentov in zapisnikov izhaja, da je bil aktualni notranji minister že takrat neke vrste notranji minister Bossijeve stranke oziroma Pa-danije. informacija - Razkritja bivšega direktorja Mentana: Mediaset je Berlusconijev volilni odbor MILAN - »Naredili ste napako, da ste me povabili. Počutil sem se res kot riba zunaj vode. Prisotna je bila vsa prva linija informacije, a o novinarstvu nisem slišal govoriti niti eno minuto. Zdelo se je, kot da bi se zbrali na večerji zahvalnega dne... Volilnega zahvalnega dne. Vsi okrog mene so volili na enak način in vsakdo je vedel, da so drugi naredili isto. To je bilo samoumevno, kot je bilo samoumevno, da je eden čestital drugemu za prispevek k skupnemu uspehu... Ne počutim se več doma v skupini, ki se obnaša kot volilni odbor in v kateri vsi razmišljajo na enak način... Predsednik, pomagajte mi, da se umaknem! To bom naredil, stopajoč po prstih.« Tako je nekdanji direktor televizijskega dnevnika TG5 in nekdanji založniški direktor Berlusconijeve skupine Mediaset Enrico Mentana napisal predsedniku Mediaseta Fedeleju Confalonieriju v noči med 21. in 22. aprilom 2008, potem ko se je skupaj z drugimi novinarskimi direktorji udeležil večerje teden dni po zmagoslavju Silvia Berlusconija na parlamentarnih volitvah. Enrico Mentana Mentana to pismo zdaj objavlja v svoji prvi knjigi »Passionaccia«, ki bo danes izšla pri milanski založbi Rizzoli. Del tega pisma pa objavlja tudi revija Vanity Fair v svoji zadnji številki. Gre za pomemben dokument, saj dokazuje, kako zelo so televizijske mreže Mediaseta vpre-žene v Berlusconijev volilni in sploh politični voz. Pismo pomaga tudi razumeti, zakaj je Mediaset potem odslovil Mentano. To se je zgodilo letošnjega februarja ob izbruhu afere okrog smrti Eluane Englaro. A očitno je zadeva zorela dalj časa. Danes glasovanje trojne zaupnice vladi RIM - V poslanski zbornici se bo danes nadaljevala obravnava zakonskega predloga o javni varnosti, s katerim vladna večina želi uzakoniti sporna določila, kot so tista, ki uvajajo možnost ustanavljanja prostovoljnih straž, ali pa tista, po katerih bo nezakonito priseljevanje kaznivo dejanje. Vlada je zahtevala trojno glasovanje zaupnice, in sicer za izglasovanje prav tolikih »maksiamandmajev«. Opozicija je seveda to odločno obsodila, saj gre za zlorabo glasovanja zaupnice, ki dejansko zatre možnost normalnega parlamentarnega soočanja, podobno kot seganje po zakonskih odlokih. Voditelji opozicije so opozorili, da smo priča že pravemu spodjedanju temeljev parlamentarne demokracije. Neotesani turisti s fotoaparatom nad mrtveca URBINO - Na trgu pred Palačo Ducale v Urbinu se je v nedeljoob 11. uri kar trlo ljudi: veliko turistov je namreč stalo v vrsti, da bi si ogledalo tamkajšnjo razstavo o Raffael-lu, ravno toliko otrok pa se je veselo pripravljalo na obhajilo. V vrsti pred Palačo je stal tudi 77-letnik iz Reggio Emilie, ki se je naenkrat zgrudil mrtev na tla, najbrž zaradi srčne kapi. Mimoidoči policisti so njegovo truplo za silo pokrili z belo rjuho, radovedneži pa so bili takoj na preži in mrtveca ovekoveči-li s svojimi fotoaparati. Sramotno obnašanje turistov so policisti nemudoma prekinili in nato štirideset neskončnih minut čakali na ravno tako nesramen rešilec. 16 agentov prometne policije za zapahi LECCE - Po šestmesečni preiskavi in neštetih prisluškovanjih je sodstvo iz Lecceja včeraj odredilo pripor šestnajstim agentom lokalne prometne policije zaradi sodelovanja v kriminalni združbi in večletnega izsiljevanja. Kriminalisti so ugotovili, da je združba od kakih stotih podjetnikov in trgovcev redno izsiljevala bajne vsote denarja oziroma materialnih dobrin. Med prisluškovanji je izstopal primer policista, ki se je s kolego ponašal, da lahko gre v pokoj, saj je v borih treh letih s tovrstnim donosnim poslom zaslužil kakih 40 tisoč evrov. Predstojnik sodstva je preiskavo pozitivno ocenil, obžaloval pa je dejstvo, da so se za zatožno klopjo tokrat znašli predstavniki sil javnega reda, se pravi ravno ti isti, ki naj bi bili zgled obnašanja in spoštovanja zakonov oz. predpisov. beneški festival Zlati lev animatorju Johnu Lasseterju BENETKE - Organizatorji Beneškega filmskega festivala bodo nagrado za življenjsko delo na letošnji 66. izdaji festivala podelili Disneyjevemu kreativnemu vodji Johnu Lasseterju za zasluge na področju animacije. Podelitve se bodo udeležili še štirje režiserji studia Disney-Pixar. Lasseter je dvakratni nagrajenec ameriške filmske akademije za animirana filma Svet igrač in "Tin Toy". Organizatorji festivala bodo Lasseterju zlatega leva za življenjsko delo izročili 6. septembra. Podelitve se bodo udeležili tudi štirje režiserji studia za animacijo Pixar - Brad Bird, Pete Docter, Andrew Stanton in Lee Unkrich. Stanton je režiral risanko Reševanje malega Nema, Un-krich pa dela tretji del risanke Svet igrač. Na programu festivala, ki bo na beneškem Lidu potekal od 2. do 12. septembra, bo sicer tudi svetovna premiera 3D različice animiranih filmov Svet igrač in Svet igrač 2. terorizem - Med drugim naj bi načrtovala atentat na pariškem letališču Charles de Gaulle V Bariju policija aretirala domnevna vodilna člana mreže Al Kaide v Evropi Policist na tiskovni konferenci kaže sliki obeh aretirancev ANSA BARI - Dva francoska državljana, ki sta bila novembra lani na jugu Italije pridržana zaradi suma kršitev imigracijske zakonodaje, naj bi bila ključni figuri teroristične mreže Al Kaida, je včeraj sporočila italijanska policija. Gre za 63-letnega v Siriji rojenega ima-ma Basama Ajačija in za 34-letnega Britanca Raphaela Gendrona. Policija je dvojici sedaj vročila zaporna naloga zaradi načrtovanja »terorističnih napadov in gverilskih dejanj«. Ena od načrtovanih tarč naj bi bilo pariško letališče Charles de Gaulle, čeprav policija ocenjuje, da konkretnih načrtov za napade še ne bilo in da naj bi torej še ne obstajala neposredna grožnja. Preiskovalci so vse to odkrili s telefonskim prisluškovanjem. Pred aretacijo v Italiji sta Ajači in Gendron živela v Belgiji. V Bariju so ju pred pol leta aretirali zato, ker naj bi nezakonito pretihotapila pet priseljencev iz Grčije. Kasnejša preiskava je pokazala, da gre za vodilna člana »na ideološki ravni« za propagando Al Kaide v Evropi, je sporočila policija, zato so ju aretirali zaradi povezav z mednarodnim terorizmom. Med drugim naj bi dvojica posedovala orožje in razstrelivo ter je vzpostavila mrežo za rekrutiranje in urjenje ljudi iz Evrope, ki so se pripravljeni boriti na strani teroristov v Iraku ali Afganistanu in morebiti tudi izvesti samomorilske napade. Sreda, 13. maja 2009 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik 7 občina zgonik - Pogovor z županom pred skorajšnjim iztekom mandata Sardoč: »Izpeljali smo vse, za kar smo se obvezali pred volitvami« Mirko Sardoč je prispel v ponedeljek na zgoniško županstvo ves zagorel v obraz. Po nedeljski občinski proslavi 64. obletnice osvoboditve si je privoščil nekaj uric jadranja v zalivu. Nič posebnega, dva »borda« pred Sesljanom; dovolj, da se ga je sonce prijelo. »Abbron-zato« bi o njem menil Berlusconi, če bi ga videl v županskem uradu za pisalno mizo. Na trgu pred županstvom je dvanajst svežih vencev ob občinskem spomeniku padlim v narodnoosvobodilni vojni pričalo o nedeljski proslavi. Venec občinske uprave s pozlačenimi lovorovi-mi listi je bil položen ob spomenik, venci občinskih društev, organizacij in političnih strank (AŠD Shinkai karate klub, Civilna zaščita, KRD Briščiki, KD Rdeča zvezda, VZPI-ANPI Zgonik, AŠK Kras, Društvo slovenskih lovcev FJK Doberdob, Demokratska stranka, Komunistična prenova, Slovenski in italijanski komunisti, Slovenska skupnost) ob zidek pred spomenikom. »Pri nas so rdeče prvomajske zastave v nedeljo, na dan občinskega praznika, še plapolale,« je - ne da bi ga omenil - elegantno ošvrknil tržaškega kolego Dipiazzo in njegov sklep o odstranitvi rdečih zastav po vzhodno-kraških in zahodnokraških vaseh tržaške občine. Kajti: »V naših srcih plapolajo rdeče zastave celo leto,« je v delavno-delavskem zanosu pritrdil zgoniški župan. Dela tudi med pogovorom ob izteku njegovega drugega županskega mandata ni manjkalo. Prispel je občinski redar za nujen podpis dokumenta; prišla je uslužbenka z enako prošnjo, pa tudi mobitel je nekajkrat zabrnel. Kaj vse ste postorili v teh petih letih drugega mandata? »Stremeli smo po uravnovešenem razvoju našega prostora.« Konkretno? »Posege bi lahko porazdelili v tri dele: skrb za socialo, za ljudi in za naravno okolje; nadalje skrb za možnosti gospodarskega razvoja, kar smo udejanili z obrtno cono, in skrb za izboljšanje vsakodnevnih storitev, ki jih nudi občina.« Na katere storitve mislite? »Predvsem na vsakodnevno življenje, od majhnih otrok, ki zahajajo v naš vrtec in naše šole, do ostarelih. Mi- slim na vse storitve, ki jim jih naša občina nudi.« V teh letih ste si zelo prizadevali za ovrednotenje kraškega ozemlja. »Pozornost smo posvetili gornjemu, zelenemu pasu občine, tistemu, ki meji na Slovenijo. To območje je naravno zaščiteno, mi smo ga ovrednotili. Pozornost smo pa posvetili tudi drugemu, obljudenemu delu, vaškim jedrom. Z novim regulacijskim načrtom smo dali ljudem možnost dograditve, seveda vedno v spoštovanju uravnovešenega razvoja. Tretji pas, tisti ob prometnicah, ob avtocesti in železnici, pa nameravamo urediti na tak način, da bodo imeli obrtniki in podjetniki možnost za gospodarski razvoj.« Vi in vaša občina ste bili v prejšnjih letih motor čezmejnega sodelovanja. »Začeli smo z evropskim projektom Spoznaj Kras, ki je bil dejansko povod za sodelovanje s čezmejnimi občinami in za zbližanje z njimi. Dejansko je "napovedal', padec meje. Kraški okraj je nato še utrdil in okrepil to sodelovanje.« Kateri je - po vašem mnenju -največji uspeh vaše uprave? »Z upraviteljskega vidika prav gotovo prevzem nekdanje kasarne Dardi pri Briščikih. Prevzeli smo jo od vojaške domene, gre za zelo obsežno območje, ki ga je treba primerno izkoristiti.« Omenili ste upraviteljski uspeh. Ali ste hoteli omeniti še kakega? »Da. Ob izteku mandata menim, da je bilo sodelovanje v naši upravni ekipi zelo uspešno, prijateljsko. Rad pa bi se zahvalil tudi našemu občinskemu osebju. Brez truda, prizadevanja in angažiranja naših uslužbencev ne bi mogli izpeljati vsega, kar smo v teh petih letih izpeljali.« Kaj ste izpeljali? »Opravili smo obračun našega volilnega programa. Analiza je pokazala, da smo izpeljali vse, za kar smo se našim občanom obvezali pred volitvami. Uspeh našega upravljanja je bil tako rekoč stoodstoten.« Odlično! Ali je bilo vse brezhibno? »Morda bi lahko kaj bolje in prej izpeljali, a če nam to ni uspelo, nismo mi krivi.« Zgoniški župan Mirko Sardoč Kdo pa? »Za vsako zadevo, za vsak poseg so potrebna sredstva. Če teh ni, ne moreš določenega dela opraviti v prvotno predvidenem roku.« Na občinskih sejah je bil večkrat govor o čiščenju cest. Predvsem svetniki opozicije so se nekajkrat pritoževali. »Nekatere prometnice bo treba še primerno urediti. Za morebitne zamude pri čiščenju cest pa ni vedno kriva občina. Težko je vlagati sredstva in energijo na ceste, ki niso naša last.« Cikate na pokrajinske ceste? »Pokrajinska uprava se je v tem mandatu močno potrudila in skuša stvari urediti.« Večkrat je bil tudi govor o problemu odpadkov: ločenem zbiranju in odvozu. »Na tem delamo. Odločili smo se za tak pristop, ki bo omogočil korektne dogovore. Zakone je treba, seveda, upoštevati, ne moremo pa povzročati nevšečnosti našim ljudem. Zato se nočemo prenagliti. Dali smo pripraviti študijo, premikamo se oprezno: počasi in prav.« Kakšen je odnos z italijansko skupnostjo v občini? »Dober. Stiki so dobri. Ceniš in spoštuješ se lahko le, če se med sabo dodobra spoznaš. Pri tem imajo poglavitno vlogo društva in organizacije: šport, kultura, rekreacija. V društvih je soudeležba na dobri ravni.« Pa vendar: med venci, položenimi v nedeljo ob spomenik padlim, ni vencev izključno italijanskih društev. »Na občinskem ozemlju izključno italijanske organizacije niso prisotne. Bolj kot odsotnost teh organizacij pa me je v nedeljo na občinskem prazniku zbodla odsotnost občinskih svetnikov italijanske narodnosti desnosredinske opozicije. Njihovo odsotnost obžalujem. Tudi ob polaganju vencev na predvečer 1. maja jih ni bilo.« Kakšen je odnos z drugimi oko-Iiškimi občinami? »Zelo dobre, na trenutke odličen!« Tudi s tržaško občino? »Tudi. Z županom Dipiazzo dobro sodelujeva, to je treba priznati.« V preteklih mesecih ste z re-pentabrskim kolegom Križmanom in dolinsko kolegico Premolinovo izdali odredbo o postavitvi dvojezičnih smerokazov na hitri cesti in državnih cestah. Dvojezičnih napisov še ni. Zakaj? »Cestno podjetje Anas jih še ni namestilo.« Pa vendar je tudi od srečanja na tržaški prefekturi minilo že precej časa. »Tržaški prefekt je izkazal občutljivost do zadeve. Tudi cestno podjetje Anas je takrat pokazalo dobro voljo.« Potem pa? »Tri dni pred zapadlostjo roka za namestitev dvojezičnih napisov je podjetje Anas vložilo priziv na deželno upravno sodišče.« S kakšno motivacijo? »Češ da odredba ni korektna.« Ali je Anas vložil priziv po srečanju na tržaški prefekturi? »Da, po tistem srečanju.« Ali ni tako ravnanje - milo rečeno - "čudno"? »Seveda. Vsa zadeva ni izpadla kot "fair play'.« Kaj ste storili? »Obrnili smo se na odvetnika, da bi zaščitili naše interese in pravice. Po vsej verjetnosti bo treba počakati, da se iztečejo volitve. Vsekakor bomo vztrajali pri zahtevi, da se zakon upošteva in izvaja.« Na volitvah boste spet kandidirali. Ste nesporni favorit. »Vox populi, vox dei.« Ob zaprtem mikrofonu se je župan Sardoč spomnil dveh dogodkov. Prvega izpred nekaj dni, prav ob koncu mandata, drugega iz začetka mandata. Pred nekaj dnevi se mu je 80-let-na občanka z okorno a toplo pisavo zahvalila za njegov »boj proti nasilju«. Res lepo zadoščenje. Malo po začetku drugega mandata pa je Sardoč doživel »enega najgrših trenutkov mojega županovanja:« predčasni odhod občinskega tajnika Walter-ja Švare. »Bil je eden najboljših sodelavcev, ki sem jih doslej imel,« se ga je spoštljivo spomnil zgoniški župan. Marjan Kemperle »Uspeh našega upravljanja je bil stoodstoten«-»Pogrešal sem prisotnost italijanskih občinskih svetnikov na občinskem prazniku priprave na volitve - Nova pozornost Lige do slovenske manjšine ■ #QL|TVE »Bossi je na strani Kraševcev« V2009 Fedriga: Nekoč napeti odnosi s Slovenci se normalizirajo - Zenic: Moj županski program je podoben programu Cibija in Pisanija KuSStatSCher in Komel Umberto Bossi bi gotovo stal ob strani Kraševcem pri obrambi teritorija in zaščiti lokalnih gospodarskih panog. V to je prepričan tržaški poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga, ki je na predstavitvi županskih kandidatov v Dolini, Repnu in Zgoniku govoril o spremenjenem odnosu Lige do slovenske manjšine. »Odnosi med Ligo in Slovenci so bili dolgo časa težavni in problematični, sedaj pa se postopno normalizirajo. To je dobro za našo stranko in tudi za manjšino,« pravi Fedriga. Do zasuka v odnosih je prišlo pri obrambi teritorija in torej na Krasu. Severna liga je prve odnose s Slovenci začela graditi v devinsko-nabrežinski občini, potem je nastopila dolga zamrznitev, danes - tako Fedriga - pa se stvari spreminjajo. Tudi Slovenci po njegovem začenjajo spoznavati, da je Liga sicer sestavni del desnosredinske koalicije, ni pa desno usmerjena stranka in tudi ne sodi v Ljudstvo svobode Silvia Berlusconija in Gianfranca Finija. »Nas ne zanimajo preživeli ideo- Poslanec Massimiliano Fedriga loški spori, ki mislim, da ne zanimajo več niti velike večine Slovencev. Mi hočemo tudi v naši stvarnosti uveljaviti načelo, da morajo biti domačini gospodarji na svojem teritoriju, kar se danes žal ne dogaja,« meni še 29-letni Fedri-ga. Kot primer skrbi za teritorij navaja napore Severne lige, da bi vas Prosek, skupaj s Krasom, dobila takšne ali drugačne bonitete za uradno priznanje vina Prosecco. Prvi slovenski županski kandidat Severne lige na Tržaškem je bil Raj-mund Carli v Devinu-Nabrežini, po nje- govi poti sedaj v repentabrski občini stopa Alberto Zenic, ki pa ima za seboj posebno politično zgodbo. Do pred kratkim je bil namreč občinski odbornik v levosredinski upravi Aleksija Križmana, dejansko čez noč pa je postal županski kandidat Bossijeve stranke. Zenic ta svoj preobrat utemeljuje z dvema razlogoma. Prvič, ker se je njegova (danes že bivša) koalicija odločila za županskega kandidata, ki mu ni bil všeč, in drugič, ker se je Liga odločila za slovenskega kandidata. Zenic dodaja še tretji izrazito politični razlog, to se pravi odločitev Severne lige, da se na volitvah v repentabrski občini predstavi s samostojno listo. Torej brez desnice. Zenic je prepričan, da s prestopom k Ligi ni naredil velikega preskoka. »Ko govorimo o občinskih volitvah moramo imeti stalno pred seboj specifična vprašanja naše uprave. Repentabor ni Milan ali Padova, naši problemi pa so različni tudi od tistih, s katerimi se soočajo v Alberto Zenic, županski kandidat v Repnu Dolini in v Zgoniku. Zgovoren je primer tovornega terminala na Fernetičih,« pravi Zenic. Prepričan je, da je njegov volilni program vsebinsko precej podoben programom županskih kandidatov Kazimirja Cibija in Marka Pisanija. »Vsi trije dobro poznamo stvarnost repentabrske občine in vsi trije smo Slovenci, zato ne vidim nobenih razlogov za polemike ali za preostra volilna soočenja,« je prepričan županski kandidat Severne lige v eni najmanjših občin v Italiji. S.T. s predstavniki manjšine Danes bo na obisku v Trstu Sepp Kusstatscher, evropski poslanec iz Južne Tirolske, ki na junijskih volitvah kandidira za listo Levica in svoboda. Kusstatscherja je tednik Espresso pred nekaj meseci proglasil za najbolj marljivega evropskega parlamentarca iz Italije. Južnotirolski politik (pred petimi leti je bil v Strasbourg izvoljen na listi zelenih) se bo skupaj s kandidatom iz FJK Igorjem Komelom srečal s predstavniki slovenske manjšine in s predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezi-garjem. Pred tem se bo sestal tudi s predstavniki tržaških odborov proti uplinjevalniku in proti hitri železnici v sklopu petega evropskega koridorja. Obračun obiska bo Kusstatscher podal ob 12. uri na tiskovni konferenci v kavarni San Marco, na kateri bo prisoten tudi Komel. 8 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI area - Letna konferenca raziskovalnih ustanov v deželi Furlaniji-julijski krajini Strateški pomen mladih raziskovalcev Obnovili sporazum za krepitev sinergij med centri in sklepanje mednarodnih zavezništev Vloga raziskovalcev je strateškega pomena za razvoj in konkurenčnost. Zato je nujno presegati tradicionalno načelo, da predstavlja raziskovanje le stroške. Nasprotno, treba je vlagati vanj in v mlade raziskovalce, ki bodo v prihodnosti odraz »novega«. To je osnova sporazuma, ki ga je koordinacija raziskovalnih ustanov v deželi Furlaniji-julijski krajini včeraj obnovila z deželno vlado, z ministrstvom za šolstvo in znanstveno raziskovanje ter z zunanjim ministrstvom. Namen dogovora je spodbujati in podpirati raziskovanje in torej razvoj ozemlja. Koordinacija raziskovalnih središč bo v tem vidiku v prihodnjih štirih letih izvajala vrsto projektov. Med glavnimi je analiza znanstvenih ustanov v deželi FJK in njihovih značilnosti, ki bo dala podrobno sliko znanstveno-raziskovalnega potenciala lokalnih centrov, človeškega kapitala in različnih načrtov, ki jih izvajajo. To bo omogočilo načrtovanje novih sinergij in krepitev sodelovanja med ustanovami, pa tudi sklepanje strateških zavezništev na mednarodni ravni. Vse to v luči tkanja kakovostne mreže lokalnih raziskovalnih ustanov in ustvarjanja vrednosti, ki ne bo slonela izključno na finančni podlagi. Sporazum so podpisali ob robu 8. letne konference raziskovalnih ustanov v deželi FJK, ki je bila dopoldne v novem kongresnem središču raziskovalnega centra AREA na Padričah. Na zasedanju, ki se ga je udeležila tudi deželna odbornica za delo, univerzo in znanost Alessia Rosolen, so vzeli v pretres in nakazali smernice za kljubovanje izzivom, ki jih narekuje tudi mednarodna gospodarska kriza. Med smotri, ki so si jih zadali, so v prvi vrsti ovrednotenje deželnega znanstveno-raziskovalne-ga ter gospodarskega potenciala v deželi FJK, krepitev sinergij med družbeno-eko-nomskimi, znanstvenimi in industrijskimi dejavniki na ozemlju, spodbujanje in promocija novih raziskovalnih projektov, utrditev vloge deželnih centrov na državni in na mednarodni ravni ter ovrednotenje človeškega kapitala. Kot je poudaril predsednik AREA Giancarlo Michellone, je treba vsekakor osredotočiti pozornost na specifične značilnosti posameznih ustanov, ker je to zmagovit adut v mednarodni konkurenci. Značilni za AREA so v tem smislu prenos tehnologij, izobraževanje ter selekcija in promocija rezultatov in tehnologij, ki jih dosežejo podjetja in delavnice v znanstvenem parku. Podrobna analiza značilnosti vseh deželnih raziskovalnih centrov, je ocenil Michellone, bo zato nedvomno prinesla pozitivne rezultate. A.G. Na Padričah je bila včeraj 8. letna konferenca raziskovalnih ustanov v FJK KROMA knulp - Fascistoponomania O poimenovanju tržaških ulic in trgov po fašističnih herojih Fascistoponomania je bil naslov srečanju, ki sta ga v kavarni Knulp včeraj priredila Claudio Cossu, predsednik gibanja Enakopravni in svobodni občani ter slikar in pisatelj Ugo Pierri, ravno pred današnjo slovesnostjo na Trgu Rosmini, ko bo občinska uprava poimenovala stopnišče po fašistu, tržaškemu novinarju Mariu Granbassiju. Gre za človeka, ki je umrl v španski državljanski vojni in se je javno proglašal za fašista, njegovi spisi in članki pa jasno odražajo tudi antisemitizem. » Občinske odbornike smo prijavili sodstvu zaradi apologije fašizma. Med podpisniki so tudi Margherita Hack, Boris Pahor, Silva Bon in Roberto Dedenaro,« je pojasnil Cossu in dodal, da bodo v kratkem poslali priziv tudi predsedniku republike Napolitanu. Udeležencem sta nato postregla z zanimivim seznamom ulic, ki so bile leta 1933, 1936 in 1939 preimenovane po fašističnih mučenikih, t.i. herojih. Tako je bil Borzni trg do leta 1946 Trg Costanzo Ciano (oče poznejšega fašističnega zunanjega ministra Galeazza), Trg sv. Katerine Sienske je bil posvečen Guidu Neriju, časnikarju Mussolinijevega lista Il popolo di Trieste, ki je umrl v atentatu, za katerega so nato z življenjem plačali naši štirje bazoviški junaki, trg pri Val-mauri pa je nosil ime po Nicolu Gianiju, ki je širil in mistifi-ciral fašistično ideologijo. Oblast pa je udrihala tudi po »ne arijancih«, tako da je Ul Giuseppeja Revereja postala Ul. Ser-gia Laghija, ki je padel v vzhodni Afriki, Ul. Leoneja Fortisa pa Ul. Lorenza Lorenzettija. Pa še bi lahko naštevali ... občina - Od 20. do 8. ure Tudi kuža se bo lahko kopal To poletje se bodo lahko v Tržaškem zalivu kopali tudi psi. Toda le od 20. do 8. ure. To pač predvideva odredba, ki jo je izdala občinska uprava pod zgovornim naslovom Kopanje psov na javnih plažah. Izvzeti so rešilni psi in psi vodniki za slepce. Odredbo in njene podrobnosti je predstavil včeraj na županstvu pristojni občinski odbornik ob udeležbi predstavnikov enote reševalnih psov Unics, ki deluje v okviru civilne zaščite. Enoti bo namreč za urjenje psov na razpolago del kopališča Cedas v Barkovljah. Vaje bodo lahko v maju in juniju prirejali ob nedeljah od 8. do 11. ure in ob četrtkih po 19. uri. Občinska odredba je vsekakor poskusne narave in bo začela veljati v kratkem. Omogočila bo vsekakor psom, da se pred 8. uro in po 20. uri, kot rečeno, osvežijo v morju. Tega doslej niso mogli storiti, saj je za pse veljala stalna prepoved kopanja. Za to se je občinska uprava odločila tudi na osnovi zahtev lastnikov psov, ki so v ta namen zbrali tudi mnogo podpisov z zahtevo po ugotovitvi specifičnega območja samo za pse. To ni bilo zaradi majhnega števila plaž mogoče, je povedal odbornik. Zato pa so odločili, da se bo lahko kuža kopal povsod, čeravno v zgodnjih ali večernih urah. Dobava vode v Devinu in Sesljanu okrnjena Družba Acegas-Aps obvešča, da bo zaradi izrednih vzdrževalnih del dobava vode v Devinu, Sesljanu in sploh v de-vinsko-nabrežinski občini jutri okrnjena med 8.30 in 16. uro. občina trst Rdeče zastave in »črna« Brandi Rdeče prvomajske zastave so razburile načelnico Nacionalnega zavezništva v tržaškem občinskem svetu Angelo Brandi. Preteklo soboto se je podala v Bazovico na vsakoletno desničarsko proslavo na šohtu, pa je bila primorana zagledati se v »stotine rdečih zastav«, ki so plapolale v vasi. »Kaj takega ne moremo več prenašati,« je jezno opozorila v aktualnem vprašanju pred ponedeljkovo občinsko sejo. »Zastave so visele že deset dni, ne da bi jih odstranili. Namestili so jih na drogih javne razsvetljave in na drugih javnih krajih. Kaj takega se ne sme več ponoviti,« je zabrusila tržaškemu županu Robertu Dipiazzi. Župan je odgovoril dokaj umirjeno. Dejal je, da so rdeče zastave delavske zastave in da je ra-zobešanje zastav ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela, že ustaljena tradicija, ki je ne gre ukinjati, saj ne gre za kako kaznivo dejanje. Kdor pa zastave namesti, jih mora naslednje dni tudi odstraniti. Dipiazza je spomnil, da je osebno posredoval, da bi na Prose-ku po nekaj dneh odstranili rdeče zastave, kar so tudi storili, medtem ko se v Lonjerju, Križu, Bazovici in Padričah to ni zgodilo. Zato je napovedal, da bo pripravil pravilnik o razobešanju rdečih zastav ob prvem maju. Kdor jih bo hotel namestiti, jih bo moral tudi v predvidenem času odstraniti. Zastave bodo morale biti izključno rdeče, brez kakih znakov ali simbolov, kot so srp in kladivo ali zvezda, je napovedal Dipiazza, ob čemer se je iz vrst levosredinske opozicije oglasilo pikro »dopolnilo«: »In tudi brez helebarde nogometne Triestine!« Prepovedano pa bo nameščanje zastav na drogih javne razsvetljave, ker naj bi to predstavljalo nevarnost za promet. Brandijeva, ki ji - kot znano -črna barva bolj prija kot rdeča, je ponovila, da je bilo plapolanje rdečih zastav v Bazovici na dan proslave na šohtu »neokusno«. Zanjo, seveda. V Bazovici je večina, verjetno, drugačnega mnenja. M.K. tržaški občinski odbor - Predlog odloka sestavila svetnika Stefano Ukmar (DS) in Lorenzo Giorgi (FI) Pozitivno o novem pravilniku za osmice Vinogradniki v tržaški občini bodo imeli po odobritvi odloka enake pogoje za prodajo vina kot vinarji iz drugih občin Občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je bil v ponedeljek zvečer vidno zadovoljen, potem ko mu je občinski odbornik za gospodarski razvoj in turizem Paolo Rovis sporočil, da je občinski odbor nekaj ur prej izdal pozitivno mnenje o predlogu odloka o novem pravilniku za delovanje osmic v tržaški občini. Ukmar je dejanski »oče« novega pravilnika. Predlog odloka je podpisal tudi svetnik For-ze Italia Lorenzo Giorgi, tako bo imel dokument lažjo politično pot do dokončne odobritve. Slovenski občinski svetnik se je odločil za predložitev odloka iz enostavnega razloga. Pravilnik tržaške občine za prodajo vina v osmicah je zastarel. Odobren je bil pred skoraj trinajstimi leti, zato ga je treba prilagoditi tovrstnim pravilnikom, ki so jih v zadnjih mesecih sprejele okoliške občine, da bi imeli vinogradniki v tržaški občini enake pogoje za prodajo svojega pridelka kot njihovi kolegi iz drugih ob- Stefano Ukmar Ukmar in Giorgi predlagata, naj bi bilo »prodajno obdobje« neposredno odvisno od količine vina na prodaj, in sicer po en da za vsakih 40 litrov vina (doslej 60 litrov). Osmice naj bi bile odprte največ mesec dni, vinogradnik pa bi lahko porazdelil odprtje v več terminov skozi celo leto. Vsakič pa bi morala biti osmica odprta najmanj po sedem dni. Za količine večje od 15 hektolitrov bi vinogradniku dovolili dodatno odprtje osmice, in sicer do največ enega meseca. Osmičar bo lahko prodajal tu- di hladno hrano lastne proizvodnje ali živilske proizvode drugih proizvajalcev, posameznikov ali združenih v zadrugah ali drugih združenjih, ki pa morajo biti izključno iz dežele Furlanije-Julijske krajine. V primeru nakupa živilskih proizvodov od drugih deželnih proizvajalcev, bodo morali osmičarji ohraniti račun za morebitno kontrolo. Svetnik Ukmar je predložil svoj predlog po posvetovanju s Kmečko zvezo in nekaterimi vinogradniki z Zahodnega Krasa. Poenotenje odprtja osmic in prodaje v tržaški pokrajini je po njegovem nujno porebno, sicer bi bili vinogradniki v tržaški občini prikrajšani v primerjavi s pridelovalci vina iz drugih občin v pokrajini. Po pozitivnem mnenju občinske uprave je dokončna odobritev odloka le še vprašanje časa. Dokument bo sedaj romal v občinsko komisijo za kmetijstvo, zatem pa v mestno skupščino. Odobritev bo - po predvidevanjih - gola formalnost. M.K. / TRST Sreda, 13. maja 2009 9 dttzg žige zoisa - Veselje in ponos na oddelku za geometre V računalniškem risanju je prišel na evropski vrh Petošolec Erik Briščak zmagal na tekmovanju v risanju s programom autocad v Roveretu Zarečenega kruha se največ poje. Marca letos smo namreč pisali o lepem uspehu dveh dijakov petega razreda oddelka za geometre Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa Erika Brišča-ka in Davida Sedmacha na vsedržav-nem tekmovanju v okviru olimpijade v računalniškem risanju s programom autocad v Lancianu in ob tisti priložnosti zapisali, da je bil to njun zadnji nastop na tem tekmovanju. Ušteli smo se, kajti Erik Briščak je ponovno nastopil, tokrat na evropski ravni, in celo zmagal, za sabo pa pustil vso ostalo (predvsem italijansko in slovensko) konkurenco. Erik, ki je doma iz Repna, resnici na ljubo ne bi bil smel nastopiti na evropskem prvenstvu, ki je potekalo prejšnji teden v Roveretu v organizaciji tamkajšnjega tehničnega zavoda s trgovsko in geometrsko smerjo Felice e Gregorio Fontana. Na vsedržavnem tekmovanju se je bil namreč uvrstil na osmo mesto, medtem ko pravila določajo, da se na evropsko tekmovanje lahko uvrstijo le trije najbolje uvrščeni v državi. Ker pa je evropska faza tekmovanja šele na začetku in je bilo malo udeležencev, so v Rovereto povabili še dijake manjšinskih šol. Tako je pred približno mesecem dni vabilo prejel tudi Erik Briščak, ki je prejšnji torek odpotoval v Rovereto skupaj s svojim mentorjem prof. Robertom Saražinom, v sredo pa se je pomeril z vrstniki iz raznih krajev Italije in Slovenije (iz matične države je prišlo šest dijakov, po dva iz Novega mesta, Celja in Maribora), medtem ko se dijaki iz Francije, Nemčije in Avstrije, katerih udeležba je bila na začetku predvidena, na koncu niso udeležili pobude. V poldrugi uri časa, ki jo je imel na razpolago, je moral Erik ob nekaterih danih znanih podatkih računalniško reproducirati risbo nizozemskega grafika Mauritsa Corneli-sa Escherja. Nalogo, pri kateri je ocenjevalna komisija upoštevala predvsem preciznost in čas izvedbe, je oddal po štiridesetih minutah: toliko časa je namreč rabil, da se je povzpel na evropski vrh v risanju s programom autocad in to, kot pravi, brez kake posebne priprave. Drugo in tretje mesto sta zasedla Lorenzo Melizza iz Lancia-na in Davide Iosca iz Molfette, ki sta se na marčnem državnem tekmovanju v Lancianu uvrstila na tretje oz. prvo mesto. Nagrajevanje je potekalo v petek dopoldne, poleg lepega pokala pa je Erik prejel še drugo, nadvse uporabno nagrado: prenosni računalnik znamke HP. Nekajdnevno bivanje v Roveretu je predstavljalo tudi priložnost za ogled mesta ter za izlet v Dolomite in Bocen, v petek zvečer pa sta se novopečeni evropski prvak in njegov mentor vrnila domov. Kljub osebnemu zadovoljstvu in ponosu šole ob doseženem uspehu se je Erik že ponovno popolnoma vključil v šolski vsakdan, kateremu smo ga včeraj dopoldne za kratek čas iztrgali, da bi nam posredoval svojo izkušnjo. Še slab mesec ga loči od konca pouka, ki pa bo zanj pomenil novo, pomembnejšo preizkušnjo, saj ga letos čaka državni izpit. Kaj pa bo počel po maturi? Evropski prvak je še neodločen med univerzitetnim študijem in opravljanjem poklica geometra: trenutno se nagiba k slednjemu, zadnja beseda pa še ni bila izrečena. Ivan Žerjal Poleg pokala je Erik Briščak za nagrado prejel tudi prenosni računalnik KROMA sv. ivan - Aprilski popoldan v SKD Slavko Škamperle Prijateljski strahec Zgodbo o malem Galu in duhcu-strahcu-pošasti je otrokom podala animatorka Petra Furlan V petek, 24. aprila, se je na popoldnevu v društvu Slavko Škamper-le pri Sv. Ivanu ob pravljičarki zbralo šestnajst radovednih otrok, ki so ani-matorko takoj obkolili, da bi izvedeli, o čem bo govor (na sliki). Petra Furlan se je le zvito nasmihala in je, ko je otroška neučakanost dosegla višek, začela pripovedovati zgodbo o malem Galu in duhcu-strahcu-pošasti, ki ga ponoči, ko je Gal sam v svoji postelji, preganja. Kaj naredijo otroci, ko jih je strah? Pogrnejo se s posteljnino in v toplem zavetju čakajo, da gre pošast mimo. Tako napravi tudi Gal, pa ga strah čaka prav tam, v njegovem skritem zatočišču, med njegovimi rjuhami! Kaj zdaj, kam naj Gal uide? Tudi strah je prestrašen in sploh ni tako strašen, kot zgleda, celo lačen je in si po požrtiji ob hladilniku umiva zobe, kot najpridnejši otroci! V eni sami noči se je vse obrnilo na glavo in Gal je dobil pravega prijatelja, takega, ki nikoli ne bo zatajil. Pa ne samo Gal, tudi otroci, ki so poslušali pravljico, so si našli vsak svojega prijatelja: iz bele krpice, vate in barvnih trakcev so si napravili duhca, s katerim se bodo zvečer lahko prijateljsko pomenili, si pripovedovali pravljice iz njihovega vsakdana, ker je osebni duhec lahko strahec in pošast obenem, tako da je vsak pogovor z njim zaupen in pomemben. Z Petro Furlan so se zmenili, da bodo do prihodnjega srečanja v društvu Škamperle skrbeli za svoje strah-ce in jih skrbno skrivali pred drugimi. univerza Po Peroniju Peroni »Kakorkoli naj se ga tolmači, pričujoči volilni izid ponovno podčrtuje veliko kohezijo naše skupnosti, kar je v teh težavnih časih vse prej kot samoumevno znamenje in kar nas utrjuje na znotraj in v sistemu naših odnosov.« Tako je Francesco Peroni v svojem včerajšnjem zahvalnem pismu docentom in študentom komentiral svojo ponovno izvolitev za rektorja Univerze v Trstu, do katere je prišlo že na prvem glasovanju v ponedeljek. Rezultat je postal znan v poznih večernih urah, ko smo že zaključili redakcijo, za Peronija, ki je bil edini uradni kandidat, pa je glasovalo 529 volivcev od skupnih 629, ki se jih je udeležilo volitev (na 1.037 upravičencev). Po štiri glasove sta prejela Secondo Guasc-hino in Rinaldo Rui, tri glasove je prejel Walter Gerbino, po enega pa Giovanni Ramponi, Giuseppe Bat-telli, Maurizio Fermeglia, Domenico Coccopalmerio, Giorgio Manzoni, Rinaldo Nicolich, Roberto Festa in Giuseppe Cuscito. Belih glasovnic je bilo 56, neveljavnih pa 25. Volilo je 95 odstotkov predstavnikov upravnega osebja, 60 odstotkov članov študentskega sveta in 57 odstotkov docentov in raziskovalcev (skupno 61 odstotkov vseh upravičencev). Potrjeni rektor Peroni je v zahvalnem pismu opozoril, da je univerza doživela težke preizkušnje in gleda na prihodnost, v kateri ne manjka negotovosti. Vendar ga tolaži »ugotovitev, da na naši univerzi razpolagamo z velikim kolektivnim resursom: razširjeno zavestjo o pripadnosti skupnemu "domu', za usodo katerega smo vsi poklicani, da si prevzamemo odgovornost ne glede na mesto, ki ga kdo zaseda,« je zapisal Peroni. Potrjeni rektor si bo zdaj prizadeval uresničevati program za akademsko triletje 2009/20102011/2012, v okviru katerega bo po njegovem prepričanju potrebno nadaljevati po poti sanacije ustanove, prvenstveno vlagati v znanstveno raziskovanje upoštevajoč rezultate na posameznih področjih, pomembna pa bo tudi sposobnost združevanja posameznih znanstvenih skupnosti. emergency Prvih 15 let humanitarnosti Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency praznuje letos 15-letnico delovanja. Tržaški prostovoljci so si za počastitev jubileja zamislili tridnevno praznovanje. V petek bodo rojstni dan proslavili ob 18.30 z dobrodelnim aperitivom v baru Settelune (Ul. S. Nicolo 3/b), ko bodo skupaj s starimi in novimi prijatelji nazdravili okrogli obletnici. V soboto pa bodo prostovoljci Emergency od 10. do 19.30 prisotni na Trgu Cavana, kjer bodo pri svoji stojnici mimoidočim ponujali nove poletne majice in torbe ter seveda vsakovrstne informacije o pobudah in projektih, ki jih organizacija vodi po svetu. Nedeljski večer pa bo minil v znamenju filmske umetnosti. V hotelu Jolly (Korzo Cavour 7) bodo ob 20.30 predvajali dokumentarni film Paola Santolinija in Fabrizia Lazzarettija Domani torno a casa. Gre za zgodbo afganistanskega in sudanskega otroka, ki sanjata o lepem življenju; organizacija Emergency jima je nudila brezplačno zdravstveno pomoč, tako da sta lahko danes spet prosto in brezskrbno zaživela. Udeleženci se bodo lahko po predvajanju zadržali na pijači. Organizaciji lahko tudi vsakdo nameni 5 promil davka na osebne dohodke z vpisom kode 971 471 101 55. Več informacij o samem delovanju in pobudah pa je na voljo tudi na spletni strani www.emergencytrie-ste.org. veliki trg - Glasbeni dogodek v soboto zvečer Nagrade Trl Awards 2009 Neposredni televizijski prenos podeljevanja nagrad Trl Awards se bo na televizijski postaji Mtv Italia začel ob 21. uri Po štiriletnem premoru bodo Trst ponovno preplavili Mtvjevci, ki bodo na Velikem trgu tokrat podeljevali nagrade Trl Awards 2009. Glasbeni dogodek bo na sporedu v soboto, 16. maja, ko bo približno 35 tisoč obiskovalcev lahko prisluhnilo svojim glasbenim idolom. Neposredni televizijski prenos podeljevanja nagrad Trl Awards se bo na televizijski postaji Mtv Italia začel ob 21. uri, pol ure pred tem pa bo na istem kanalu potekala oddaja Warm Up Trl Awards. To sta na včerajšnji novinarski konferenci sporočila občinski odbornik za javna dela in velike dogodke Franco Ban-delli in podžupan Paris Lippi, ki sta se pohvalila z bogatim majskim koledarjem prireditev v našem mestu. Z nagradami Trl Awards, ki so jih sicer začeli podeljevati v ZDA pred sedmimi leti, tržaška etapa pa predstavlja četrto izvedbo italijanske različice prireditve, s katero mladi poslušalci obeležujejo mednarodne dosežke glasbenikov, tako pri prodaji plošč kot po koncertnih uspehih in letošnjih uvrstitvah na lestvico Trl - Total Request Live, bo Trst ponovno v središču dogajanja in pozornosti obiskovalcev in medijev, je bilo slišati na včerajšnjem srečanju, na katerem je Bandelli še poudaril, da so na tržaški občini za pripravo oz. so- delovanje pri Mtvjevskem dogodku porabili kar šest mesecev. Osrednji dogodek bo potekal na gi-gantnem odru, ki ga trenutno postavljajo na Velikem trgu, organizatorji pa pričakujejo, da si bo prireditev ogledalo več kot 30 tisoč mladih. Za red in varnost bodo skrbele tržaške sile javnega reda in zdravstveno osebje. Slednje bo imelo svojo bazo na Verdijevem trgu, kjer bo mogoče oskrbeti tiste, ki bi rabili nujno medicinsko pomoč. Na tržaškem nabrežju bo po 19. uri vladal tudi poseben prometni režim, saj bo na ulicah okoli Velikega trga promet zaprt za vsa vozila. Na včerajšnjem srečanju so organizatorji še sporočili, da lahko obiskovalci svoje jeklene konjičke pustijo v naslednjih garažnih hišah in na parkiriščih: Foro Ulpiano, Silos, četrti pomol. in na parkirišču pri sv. Andreju. To pomeni, da bo v neposredni bližini glasbenega dogodka mogoče parkirati 1600 avtomobilov, vendar pa so organizatorji pozvali mlade, še posebej tiste, ki prihajajo iz drugih mest, naj se v Trst odpravijo z vlakom. Da si organizatorji ne želijo izgredov, kaže tudi odlok o prepovedi prodaje alkoholnih pijač v barih in kavarnah okrog Velikega trga. Prepoved bo v veljavi na dan prireditve, in sicer od 14. ure do ene ure ponoči, po 17. uri pa morajo ka- varne v bližini osrednjega prizorišča odstraniti vse stole in mize. Dogajanje bo mogoče spremljati tudi z morja, saj je za to priložnost Pristaniška oblast dovolila plovbo v vodah pred Velikim trgom. In kaj nam bo prinesel sam Mtvjevski glasbeni dogodek? Tržaški večer bo povezoval priljubljeni VJ Carlo Pastore, ki sicer na Mtv-ju vsak dan med 15. in 16. uro vodi oddajo Trl - Total Request Live. Na odru bodo nastopili domači in tuji glasbeniki in razne pop zasedbe. Med nastopajočimi naj omenimo glasbenike, kot so denimo Cesare Cremonini, Max Pezzali, Gemelli diversi, Lene Marlin, Nek, Sonohra, med gosti pa bodo tudi Martina Stellla, Micol Olivieri, Nicolo Centioni. Naj še povemo, da bodo med prireditvijo razglasili tudi zmagovalce letošnjih Trl nagrad. Zmagovalce v različnih kategorijah bodo okronali poslušalci, ki bodo od jutri naprej lahko glasovali preko spleta (www.mtv.it/trl) oz. mobilnih telefonov. Prireditev bodo spremljale kamere televizijske postaje Mtv Italia, ki bo dogodek oddajala v živo, gledalci doma pa si bodo drugo leto zapored lahko ogledali tudi Mtv Pulse (Sky, kanal 707 ob 21. uri), oddajo, v kateri bodo VJ-ji poročali, kaj se dogaja v zakulisju, in intervjuvali znane osebnosti z italijanske in tuje glasbene scene. (sč) 10 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI DSI - Predaval je dr. Andrej Šegula Razmišljanje o vlogi kristiana - pričevalca v današnjem svetu V sklopu priprav na letošnji misijon za slovenske vernike v Trstu, ki bo od 10. do 18. oktobra, je glavni organizator msgr. Marij Gerdol povabil v goste na ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev minorita, profesorja oznanjevalne teologije na ljubljanski teološki fakulteti dr. Andreja Šegulo. Predavanje, po katerem se je razvila prijetna debata, je nosilo naslov Biti kristjan - pričevalec v današnjem svetu. Šegula je svoja razmišljanja razvijal na podlagi predavanja papeža Benedikta XVI. v Regensburgu pred tremi leti, okrožnice papeža Janeza Pavla II. iz leta 1999 Vera in razum ter publikacij patra Branka Cestnika. Predavatelj je že uvodoma podčrtal, da gre vero pričevati predvsem z življenjem, manj pa z besedo, ker predvsem dejanja prepričujejo in spreobračajo. Glavni problem pa je danes, morda kot še nikoli doslej, nasprotje med racionalizmom, s katerim je prežet ves zahodni svet, in vero. Ta problem je papež jasno obdelal na regensburški univerzi, ko je s pronicljivim razmišljanjem odločno zagovarjal moderni razvoj, obenem pa utemeljeval mesto vere ob znanosti. Teologija je namreč enakovredna ostalim vedam. Kdor potiska religijo na področje sub-kulture, je nezmožen za dialog kultur. Papež Janez Pavel II. je večkrat poudaril, da sta vera in znanost dve krili, ki pomagata človeku do resnice. Prav ob sedanjem utrujenem modelu zahodne civilizacije se pokaže vsa šibkost enostranskega poudarjanja zgolj razuma, je podčrtal Šegula in dodal, da lahko tudi današnja vsestranska kriza privede do poglobitve vere. Na dnu se človek odrine do površja. Predavatelj se je nato zaustavil ob problemu pričevanja vere. Slednje ne sme biti vsiljivo, pač pa mora graditi na osebnem pričevanju in pogovoru. (tj) Pričevanje vere ne sme biti vsiljivo, je med drugim dejal predavatelj KROMA LONJER - Četrti mlaj Lonjerski pozdrav prebujanju narave z obujanjem tradicije Beltan je zadnji od treh spomladanskih praznikov, ki oznanjajo plodnost. Gre za drugi ključni keltski praznik poleg samhaina (t.i. halloween). Beltan tradicionalno nakazuje prihod poletja. Bel- V soboto občni zborZSKD Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja ob 15. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Poleg predsedniškega in blagajniškega poročila ter poročila nadzornega odbora bo na dnevnem redu obravnava sprememb pravilnika o podporah članicam.For-malnemu delu bo sledilo delo v delavnicah na teme: Vloga ZSKD v prihodnosti, ki jo bo vodil Vojko Stopar, odgovoren za mednarodne odnose pri Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti; zborovstvo z izvedenko na glasbenem področju Luiso Antoni; instrumentalna glasba s svetovalcem za instrumentalno glasbo Danielom Leskovicem ter Mladinske dejavnosti in gledališče, ki jih bo vodil Peter Milovanovic Jarh, svetovalec za filmsko dejavnost JSKD. tan in samhain delita leto na dva dela oziroma na dva letna časa - zimo (temni del) in poletje (svetli del). Samhain časti smrt, beltan pa nasprotno časti življenje. Maj je čas cvetenja, drevesa so zelena in življenje se je ponovno vrnilo na neplodno pokrajino. Mlaj je eden od pomembnih elementov beltana. Tradicijo postavljanja simbola plodnosti pa smo podedovali tudi v naših krajih, po katerih so pred 1600 leti stopali Kelti. In tudi letos smo jo Lonjerci že četrtič. Mogočni kol z borom na njem smo okrasili s pomarančami in limonami, ki ponazarjajo sončno energijo, življenjsko moč in srečo. Venec, ovit s svežim bršljanom in posut s kolači, ter okrašen z rdečimi, belimi in plavimi zastavicami, ponazarja rast, izobilje, obilne žetve, plodove, rodovitnost in srečo. Kolače so spretno spekle Dorica Močilnik, Lidija Čok in Angela Čok. Tako sta 30. aprila ob 19. uri predsednika letošnjega lonjerske-ga mlaja Marco Poropat »Prezjtau« in Tjaša Ruzzier »Trčava z Vrtače« zbrala »pr' Zepanaveh« ob lonjerski telovadnici člane Mladinskega društva Lonjer - Ka-tinara, preden bi zaspani, a vendarle navihani oblaki oddali svoje breme. Člani so s pomladansko zelenimi majicami skupaj z bivšo predsednico Darjo Kodrič »Bwtravo« in Sandrom Lorenzijem »Karjwcnau« ter vaščani odkorakali k spomeniku, da bi se poklonili padlim junakom, ki so življenja žrtvovali v lonjer-skem bunkerju. Na čelu sprevoda je plapolala jugoslovanska zastava, ki so jo Lo-njercem leta 1945 podarili partizani. Ob polaganju šopa rdečih nageljnov je Mladinski pevski zbor »Tončka Čok« ob vodstvu Manuela Purgerja zapel pesem Zrtvam. Povabilu se je odzval tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je prišel do spomenika, pozdravil vaščane in z njimi doživel slavnostno dviganje lonjerskega mlaja. Takrat se je z zidka, od koder je usmerjala nategovanje vrvi, spustila predsednica s starim vrčem mlekarice Marije »Trčave« in skupaj s predsednikovo pomočjo, s staro motiko »Karjwcnaveh« v roki, na mlaj obesila pušeljc, ki ga je vestno izdelala Angela Čok »Z Dopolavo-ra« ter z zborom zapela »V dolini tihi«. Mlaj so Lonjerci podrli v nedeljo 3. maja in razveselili veliko otrok, ki so se domov vrnili s košem bonbonov, kolačev, pomaranč in limon. Za uresničitev prireditve so pripomorali Mladinsko združenje Lonjer-Katinara s predsednikom Damijanom Corettijem 'Trčav z Rjbra', Kulturno društvo Lonjer-Katinara, Zadruga Lonjer-Katinara, jusarski odbor iz Lonjerja, simbolični prispevek pa je nudila tudi tržaška občina. Včeraj danes Danes, SREDA, 13. maja 2009 SERVACIJ Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.27 - Dolžina dneva 14.51 - Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 8.22 Jutri, ČETRTEK, 14. maja 2009 BONIFACIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje C, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje C. [1] Lekarne Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. maja 2009 Ul. Giulia 14 - 040-572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040-813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040-271124, Prosek - 040225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040-225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040-630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »San valentino di sangue«; 16.00, 19.00, 20.30, 22.00 »Star Trek«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 15.50, 20.00, 22.05 »X-Men, Le origini«; 16.00, 18.00 »Hannah Montana - The movie«; 16.05, 17.50 »Earth - La nostra terra«. FELLINI - 18.30, 20.20, 22.00 »Lezioni d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.30, 20.20, 22.15 »Il sangue dei vinti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15, 20.15, 22.15 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 21.10 »Stari, rad te imam«; 17.10, 19.10, 21.10 »Še enkrat 17«; 17.20, 19.30, 21.40 »Možje X na začetku: Wolverine«; 17.00 »Pošasti proti Nezemljanom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Star Trek«; 18.30 »Just Friends«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Hannah Montana: The movie«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Feisbum«; 20.30, 22.15 »Generazione 1000 euro«; 22.15 »Gran Torino«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 2: 18.30, 21.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »San Valentino di sangue«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »X - Men, Le origini«; 17.50 »Hannah Montana - The movie«. H Šolske vesti PETO MEDNARODNO SREČANJE FLAVTISTOV »FLAVTA-FLAUT09« Vsi flavtisti so vabljeni danes, 13. maja, ob 16. uri, v prostorih nižje srednje šole z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, 4), kjer bo peto mednarodno srečanje flavtistov »Flav- -/ ta-flaut09«, ki ga organizira Glasbeni laboratorij. Prisotni bodo profesorji in študenti glavnih glasbenih institucij v Trstu, v Kopru in v Sežani. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČIČA v Ricmanjih vabijo na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo v prostorih otroškega vrtca v soboto, 16. maja, od 15. do 18. ure in v nedeljo, 17. maja, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA iz Križa vabimo ob 40-letnici poimenovanja naše šole na prireditev, ki bo v petek, 22. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v domu A. Sirka. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzio-ne.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. M Izleti SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan organizira v soboto, 23. in nedeljo, 24. maja, dvodnevni izlet z avtobusom v Salzburg in rudnik soli (Avstrija). Vpisovanje sprejemamo do četrtka 14. maja na tel. št.: 338-3415382 (Elisabetta) ali na tel. št.: 338-7738027 (Igor). Vljudno vabljeni. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za kraško območje vabita na izlet z ogledom deželnega akvarija Aris v občini Rivignano v soboto, 16. maja. Za vpis in podrobnejše informacije kličite na tel. št. 040-2024053 ali 040327229 (g.a. Milič). SPDT organizira v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet na Krim (1107 m). Zbirališče ob 7.45 na trgu Oberdan in ob 8. uri pred hotelom Daneu na Opči-nah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (348-7757442) ob večernih urah ali na naslov: mladin-ski@spdt.org. Še nekaj prostih mest. Vabljeni! SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija, z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Preva-ljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na info@skdevin.it ali tel. št.: 340-2232538 in 335-7720105. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2.junija 2009. Za prijave in informacije kličite na št. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). TPPZ PINKO TOMAŽIČ, v sodelovanju s turistično agencijo Adriatica organizira od 30. maja do 2. junija izlet z ogledom Auschwitza, Birkenaua in Maut-hausna ter mest Krakow in Bratislava in rudnika soli v bližini Krakowa. Na razpolago je samo še nekaj mest. Za info: 040-3828098 ali 380-3584580. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040-228050. / TRST Sreda, 13. maja 2009 1 abonmajska sezona Žanina Mirčevska MT SEir^iini Po motivih komedije Carla Goldonija: Impresarij iz Smirne (1759) Režiser: Eduard Miller Imenitna komedija o tržnosti umetnosti ali tržni umetnosti... Igrajo: Vladimir Jure, Danijel Malalan, Violetta Tomič/Nikla Petruška Panizon, Polona Vetrih, Romeo Crebenšek, Lara Komar, Primož Forte, Maja Blagovič, Jose. Četrtek, 14. maja, ob 20.30 red F (italijanski nadnapisi) Petek, 15. maja ob 20.30 red A, PREMIERA (italijanskinadnapisi) SOBOTA, 16. maja ob 20.30 RED B • ČETRTEK,21. maja ob 19.30 RED K (italijanski nadnapisi in varstvo otrok) PETEK, 22. maja ob 20.30 RED T (italijanski nadnapisi) • NEDELJA, 24. maja ob 16.00 RED C (varstvo otrok) Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Erik Briščak Iskreno ti čestitamo in ti želimo, da bi vedno znal uspešno izkoristiti svoje znanje in spretnosti tvoji profesorji in ravnateljica □ Obvestila 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Šc Melanie Klein in Slovenska pro-sveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. JUS KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor danes, 13. maja, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševal-cem vina. Večerja bo danes, 13. maja, ob 20. uri v restavraciji Porto San Rocco (Milje). Za prijave in informacije preko spleta: www.onav.it ali na tel. št. 333-4219540. SKD VIGRED, Razvojno društvo Pliska in KD Tomaj vabijo na drugi »Koso- Loterija 12. maja 2009 Bari 73 6 52 40 29 Cagliari 76 64 88 43 6 Firence 4 41 57 66 81 Genova 54 14 1 10 41 Milan 23 53 45 48 33 Neapelj 47 80 8 52 22 Palermo 22 76 74 19 12 Rim 9 70 35 11 72 Turin 34 60 13 46 45 Benetke 45 12 52 48 32 Nazionale 2 61 4 81 48 Super Enalotto Št. 57 4 9 22 23 47 73 jolly 45 Nagradni sklad 3.576.356,34 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 56.947.754,73 € 1 dobitnik z 1 točko 715.271,27€ 29 dobitnikov s 5 točkami 18.498,40 € 2.857 dobitnikov s 4 točkami 187,76 € 90.181 dobitnikov s 3 točkami 11,89 € Superstar 2 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 18.776,00 € 352 dobitnikov s 3 točkami 1.189,00 € 4.785 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 27.768 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 57.206 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € info@teaterssg.it - www.teaterssg.it velov večer 2009« danes, 13. maja, ob 20. uri v kulturni dom v Tomaju. Sodelujejo otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, učenci OŠ Dutovlje in podružnice Tomaj, reci-tatorke dramske skupine SKD Vigred in učenci OŠ Stanko Gruden - Šem-polaj. GOSTILNA PICERIJA VETO vabi na otvoritev razstave fotografske skupine šole Ersšg iz Ljubljane »Foto ex tempore, Logrska dolina 2007/08« v petek, 15. maja ob 18. uri. Vabljeni! NASTAJAJOČI TRŽAŠKI ODBOR NO TAV vabi v petek, 15. maja, ob 18. uri, v dvorano centra Anton Ukmar »Miro« pri Domju na srečanje s predstavniki odborov NO TAV iz Doline Susa, iz Trenta in Bocna (NO TAV-KEIN BBT), Toskane (Fi-renze-Mugello) in Alessandrie (proti tretjemu prehodu TAV), ki bodo spregovorili o svojih izkušnjah ter o razlogih za nadaljevanje boja proti »velikim gradbenim posegom«. Sodelovali bodo predstavniki odborov NO TAV iz Spodnje Furlanije in proti avtocesti Karnija-Cadore, razpravo pa bo uvedel član nastajajočega tržaškega Odbora NO TAV. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Na-brežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017375. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi letos Glasbeno šolo za vse ljubitelje glasbe od 5 leta dalje. Na šoli poučujemo: prečno flavto, klarinet, oboo, saksofon, trobento, francoski rog, pozavno, evfonij tolkala in klavir. Za morebitne informacije vabimo vse zainteresirane na informativni sestanek za pripravo na naslednje šolsko leto, ki se bo vršil dne 15. maja, ob 20.30, v prostorih Babne Hiše v Ricmanjih. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalno »Zaključno prireditev« v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala »Alica v čudežni deželi«. Toplo vabljeni! TEČAJ NORDIJSKE HOJE SPDT organizira tečaj Nordijske hoje, ki se bo odvijal v soboto, 16. ter 23. maja, od 15.30 do 17.30 ure. Tečaj bo zaobjemal pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 040220155 (Livio). ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah (TS), ul. Ricreatorio 2, ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. ma- ja, ob 15. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (TS). Poleg predsedniškega in blagajniškega poročila ter poročila nadzornega odbora bo na dnevnem redu obravnava sprememb pravilnika o podporah članicam. Formalnemu delu bo sledilo delo v štirih delavnicah, ki jih bodo vodili zunanji izvedenci. Namenjene bodo evidentiranju problematike in odprtih vprašanj na posameznih področjih delovanja, na osnovi katerih bodo oblikovani predlogi in ukrepi za smotrno srednjeročno načrtovanje prioritet in smeri delovanja zveze in članic. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na predstavitev zgoščenke »Oj božime, tele dolince... « Posvetni in nabožni ljudski napevi iz Nediških dolin in Rezije v priredbi Daniela Zanettovicha in Julijana Strajnarja v nedeljo, 17. maja, ob 19. uri v dvorani Roma, trg Republike v Miljah. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 19. maja, ob 16. uri, odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Cankarjevem domu (ob 18. uri), ob 65. obletnici delovanja Partizanskega zbora iz Ljubljane. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA-ONLUS vabi na predavanje »Onkološke bolezni: zdravljenje na domu ali v bolnici oz. ho-spicu« v sredo, 20. maja, ob 17. uri v galerijo Narodnega doma, ul. Filzi 14 v Trstu. Predaval bo dr. onkolog Simon Spazzapan. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres SKGZ. Dnevni red: otvoritev in podelitev priznanj SKGZ, poročilo predsednika, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve organov SKGZ in sprememb statuta, razno. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2009« v otroškem vrtcu na Proseku od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi do 25. maja, na tel. št.: 040-212289, v jutranjih urah. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017370. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico in s SKD Primorec vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Vi-viani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.gui-tarfestivalslo.net. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 3398161633 (Marjuča). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teo- rične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040422696, e-mail: tpkcntsirena@libe-ro.it. KD PRIMAVERA-POMLAD IN KD AGORA ZOE vabita v nedeljo, 24. maja, od 9. do 18. ure, na sprehod v naravo v Nabrežini in okolici za boljše spoznavanje skrivnosti in koristnosti šipka in žajblja, divji rastlini v rojstnem in naravnem okolju. Za prijave in informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-4437922. IS Prireditve KD ROVTE KOLONKOVEC Ul. Mon-tesernio 27, vabi na večer »Z besedo slovenske Istre« v petek, 15. maja, ob 20. uri. Skupino vodi Nadja Rojac. MOVS LIPA iz Bazovice obvešča in vabi ljubitelje petja na 5. revijo moških vokalnih skupin in zborov »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v soboto, 16. maja, ob 20.30 v športnem centru »Zarja«. Peli bodo, poleg prirediteljev, še MoPZ »Bilka« iz Bilčovsa (Koroška), nonet »Vasovalci«, Dole nad Idrijo in vokalna skupina »Goldinar« iz Pivke/Postojne. SKD IGO GRUDEN IN ŠKD CEROVJ-LJE-MAVHINJE vabita na spominski večer o Linu Legiši ob 100-letni-ci rojstva v soboto, 16. maja, ob 20.30, v društvenih prostorih (Rado-vičeva soba) v Nabrežini. O njem bosta govorila slavist France Novak in publicist Ivo Vogrič. AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN KD FRANCE PREŠEREN vabita na predavanje ekstremnega alpinističnega smučarja Dava Karničarja »S smučmi z najvišjih vrhov sveta« v torek, 19. maja, ob 20.30, v gledališču France Prešeren v Boljuncu. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 20. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert ob 105-letnici ustanovitve, ki bo v soboto 23. maja v Športnem centru Ervatti pri Briščikih s pričetkom ob 20.uri. Na večeru bomo predstavili zgoščenko »Na odru«. Uvodne skladbe bo zaigral Mladinski orkester društva. GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi do 28. maja na razstavo »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisa. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opči-nah (Proseška ul. 131). S Mali oglasi IZGUBIL SEM črno volneno ogrinjalo v obliki trikotnika, izgubljeno v Dolini, pri telovadnici ali v Trstu v okolici ulice Della Guardia ali ulice San Sergio v soboto, 9. maja, pozno zvečer. Najditelju gre nagrada. Tel. 335-5762814. KAMIN ventiliran s sipo znamke Pa-lazzetti, oblečen v rosa-belem gladkem marmorju, kot nov, prodam po zelo ugodni ceni; informacije na tel. 348-4735330. KUPIM dve stari kraški kamniti kon-zoli-medjona; tel. 335-7235518. NA PADRIČAH SE JE IZGUBIL golden retriever svetle barve. Star je 4 mesece in sliši na ime Kora. Nosi ovra- tnico rdeče barve z belimi srčki. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. 338-4997501 ali 339-1077589. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje in kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040-200930. PRODAM izložbe in hladilnike za trgovino jestvin. Poklicati na tel. št.: 333-3655055. PRODAM prikolico taber 360, na prostoru v Bijeli Uvali (Poreč), cena 2.000 evrov. Tel. št.: 335-5702863. PRODAM otroške copatke št. 24, primerne za Kraško ohcet, popolnoma nove, za 15,00 evrov. Tel. 3298012528. V BOLJUNCU na placu dajemo v najem večnamenski prostor. Tel. 3483667766. V NEPOSREDNI BLIŽINI TRŽAŠKE UNIVERZE dajem v najem veliko opremljeno samostojno sobo (v stanovanju skupaj s študentko medicine), prosto od 1. julija dalje. Informacije na tel. št. 335-8146256. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo za pomoč bolnim in starejšim osebam (24 ur dnevno) ali za pospravljanje in pomoč pri likanju. Klicati na tel. št. 347-8601614. S Poslovni oglasi Id Osmice CESARJEVI so odprli osmico v Sale-žu 24. Toplo vas vabimo na prigrizek in domačo kapljico. Tel. 0402296058. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmi-co v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICA PRI PIŠČANCIH: Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku 34. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. 0481-882230. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Vabljeni! Prispevki V spomin na Marjučo Volčič darujeta Etko in Neva Jogan z družino 50,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin. V spomin na Darka Starca darujejo Gi-gi, Karla in Magda 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Justine Sed-mak vd. Cibic darujeta Vanka in Franco Cipollino 20,00 evrov za god-beno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Bogdana Cre-vatina daruje družina Godas 30,00 evrov za pihalni orkester Ricmanje. V spomin na Milko Doljak daruje Srečko Živec 50,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras. Namesto cvetja na grob tete Marije Roici darujejo Liliana, Pino, Enzo in Eda z družinami 80,00 evrov za center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob ljubljene sestre Erneste Grmek vd. Kodrič daruje Marta Kobal z družino 100,00 evrov za ŠKC v Lonjerju. Ob smrti drage sestre ERNESTE izrekajo iskreno sožalje Marti Kobal SKD Lonjer-Katinara KK Adria Zadruga Lonjer-Katinara 12 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI tržaška opera - La fille du régiment Domiselna uprizoritev Donizettijeve komične opere Številno občinstvo z odobravanjem spremlja zabavno dogajanje in nastopajoče nagrajuje s ploskanjem Ko je Gaetano Donizetti 1.1839 razočaran zapustil neapeljsko gledališče San Carlo, je v Parizu našel odprta vrata gledališča »des Italiens«, kjer so mnogi njegovi kolegi uspešno osvajali pariško publiko. Skladatelj je znal stre-či francoskemu okusu tako z dramatičnimi operami, kot Roberto Devereux in Lucia di Lammermoor, kot s komičnimi biserčki, med katerimi se je najlepše uveljavil Elisir d'amore. Uspeh mu je kmalu odprl vrata pariške Opéra-Comique, kjer je 11. februarja 1840 predstavil La fille du régiment: komična opera, ali morda celo opereta najvišjega ranga, je v poustvarjalcih, ki so za tržaško gledališče Verdi pripravili novo postavitev, izzvala veliko domislic, ki so ljubko začinile komične prizore, se včasih morda nekoliko samopašno ponavljale, toda dosegle glavni smoter in zabavale polnoštevilno občinstvo. Pier Paolo Bisleri je s preprosto a učinkovito scenografijo umestil zgodbico v slikovito alpsko pokrajino, kjer so kostumi Gianluche Falaschija izstopali z živordečimi okraski v tirolskem slogu, David Livermore pa je pevsko zasedbo pripravil do sproščenega igranja, kjer so tako posamezniki kot zbor zaživeli v gledališko prepričljivih likih. Že med uverturo je režiser v slikah obnovil dogodivščine, ki so zapuščeno detece prepustile skrbništvu vojaškega polka: mala Marie je odraščala med robatimi možakarji, s katerimi je spletla tople družinske vezi in postala njihova priljubljena maskota. Najprej ljubezen do Tonia, nato zamolčana materinska ljubezen, sta resno ogrozili idilo med Marijo in enaindvajsetim polkom, nazadnje pa je prevladala dobrota in Marija se je lahko izognila ne-zaželjeni poroki ter se srečno združila s svojim izvoljencem. Donizettijevo pero je pripetljaje naslikalo z običajno lahkoto, med neprekinjenim zabavnim tokom pa izstopajo tudi umetniško navdahnjeni trenutki, tako v virtuoznih kot v patetičnih arijah. V naslovni vlogi je pela Eva Mei, dandanes ena najboljših lirskih sopranistk, ki je Marijo interpretirala z odliko in pohvalo: tehnično vseskozi brezhibna, bogato ekspresivna v ariji »Il faut partir«, duhovita in razigrana v parodiji resne arije, si je povsem upravičeno zaslužila veliko mero aplavzov in navdušenih vzklikov. An-tonino Siragusa je vlogo njenega zaljubljenca izpeljal premočrtno, pogumno in uspešno, uperjeno predvsem proti cilju, ki pomeni vsakemu tenoristu velik izziv: devet visokih c-jev, katerim je po poplavi aplavzov dodal še drugih pet, po tem podvigu je treba seveda prezreti manjkajoče »malenkosti« kot subtilno niansiranje in doziranje glasu. Veliko aplavzov si je prislužil tudi domačin Paolo Rumetz, baritonist, ki je v tržaškem gledališču odpel že veliko vlog, najlepše pa se izkaže v ko- »Regiment« obkroža sopranistko Evo Mei mičnih likih in tokrat je v polkovniku Sulpicu našel idealno sozvočje. Markiza De Berkenfield, ki se je najprej predstavila kot teta zapuščene sirote, naposled pa smo odkrili njeno zamolčano materinstvo, je zaživela v vokalno in gledališko zelo prepričljivi interpretaciji mezzosopranistke Alessandre Pa-lomba, ob njej pa se je kot intendat Hortensius imenitno odrezal Manrico Signorini. Tokrat lahko iskreno pohvalimo tudi zbor, ki ga je Lorenzo Fra-tini lepo pripravil, režiser pa povedel do živahnega interagiranja s protagonisti. Kolumne Tanje Lesničar-Pučko Novinarka, publicistka in prevajalka Tanja Lesničar-Pučko je kolumne za časopis Dnevnik začela pisati leta 2002. Od tedaj jih je nastalo že ogromno, del pa je zbranih v knjigi, ki je pod naslovom Na preži izšla pri založbi Modrijan. Kot je na včerajšnji predstavitvi dejala urednica Julija Uršič, so besedila Lesničar-Pučkove blizu literaturi. Uršičeva je še povedala, da jo pred izidom knjige, v kateri so zbrana že objavljena besedila, navadno obhajajo pomisleki, še posebej, če so besedila vezana na konkretne dogodke, kar kolumne so. Vendar pa, kot je dejala, tokrat pomislekov ni imela, saj so nekatera besedila Tanje Lesničar-Pučko že »prave literarne impresije« in jih od literature loči le mesto, kjer so objavljena, ter žanrska opredelitev. Kolumne Lesničar-Pučkove so tematsko in slogovno izjemno raznolike. (STA) Iz zborovskih vrst prihaja baritonist Giuliano Pelizon, ki je v krajši vojaški vlogi potrdil svoje kakovosti; pevsko zasedbo je dopolnil Gianluca Bocchino, v igralskih vlogah pa sta nastopila Massimiliano Borghesi in priljubljena ikona tržaškega gledališča Ariella Reg-gio, ki je sprožila aplavz že ob samem vstopu na oder. Živahni glasbeni ognjemet je tudi bolj resno zaposlil tržaški orkester s solističnimi točkami, v katerih so se izkazali koncertni mojster Myriam Del Don, prvi čelist Tullio Zorzet, hornist Imerio Tagliaferri in angleški rog Giovanni Scocchi; dirigent Gérard Korsten je vajeti trdno držal v rokah, le škoda, da je bilo vodstvo nekoliko preveč strogo in se ni prepustilo lahkotnejšemu vzdušju, ki se bolj prilega značaju italijanske komične opere, vsekakor je mojster lepo uskladil vse elemente in prispeval k skupnemu uspehu. Dolgi in navdušeni aplavzi so pozdravili pre-miero, ponovitve bodo v Trstu do sobote, 16.maja, 22. pa bo Hči polka obiskala gledališče Giovanni Da Udine. Katja Kralj trento - Priznanje Srebrni osat Dolina Glinščice in njena slikovita krajina Knjiga Glinščica in njena slikovita krajina, ki jo je uredil Dario Gasparo in izdala tržaška založba LINT Editoriale v italijanskem pa tudi slovenskem jeziku, je prejela priznanje Cardo d'argento (Srebrni osat) za esejistiko v okviru Nagrade ITAS za knjigo o gorah 2009. Prireditev slavi letos že svojo 38. izvedbo in je od samih začetkov povezana s FilmFestivalom, ki ga mesto Trento že 57 let uspešno gostuje in posveča raziskovanju gorskega sveta. Na proslavi za podelitev nagrad, ki je potekala 28. aprila v gradu Ca-stello del Buonconsiglio v Trentu, je bila knjiga o Dolini Glinščice imenovana za najboljše esejistično delo, objavljeno leta 2008, ki pospešuje odkrivanje in poznavanje najizrazitejših antropoloških, bioloških in fizičnih aspektov alpskega sveta. Žirija nagrade, ki je junija 2008 utrpela izgubo svojega predsednika, pisatelja Maria Rigonija Sterna, je s priznanjem Cardo d'argento nagradila esejistično delo, ki je v vseh smislih »večglasno«. Najprej po številu avtorjev: v knjigi so na 276 straneh zbrani prispevki več kot 30 uglednih izvedencev, ki pod koordinacijo Daria Gaspara opisujejo najpomembnejše aspekte doline. Na tak način so predstavljene in bogato orisane geološke, rastlinske, živalske, paleon-tološke, zgodovinske in arhitekturne prvine tega okolja, a tudi tradicije lokalnega prebivalstva, kot tudi jamarske ter plezalske dejavnosti. Večglasna pa je bila tudi sama zasnova in distribucija dela. Izdala ga je namreč založba LINT Editoriale (tudi v slovenski različici) v sodelovanju z Občino Dolina in nastala je v okviru zelo pomembnega projekta za prekvalifikacijo okolja Doline Glinščice, ki ga je sama Občina vodila ob finančni podpori programa Interreg III Italija-Slovenija. likovnost Na ogled Dvojna sreča Qing Yue V galeriji San Giusto v Trstu razstavlja še ta teden svoja novejša likovna dela umetnica Qing Yue. Naslov Dvojna sreča- Shuan Xi (kitajski ideogram) namiguje na prvobitno človekovo težnjo po harmoniji in lepoti, preko katerih uresničuje svoje življenjske cilje. Umetnost pa se še toliko bolj ukvarja s problemom usklajevanja nasprotij, v nenehnem prepletanju kontrastov v obrano celoto. Rojena v Macau kitajski materi in tržaškemu očetu Quing Yue izraža v svojih stvaritvah obenem tudi dvojno kulturno pripadnost. Njej priljubljena tehnika visokega tiska zaživi preko njenih spretnih rok v dolbljenju linoreza, s katerim ustvarja simbolične motive. Živali, žuželke, zmaji, piktogrami, liki bojevnikov zaživijo natisnjeni na podlagi iz platna v različnih barvah. Postopno plastenje odtisov v različnih legah ustvarja živahne okrasne motive, ki jih kakovost večkrat lesketajočih se platen dodatno ovrednoti. V kitajski kulturi se za simboliko skriva bogata sporočilnost, prežeta z modrostjo, razstavljena dela nam prav tako učinkovito posredujejo občutek skladnosti. Eksponati se navezujejo že na prvi pogled s tradicijo, a v prenovljenem kontekstu globalizirane družbe zadobijo širše zaobjeto sporočilnost. Slikaska podlaga postane za umetnico metafora: tu se umetniški navdih opredmeti in deluje podobno kot koža, ki predstavlja ločnico med osebnim in zunanjim prostorom, med intimnim podoživljanjem in stikom z drugimi. V tem smislu je Quing Yue natisnila neposredno na kožo mladih soudeležencev svoje motive. Na razstavi zasledimo v osrednjem prostoru dvojice večjih platen, kjer visi ob vsaki sliki še fotografija z detajlom telesa, na katerem je natisnjen isti motiv. Na dan odprtja je bilo vzdušje še posebej živahno, saj je za to priložnost umetnica izrecno pripravila obleke z dekoriranim platnom za defile in še naravnost natisnila matrice svojih figur na kožo mladih mo-delov.Performance je želel dodatno poudariti pomen angažiranosti mladih in ovrednotenja njihovega potenciala. Sodelujoči mladi so vzdolž osrednjega razstavnega hodnika dospeli do posega v prostor, velike zakonske postelje ter ob tej zalepili figure ribe v znamenje sreče. Na razstavi je na ogled tudi izbor fotografij iz Kitajske.Razstavo si je možno ogledati od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro. Za morebitne vodene oglede poskrbi organizator razstavne dejavnosti združenje UNA, potrebna pa je predhodna najava preko ustanove ITISA, v sklopu katerega galerija deluje. Jasna Merku / KULTURA Sreda, 13. maja 2009 13 videm - Literarna nagrada Terzani Dobitnik nagrade Ahmed Rashid: »Zahod radodaren samo z orožjem« Nagrado je prejel za knjigo Caos Asia - Program pobude Vicinolontano skoraj prebogat Peta izvedba kulturnega in političnega foruma Vicinolontano v Vidmu je v štirih dneh strnila kar 74 različnih tematskih točk. Resnici na ljubo preveč, ker je program ponujal zelo zanimiva predavanja in debate, ki jim zaradi istočasnosti ni bilo mogoče slediti. Paradoksalno je ta »negativnost« izhajala iz preveč bogate in kakovostne ponudbe. Osrednja točka prireditve je bila podelitev literarne nagrade, poimenovane po italijanskem pisatelju in mislecu Tizianu Terza-niju, ki je svoj opus zgradil pretežno na prigodah v Aziji. Letošnji nagrajenec je bil pakistanski novinar ter politični in gospodarski analitik Ahmed Rashid, dopisnik številnih svetovnih časopisov in specializiranih revij. Njegovo pisanje ne navija za nobeno od danes v srednji Aziji sprtih strani. Vse sloni na natančnem preverjanju dejstev, na doslednem ugotavljanju načina življenja, na vrednotenju verskih in političnih strasti, še posebno na upoštevanju mikroekonomskih potreb posameznikov, družin in klanov. Zadnja italijanska knjiga Caos Asia je prepričala žirijo in v soboto je Terzanijeva vdova Angela Ahmedu Rashidu podelila priznanje. Nagrajenec prihaja iz Pakistana, piše pa v angleščini. Njegovo doslej najbolj znano delo v italijanščini »Talebani« je izšlo leta 2001, neprecenljive vrednosti pa je tudi knjiga, ki je po razpadu SZ razkrila zgodovine, politične usmeritve in nacionalizme v bivših sovjetskih republikah. V Vidmu je Ahmed Rashid nastopil na odprti konferenci, ki jo je vodil urednik ted- nika Espresso Fabrizio Gatti, zanimivejše pa je bilo srečanje s predstavniki tiska, kjer so lahko prišla na dan tudi manj globalistična vprašanja. Pretežno se je stvar vrtela okoli Afganistana in Pakistana. »Zadeve se mediji na zahodu navadno lotevajo z Afganistanom«, je uvodoma povedal Rashid. »Veliko večji pa je problem v Pakistanu, katerega ustroj je tako nesrečen, da ni na vidiku nobena pametna rešitev. Upoštevajmo, da je svojih nekaj več kot šestdeset let življenja že itak umetno ustvarjena država preživela pretežno pod peto brezobzirnega vojaškega škornja in so bile tudi kratkotrajne civilne vlade vedno pod grožnjo vojaških udarov. Obdobje Benazir Bhutto je napovedovalo začetek premoščanja fevdalne ureditve in poudarek reševanju vsedržavnih problemov. Njen umor je spadal v še vedno prisoten načrt destabilizacije Pakistana, kjer pomembno vlogo igrajo klani z raznovrstimi pridobitniškimi cilji. Izvolitev vdovca Zarda-rija za predsednika močno diši po 'dedni republiki'. Zardari je postal predsednik izključno zaradi afektivnega šoka, za vlogo ni pripravljen in niti sposoben. Vsekakor so nezgode Benazir Bhutto prispevale, da so se oblikovale pomembne struje v civilni družbi. Posebno velik je bil doprinos sodstva. Pakistansko politiko pa v bistvu vodijo zdrahe za obdržanje in prevzem oblasti.« Pakistan je dnevno prisoten v medijih zaradi ofenzive vladne vojske proti talibanom. Vojska igra v odnosu z uporniki od vedno zelo dvoumne vloge. Včasih jih je oboroževala Ahmed Rashid BK in ščitila, sedaj jih napada. »Na vlogo vojske, ki sedaj kaže proti talibanom veliko odločnost, vpliva nov odnos ZDA do celotne zadeve. Vedeti moramo, da je lep del pomoči, ki so jo ZDA dajale Pakistanu, končal v žepih vojaških in političnih vrhov. Izgleda, da se je nekaj spremenilo. Velika negotovost, ki vlada v Pakistanu usmerja tudi skrbi, da bi jedrsko orožje ne končalo v nepravih rokah.« Na naše izrecno vprašanje o morebitni koreniti preobrazbi meja v srednji Aziji, po zgledu Balkana, je Ahmed Rashid odgovoril: »Ideja ni povsem nova! Sam Pakistan vsebuje več narodnosti. Na danes kritičnem ob- močju živijo pretežno Paštuni, ki so večina tudi v Afganistanu. V slednjem je dobra četrtina ljudi Tadžikov, ki imajo čez reko Pandž svojo samostojno državo, so pa etnično in jezikovno sorodniki Perzijcev. V Afganistanu imamo še Kirgize, ki so turške rase. Popoln Babilon beležimo v bivših sovjetskih republikah z močnimi kirgiškimi in posebno tad-žiškimi oazami v Uzbekistanu. Vse je tako premešano, da bi bilo težko nekaj sploh začeti. V skoraj stoletju obstoja nekaterih upravnih enot je pripadnost eni ali drugi etniji zvode-nela. Na vse vetrove je bilo pregnanih na milijone ljudi. Če se povrnem k našim paštunom, naj omenim, da je danes njihovo največje mesto Karači, sicer več stotin kilometrov oddaljeno od domovine, drugo pa Dubai ob Perzijskem zalivu. Beg pred vojnami in iskanje kruha sta postavila etnično pripadnost daleč v ozadje. Dvomim, da se bo kdaj ponudila priložnost popravljanja meja, ki jih je brezobzirno risal kolonializem.« V Pakistanu ubija ljudi orožje z Zahoda, v Afganistanu so cele vasi izpostavljene na nemilost vojaških pilotov. »Odnos, ki ne uporablja gole sile, ni še prišel do izraza. Same ZDA so za vojaške operacije v Afganistanu zapravile okoli tri tisoč milijard dolarjev, za organizacijo modernejše oblike življenja pa le nekaj stotin milijonov. EU proizvaja le čenče, humanitarne organizacije pa so v morju gorja zelo skromna miloščina. Težko se je iznebiti vtisa, da gre pri graditvi vojaškega stroja najprej za osvajanje prednostnih položajev pri delitvi tistega dela sveta.« Osama bin Laden je nekakšna mora Američanov. Kako, da ga še niso našli? Je sploh še živ? »Prepričan sem, da je živ. Verjetno je spremenil svoj videz in se zato ne pojavlja preko videoposnetkov. Ščiti ga tesen obroč zaščitnikov, ki prihajajo tudi iz drugih držav. Na meji med Afganistanom in Pakistanom delujejo borci iz Čečenije, iz bivših sovjetskih republik, iz severne Afrike, Egipta, Arabije in drugod. Vsaka nezanesljivost se v tem krogu brezobzirno kaznuje. Kdor bi izdal Osamo, bi bil takoj zapisan smrti.« Bruno Križman 1 4 Sreda, 13. maja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Goriška občinska uprava zadovoljna z novim sistemom upravljanja menz Tudi slovenska vrtca bosta izgubila kuhinjo Vrtca v ulici Brolo in v Štandrežu, za katera sta skrbela odbora staršev, bosta oskrbovali centralizirani kuhinji Tudi slovenska vrtca v ulici Brolo in v Štandrežu bosta s septembrom vključena v centraliziran sistem upravljanja kuhinj, ki ga je goriška občinska uprava kljub nasprotovanju staršev in opozicije uvedla na začetku tekočega šolskega leta. Občinski odbor je namreč včeraj odobril smernice o delovanju šolskih menz, v katerih je predvidena konsolidacija sistema, za katerega se je goriška občina odločila spomladi 2008. Kuhinjo dveh omenjenih slovenskih vrtcev bosta do konca tega šolskega leta upravljala odbora staršev, pogodba z občino pa ne bo obnovljena. Sklep tudi predvideva, da bo vse povezane storitve, kot sta prevažanje hrane v vrtce in serviranje hrane otrokom, opravljalo isto podjetje. Kot ostale otroške vrtce v goriški občini bosta Štandrež in ulico Brolo od prihodnjega šolskega leta dalje oskrbovali večji kuhinji v centrih Lenassi in Gramsci, ki jih je občina lani poleti primerno opremila. Posega sta omogočila, da so število kuhinj vrtcev s tem šolskim letom skrčili s petnajst na šest, v prihodnjem šolskem letu, ko bosta v sistem vključena tudi omenjena slovenska vrtca, pa bodo delovale le še štiri kuhinje. Kuhinjo bosta zaradi prisotnosti jasli ohranila slovenski vrtec v ulici Max Fa-biani in vrtec v drevoredu Virgilio, za vrtce v Pevmi, Štandrežu, Ločniku ter v ulicah Brolo, Marconi, Avellino, Romagna, La-sciac, Forte del bosco, Garzarolli in Palladio pa bosta skrbela večji kuhinji v centrih Lenassi in Gramsci. »Po poskusnem obdobju lahko rečemo, da se je centralizacija kuhinj izkazala za najboljšo odločitev. Storitev se ni poslabšala in nihče se ni pritoževal,« je povedal goriški župan Ettore Romoli in nadaljeval: »Ob tem, da smo otrokom lahko zagotovili zdravo hrano, ki jo pripravljajo naši kuharji, smo z racionalizacijo tudi dosegli prihranek. Letos je znašal 100.000 evrov, prihodnje leto pa bomo z razširitvijo sistema prihranili 200.000 evrov. Ne nazadnje je treba podčrtati, da bo od septembra dalje center Gramsci oskrboval tudi šolo Pecorini, kjer imajo celodnevni pouk. Kosilo za učence je namreč doslej pripravljalo podjetje Camst.« Romoli je poudaril, da se z novim sistemom upravljanja kuhinj kakovost hrane, ki jo uživajo goriški otroci, ni poslabšala. »O tem pričata tudi nagradi. Naša uslužbenka Sira Blasiz-za je prejela priznanje za najboljšo šolsko kuharico v Italiji, v Parizu pa so si naše kuhinje prislužile priznanje Good egg, ki ga dodeljujejo za uporabo biološke hrane.« Občinska odbornica Silvana Romano je povedala, da so starši v nekaterih vrtcih - npr. v ulici Brolo in v Štandrežu -sprva nameravali ohraniti samoupravo kuhinje, ob koncu pa so naredili korak nazaj. »Samoupravljanje bi namreč bilo vse prej kot enostavna stvar. Odgovornost predstavnikov bi bila velika,« je povedala Romanova. (Ale) GORICA - Obnova Travnika Gradbeno podjetje ubralo sodno pot Podjetje Luci costruzioni je šlo v protinapad. Gradbeno podjetje, ki je zmagalo javno dražbo za obnovo Travnika, je namreč vložilo na sodišču pri-ziv, v katerem zahteva od občine Gorica dodaten milijon 400.000 evrov. Uprava pa ocenjuje, da je zahteva povsem neutemeljena. Občinski odbor je zato v prejšnjih dneh sprejel sklep, v katerem je imenovalo odvetnika Stefana Piccolija za svojega branilca. Nesporazumi, ki so se pojavili med podjetjem in občino, so bili že več časa znani. Upravitelji, tehnični uradi in podjetje so v zadnjih tednih iskali dogovor, očitno pa ga niso našli. Težave so se začele že v času, ko je podjetje Luci costruzioni odprlo gradbišče. Probleme je ustvarilo dejstvo, da ni bila opravljena bonifikacija območja, ki ga je bilo potrebno obnoviti. Dalje so se težave pojavile v zvezi z izbiro kamna, ki je bil najbolj primeren za pretlako-vanje Travnika. Podjetje je višje stroške ne nazadnje pripisalo dejstvu, da je moralo sproti odpirati dele trga, kot so zahtevali trgovci in občinska uprava. »Po dolgem preverjanju sta občina in podjetje prišla do spoznanja, da ne moreta doseči dogovor,« piše v sklepu občinskega odbora. V teh dneh bo prišlo do uradne odpovedi pogodbe, nato pa bo občina morala sklicati novo dražbo in imenovati podjetje, ki bo zaključilo dela. Gradbišče namreč sameva že dva meseca. Ob predoru Bombi, ki je neprehoden in poln gradbenega materiala, ostaja zaprt tudi odsek ceste pred cerkvijo sv. Ignacija. Za njegovo čimprejšnje odprtje se zavzemajo trgovci Travnika in Raštela, ki so se zaradi gradbenih del in pomanjkanja parkirnih prostorov znašli v težavah. Otroci slovenskega vrtca v ulici Brolo med kosilom BUMBACA TRŽIČ - Včeraj V ladjedelnici se je ponesrečil s kolesom Včeraj je v ladjedelnici Fin-cantieri prišlo do nesreče, v kateri je delavec utrpel pretres možganov in poškodbo obraza. 47-letni Alessandro Waiglein, ki se zdravi v bolnišnici San Polo, se je peljal s kolesom z enega dela ladjedelnice na drugi. Nenadoma je silovito trčil v železno strukturo in obležal. Delavec po vsej verjetnosti ni opazil ovire, ker ga je zaslepilo sonce. Ko se je ponesrečil, so mu na pomoč takoj priskočili sodelavci. Ob zdravniškem osebju, ki je zaposleno v ladjedelnici, je na kraj prišla rešilna služba 118, ki je 47-letnika odpeljala v tržiško bolnišnico. Moški je utrpel pretres možganov in globoko rano na čelu. Zdravniki so vsekakor povedali, da njegovo zdravstveno stanje ni hudo. PEVMA - Kandidat Levice in svobode Komel v rojstni vasi Komelovo kandidaturo podprlo preko sto domačinov Skupina domačinov iz Pevme, Štmavra in z Oslavja je včeraj povabila kandidata Levice in svobode za evropski parlament Igorja Ko-mela na obisk vasi, v kateri je bil rojen in v kateri je odraščal. Za mesto srečanja je bil izbran pevmski spomenik padlim v NOB. Nad povabilom je bil kandidat prijetno presenečen, saj, kot je sam povedal, je nameraval uradno predstaviti svojo kandidaturo prav v Pevmi, a so ga domačini prehiteli. Komela so v Pevmi poleg vaščanov sprejeli predstavniki krajevnega sveta s predsednikom Lovrencom Persoglio na če- JIIIIS iifvptaji '¿MJAJUlFiiTi V OLITVE 2009 Skupna predstavitev Občinske enotnosti Skupna predstavitev vseh treh županskih kandidatov Občinske enotnosti, Paola Vizintina za občino Doberdob, Alenke Florenin za Sovodnje in Ingrid Komjanc za Števerjan bo danes ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Prisoten bo tudi kandidat za evropski parlament Levice in svobode Igor Komel. Gherghetta gostil Alenko Florenin Persoglia izroča Komelu seznam preko sto podpisov domačinov, ki so podprli kandidaturo ravnatelja Kulturnega doma BUMBACA lu in predstojniki lokalne VZPI-ANPI. Predsednik krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Persoglia je kandidatu izročil seznam preko sto podpisov domačinov, ki so s to preprosto gesto želeli podpreti Komela pri njegovih prizadevanjih za vstop v mednarodne druž-beno-politične kroge. Komel je bil vidno ganjen ob tolikih izrazih simpatije in pozornosti do njegove odločitve, da se preizkusi tudi na vse-evropski volilni preizkušnji. Poleg Persoglie so kandidatu zaželeli vso srečo Vili Prinčič, Marjan Sosol, Silvino Poletto in Mirko Primožič. Županska kandidatinja Občinske enotnosti za upravne volitve v občini Sovodnje Alenka Florenin se je na goriški pokrajini srečala s predsednikom Enri-com Gherghetto. Pogovora se je udeležil tudi pokrajinski svetnik Marko Jarc. Obisk je nudil priložnost za pregled najpomembnejših vprašanj, ki zadevajo odnos med občino in pokrajino. Floreni-nova je izpostavila predvsem vprašanje Malnišča, za reševanje katerega sta omenjeni upravi maja lani podpisali konvencijo. Gherghetta je gostji zagotovil, da je pristojni tehnični urad že na delu in da bo v nekaj mesecih pripravljen prvi sveženj dokumentov, ki so potrebni za sanacijo deponije. Floreninova je poudarila, da bo rešitev tega vozla ohranila primarno vlogo v pogovorih med pokrajino in občino vse do zaključnega pozitivnega rezultata. Ob prisotnosti pristojne odbornice Sare Vito so se dotaknili tudi vprašanja športnih struktur, še posebej kotalkališča na Peči, ki bi zahtevalo posebno pozornost. Srečanje se je sklenilo z vabilom predsedniku na predstavitev liste Občinske enotnosti, ki bo v petek, 15. maja, na Vrhu. SSk prireja srečanje z Ebnerjem in Dorfmannom Slovenska skupnost prireja v soboto, 16. maja, ob 19. uri v gostilni Koršič v Šte-verjanu srečanje z dosedanjim evropskim poslancem Michlom Ebnerjem in s Herbertom Dorfmannom, nosilcem liste Južnotirolske ljudske stranke (Sudtiroler Volkspartei - SVP), s katero je SSk sklenila volilno povezavo, tako da njen kandidat, prof. Boris Pahor, kandidira na tej listi. Sodelovanje med SSk in SVP ima dolgoletno tradicijo, saj je na zadnjih evropskih volitvah na listi SVP kandidiral Drago Štoka, lista pa je v deželi prejela skoraj 5 tisoč glasov. Takrat je bil Ebner že tretjič izvoljen v evropski parlament, v njem pa je zastopal tudi interese slovenske narodne skupnosti. Spomniti velja na njegove posege v zvezi z Jeremi-tiščem; pred tremi leti je v evropskem parlamentu priredil zasedanje t.i. Inter-grupe za manjšine, ki je obravnavala specifična vprašanja Slovencev na Koroškem in v Italiji. Predstavniki Enotne liste in SSk (zastopala sta jo Mirko Špa-capan in Damijan Terpin) so evropskim poslancem iz številnih držav - bilo jih je kar 38 - predstavili težave, ki so pestile Slovence v Avstriji in Italiji. Na štever-janskem srečanju bo Ebner spregovoril o svojem delu v evropskem parlamentu, ob tem pa se bo predstavil še nosilec liste Dorfmann. Prisotni bodo tudi goriški županski kandidati SSk, večer bo vodil časnikar Ivo Jevnikar. Lista Farra viva se predstavlja Danes ob 16. uri bo v baru Sospiro v Fa-ri predstavitev liste Farra viva, ki podpira županskega kandidata Pierina Blasi-ga. Na listi so Silvano Blason, Michele Conforti, Paolo Corso, Igor Danzini, Vin-cenzo Genco, Marco Petarin, Ugo Pre-viti in Alessandro Rocco. Ferone za Upokojence Stranka Upokojencev bo danes ob 11. uri na sedežu v ulici Seminario v Gorici predstavila svojega kandidata za evropski parlament Luigija Feroneja. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13. maja 2009 15 gorica - Na šoli Trinko gostili opernega pevca Zdravka Pergerja Učenci spoznali opero, kraljico petja V ponedeljek so opero Don Pasquale uprizorili v okviru niza Komigo Učenci nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice so v ponedeljek spremljali predavanje slovenskega opernega pevca Zdravka Pergerja, ki je spregovoril na temo »Opera kraljica petja«. Perger je učencem najprej predstavil pregled glasbene zgodovine skozi stoletja, nato pa je spregovoril o takozvani »novi umetnosti« od 15. stoletja dalje. Prav gotovo eden izmed najbolj zanimivih delov predavanja je predstavljal pregled slovenske operne dejavnosti, med katerim je Perger govoril tudi o svetovnih opernih skladateljih ter o delovanju opernih šol in gledališč. Perger je svoj obisk na šoli Trinko zaključil s predstavitvijo vsebine opere Don Pasquale, ki so si jo goriški učenci ogledali včeraj dopoldne v Kulturnem domu skupaj s sovrstniki z nižje srednje šole iz Doberdoba. Med ponedeljkovim predavanjem ni manjkalo niti pristnega opernega petja, saj je Perger zapel več arij iz raznih znanih opernih del. Srečanje z opero sta skupaj priredila nižja srednja šola Ivan Trinko in Kulturni dom iz Gorice v okviru niza komičnega gledališča Komigo. Uvodoma sta dijakom spregovorila ravnateljica šole Trinko Elizabeta Kovic, ki je izpostavila pomembnost glasbene vzgoje, in ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, ki je poudaril pomen sodelovanja kulturnih in šolskih ustanov. Perger je sicer skupaj z drugimi opernimi pevci iz kulturne agencije Figaro opero Don Pasquale uprizoril tudi v ponedeljek zvečer v okviru niza komičnega gledališča Komigo. Učenci nižje šole Trinko so v ponedeljek gostili Zdravka Pergerja (spodaj); včeraj so si opero Don Pasquale ogledali v Kulturnem domu (desno) BUMBACA gorica - Knjiga Žensko doživljanje »Camina« V četrtek, 14. maja, ob 18.uri bo v Kulturnem domu v Gorici predstavitev knjige »Camino - moja samotna pot ali čiščenje duše in telesa po žensko«. Delo, ki ga je napisala avtorica Staša Lepej Bašelj, je pravkar izšlo pri založbi Jutro. Kaj sploh je Camino? To je skrajšan izraz za romanje v Santiago de Compostelo (v izvirniku: El camino de Santiago), ki je poleg Rima in Jeruzalema največja svetovna krščanska romarska pot. Ime je dobila po sv. Jakobu, imenovanem tudi Veliki Jakob. Pred dvema letoma se je avtorica knjige sama podala na 807 km dolgo peš romanje v Španijo. Skozi dolge ure hoje premleva, se plemeniti, očiš-čuje. Svoje občutke je tenkočutno opisala v knjigi. Knjigo bo predstavil novinar Nace Novak iz Nove Gorice. Večer prirejata Kulturni dom v Gorici in založba Branko iz Nove Gorice. gorica - V petek Lepote Brazilije V petek, 15. maja, bo v Kulturnem domu v Gorici predstavitev knjige »IRACEMA« avtorja Comarja Mc Fisha, ki je izšel pri založbi edizioni Il Viaggiatore. Roman izpostavlja lepote Brazilije, in še posebej severne dežele Ceara, kjer se odvija zgodba. Na predstavitvi knjige bosta sodelovala »glavni junak« romana Gabriele Simoncelli, ki že več let živi v Fortalezi v Braziliji, in ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. Večer, ki se bo začel ob 18. uri, prirejata Kulturni dom v Gorici in kulturna zadruga Maja. Alfano priznal težave goriškega sodišča Italijanski minister Angelino Alfano je tudi goriško javno tožilstvo vključil v seznam 41 tožilstev, ki imajo težave zaradi pomanjkanja osebja. Večina le-teh deluje na jugu Italije, med tistimi, ki delujejo v deželah severne Italije, pa sta tudi Trst in Gorica, kjer primanjkujeta dva javna tožilca. O potrebi, da bi goriško sodišče vključili v seznam, je včeraj tekla beseda na sedežu senatne komisije za pravosodje v Rimu. Predsednik goriške zbornice penalistov Riccardo Cattarini se je na pobudo senatorja Giovannija Collina sestal s predsednikom komisije Filippom Bersellijem, katerega je opozoril na specifiko goriškega območja, kjer je zaradi meje in problematike azbesta sodišče pod velikim pritiskom. Drevi Dundo Maroje V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 20.30 novogoriška uprizoritev komedije Marina Držiča Dundo Maroje v režiji Borisa Kobala, ki velja za najbolj slavno hrvaško renesančno komedijo; nastopil bo Iztok Mlakar. Predstava spada v abonma SSG. Naše in tuje gore V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu bo vjutri ob 20.30 večer z naslovom Pogovor o naših in tujih gorah. Gost bo Dušan Jelinčič. Pisatelji v strelskih jarkih Inštitut ICM prireja jutri ob 18. uri v hiši Ascoli v Gorici predstavitev publikacije »Scrittori in trincea. La letteratura e la Grande Guerra«, ki je posvečene književnosti o prvi svetovni vojni. Prisoten bo Fulvio Senardi, ki je knjigo uredil. Stvari in bitja V knjigarni ubik na korzu Verdi v Gorici bo jutri ob 18. uri Massimo Grusovin predstavil svojo knjigo »Le cose e gli es- Jazz in vino v Krminu Jutri se bo začel festival Jazz & Wine of Peace Collio, ki ga prireja združenje Con-trotempo. Jutri ob 21. uri bo v občinskem gledališču v Krminu igral glasbenik Tommy Emmanuel; v petek ob 21. uri bo v občinskem gledališču v Krminu na vrsti Sarah Jane Morris, v soboto ob 21. uri pa bo na istem prizorišču navdušila publiko Maria Joao »Ogre«. V nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi Beata Vergine del Soccorso v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's. Na Kromberku o Trenti Na gradu Kromberk bo v torek, 19. maja, ob 20.30 predavanje na temo »Tren-tarji, vikendaši in Triglavski narodni park«. Govoril bo Matej Vranješ. nova gorica HIT: Naslednik Trošta bo znan v tednu dni Nadzorni svet novogoriške-ga igralniškega giganta nadaljuje razpravo o imenovanju novega predsednika uprave, ki bo nasledil odstopajočega Nika Trošta. Potem ko so v preteklem tednu opravili razgovore z vsemi petimi kandidati, izbranimi med devetnajstimi prijavljenimi, v tem tednu nadzorniki pridobivajo dodatne informacije o ekipah posameznih kandidatov. Predsednik nadzornega sveta Marko Jaklič pravi, da bodo danes, ko se nadzorni svet ponovno sestaja, nadaljevali z razpravo, da pa odločitev najverjetneje še ne bo sprejeta. Znana naj bi bila namreč prihodnji teden. Po njegovi oceni sicer nadzorniki delujejo usklajeno in profesionalno. Jaklič je sicer že ob objavi razpisa za to delovno mesto napovedal svoj odstop, če nadzorniki novega šefa Hita ne bodo imenovali soglasno. (tb) moš - Včeraj nesreča v ulici Olivers Motorist zadel avtomobil 67-letnega Krminčana odpeljali v videmsko bolnišnico z rešilnim helikopterjem - Njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče Včeraj se je v Mošu zgodila prometna nesreča, v kateri je bil ranjen 67-letni motorist iz Krmina. Ob njem je bil v nesrečo vpleten avtomobil, za volanom katerega je sedela 72-letnica iz Gorice. Nezgoda se je pripetila okrog 12.20 na deželni cesti 56. Avtomobil znamke alfa romeo, v katerem je sedela 72-letna A.B. iz Gorice s 50-letnim sinom P.M., je peljal po ulici Olivers v smeri iz Gorice proti Vidmu. Za avtomobilom je peljal motor znamke kawasaki, ki ga je vozil 67-letni V.S.; avtomobilistka je nameravala zaviti levo v parkirišče ob cesti, pri tem pa je v avto trčil motorist. 67-letnik je zadel levo stran avtomobila in obležal na asfaltu. Na kraj je nemudoma prihitelo osebje rešilne službe 118, ki je zahtevalo tudi prihod rešilnega helikopterja. Moškemu so na kraju nudili prvo pomoč, nato pa so ga s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje ni hudo. Vzrok nesreče še preučuje goriško poveljstvo prometne policije, posredovali pa o tudi gasilci, ki so očistili cestišče. Motor, s katerim je V.S. zadel avtomobil BUMBACA 1 6 Sreda, 13. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Na Rdečem križu delijo hrano, oblačila in denar Od januarja podvojeno število prosilcev pomoči Med prejemniki paketov s hrano tudi 122 družin nekdaj zaposlenih v MIP-u Na območnem združenju Rdečega križa Nova Gorica so lani s prehrambnimi paketi pomagali 180 socialno ogroženim družinam, letos, torej od januarja do včeraj pa se je po njihovo pomoč obrnilo že več kot 320 družin, med temi je 122 družin nekdaj zaposlenih v MIP-u. »Prav tem družinam smo doslej razdelili 335 prehrambnih paketov Rdečega križa Slovenije, 123 Merca-torjevih vrečk z živili, 2988 litrov mleka in 5.500 evrov finančne pomoči, ki so jo prispevale Soške elektrarne in Moto klub OK Riders, dodatna sredstva, predvidoma bo šlo za 5 tisoč evrov, pa bo nekdanjim Mipov-cem namenjenih od dobrodelne prodaje del likovnega srečanja MM Art,« pravi sekretar OZRK Nova Gorica Aleš Markočič, sicer pobudnik nedavno izdane zgibanke Kam po pomoč v času krize, v kateri so se za usklajeno delovanje v času krize odločile vse s socialo povezane institucije na Goriškem. V skladišču v Solkanu živil in oblačil ter drugih nujnih življenjskih potrebščin zaenkrat še ne primanjkuje, kako bo v prihodnjih dneh pa je stvar ugibanja. »Menim, da bomo glede na napovedi morali kaj kmalu poskrbeti tudi za delavce Iskre Avtoelek-trike in tudi Hita, saj se v obeh podjetjih napovedujejo odpuščanja,« ocenjuje Marko-čič in dodaja, da so največji problem vedno bolj okrnjena finančna sredstva, ki pritekajo v blagajno Rdečega križa. Mestna občina Nova Gorica tako novogoriškemu območnemu združenju iz proračuna namenja letos 12 tisoč evrov, od tega jih 6.000 Rdeči križ odšteje za najemnino za skladišče v Solkanu, za vse ostale dejavnosti, ki segajo od krvodajalstva, letovanj socialno ogroženih otrok in nakupa šolskih potrebščin do zagotavljanja finančne pomoči in pomoči v obliki hrane in oblačil, jim torej ostane borih 6 tisoč evrov. Da gre le za drobiž, kažejo podatki o višini pomoči, namenjeni socialno ogroženim lani. V letu2008je OZRK Nova Gorica namreč razdelilo 800 prehrambnih paketov v vrednosti 24 tisoč evrov, izplačalo je 18 tisoč evrov finančne pomoči, za še 12 tisoč evrov pa so razdelili hrane iz evropskih intervencijskih zalog. »A hrane in oblačil je, zaenkrat, dovolj, nihče, če le pride po pomoč, ni lačen, saj se zaloge seveda praznijo, a vendarle se skladišče tudi polni,« pojasnjuje Markočič. Hrana v solkansko skladišče no-vogoriškega Rdečega križa prihaja tako iz intervencijskih zalog Evropske unije (doslej so dobili več kot 4700 litrov mleka, 1190 kilogramov sladkorja in 720 kilogramov riža, v juniju naj bi prispela še moka in testenine) kot tudi iz krovne organizacije. Rdeči križ Slovenije preko razpisa FIHO namreč obljublja nove prehrambne pakete, kar nekaj pa naj bi jih uspeli zagotoviti tudi z akcijo Lepo je deliti, v kateri so Slovenci doslej zbrali že 505 tisoč evrov. Vrednost prehramb-nega paketa je sicer 25 evrov, v njem pa upravičenci dobijo 2 kilograma testenin, 2 litra olja, liter kisa, kilogram sladkorja, zavitek vitaminskega napitka v prahu, pašteto, mesni narezek in paket keksov, kak priboljšek, poleg pa še 3 kilograme pralnega praška. Razdeljevanju prehrambnih paketov Rdeči križ Nova Gorica posebno pozornost namenja tudi v tem tednu, ko v Sloveniji obeležujemo Teden Rdečega križa. Ta je letos posvečen rojstvu ideje o Rdečem križu in sicer 150. obletnici bitke pri Solferinu. Dejavnosti novogoriškega rdečega križa so v tem tednu namenjene tudi najmlajšim, saj na osnovnih šolah pripravljajo »Urice Rdečega križa«, danes pa so za otroke iz novogoriških vrtcev, s katerimi uspešno in redno sodelujejo v različnih humanitarnih programih skozi celo leto, pripravili dan odprtih vrat. Jutri bodo na Bevkovem trgu postavili stojnico, kjer bodo mimoidoči dobili najrazličnejše informacije o RK, lahko si bodo brezplačno izmerili krvni tlak in sladkor v krvi, za vse, ki bi radi obnovili svoje znanje iz nudenja prve pomoči, pa jutri ob 18. uri pripravljajo na sedežu društva tudi brezplačen tečaj prve pomoči o temeljnih postopkih oživljanja. V Tednu Rdečega križa Slovenije je sicer po veljavnem zakonu o RKS na vse poštne pošiljke potrebno prilepiti še znamko RKS, na vseh železniških in avtobusnih postajah pa dokupiti doplačilno vozovnico, v vrednosti 13 Skladišče Rdečega križa v Solkanu FOTO T.B. centov. Zbrana sredstva bo RKS namenil štirim programom in sicer nakupu šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke, za programe socialno humanitarnih dejavnosti, za materialno pomoč socialno ogroženim po- sameznikom in družinam in za kritje stroškov, povezanih z izvedbo Ukrepa dobave hrane iz EU. Lani je tako OZRK Nova Gorica iz naslova Tedna Rdečega križa prejelo 3.600 evrov, od tega so 1.800 evrov na- menili za nakup šolskih potrebščin, 500 evrov za programe socialno humanitarnih dejavnosti ter 1.300 evrov za materialno pomoč socialno ogroženim posameznikom in družinam. (tb) nova gorica - Jutri četrta uprizoritev sezone Čudež v Šarganu vendarle na novogoriškem odru vipava Vinske kleti spet odprte Konec tedna tridnevni program Tudi letos, četrtič zapored, bodo vinarji Vinske ceste spodnje Vipavske doline odprli vrata svojih kleti. 14 vinarjev iz Vogrske-ga, Oseka, Zalošč, Potoka, Drage in Dornberka je družno pripravilo pester tridnevni program. V petek, 15. maja, ob 20. uri bo na kmetiji Radivoja Lisjaka v Zaloščah kulturni večer, namenjen doživljanju vina kot kulturne pijače. Nastopila bosta moški pevski zbor Provox in italijanski zbor Alpe Adria di Troppo Grande. V soboto, 16. maja, ob 14.uri bo prav tam že tradicionalna zdravica ob otvoritvi Dnevov vipavskih kleti s kozarcem penine, zatem pa sledi pohod med vinogradi, kjer se pot do že neštetokrat nagrajene rujne vipavske kapljice pravzaprav začenja. Postanek pohoda bo razgledna točka nad spodnjo Vipavsko dolino, pod stoletnim hrastom, kjer bodo vinarji pripravili okrepčilo s tradicionalnimi vipavskimi jedmi in zabavni program. Prvič letos bo trasa pohoda urejena tako, da si bo moč ogledati zaloško naravno znamenitost, t.i. Bajer, ki ga bo zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine skupaj z mestno občino Nova Gorica z leti skušal očistiti in urediti ter vrniti v prvotno stanje. Gre namreč za enega ostankov struge reke Vipave, kje so zatočišče našle številne ogrožene vrste živali in rastlin. Bajer bo z leti postal učilnica v naravi in bo odlična dobra praksa za razvoj t.i. naravoslovnega turizma. Vrhunec tridnevne prireditve bo nedelja, 17. maja, ko bodo vinarji ob 11. uri na stežaj odprli vrata svojih kleti in vse do 18. ure obiskovalcem v pokušino brezplačno ponudili svoja vina. (tb) Kot kaže, bo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica vendarle izpeljalo letošnjo gledališko sezono do konca. Jutri naj bi na oder postavili Čudež v Šarganu, letošnjo četrto uprizoritev, katere usoda je bila zaradi večmesečnih peripetij v novogoriškem teatru velika neznanka. Delo srbskega dramatika Ljubomirja Simovica, ki naj bi ga sprva uprizorili že konec marca, bo na novo-goriškem odru zaživel v prevodu Mojce Kranjc in Daniela B. Markovica. O jutrišnji uprizoritvi dela Ljubomirja Simovica so spregovorili med včerajšnjo tiskovno konferenco, ki je razkrila marsikaj o vzdušju v novogoriškem gledališču. V.d. umetniškega vodje Srečko Fišer je bil redkobeseden. O tokratni predstavi je povedal le to, da je kakovostna, o naslednji sezoni in programu, ki ga za 2009/2010 pripravlja, pa ni žele dajati izjav, češ da bo vse znano čez mesec dni, ko bo program oblikovan. Režiser tokratne predstave Primož Bebler, do nedavnega umetniški vodja no-vogoriškega gledališkega ansambla, pa je svoj pogled na predstavo, ki jo je kot diplomsko delo že režiral, in sicer pred tremi desetletji, predstavil na svojstven način. Svojo izjavo je prebral kar iz gledališkega lista (v izjavi pod naslovom Adijo se je poslovil od »Nove Gorice, gledališča in mesta, v katerem sem mislil zaključiti svojo poklicno pot«), vstal in predčasno zapustil tiskovno konferenco. Vrnil se je takoj zatem, a le zato, da je novinarje in v.d. umetniškega vodje Srečka Fišerja obvestil, da je igralka Zvezdana Mlakar, ki je vskočila namesto poškodovane Helene Peršuh, »izgubila glas«. Včerajšnja predpre-miera je tako odpadla, »premiera v četrtek pa najverjetneje bo,« je presenečen nad slišanim povedal odgovoren za odnose z mediji v SNG Nova Gorica Borut Bašin. (tb) nova gorica - Mip »Opozarjali smo, da bo treba denar vračati« Nekdanji direktor uprave Mipa Marko Volk je včeraj pojasnil, da so pristojne institucije opozarjali, da bo evropski denar treba vračati, ter se s tem odzval na poročanje nekaterih medijev, da naj bi država morala vrniti dober milijon evrov, ki jih je družba Mip prejela iz Bruslja. »Na to smo opozarjali pristojne institucije, a je žal očitno do tega moralo priti,« je povedal Volk. Družba Mip je pred leti s pomočjo evropskega in državnega denarja tehnološko posodobila svojo proizvodnjo in proizvodnjo v Pomurki za vstop na evropske trge, saj je bila tedanja tehnologija tudi z vidika upoštevanja standardov neprimerna, je pojasnil in nadaljeval: »Te naložbe smo uspešno zaključili. Izkazale so se kot pozitivne in smiselne. Če pa stroji zdaj stojijo, pogodba bremeni podjetje, da denar vrne. Ne vem, če je bila zahteva za vračilo sredstev podana, a ker je Mip končal v stečaju, bo tudi ta terjatev verjetno prijavljena v stečajno maso.« Prejemniki državne in evropske pomoči, kot sta bila Mip in Pomurka, bi morali vsaj še pet let po dotoku denarja delovati, sicer morajo denar vrniti. »Če bi stečaj peljali tako, da bi s proizvodnjo nadaljevali, verjetno ne bi bilo potrebno vračati denarja,« je dejal Volk, ki zavrača namigovanje, da bi evropski in državni denar v Mipu porabili nenamensko. »Šlo je izključno za tehnološke posodobitve. Denar ni bi nenamensko porabljen. Zastopniki podjetja so delali v skladu z zakonodajo,« je poudaril. Opozoril je, da tudi računsko sodišče pri več pregledih ni našlo nepravilnosti. Mip in Pomurka naj bi prejela 1,3 milijona evrov državne pomoči in še milijone evrov evropskega denarja. Kako bo država ukrepala, kmetijski minister Milan Pogačnik za še ni razkril, saj gre za prvi tak primer v Sloveniji. »V kolikor v stečajni masi ne bo kje vzeti, bo škoda za državo 2,6 milijona evrov, od česar bo treba vrniti eno polovico v EU,« je pojasnil Pogačnik. Vlada bo poročilo o tem obravnavala v jutri, takrat pa bodo prvič govorili tudi o morebitnih ukrepih. Sicer pa Volk tudi včeraj ni želel komentirati ovadbe, ki jo je zoper Marka in Vojteha Volka ter Martina Kovača konec marca na državno tožilstvo vložila državna SID banka. »O tem nimamo uradnega obvestila, zato ne morem nič komentirati,« je dejal. Kot je znano, SID banka lastnikom in nekdanjemu vodstvu MIP med drugim očita kazniva dejanja poslovne goljufije, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin. (sta) gorica - Z včerajšnjim dnem v ulici Duca d'Aosta Enosmerni promet Gradbena dela bo opravilo podjetje Bruno costruzioni in bodo predvidoma trajala tri mesece Enosmerni promet v ulici Duca d'Aosta BUMBACA Z včerajšnjim dnem so uvedli enosmerni promet v ulici Duca dAosta v Gorici, in sicer na odseku med križiščema z ulicama Tominz in XXIV maggio. Vožnja je dovoljena v smeri ulice Sauro, sicer pa naj bi gradbeni poseg trajal približno tri mesece. Podjetje Bruno Costruzioni bo namesti- lo nove napeljave za družbo za javne storitve IRIS. Včeraj so mestni redarji namestili cestne znake, ki opozarjajo voznike na spremenjen prometni režim, medtem ko so delavci podjetja Bruno costruzioni zatem uredili gradbišče in ga primerno zavarovali. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13. maja 2009 1 7 RONKE - Občni zbor kulturnega društva Jadro Vse bolj povezujejo Društvo pomaga vzdrževati stike med združenji in ustanovami iz Laškega in Slovenije Društvo Jadro združuje Slovence iz Ronk in okolice ter jim nudi možnost kulturnega udej-stvovanja, hkrati pa opravlja vlogo povezovalca med raznimi združenji iz Laškega in Slovenije. Delovanje v zadnjem triletju je na petkovem, 8. društvenem občnem zboru predstavil predsednik Jadra Karlo Mucci, blagajniško poročilo pa je prebrala Štefanija Pahor. Srečanja sta se udeležili tudi ronška podžupanja Marina Cuzzi in slovenska občinska svetnica Elena Cettul, medtem ko so pozdravili v imenu kulturnih društev Tržič Lucia Germani, Hrast Katja Ferletič in Kremenjak Jordan Radetič. Med svojim poročilom je Mucci spregovoril o dvajsetletnem delovanju klekljarske sekcije in o raznih izpeljanih pobudah, opozoril pa je tudi, da društvo Jadro pomaga pri vzdrževanju prijateljskih stikov med Ronkami in pobrateno Metliko, med Selcami in raznimi Seli iz Slovenije, v zadnjih časih pa še med Škocjanom in vasmi v Sloveniji in Z občnega zbora društva Jadro Avstriji, ki so dobile ime po sv. Kan-cijanu. Ob zaključku občnega zbora so bili v nov odbor imenovani Adrijano Uršič, Oskar Beccia, Da- ALTRAN nilo Peric, Rudica Požar, Sonja Božič, Claudia Devetak, Mirjan Likar, Štefanija Pahor, Pahor in Erika De-vetta, Karlo Mucci je bil potrjen za predsednika. [13 Lekarne fí Razstave M Izleti DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. FRANCO DUGO razstavlja v galeriji Kulturnega doma v Gorici do 30. maja med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami in do 16. maja v galeriji Artes v Novi Gorici, Grad-nikove brigade 6, ob delavnikih med 9. in 12.30 in med 15. in 19. uro. Koncerti ~M Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 »Gulash koncert«. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v soboto, 16. maja, ob 20.45 bo v gledališču Verdi v Gorici nastopila gledališka skupina Terzo Teatro iz Gorice s predstavo »Il matrimonio puo attendere; informacije in predproda-ja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 048130212). SSG prireja gostovanje SNG Nova Gorica danes, 13. maja, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici (z italijanskimi nadnapisi) z nadkomedijo o večnem paru: ljubezni in denarju Dundo Maroje. Vozni red avtobusa za goriške abonente: Poljane (gostilna ob 19.20), Doberdob (cerkev ob 19.25), Romjan (cerkev ob 19.30), Tržič (S. Polo ob 19.40, črpalka Shell ob 19.45), Štivan (nad gostilno ob 19.50), Jam-lje (gostilna ob 20.00), Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni ob 20.15). Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 17.30 »Hannah Montana: The Movie«; 19.50 - 22.00 »Che -Guerriglia (2. del)«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Star System - Se non ci sei non esisti«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Star Trek«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »San Valentino di sangue« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 17.50 »Hannah Montana: The Movie«;20.00 - 22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. VOKALNA SKUPINA CHORUS '97 MIREN IN PRIMORSKI AKADEMSKI ZBOR VINKO VODOPIVEC vabita na koncert na Mirenskem gradu nad Mir-nom pri Gorici v petek, 15. maja, ob 20. uri. Lepo vabljeni. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 15. maja ob 20.30 bosta v kleti domačije Keber na Plešivem (Ceglo 17) pevka Mirjam Pahor in Baguette Quartet izvajala šansone pevke Edith Piaf. V SKLOPU PRIREDITVE »CORTOCIRCUITO« - 25 umetnikov se predstavlja v Krminu - bosta v lokalu Jazz & Wine le bar v ul. Matteotti 78 v Krminu večera »Funky Night's«: v petek, 15. maja, ob 21. uri koncert Remengo Brothers in v soboto, 16. maja, ob 21. uri »DJ Matthew VS Luca Sax«. Na ogled bo razstava Maurizia Fave; vstop prost. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice posveča koncert Felixu Mendels-sohnu. V soboto, 16. maja, ob 17. uri bosta v goriški stolnici nastopila organist Beppino Delle Vedove in ženski pevski zbor San Giacomo iz kraja Pa-sian di Prato; vstop prost. SI Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Rismon-do, 6) do petka, 22. maja 2009. □ Obvestila STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v zabavni park Mirabilandia (RA) v torek, 16. junija. Cena izleta je 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja). Organizatorji prosijo udeležence za plačilo izleta. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo odpotovali od 4. do 6. junija do jezera Maggiore, naj plačajo saldo za izlet v trgovini pri Mili do 27. maja. Avtobus bo odpeljal iz Ronk (pred picerio Al Gambero) ob 6.20 s postanki v Doberdobu ob 6.30, Jamljah ob 6.45 in Štivanu ob 6.50; informacije ne tel. 380-4203829 (Miloš). REVIJA ISONZO-SOČA prireja v soboto, 16. maja, avtobusni izlet iz Gorice do Nove Gorice na temo zgodovinskega potovanja v dvajseto stoletje. Zbirališče ob 9.30 na trgu Seghizzi v goriškem grajskem naselju. Sledil bo obisk muzeja prve svetovne vojne, ob 11. uri ogled zgodovinskega dela mesta z avtobusom in obisk parka palače Attems, ob 11.45 ogled trga Transalpina in obisk muzeja, ob 12.30 obisk novogoriške občine, ob 13.30 kosilo v restavraciji Vrtnica, ob 15. uri obisk gradu Krom-berk in ogled stalne razstave Primorska 1918-1947; povratek je predviden med 16.30 in 17. uro. Vpisovanje bo potekalo do četrtka, 14. maja, na sedežu časopisa Isonzo Soča v ulici San Giovanni v Gorici (tel. 0481-33343, e-po-šta posta@isonzo-soca.it) s plačilom 23,00 evrov na osebo. SPDG prireja 14. junija, ob vsakoletnem srečanju planincev, avtobusni izlet v Šentjanž v Rožu na Koroškem; prijave od četrtka, 14. maja, na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 int. v Gorici med 19. in 20. uro. SPDG prireja od 26. do 29. junija (možnost podaljšanja še na 30. junij) večdnevni planinski izlet v park Monti Sibillini, na meji med deželama Marche in Umbria. Prevoz bo z avtobusom ali kombiji. Prenočevanje v planinskem zavetišču. Informacije Vlado (0481/882079). Prvi informativni sestanek bo v četrtek, 14. maja, ob 20. uri, na sedežu društva v Gorici, Verdijev Korzo 51/Int. Ob prijavi je treba plačati akontacijo. KD OTON ŽUPANČIČ prireja od 5. do 9. septembra avtobusni izlet v Brno, Krakov, Auschwitz in Dunaj; informacije in vpisovanje do 15. maja na tel. 048121065 (Vojko Nardin), 0481-34730 (Karlo Nanut) in 0481-21856 (gostilna Turri). KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika Vini nel mondo od 30. maja do 2. junija; informacije in prijave na tel. 3403447695 po 19. uri (Tamara). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo v maju urad za prevoze odprt samo na sedežu Motorizacije na Tržaški ulici 317 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 048182570). KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju z goriškim združenjem priseljencev iz Abrucov in Moliseja, SKGZ, ZSKD in zadrugo Maja organizira solidarnostno akcijo za potresence v Abrucih. Ob prireditvah in v društvih bodo potekale nabirke prostovoljnih darov, prispevke pa je mogoče tudi nakazati na bančni račun pri baki Uni-credit - Associazione Abruzzesi del Friuli Venezia Giulia - Via Veneto 20 Videm (Udine), št. IT83SABIO2008 CAB 12310 - c/c 000001369384. Podrobnejše informacije v uradu goriškega Kulturnega doma (tel. 048133288). OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdob-skem županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure ali na občinski spletni strani www.doberdob.it. POHOD PO TEMATSKI ENERGIJSKI PEŠ POTI OD LIJAKA DO SEKULAKA bo v nedeljo, 17. maja, ob 9. uri s startom na prireditvenem prostoru v Vi-tovljah. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) v sredo, 27. maja, od 9. do 11. ure na sedežu rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Pla-cuto, ul. del Santo 26 na vogalu z ul. della Croce 8 v Gorici. SKUPNA PREDSTAVITEV VSEH TREH ŽUPANSKIH KANDIDATOV OBČINSKE ENOTNOSTI Paola Vizintina, Alenke Florenin in Ingrid Komjanc bo danes, 13. maja, ob 18. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici; medtem ko bo predstavitev sovodenjske liste Občinske enotnosti v petek, 15. maja, ob 20.30 v centru Danica na Vrhu. PREDSTAVITEV LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI, ki bo nastopila na občinskih volitvah 6. in 7. junija, bo v petek, 15. maja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 16. maja, 7. ženski mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štandreškem in sovodenjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2, v prvem sklicu ob 14.30 in v drugem ob 15. uri, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. NIZ »KIN EMAX D'AUTORE« v goriškem Kinemaxu: 18. in 19. maja »Katyn«, 25. in 26. maja »Tutta colpa di Giuda«; vstopnica znaša 4 evre. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres SKGZ. Dnevni red: otvoritev in podelitev priznanj SKGZ, poročilo predsednika, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve organov SKGZ in sprememb statuta, razno. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) je v teku literarna igra na temo ljubezni z naslovom »Le tue parole d'amore«. Pobudnik te je pisatelj Alberto Venier, ki bo v žiriji za izbiro najlepšega stavka o ljubezni (največ trideset besed na po- ftfl SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE . ^ Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Marin Držič M8f8fS Nadkomedija o večnem paru ljubezni in denarju Režiser: Boris Kobal — DANES, 13. maja ob 20.30 v Kulturnem domu Gorica (z italijanskimi nadnapisi) ■ I I II III !!■■■ Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev,ob 19.25), Romjan (cerkev, ob 19.30), Trže (S.P0I0,19.40-črpalka Shell,ob 19.45), Štivan (nad gostilno,ob 19.50), Jamlje (gostilna, ob 20.00),Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni,ob 20.15). Info in predprodaja: blagajna Kulturnega doma Gorica,od ponedeljka do petka od 10.do 13. in od 16.do 18.ure (tel.048133288) luitE lnfo@teaterssg.lt - www.teaterssg.lt sebnem obrazcu, ki je na razpolago v knjigarni do 31. maja). Zmagovalko ali zmagovalca bodo nagradili v soboto, 6. junija, s kuponov v vrednosti 150 evrov za nakup knjig in z objavo stavka v prihodnji Venierjevi knjigi. Pisatelj bo ob aperitivu in glasbeni spremljavi predstavil zadnjo publikacijo »Ora che vorrei restare«. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu. ŠE 5 MEST ZA 11. USTVARJALNO DELAVNICO ZSKD, ki bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta; informacije in prijave čimprej pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi, 51 v Gorici, tel. 0481531495, faks 0481-550004, e-pošta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. 0 Prireditve V GOSTILNI AL SOLE v ul. Morelli 13/a v Gorici bodo danes, 13. maja, ob 20.30, prebirali poezije, ki so nastale v okviru pobude Govoriti o Ljubezni. Id Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Calligaris Ne-rina vd. Tuni iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Andreja in na glavno pokopališče. DANES V DOBERDOBU: 14.00, Ivanka Vizintin vd. Lavrencic (iz tržaške kapele) v cerkev in na pokopališče. DANES V RONKAH: 11.00, Ghergolet Antonio Gino (iz tržiške bolnišnice) v cerkev Sv. Matere Božje, nato v kre-macijo. DANES V LOČNIKU: 9.00, Qualli Lina vd. Moscarda iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče. Ob boleči izgubi drage mame JELE izreka športno društvo Sovodnje občuteno sožalje svojemu odborniku Robiju Ursiču in ostalim svojcem. Kulturni dom Gorica in Športno združenje Dom Gorica izrekata sinovoma Robertu in Ladi-ju Ursiču, vnukinji Paoli ter ostalim svojcem iskreno sožalje ob izgubi drage mame in ''take'' none Gabrijele. 18 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI mednarodne organizacije - Včeraj je prevzela štafetno palico od Španije Slovenija na čelu Odbora ministrov Sveta Evrope Zunanji minister Samuel Žbogar predstavil prioritete slovenskega predsedovanja MADRID - Odboru ministrov Sveta Evrope od včeraj predseduje Slovenija. Nalogo je za šest mesecev v Madridu, kjer se je sestal ta organ organizacije, prevzel zunanji minister Samuel Žbogar in predstavil tudi slovenske prioritete tega izziva. V Madridu pa so s sprejetjem deklaracije začrtali tudi prihodnje izzive SE, ki letos obeležuje 60 let obstoja. Zunanji minister Samuel Žbogar je v nagovoru, potem ko je za španskim kolegom Miguelom Angelom Moratinosom prevzel predsedovanje, poudaril, da si bo Slovenija prizadevala za uresničevanje osrednjega cilja SE, to je za promocijo in zaščito človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Pozornost bo posvetila uresničevanju zavez iz zadnjega vrha SE leta 2005 v Varšavi, v skladu s katerimi je tudi oblikovala svoje prioritete. Minister je med nalogami izpostavil, da si bo Slovenija prizadevala za nadaljevanje procesa reforme Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je zastala zaradi naraščanja števila nerešenih primerov. Med drugim je izrazil upanje, da bo kmalu prišlo do napredka pri uveljavljanju posameznih določil protokola 14, o čemer je tekla beseda v Madridu, ter v končni fazi tudi do njegove uveljavitve. Reforma sodišča se je namreč znašla pod vprašajem, saj protokola 14 k evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, ki bi izboljšal učinkovitost sodišča, kot edina članica še ni ratificirala Rusija. Zato so stekli pogovori o alternativni rešitvi. Spregovoril je o tem, da bo v času predsedovanja posebna pozornost namenjena promociji pravic otrok v okviru kampanje SE "Gradimo Evropo za otroke in z njimi". Poseben poudarek bo namenjen boju proti vsem oblikam nasilja nad otroki ter izobraževanju o otrokovih pravicah. Minister je izpostavil delovanje Slovenije na področju varstva manjšin in spomnil na mednarodno konferenco na temo izobraževanja Romov ter konferenco o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencih, ki živijo zunaj meja. Po Žbogarjevih besedah bo posebna pozornost namenjena promociji demokracije, vladavine prava in človekovih pravic v JV Evropi, na Kavkazu in v Belo-rusiji. Minister bo junija obiskal Minsk, kar bo ena njegovih prvih potez v vlogi predsedujočega Odboru ministrov SE. To bo sicer tudi dvostranski obisk. Kot je dejal v Madridu, se bo udeležil odprtja informacijske pisarne SE v Minsku, kar po njegovih besedah predstavlja resnični korak naprej na področju krepitve sodelovanja med Belorusijo in SE. Po ministrovih besedah se bodo prednostne naloge nanašale na boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi in korupcijo, pa tudi področje kulturne dediščine. Opozoril je tudi na pomen sodelovanja SE z drugimi mednarodnimi organizacijami. Vodja slovenske diplomacije je v okviru zasedanja Odbora ministrov SE opravil nekatere bilateralne pogovore, je STA izvedela v slovenski delegaciji. Med drugim se je sestal s predsednikom Parlamentarne skupščine SE Lluisom Mario de Puigom, z ministroma za zunanje zadeve Gruzije in Armenije, Grigolom Va-šadzejem in Edvardom Nalbandianom. Pogovarjal pa se je tudi s švedskim kolegom Carlom Bildtom. Zasedanje Odbora ministrov Sveta Evrope se je končalo s sprejetjem t.i. Madridske deklaracije, s katero so se članice znova zavezale k spoštovanju osnovnih vrednot organizacije v prihodnosti. Poudarile so zavezo načelom, ki izhajajo iz zadnjega, varšavskega vrha. Temeljni cilj organizacije Sveta Evrope je ohraniti in promovirati človekove pravice, demokracijo in vladavino prava v Evropi. Vse njegove dejavnosti pa bi morale prispevati k temu cilju. Dokument poudarja tudi univerzalnost in nedotakljivost človekovih pravic. Ministri so med drugim sprejeli odločitev o predlaganju dveh kandidatov v izvolitev PS SE za novega generalnega sekretarja SE, in sicer nekdanjega norveškega premiera Thorbjorna Jaglanda in nekdanjega poljskega premiera Wlodzimierza Cimoszewicza. O nasledniku Terryja Da-visa, ki letos zaključuje petletni mandat, bo PS SE odločal junija, vendar se pri tem utegne zaplesti, saj je PS SE pričakoval, da bo v Madridu sprejeta odločitev o štirih predlaganih kandidatih v izvolitev. Slovenija bo Odboru ministrov, najvišjemu izvršnemu organu SE, predsedovala do 18. novembra, ko bo nalogo prevzela Švica. V času slovenskega predsedovanja se bo zvrstilo več kot 50 različnih dogodkov v Ljubljani, Strasbourgu in drugih evropskih mestih. Anita Balas (STA) Samuel Žbogar nacizem - Sodili mu bodo v Münchnu ZDA Nemčiji izročile domnevnega nacističnega zločinca Demjanjuka CLEVELAND - Ameriške oblasti so v ponedeljek zvečer z majhnega letališča pri jezeru Erie v Clevelandu z letalom proti Nemčiji odpeljale 89-letnega Američana ukrajinskega rodu Johna Demjanjuka. Demjanjuk se bo moral v Nemčiji soočiti z obtožbami, da je kot paznik v nacističnem koncentracijskem taborišču sodeloval pri umoru 29.000 ljudi. Nekaj po 9. uri včeraj zjutraj je zasebno letalo z Demjanjukom na krovu pristalo v Nemčiji oziroma na letališču v Munchnu. Letalo je takoj po pristanku zapeljalo v hangar, pri čemer so ga spremljala policijska in reševalno vozilo. Dem-janjuka, ki naj bi bil v slabem zdravstvenem stanju, naj bi nemudoma po pristanku aretirali in prepeljali neravnost v munchenski zapor Stadelheim. V zaporu ga bodo zaslišali tožilci in nato sprejeli odločitev glede dejanske vložitve obtožnice proti njemu. Demjanjuk se je skupaj z družino do konca boril proti svoji izročitvi Nemčiji. Kot vztraja, je nedolžen, saj v času druge svetovne vojne nikoli ni bil paznik v kon- centracijskem taborišču Sobibor na Poljskem, kot to trdi nemško tožilstvo. Dem-janjuku bodo najverjetneje sodili v Munchnu, kjer je bila vložena obtožnica proti njemu. Ameriški zvezni imigracijski agenti so Demjanjuka v ponedeljek odnesli na letalo z invalidskim vozičkom vred. Njegovi družinski člani trdijo, da gre za okrutnost, saj morda sploh ne bo preživel poti, rabin iz centra Simona Wiesenthala v Los Angelesu Marvin Hier pa je ocenil, da si Demjanjuk zasluži kazen, saj je v Sobi-boru brez milosti moške, ženske in otro- ke potiskal v plinske celice. Hier tudi meni, da bo to najbrž zadnje sojenje kakšnemu nacističnemu vojnemu zločincu na svetu. Za Demjanjuka to sicer ni prvo sojenje, saj so ga že leta 1988 v Izraelu obsodili na smrt zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, a je izraelsko vrhovno sodišče leta 1993 soglasno ugotovilo, da Demjanjuk vendarle ni t. i. Ivan Grozni oziroma zloglasni sadistični stražar iz koncentracijskega taborišča Treblinka. Demjanjuk se je nato vrnil nazaj v ZDA, kamor je prišel prvič leta 1952. Leta 1958 je Demjanjuk dobil ameriško državljanstvo, leta 1977 pa je ameriško pravosodno ministrstvo sprožilo proti njemu postopek zaradi obtožbe, da je bil nekoč "Ivan Grozni". Demjanjuk je obtožbe zanikal in trdil, da je bil od leta 1942 kot sovjetski vojak v nemškem vojnem ujetništvu. Leta 1981 so mu odvzeli ameriško državljanstvo in ga kasneje izročili Izraelu, kjer je bil leta 1988 obsojen na smrt, leta 1993 pa izpuščen. Po vrnitvi v ZDA so mu državljanstvo vrnili. (STA) Rusija in Japonska podpisali jedrski dogovor TOKIO - Ruski premier Vladimir Putin se je včeraj v Tokiu sestal z japonskim premierom Tarom Asom. Ob robu srečanja so ruski in japonski predstavniki podpisali dogovor o jedrski energiji, ki bo po ruskih navedbah odprl pot več milijard dolarjev vrednim pogodbam. Kot je po srečanju z ruskih predsednikom dejal Aso, ima Japonska "visoko razvito tehnologijo na področju gradnje elektrarn, Rusija pa ima bogate vire in zmožnost bogatitve". Putin, ki je na obisk prispel z okoli sto ruskimi gospodarstveniki, pa je dejal, da gre pri dogovoru za "jedrski gorivni cikel, raziskovanje, rudarjenje in bogatenje urana". Kot je ob robu Putinovega obiska pojasnil vodja ruske jedrske agencije Rosatom Sergej Kirijenko, bo podpisani dogovor omogočal prenos japonske tehnologije v Rusijo in prodajo večje količine jedrskega goriva Japonski. Poleg tega bo odprl vrata skupnim projektom, kot so rudniki urana v Rusiji in drugih državah, med drugim v Mongolijo. Odpira tudi pot številnim pogodbam, vrednim več milijard dolarjev. Na severu Šrilanke zadeta bolnišnica KOLOMBO - V vojaškem topniškem obstreljevanju ozkega pasu na severu Šrilanke, kamor so se zatekli uporniški tamilski tigri in kjer naj bi bilo še vedno ujetih 50.000 civilistov, je bila včeraj uničena edina še delujoča bolnišnica, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 49, ranjenih pa okoli 50 ljudi. Trditve tamilskih tigrov, da je obstreljevanje s strani šrilanške vojske uničilo še edino delujočo bolnišnico na območju spopadov in terjalo na desetine civilnih življenj, je potrdil tudi zdravnik Thurairaja Varatharajah, glavni predstavnik šrilanških zdravstvenih oblasti na območju spopadov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Obstreljevanje območja se še nadaljuje. Šrilanška vojska kljub vsemu še naprej odločno zavrača trditve o obstreljevanju vse ožjega - le še štiri kvadratne kilometre velikega - pasu na severu države. Neodvisna potrditev navedb o številnih žrtvah vojaške ofenzive je nemogoča, saj je vlada dostop do območja spopadov za novinarje in humanitarne delavce prepovedala. Uporniki sicer trdijo, da je bilo samo v nedeljo v obstreljevanju ubitih 2000 ljudi. ZN so medtem potrdili, da je bilo konec tedna ubitih več kot 400 ljudi, kakih 1200 je bilo ranjenih. (STA) bližnji vzhod - Srečal se je z jeruzalemskim muftijem, z glavnima izraelskima rabinoma in s katoliškimi škofi Benedikt XVI. včeraj v Sveti deželi obiskal več svetih krajev za kristjane, muslimane in jude JERUZALEM - Papež Benedikt XVI. je drugi dan obiska v Sveti deželi včeraj obiskal več krajev v Jeruzalemu, ki so sveti tako muslimanom kot tudi judom in kristjanom. Poglavar Rimskokatoliške cerkve je najprej obiskal Tempeljski grič, nato pa je v tišini molil ob Zidu objokovanja. Papež je drugi dan obiska v Sveti deželi najprej obiskal Tempeljski grič, ki velja za najbolj sveto mesto v judovski veri in tretje najbolj sveto v islamu. Kot prvi papež je obiskal muslimansko Svetišče na skali, nato pa se je srečal z jeruzalemskim glavnim muftijem Mohamedom Huseinom. "Tukaj se srečujejo poti treh največjih monoteističnih religij na svetu in nas opominjajo, kaj imajo skupnega," je Benedikt XVI. dejal ob obisku Svetišča na skali. Muslimani in kristjani bodo še naprej pospeševali dialog, ki so ga začeli, je še dejal poglavar Rimskokatoliške cerkve, ki se je pred vstopom v svetišče sezul. Papež se je nato na Tempeljskem griču sestal z muftijem Mohamedom Husei-nom, ki je Benedikta XVI. pozval, naj si pri- Benedikt XVI. ob Zidu objokovanja ANSA zadeva za končanje izraelske "agresije" nad agresije nad našimi ljudmi, našo deželo in Palestinci. "Veselimo se učinkovite vloge va- našimi svetim kraji v Jeruzalemu, Gazi in še svetosti pri končanju dlje časa trajajoče na Zahodnem bregu," je dejal mufti. Kasneje je papež dolgo v tišini molil ob Zidu objokovanja, judovskem svetem mestu in priljubljeni judovski romarski destinaciji. "Bog Abrahama, Izaka in Jakoba, poslušaj jok prizadetih, boječih, osamljenih; pošlji svoj mir nad to Sveto deželo, nad Bližnji vzhod in nad celotno človeštvo," je v molitvi na majhnem kosu papirja zapisal papež, papir pa nato zataknil v špranjo v zidu. Prebral je tudi psalm 121, ki poziva k molitvi za mir v Jeruzalemu. Papež se je nato srečal z glavnima izraelskima rabinoma in ju prosil za odpuščanje. Ob tem je izrazil željo po "poglabljanju vzajemnega razumevanja in sodelovanja med Svetim sedežem, glavnim izraelskim rabinatom in judovskim ljudstvom". Poudaril je še, da je Cerkev "nepreklicno zavezana" odločitvi drugega vatikanskega koncila za "pravo in trajno spravo" z judi. Sledilo je še srečanje Benedikta XVI. s katoliškimi škofi v Jeruzalemu, na katerem je papež poudaril, da je preživetje katoličanov na Bližnjem vzhodu "vitalnega interesa". "Katoliške skupnosti v Sveti deželi ... v svoji veri in predanosti kot prižgane sveče razsvetljujejo svete kraje, ki jih je s svojo prisotnostjo počastil Jezus naš živi Bog ... Ta prisotnost je vitalnega interesa za dobro družbe kot celote," je škofom na mestu, kjer naj bi Jezus daroval zadnjo večerjo, dejal papež. Zaskrbljenost zaradi hitro padajočega števila pripadnikov katoliške skupnosti v bližnjevzhodni regiji je sicer med bistvenimi poudarki papeževega obiska v Sveti deželi. Papež jim je izrazil "osebno bližino v tej situaciji človeške negotovosti, vsakodnevnega trpljenja strahu in upanja" ter poudaril, da kristjani skupaj z drugimi ljudmi dobre volje " kljub težavam in omejitvam kot lojalni in odgovorni državljani prispevajo k promociji in utrjevanju miru v različnosti". Oblasti so ob papeževem obisku močno poostrile varnostne ukrepe. Območje je varovalo več sto izraelskih policistov in vojakov, po zraku pa so krožili helikopterji. Papež je popoldne vodil mašo na prostem. (STA) w Sreda, 13. maja 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Prva gorska etapa na Giru Di Luca potrdil formo, vodstvo prevzel Šved V rožnati majici 38-letni Thomas Lovkvist - Valjavec razpoložen, Brajkovič »vodonosec« SAN MARTINO DI CASTROZZA - Danilo Di Luca (LPR Brakes) je imel največ moči v četrti, prvi zahtevnejši etapi 92. kolesarske dirke po Italiji. Potem ko je že kazalo, da bo zmagal Kolumbijec Mauri-zio Soler, so ga tik pred ciljno črto prehiteli domači aduti, poleg Di Luce sta bila to še Stefano Garzelli in Franco Pellizotti. Tik za italijansko-kolumbijsko navezo (peto mesto je zasedel še en nekdanji zmagovalec Gira Gilberto Simoni) sta na cilj prišla Jaroslav Popovič in Levi Leipheimer, za njima pa Šved Thomas Lovkvist, 38-letni kolesar Columbie High Roada, ki je nekoliko presenetljivo prevzel skupno vodstvo. «Tega niti v sanjah nisem pričakoval. Imel pa sem dobre noge. Spet imamo rožnato majico in brez boja je ne bomo predali. Tudi sam sem v skupnem seštevku očitno lahko visoko,» je bil vesel Šved. Odlično se je odrezal Tadej Valjavec (AG2r). Zasedel je 13. mesto, ciljno črto na vrhu vzpona na San Martino di Castroz-zo je prečkal v istem času kot zmagovalec. Jani Brajkovič (Astana) je z zaostankom 15 sekund zasedel 30. mesto, dve mesti slabši je bil njegov moštveni kolega Lance Armstrong, že je jasno, da bo Brajkovič, kljub odlični pripravljenosti, le vodonosec svojega kapetana. Preizkušnja v Dolomitih - po dolgem času so vzponi na Giru prišli na vrsto že v prvem tednu, se je končala z dobrim 13 kilometrov dolgim vzponom, tako da je bilo povsem jasno, da bo prišlo do spremembe v vodstvu. Sprinter Alessandro Petacchi je bil brez možnosti, povsem jasno je bilo tudi dejstvo, da bo etapa postregla vsaj s «sra-mežljivimi» odgovori, kdo se bo letos boril za vrh, še bolj pa je napovedala, kako so pomešane karte v posameznih ekipah. Zmagovalec včerajšnje etape Danilo Di Luca lahko računa na podporo presenetljivo močnega moštva Lpr Brakes-Farnese Vini ANSA «Ekipa je bila super. Tako se pomaga kapetanom. Borili smo se tudi za žrtve potresa v Abruzzu, njim poklanjamo zmago,» se je smejalo Di Luci, zmagovalcu Gira 2007. «Dobro mi je šlo, čeprav favoriti še niso pokazali vsega. Mislim, da se še malo tipajo. Ciljni vzpon ni bil težak, vseeno pa je bil na koncu ritem kar navit. Jutri bo sigurno drugače, ker je ciljni vzpon precej težji. Upam, da bom zopet v ospredju,» je dejal odlično razpoloženi Valjavec. Danes bo na vrsti najdaljša etapa, 248 k dolga preizkušnja od Brixna do Mayr-hoffna im Zillertalom. Izidi 4. etape: 1. Danilo Di Luca (Ita) 4:15:04; 2. Stefano Garzelli (Ita); 3. Franco Pellizotti (Ita); 4. Mauricio Soler (Kol); 5. Gilberto Simoni (Ita); 6. Levi Leipheimer (ZDA) 7. Thomas Lovkvist (Šve); 8. Ivan Basso (Ita); 9. Denis Menčov (Rus); 10. David Arroyo (Špa) ..; 13. Tadej Valjavec (Slo); 14. Damiano Cunego (Ita); 16. Carlos Sastre (Ita) vsi isti čas; 30. Jani Brajkovič (Slo) +0:15; 32. Lance Armstrong (ZDA) isti čas; 75. Jure Golčer (Slo) 4:14; 102. Gorazd Štan-gelj (Slo) 10:54. Skupno: 1. Thomas Lovkvist (Šve) 13.05:28; 2. Danilo Di Luca (Ita) + 0:02; 3. Michael Rogers (Avs) 0:06; 4. Jaroslav Popovič (Ukr) 0:26; 5. Levi Leipheimer (ZDA) 0:26; 6. Lance Armstrong (ZDA) 0:28; 7. Franco Pellizotti (Ita) 0:32; 8. Damiano Cunego (Ita) 0:42; 9. Marzio Bruseghin (Ita) 0:42; 10. Carlos Sastre (Špa) 0:49; 11. Ivan Basso (Ita) 0:53 ... ;26. Tadej Valjavec (Slo) 1:35; 31. Jani Braj-kovič (Slo) 2:06; 96. Gorazd Štangelj (Slo) 13:33; 106. Jure Golčer (Slo) 15:52. NAŠ POGOVOR - Šef tiskovnega urada dirke po Italiji Sergio Meda »Včasih so Giro spremljala velika imena novinarstva, zdaj pa neizobraženi mladi« Med najbolj zaposlenimi osebami Gira d'ltalia je prav gotovo Sergio Meda, vodja tiskovnega urada RCS-Sport. V nedeljo v Trstu, po tiskovni konferenci, se je rade volje odzval na vabilo za pogovor. Bil je dobre volje, ker se je vse izteklo brez težav. Po petih letih se je Giro vrnil v Trst. Kakšen je bil ta povratek? »Kot vedno je Trst ponudil svoj najlepši obraz. Sam Velik trg je najlepša razglednica tega mesta. Tržačani pa so se tudi tokrat izkazali kot topli navijači in to je nam organizatorjem v veliko zadoščenje.« Kaj pa etapa? »Vsebovala je nekaj nevarnih točk, saj je bil npr. cilj ozek. Prišlo je tako do presenečenja. Kljub temu, da je Cavendish imel v zadnjih metrih ob sebi dva člana svoje ekipe, mu ni uspelo zmagati. Mislim pa, da mu bo ta pekoč poraz koristil, saj je še mlad in mora še ostati z nogami trdno na tleh. Po drugi strani pa je Petacchi dokazal, da je pravi atlet in je le z lastnimi močmi osvojil etapo.« Koliko novinarjev spremlja Giro? »Akreditiranih je okoli 1250 novinarjev in fotografov. Ne izključujem, da se nam bodo pridružili še drugi. Od teh je 157 vsak dan z nami. Drugi pa se nam pridružijo po poti. V primerjavi z lanskim letom imamo letos kar štirideset novinarjev več.« Ali je to posledica prisotnosti Am-stronga? »Prav gotovo. Mnogo je novinarjev iz ZDA. Celo Wall Street Journal ima tu časnikarja. Tudi angleški dnevniki so tu: Times, Guardian in Herald Tribune. Nekateri naj bi ostali le en teden, odvisno kako se bo Giro odvijal.« Koliko pa je televizijskih mrež? Tiskovni urad Gira v Trstu »To je težko povedati. Letos smo podaljšali pogodbo z družbo Universal Sport, ki skrbi za prenos dirke po raznih medijih. Prek televizije je povezanih 151 držav. Od teh jih ima 90 neposredni prenos Gira. Ostale pa kažejo le highlightse. Potencialno imamo 300 milijonov gledalcev, lani jih je bilo 250 milijonov.« Koliko ljudi dela z vami v tiskovnem uradu? »Štiri. Vendar nam na pomoč pride tajništvo Gira, tako da nam uspe kljubovati vsem zahtevam.« Ali ste imeli kakšno posebno zahtevo pred Girom? »V zadnjih dveh mesecih sem prejel okoli 3000 mailov z najrazličnejšimi zahtevami. Nek Kanadčan npr. ni razumel ra- BEVK zlike med Lido di Venezia in Lido di Jeso-lo. Stalno je ponavljal, kako je to mogoče, da sta dva Lida. Vprašal sem ga, koliko Venice je v ZDA. Odgovoril mi je, da jih je dvanajst in nato je odnehal z vprašanji. Nekdo drug je želel vedeti, koliko krat je Giro šel skozi majhno mestece.« Prav gotov pa vam je start v Benetkah povzročil več preglavic »Startati iz Benetk je bilo kot startati lani na Siciliji ali pred leti iz Sardinije. Iz logističnega vidika prava tragedija. Resnično upam, da bo prihodnje leto Giro startal nekje na polotoku.« Kateri so najbolj nedisciplinirani novinarji? »Žal moram reči, da so to italijanski novinarji. Predvsem lokalni novinarji. Po- gostoma so to mladi, nezkušeni, brez prave izobrazbe. Mislijo, da lahko sprašujejo in delajo kar se jim ljubi. Razlog je morda v tem, da redko kdo rade volje spremlja kolesarstvo. V preteklosti pa so bili na Giru zelo slavni novinarji in pisatelji kot Buzza-ti, Montanelli in Calvino. Vesel sem zato, da je letos dnevnik Unita poslal vinjetista Sergia Staino.« Kaj pa tujci? »Ti so bolj disciplinirani. Morda, ker so bolj vzgojeni ali pa mislijo, da smo tu kot na Touru, kjer je vse zelo strogo. Giro je bolj easy. A prav to je moč Gira. Mi smo bolj gostoljubni, morda malce manj formalni.« Imate zaradi Armstronga tudi sicer več dela? »Ljudje hočejo le njega. Prav gotovo je njihov način navijanja pristen, ampak so preveč vsiljivi. Na Touru kaj takega ne bi bilo mogoče. Armstrong mi je zaupal, da je presenečen, da ga tako cenijo, čeprav ni v Italiji še nikoli nič zmagal. Kateri kolesar pa vam je najbolj ostal v spominu? »Bernard Hinault. Bil je izreden kolesar in pravi gospod. Tipičen, umirjen Bre-tonec. Spraševali so ga, zakaj ne nastopi na dirki Pariz-Roubaix. Odgovoril je, da moraš biti nor. Ker pa mu niso dali miru, je leta 1981 tam tekmoval in zmagal, nato pa rekel, naj mu te dirke ne omenjajo več.« Katera etapa pa vam je najbolj ostala v spominu? Žal je to etapa iz leta 1998, ko se je na Izoardu vsul plaz, ki je pokopal tri avtomobile. Na srečo so vse potnike srečno izvlekli iz avta. Počutil pa sem se res nemočnega in krivega. A na srečo se je vse pozitivno izteklo.« Edvin Bevk APrimorski ~ dnevnik FORMULA 1 - L. 2010 Ferrari se bo umaknil iz prvenstva MARANELLO - Vodstvo Ferrarija je sporočilo, da v prihodnji sezoni ne bo vpisalo svojega moštva formule ena v svetovno prvenstvo. Razlog je nasprotovanje napovedanim novim pravilom, ki jih v prvenstvo želi vnesti predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) Max Mosley. Slednji želi omejiti proračun moštev na 45 milijonov evrov, moštva, ki bi porabila manj, bi bila deležna manjših tehničnih omejitev pri razvoju dirkalni-ka, moštva, ki bi to vsoto prekoračila, pa večjih. »Prvič v zgodovini formule ena bi se zgodilo, da bi imeli dva tehnična pravilnika in neutemeljene finančne omejitve, je med drugim zapisal Ferrari v svojem sporočilu. Vse skupaj vsekakor zveni zaenkrat šele kot grožnja. KOŠARKA Preložili play-off! RIM - Ker je izpadli Fortitudo Bologna vložil priziv v zvezi z nedeljsko tekmo zadnjega kroga rednega dela košarkarske A1-lige v Teramu (odločili koš naj bi Te-ramo dosegel po zvoku sirene), je bia košarkarska zveza FIP prisiljena najmanj za dva dni preložiti začetek končnice za naslov prvaka. Prve tekme četrtfinala bi bile morale biti jutri, ko bodo tudi sklepali o pri-zivu bolonjskega kluba. NBA - Vzhod: Atlanta Hawks - Cleveland Cavaliers 74:84, moštvo Clevelan-da si je zagotovilo napredovanje s 4:0 v zmagah; Zahod: Dallas Mavericks - Denver Nuggets 119:117, Denver vodi v zmagah s 3:1. NOGOMET Nocoj pokalni finale Sampdoria - Lazio V finalu državnega pokala se bosta nocoj ob 20.45 (po Rai 1) na rimskem Olimpicu pomerila Lazio in Samdporia. Zmagovalec današnje tekme si bo zagotovil nastop v novi Europe League (stari pokal UEFA) ter bo bogatejši za skoraj tri milijone evrov. Na nocojšnji tekmi bo sodil Rosetti. B-LIGA - V zaostali tekmi je Vicen-za z 1:0 premagal Treviso in ga obsodil na izpad iz lige. Vicenza se je z zmago povzpela na 10. mesto, a Triestino, ki je osma, zaostaja štiri točke. ČEHI - František Straka je bil imenovan za novega selektorja češke nogometne reprezentance. Dosedanji prvi strokovni mož češke izbrane vrste Petr Rada je aprila dobil «košarico» zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Južnoafriški republiki. ODBOJKA Že danes prvak? PIACENZA - Danes bo v Piacenzi četrta tekma finala končnice moške A1-lige med Piacenzo in Trentom (Sky sport 2 ob 20.30). Piacenza vodi z 2:1, že drevi bi torej lahko postala prvak. Boonena ne bo v Parizu PARIZ - Prireditelji največje večdnevne kolesarske preizkušnje, dirke Po Franciji, so že sporočili, da so za belgijskega kolesarja Toma Boonena, ki je priznal, da občasno uživa kokain, vrata njihovega tekmovanja zaprta.«Nemogoče je, da bi Boonen lahko nastopil na naši dirki. Tega enostavno ne bomo dovolili, tudi če se ga usmili njegovo moštvo. Tom mora tekmovanja potisniti v ozadje in misliti le na to, kako bo postal odrasel in odgovoren človek. Moštvu mu pri tem lahko le pomaga,» je dejal direktor Toura Christia Prudhom-me. Svetovnemu prvaku iz leta 2005 in trikratnemu zmagovalcu prestižne dirke Pa-riz-Roubaix, ki na Touru zaradi enakega prekrška ni nastopil že lani, grozi tudi kazen Mednarodne kolesarske zveze. 20 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI zsšdi - Prva seja izvršnega odbora košarka - Finale deželnega prvenstva under 19 Vztrajati pri naporih Jadran ZKB tudi za utrditev vloge športa pri nas čez drugo oviro Po tesni zmagi proti Avianu danes odločilna tekma proti Pordenonu S prvo sejo novoizvoljenih organov se je pri Združenju slovenskih športnih društev začelo novo štiriletno obdobje, piše v tiskovnem sporočilu ZSŠDI Najprej so izpolnili potrebne statutarne formalnosti in imenovali za podpredsednika Ivana Peterlina, ki prevzema tako tudi vlogo vikarja, in Livia Rožiča, za tajnika Martina Maverja in za odgovorno za upravno finančne zadeve Ksenjo Slavec. Umestili so tudi komisijo, ki bo obravnavala prošnje za prispevke; sestavljali jo bodo Ivan Peterlin, Gorazd Pučnik, Gregor Sfiligoj, Igor Tomasetig in Ksenja Slavec, ki bo tajnica komisije. Dalje so se navzoči domenili, da bo vsak odbornik prevzel specifični panožni resor, sledil njegovemu razvoju in bo za njega tudi odgovarjal. Glede na dejstvo, da je zaenkrat slika o bodočem finančnem stanju še precej nejasna, so se odborniki domenili za okvirni štiriletni program, ki se po svoji vsebinski zasnovi ne razlikuje veliko od programa, ki ga je odbor izvedel v prejšnjem štiriletju. Tako bo tudi v novem mandatu bistvene važnosti vztrajati v naporih po "politični" utrditvi in korenitejši uveljavitvi pomena športne aktivnosti v naši družbi: to seveda v optiki strokovnega pedagoškega pristopanja k delu z najmlajšimi člani naše družbe, ki si vse do danes - po našem - še ni izborilo pravega mesta in prave veljave. V tem duhu bo potrebno operativno stremeti, da se organizacija dokoplje do namestitve treh novih strokovnih moči, ki bi se morale ukvarjati na terenu predvsem z delom z najmlajšimi. Te moči bi morali raz-presti med Benečijo, Gorico in Trstom, jih nujno postaviti v tesno sodelovanje z društvi in ta s šolsko strukturo. S tem v zvezi se bo potrebno zavzeti za to, da se pri porazdelitvi državnih sredstev oceni utemeljenost dosedanjih kriterijev ter naj se upošteva predvsem učinkovitost naložbe. Napori bodo usmerjeni tudi v tkanje kvalitetnejšega "športno-politi-čnega" dialoga s sredstvi našega javnega obveščanja: s Primorskim dnevnikom, Radiem Trst A, tretjo mrežo Rai, z Novim glasom in novo nastalimi elektronskimi mediji. Nujno je, namreč, uspeti in znati posredovati širši javnosti razmišljanja s športnega področja in se skupno dogovoriti, kakšne in katere so prioritete in kaj moramo tudi medijsko podpirati. Spletna stran Slo-sport mora postati javna tribuna ZSŠDI. Poleg posredovanja javnosti vseh spro- atletika - Hitra hoja Ruzzier v Vicenzi z najboljšim tehničnim izidom Lonjerski hitrohodec Fabio Ruz-zier je v soboto v Vicenzi osvojil absolutno prvo mesto na odprtem veteranskem deželnem prvenstvu v Venetu. Ruzzier je petkilometrsko progo na stezi prehodil s časom 23:51,89, kar je bil njegov najboljši čas v zadnjih dveh letih. Ruzzierjev čas je bil tudi najboljši tehnični rezultat deželnega prvenstva v Vicenzi. Za tržaškim hitrohodcem se je na drugo mesto uvrstil osem let mlajši Enrico Olivo iz Verone (26:44,72), ki nastopa v kategoriji M50. Ruzzier je bil z nastopom zelo zadovoljen: »S tem časom sem izboljšal tudi slovenski veteranski državni rekord. V Vicenzi je bilo vroče in zelo vlažno, tako da pogoji za tek niso bili idealni. Vsekakor sem z doseženim časom zelo zadovoljen.« Fabio Ruzzier bo v soboto nastopil na deželnem članskem klubskem prvenstvu v Pordenonu. Lonjerski hi-trohodec bo branil barve goriškega kluba Atletica Gorizia. Nastopil pa bo na 10 kilometrov. tnih rezultatov na vseh področjih našega športa, bo moral ta medij postati tudi vsebinsko zrcalo Združenja in glas za utrjevanje njegovega imidža navzven. V programu naj bo zaobjet vsebinski obisk pri vseh članicah: seje izvršnega odbora bodo tako ponovno potekale na periferiji, na sedežih društev, ki bodo lahko še bolj neposredno seznanila člane izvršnega odbora s problematiko, s katero se dnevno soočajo. Upoštevajoč odgovornosti društvenih voditeljev, bo potrebno sprožiti posebno akcijo, zato da bodo vsaj nekatera društva pridobila status priznanih organizacij. Pripraviti bo potrebno načrt za uvedbo članskih izkaznic, ki so značilnost vseh ustanov za razvoj športa. Ker so panožne komisije bistvene važnosti, jim bo potrebno v bodoče posvečati večjo pozornost kot doslej. Skozi delo komisij bo morala tako pronicati v posamezna društva idejnost in vizija razvoja našega športa kot ga bo sproti oblikoval izvršni odbor ZSŠDI. Na seji so seveda obravnavali tudi tekoča vprašanja. Razpravljali so o letošnjem Zborniku slovenskega športa v Italiji ter o literarnem in likovnem natečaju Drobci iz športnega sveta. Dogovorili so se tudi o posameznih popravkih in dopolnilih pravilnika Nagrade šport in šola. Spregovorili so tudi o pravkar izdelani novi študiji o našem športu in načelno zavrnili nekatere kritike, češ, da so pri sestavi študije bili uporabljeni nestrokovni kriteriji. Po podrobnem poročilu avtorjev študije in izvajalcev dela na terenu, so lahko navzoči ugotovili, da je študija izvrstno orodje za postavitev programskih smernic za ravoj našega športa in je to, kar si je prejšnji odbor pravzaprav želel imeti. Ne gre za neko znanstveno delo, kar od samega začetka sploh ni hotelo biti, ampak za podroben check-up našega športa, ki je bil izveden povsem strokovno na našem teritoriju. Novi odbor ima v rokah pomemben in verodostojen pripomoček, s katerim bo lahko nastavil povsem realne temelje svojemu vsebinskemu delu v novem štiriletnem mandatu. ZSŠDI poziva vse športnike in prijatelje športa, da v svoji letni davčni prijavi dohodkov iz leta 2008 pomagajo zamejskim športnim društvom z dodelitvijo 5%o davka Irpef. Seznam društev, ki lahko koristijo to možnost, je na razpolago v uradih in na spletni strani zssdi.it, se zaključuje tiskovno sporočilo naše krovne športne organizacije. Jadran ZKB - Aviano 61:56 (17:12, 34:23, 49:48) JADRAN ZKB: Semolič 2 (-, 1:1, 0:1), Košuta, Ban 17 (3:4, 4:7, 2:5), Starc 12 (-, 6:8, 0:1), N. Sossi 9 (1:2, 4:13), -9; Regent 5 (3:4, 1:6, -), Žužek 1 (1:2, 0:2, -), Hrovatin 4 (2:2, 1:5, 0:1), Ber-netič 11 (3:7, 4:7, -), Malalan. TRENERJA: Mario Gerjevič in David Am-brosi. Na finalnem četveroboju deželnega prvenstva do 19 let v Avianu so ja-dranovci dosegli drugo zmago. Sinoči so ekipo gostiteljev premagali precej težje kot so pričakovali. Aviano je bil tehnično precej slabši tekmec, a je zastavil vse sile, da bi pred glasnimi domačimi gledalci in prizanesljivimi sodniki premagal jadranov-ce. Naši igralci so se svojega koncepta igre držali le v uvodnih minutah, potem pa se jim je porušil. Gladka zmaga prvega dne proti Sangiorgini jih je najbrž nekoliko zavedla, da so včeraj stopili na igrišče manj zbrani, tako da so igrali precej pod svojimi realnimi spos- 1 Niko Sossi ■Ht?. r KROMA obnostmi. Požrtvovalni igralci Aviana so ves čas predvajali consko obrambo s presingom po skoraj celem igrišču, nekajkrat so se zatekli tudi v cono 2-12, kar je jadranovce precej zmedlo. Pridobljena prednost je hitro začela kopneti in Aviano je v zadnji četrtini celo povedel za nekaj točk. K sreči so tudi gostitelji veliko grešili, jadranovci pa so na čelu z Nikom Sossijem (tudi pet asistenc) na koncu le obdržali mirno kri in dosegli dragoceno zmago. Danes zvečer čaka jadranovce odločilna tekma za osvojitev naslova proti moštvu Sistema Pordenone, ki je sinoči nekoliko nepričakovano izgubil proti Sangiorgini z 11 točkami zaostanka. Kljub temu, da se fantov loteva utrujenost (jadranovci so med finalisti edini, ki morajo vsak dan prevoziti lepo število kilometrov do Aviana, domov pa se vračajo pozno), je trener Gerjevič prepričan, da lahko premagajo tudi tega nasprotnika in končajo sezono z največjim možnim uspehom. Vrstni red po 2. dnevu: Jadran ZKB 4, Sistema PN in Sangiorgina 2, Aviano 0. šolski šport - Med dvema ognjema v priredbi ŠK Kras Napete tekme Na turnirju osnovnošolcev dveh ravnateljstev najboljša OŠ Jurčič iz Devina Odsek za otroško telovadbo pri Športnem krožku Kras je priredil med-šolsko športno srečanje v igri med dvema ognjema. Turnirja se je udeležilo devet ekip, sodelovalo je torej preko sto učencev osnovnih šol nabrežinskega in nekaterih šol openskega ravnateljstva ter osnovnošolci iz Komna. Ekipe so sestavljali prete- žno učenci višjih razredov, nekatere šole pa so v svoje vrste vključile tudi mlajše učence. Udeleženci so se že zjutraj zbrali v zgoniški telovadnici ter razdeljeni v dve skupini, začeli s tekmovanjem. Na zunanjem igrišču so se pomerile ekipe skupine A in sicer iz Devina, Proseka, Trebč in Zgonika, v telovadnici pa se je vršilo tek- umetnostno kotalkanje - Najmlajše v Gradišču Tekmovalki KŠD Vipava sta dosegli visoko uvrstitev Konec tedna je bilo v Gradišču ob Soči deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kategorijo najmljaših (letnik 2001). Nastopili sta tudi dve tek-mopvalki KŠD Vipava s Peči Agnese Ca-stello iz Števerjana in Veronika Sambo iz Sovodenj, medtem ko se Francesca Ma-lič tekmovanja, žal, ni mogla udeležiti, ker je bila poškodovana. V soboto so bili na vrsti obvezni liki, Obe naši kotalkarici, varovanki trenerk Isabelle Lucigrai in Tanje Peteani, sta naredili nekaj drobnih napak, a sta se v konkurenci 28 kotalkaric dobro odrezali. Agnese je bila četrta, Veronika pa enajsta. Dan kasneje je mala Agnese prosti program izvedla brez napak, Veronika pa je vaje izpeljala dobro, vendar je bila nekoliko negotovo pri piruetah. Na koncu je bila Castellova 2., kar ji bo omogočilo nastop na trofeji dežel, neuradnem državnem prvenstvu, na katerem smejo nastopiti samo tri najboljše tekmovalke iz vsake dežele. Sambova je pristala na 5. mestu, od tretjega mesta pa jo je ločilo le nekaj desetink točke. Sestavili so tudi le- Kotalkarici Vipave Agnese Castello in Veronika Sambo sta se v Gradišču dobro odrezali stvico za kobinaicjo, na podlafi seštevka točk pa je bila Agnese prva (postala je torej deželna prvakinja), Veronika pa šesta. Na tekmi v Gradišču sta nastopili tudi po-letovki Nika Purič in Martina Lizza. Deželna tekmovanja so se za KŠD Vipava končala, sezona pa se bo nadaljevala z raznimi promocijskimi tekmami in z nastopom mlade Katje Pahor na državnem prvenstvu. movanje za osnovnošolce skupine B iz Repna, Nabrežine, Komna, Šempolaja in Križa. Sledila je še zaključna faza tekmovanja, kjer se je izkazalo, da so XXIX. Kraški pokal osvojili osnovnošolci iz Devina. Vse tekme so bile zelo napete in tudi navijanja ni manjkalo. Vlogo sodnikov so opravljali Krasovi športni delavci Sonja, Luciano, Martina in Robi Milič. Vrstni red: 1. OŠ Josipa Jurčiča -Devin, 2. OŠ Avgusta Černigoja - Prosek, 3. OŠ Alojza Gradnika, 4. OŠ Antona Ši-belja- Stjenka Komen, 5. OŠ Virgila Šče-ka - Nabrežina, 6. COŠ Pinka Tomažiča - Trebče, 7. COŠ Stanka Grudna - Šem-polaj, 8. COŠ 1. maj 1945 - Zgonik, 9. OŠ Alberta Sirka - Križ ODBOJKA 3:3 Slogaši drugi na turnirju v Logatcu V nedeljo je bil v Logatcu na sporedu mladinski moški turnir v mali odbojki (3:3), ki ga je domači OK Logatec priredil kot pripravo na državni finale, ki se ga bo udeležila njegova ekipa. Nastopilo je osem ekip. V veliki športni dvorani je prireditelj postavil 4 igrišča in mladi odbojkarji so tako neprekinjeno igrali kar tri ure zapored. Med nastopajočimi ekipami sta bili tudi dve ekipi Sloge, kar pomeni, da so vezi med OK Logatec in našim društvom še trdnejše, odnosi med obema pa vedno boljši. Turnir je osvoji domači OK Logatec, na drugo mesto se je uvrstila Sloga A, na tretje pa ekipa Črnuče A. Za Slogo A so nastopili Danjel Antoni, Alex Rupel in Denis Taučer, za Slogo B pa Danjel Guštin, Ilija Krečič, Andrej Pelikan in Jordan Trento, trener obeh ekip je bil Ivan Peterlin. ŠPORT / NAMIZNI TENIS - Državna prvakinja U21 Liso Ridolfi že četrto leto pri San Donateseju Prva ekipa težko dosegljiva, kljub temu pa bom ostala v Milanu Letos je igrala v A2-ligi - Nabrežinka želi osvojiti naslov tudi v 2. kategoriji Naslov državne prvakinje v kategoriji U21 je letos osvojila Lisa Ridolfi, namiznoteniška igralka iz Nabrežine. 20-letna Lisa je že četrto leto članica milanskega kluba San Donatese, namizni tenis pa je spoznala pri zgoniškem športnem krožku Kras. Lovoriko državne prvakinje v kategoriji U21 je letos osvojila prvič, na najvišjo stopničko pa je stopila tudi leta 2004. »Letošnjega naslova nisem pričakovala. Ob zmagi pa sem bila seveda zelo vesela. Resnične možnosti za naslov je imelo še pet igralk, ki so vse profesionalke, razen Steshenkove, ki sem jo premagala v finalu,« je pojasnila Lisa, ki je bila leta 2008 in 2007 druga. »Tako kot lani je bila tudi tokrat konkurenca na visokem nivoju. Mlade se uveljavljajo. Nekatere nastopajo še v kategoriji juniores, a so zelo konkurenčne tudi med starejšimi,« je obrazložila Lisa, ki bo še naslednjo sezono mladinka. Letošnji naslov je seveda dobra popotnica za nadaljnje nastope, obenem pa je dokaz, da je slovenska igralka med letom dobro trenirala in igrala. Lisa je letos nastopala v prvenstvu A2-lige, kjer je bila s soigralkami druga, v prvo ekipo, ki trenutno se bori za naslov prvaka, pa je bila vpoklicana dvakrat: »Obakrat sem igrala proti Sieni (tu nastopa slovenska igralka Ana Brežan, op. a.) in obakrat proti tujki Wang Yu. V povratni tekmi sem proti Kitajki celo povedla na 2:0 v nizih, nato pa me je premagala s 3:2. V zadnjem nizu sem izgubila 11:9. Res škoda. Sicer pa sem nasprotnico Wang Yu dobro poznala, saj trenira v Milanu v našem klubu,« je pristavila Lisa. V Milanu trenira 20-letnica vsak dan: »Ob 8.30 se zbudim, od 10.00 do 12.30 in ob 15.00 do 17.30 treniram. Ob treningih namiznega tenisa pa tudi pilimo kondicijo v fitnessu ali na odprtem,« je opisala dan profesionalka, ki trenira s svojimi soigralkami, s prvo ekipo in sparring partnerji. Ko ne igra in ne nastopa na turnirju pa se rada vrača domov, v Nabrežino: »Včasih sem doma tudi dva vikenda zapored, včasih Gajine teniške ekipe v deželnih ligah so konec prejšnjega tedna beližimo same zmage. Že v soboto so ladies v svojem prvenstvu premagale Campoformido z gladkim 3:0. Spet je v postavi bila tudi Cirila De-vetti, dobro pa so se odrezale tudi ostale, predvsem Napolitanova, ki je v drugem singlu premagala boljše postavljeno Boc-cacinijevo. V D1 ligi so gajevci slavili v Porde-nonu. Na zahtevnem gostovanju sta zmagala Matej Cigui in Sandi Grom, ki je odigral zelo prizadevno predvsem v singlu, ko mu je uspelo osvojiti izenačen in napet tretji set. Oba sta naposled odigrala in zmagala še igro dvojic in tako zagotovila eki- Lisa Ridolfi (rojena v Trstu 24. novembra 1988) je svojo športno pot začela pri klubu Sistiana, nato pa leta 1998 prestopila k ŠZ Kras. Od leta 2000 do leta 2004 je nastopala pri Krasu v deželnih in mladinskih ligah pa grem domov le enkrat na mesec.« V kraju San Donatese, kjer živi že štiri leta, se je odlično vživela. V stanovanju živi s soigralko in prijateljico Giulio Ca-valli, s katero se dobro razume. »Tu sem zaključila tudi višjo šolo. Na začetku je bilo seveda težko, saj sem za vsa opravila, ki jih ponavadi dela mama, morala poskrbeti sama. Sedaj pa je vse, od pranja do kuhanja, že rutina,« je povedala Lisa, ki ji klub nudi stanovanje in krije vse stroške, obenem pa dobiva še dodaten denarni prispevek. Lisa ima že dobro začrtane športne cilje. V začetku junija bo nastopila na absolutnem državnem prvenstvu: naslovu državne prvakinje U21 želi dodati še drugi državni naslov v konkurenci 2. kategorije (prvega je osvojila leta 2007), naslov v ženskih dvojicah in pi polni izkupiček. Tudi v D2 ligi so slavili gajevci, tokrat na domačih igriščih proti TC Flumigna-no, ki se je predstavil z mlado, a obetavno postavo. Vidovich in Marchesi sta zmagala v singlu, nato sta Vidovich in Borsetti odigrala še igro dvojic in z izkušenostjo osvojila odločilno točko za končno zmago. Dekleta D2 lige so v Ronkah, pod vodstvom kapetanke Devetttijeve, po dolgem boju zmagales 3:0.Za Gajo so tokrat igrale Braidottijeva, Zelaschieva in Furla-nova. Odsotna je bila Petra Corbo, ki je v istem popoldnevu morala odigrati dve finalni srečanji na turnirjih v kategorijah under 12 in under 14 v Azzanu Decimu. O njenih rezultatih bomo še poročali. T dober rezultat v mešanih dvojicah. »Naposled pa želim, da bi v absolutni konkurenci dosegla čim boljše rezultate. To bi mi omogočilo tudi izboljšanje mesta na italijanski jakostni lestvici. Prvo priložnost pa bom imela že naslednji teden na državnem turniriju,« je napovedala Lisa, ki je trenutno na 12. mestu, tretja med mladimi do 21. leta. Na 8. mestu je Steshenko, Italijanka ruske narodnosti, na 10. pa Giulia Caval-li. Še pred nastopi na državnem absolutnem prvenstvu v Bariju pa čakajo Liso treningi državne reprezentance U21, ki bodo stekli v Lignanu od 24. do 28. maja. Nabrežinka trenira v sklopu izbrane vrste že šest let; obenem pa je rezerva članske državne reprezentance. Ob kratkoročnih ciljih ima Lisa še Čupin jadralec Jaš Farneti bo nared za državno regato v Formii, ki bo v soboto, 16. in nedeljo, 17. maja. Minuli teden so ga na Gardskem jezeru na mednarodni regati Expert Olympic Garda namreč mučile bolečine v križu, kar je vplivalo tudi na končni rezultat naše posadke, po terapiji pri fizioterapevtu pa je bolje. Bolečine v križu, ki so pogoste pri flokistih, se pojavljajo večkrat pri večjem telesnem naporu. Flo-kist Jaš Farneti in krmar Simon Sivitz Košuta sta namreč pred regato veliko trenirala, kar je najbrž vplivalo na poškodbo. Jaš, ki je sicer že dalj časa pod zdravniško kontrolo, bo še danes obiskal fizioterapevta v Kopru, v četrtek pa bo s sotekmovalcem Simonom Sivitzem Košuto odpotoval na državno regato. OPTIMIST V Cervii priprava na selekcijo v Trstu Sedemčlanska skupina Čupinih optimistov je konec tedna nastopila na Spomladanskem pokalu v Cervii. Dvodnevno regato so mladi jadralci izkoristili kot pripravo pred nedeljsko regato v Tržaškem zalivu. Tržaški pomorski klub Sirena bo namreč organiziral prvo selekcijsko regato za nastop na vsedržavni regati Primavela. V Cervii je pod taktirko trenerja Matije Spinazzole nastopili pet kadetov in mla- druge želje: »Rada bi igrala v prvi ekipi v A1-ligi. Trenutno pa bo zelo težko pridobiti mesto,« je priznala Lisa. Ekipo v A1-ligi pri San Donateseju sestavljata dve tujki in Italijanka Laura Ne-grisoli. »Konkurenca za preboj v prvo ekipo je zelo huda. Mogoče bi bila edina rešitev selitev v drug italijanski klub. V Milanu pa se počutim zelo dobro in treniram v idealnih razmerah. Odličen klub je tudi Castelgoffredo, ampak tja se ne bi nikoli preselila. To je v bistvu pravi antagonist našega kluba, tako da bom najraje ostala tu,« je povedala Lisa in dodala, da ne podpira številnih tujk v italijanski A-ligi: »Ne strinjam se s tem, da pridobivajo s tako lahkoto državljanstvo in tako jemljejo mesto nam, mlajšim igralkam.« (V. S.) Jaš Farneti kroma dinki. Pihal je zmerni veter (od 4 do 5 m/s), močen tok pa je zahteval od vseh jadralcev zelo dobro pripravljenost. Kadeti so opravili v soboto in nedeljo po dve regati, mladinci pa tri plove v soboto in dva v nedeljo. Med kadeti je bila najboljša Jana Germani, ki je osvojila 18. mesto. Prvo in tretjo regato je zaključila v prvi dvajseterici (nastopilo je 95 kadetov), ostali dve pa na 27. in 35. mestu. Luca Carciotti je bil po štirih plovih 50., Sebastian Cettul 51., Škabar Dana 61., Mattia Cosstantin pa 86. Dana in Mattia sta letos prestopila med kadete, za oba pa je bila to druga letošnja regata. Med 95 mladinci je bila Martina Hu-su po petih plovih 75., Cecilia Fedel pa 86. Sreda, 13. maja 2009 KOLESARSTVO C. Leghissa po ciljnem sprintu drugi Gorski kolesar Christian Leghissa, ki tekmuje za klub Spezzotto Team iz Cone-gliana, je na nedeljski četrti preizkušnji Veneta Cup v olimpijskem krosu zasedel 2. mesto v kategoriji master 1. Na dirki pri San Stinu di Livenza je nastopilo okrog450 kolesarjev. V ciljnem sprintu je Leghisso premagal Mauro Simion, ki je bil nekoč tudi odličen cestni kolesar. Simion je 36 kilometrov tehnično zahtevno progo prekole-saril v času 1.25:39, Leghissa pa je bil za dve sekundi počasnejši. Po četrti preizkušnji Veneta Cup (na sporedu jih je 10) zaseda Leghissa 3. mesto v kategoriji master 1. V nedeljo se bo nabrežinski kolesar pomeril v kraju Torre di Mosto. Komac 3. pri Medeji Člani tržaškega društva Team Ep-pinger Saab so v nedeljo nastopili na cestni dirki, 2. preizkušnji pokrajinskega prvenstva, pri Medeji. Na 77 kilometrov dolgi progi je kapetan tržaške ekipe Andrej Ko-mac osvojil solidno 3. mesto v kategoriji junior. Solidno so nastopili tudi Prešeren, Gu-ček in Danjel Gregori, ki letos novinec, odrezal pa se je zelo dobro. V kategoriji supergentleman je nastopil Ivo Doglia, ki je tudi predsednik tržaškega društva. Kolesar iz Devinščine je zasedel 3. mesto. NOGOMET Kras danes proti Esperii Nogometaši Krasa Koimpex bodo nocoj (20.30) igrali prvo tekmo na turnirju »Il Giulia« pri Svetem Ivanu v Trstu. Današnji Krasov nasprotnik je Esperia (2. AL). Izid: Ponziana - Muglia 2:1. H Obvestila TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata vrsto poletnih jadralnih tečajev za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 16. maja, 7. ženski mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štandreškem in so-vodenjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija 2009 z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Prevaljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na info@skdevin.it ali 340 2232538 in 335 7720105 ZSŠDI - SMUČARSKA KOMISIJA vabi ob zaključku smučarske sezone 2008/09 na nagrajevanje 4. Primorskega smučarkega pokala in 5. pokala Alternativa sport, v nedeljo 17. maja t.l.,od 12. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. AŠD CHEERDANCE MILLE-NIUMprireja tradicionalno zaključno prireditev v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Bri-ščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala "Alica v čudežni deželi". TENIS - Deželna prvenstva Tokrat zmagale vse Gajine ekipe JADRANJE - Jaš Farneti in poškodba Po fizioterapiji na regato v Formio Člani Gajine ekipe v moški D2-ligi KROMA 22 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI BENETKE - Beneški bienale 2009 Ustvarjanje svetov Kurator osrednje razstave je umetnostni zgodovinar in filozof Daniel Birnbaum - Slovenijo bo zastopal Miha Štrukelj Benetke bodo med 7. junijem in 22. novembrom prizorišče 53. mednarodnega likovnega bienala. Kurator osrednje bienalske razstave, ki bo imela naslov Ustvarjanje svetov (Fare mondi), je umetnostni zgodovinar in filozof Daniel Birnbaum. Slovenijo bo zastopal Miha Štrukelj. Razstavljal bo v Galeriji A+A, ki bo prevzela vlogo slovenskega paviljona. Osrednja bienalska razstava bo postavljena na tradicionalnih prizoriščih Giardini in Arsenale ter na še nekaterih lokacijah po mestu. Kot je mogoče izvedeti na spletni strani bienala, ne bo razdeljena na poglavja, ampak bo različne teme povezala v eno celoto. Na njej bo svoja dela predstavilo 90 umetnikov z različnih koncev sveta. Številni bodo nova dela posebej za bienale ustvarili in situ. Naslov razstave Ustvarjanje svetov po Birnbaumovih besedah kaže na njegovo željo, da izpostavi sam proces ustvarjanja. Umetniško delo je več kot le objekt. Vsebuje vizijo sveta, zato ga je mogoče videti tudi kot način ustvarjanja sveta. Moč vizije pri tem ni odvisna od medija, ki ga umetnik uporabi, zato bodo na razstavi zastopani instalacije, videi, filmi, kipi, performansi, slike in risbe. Razstava želi raziskati svetove, ki nas obdajajo, obenem se želi dotakniti prihodnosti. Miha Štrukelj je projekt «x=0/y=0 Šum v procesu», ki bo predstavljen v slovenski Galeriji A+A, zastavil kot celostno umetnino, ki temelji na štirih vsebinsko-formalnih nivojih: sliki, stenski risbi, risbi in lego sliki. Razstava bo povzemala koncept Štrukljevega slikarskega procesa, ki temelji na dekon-strukciji slikovne površine s pomočjo mreže kot strukturno-konceptualne osnove, znotraj katere se slika razgraja in na novo konstruira kot oblika razčaranega subjektivnega pogleda. Štrukljev razstavni projekt je svojevrstna sinteza zadnjih dveh let njegovega ustvarjanja tako v vsebinskem kot for- malnem in estetskem smislu. Zlasti izstopa vsebinska komponenta, katere začetke je moč iskati v delih, nastalih v drugi polovici 90-ih let, ki so se s tematiko velikih urbanih središč na začetku le občasno spogledovala. Sčasoma so umetnikove urbane vedute postajale bolj hladne in nedostopne, subjekt pa je prek abstrahiranih upodobitev počasi zapuščal slikovno polje in nato dokončno izginil. Izgubila se je tudi prepoznavnost motiva, vedute so postale le blede sence stvarnosti, zaznamki, vzeti iz spomina. Med prijemi, značilnimi za zadnja leta umetnikovega ustvarjanja, ima pomembno vlogo tudi slika na steni. Štrukelj je ta nosilec pred Benetkami uporabil trikrat - v Ljubljani, na Dunaju in v New Yorku. Vendar je umetnik zamenjal le nosilec, vsebina in aplikacija podobe oziroma njena predhodna fragmentarnost so ostale enake. V najnovejši sliki na steno pa umetnik vsebinska in formalna izhodišča pripelje še nekoliko dlje, saj v abstrahirano urbano okolje, oropano navzočnosti človeške figure, subtilno vrne podobo človeka, je zapisala kustosinja razstave Alenka Gregorič. Komisar slovenske predstavitve na bienalu je Aleksander Bassin. Odprtje slovenskega paviljona bo v petek, 5. junija, ob 19. uri. Mednarodna žirija bienala, ki jo sestavljajo Italijanka Angela Vettese (predsednica), Jack Bankowsky iz ZDA, Homi K. Bhabha iz Indije, Južnoafričan Sarat Maharaj in Julia Voss iz Nemčije bo podelila zlatega leva za najboljšo nacionalno predstavitev, zlatega leva za najboljše delo na razstavi Ustvarjanje svetov in srebrnega leva obetavnemu mlademu umetniku, sodelujočemu na osrednji bienalski razstavi. Žirija lahko podeli tudi največ tri posebne omembe, je še mogoče izvedeti na spletni strani bienala. (STA) FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Žanina Mirčevska: »Art export« / jutri, 14. maja ob 20.30 (Red F, predpre-miera) z italijanskimi nadnapisi; v petek, 15. maja ob 20.30 (Red A, premiera) z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 16. maja ob 20.30 (Red B); v sredo, 20. maja ob 11.00 (barakuda), zaključeno za šole; v četrtek, 21. maja ob 19.30 (Red K) z italijanskimi nadnapi-si in varstvo otrok; v petek, 22. maja ob 20.30 (Red T) z italijanskimi nadnapisi; v nedeljo, 24. maja ob 16.00 (Red C) varstvo otrok in v ponedeljek, 25. maja ob 10.00 (morski pes) zaključena za šole. Mala dvorana SSG Edoardo Erba: »Maraton v New Yorku« / Izredna ponovitev v soboto, 23. maja ob 17.00. Gledališče Rossetti Michael Frayn: »Rumori fuori scena« / Režija Attilio Corsini. Urnik: danes, 13. maja ob 20.30, jutri, 14. ob 16.00 in 20.30, v petek, 15. in v soboto, 16. ob 20.30 ter v nedeljo, 17. maja ob 16.00. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 / "Ko-migo 2009" - »Gulash koncert«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 13. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. Jutri, 14. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V petek, 15. maja ob 19.30 ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V soboto, 16. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V sredo, 20. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Mala drama Danes, 13. maja ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželjskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. Jutri, 14., v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 13. maja ob 12.00 / Branko Za- vršan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Jutri, 14. maja ob 20.00 / Olja Muhinja: »Tanja - Tanja«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V sredo, 20. maja ob 15.30 in ob 20.00 / Plavt: »Osli«. Mala scena Danes, 13. maja ob 18.00 in ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Jutri, 14. maja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Miha Maz-zini »Let v Rim«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / Jana Pavlic: »Tosca«. V torek, 19. maja ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V sredo, 20. maja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. Cankarjev dom David Harrower: »Črni kos« Dvorana Duše Počkaj / Režija: Rene Maurin, igrata iva Babic in Janes Starina. Urnik: v nedeljo, 17., v ponedeljek, 18., v torek, 19. in v nedeljo, 24. maja ob 20.00. Šentjakobsko gledališče Jutri, 14. maja ob 17.00 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V petek, 15. maja ob 19.30 / A. Rozman Roza: »Najemnina ali We are the nation on the best location« (komedija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du régiment«: Urnik: do četrtka, 14. ob 20.30 in v soboto, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli »Atlantide« / Nastopa CRDL Compa-gnia Mvula Sungani v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: danes, 13. maja ob 21.00. »Trittico« / Nastopajo skupine: Arearea, Sharon Fridman, ArtefettoDanza v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 21.00. KRMIN ■ »JAZZ & WINE OF PEACE COLLIO« jutri, 14. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Tommy Emmanuel (Avstralija); v petek, 15. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Sarah Jane Morris (Velika Britani- nija - »Fantazija 3«. Dirigent: Evan Christ, solistka: Anja Bukovec - violina. V ponedeljek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / »Tambuco«, ansambel tolkal iz Mehike. ja); v soboto, 16. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Maria Joao »Ogre« (Portugalska); v nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi »Beata Ver-gine del Soccorso« v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's (Italija); predprodaja vstopnic na spletni strani www.boxofficeita-lia.com. V sklopu manifestacije prireja združenje Controtempo tudi koncerte ob aperitivu in »Round Midnight«: v petek, 15. maja, ob 19. uri v lokalu Oste-ria Caramella v Ul. Matteotti 1 v Krminu duo Ceck&Ross; v petek, 15. maja, ob 23.30 v lokalu In Taberna v Ul. Friu-li 10 v Krminu Denise Dantas Quartet; v soboto, 16. maja, ob 19. uri v domačiji Klinec v Medani 20 na Dobrovem Maxmaber orkestar in ob 23.30 v pi-ceriji Alla Pergola v Ul. Matteotti 42 v Krminu Adriana Vasques Quartet. V sklopu prireditve »Cortocircuito« -25 umetnikov se predstavlja v Krminu - bosta v lokalu Jazz & Wine le bar v Ul. Matteotti 78 v Krminu večera »Funky Night's«: v petek, 15. maja, ob 21. uri koncert Remengo Brothers in v soboto, 16. maja, ob 21. uri »DJ Matthew VS Luca Sax«. Na ogled bo razstava Maurizia Fave; vstop prost. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V torek, 19. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Primorski glasbeni biseri - Koncert primorskih nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj. V torek, 26. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Zarja Vatovec -klavir; Aljaž Kalin Kante - klarinet, David Trebižan - klavir. V torek, 2. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Večer slovenskih skladateljev - Ansambel Gaudeamus, Aleksandar Spasic, dirigent. V torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violina, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo. V ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba. V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihela Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. LJUBLJANA Šentjakobsko gledališče Jutri, 14. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slove- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): do 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, je na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija La Bottega (Ul. Nizza 4): do 24. maja, bo na ogled razstava Michele Sbuelz; odprta od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288). RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unità): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. Galerija pri Valetovih: do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Življenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. CERKNO Cerkljanski muzej: od jutri, 14. do 31. maja bo na ogled fotografska razstava Marka Čadeža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): od danes, 13. maja do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenše-ka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. Galerija Photon (Poljanska 1): od torka, 19. maja (otvoritev ob 20.00) do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12. 5. 2009) Vodoravno: Kredarica, ribogo-jec, A. M., Cesare, tik, N. S., A. R., ena, dla, Križmančič, M. A., O. L., ikre, starosta, OAS, arkada, dir, Na, pastor, Isabel, A. K., era, čaši-ca; na sliki: Maks Križmančič. / RADIO IN TV SPORED Torek, 12. maja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu - Velika pisateljica A. Lind-gren 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 8.30 Aktualno: Unomattina 8.00 Aktualno: Cerimonia di benvenu- to a Sua Santita Benedetto XVI 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved 11.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.10 Variete: Festa italiana 15.45 Aktualno: Visita di Sua Santita Benedetto XVI ad un campo profughi 16.50 Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 17.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Lazio - Sampdoria, Cop-pa Italia 21.10 Film: Il caso di Thomas Crawford (triler, ZDA, '07, r. G. Hoblit, i. A. Hopkins, R. Gosling) 23.05 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.25 14.00 Talent show: Italian Academy 2 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Grazie dei fiori 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Talent show: Presa diretta - Academy 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - Ai confini della co- noscenza 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Dok.: La Storia siamo noi 0.25 Aktualno: 12° Round, sledi Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 12.30 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik, sledi Rai News 24 1.10 Aktualno: La Storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, sledi Agritre Šport: Si gira 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Šport: Ciklismo, giro d'Italia del Centenario 15.15 Dnevnik - Kratke vesti, sledi Pro- cesso alla Tappa 18.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.20 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 11.40 12.25 13.30 14.00 15.30 16.20 18.55 19.35 20.30 21.10 23.20 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 17.00, 1.20 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Nad.: Distretto di polizia 3 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Film: Soldato Giulia agli ordini (kom., ZDA, '80, r. H. Zieff, i. G. Hawn, E. Brennan) 0.25 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Dok.: Viaggio in Terra Santa Film: A. I. Intelligenza artificiale (fant., ZDA, '01, r. S. Spielberg, 1. H.J.Osment) QmIb II rtfiiil KnAfliwk 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 22.10 23.40 Eu hf-iitti. Ai AKTIfipjUtMl UUtíN^t i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 10.00 Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik - Kratke vesti Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: La ricerca della felicita (dram., ZDA, '06, r. G. Muccino, i. W. Smith, J. Christopher, S. Smith) Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Matrix O Italia 1 6.05 Jutranji dnevnik 6.35 13.40, 17.30 Risanke 9.00 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 9.25 Nan.: Xena - Principessa guerriera 10.20 Nan.: Baywatch 11.15 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Film: Ragazze nel pallone (kom., ZDA, '06, r. S. Rash, i. M. Rylan, C. Chiu) 16.00 Dnevnik - Kratke vesti 16.55 Nan.: Hannah Montana 18.30 22.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Resničnostni show: Cupido (v. F. Panicucci) 23.00 Variete: Chiambretti Night ^ Tele 4 7.00 7.15 8.10 12.00 12.10 12.50 13.50 15.35 16.30 17.00 19.00 20.00 20.10 20.30 20.55 22.45 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 14.30 Koncert: La grande musica classica Pregled tiska Kratke vesti Aktualno: Mappero Aktualno: Attenti al cuoco (pon.) Aktualno: ... Attualita Dokumentarec o naravi Variete: Borghi nel FVG Risanke Rotocalco ADNKronos Qui Tolmezzo Il Rossetti Deželni dnevnik Film: Caribe (pust., '89, r. M. Kennedy, i. K. Glover, J. Savage, S. Mal-kin) A.COM Automobilissima La 7 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Il giardino dei Finzi Contini (dram., It., '70, r. V. DeSica, i. L. Ca- policchio, D. Sanda) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Film: Two Much - Uno di troppo (kom., ZDA/ŠP., '95, r. F. Trueba, i. M. Griffith, A. Banderas) Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Nekoč je bilo ... življenje 9.35 Risanka 10.00 Oddaja za otroke 10.55 Knjiga mene briga 11.20 Dok. serija: Izgnani Slovenci 1941 - 1945 (pon.) 11.55 Dok. oddaja: Veronika in Friderik (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Polemika (pon.) 14.20 Podobe iz Srednje Evrope (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Nils Holgerson 16.15 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.30 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.35 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tv pogled 20.05 Film: Skrivna afera 22.00 Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved 23.05 Sveto in svet: Mladi {p Slovenija 2 6.30 1.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.30 Vrhunci angleške nogometne lige (pon.) 9.25 Pesem Evrovizije 2009 (pon.) 11.30 Spet doma (pon.) 13.20 HRI-BAR (pon.) 14.20 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik - 13.05.1991 16.55 Mostovi - Hidak (pon.) 17.25 Črno beli časi 17.45 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 18.45 Oddaja TV Maribor: O živalih in ljudeh (pon.) 19.00 Oddaja TV Maribor: Na vrtu (pon.) 19.25 Z Damijanom (pon.) 21.25 Rokomet: Gorenje - Cimos Koper (prenos) 13.45 Dnevni program 14.00 0.25 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Globus 15.00 Film: Zaradi njega (kom., i. D. Durbin, C. Laughton) 16.20 Biker explorer 16.50 27. mednarodni pokal v plesih 17.45 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnika 19.25 Šport 19.30 Dok.: Obala delfinov 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 City Folk 21.10 Folkest v Kopru 22.15 Dok.: La via francigena 22.45 Srečanje z... 23.20 Iz arhiva po vaših željah Tv Primorka 8.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka 8.20 11.00, 11.05, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 0.00 Videostrani 9.00 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 15.30 Mozaik 18.00 Mlad. oddaja: Čas za nas 18.40 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 23.30 Futsal: 1. tekma polfinala DP, Puntar Casino Safir - Svea (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 »Berlin 1989 - čas odjuge«; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ženski portreti; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK Svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachiera-dio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.40 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla Anticiklon afriškega izvora nad Italijo se počasi umika. Z jugozahodnikom doteka razmeroma vlažen in nekoliko hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.27 Dolžina dneva 14.51 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 8.22 3Jv^ávpr A Nad vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se iznad Ukrajine in Rusije nadaljuje čez Balkan in srednjo Evropo nad obale Atlantika. Nad naše kraje doteka z jugozahodnikom razmeroma vlažen in prehodno nekoliko hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, pri občutljivih ljudeh se bodo še pojavljale z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.51 najnižje -45 cm, ob 14.23 najvišje 17 cm, ob 18.22 najnižje 9 cm, ob 23.23 najvišje 24 cm. Jutri: ob 7.39 najnižje -37 cm, ob 15.58 najvišje 18 cm, ob 19.59 najnižje 14 cm, ob 23.20 najvišje 17 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........20 2000 m............7 1000 m ..........15 2500 m............4 1500 m ..........10 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Vabljeni na avdicijo ^^^^ v 0LAN0I0! Prijavijo se lahko vsi od h. do 99. leta starosti. Če boš izbran-a, se bo tvoja manekenska kariera ve!a z nastopom na veliki pomla poletni modni reviji, ki b V naühcBfllrili Sha liti-Ayurveda, Thalaiso, Wlai Thai, Sa jna Park in pokritih bazenih ilermomintralrn In ap*irano morska vodo. tamo poskrbeli za vaši dobra počirt^iproftrt« in popoln oddih. I THAIAJSOCENTEÍ KH) lí:r»lM¿ cij.i uporab? ( ji j«L*jí pijt v itytof frtu. 5HAKfl - AYUSVEPA íÉNTER Edini jyurveAklcrnter na swtu podpakravilt-lj ilnjiYi ¡Adiete líi»Jli. .[Ibrtíiyiirvííí. WaiTHAI Nijcclovilcjil cc-ntrr lijrtti (mit ¿urtíj Tajski. L,rri.i^Hirr. ;iífii1LtüiiJit,fiii'-.FtQ -5,76 KRKA 1 1 IKA KOPER 62,57 -4,46 -1,73 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,89 165,42 -1,19 -0,28 +2 57 TELEKOM SLOVENIJE 263,39 166,38 +0,62 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,50 AERODROM LJUBLJANA 32,02 DELO PRODAJA -rrm 1-annn -2,78 -2,35 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ 32,95 13 50 +4,00 -8,47 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imntcct 10,36 +28,33 +0,29 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 42,16 11,03 +1,03 -0,27 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 243,11 -2,74 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 18,83 -2,99 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 12. maja 2009 +°,9° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,17 5,55 1413 -0,43 +2,02 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,745 +0,43 -6,84 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,355 5,06 -0,29 +2,12 EDISON ENEL ENI 1,018 4,31 1727 +2,31 +2,44 FIAT FINMECCANICA 7,6 1013 +2,37 +3,05 +1 30 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,93 +1,44 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,55 16 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,56 44275 -0,06 -0,89 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,505 -1,61 +0,65 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,587 0,2805 +1,15 -0,53 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 1,587 17,76 +1,15 +3,50 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,305 4,735 1 008 -0,75 -1,04 TENARIS TERNA 0,371 +4,67 -4,13 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,4725 0,387 1033 -0,30 -8,51 -3 10 UNICREDIT 2,1075 -0,49 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 58,75 $ -0,17 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. maja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.000,46 966,02 -0,82 -0,57 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 1.866,15 +2,58 FIRS, Banjaluka - - ralavlç dmnr^ í1k13 jjim SRX, Beograd BIFX Saraievo 230,33 1.633,23 -0,92 -1 66 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 11.290,84 1.981,38 -1,69 +1,26 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.468,55 1.715,92 +0,59 -0,88 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 908,43 943,52 4.854,11 -0,09 -1,05 -0,26 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.425,54 3.231,10 2.044,36 -0,22 -0,54 -1,10 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 962,50 2.424,34 -0,04 -0,38 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.298,61 2.178,13 17.153,64 2.618,17 12.158,03 -1,62 +0,55 +0,38 +1,49 +4,07 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 13. maja 2009 5 OGLEDALO Enotnost • v • in manjšina Ace Mermolja Zapisal bom nekaj misli o dveh besedah, od katerih je ena popularna, druga pa dojeta kot negativna. Besedi sta enotnost in manjšina. Naj uvodoma v strnjeni obliki premislimo na nekatere pomenske implikacije besede »enotnost«. Kot zapisano, se beseda enotnost glede narodnega vprašanja Slovencev v Italiji pojavlja zelo pogosto. Tudi na spletnih straneh vidijo mladi in starejši rešitev manjšinskih vprašanj prav v enotnosti. Enotnost naj bi bila ključ za uveljavljanje Slovencev in za reševanje vprašanj. Beseda ima svoje zgodovinsko ozadje. Propagiralo jo je slovensko narodno-preporodno gibanje, nadalje je bila refren socialistične Jugoslavije. Sedanji politični predstavniki priporočajo slovanskim manjšinam v sosednjih državah, naj bodo »enotne« itd. Zdi se torej, da je enotnost osnova za reševanje vseh manjšinskih problemov. Opozoril pa bi rad, da ima lahko enotnost tudi drugačne pomene. Enotnost nas lahko popelje v to, da vsi enako mislimo, v homogenizacijo in v konformizem. V enotnosti ni nasprotja, mnoge plodne ideje pa se v umetnosti, v gospodarstvu in v sami politiki rodijo kot diskontinuiteta ali kot odstop od splošnega mnenja, ki je vseobsegajoče in poenoti ljudi v eni misli. Ko danes kritiziramo »eno misel« globalnega kapitalizma, kritiziramo poenostavljanje in poenotenje mišljenja in čutenja, ki sta ljudem vsiljena. Tudi osem milijonov ljudi, ki gleda finale »Velikega brata« se poenoti v emocijah, besedah in dejanjih protagonistov šova kvazi-realnosti. Ne more namreč biti povsem realno to, kar je namenjeno televizijski predstavi. Realno je poenotenje ljudi ob gledanju produkta, enotno je zanimanje za dogodivščine trenutnih junakov zgodbe. Kaj pa pomeni enotnost v narodnem smislu? Enotnost se tu javlja kot narodna skupina, ki poenoti pripadnike v istem čutenju, v skupnem in enotnem »plebiscitu za narod«, kot je to imenoval Renan. Plebiscit za narod presega individualnost, jo delno briše in jo nekako žrtvuje na oltarju naroda ali nacije. Pri tem pa že drsimo v nevarno ideologijo nacionalizma. Nacionalizem kot ideološka kategorija podreja posameznike v maso. Skupnost, ki se postavi nad ljudi, ni nekaj dobrega, saj se nad skupnostjo, ki je nedoločena, navadno pojavljajo pro-svetljeni vodje, mesije ali še kaj hujšega. Skratka, enotnost ni vedno in zmeraj pozitiven pojem. Sam raje optiram za pluralizem in za demokratično igro, kjer se različna mnenja soočajo ter najdejo sintezo: z dogovorom, kompromisom ali z glasovanjem. Učinek je boljši, saj je odločitev sad soočanja in demokratične izbire. V bistvu skupnost ne prevlada nad posameznikom, enotnost postane sposobnost izbir in ne neka abstraktna beseda z dvojnim ali trojnim pomenom. Druga beseda, ki je prisotna v naših debatah, je manjšina. Slišim in berem razne pripombe, češ, da je neumestno govoriti o slovenski manjšini, saj naj bi to predpostavljalo nek manjvrednostni kompleks, ali reduktivno noto in celo podcenjevalni odnos. Z določenega vidika so vse te pripombe lahko umestne. Manjšine, narodne in druge, so bile pogostokrat predmet podcenjevanja, mar-ginalizacije, zatiranja in podobnih stvari. Večina pogostokrat potrjuje samo sebe tako, da izpostavi negativen odnos do manjšine. Poznamo narodne, rasne in verske manjšine. Manjšine pa so lahko tudi ljudje z najrazličnejšimi telesnimi ovirami, umobolni, zasvojenci itd. Stare norišnice niso bile kraj za zdravljenje, ampak zaprti prostori za »norce«, ki so lahko bili tudi nebogljeni starci, pijančki in sploh vsi, ki so živeli ali se obnašali izven norme. Razbijali so celovitost oziroma »enotnost« družbe, ki jih je emarginira-la in s tem »pomirila« tudi samo sebe. Ko so odpeljali klošarja v norišnico, so se mimoidoči oddahnili in z zadovoljstvom gledali v vitrinah odsev lastne , v lepo obleko oblečene, postave. Bili so zadovoljni s svojo normalnostjo. Iz raznih razlogov so bili emargi-nirani tujci, črnci ali preprosto ljudje, ki so drugače govorili ali molili. Nikoli niso bili večina, ampak manjšina, saj se večina ne more samoizobčiti.V tem smislu ima beseda manjšina zgodovinsko zaznamovan negativni pomen. Zadeve pa lahko sprevržemo in damo besedi drugačen pomen. Kot sem že pisal pri besedi »enotnost«, so navadno manjšine nosilke sprememb. Vsako gibanje, od umetniškega do miselnega in političnega, je najprej manjšina. Kristijani so bili v rimskem imperiju manjšina in so postali s Konstantinom zmagovita vera. Meščani so bili za časa plemstva manjšina in so izvedli francosko revolucijo. Prvi koloni v Ameriki so bili manjšina in so zgradili najmočnejšo državo. Manjšina so bili znanstveniki, umetniki in izumitelji. Določene ideje in smeri so se uveljavile v ozkem okolju, nato pa so pričele prodirati v širše družbeno tkivo in postale dominantne. Celo majhni in obrobni narodi so se v zgodovini razvili in postali močni. Manj-šinskost je lahko torej tudi pozitivna kategorija. Slovenci v Italiji smo objektivno manjšina, saj nas je sorazmerno malo, ki govorimo slovensko, hranimo slovensko zgodovino, kulturo in druge podobne elemente. Vendar je tudi v tem primeru lahko manjšina dejavnik pozitivnih sprememb. Pripadniki manjšine lahko poznajo dve okolji, dva ribnika, dva svetova. Sposobnost zgolj jezikovnega sporazumevanja ni dovolj. Za to uporabljamo mednarodno angleščino, ki se je poenostavila, standardizirala in se jo lahko naučimo v dogledno kratkem času. Drugo pa je poznati kulturo nekega naroda in njegovih ljudi, mentaliteto, navade in razvade, slabosti in kreposti, skratka, tisto globljo realnost, ki nam je ne odpre prvi in površen stik. Na marsikaterem področju je lahko dvojno poznanje prednost: treba jo je znati izkoristiti. Sama manjšina nosi zgodovinske in sodobnejše izkušnje, ki jo delajo posebno. Če se omejim nase, sem zaključil univerzo v Ljubljani in obenem kandidiral za svetnika v goriški občinski svet. Bil sem v stiku s slovensko alternativno sceno in v Italiji zastopal komunistično stranko, ki je bila v Sloveniji že »aut«. Kot angažirano sem smatral literaturo, ki ruši etabilirane vrednote. Obratno od ljubljanskih kolegov sem namreč obiskoval šolo, kjer je imela duhovščina še vedno močan vpliv. Sama manjšina z vso svojo mitologijo se je lahko spremenila v oklep in zato se mi je zdela dekonstruk-cija tudi politično dejanje, moji vrstniki onkraj meje pa so jo doživljali kot anti-politiko, saj je bila politika le ena: partijska. Biti v manjšini lahko omogoča tudi antikonformizem, željo po odstopanju od norm, iskanje novosti. Manjšinec lahko celo narodno misel zastavi drugače. Lahko so v manjšini prevalentne obrambne drže, lahko pa iz manjšinskih izkušenj razvijemo avantgardne pozicije. Lah ko rečemo, da smo za multikul-turno in multietnično družbo in to v nasprotju s tem, kar pravi Berlusconi s svojo desnico: da noče multietnične Italije. Lahko dokazujemo, da razlike niso zlo, da je drugačnost tudi druga možnost, ki se ti ponuja. Skratka, manjšinska izkušnja lahko pomeni dobro pripravo za svet, ki prihaja. Možen je tudi izrazit in samoobramben konservativnejšem, istočasno pa je lahko manjšina percepirana kot predstraža, kot vezni člen med staro in novo družbo, kulturo in civilizacijo. Besede manjšina bi se torej ne bal in ne bi trdil, da je nujno podcenjevalni pojem. Tako enotnost kot manjšino velja premisliti tudi v drugačnem smislu ali »obrnjenem« in izven zgolj zakoličene nacionalne perspektive. Izraza ohranjata vsaj dvojni pomen, lahko pa izberemo propozitivnejšega. Neenotnost spreobrnemo v pluralistično soočanje, manjšino pa v »avantgardno« skupino. manjšina - Prizadevanja senatorke Tamare Blažina Nekoliko boljši obeti za vidljivost slovenske TV Collini: RAI naj bi začel izvajati določila zaščitnega zakona TRST - V sklopu nerešenih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti izstopa še vedno vidljivost slovenskih televizijskih oddaj Rai v vseh treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci v Italiji. Obenem pa tudi uvajanje dvojezičnosti pri tej ustanovi (kot predvideva zaščitni zakon), ki je dejansko upravitelj javnih uslug. Med slednje gre upoštevati tudi problem dvojezičnih poštnih položnic za plačilo naročnine. O teh vprašanjih se je slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina pogovarjala z direktorjem deželnega sedeža Rai Robertom Collinijem. Slednji bo v prihodnjih dneh - tudi v sodelovanju z dvojezičnim okencem, ki deluje pod pokroviteljstvom tržaške Prefekture - začel z izvajanjem predpisov zaščitnega zakona (v prvi vrsti nameščanje dvojezičnih napisov) in v tem kontekstu naj bi prišlo tudi do čimprejšnjega tiskanja Senatorka Tamara Blažina dvojezičnih poštnih obrazcev. O vprašanju vidljivosti slovenskih oddaj (glede tega vprašanja se je senatorka večkrat srečala s Collini-jem) je bilo ponovno potrjeno, da naj bi se to rešilo prihodnje leto, ko bo sedanji analogični sistem prešel na digitalnega. Tak odgovor je med drugim prišel tudi s strani osrednje direkcije Rai v Rimu. Za deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino je t.i. je switch off novega sistema predviden v drugi polovici leta 2010 in torej ni smotrno investirati v opremo, ki bo v kratkem odpravljena. Glede na to, da bo vidljivost slovenskih oddaj možna v vseh treh pokrajinah preko dodatne »tretje mreže bis«, ki naj bi jo Dežela ob tem dobila, je potrebno aktivirati vse zainteresirane subjekte, da bi se ne zgubilo te priložnosti. Da bi glede tega vprašanja sensibilizirala deželno upravo, je senatorka Blažina naslovila na predsednika Dežele Renza Tonda, odbornika Roberta Molina-ra ter na predsednika Corecom pismo s priporočilom, da bi čimprej sklicali omizje Rai-Dežela, ki bi se moralo ukvarjati tudi s to problematiko. ljubljana - Na Prešernovem trgu ob dnevu zmage nad fašizmom Praznično vzdušje ob 40-letnici Radia Študent Na proslavi je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič (na fotografiji na odru s Svetlano Makarovič in orkestrom Ferenc Santa) LJUBLJANA - Ljubljanski Prešernov trg sta minulo soboto pozno popoldne prevevala praznično vzdušje in veliko glasbeno pričakovanje. Ob Tromostovju se je namreč praznovalo obenem zmago nad fašizmom, ki danes sovpada z dnevom Evrope, in hkrati tudi 40-letnico ustanovitve Radia Študent. Za pravo glasbeno poslastico je poskrbela Svetlana Makarovič, ki je v slovensko prestolnico pripeljala njej ljubi in velikokrat opevani orkester Ferenc Santa. Po krajši uverturi tridesetčlanske glasbene zasedbe, katero sestavljajo vrhunski glasbeniki, je od ciganskih ritmov in melodij razgreto množico najprej pozdravil ljubljanski župan Zoran Jankovič, nakar je besedo prevzela Makarovič, ki je interpretirala svojo poezijo o praprotnem cvetu - simbolu univerzalne svobode, katero vsak nosi v sebi. Svoj lirični nastop je zaključila z mislijo o svobodi, nasproti katere stoji fašizem, v vseh svojih oblikah, »tudi klerofašizem in njegova slu-žinčad. Zanje praprotni cvet nikoli ni in nikoli ne bo vzcvetel. Smrt fašizmu«, je ob koncu zaklicala in z vzklikom: »Zdaj pa mu-zika!« dala znak »svojim ciganom«, naj začnejo igrati. Izredno doživetemu koncertu romskih virtuozov so sledili še nastopi skupin Ana Pupedan, Moveknowledgemest, Buldogi, Niet, Bratko Bibič & The Madleys. Nočno dogajanje pa se je nato preselilo na Metelkovo in v Tovarno Rog, kjer so v vseh klubih nastopili udeleženci vseh sezon Klubskega maratona Radia Študent. (mit) sežana - V četrtek ob 1 9. uri Predstavitev romana Taborski zvonovi SEŽANA - V Tednu vseži-vljenjskega učenja in ob Evropskem letu ustvarjalnosti in ino-vativnosti, v katerega se sežanska Kosovelova knjižnica vključuje s številnimi prireditvami v mesecu maju tako na sedežu v Sežani kot tudi na krajevnih knjižnicah v Komnu, Divači in na Kozini, velja še posebej izpostaviti predstavitev knjige Ivana Merljaka z naslovom Taborski zvonovi. Knjigo bodo predstavili v svojih prostorih v Sežani v četrtek, 15. maja, ob 19.uri. Z avtorjem knjižnega prvenca ter številnih radijskih, televizijskih in filmskih dokumentarcev, novinarjem in dolgoletnim urednikom informativnih oddaj na Radiju Slovenija, se bo pogovarjal večletni stanovski kolega, direktor sežanskega visokošolskega središča, Danijel Božič. Zgodba romana Taborski zvonovi je postavljena na Primorsko in obravnava obdobje druge svetovne vojne ter čas po njej vse do leta 1970. Delo pripoveduje o tem, kako veliki zgodovinski dogodki in politične spremembe vplivajo na življenje vsakogar. Osrednji lik romana je mladi Mario, ki se med vojno pridruži partizanom, po osvoboditvi pa pade v kolesje represivnega državnega aparata. V pisateljski resnici in podobi zaživi primorski človek s svojimi ljubeznimi, trmami, jezikom, ki poje celo v prozi - tudi v narečju, kadar hoče pisatelj poudariti tipičnost primorske duše. Gre za slovenski roman, ki se pridružuje Pregljevemu, Bevkovemu, Kosmačevemu in Lokarjevemu literarnemu svetu in se nas dotika. Knjigo, ki je izšla pri Prešernovi družbi, bo mogoče na predstaviti tudi kupiti po nižji ceni. Olga Knez 6 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI imigracija - V skladu s Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 Združeni narodi pozivajo Italijo, naj sprejme begunce Berlusconi: Ilegalne priseljence novači kriminal - Opozicija: Ne podrejati vsega javnomnenjskim raziskavam RIM - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v pismu italijanski vladi izrazil »veliko zaskrbljenost« zaradi vračanja Libiji migrantov, ki jih italijanske oblasti prestrežejo v Sredozemlju med plovbo proti Italiji, in jo poziva, naj Italija ponovno sprejme tiste osebe, za katere je UNHCR ugotovil, da iščejo mednarodno varnost. Tako je včeraj povedal glasnik UNHCR v Ženevi Ron Redmond. Poudaril je, da UNHCR pri tem uživa podporo generalnega sekretarja ZN Ban Ki-Moona. Spomnil je, da je Italija podpisnica Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951, 33. člen katere izrecno prepoveduje izgon in zavračanje ljudi, ki zaradi nespoštovanja človekovih pravic v svojih državah prosijo za pribežališče (azil). Te konvencije pa ni podpisala Libija, zaradi česar v tem primeru ni nobene garancije, da bi za pravice beguncev poskrbela država, kateri Italija vrača ilegalne priseljence. UNHCR nadalje poudarja, da je kar 75 odstotkov tistih, ki so v letu 2008 prišli v Italijo po morju, prosilo za politično pribežališče in da je približno 50 odstotkom le-teh bila dodeljena mednarodna varnost. Na osnovi vsega tega UNHCR poziva italijansko vlado, naj spremeni politiko, ki jo v zadnjih časih vodi do ilegalnih priseljencev. Pod vprašajem je pravica do azila v Italiji in posledično v celotni Evropski uniji. Toda italijanska vlada vztraja na svojem stališču. Njen predsednik Silvio Berlusconi je v Šarm el Šejku, kjer se je srečal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, povedal, da v Italijo ne prihajajo begunci, ampak ljudje, ki so plačali vozovnico kriminalcem. »Plovila, ki prihajajo v Italijo, niso nekaj slučajnega, ampak so plod delovanja hudodelskih organizacij,ki ponujajo zainteresiranim možnost, da pridejo v Italijo proti plačilu,« je dejal premier. Berlusconi je tudi poudaril, da je politika vračanja ilegalnih priseljencev Libiji politika celotne vlade, in ne samo notranjega ministra Roberta Ma-ronija. »Sporazum z Gadafijem sem podpisal jaz, Maroni le izvaja dogovorjeno,« je dejal. Ni videti torej, da bi vlada nameravala upoštevati kritike, ki so jih poleg UNHCR izrekli Svet Evrope, Katoliška cerkev in vse stranke notranje opozicije. Berlusconijeva vlada se očitno ozira predvsem na javnomnenjske raziskave, iz katerih izhaja, da ljudje podpirajo zapiranje vrat priseljencem. »To nas mora resnično skrbeti, saj gre za teptanje italijanskih in mednarodnih norm,« je ugotovil voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini. Silvio Berlusconi in Hosni Mubarak v Šarm el Šejku ANSA severna liga - Ministrova preteklost Maroni pobudnik »padanskih straž« RIM - Notranji minister Roberto Maroni je bil leta 1996 med glavnimi pobudniki t.i. padanskih straž, ki jih marsikdo ima za predhodnice sedanjih zakonitih prostovoljnih straž proti kriminalu. Aktivna vloga ministra in vidnega zastopnika Severne lige izstopa iz zapisnikov preiskave, ki jo je pred 13 leti v zvezi s Padanijo uvedel sodnik iz Verone Guido Papalia. Notranji minister je bil leta 1996, kot izhaja iz preiskave, glasnik začasnega odbora za osvoboditev Padanije. Maroni je torej že takrat zelo konkretno razmišljal, da bi občani dejansko sami skrbeli za javno varnost. To ni sicer novost, bolj presenetljivi pa so dokumenti v zvezi s t.i. Padanijo in s tedanjimi načrti Severne lige, ki jih je ve-ronski sodnik priložil k svoji preiskavi. Zanimivi so postopki, s katerimi so ligaši sprejemali pripad- Notranji MINISTER Roberto Maroni nike padanskih straž, pri katerih je - poleg Maronija - imel glavno besedo Umberto Bossi. »Ko se narod zbudi, nujno potrebuje svojo vojsko,« naj bi Bossi svojčas povedal Ireni Pivet-ti, ki je pozneje postala predsednica poslanske zbornice. Iz sodnih dokumentov in zapisnikov izhaja, da je bil aktualni notranji minister že takrat neke vrste notranji minister Bossijeve stranke oziroma Pa-danije. informacija - Razkritja bivšega direktorja Mentana: Mediaset je Berlusconijev volilni odbor MILAN - »Naredili ste napako, da ste me povabili. Počutil sem se res kot riba zunaj vode. Prisotna je bila vsa prva linija informacije, a o novinarstvu nisem slišal govoriti niti eno minuto. Zdelo se je, kot da bi se zbrali na večerji zahvalnega dne... Volilnega zahvalnega dne. Vsi okrog mene so volili na enak način in vsakdo je vedel, da so drugi naredili isto. To je bilo samoumevno, kot je bilo samoumevno, da je eden čestital drugemu za prispevek k skupnemu uspehu... Ne počutim se več doma v skupini, ki se obnaša kot volilni odbor in v kateri vsi razmišljajo na enak način... Predsednik, pomagajte mi, da se umaknem! To bom naredil, stopajoč po prstih.« Tako je nekdanji direktor televizijskega dnevnika TG5 in nekdanji založniški direktor Berlusconijeve skupine Mediaset Enrico Mentana napisal predsedniku Mediaseta Fedeleju Confalonieriju v noči med 21. in 22. aprilom 2008, potem ko se je skupaj z drugimi novinarskimi direktorji udeležil večerje teden dni po zmagoslavju Silvia Berlusconija na parlamentarnih volitvah. Enrico Mentana Mentana to pismo zdaj objavlja v svoji prvi knjigi »Passionaccia«, ki bo danes izšla pri milanski založbi Rizzoli. Del tega pisma pa objavlja tudi revija Vanity Fair v svoji zadnji številki. Gre za pomemben dokument, saj dokazuje, kako zelo so televizijske mreže Mediaseta vpre-žene v Berlusconijev volilni in sploh politični voz. Pismo pomaga tudi razumeti, zakaj je Mediaset potem odslovil Mentano. To se je zgodilo letošnjega februarja ob izbruhu afere okrog smrti Eluane Englaro. A očitno je zadeva zorela dalj časa. Danes glasovanje trojne zaupnice vladi RIM - V poslanski zbornici se bo danes nadaljevala obravnava zakonskega predloga o javni varnosti, s katerim vladna večina želi uzakoniti sporna določila, kot so tista, ki uvajajo možnost ustanavljanja prostovoljnih straž, ali pa tista, po katerih bo nezakonito priseljevanje kaznivo dejanje. Vlada je zahtevala trojno glasovanje zaupnice, in sicer za izglasovanje prav tolikih »maksiamandmajev«. Opozicija je seveda to odločno obsodila, saj gre za zlorabo glasovanja zaupnice, ki dejansko zatre možnost normalnega parlamentarnega soočanja, podobno kot seganje po zakonskih odlokih. Voditelji opozicije so opozorili, da smo priča že pravemu spodjedanju temeljev parlamentarne demokracije. Neotesani turisti s fotoaparatom nad mrtveca URBINO - Na trgu pred Palačo Ducale v Urbinu se je v nedeljoob 11. uri kar trlo ljudi: veliko turistov je namreč stalo v vrsti, da bi si ogledalo tamkajšnjo razstavo o Raffael-lu, ravno toliko otrok pa se je veselo pripravljalo na obhajilo. V vrsti pred Palačo je stal tudi 77-letnik iz Reggio Emilie, ki se je naenkrat zgrudil mrtev na tla, najbrž zaradi srčne kapi. Mimoidoči policisti so njegovo truplo za silo pokrili z belo rjuho, radovedneži pa so bili takoj na preži in mrtveca ovekoveči-li s svojimi fotoaparati. Sramotno obnašanje turistov so policisti nemudoma prekinili in nato štirideset neskončnih minut čakali na ravno tako nesramen rešilec. 16 agentov prometne policije za zapahi LECCE - Po šestmesečni preiskavi in neštetih prisluškovanjih je sodstvo iz Lecceja včeraj odredilo pripor šestnajstim agentom lokalne prometne policije zaradi sodelovanja v kriminalni združbi in večletnega izsiljevanja. Kriminalisti so ugotovili, da je združba od kakih stotih podjetnikov in trgovcev redno izsiljevala bajne vsote denarja oziroma materialnih dobrin. Med prisluškovanji je izstopal primer policista, ki se je s kolego ponašal, da lahko gre v pokoj, saj je v borih treh letih s tovrstnim donosnim poslom zaslužil kakih 40 tisoč evrov. Predstojnik sodstva je preiskavo pozitivno ocenil, obžaloval pa je dejstvo, da so se za zatožno klopjo tokrat znašli predstavniki sil javnega reda, se pravi ravno ti isti, ki naj bi bili zgled obnašanja in spoštovanja zakonov oz. predpisov. beneški festival Zlati lev animatorju Johnu Lasseterju BENETKE - Organizatorji Beneškega filmskega festivala bodo nagrado za življenjsko delo na letošnji 66. izdaji festivala podelili Disneyjevemu kreativnemu vodji Johnu Lasseterju za zasluge na področju animacije. Podelitve se bodo udeležili še štirje režiserji studia Disney-Pixar. Lasseter je dvakratni nagrajenec ameriške filmske akademije za animirana filma Svet igrač in "Tin Toy". Organizatorji festivala bodo Lasseterju zlatega leva za življenjsko delo izročili 6. septembra. Podelitve se bodo udeležili tudi štirje režiserji studia za animacijo Pixar - Brad Bird, Pete Docter, Andrew Stanton in Lee Unkrich. Stanton je režiral risanko Reševanje malega Nema, Un-krich pa dela tretji del risanke Svet igrač. Na programu festivala, ki bo na beneškem Lidu potekal od 2. do 12. septembra, bo sicer tudi svetovna premiera 3D različice animiranih filmov Svet igrač in Svet igrač 2. terorizem - Med drugim naj bi načrtovala atentat na pariškem letališču Charles de Gaulle V Bariju policija aretirala domnevna vodilna člana mreže Al Kaide v Evropi Policist na tiskovni konferenci kaže sliki obeh aretirancev ANSA BARI - Dva francoska državljana, ki sta bila novembra lani na jugu Italije pridržana zaradi suma kršitev imigracijske zakonodaje, naj bi bila ključni figuri teroristične mreže Al Kaida, je včeraj sporočila italijanska policija. Gre za 63-letnega v Siriji rojenega ima-ma Basama Ajačija in za 34-letnega Britanca Raphaela Gendrona. Policija je dvojici sedaj vročila zaporna naloga zaradi načrtovanja »terorističnih napadov in gverilskih dejanj«. Ena od načrtovanih tarč naj bi bilo pariško letališče Charles de Gaulle, čeprav policija ocenjuje, da konkretnih načrtov za napade še ne bilo in da naj bi torej še ne obstajala neposredna grožnja. Preiskovalci so vse to odkrili s telefonskim prisluškovanjem. Pred aretacijo v Italiji sta Ajači in Gendron živela v Belgiji. V Bariju so ju pred pol leta aretirali zato, ker naj bi nezakonito pretihotapila pet priseljencev iz Grčije. Kasnejša preiskava je pokazala, da gre za vodilna člana »na ideološki ravni« za propagando Al Kaide v Evropi, je sporočila policija, zato so ju aretirali zaradi povezav z mednarodnim terorizmom. Med drugim naj bi dvojica posedovala orožje in razstrelivo ter je vzpostavila mrežo za rekrutiranje in urjenje ljudi iz Evrope, ki so se pripravljeni boriti na strani teroristov v Iraku ali Afganistanu in morebiti tudi izvesti samomorilske napade. Sreda, 13. maja 2009 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik 7 občina zgonik - Pogovor z županom pred skorajšnjim iztekom mandata Sardoč: »Izpeljali smo vse, za kar smo se obvezali pred volitvami« Mirko Sardoč je prispel v ponedeljek na zgoniško županstvo ves zagorel v obraz. Po nedeljski občinski proslavi 64. obletnice osvoboditve si je privoščil nekaj uric jadranja v zalivu. Nič posebnega, dva »borda« pred Sesljanom; dovolj, da se ga je sonce prijelo. »Abbron-zato« bi o njem menil Berlusconi, če bi ga videl v županskem uradu za pisalno mizo. Na trgu pred županstvom je dvanajst svežih vencev ob občinskem spomeniku padlim v narodnoosvobodilni vojni pričalo o nedeljski proslavi. Venec občinske uprave s pozlačenimi lovorovi-mi listi je bil položen ob spomenik, venci občinskih društev, organizacij in političnih strank (AŠD Shinkai karate klub, Civilna zaščita, KRD Briščiki, KD Rdeča zvezda, VZPI-ANPI Zgonik, AŠK Kras, Društvo slovenskih lovcev FJK Doberdob, Demokratska stranka, Komunistična prenova, Slovenski in italijanski komunisti, Slovenska skupnost) ob zidek pred spomenikom. »Pri nas so rdeče prvomajske zastave v nedeljo, na dan občinskega praznika, še plapolale,« je - ne da bi ga omenil - elegantno ošvrknil tržaškega kolego Dipiazzo in njegov sklep o odstranitvi rdečih zastav po vzhodno-kraških in zahodnokraških vaseh tržaške občine. Kajti: »V naših srcih plapolajo rdeče zastave celo leto,« je v delavno-delavskem zanosu pritrdil zgoniški župan. Dela tudi med pogovorom ob izteku njegovega drugega županskega mandata ni manjkalo. Prispel je občinski redar za nujen podpis dokumenta; prišla je uslužbenka z enako prošnjo, pa tudi mobitel je nekajkrat zabrnel. Kaj vse ste postorili v teh petih letih drugega mandata? »Stremeli smo po uravnovešenem razvoju našega prostora.« Konkretno? »Posege bi lahko porazdelili v tri dele: skrb za socialo, za ljudi in za naravno okolje; nadalje skrb za možnosti gospodarskega razvoja, kar smo udejanili z obrtno cono, in skrb za izboljšanje vsakodnevnih storitev, ki jih nudi občina.« Na katere storitve mislite? »Predvsem na vsakodnevno življenje, od majhnih otrok, ki zahajajo v naš vrtec in naše šole, do ostarelih. Mi- slim na vse storitve, ki jim jih naša občina nudi.« V teh letih ste si zelo prizadevali za ovrednotenje kraškega ozemlja. »Pozornost smo posvetili gornjemu, zelenemu pasu občine, tistemu, ki meji na Slovenijo. To območje je naravno zaščiteno, mi smo ga ovrednotili. Pozornost smo pa posvetili tudi drugemu, obljudenemu delu, vaškim jedrom. Z novim regulacijskim načrtom smo dali ljudem možnost dograditve, seveda vedno v spoštovanju uravnovešenega razvoja. Tretji pas, tisti ob prometnicah, ob avtocesti in železnici, pa nameravamo urediti na tak način, da bodo imeli obrtniki in podjetniki možnost za gospodarski razvoj.« Vi in vaša občina ste bili v prejšnjih letih motor čezmejnega sodelovanja. »Začeli smo z evropskim projektom Spoznaj Kras, ki je bil dejansko povod za sodelovanje s čezmejnimi občinami in za zbližanje z njimi. Dejansko je "napovedal', padec meje. Kraški okraj je nato še utrdil in okrepil to sodelovanje.« Kateri je - po vašem mnenju -največji uspeh vaše uprave? »Z upraviteljskega vidika prav gotovo prevzem nekdanje kasarne Dardi pri Briščikih. Prevzeli smo jo od vojaške domene, gre za zelo obsežno območje, ki ga je treba primerno izkoristiti.« Omenili ste upraviteljski uspeh. Ali ste hoteli omeniti še kakega? »Da. Ob izteku mandata menim, da je bilo sodelovanje v naši upravni ekipi zelo uspešno, prijateljsko. Rad pa bi se zahvalil tudi našemu občinskemu osebju. Brez truda, prizadevanja in angažiranja naših uslužbencev ne bi mogli izpeljati vsega, kar smo v teh petih letih izpeljali.« Kaj ste izpeljali? »Opravili smo obračun našega volilnega programa. Analiza je pokazala, da smo izpeljali vse, za kar smo se našim občanom obvezali pred volitvami. Uspeh našega upravljanja je bil tako rekoč stoodstoten.« Odlično! Ali je bilo vse brezhibno? »Morda bi lahko kaj bolje in prej izpeljali, a če nam to ni uspelo, nismo mi krivi.« Zgoniški župan Mirko Sardoč Kdo pa? »Za vsako zadevo, za vsak poseg so potrebna sredstva. Če teh ni, ne moreš določenega dela opraviti v prvotno predvidenem roku.« Na občinskih sejah je bil večkrat govor o čiščenju cest. Predvsem svetniki opozicije so se nekajkrat pritoževali. »Nekatere prometnice bo treba še primerno urediti. Za morebitne zamude pri čiščenju cest pa ni vedno kriva občina. Težko je vlagati sredstva in energijo na ceste, ki niso naša last.« Cikate na pokrajinske ceste? »Pokrajinska uprava se je v tem mandatu močno potrudila in skuša stvari urediti.« Večkrat je bil tudi govor o problemu odpadkov: ločenem zbiranju in odvozu. »Na tem delamo. Odločili smo se za tak pristop, ki bo omogočil korektne dogovore. Zakone je treba, seveda, upoštevati, ne moremo pa povzročati nevšečnosti našim ljudem. Zato se nočemo prenagliti. Dali smo pripraviti študijo, premikamo se oprezno: počasi in prav.« Kakšen je odnos z italijansko skupnostjo v občini? »Dober. Stiki so dobri. Ceniš in spoštuješ se lahko le, če se med sabo dodobra spoznaš. Pri tem imajo poglavitno vlogo društva in organizacije: šport, kultura, rekreacija. V društvih je soudeležba na dobri ravni.« Pa vendar: med venci, položenimi v nedeljo ob spomenik padlim, ni vencev izključno italijanskih društev. »Na občinskem ozemlju izključno italijanske organizacije niso prisotne. Bolj kot odsotnost teh organizacij pa me je v nedeljo na občinskem prazniku zbodla odsotnost občinskih svetnikov italijanske narodnosti desnosredinske opozicije. Njihovo odsotnost obžalujem. Tudi ob polaganju vencev na predvečer 1. maja jih ni bilo.« Kakšen je odnos z drugimi oko-Iiškimi občinami? »Zelo dobre, na trenutke odličen!« Tudi s tržaško občino? »Tudi. Z županom Dipiazzo dobro sodelujeva, to je treba priznati.« V preteklih mesecih ste z re-pentabrskim kolegom Križmanom in dolinsko kolegico Premolinovo izdali odredbo o postavitvi dvojezičnih smerokazov na hitri cesti in državnih cestah. Dvojezičnih napisov še ni. Zakaj? »Cestno podjetje Anas jih še ni namestilo.« Pa vendar je tudi od srečanja na tržaški prefekturi minilo že precej časa. »Tržaški prefekt je izkazal občutljivost do zadeve. Tudi cestno podjetje Anas je takrat pokazalo dobro voljo.« Potem pa? »Tri dni pred zapadlostjo roka za namestitev dvojezičnih napisov je podjetje Anas vložilo priziv na deželno upravno sodišče.« S kakšno motivacijo? »Češ da odredba ni korektna.« Ali je Anas vložil priziv po srečanju na tržaški prefekturi? »Da, po tistem srečanju.« Ali ni tako ravnanje - milo rečeno - "čudno"? »Seveda. Vsa zadeva ni izpadla kot "fair play'.« Kaj ste storili? »Obrnili smo se na odvetnika, da bi zaščitili naše interese in pravice. Po vsej verjetnosti bo treba počakati, da se iztečejo volitve. Vsekakor bomo vztrajali pri zahtevi, da se zakon upošteva in izvaja.« Na volitvah boste spet kandidirali. Ste nesporni favorit. »Vox populi, vox dei.« Ob zaprtem mikrofonu se je župan Sardoč spomnil dveh dogodkov. Prvega izpred nekaj dni, prav ob koncu mandata, drugega iz začetka mandata. Pred nekaj dnevi se mu je 80-let-na občanka z okorno a toplo pisavo zahvalila za njegov »boj proti nasilju«. Res lepo zadoščenje. Malo po začetku drugega mandata pa je Sardoč doživel »enega najgrših trenutkov mojega županovanja:« predčasni odhod občinskega tajnika Walter-ja Švare. »Bil je eden najboljših sodelavcev, ki sem jih doslej imel,« se ga je spoštljivo spomnil zgoniški župan. Marjan Kemperle »Uspeh našega upravljanja je bil stoodstoten«- »Pogrešal sem prisotnost italijanskih občinskih svetnikov na občinskem prazniku priprave na volitve - Nova pozornost Lige do slovenske manjšine ■ #QL|TVE »Bossi je na strani Kraševcev« V2009 Fedriga: Nekoč napeti odnosi s Slovenci se normalizirajo - Zenic: Moj županski program je podoben programu Cibija in Pisanija KuSStatSCher in Komel Umberto Bossi bi gotovo stal ob strani Kraševcem pri obrambi teritorija in zaščiti lokalnih gospodarskih panog. V to je prepričan tržaški poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga, ki je na predstavitvi županskih kandidatov v Dolini, Repnu in Zgoniku govoril o spremenjenem odnosu Lige do slovenske manjšine. »Odnosi med Ligo in Slovenci so bili dolgo časa težavni in problematični, sedaj pa se postopno normalizirajo. To je dobro za našo stranko in tudi za manjšino,« pravi Fedriga. Do zasuka v odnosih je prišlo pri obrambi teritorija in torej na Krasu. Severna liga je prve odnose s Slovenci začela graditi v devinsko-nabrežinski občini, potem je nastopila dolga zamrznitev, danes - tako Fedriga - pa se stvari spreminjajo. Tudi Slovenci po njegovem začenjajo spoznavati, da je Liga sicer sestavni del desnosredinske koalicije, ni pa desno usmerjena stranka in tudi ne sodi v Ljudstvo svobode Silvia Berlusconija in Gianfranca Finija. »Nas ne zanimajo preživeli ideo- Poslanec Massimiliano Fedriga loški spori, ki mislim, da ne zanimajo več niti velike večine Slovencev. Mi hočemo tudi v naši stvarnosti uveljaviti načelo, da morajo biti domačini gospodarji na svojem teritoriju, kar se danes žal ne dogaja,« meni še 29-letni Fedri-ga. Kot primer skrbi za teritorij navaja napore Severne lige, da bi vas Prosek, skupaj s Krasom, dobila takšne ali drugačne bonitete za uradno priznanje vina Prosecco. Prvi slovenski županski kandidat Severne lige na Tržaškem je bil Raj-mund Carli v Devinu-Nabrežini, po nje- govi poti sedaj v repentabrski občini stopa Alberto Zenic, ki pa ima za seboj posebno politično zgodbo. Do pred kratkim je bil namreč občinski odbornik v levosredinski upravi Aleksija Križmana, dejansko čez noč pa je postal županski kandidat Bossijeve stranke. Zenic ta svoj preobrat utemeljuje z dvema razlogoma. Prvič, ker se je njegova (danes že bivša) koalicija odločila za županskega kandidata, ki mu ni bil všeč, in drugič, ker se je Liga odločila za slovenskega kandidata. Zenic dodaja še tretji izrazito politični razlog, to se pravi odločitev Severne lige, da se na volitvah v repentabrski občini predstavi s samostojno listo. Torej brez desnice. Zenic je prepričan, da s prestopom k Ligi ni naredil velikega preskoka. »Ko govorimo o občinskih volitvah moramo imeti stalno pred seboj specifična vprašanja naše uprave. Repentabor ni Milan ali Padova, naši problemi pa so različni tudi od tistih, s katerimi se soočajo v Alberto Zenic, županski kandidat v Repnu Dolini in v Zgoniku. Zgovoren je primer tovornega terminala na Fernetičih,« pravi Zenic. Prepričan je, da je njegov volilni program vsebinsko precej podoben programom županskih kandidatov Kazimirja Cibija in Marka Pisanija. »Vsi trije dobro poznamo stvarnost repentabrske občine in vsi trije smo Slovenci, zato ne vidim nobenih razlogov za polemike ali za preostra volilna soočenja,« je prepričan županski kandidat Severne lige v eni najmanjših občin v Italiji. S.T. s predstavniki manjšine Danes bo na obisku v Trstu Sepp Kusstatscher, evropski poslanec iz Južne Tirolske, ki na junijskih volitvah kandidira za listo Levica in svoboda. Kusstatscherja je tednik Espresso pred nekaj meseci proglasil za najbolj marljivega evropskega parlamentarca iz Italije. Južnotirolski politik (pred petimi leti je bil v Strasbourg izvoljen na listi zelenih) se bo skupaj s kandidatom iz FJK Igorjem Komelom srečal s predstavniki slovenske manjšine in s predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezi-garjem. Pred tem se bo sestal tudi s predstavniki tržaških odborov proti uplinjevalniku in proti hitri železnici v sklopu petega evropskega koridorja. Obračun obiska bo Kusstatscher podal ob 12. uri na tiskovni konferenci v kavarni San Marco, na kateri bo prisoten tudi Komel. 8 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI area - Letna konferenca raziskovalnih ustanov v deželi Furlaniji-julijski krajini Strateški pomen mladih raziskovalcev Obnovili sporazum za krepitev sinergij med centri in sklepanje mednarodnih zavezništev Vloga raziskovalcev je strateškega pomena za razvoj in konkurenčnost. Zato je nujno presegati tradicionalno načelo, da predstavlja raziskovanje le stroške. Nasprotno, treba je vlagati vanj in v mlade raziskovalce, ki bodo v prihodnosti odraz »novega«. To je osnova sporazuma, ki ga je koordinacija raziskovalnih ustanov v deželi Furlaniji-julijski krajini včeraj obnovila z deželno vlado, z ministrstvom za šolstvo in znanstveno raziskovanje ter z zunanjim ministrstvom. Namen dogovora je spodbujati in podpirati raziskovanje in torej razvoj ozemlja. Koordinacija raziskovalnih središč bo v tem vidiku v prihodnjih štirih letih izvajala vrsto projektov. Med glavnimi je analiza znanstvenih ustanov v deželi FJK in njihovih značilnosti, ki bo dala podrobno sliko znanstveno-raziskovalnega potenciala lokalnih centrov, človeškega kapitala in različnih načrtov, ki jih izvajajo. To bo omogočilo načrtovanje novih sinergij in krepitev sodelovanja med ustanovami, pa tudi sklepanje strateških zavezništev na mednarodni ravni. Vse to v luči tkanja kakovostne mreže lokalnih raziskovalnih ustanov in ustvarjanja vrednosti, ki ne bo slonela izključno na finančni podlagi. Sporazum so podpisali ob robu 8. letne konference raziskovalnih ustanov v deželi FJK, ki je bila dopoldne v novem kongresnem središču raziskovalnega centra AREA na Padričah. Na zasedanju, ki se ga je udeležila tudi deželna odbornica za delo, univerzo in znanost Alessia Rosolen, so vzeli v pretres in nakazali smernice za kljubovanje izzivom, ki jih narekuje tudi mednarodna gospodarska kriza. Med smotri, ki so si jih zadali, so v prvi vrsti ovrednotenje deželnega znanstveno-raziskovalne-ga ter gospodarskega potenciala v deželi FJK, krepitev sinergij med družbeno-eko-nomskimi, znanstvenimi in industrijskimi dejavniki na ozemlju, spodbujanje in promocija novih raziskovalnih projektov, utrditev vloge deželnih centrov na državni in na mednarodni ravni ter ovrednotenje človeškega kapitala. Kot je poudaril predsednik AREA Giancarlo Michellone, je treba vsekakor osredotočiti pozornost na specifične značilnosti posameznih ustanov, ker je to zmagovit adut v mednarodni konkurenci. Značilni za AREA so v tem smislu prenos tehnologij, izobraževanje ter selekcija in promocija rezultatov in tehnologij, ki jih dosežejo podjetja in delavnice v znanstvenem parku. Podrobna analiza značilnosti vseh deželnih raziskovalnih centrov, je ocenil Michellone, bo zato nedvomno prinesla pozitivne rezultate. A.G. Na Padričah je bila včeraj 8. letna konferenca raziskovalnih ustanov v FJK kroma knulp - Fascistoponomania O poimenovanju tržaških ulic in trgov po fašističnih herojih Fascistoponomania je bil naslov srečanju, ki sta ga v kavarni Knulp včeraj priredila Claudio Cossu, predsednik gibanja Enakopravni in svobodni občani ter slikar in pisatelj Ugo Pierri, ravno pred današnjo slovesnostjo na Trgu Rosmini, ko bo občinska uprava poimenovala stopnišče po fašistu, tržaškemu novinarju Mariu Granbassiju. Gre za človeka, ki je umrl v španski državljanski vojni in se je javno proglašal za fašista, njegovi spisi in članki pa jasno odražajo tudi antisemitizem. » Občinske odbornike smo prijavili sodstvu zaradi apologije fašizma. Med podpisniki so tudi Margherita Hack, Boris Pahor, Silva Bon in Roberto Dedenaro,« je pojasnil Cossu in dodal, da bodo v kratkem poslali priziv tudi predsedniku republike Napolitanu. Udeležencem sta nato postregla z zanimivim seznamom ulic, ki so bile leta 1933, 1936 in 1939 preimenovane po fašističnih mučenikih, t.i. herojih. Tako je bil Borzni trg do leta 1946 Trg Costanzo Ciano (oče poznejšega fašističnega zunanjega ministra Galeazza), Trg sv. Katerine Sienske je bil posvečen Guidu Neriju, časnikarju Mussolinijevega lista Il popolo di Trieste, ki je umrl v atentatu, za katerega so nato z življenjem plačali naši štirje bazoviški junaki, trg pri Val-mauri pa je nosil ime po Nicolu Gianiju, ki je širil in mistifi-ciral fašistično ideologijo. Oblast pa je udrihala tudi po »ne arijancih«, tako da je Ul Giuseppeja Revereja postala Ul. Ser-gia Laghija, ki je padel v vzhodni Afriki, Ul. Leoneja Fortisa pa Ul. Lorenza Lorenzettija. Pa še bi lahko naštevali ... občina - Od 20. do 8. ure Tudi kuža se bo lahko kopal To poletje se bodo lahko v Tržaškem zalivu kopali tudi psi. Toda le od 20. do 8. ure. To pač predvideva odredba, ki jo je izdala občinska uprava pod zgovornim naslovom Kopanje psov na javnih plažah. Izvzeti so rešilni psi in psi vodniki za slepce. Odredbo in njene podrobnosti je predstavil včeraj na županstvu pristojni občinski odbornik ob udeležbi predstavnikov enote reševalnih psov Unics, ki deluje v okviru civilne zaščite. Enoti bo namreč za urjenje psov na razpolago del kopališča Cedas v Barkovljah. Vaje bodo lahko v maju in juniju prirejali ob nedeljah od 8. do 11. ure in ob četrtkih po 19. uri. Občinska odredba je vsekakor poskusne narave in bo začela veljati v kratkem. Omogočila bo vsekakor psom, da se pred 8. uro in po 20. uri, kot rečeno, osvežijo v morju. Tega doslej niso mogli storiti, saj je za pse veljala stalna prepoved kopanja. Za to se je občinska uprava odločila tudi na osnovi zahtev lastnikov psov, ki so v ta namen zbrali tudi mnogo podpisov z zahtevo po ugotovitvi specifičnega območja samo za pse. To ni bilo zaradi majhnega števila plaž mogoče, je povedal odbornik. Zato pa so odločili, da se bo lahko kuža kopal povsod, čeravno v zgodnjih ali večernih urah. Dobava vode v Devinu in Sesljanu okrnjena Družba Acegas-Aps obvešča, da bo zaradi izrednih vzdrževalnih del dobava vode v Devinu, Sesljanu in sploh v de-vinsko-nabrežinski občini jutri okrnjena med 8.30 in 16. uro. občina trst Rdeče zastave in »črna« Brandi Rdeče prvomajske zastave so razburile načelnico Nacionalnega zavezništva v tržaškem občinskem svetu Angelo Brandi. Preteklo soboto se je podala v Bazovico na vsakoletno desničarsko proslavo na šohtu, pa je bila primorana zagledati se v »stotine rdečih zastav«, ki so plapolale v vasi. »Kaj takega ne moremo več prenašati,« je jezno opozorila v aktualnem vprašanju pred ponedeljkovo občinsko sejo. »Zastave so visele že deset dni, ne da bi jih odstranili. Namestili so jih na drogih javne razsvetljave in na drugih javnih krajih. Kaj takega se ne sme več ponoviti,« je zabrusila tržaškemu županu Robertu Dipiazzi. Župan je odgovoril dokaj umirjeno. Dejal je, da so rdeče zastave delavske zastave in da je ra-zobešanje zastav ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela, že ustaljena tradicija, ki je ne gre ukinjati, saj ne gre za kako kaznivo dejanje. Kdor pa zastave namesti, jih mora naslednje dni tudi odstraniti. Dipiazza je spomnil, da je osebno posredoval, da bi na Prose-ku po nekaj dneh odstranili rdeče zastave, kar so tudi storili, medtem ko se v Lonjerju, Križu, Bazovici in Padričah to ni zgodilo. Zato je napovedal, da bo pripravil pravilnik o razobešanju rdečih zastav ob prvem maju. Kdor jih bo hotel namestiti, jih bo moral tudi v predvidenem času odstraniti. Zastave bodo morale biti izključno rdeče, brez kakih znakov ali simbolov, kot so srp in kladivo ali zvezda, je napovedal Dipiazza, ob čemer se je iz vrst levosredinske opozicije oglasilo pikro »dopolnilo«: »In tudi brez helebarde nogometne Triestine!« Prepovedano pa bo nameščanje zastav na drogih javne razsvetljave, ker naj bi to predstavljalo nevarnost za promet. Brandijeva, ki ji - kot znano -črna barva bolj prija kot rdeča, je ponovila, da je bilo plapolanje rdečih zastav v Bazovici na dan proslave na šohtu »neokusno«. Zanjo, seveda. V Bazovici je večina, verjetno, drugačnega mnenja. M.K. tržaški občinski odbor - Predlog odloka sestavila svetnika Stefano Ukmar (DS) in Lorenzo Giorgi (FI) Pozitivno o novem pravilniku za osmice Vinogradniki v tržaški občini bodo imeli po odobritvi odloka enake pogoje za prodajo vina kot vinarji iz drugih občin Občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je bil v ponedeljek zvečer vidno zadovoljen, potem ko mu je občinski odbornik za gospodarski razvoj in turizem Paolo Rovis sporočil, da je občinski odbor nekaj ur prej izdal pozitivno mnenje o predlogu odloka o novem pravilniku za delovanje osmic v tržaški občini. Ukmar je dejanski »oče« novega pravilnika. Predlog odloka je podpisal tudi svetnik For-ze Italia Lorenzo Giorgi, tako bo imel dokument lažjo politično pot do dokončne odobritve. Slovenski občinski svetnik se je odločil za predložitev odloka iz enostavnega razloga. Pravilnik tržaške občine za prodajo vina v osmicah je zastarel. Odobren je bil pred skoraj trinajstimi leti, zato ga je treba prilagoditi tovrstnim pravilnikom, ki so jih v zadnjih mesecih sprejele okoliške občine, da bi imeli vinogradniki v tržaški občini enake pogoje za prodajo svojega pridelka kot njihovi kolegi iz drugih ob- Stefano Ukmar Ukmar in Giorgi predlagata, naj bi bilo »prodajno obdobje« neposredno odvisno od količine vina na prodaj, in sicer po en da za vsakih 40 litrov vina (doslej 60 litrov). Osmice naj bi bile odprte največ mesec dni, vinogradnik pa bi lahko porazdelil odprtje v več terminov skozi celo leto. Vsakič pa bi morala biti osmica odprta najmanj po sedem dni. Za količine večje od 15 hektolitrov bi vinogradniku dovolili dodatno odprtje osmice, in sicer do največ enega meseca. Osmičar bo lahko prodajal tu- di hladno hrano lastne proizvodnje ali živilske proizvode drugih proizvajalcev, posameznikov ali združenih v zadrugah ali drugih združenjih, ki pa morajo biti izključno iz dežele Furlanije-Julijske krajine. V primeru nakupa živilskih proizvodov od drugih deželnih proizvajalcev, bodo morali osmičarji ohraniti račun za morebitno kontrolo. Svetnik Ukmar je predložil svoj predlog po posvetovanju s Kmečko zvezo in nekaterimi vinogradniki z Zahodnega Krasa. Poenotenje odprtja osmic in prodaje v tržaški pokrajini je po njegovem nujno porebno, sicer bi bili vinogradniki v tržaški občini prikrajšani v primerjavi s pridelovalci vina iz drugih občin v pokrajini. Po pozitivnem mnenju občinske uprave je dokončna odobritev odloka le še vprašanje časa. Dokument bo sedaj romal v občinsko komisijo za kmetijstvo, zatem pa v mestno skupščino. Odobritev bo - po predvidevanjih - gola formalnost. M.K. / TRST Sreda, 13. maja 2009 9 dttzg žige zoisa - Veselje in ponos na oddelku za geometre V računalniškem risanju je prišel na evropski vrh Petošolec Erik Briščak zmagal na tekmovanju v risanju s programom autocad v Roveretu Zarečenega kruha se največ poje. Marca letos smo namreč pisali o lepem uspehu dveh dijakov petega razreda oddelka za geometre Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa Erika Brišča-ka in Davida Sedmacha na vsedržav-nem tekmovanju v okviru olimpijade v računalniškem risanju s programom autocad v Lancianu in ob tisti priložnosti zapisali, da je bil to njun zadnji nastop na tem tekmovanju. Ušteli smo se, kajti Erik Briščak je ponovno nastopil, tokrat na evropski ravni, in celo zmagal, za sabo pa pustil vso ostalo (predvsem italijansko in slovensko) konkurenco. Erik, ki je doma iz Repna, resnici na ljubo ne bi bil smel nastopiti na evropskem prvenstvu, ki je potekalo prejšnji teden v Roveretu v organizaciji tamkajšnjega tehničnega zavoda s trgovsko in geometrsko smerjo Felice e Gregorio Fontana. Na vsedržavnem tekmovanju se je bil namreč uvrstil na osmo mesto, medtem ko pravila določajo, da se na evropsko tekmovanje lahko uvrstijo le trije najbolje uvrščeni v državi. Ker pa je evropska faza tekmovanja šele na začetku in je bilo malo udeležencev, so v Rovereto povabili še dijake manjšinskih šol. Tako je pred približno mesecem dni vabilo prejel tudi Erik Briščak, ki je prejšnji torek odpotoval v Rovereto skupaj s svojim mentorjem prof. Robertom Saražinom, v sredo pa se je pomeril z vrstniki iz raznih krajev Italije in Slovenije (iz matične države je prišlo šest dijakov, po dva iz Novega mesta, Celja in Maribora), medtem ko se dijaki iz Francije, Nemčije in Avstrije, katerih udeležba je bila na začetku predvidena, na koncu niso udeležili pobude. V poldrugi uri časa, ki jo je imel na razpolago, je moral Erik ob nekaterih danih znanih podatkih računalniško reproducirati risbo nizozemskega grafika Mauritsa Corneli-sa Escherja. Nalogo, pri kateri je ocenjevalna komisija upoštevala predvsem preciznost in čas izvedbe, je oddal po štiridesetih minutah: toliko časa je namreč rabil, da se je povzpel na evropski vrh v risanju s programom autocad in to, kot pravi, brez kake posebne priprave. Drugo in tretje mesto sta zasedla Lorenzo Melizza iz Lancia-na in Davide Iosca iz Molfette, ki sta se na marčnem državnem tekmovanju v Lancianu uvrstila na tretje oz. prvo mesto. Nagrajevanje je potekalo v petek dopoldne, poleg lepega pokala pa je Erik prejel še drugo, nadvse uporabno nagrado: prenosni računalnik znamke HP. Nekajdnevno bivanje v Roveretu je predstavljalo tudi priložnost za ogled mesta ter za izlet v Dolomite in Bocen, v petek zvečer pa sta se novopečeni evropski prvak in njegov mentor vrnila domov. Kljub osebnemu zadovoljstvu in ponosu šole ob doseženem uspehu se je Erik že ponovno popolnoma vključil v šolski vsakdan, kateremu smo ga včeraj dopoldne za kratek čas iztrgali, da bi nam posredoval svojo izkušnjo. Še slab mesec ga loči od konca pouka, ki pa bo zanj pomenil novo, pomembnejšo preizkušnjo, saj ga letos čaka državni izpit. Kaj pa bo počel po maturi? Evropski prvak je še neodločen med univerzitetnim študijem in opravljanjem poklica geometra: trenutno se nagiba k slednjemu, zadnja beseda pa še ni bila izrečena. Ivan Žerjal Poleg pokala je Erik Briščak za nagrado prejel tudi prenosni računalnik kroma sv. ivan - Aprilski popoldan v SKD Slavko Škamperle Prijateljski strahec Zgodbo o malem Galu in duhcu-strahcu-pošasti je otrokom podala animatorka Petra Furlan V petek, 24. aprila, se je na popoldnevu v društvu Slavko Škamper-le pri Sv. Ivanu ob pravljičarki zbralo šestnajst radovednih otrok, ki so ani-matorko takoj obkolili, da bi izvedeli, o čem bo govor (na sliki). Petra Furlan se je le zvito nasmihala in je, ko je otroška neučakanost dosegla višek, začela pripovedovati zgodbo o malem Galu in duhcu-strahcu-pošasti, ki ga ponoči, ko je Gal sam v svoji postelji, preganja. Kaj naredijo otroci, ko jih je strah? Pogrnejo se s posteljnino in v toplem zavetju čakajo, da gre pošast mimo. Tako napravi tudi Gal, pa ga strah čaka prav tam, v njegovem skritem zatočišču, med njegovimi rjuhami! Kaj zdaj, kam naj Gal uide? Tudi strah je prestrašen in sploh ni tako strašen, kot zgleda, celo lačen je in si po požrtiji ob hladilniku umiva zobe, kot najpridnejši otroci! V eni sami noči se je vse obrnilo na glavo in Gal je dobil pravega prijatelja, takega, ki nikoli ne bo zatajil. Pa ne samo Gal, tudi otroci, ki so poslušali pravljico, so si našli vsak svojega prijatelja: iz bele krpice, vate in barvnih trakcev so si napravili duhca, s katerim se bodo zvečer lahko prijateljsko pomenili, si pripovedovali pravljice iz njihovega vsakdana, ker je osebni duhec lahko strahec in pošast obenem, tako da je vsak pogovor z njim zaupen in pomemben. Z Petro Furlan so se zmenili, da bodo do prihodnjega srečanja v društvu Škamperle skrbeli za svoje strah-ce in jih skrbno skrivali pred drugimi. univerza Po Peroniju Peroni »Kakorkoli naj se ga tolmači, pričujoči volilni izid ponovno podčrtuje veliko kohezijo naše skupnosti, kar je v teh težavnih časih vse prej kot samoumevno znamenje in kar nas utrjuje na znotraj in v sistemu naših odnosov.« Tako je Francesco Peroni v svojem včerajšnjem zahvalnem pismu docentom in študentom komentiral svojo ponovno izvolitev za rektorja Univerze v Trstu, do katere je prišlo že na prvem glasovanju v ponedeljek. Rezultat je postal znan v poznih večernih urah, ko smo že zaključili redakcijo, za Peronija, ki je bil edini uradni kandidat, pa je glasovalo 529 volivcev od skupnih 629, ki se jih je udeležilo volitev (na 1.037 upravičencev). Po štiri glasove sta prejela Secondo Guasc-hino in Rinaldo Rui, tri glasove je prejel Walter Gerbino, po enega pa Giovanni Ramponi, Giuseppe Bat-telli, Maurizio Fermeglia, Domenico Coccopalmerio, Giorgio Manzoni, Rinaldo Nicolich, Roberto Festa in Giuseppe Cuscito. Belih glasovnic je bilo 56, neveljavnih pa 25. Volilo je 95 odstotkov predstavnikov upravnega osebja, 60 odstotkov članov študentskega sveta in 57 odstotkov docentov in raziskovalcev (skupno 61 odstotkov vseh upravičencev). Potrjeni rektor Peroni je v zahvalnem pismu opozoril, da je univerza doživela težke preizkušnje in gleda na prihodnost, v kateri ne manjka negotovosti. Vendar ga tolaži »ugotovitev, da na naši univerzi razpolagamo z velikim kolektivnim resursom: razširjeno zavestjo o pripadnosti skupnemu "domu', za usodo katerega smo vsi poklicani, da si prevzamemo odgovornost ne glede na mesto, ki ga kdo zaseda,« je zapisal Peroni. Potrjeni rektor si bo zdaj prizadeval uresničevati program za akademsko triletje 2009/20102011/2012, v okviru katerega bo po njegovem prepričanju potrebno nadaljevati po poti sanacije ustanove, prvenstveno vlagati v znanstveno raziskovanje upoštevajoč rezultate na posameznih področjih, pomembna pa bo tudi sposobnost združevanja posameznih znanstvenih skupnosti. emergency Prvih 15 let humanitarnosti Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency praznuje letos 15-letnico delovanja. Tržaški prostovoljci so si za počastitev jubileja zamislili tridnevno praznovanje. V petek bodo rojstni dan proslavili ob 18.30 z dobrodelnim aperitivom v baru Settelune (Ul. S. Nicolo 3/b), ko bodo skupaj s starimi in novimi prijatelji nazdravili okrogli obletnici. V soboto pa bodo prostovoljci Emergency od 10. do 19.30 prisotni na Trgu Cavana, kjer bodo pri svoji stojnici mimoidočim ponujali nove poletne majice in torbe ter seveda vsakovrstne informacije o pobudah in projektih, ki jih organizacija vodi po svetu. Nedeljski večer pa bo minil v znamenju filmske umetnosti. V hotelu Jolly (Korzo Cavour 7) bodo ob 20.30 predvajali dokumentarni film Paola Santolinija in Fabrizia Lazzarettija Domani torno a casa. Gre za zgodbo afganistanskega in sudanskega otroka, ki sanjata o lepem življenju; organizacija Emergency jima je nudila brezplačno zdravstveno pomoč, tako da sta lahko danes spet prosto in brezskrbno zaživela. Udeleženci se bodo lahko po predvajanju zadržali na pijači. Organizaciji lahko tudi vsakdo nameni 5 promil davka na osebne dohodke z vpisom kode 971 471 101 55. Več informacij o samem delovanju in pobudah pa je na voljo tudi na spletni strani www.emergencytrie-ste.org. veliki trg - Glasbeni dogodek v soboto zvečer Nagrade Trl Awards 2009 Neposredni televizijski prenos podeljevanja nagrad Trl Awards se bo na televizijski postaji Mtv Italia začel ob 21. uri Po štiriletnem premoru bodo Trst ponovno preplavili Mtvjevci, ki bodo na Velikem trgu tokrat podeljevali nagrade Trl Awards 2009. Glasbeni dogodek bo na sporedu v soboto, 16. maja, ko bo približno 35 tisoč obiskovalcev lahko prisluhnilo svojim glasbenim idolom. Neposredni televizijski prenos podeljevanja nagrad Trl Awards se bo na televizijski postaji Mtv Italia začel ob 21. uri, pol ure pred tem pa bo na istem kanalu potekala oddaja Warm Up Trl Awards. To sta na včerajšnji novinarski konferenci sporočila občinski odbornik za javna dela in velike dogodke Franco Ban-delli in podžupan Paris Lippi, ki sta se pohvalila z bogatim majskim koledarjem prireditev v našem mestu. Z nagradami Trl Awards, ki so jih sicer začeli podeljevati v ZDA pred sedmimi leti, tržaška etapa pa predstavlja četrto izvedbo italijanske različice prireditve, s katero mladi poslušalci obeležujejo mednarodne dosežke glasbenikov, tako pri prodaji plošč kot po koncertnih uspehih in letošnjih uvrstitvah na lestvico Trl - Total Request Live, bo Trst ponovno v središču dogajanja in pozornosti obiskovalcev in medijev, je bilo slišati na včerajšnjem srečanju, na katerem je Bandelli še poudaril, da so na tržaški občini za pripravo oz. so- delovanje pri Mtvjevskem dogodku porabili kar šest mesecev. Osrednji dogodek bo potekal na gi-gantnem odru, ki ga trenutno postavljajo na Velikem trgu, organizatorji pa pričakujejo, da si bo prireditev ogledalo več kot 30 tisoč mladih. Za red in varnost bodo skrbele tržaške sile javnega reda in zdravstveno osebje. Slednje bo imelo svojo bazo na Verdijevem trgu, kjer bo mogoče oskrbeti tiste, ki bi rabili nujno medicinsko pomoč. Na tržaškem nabrežju bo po 19. uri vladal tudi poseben prometni režim, saj bo na ulicah okoli Velikega trga promet zaprt za vsa vozila. Na včerajšnjem srečanju so organizatorji še sporočili, da lahko obiskovalci svoje jeklene konjičke pustijo v naslednjih garažnih hišah in na parkiriščih: Foro Ulpiano, Silos, četrti pomol. in na parkirišču pri sv. Andreju. To pomeni, da bo v neposredni bližini glasbenega dogodka mogoče parkirati 1600 avtomobilov, vendar pa so organizatorji pozvali mlade, še posebej tiste, ki prihajajo iz drugih mest, naj se v Trst odpravijo z vlakom. Da si organizatorji ne želijo izgredov, kaže tudi odlok o prepovedi prodaje alkoholnih pijač v barih in kavarnah okrog Velikega trga. Prepoved bo v veljavi na dan prireditve, in sicer od 14. ure do ene ure ponoči, po 17. uri pa morajo ka- varne v bližini osrednjega prizorišča odstraniti vse stole in mize. Dogajanje bo mogoče spremljati tudi z morja, saj je za to priložnost Pristaniška oblast dovolila plovbo v vodah pred Velikim trgom. In kaj nam bo prinesel sam Mtvjevski glasbeni dogodek? Tržaški večer bo povezoval priljubljeni VJ Carlo Pastore, ki sicer na Mtv-ju vsak dan med 15. in 16. uro vodi oddajo Trl - Total Request Live. Na odru bodo nastopili domači in tuji glasbeniki in razne pop zasedbe. Med nastopajočimi naj omenimo glasbenike, kot so denimo Cesare Cremonini, Max Pezzali, Gemelli diversi, Lene Marlin, Nek, Sonohra, med gosti pa bodo tudi Martina Stellla, Micol Olivieri, Nicolo Centioni. Naj še povemo, da bodo med prireditvijo razglasili tudi zmagovalce letošnjih Trl nagrad. Zmagovalce v različnih kategorijah bodo okronali poslušalci, ki bodo od jutri naprej lahko glasovali preko spleta (www.mtv.it/trl) oz. mobilnih telefonov. Prireditev bodo spremljale kamere televizijske postaje Mtv Italia, ki bo dogodek oddajala v živo, gledalci doma pa si bodo drugo leto zapored lahko ogledali tudi Mtv Pulse (Sky, kanal 707 ob 21. uri), oddajo, v kateri bodo VJ-ji poročali, kaj se dogaja v zakulisju, in intervjuvali znane osebnosti z italijanske in tuje glasbene scene. (sč) 10 Sreda, 13. maja 2009 TRST DSI - Predaval je dr. Andrej Šegula Razmišljanje o vlogi kristiana - pričevalca v današnjem svetu V sklopu priprav na letošnji misijon za slovenske vernike v Trstu, ki bo od 10. do 18. oktobra, je glavni organizator msgr. Marij Gerdol povabil v goste na ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev minorita, profesorja oznanjevalne teologije na ljubljanski teološki fakulteti dr. Andreja Šegulo. Predavanje, po katerem se je razvila prijetna debata, je nosilo naslov Biti kristjan - pričevalec v današnjem svetu. Šegula je svoja razmišljanja razvijal na podlagi predavanja papeža Benedikta XVI. v Regensburgu pred tremi leti, okrožnice papeža Janeza Pavla II. iz leta 1999 Vera in razum ter publikacij patra Branka Cestnika. Predavatelj je že uvodoma podčrtal, da gre vero pričevati predvsem z življenjem, manj pa z besedo, ker predvsem dejanja prepričujejo in spreobračajo. Glavni problem pa je danes, morda kot še nikoli doslej, nasprotje med racionalizmom, s katerim je prežet ves zahodni svet, in vero. Ta problem je papež jasno obdelal na regensburški univerzi, ko je s pronicljivim razmišljanjem odločno zagovarjal moderni razvoj, obenem pa utemeljeval mesto vere ob znanosti. Teologija je namreč enakovredna ostalim vedam. Kdor potiska religijo na področje sub-kulture, je nezmožen za dialog kultur. Papež Janez Pavel II. je večkrat poudaril, da sta vera in znanost dve krili, ki pomagata človeku do resnice. Prav ob sedanjem utrujenem modelu zahodne civilizacije se pokaže vsa šibkost enostranskega poudarjanja zgolj razuma, je podčrtal Šegula in dodal, da lahko tudi današnja vsestranska kriza privede do poglobitve vere. Na dnu se človek odrine do površja. Predavatelj se je nato zaustavil ob problemu pričevanja vere. Slednje ne sme biti vsiljivo, pač pa mora graditi na osebnem pričevanju in pogovoru. (tj) Pričevanje vere ne sme biti vsiljivo, je med drugim dejal predavatelj kroma LONJER - Četrti mlaj Lonjerski pozdrav prebujanju narave z obujanjem tradicije Beltan je zadnji od treh spomladanskih praznikov, ki oznanjajo plodnost. Gre za drugi ključni keltski praznik poleg samhaina (t.i. halloween). Beltan tradicionalno nakazuje prihod poletja. Bel- V soboto občni zborZSKD Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja ob 15. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Poleg predsedniškega in blagajniškega poročila ter poročila nadzornega odbora bo na dnevnem redu obravnava sprememb pravilnika o podporah članicam.For-malnemu delu bo sledilo delo v delavnicah na teme: Vloga ZSKD v prihodnosti, ki jo bo vodil Vojko Stopar, odgovoren za mednarodne odnose pri Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti; zborovstvo z izvedenko na glasbenem področju Luiso Antoni; instrumentalna glasba s svetovalcem za instrumentalno glasbo Danielom Leskovicem ter Mladinske dejavnosti in gledališče, ki jih bo vodil Peter Milovanovic Jarh, svetovalec za filmsko dejavnost JSKD. tan in samhain delita leto na dva dela oziroma na dva letna časa - zimo (temni del) in poletje (svetli del). Samhain časti smrt, beltan pa nasprotno časti življenje. Maj je čas cvetenja, drevesa so zelena in življenje se je ponovno vrnilo na neplodno pokrajino. Mlaj je eden od pomembnih elementov beltana. Tradicijo postavljanja simbola plodnosti pa smo podedovali tudi v naših krajih, po katerih so pred 1600 leti stopali Kelti. In tudi letos smo jo Lonjerci že četrtič. Mogočni kol z borom na njem smo okrasili s pomarančami in limonami, ki ponazarjajo sončno energijo, življenjsko moč in srečo. Venec, ovit s svežim bršljanom in posut s kolači, ter okrašen z rdečimi, belimi in plavimi zastavicami, ponazarja rast, izobilje, obilne žetve, plodove, rodovitnost in srečo. Kolače so spretno spekle Dorica Močilnik, Lidija Čok in Angela Čok. Tako sta 30. aprila ob 19. uri predsednika letošnjega lonjerske-ga mlaja Marco Poropat »Prezjtau« in Tjaša Ruzzier »Trčava z Vrtače« zbrala »pr' Zepanaveh« ob lonjerski telovadnici člane Mladinskega društva Lonjer - Ka-tinara, preden bi zaspani, a vendarle navihani oblaki oddali svoje breme. Člani so s pomladansko zelenimi majicami skupaj z bivšo predsednico Darjo Kodrič »Bwtravo« in Sandrom Lorenzijem »Karjwcnau« ter vaščani odkorakali k spomeniku, da bi se poklonili padlim junakom, ki so življenja žrtvovali v lonjer-skem bunkerju. Na čelu sprevoda je plapolala jugoslovanska zastava, ki so jo Lo-njercem leta 1945 podarili partizani. Ob polaganju šopa rdečih nageljnov je Mladinski pevski zbor »Tončka Čok« ob vodstvu Manuela Purgerja zapel pesem Zrtvam. Povabilu se je odzval tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je prišel do spomenika, pozdravil vaščane in z njimi doživel slavnostno dviganje lonjerskega mlaja. Takrat se je z zidka, od koder je usmerjala nategovanje vrvi, spustila predsednica s starim vrčem mlekarice Marije »Trčave« in skupaj s predsednikovo pomočjo, s staro motiko »Karjwcnaveh« v roki, na mlaj obesila pušeljc, ki ga je vestno izdelala Angela Čok »Z Dopolavo-ra« ter z zborom zapela »V dolini tihi«. Mlaj so Lonjerci podrli v nedeljo 3. maja in razveselili veliko otrok, ki so se domov vrnili s košem bonbonov, kolačev, pomaranč in limon. Za uresničitev prireditve so pripomorali Mladinsko združenje Lonjer-Katinara s predsednikom Damijanom Corettijem 'Trčav z Rjbra', Kulturno društvo Lonjer-Katinara, Zadruga Lonjer-Katinara, jusarski odbor iz Lonjerja, simbolični prispevek pa je nudila tudi tržaška občina. Včeraj danes Danes, SREDA, 13. maja 2009 SERVACIJ Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.27 - Dolžina dneva 14.51 - Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 8.22 Jutri, ČETRTEK, 14. maja 2009 BONIFACIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje C, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje C. [1] Lekarne Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. maja 2009 Ul. Giulia 14 - 040-572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040-813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040-271124, Prosek - 040225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040-225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040-630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »San valentino di sangue«; 16.00, 19.00, 20.30, 22.00 »Star Trek«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 15.50, 20.00, 22.05 »X-Men, Le origini«; 16.00, 18.00 »Hannah Montana - The movie«; 16.05, 17.50 »Earth - La nostra terra«. FELLINI - 18.30, 20.20, 22.00 »Lezioni d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.30, 20.20, 22.15 »Il sangue dei vinti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15, 20.15, 22.15 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 21.10 »Stari, rad te imam«; 17.10, 19.10, 21.10 »Še enkrat 17«; 17.20, 19.30, 21.40 »Možje X na začetku: Wolverine«; 17.00 »Pošasti proti Nezemljanom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Star Trek«; 18.30 »Just Friends«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Hannah Montana: The movie«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Feisbum«; 20.30, 22.15 »Generazione 1000 euro«; 22.15 »Gran Torino«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 2: 18.30, 21.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »San Valentino di sangue«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »X - Men, Le origini«; 17.50 »Hannah Montana - The movie«. H Šolske vesti PETO MEDNARODNO SREČANJE FLAVTISTOV »FLAVTA-FLAUT09« Vsi flavtisti so vabljeni danes, 13. maja, ob 16. uri, v prostorih nižje srednje šole z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, 4), kjer bo peto mednarodno srečanje flavtistov »Flav- -/ ta-flaut09«, ki ga organizira Glasbeni laboratorij. Prisotni bodo profesorji in študenti glavnih glasbenih institucij v Trstu, v Kopru in v Sežani. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČIČA v Ricmanjih vabijo na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo v prostorih otroškega vrtca v soboto, 16. maja, od 15. do 18. ure in v nedeljo, 17. maja, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA iz Križa vabimo ob 40-letnici poimenovanja naše šole na prireditev, ki bo v petek, 22. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v domu A. Sirka. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzio-ne.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. M Izleti SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan organizira v soboto, 23. in nedeljo, 24. maja, dvodnevni izlet z avtobusom v Salzburg in rudnik soli (Avstrija). Vpisovanje sprejemamo do četrtka 14. maja na tel. št.: 338-3415382 (Elisabetta) ali na tel. št.: 338-7738027 (Igor). Vljudno vabljeni. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za kraško območje vabita na izlet z ogledom deželnega akvarija Aris v občini Rivignano v soboto, 16. maja. Za vpis in podrobnejše informacije kličite na tel. št. 040-2024053 ali 040327229 (g.a. Milič). SPDT organizira v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet na Krim (1107 m). Zbirališče ob 7.45 na trgu Oberdan in ob 8. uri pred hotelom Daneu na Opči-nah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (348-7757442) ob večernih urah ali na naslov: mladin-ski@spdt.org. Še nekaj prostih mest. Vabljeni! SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija, z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Preva-ljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na info@skdevin.it ali tel. št.: 340-2232538 in 335-7720105. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2.junija 2009. Za prijave in informacije kličite na št. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). TPPZ PINKO TOMAŽIČ, v sodelovanju s turistično agencijo Adriatica organizira od 30. maja do 2. junija izlet z ogledom Auschwitza, Birkenaua in Maut-hausna ter mest Krakow in Bratislava in rudnika soli v bližini Krakowa. Na razpolago je samo še nekaj mest. Za info: 040-3828098 ali 380-3584580. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040-228050. TRST Četrtek, 14. maja 2009 1 1 abonmajska sezona Žanina Mirčevska MT SEir^iini Po motivih komedije Carla Goldonija: Impresarij iz Smirne (1759) Režiser: Eduard Miller Imenitna komedija o tržnosti umetnosti ali tržni umetnosti... Igrajo: Vladimir Jure, Danijel Malalan, Violetta Tomič/Nikla Petruška Panizon, Polona Vetrih, Romeo Crebenšek, Lara Komar, Primož Forte, Maja Blagovil, Jose. Četrtek, 14. maja, ob 20.30 red F (italijanski nadnapisi) Petek, 15. maja ob 20.30 red A, PREMIERA (italijanskinadnapisi) SOBOTA, 16. maja ob 20.30 RED B • ČETRTEK,21. maja ob 19.30 RED K (italijanski nadnapisi in varstvo otrok) PETEK, 22. maja ob 20.30 RED T (italijanski nadnapisi) • NEDELJA, 24. maja ob 16.00 RED C (varstvo otrok) Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Erik Briščak Iskreno ti čestitamo in ti želimo, da bi vedno znal uspešno izkoristiti svoje znanje in spretnosti tvoji profesorji in ravnateljica □ Obvestila 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Šc Melanie Klein in Slovenska pro-sveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. JUS KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor danes, 13. maja, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševal-cem vina. Večerja bo danes, 13. maja, ob 20. uri v restavraciji Porto San Rocco (Milje). Za prijave in informacije preko spleta: www.onav.it ali na tel. št. 333-4219540. SKD VIGRED, Razvojno društvo Pliska in KD Tomaj vabijo na drugi »Koso- Loterija 12. maja 2009 Bari 73 6 52 40 29 Cagliari 76 64 88 43 6 Firence 4 41 57 66 81 Genova 54 14 1 10 41 Milan 23 53 45 48 33 Neapelj 47 80 8 52 22 Palermo 22 76 74 19 12 Rim 9 70 35 11 72 Turin 34 60 13 46 45 Benetke 45 12 52 48 32 Nazionale 2 61 4 81 48 Super Enalotto Št. 57 4 9 22 23 47 73 jolly 45 Nagradni sklad 3.576.356,34 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 56.947.754,73 € 1 dobitnik z 1 točko 715.271,27€ 29 dobitnikov s 5 točkami 18.498,40 € 2.857 dobitnikov s 4 točkami 187,76 € 90.181 dobitnikov s 3 točkami 11,89 € Superstar 2 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 18.776,00 € 352 dobitnikov s 3 točkami 1.189,00 € 4.785 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 27.768 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 57.206 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € info@teaterssg.it - www.teaterssg.it velov večer 2009« danes, 13. maja, ob 20. uri v kulturni dom v Tomaju. Sodelujejo otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, učenci OŠ Dutovlje in podružnice Tomaj, reci-tatorke dramske skupine SKD Vigred in učenci OŠ Stanko Gruden - Šem-polaj. GOSTILNA PICERIJA VETO vabi na otvoritev razstave fotografske skupine šole Ersšg iz Ljubljane »Foto ex tempore, Logrska dolina 2007/08« v petek, 15. maja ob 18. uri. Vabljeni! NASTAJAJOČI TRŽAŠKI ODBOR NO TAV vabi v petek, 15. maja, ob 18. uri, v dvorano centra Anton Ukmar »Miro« pri Domju na srečanje s predstavniki odborov NO TAV iz Doline Susa, iz Trenta in Bocna (NO TAV-KEIN BBT), Toskane (Fi-renze-Mugello) in Alessandrie (proti tretjemu prehodu TAV), ki bodo spregovorili o svojih izkušnjah ter o razlogih za nadaljevanje boja proti »velikim gradbenim posegom«. Sodelovali bodo predstavniki odborov NO TAV iz Spodnje Furlanije in proti avtocesti Karnija-Cadore, razpravo pa bo uvedel član nastajajočega tržaškega Odbora NO TAV. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Na-brežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017375. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi letos Glasbeno šolo za vse ljubitelje glasbe od 5 leta dalje. Na šoli poučujemo: prečno flavto, klarinet, oboo, saksofon, trobento, francoski rog, pozavno, evfonij tolkala in klavir. Za morebitne informacije vabimo vse zainteresirane na informativni sestanek za pripravo na naslednje šolsko leto, ki se bo vršil dne 15. maja, ob 20.30, v prostorih Babne Hiše v Ricmanjih. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalno »Zaključno prireditev« v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala »Alica v čudežni deželi«. Toplo vabljeni! TEČAJ NORDIJSKE HOJE SPDT organizira tečaj Nordijske hoje, ki se bo odvijal v soboto, 16. ter 23. maja, od 15.30 do 17.30 ure. Tečaj bo zaobjemal pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 040220155 (Livio). ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah (TS), ul. Ricreatorio 2, ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. ma- ja, ob 15. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (TS). Poleg predsedniškega in blagajniškega poročila ter poročila nadzornega odbora bo na dnevnem redu obravnava sprememb pravilnika o podporah članicam. Formalnemu delu bo sledilo delo v štirih delavnicah, ki jih bodo vodili zunanji izvedenci. Namenjene bodo evidentiranju problematike in odprtih vprašanj na posameznih področjih delovanja, na osnovi katerih bodo oblikovani predlogi in ukrepi za smotrno srednjeročno načrtovanje prioritet in smeri delovanja zveze in članic. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na predstavitev zgoščenke »Oj božime, tele dolince... « Posvetni in nabožni ljudski napevi iz Nediških dolin in Rezije v priredbi Daniela Zanettovicha in Julijana Strajnarja v nedeljo, 17. maja, ob 19. uri v dvorani Roma, trg Republike v Miljah. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 19. maja, ob 16. uri, odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Cankarjevem domu (ob 18. uri), ob 65. obletnici delovanja Partizanskega zbora iz Ljubljane. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA-ONLUS vabi na predavanje »Onkološke bolezni: zdravljenje na domu ali v bolnici oz. ho-spicu« v sredo, 20. maja, ob 17. uri v galerijo Narodnega doma, ul. Filzi 14 v Trstu. Predaval bo dr. onkolog Simon Spazzapan. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres SKGZ. Dnevni red: otvoritev in podelitev priznanj SKGZ, poročilo predsednika, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve organov SKGZ in sprememb statuta, razno. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2009« v otroškem vrtcu na Proseku od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi do 25. maja, na tel. št.: 040-212289, v jutranjih urah. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017370. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico in s SKD Primorec vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Vi-viani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.gui-tarfestivalslo.net. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 3398161633 (Marjuča). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teo- rične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040422696, e-mail: tpkcntsirena@libe-ro.it. KD PRIMAVERA-POMLAD IN KD AGORA ZOE vabita v nedeljo, 24. maja, od 9. do 18. ure, na sprehod v naravo v Nabrežini in okolici za boljše spoznavanje skrivnosti in koristnosti šipka in žajblja, divji rastlini v rojstnem in naravnem okolju. Za prijave in informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-4437922. IS Prireditve KD ROVTE KOLONKOVEC Ul. Mon-tesernio 27, vabi na večer »Z besedo slovenske Istre« v petek, 15. maja, ob 20. uri. Skupino vodi Nadja Rojac. MOVS LIPA iz Bazovice obvešča in vabi ljubitelje petja na 5. revijo moških vokalnih skupin in zborov »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v soboto, 16. maja, ob 20.30 v športnem centru »Zarja«. Peli bodo, poleg prirediteljev, še MoPZ »Bilka« iz Bilčovsa (Koroška), nonet »Vasovalci«, Dole nad Idrijo in vokalna skupina »Goldinar« iz Pivke/Postojne. SKD IGO GRUDEN IN ŠKD CEROVJ-LJE-MAVHINJE vabita na spominski večer o Linu Legiši ob 100-letni-ci rojstva v soboto, 16. maja, ob 20.30, v društvenih prostorih (Rado-vičeva soba) v Nabrežini. O njem bosta govorila slavist France Novak in publicist Ivo Vogrič. AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN KD FRANCE PREŠEREN vabita na predavanje ekstremnega alpinističnega smučarja Dava Karničarja »S smučmi z najvišjih vrhov sveta« v torek, 19. maja, ob 20.30, v gledališču France Prešeren v Boljuncu. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 20. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert ob 105-letnici ustanovitve, ki bo v soboto 23. maja v Športnem centru Ervatti pri Briščikih s pričetkom ob 20.uri. Na večeru bomo predstavili zgoščenko »Na odru«. Uvodne skladbe bo zaigral Mladinski orkester društva. GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi do 28. maja na razstavo »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisa. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opči-nah (Proseška ul. 131). S Mali oglasi IZGUBIL SEM črno volneno ogrinjalo v obliki trikotnika, izgubljeno v Dolini, pri telovadnici ali v Trstu v okolici ulice Della Guardia ali ulice San Sergio v soboto, 9. maja, pozno zvečer. Najditelju gre nagrada. Tel. 335-5762814. KAMIN ventiliran s sipo znamke Pa-lazzetti, oblečen v rosa-belem gladkem marmorju, kot nov, prodam po zelo ugodni ceni; informacije na tel. 348-4735330. KUPIM dve stari kraški kamniti kon-zoli-medjona; tel. 335-7235518. NA PADRIČAH SE JE IZGUBIL golden retriever svetle barve. Star je 4 mesece in sliši na ime Kora. Nosi ovra- tnico rdeče barve z belimi srčki. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. 338-4997501 ali 339-1077589. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje in kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040-200930. PRODAM izložbe in hladilnike za trgovino jestvin. Poklicati na tel. št.: 333-3655055. PRODAM prikolico taber 360, na prostoru v Bijeli Uvali (Poreč), cena 2.000 evrov. Tel. št.: 335-5702863. PRODAM otroške copatke št. 24, primerne za Kraško ohcet, popolnoma nove, za 15,00 evrov. Tel. 3298012528. V BOLJUNCU na placu dajemo v najem večnamenski prostor. Tel. 3483667766. V NEPOSREDNI BLIŽINI TRŽAŠKE UNIVERZE dajem v najem veliko opremljeno samostojno sobo (v stanovanju skupaj s študentko medicine), prosto od 1. julija dalje. Informacije na tel. št. 335-8146256. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo za pomoč bolnim in starejšim osebam (24 ur dnevno) ali za pospravljanje in pomoč pri likanju. Klicati na tel. št. 347-8601614. S Poslovni oglasi Id Osmice CESARJEVI so odprli osmico v Sale-žu 24. Toplo vas vabimo na prigrizek in domačo kapljico. Tel. 0402296058. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmi-co v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICA PRI PIŠČANCIH: Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku 34. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. 0481-882230. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Vabljeni! Prispevki V spomin na Marjučo Volčič darujeta Etko in Neva Jogan z družino 50,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin. V spomin na Darka Starca darujejo Gi-gi, Karla in Magda 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Justine Sed-mak vd. Cibic darujeta Vanka in Franco Cipollino 20,00 evrov za god-beno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Bogdana Cre-vatina daruje družina Godas 30,00 evrov za pihalni orkester Ricmanje. V spomin na Milko Doljak daruje Srečko Živec 50,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras. Namesto cvetja na grob tete Marije Roici darujejo Liliana, Pino, Enzo in Eda z družinami 80,00 evrov za center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob ljubljene sestre Erneste Grmek vd. Kodrič daruje Marta Kobal z družino 100,00 evrov za ŠKC v Lonjerju. Ob smrti drage sestre ERNESTE izrekajo iskreno sožalje Marti Kobal SKD Lonjer-Katinara KK Adria Zadruga Lonjer-Katinara 12 Sreda, 13. maja 2009 KULTURA / tržaška opera - La fille du régiment Domiselna uprizoritev Donizettijeve komične opere Številno občinstvo z odobravanjem spremlja zabavno dogajanje in nastopajoče nagrajuje s ploskanjem Ko je Gaetano Donizetti 1.1839 razočaran zapustil neapeljsko gledališče San Carlo, je v Parizu našel odprta vrata gledališča »des Italiens«, kjer so mnogi njegovi kolegi uspešno osvajali pariško publiko. Skladatelj je znal stre-či francoskemu okusu tako z dramatičnimi operami, kot Roberto Devereux in Lucia di Lammermoor, kot s komičnimi biserčki, med katerimi se je najlepše uveljavil Elisir d'amore. Uspeh mu je kmalu odprl vrata pariške Opéra-Comique, kjer je 11. februarja 1840 predstavil La fille du régiment: komična opera, ali morda celo opereta najvišjega ranga, je v poustvarjalcih, ki so za tržaško gledališče Verdi pripravili novo postavitev, izzvala veliko domislic, ki so ljubko začinile komične prizore, se včasih morda nekoliko samopašno ponavljale, toda dosegle glavni smoter in zabavale polnoštevilno občinstvo. Pier Paolo Bisleri je s preprosto a učinkovito scenografijo umestil zgodbico v slikovito alpsko pokrajino, kjer so kostumi Gianluche Falaschija izstopali z živordečimi okraski v tirolskem slogu, David Livermore pa je pevsko zasedbo pripravil do sproščenega igranja, kjer so tako posamezniki kot zbor zaživeli v gledališko prepričljivih likih. Že med uverturo je režiser v slikah obnovil dogodivščine, ki so zapuščeno detece prepustile skrbništvu vojaškega polka: mala Marie je odraščala med robatimi možakarji, s katerimi je spletla tople družinske vezi in postala njihova priljubljena maskota. Najprej ljubezen do Tonia, nato zamolčana materinska ljubezen, sta resno ogrozili idilo med Marijo in enaindvajsetim polkom, nazadnje pa je prevladala dobrota in Marija se je lahko izognila ne-zaželjeni poroki ter se srečno združila s svojim izvoljencem. Donizettijevo pero je pripetljaje naslikalo z običajno lahkoto, med neprekinjenim zabavnim tokom pa izstopajo tudi umetniško navdahnjeni trenutki, tako v virtuoznih kot v patetičnih arijah. V naslovni vlogi je pela Eva Mei, dandanes ena najboljših lirskih sopranistk, ki je Marijo interpretirala z odliko in pohvalo: tehnično vseskozi brezhibna, bogato ekspresivna v ariji »Il faut partir«, duhovita in razigrana v parodiji resne arije, si je povsem upravičeno zaslužila veliko mero aplavzov in navdušenih vzklikov. An-tonino Siragusa je vlogo njenega zaljubljenca izpeljal premočrtno, pogumno in uspešno, uperjeno predvsem proti cilju, ki pomeni vsakemu tenoristu velik izziv: devet visokih c-jev, katerim je po poplavi aplavzov dodal še drugih pet, po tem podvigu je treba seveda prezreti manjkajoče »malenkosti« kot subtilno niansiranje in doziranje glasu. Veliko aplavzov si je prislužil tudi domačin Paolo Rumetz, baritonist, ki je v tržaškem gledališču odpel že veliko vlog, najlepše pa se izkaže v ko- »Regiment« obkroža sopranistko Evo Mei mičnih likih in tokrat je v polkovniku Sulpicu našel idealno sozvočje. Markiza De Berkenfield, ki se je najprej predstavila kot teta zapuščene sirote, naposled pa smo odkrili njeno zamolčano materinstvo, je zaživela v vokalno in gledališko zelo prepričljivi interpretaciji mezzosopranistke Alessandre Pa-lomba, ob njej pa se je kot intendat Hortensius imenitno odrezal Manrico Signorini. Tokrat lahko iskreno pohvalimo tudi zbor, ki ga je Lorenzo Fra-tini lepo pripravil, režiser pa povedel do živahnega interagiranja s protagonisti. Kolumne Tanje Lesničar-Pučko Novinarka, publicistka in prevajalka Tanja Lesničar-Pučko je kolumne za časopis Dnevnik začela pisati leta 2002. Od tedaj jih je nastalo že ogromno, del pa je zbranih v knjigi, ki je pod naslovom Na preži izšla pri založbi Modrijan. Kot je na včerajšnji predstavitvi dejala urednica Julija Uršič, so besedila Lesničar-Pučkove blizu literaturi. Uršičeva je še povedala, da jo pred izidom knjige, v kateri so zbrana že objavljena besedila, navadno obhajajo pomisleki, še posebej, če so besedila vezana na konkretne dogodke, kar kolumne so. Vendar pa, kot je dejala, tokrat pomislekov ni imela, saj so nekatera besedila Tanje Lesničar-Pučko že »prave literarne impresije« in jih od literature loči le mesto, kjer so objavljena, ter žanrska opredelitev. Kolumne Lesničar-Pučkove so tematsko in slogovno izjemno raznolike. (STA) Iz zborovskih vrst prihaja baritonist Giuliano Pelizon, ki je v krajši vojaški vlogi potrdil svoje kakovosti; pevsko zasedbo je dopolnil Gianluca Bocchino, v igralskih vlogah pa sta nastopila Massimiliano Borghesi in priljubljena ikona tržaškega gledališča Ariella Reg-gio, ki je sprožila aplavz že ob samem vstopu na oder. Živahni glasbeni ognjemet je tudi bolj resno zaposlil tržaški orkester s solističnimi točkami, v katerih so se izkazali koncertni mojster Myriam Del Don, prvi čelist Tullio Zorzet, hornist Imerio Tagliaferri in angleški rog Giovanni Scocchi; dirigent Gérard Korsten je vajeti trdno držal v rokah, le škoda, da je bilo vodstvo nekoliko preveč strogo in se ni prepustilo lahkotnejšemu vzdušju, ki se bolj prilega značaju italijanske komične opere, vsekakor je mojster lepo uskladil vse elemente in prispeval k skupnemu uspehu. Dolgi in navdušeni aplavzi so pozdravili pre-miero, ponovitve bodo v Trstu do sobote, 16.maja, 22. pa bo Hči polka obiskala gledališče Giovanni Da Udine. Katja Kralj trento - Priznanje Srebrni osat Dolina Glinščice in njena slikovita krajina Knjiga Glinščica in njena slikovita krajina, ki jo je uredil Dario Gasparo in izdala tržaška založba LINT Editoriale v italijanskem pa tudi slovenskem jeziku, je prejela priznanje Cardo d'argento (Srebrni osat) za esejistiko v okviru Nagrade ITAS za knjigo o gorah 2009. Prireditev slavi letos že svojo 38. izvedbo in je od samih začetkov povezana s FilmFestivalom, ki ga mesto Trento že 57 let uspešno gostuje in posveča raziskovanju gorskega sveta. Na proslavi za podelitev nagrad, ki je potekala 28. aprila v gradu Ca-stello del Buonconsiglio v Trentu, je bila knjiga o Dolini Glinščice imenovana za najboljše esejistično delo, objavljeno leta 2008, ki pospešuje odkrivanje in poznavanje najizrazitejših antropoloških, bioloških in fizičnih aspektov alpskega sveta. Žirija nagrade, ki je junija 2008 utrpela izgubo svojega predsednika, pisatelja Maria Rigonija Sterna, je s priznanjem Cardo d'argento nagradila esejistično delo, ki je v vseh smislih »večglasno«. Najprej po številu avtorjev: v knjigi so na 276 straneh zbrani prispevki več kot 30 uglednih izvedencev, ki pod koordinacijo Daria Gaspara opisujejo najpomembnejše aspekte doline. Na tak način so predstavljene in bogato orisane geološke, rastlinske, živalske, paleon-tološke, zgodovinske in arhitekturne prvine tega okolja, a tudi tradicije lokalnega prebivalstva, kot tudi jamarske ter plezalske dejavnosti. Večglasna pa je bila tudi sama zasnova in distribucija dela. Izdala ga je namreč založba LINT Editoriale (tudi v slovenski različici) v sodelovanju z Občino Dolina in nastala je v okviru zelo pomembnega projekta za prekvalifikacijo okolja Doline Glinščice, ki ga je sama Občina vodila ob finančni podpori programa Interreg III Italija-Slovenija. likovnost Na ogled Dvojna sreča Qing Yue V galeriji San Giusto v Trstu razstavlja še ta teden svoja novejša likovna dela umetnica Qing Yue. Naslov Dvojna sreča- Shuan Xi (kitajski ideogram) namiguje na prvobitno človekovo težnjo po harmoniji in lepoti, preko katerih uresničuje svoje življenjske cilje. Umetnost pa se še toliko bolj ukvarja s problemom usklajevanja nasprotij, v nenehnem prepletanju kontrastov v obrano celoto. Rojena v Macau kitajski materi in tržaškemu očetu Quing Yue izraža v svojih stvaritvah obenem tudi dvojno kulturno pripadnost. Njej priljubljena tehnika visokega tiska zaživi preko njenih spretnih rok v dolbljenju linoreza, s katerim ustvarja simbolične motive. Živali, žuželke, zmaji, piktogrami, liki bojevnikov zaživijo natisnjeni na podlagi iz platna v različnih barvah. Postopno plastenje odtisov v različnih legah ustvarja živahne okrasne motive, ki jih kakovost večkrat lesketajočih se platen dodatno ovrednoti. V kitajski kulturi se za simboliko skriva bogata sporočilnost, prežeta z modrostjo, razstavljena dela nam prav tako učinkovito posredujejo občutek skladnosti. Eksponati se navezujejo že na prvi pogled s tradicijo, a v prenovljenem kontekstu globalizirane družbe zadobijo širše zaobjeto sporočilnost. Slikaska podlaga postane za umetnico metafora: tu se umetniški navdih opredmeti in deluje podobno kot koža, ki predstavlja ločnico med osebnim in zunanjim prostorom, med intimnim podoživljanjem in stikom z drugimi. V tem smislu je Quing Yue natisnila neposredno na kožo mladih soudeležencev svoje motive. Na razstavi zasledimo v osrednjem prostoru dvojice večjih platen, kjer visi ob vsaki sliki še fotografija z detajlom telesa, na katerem je natisnjen isti motiv. Na dan odprtja je bilo vzdušje še posebej živahno, saj je za to priložnost umetnica izrecno pripravila obleke z dekoriranim platnom za defile in še naravnost natisnila matrice svojih figur na kožo mladih mo-delov.Performance je želel dodatno poudariti pomen angažiranosti mladih in ovrednotenja njihovega potenciala. Sodelujoči mladi so vzdolž osrednjega razstavnega hodnika dospeli do posega v prostor, velike zakonske postelje ter ob tej zalepili figure ribe v znamenje sreče. Na razstavi je na ogled tudi izbor fotografij iz Kitajske.Razstavo si je možno ogledati od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro. Za morebitne vodene oglede poskrbi organizator razstavne dejavnosti združenje UNA, potrebna pa je predhodna najava preko ustanove ITISA, v sklopu katerega galerija deluje. Jasna Merku / KULTURA Sreda, 13. maja 2009 13 videm - Literarna nagrada Terzani Dobitnik nagrade Ahmed Rashid: »Zahod radodaren samo z orožjem« Nagrado je prejel za knjigo Caos Asia - Program pobude Vicinolontano skoraj prebogat Peta izvedba kulturnega in političnega foruma Vicinolontano v Vidmu je v štirih dneh strnila kar 74 različnih tematskih točk. Resnici na ljubo preveč, ker je program ponujal zelo zanimiva predavanja in debate, ki jim zaradi istočasnosti ni bilo mogoče slediti. Paradoksalno je ta »negativnost« izhajala iz preveč bogate in kakovostne ponudbe. Osrednja točka prireditve je bila podelitev literarne nagrade, poimenovane po italijanskem pisatelju in mislecu Tizianu Terza-niju, ki je svoj opus zgradil pretežno na prigodah v Aziji. Letošnji nagrajenec je bil pakistanski novinar ter politični in gospodarski analitik Ahmed Rashid, dopisnik številnih svetovnih časopisov in specializiranih revij. Njegovo pisanje ne navija za nobeno od danes v srednji Aziji sprtih strani. Vse sloni na natančnem preverjanju dejstev, na doslednem ugotavljanju načina življenja, na vrednotenju verskih in političnih strasti, še posebno na upoštevanju mikroekonomskih potreb posameznikov, družin in klanov. Zadnja italijanska knjiga Caos Asia je prepričala žirijo in v soboto je Terzanijeva vdova Angela Ahmedu Rashidu podelila priznanje. Nagrajenec prihaja iz Pakistana, piše pa v angleščini. Njegovo doslej najbolj znano delo v italijanščini »Talebani« je izšlo leta 2001, neprecenljive vrednosti pa je tudi knjiga, ki je po razpadu SZ razkrila zgodovine, politične usmeritve in nacionalizme v bivših sovjetskih republikah. V Vidmu je Ahmed Rashid nastopil na odprti konferenci, ki jo je vodil urednik ted- nika Espresso Fabrizio Gatti, zanimivejše pa je bilo srečanje s predstavniki tiska, kjer so lahko prišla na dan tudi manj globalistična vprašanja. Pretežno se je stvar vrtela okoli Afganistana in Pakistana. »Zadeve se mediji na zahodu navadno lotevajo z Afganistanom«, je uvodoma povedal Rashid. »Veliko večji pa je problem v Pakistanu, katerega ustroj je tako nesrečen, da ni na vidiku nobena pametna rešitev. Upoštevajmo, da je svojih nekaj več kot šestdeset let življenja že itak umetno ustvarjena država preživela pretežno pod peto brezobzirnega vojaškega škornja in so bile tudi kratkotrajne civilne vlade vedno pod grožnjo vojaških udarov. Obdobje Benazir Bhutto je napovedovalo začetek premoščanja fevdalne ureditve in poudarek reševanju vsedržavnih problemov. Njen umor je spadal v še vedno prisoten načrt destabilizacije Pakistana, kjer pomembno vlogo igrajo klani z raznovrstimi pridobitniškimi cilji. Izvolitev vdovca Zarda-rija za predsednika močno diši po 'dedni republiki'. Zardari je postal predsednik izključno zaradi afektivnega šoka, za vlogo ni pripravljen in niti sposoben. Vsekakor so nezgode Benazir Bhutto prispevale, da so se oblikovale pomembne struje v civilni družbi. Posebno velik je bil doprinos sodstva. Pakistansko politiko pa v bistvu vodijo zdrahe za obdržanje in prevzem oblasti.« Pakistan je dnevno prisoten v medijih zaradi ofenzive vladne vojske proti talibanom. Vojska igra v odnosu z uporniki od vedno zelo dvoumne vloge. Včasih jih je oboroževala Ahmed Rashid bk in ščitila, sedaj jih napada. »Na vlogo vojske, ki sedaj kaže proti talibanom veliko odločnost, vpliva nov odnos ZDA do celotne zadeve. Vedeti moramo, da je lep del pomoči, ki so jo ZDA dajale Pakistanu, končal v žepih vojaških in političnih vrhov. Izgleda, da se je nekaj spremenilo. Velika negotovost, ki vlada v Pakistanu usmerja tudi skrbi, da bi jedrsko orožje ne končalo v nepravih rokah.« Na naše izrecno vprašanje o morebitni koreniti preobrazbi meja v srednji Aziji, po zgledu Balkana, je Ahmed Rashid odgovoril: »Ideja ni povsem nova! Sam Pakistan vsebuje več narodnosti. Na danes kritičnem ob- močju živijo pretežno Paštuni, ki so večina tudi v Afganistanu. V slednjem je dobra četrtina ljudi Tadžikov, ki imajo čez reko Pandž svojo samostojno državo, so pa etnično in jezikovno sorodniki Perzijcev. V Afganistanu imamo še Kirgize, ki so turške rase. Popoln Babilon beležimo v bivših sovjetskih republikah z močnimi kirgiškimi in posebno tad-žiškimi oazami v Uzbekistanu. Vse je tako premešano, da bi bilo težko nekaj sploh začeti. V skoraj stoletju obstoja nekaterih upravnih enot je pripadnost eni ali drugi etniji zvode-nela. Na vse vetrove je bilo pregnanih na milijone ljudi. Če se povrnem k našim paštunom, naj omenim, da je danes njihovo največje mesto Karači, sicer več stotin kilometrov oddaljeno od domovine, drugo pa Dubai ob Perzijskem zalivu. Beg pred vojnami in iskanje kruha sta postavila etnično pripadnost daleč v ozadje. Dvomim, da se bo kdaj ponudila priložnost popravljanja meja, ki jih je brezobzirno risal kolonializem.« V Pakistanu ubija ljudi orožje z Zahoda, v Afganistanu so cele vasi izpostavljene na nemilost vojaških pilotov. »Odnos, ki ne uporablja gole sile, ni še prišel do izraza. Same ZDA so za vojaške operacije v Afganistanu zapravile okoli tri tisoč milijard dolarjev, za organizacijo modernejše oblike življenja pa le nekaj stotin milijonov. EU proizvaja le čenče, humanitarne organizacije pa so v morju gorja zelo skromna miloščina. Težko se je iznebiti vtisa, da gre pri graditvi vojaškega stroja najprej za osvajanje prednostnih položajev pri delitvi tistega dela sveta.« Osama bin Laden je nekakšna mora Američanov. Kako, da ga še niso našli? Je sploh še živ? »Prepričan sem, da je živ. Verjetno je spremenil svoj videz in se zato ne pojavlja preko videoposnetkov. Ščiti ga tesen obroč zaščitnikov, ki prihajajo tudi iz drugih držav. Na meji med Afganistanom in Pakistanom delujejo borci iz Čečenije, iz bivših sovjetskih republik, iz severne Afrike, Egipta, Arabije in drugod. Vsaka nezanesljivost se v tem krogu brezobzirno kaznuje. Kdor bi izdal Osamo, bi bil takoj zapisan smrti.« Bruno Križman 1 4 Sreda, 13. maja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Goriška občinska uprava zadovoljna z novim sistemom upravljanja menz Tudi slovenska vrtca bosta izgubila kuhinjo Vrtca v ulici Brolo in v Štandrežu, za katera sta skrbela odbora staršev, bosta oskrbovali centralizirani kuhinji Tudi slovenska vrtca v ulici Brolo in v Štandrežu bosta s septembrom vključena v centraliziran sistem upravljanja kuhinj, ki ga je goriška občinska uprava kljub nasprotovanju staršev in opozicije uvedla na začetku tekočega šolskega leta. Občinski odbor je namreč včeraj odobril smernice o delovanju šolskih menz, v katerih je predvidena konsolidacija sistema, za katerega se je goriška občina odločila spomladi 2008. Kuhinjo dveh omenjenih slovenskih vrtcev bosta do konca tega šolskega leta upravljala odbora staršev, pogodba z občino pa ne bo obnovljena. Sklep tudi predvideva, da bo vse povezane storitve, kot sta prevažanje hrane v vrtce in serviranje hrane otrokom, opravljalo isto podjetje. Kot ostale otroške vrtce v goriški občini bosta Štandrež in ulico Brolo od prihodnjega šolskega leta dalje oskrbovali večji kuhinji v centrih Lenassi in Gramsci, ki jih je občina lani poleti primerno opremila. Posega sta omogočila, da so število kuhinj vrtcev s tem šolskim letom skrčili s petnajst na šest, v prihodnjem šolskem letu, ko bosta v sistem vključena tudi omenjena slovenska vrtca, pa bodo delovale le še štiri kuhinje. Kuhinjo bosta zaradi prisotnosti jasli ohranila slovenski vrtec v ulici Max Fa-biani in vrtec v drevoredu Virgilio, za vrtce v Pevmi, Štandrežu, Ločniku ter v ulicah Brolo, Marconi, Avellino, Romagna, La-sciac, Forte del bosco, Garzarolli in Palladio pa bosta skrbela večji kuhinji v centrih Lenassi in Gramsci. »Po poskusnem obdobju lahko rečemo, da se je centralizacija kuhinj izkazala za najboljšo odločitev. Storitev se ni poslabšala in nihče se ni pritoževal,« je povedal goriški župan Ettore Romoli in nadaljeval: »Ob tem, da smo otrokom lahko zagotovili zdravo hrano, ki jo pripravljajo naši kuharji, smo z racionalizacijo tudi dosegli prihranek. Letos je znašal 100.000 evrov, prihodnje leto pa bomo z razširitvijo sistema prihranili 200.000 evrov. Ne nazadnje je treba podčrtati, da bo od septembra dalje center Gramsci oskrboval tudi šolo Pecorini, kjer imajo celodnevni pouk. Kosilo za učence je namreč doslej pripravljalo podjetje Camst.« Romoli je poudaril, da se z novim sistemom upravljanja kuhinj kakovost hrane, ki jo uživajo goriški otroci, ni poslabšala. »O tem pričata tudi nagradi. Naša uslužbenka Sira Blasiz-za je prejela priznanje za najboljšo šolsko kuharico v Italiji, v Parizu pa so si naše kuhinje prislužile priznanje Good egg, ki ga dodeljujejo za uporabo biološke hrane.« Občinska odbornica Silvana Romano je povedala, da so starši v nekaterih vrtcih - npr. v ulici Brolo in v Štandrežu -sprva nameravali ohraniti samoupravo kuhinje, ob koncu pa so naredili korak nazaj. »Samoupravljanje bi namreč bilo vse prej kot enostavna stvar. Odgovornost predstavnikov bi bila velika,« je povedala Romanova. (Ale) GORICA - Obnova Travnika Gradbeno podjetje ubralo sodno pot Podjetje Luci costruzioni je šlo v protinapad. Gradbeno podjetje, ki je zmagalo javno dražbo za obnovo Travnika, je namreč vložilo na sodišču pri-ziv, v katerem zahteva od občine Gorica dodaten milijon 400.000 evrov. Uprava pa ocenjuje, da je zahteva povsem neutemeljena. Občinski odbor je zato v prejšnjih dneh sprejel sklep, v katerem je imenovalo odvetnika Stefana Piccolija za svojega branilca. Nesporazumi, ki so se pojavili med podjetjem in občino, so bili že več časa znani. Upravitelji, tehnični uradi in podjetje so v zadnjih tednih iskali dogovor, očitno pa ga niso našli. Težave so se začele že v času, ko je podjetje Luci costruzioni odprlo gradbišče. Probleme je ustvarilo dejstvo, da ni bila opravljena bonifikacija območja, ki ga je bilo potrebno obnoviti. Dalje so se težave pojavile v zvezi z izbiro kamna, ki je bil najbolj primeren za pretlako-vanje Travnika. Podjetje je višje stroške ne nazadnje pripisalo dejstvu, da je moralo sproti odpirati dele trga, kot so zahtevali trgovci in občinska uprava. »Po dolgem preverjanju sta občina in podjetje prišla do spoznanja, da ne moreta doseči dogovor,« piše v sklepu občinskega odbora. V teh dneh bo prišlo do uradne odpovedi pogodbe, nato pa bo občina morala sklicati novo dražbo in imenovati podjetje, ki bo zaključilo dela. Gradbišče namreč sameva že dva meseca. Ob predoru Bombi, ki je neprehoden in poln gradbenega materiala, ostaja zaprt tudi odsek ceste pred cerkvijo sv. Ignacija. Za njegovo čimprejšnje odprtje se zavzemajo trgovci Travnika in Raštela, ki so se zaradi gradbenih del in pomanjkanja parkirnih prostorov znašli v težavah. Otroci slovenskega vrtca v ulici Brolo med kosilom bumbaca TRŽIČ - Včeraj V ladjedelnici se je ponesrečil s kolesom Včeraj je v ladjedelnici Fin-cantieri prišlo do nesreče, v kateri je delavec utrpel pretres možganov in poškodbo obraza. 47-letni Alessandro Waiglein, ki se zdravi v bolnišnici San Polo, se je peljal s kolesom z enega dela ladjedelnice na drugi. Nenadoma je silovito trčil v železno strukturo in obležal. Delavec po vsej verjetnosti ni opazil ovire, ker ga je zaslepilo sonce. Ko se je ponesrečil, so mu na pomoč takoj priskočili sodelavci. Ob zdravniškem osebju, ki je zaposleno v ladjedelnici, je na kraj prišla rešilna služba 118, ki je 47-letnika odpeljala v tržiško bolnišnico. Moški je utrpel pretres možganov in globoko rano na čelu. Zdravniki so vsekakor povedali, da njegovo zdravstveno stanje ni hudo. PEVMA - Kandidat Levice in svobode Komel v rojstni vasi Komelovo kandidaturo podprlo preko sto domačinov Skupina domačinov iz Pevme, Štmavra in z Oslavja je včeraj povabila kandidata Levice in svobode za evropski parlament Igorja Ko-mela na obisk vasi, v kateri je bil rojen in v kateri je odraščal. Za mesto srečanja je bil izbran pevmski spomenik padlim v NOB. Nad povabilom je bil kandidat prijetno presenečen, saj, kot je sam povedal, je nameraval uradno predstaviti svojo kandidaturo prav v Pevmi, a so ga domačini prehiteli. Komela so v Pevmi poleg vaščanov sprejeli predstavniki krajevnega sveta s predsednikom Lovrencom Persoglio na če- JIIIIS iifvptaji '¿MJAJUlFiiTi V OLITVE 2009 Skupna predstavitev Občinske enotnosti Skupna predstavitev vseh treh županskih kandidatov Občinske enotnosti, Paola Vizintina za občino Doberdob, Alenke Florenin za Sovodnje in Ingrid Komjanc za Števerjan bo danes ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Prisoten bo tudi kandidat za evropski parlament Levice in svobode Igor Komel. Gherghetta gostil Alenko Florenin Persoglia izroča Komelu seznam preko sto podpisov domačinov, ki so podprli kandidaturo ravnatelja Kulturnega doma bumbaca lu in predstojniki lokalne VZPI-ANPI. Predsednik krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Persoglia je kandidatu izročil seznam preko sto podpisov domačinov, ki so s to preprosto gesto želeli podpreti Komela pri njegovih prizadevanjih za vstop v mednarodne druž-beno-politične kroge. Komel je bil vidno ganjen ob tolikih izrazih simpatije in pozornosti do njegove odločitve, da se preizkusi tudi na vse-evropski volilni preizkušnji. Poleg Persoglie so kandidatu zaželeli vso srečo Vili Prinčič, Marjan Sosol, Silvino Poletto in Mirko Primožič. Županska kandidatinja Občinske enotnosti za upravne volitve v občini Sovodnje Alenka Florenin se je na goriški pokrajini srečala s predsednikom Enri-com Gherghetto. Pogovora se je udeležil tudi pokrajinski svetnik Marko Jarc. Obisk je nudil priložnost za pregled najpomembnejših vprašanj, ki zadevajo odnos med občino in pokrajino. Floreni-nova je izpostavila predvsem vprašanje Malnišča, za reševanje katerega sta omenjeni upravi maja lani podpisali konvencijo. Gherghetta je gostji zagotovil, da je pristojni tehnični urad že na delu in da bo v nekaj mesecih pripravljen prvi sveženj dokumentov, ki so potrebni za sanacijo deponije. Floreninova je poudarila, da bo rešitev tega vozla ohranila primarno vlogo v pogovorih med pokrajino in občino vse do zaključnega pozitivnega rezultata. Ob prisotnosti pristojne odbornice Sare Vito so se dotaknili tudi vprašanja športnih struktur, še posebej kotalkališča na Peči, ki bi zahtevalo posebno pozornost. Srečanje se je sklenilo z vabilom predsedniku na predstavitev liste Občinske enotnosti, ki bo v petek, 15. maja, na Vrhu. SSk prireja srečanje z Ebnerjem in Dorfmannom Slovenska skupnost prireja v soboto, 16. maja, ob 19. uri v gostilni Koršič v Šte-verjanu srečanje z dosedanjim evropskim poslancem Michlom Ebnerjem in s Herbertom Dorfmannom, nosilcem liste Južnotirolske ljudske stranke (Sudtiroler Volkspartei - SVP), s katero je SSk sklenila volilno povezavo, tako da njen kandidat, prof. Boris Pahor, kandidira na tej listi. Sodelovanje med SSk in SVP ima dolgoletno tradicijo, saj je na zadnjih evropskih volitvah na listi SVP kandidiral Drago Štoka, lista pa je v deželi prejela skoraj 5 tisoč glasov. Takrat je bil Ebner že tretjič izvoljen v evropski parlament, v njem pa je zastopal tudi interese slovenske narodne skupnosti. Spomniti velja na njegove posege v zvezi z Jeremi-tiščem; pred tremi leti je v evropskem parlamentu priredil zasedanje t.i. Inter-grupe za manjšine, ki je obravnavala specifična vprašanja Slovencev na Koroškem in v Italiji. Predstavniki Enotne liste in SSk (zastopala sta jo Mirko Špa-capan in Damijan Terpin) so evropskim poslancem iz številnih držav - bilo jih je kar 38 - predstavili težave, ki so pestile Slovence v Avstriji in Italiji. Na štever-janskem srečanju bo Ebner spregovoril o svojem delu v evropskem parlamentu, ob tem pa se bo predstavil še nosilec liste Dorfmann. Prisotni bodo tudi goriški županski kandidati SSk, večer bo vodil časnikar Ivo Jevnikar. Lista Farra viva se predstavlja Danes ob 16. uri bo v baru Sospiro v Fa-ri predstavitev liste Farra viva, ki podpira županskega kandidata Pierina Blasi-ga. Na listi so Silvano Blason, Michele Conforti, Paolo Corso, Igor Danzini, Vin-cenzo Genco, Marco Petarin, Ugo Pre-viti in Alessandro Rocco. Ferone za Upokojence Stranka Upokojencev bo danes ob 11. uri na sedežu v ulici Seminario v Gorici predstavila svojega kandidata za evropski parlament Luigija Feroneja. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13. maja 2009 15 gorica - Na šoli Trinko gostili opernega pevca Zdravka Pergerja Učenci spoznali opero, kraljico petja V ponedeljek so opero Don Pasquale uprizorili v okviru niza Komigo Učenci nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice so v ponedeljek spremljali predavanje slovenskega opernega pevca Zdravka Pergerja, ki je spregovoril na temo »Opera kraljica petja«. Perger je učencem najprej predstavil pregled glasbene zgodovine skozi stoletja, nato pa je spregovoril o takozvani »novi umetnosti« od 15. stoletja dalje. Prav gotovo eden izmed najbolj zanimivih delov predavanja je predstavljal pregled slovenske operne dejavnosti, med katerim je Perger govoril tudi o svetovnih opernih skladateljih ter o delovanju opernih šol in gledališč. Perger je svoj obisk na šoli Trinko zaključil s predstavitvijo vsebine opere Don Pasquale, ki so si jo goriški učenci ogledali včeraj dopoldne v Kulturnem domu skupaj s sovrstniki z nižje srednje šole iz Doberdoba. Med ponedeljkovim predavanjem ni manjkalo niti pristnega opernega petja, saj je Perger zapel več arij iz raznih znanih opernih del. Srečanje z opero sta skupaj priredila nižja srednja šola Ivan Trinko in Kulturni dom iz Gorice v okviru niza komičnega gledališča Komigo. Uvodoma sta dijakom spregovorila ravnateljica šole Trinko Elizabeta Kovic, ki je izpostavila pomembnost glasbene vzgoje, in ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, ki je poudaril pomen sodelovanja kulturnih in šolskih ustanov. Perger je sicer skupaj z drugimi opernimi pevci iz kulturne agencije Figaro opero Don Pasquale uprizoril tudi v ponedeljek zvečer v okviru niza komičnega gledališča Komigo. Učenci nižje šole Trinko so v ponedeljek gostili Zdravka Pergerja (spodaj); včeraj so si opero Don Pasquale ogledali v Kulturnem domu (desno) bumbaca gorica - Knjiga Žensko doživljanje »Camina« V četrtek, 14. maja, ob 18.uri bo v Kulturnem domu v Gorici predstavitev knjige »Camino - moja samotna pot ali čiščenje duše in telesa po žensko«. Delo, ki ga je napisala avtorica Staša Lepej Bašelj, je pravkar izšlo pri založbi Jutro. Kaj sploh je Camino? To je skrajšan izraz za romanje v Santiago de Compostelo (v izvirniku: El camino de Santiago), ki je poleg Rima in Jeruzalema največja svetovna krščanska romarska pot. Ime je dobila po sv. Jakobu, imenovanem tudi Veliki Jakob. Pred dvema letoma se je avtorica knjige sama podala na 807 km dolgo peš romanje v Španijo. Skozi dolge ure hoje premleva, se plemeniti, očiš-čuje. Svoje občutke je tenkočutno opisala v knjigi. Knjigo bo predstavil novinar Nace Novak iz Nove Gorice. Večer prirejata Kulturni dom v Gorici in založba Branko iz Nove Gorice. gorica - V petek Lepote Brazilije V petek, 15. maja, bo v Kulturnem domu v Gorici predstavitev knjige »IRACEMA« avtorja Comarja Mc Fisha, ki je izšel pri založbi edizioni Il Viaggiatore. Roman izpostavlja lepote Brazilije, in še posebej severne dežele Ceara, kjer se odvija zgodba. Na predstavitvi knjige bosta sodelovala »glavni junak« romana Gabriele Simoncelli, ki že več let živi v Fortalezi v Braziliji, in ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. Večer, ki se bo začel ob 18. uri, prirejata Kulturni dom v Gorici in kulturna zadruga Maja. Alfano priznal težave goriškega sodišča Italijanski minister Angelino Alfano je tudi goriško javno tožilstvo vključil v seznam 41 tožilstev, ki imajo težave zaradi pomanjkanja osebja. Večina le-teh deluje na jugu Italije, med tistimi, ki delujejo v deželah severne Italije, pa sta tudi Trst in Gorica, kjer primanjkujeta dva javna tožilca. O potrebi, da bi goriško sodišče vključili v seznam, je včeraj tekla beseda na sedežu senatne komisije za pravosodje v Rimu. Predsednik goriške zbornice penalistov Riccardo Cattarini se je na pobudo senatorja Giovannija Collina sestal s predsednikom komisije Filippom Bersellijem, katerega je opozoril na specifiko goriškega območja, kjer je zaradi meje in problematike azbesta sodišče pod velikim pritiskom. Drevi Dundo Maroje V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 20.30 novogoriška uprizoritev komedije Marina Držiča Dundo Maroje v režiji Borisa Kobala, ki velja za najbolj slavno hrvaško renesančno komedijo; nastopil bo Iztok Mlakar. Predstava spada v abonma SSG. Naše in tuje gore V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu bo vjutri ob 20.30 večer z naslovom Pogovor o naših in tujih gorah. Gost bo Dušan Jelinčič. Pisatelji v strelskih jarkih Inštitut ICM prireja jutri ob 18. uri v hiši Ascoli v Gorici predstavitev publikacije »Scrittori in trincea. La letteratura e la Grande Guerra«, ki je posvečene književnosti o prvi svetovni vojni. Prisoten bo Fulvio Senardi, ki je knjigo uredil. Stvari in bitja V knjigarni ubik na korzu Verdi v Gorici bo jutri ob 18. uri Massimo Grusovin predstavil svojo knjigo »Le cose e gli es- Jazz in vino v Krminu Jutri se bo začel festival Jazz & Wine of Peace Collio, ki ga prireja združenje Con-trotempo. Jutri ob 21. uri bo v občinskem gledališču v Krminu igral glasbenik Tommy Emmanuel; v petek ob 21. uri bo v občinskem gledališču v Krminu na vrsti Sarah Jane Morris, v soboto ob 21. uri pa bo na istem prizorišču navdušila publiko Maria Joao »Ogre«. V nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi Beata Vergine del Soccorso v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's. Na Kromberku o Trenti Na gradu Kromberk bo v torek, 19. maja, ob 20.30 predavanje na temo »Tren-tarji, vikendaši in Triglavski narodni park«. Govoril bo Matej Vranješ. nova gorica HIT: Naslednik Trošta bo znan v tednu dni Nadzorni svet novogoriške-ga igralniškega giganta nadaljuje razpravo o imenovanju novega predsednika uprave, ki bo nasledil odstopajočega Nika Trošta. Potem ko so v preteklem tednu opravili razgovore z vsemi petimi kandidati, izbranimi med devetnajstimi prijavljenimi, v tem tednu nadzorniki pridobivajo dodatne informacije o ekipah posameznih kandidatov. Predsednik nadzornega sveta Marko Jaklič pravi, da bodo danes, ko se nadzorni svet ponovno sestaja, nadaljevali z razpravo, da pa odločitev najverjetneje še ne bo sprejeta. Znana naj bi bila namreč prihodnji teden. Po njegovi oceni sicer nadzorniki delujejo usklajeno in profesionalno. Jaklič je sicer že ob objavi razpisa za to delovno mesto napovedal svoj odstop, če nadzorniki novega šefa Hita ne bodo imenovali soglasno. (tb) moš - Včeraj nesreča v ulici Olivers Motorist zadel avtomobil 67-letnega Krminčana odpeljali v videmsko bolnišnico z rešilnim helikopterjem - Njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče Včeraj se je v Mošu zgodila prometna nesreča, v kateri je bil ranjen 67-letni motorist iz Krmina. Ob njem je bil v nesrečo vpleten avtomobil, za volanom katerega je sedela 72-letnica iz Gorice. Nezgoda se je pripetila okrog 12.20 na deželni cesti 56. Avtomobil znamke alfa romeo, v katerem je sedela 72-letna A.B. iz Gorice s 50-letnim sinom P.M., je peljal po ulici Olivers v smeri iz Gorice proti Vidmu. Za avtomobilom je peljal motor znamke kawasaki, ki ga je vozil 67-letni V.S.; avtomobilistka je nameravala zaviti levo v parkirišče ob cesti, pri tem pa je v avto trčil motorist. 67-letnik je zadel levo stran avtomobila in obležal na asfaltu. Na kraj je nemudoma prihitelo osebje rešilne službe 118, ki je zahtevalo tudi prihod rešilnega helikopterja. Moškemu so na kraju nudili prvo pomoč, nato pa so ga s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje ni hudo. Vzrok nesreče še preučuje goriško poveljstvo prometne policije, posredovali pa o tudi gasilci, ki so očistili cestišče. Motor, s katerim je V.S. zadel avtomobil bumbaca 1 6 Četrtek, 14. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Na Rdečem križu delijo hrano, oblačila in denar Od januarja podvojeno število prosilcev pomoči Med prejemniki paketov s hrano tudi 122 družin nekdaj zaposlenih v MIP-u Na območnem združenju Rdečega križa Nova Gorica so lani s prehrambnimi paketi pomagali 180 socialno ogroženim družinam, letos, torej od januarja do včeraj pa se je po njihovo pomoč obrnilo že več kot 320 družin, med temi je 122 družin nekdaj zaposlenih v MIP-u. »Prav tem družinam smo doslej razdelili 335 prehrambnih paketov Rdečega križa Slovenije, 123 Merca-torjevih vrečk z živili, 2988 litrov mleka in 5.500 evrov finančne pomoči, ki so jo prispevale Soške elektrarne in Moto klub OK Riders, dodatna sredstva, predvidoma bo šlo za 5 tisoč evrov, pa bo nekdanjim Mipov-cem namenjenih od dobrodelne prodaje del likovnega srečanja MM Art,« pravi sekretar OZRK Nova Gorica Aleš Markočič, sicer pobudnik nedavno izdane zgibanke Kam po pomoč v času krize, v kateri so se za usklajeno delovanje v času krize odločile vse s socialo povezane institucije na Goriškem. V skladišču v Solkanu živil in oblačil ter drugih nujnih življenjskih potrebščin zaenkrat še ne primanjkuje, kako bo v prihodnjih dneh pa je stvar ugibanja. »Menim, da bomo glede na napovedi morali kaj kmalu poskrbeti tudi za delavce Iskre Avtoelek-trike in tudi Hita, saj se v obeh podjetjih napovedujejo odpuščanja,« ocenjuje Marko-čič in dodaja, da so največji problem vedno bolj okrnjena finančna sredstva, ki pritekajo v blagajno Rdečega križa. Mestna občina Nova Gorica tako novogoriškemu območnemu združenju iz proračuna namenja letos 12 tisoč evrov, od tega jih 6.000 Rdeči križ odšteje za najemnino za skladišče v Solkanu, za vse ostale dejavnosti, ki segajo od krvodajalstva, letovanj socialno ogroženih otrok in nakupa šolskih potrebščin do zagotavljanja finančne pomoči in pomoči v obliki hrane in oblačil, jim torej ostane borih 6 tisoč evrov. Da gre le za drobiž, kažejo podatki o višini pomoči, namenjeni socialno ogroženim lani. V letu2008je OZRK Nova Gorica namreč razdelilo 800 prehrambnih paketov v vrednosti 24 tisoč evrov, izplačalo je 18 tisoč evrov finančne pomoči, za še 12 tisoč evrov pa so razdelili hrane iz evropskih intervencijskih zalog. »A hrane in oblačil je, zaenkrat, dovolj, nihče, če le pride po pomoč, ni lačen, saj se zaloge seveda praznijo, a vendarle se skladišče tudi polni,« pojasnjuje Markočič. Hrana v solkansko skladišče no-vogoriškega Rdečega križa prihaja tako iz intervencijskih zalog Evropske unije (doslej so dobili več kot 4700 litrov mleka, 1190 kilogramov sladkorja in 720 kilogramov riža, v juniju naj bi prispela še moka in testenine) kot tudi iz krovne organizacije. Rdeči križ Slovenije preko razpisa FIHO namreč obljublja nove prehrambne pakete, kar nekaj pa naj bi jih uspeli zagotoviti tudi z akcijo Lepo je deliti, v kateri so Slovenci doslej zbrali že 505 tisoč evrov. Vrednost prehramb-nega paketa je sicer 25 evrov, v njem pa upravičenci dobijo 2 kilograma testenin, 2 litra olja, liter kisa, kilogram sladkorja, zavitek vitaminskega napitka v prahu, pašteto, mesni narezek in paket keksov, kak priboljšek, poleg pa še 3 kilograme pralnega praška. Razdeljevanju prehrambnih paketov Rdeči križ Nova Gorica posebno pozornost namenja tudi v tem tednu, ko v Sloveniji obeležujemo Teden Rdečega križa. Ta je letos posvečen rojstvu ideje o Rdečem križu in sicer 150. obletnici bitke pri Solferinu. Dejavnosti novogoriškega rdečega križa so v tem tednu namenjene tudi najmlajšim, saj na osnovnih šolah pripravljajo »Urice Rdečega križa«, danes pa so za otroke iz novogoriških vrtcev, s katerimi uspešno in redno sodelujejo v različnih humanitarnih programih skozi celo leto, pripravili dan odprtih vrat. Jutri bodo na Bevkovem trgu postavili stojnico, kjer bodo mimoidoči dobili najrazličnejše informacije o RK, lahko si bodo brezplačno izmerili krvni tlak in sladkor v krvi, za vse, ki bi radi obnovili svoje znanje iz nudenja prve pomoči, pa jutri ob 18. uri pripravljajo na sedežu društva tudi brezplačen tečaj prve pomoči o temeljnih postopkih oživljanja. V Tednu Rdečega križa Slovenije je sicer po veljavnem zakonu o RKS na vse poštne pošiljke potrebno prilepiti še znamko RKS, na vseh železniških in avtobusnih postajah pa dokupiti doplačilno vozovnico, v vrednosti 13 Skladišče Rdečega križa v Solkanu foto t.b. centov. Zbrana sredstva bo RKS namenil štirim programom in sicer nakupu šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke, za programe socialno humanitarnih dejavnosti, za materialno pomoč socialno ogroženim po- sameznikom in družinam in za kritje stroškov, povezanih z izvedbo Ukrepa dobave hrane iz EU. Lani je tako OZRK Nova Gorica iz naslova Tedna Rdečega križa prejelo 3.600 evrov, od tega so 1.800 evrov na- menili za nakup šolskih potrebščin, 500 evrov za programe socialno humanitarnih dejavnosti ter 1.300 evrov za materialno pomoč socialno ogroženim posameznikom in družinam. (tb) nova gorica - Jutri četrta uprizoritev sezone Čudež v Šarganu vendarle na novogoriškem odru vipava Vinske kleti spet odprte Konec tedna tridnevni program Tudi letos, četrtič zapored, bodo vinarji Vinske ceste spodnje Vipavske doline odprli vrata svojih kleti. 14 vinarjev iz Vogrske-ga, Oseka, Zalošč, Potoka, Drage in Dornberka je družno pripravilo pester tridnevni program. V petek, 15. maja, ob 20. uri bo na kmetiji Radivoja Lisjaka v Zaloščah kulturni večer, namenjen doživljanju vina kot kulturne pijače. Nastopila bosta moški pevski zbor Provox in italijanski zbor Alpe Adria di Troppo Grande. V soboto, 16. maja, ob 14.uri bo prav tam že tradicionalna zdravica ob otvoritvi Dnevov vipavskih kleti s kozarcem penine, zatem pa sledi pohod med vinogradi, kjer se pot do že neštetokrat nagrajene rujne vipavske kapljice pravzaprav začenja. Postanek pohoda bo razgledna točka nad spodnjo Vipavsko dolino, pod stoletnim hrastom, kjer bodo vinarji pripravili okrepčilo s tradicionalnimi vipavskimi jedmi in zabavni program. Prvič letos bo trasa pohoda urejena tako, da si bo moč ogledati zaloško naravno znamenitost, t.i. Bajer, ki ga bo zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine skupaj z mestno občino Nova Gorica z leti skušal očistiti in urediti ter vrniti v prvotno stanje. Gre namreč za enega ostankov struge reke Vipave, kje so zatočišče našle številne ogrožene vrste živali in rastlin. Bajer bo z leti postal učilnica v naravi in bo odlična dobra praksa za razvoj t.i. naravoslovnega turizma. Vrhunec tridnevne prireditve bo nedelja, 17. maja, ko bodo vinarji ob 11. uri na stežaj odprli vrata svojih kleti in vse do 18. ure obiskovalcem v pokušino brezplačno ponudili svoja vina. (tb) Kot kaže, bo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica vendarle izpeljalo letošnjo gledališko sezono do konca. Jutri naj bi na oder postavili Čudež v Šarganu, letošnjo četrto uprizoritev, katere usoda je bila zaradi večmesečnih peripetij v novogoriškem teatru velika neznanka. Delo srbskega dramatika Ljubomirja Simovica, ki naj bi ga sprva uprizorili že konec marca, bo na novo-goriškem odru zaživel v prevodu Mojce Kranjc in Daniela B. Markovica. O jutrišnji uprizoritvi dela Ljubomirja Simovica so spregovorili med včerajšnjo tiskovno konferenco, ki je razkrila marsikaj o vzdušju v novogoriškem gledališču. V.d. umetniškega vodje Srečko Fišer je bil redkobeseden. O tokratni predstavi je povedal le to, da je kakovostna, o naslednji sezoni in programu, ki ga za 2009/2010 pripravlja, pa ni žele dajati izjav, češ da bo vse znano čez mesec dni, ko bo program oblikovan. Režiser tokratne predstave Primož Bebler, do nedavnega umetniški vodja no-vogoriškega gledališkega ansambla, pa je svoj pogled na predstavo, ki jo je kot diplomsko delo že režiral, in sicer pred tremi desetletji, predstavil na svojstven način. Svojo izjavo je prebral kar iz gledališkega lista (v izjavi pod naslovom Adijo se je poslovil od »Nove Gorice, gledališča in mesta, v katerem sem mislil zaključiti svojo poklicno pot«), vstal in predčasno zapustil tiskovno konferenco. Vrnil se je takoj zatem, a le zato, da je novinarje in v.d. umetniškega vodje Srečka Fišerja obvestil, da je igralka Zvezdana Mlakar, ki je vskočila namesto poškodovane Helene Peršuh, »izgubila glas«. Včerajšnja predpre-miera je tako odpadla, »premiera v četrtek pa najverjetneje bo,« je presenečen nad slišanim povedal odgovoren za odnose z mediji v SNG Nova Gorica Borut Bašin. (tb) nova gorica - Mip »Opozarjali smo, da bo treba denar vračati« Nekdanji direktor uprave Mipa Marko Volk je včeraj pojasnil, da so pristojne institucije opozarjali, da bo evropski denar treba vračati, ter se s tem odzval na poročanje nekaterih medijev, da naj bi država morala vrniti dober milijon evrov, ki jih je družba Mip prejela iz Bruslja. »Na to smo opozarjali pristojne institucije, a je žal očitno do tega moralo priti,« je povedal Volk. Družba Mip je pred leti s pomočjo evropskega in državnega denarja tehnološko posodobila svojo proizvodnjo in proizvodnjo v Pomurki za vstop na evropske trge, saj je bila tedanja tehnologija tudi z vidika upoštevanja standardov neprimerna, je pojasnil in nadaljeval: »Te naložbe smo uspešno zaključili. Izkazale so se kot pozitivne in smiselne. Če pa stroji zdaj stojijo, pogodba bremeni podjetje, da denar vrne. Ne vem, če je bila zahteva za vračilo sredstev podana, a ker je Mip končal v stečaju, bo tudi ta terjatev verjetno prijavljena v stečajno maso.« Prejemniki državne in evropske pomoči, kot sta bila Mip in Pomurka, bi morali vsaj še pet let po dotoku denarja delovati, sicer morajo denar vrniti. »Če bi stečaj peljali tako, da bi s proizvodnjo nadaljevali, verjetno ne bi bilo potrebno vračati denarja,« je dejal Volk, ki zavrača namigovanje, da bi evropski in državni denar v Mipu porabili nenamensko. »Šlo je izključno za tehnološke posodobitve. Denar ni bi nenamensko porabljen. Zastopniki podjetja so delali v skladu z zakonodajo,« je poudaril. Opozoril je, da tudi računsko sodišče pri več pregledih ni našlo nepravilnosti. Mip in Pomurka naj bi prejela 1,3 milijona evrov državne pomoči in še milijone evrov evropskega denarja. Kako bo država ukrepala, kmetijski minister Milan Pogačnik za še ni razkril, saj gre za prvi tak primer v Sloveniji. »V kolikor v stečajni masi ne bo kje vzeti, bo škoda za državo 2,6 milijona evrov, od česar bo treba vrniti eno polovico v EU,« je pojasnil Pogačnik. Vlada bo poročilo o tem obravnavala v jutri, takrat pa bodo prvič govorili tudi o morebitnih ukrepih. Sicer pa Volk tudi včeraj ni želel komentirati ovadbe, ki jo je zoper Marka in Vojteha Volka ter Martina Kovača konec marca na državno tožilstvo vložila državna SID banka. »O tem nimamo uradnega obvestila, zato ne morem nič komentirati,« je dejal. Kot je znano, SID banka lastnikom in nekdanjemu vodstvu MIP med drugim očita kazniva dejanja poslovne goljufije, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin. (sta) gorica - Z včerajšnjim dnem v ulici Duca d'Aosta Enosmerni promet Gradbena dela bo opravilo podjetje Bruno costruzioni in bodo predvidoma trajala tri mesece Enosmerni promet v ulici Duca d'Aosta bumbaca Z včerajšnjim dnem so uvedli enosmerni promet v ulici Duca dAosta v Gorici, in sicer na odseku med križiščema z ulicama Tominz in XXIV maggio. Vožnja je dovoljena v smeri ulice Sauro, sicer pa naj bi gradbeni poseg trajal približno tri mesece. Podjetje Bruno Costruzioni bo namesti- lo nove napeljave za družbo za javne storitve IRIS. Včeraj so mestni redarji namestili cestne znake, ki opozarjajo voznike na spremenjen prometni režim, medtem ko so delavci podjetja Bruno costruzioni zatem uredili gradbišče in ga primerno zavarovali. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13. maja 2009 1 7 RONKE - Občni zbor kulturnega društva Jadro Vse bolj povezujejo Društvo pomaga vzdrževati stike med združenji in ustanovami iz Laškega in Slovenije Društvo Jadro združuje Slovence iz Ronk in okolice ter jim nudi možnost kulturnega udej-stvovanja, hkrati pa opravlja vlogo povezovalca med raznimi združenji iz Laškega in Slovenije. Delovanje v zadnjem triletju je na petkovem, 8. društvenem občnem zboru predstavil predsednik Jadra Karlo Mucci, blagajniško poročilo pa je prebrala Štefanija Pahor. Srečanja sta se udeležili tudi ronška podžupanja Marina Cuzzi in slovenska občinska svetnica Elena Cettul, medtem ko so pozdravili v imenu kulturnih društev Tržič Lucia Germani, Hrast Katja Ferletič in Kremenjak Jordan Radetič. Med svojim poročilom je Mucci spregovoril o dvajsetletnem delovanju klekljarske sekcije in o raznih izpeljanih pobudah, opozoril pa je tudi, da društvo Jadro pomaga pri vzdrževanju prijateljskih stikov med Ronkami in pobrateno Metliko, med Selcami in raznimi Seli iz Slovenije, v zadnjih časih pa še med Škocjanom in vasmi v Sloveniji in Z občnega zbora društva Jadro Avstriji, ki so dobile ime po sv. Kan-cijanu. Ob zaključku občnega zbora so bili v nov odbor imenovani Adrijano Uršič, Oskar Beccia, Da- altran nilo Peric, Rudica Požar, Sonja Božič, Claudia Devetak, Mirjan Likar, Štefanija Pahor, Pahor in Erika De-vetta, Karlo Mucci je bil potrjen za predsednika. [13 Lekarne fí Razstave M Izleti DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. FRANCO DUGO razstavlja v galeriji Kulturnega doma v Gorici do 30. maja med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami in do 16. maja v galeriji Artes v Novi Gorici, Grad-nikove brigade 6, ob delavnikih med 9. in 12.30 in med 15. in 19. uro. Koncerti ~M Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 »Gulash koncert«. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v soboto, 16. maja, ob 20.45 bo v gledališču Verdi v Gorici nastopila gledališka skupina Terzo Teatro iz Gorice s predstavo »Il matrimonio puo attendere; informacije in predproda-ja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 048130212). SSG prireja gostovanje SNG Nova Gorica danes, 13. maja, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici (z italijanskimi nadnapisi) z nadkomedijo o večnem paru: ljubezni in denarju Dundo Maroje. Vozni red avtobusa za goriške abonente: Poljane (gostilna ob 19.20), Doberdob (cerkev ob 19.25), Romjan (cerkev ob 19.30), Tržič (S. Polo ob 19.40, črpalka Shell ob 19.45), Štivan (nad gostilno ob 19.50), Jam-lje (gostilna ob 20.00), Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni ob 20.15). Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 17.30 »Hannah Montana: The Movie«; 19.50 - 22.00 »Che -Guerriglia (2. del)«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Star System - Se non ci sei non esisti«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Star Trek«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »San Valentino di sangue« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 17.50 »Hannah Montana: The Movie«;20.00 - 22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. VOKALNA SKUPINA CHORUS '97 MIREN IN PRIMORSKI AKADEMSKI ZBOR VINKO VODOPIVEC vabita na koncert na Mirenskem gradu nad Mir-nom pri Gorici v petek, 15. maja, ob 20. uri. Lepo vabljeni. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 15. maja ob 20.30 bosta v kleti domačije Keber na Plešivem (Ceglo 17) pevka Mirjam Pahor in Baguette Quartet izvajala šansone pevke Edith Piaf. V SKLOPU PRIREDITVE »CORTOCIRCUITO« - 25 umetnikov se predstavlja v Krminu - bosta v lokalu Jazz & Wine le bar v ul. Matteotti 78 v Krminu večera »Funky Night's«: v petek, 15. maja, ob 21. uri koncert Remengo Brothers in v soboto, 16. maja, ob 21. uri »DJ Matthew VS Luca Sax«. Na ogled bo razstava Maurizia Fave; vstop prost. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice posveča koncert Felixu Mendels-sohnu. V soboto, 16. maja, ob 17. uri bosta v goriški stolnici nastopila organist Beppino Delle Vedove in ženski pevski zbor San Giacomo iz kraja Pa-sian di Prato; vstop prost. SI Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Rismon-do, 6) do petka, 22. maja 2009. □ Obvestila STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v zabavni park Mirabilandia (RA) v torek, 16. junija. Cena izleta je 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja). Organizatorji prosijo udeležence za plačilo izleta. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo odpotovali od 4. do 6. junija do jezera Maggiore, naj plačajo saldo za izlet v trgovini pri Mili do 27. maja. Avtobus bo odpeljal iz Ronk (pred picerio Al Gambero) ob 6.20 s postanki v Doberdobu ob 6.30, Jamljah ob 6.45 in Štivanu ob 6.50; informacije ne tel. 380-4203829 (Miloš). REVIJA ISONZO-SOČA prireja v soboto, 16. maja, avtobusni izlet iz Gorice do Nove Gorice na temo zgodovinskega potovanja v dvajseto stoletje. Zbirališče ob 9.30 na trgu Seghizzi v goriškem grajskem naselju. Sledil bo obisk muzeja prve svetovne vojne, ob 11. uri ogled zgodovinskega dela mesta z avtobusom in obisk parka palače Attems, ob 11.45 ogled trga Transalpina in obisk muzeja, ob 12.30 obisk novogoriške občine, ob 13.30 kosilo v restavraciji Vrtnica, ob 15. uri obisk gradu Krom-berk in ogled stalne razstave Primorska 1918-1947; povratek je predviden med 16.30 in 17. uro. Vpisovanje bo potekalo do četrtka, 14. maja, na sedežu časopisa Isonzo Soča v ulici San Giovanni v Gorici (tel. 0481-33343, e-po-šta posta@isonzo-soca.it) s plačilom 23,00 evrov na osebo. SPDG prireja 14. junija, ob vsakoletnem srečanju planincev, avtobusni izlet v Šentjanž v Rožu na Koroškem; prijave od četrtka, 14. maja, na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 int. v Gorici med 19. in 20. uro. SPDG prireja od 26. do 29. junija (možnost podaljšanja še na 30. junij) večdnevni planinski izlet v park Monti Sibillini, na meji med deželama Marche in Umbria. Prevoz bo z avtobusom ali kombiji. Prenočevanje v planinskem zavetišču. Informacije Vlado (0481/882079). Prvi informativni sestanek bo v četrtek, 14. maja, ob 20. uri, na sedežu društva v Gorici, Verdijev Korzo 51/Int. Ob prijavi je treba plačati akontacijo. KD OTON ŽUPANČIČ prireja od 5. do 9. septembra avtobusni izlet v Brno, Krakov, Auschwitz in Dunaj; informacije in vpisovanje do 15. maja na tel. 048121065 (Vojko Nardin), 0481-34730 (Karlo Nanut) in 0481-21856 (gostilna Turri). KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika Vini nel mondo od 30. maja do 2. junija; informacije in prijave na tel. 3403447695 po 19. uri (Tamara). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo v maju urad za prevoze odprt samo na sedežu Motorizacije na Tržaški ulici 317 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 048182570). KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju z goriškim združenjem priseljencev iz Abrucov in Moliseja, SKGZ, ZSKD in zadrugo Maja organizira solidarnostno akcijo za potresence v Abrucih. Ob prireditvah in v društvih bodo potekale nabirke prostovoljnih darov, prispevke pa je mogoče tudi nakazati na bančni račun pri baki Uni-credit - Associazione Abruzzesi del Friuli Venezia Giulia - Via Veneto 20 Videm (Udine), št. IT83SABIO2008 CAB 12310 - c/c 000001369384. Podrobnejše informacije v uradu goriškega Kulturnega doma (tel. 048133288). OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdob-skem županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure ali na občinski spletni strani www.doberdob.it. POHOD PO TEMATSKI ENERGIJSKI PEŠ POTI OD LIJAKA DO SEKULAKA bo v nedeljo, 17. maja, ob 9. uri s startom na prireditvenem prostoru v Vi-tovljah. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) v sredo, 27. maja, od 9. do 11. ure na sedežu rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Pla-cuto, ul. del Santo 26 na vogalu z ul. della Croce 8 v Gorici. SKUPNA PREDSTAVITEV VSEH TREH ŽUPANSKIH KANDIDATOV OBČINSKE ENOTNOSTI Paola Vizintina, Alenke Florenin in Ingrid Komjanc bo danes, 13. maja, ob 18. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici; medtem ko bo predstavitev sovodenjske liste Občinske enotnosti v petek, 15. maja, ob 20.30 v centru Danica na Vrhu. PREDSTAVITEV LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI, ki bo nastopila na občinskih volitvah 6. in 7. junija, bo v petek, 15. maja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 16. maja, 7. ženski mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štandreškem in sovodenjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2, v prvem sklicu ob 14.30 in v drugem ob 15. uri, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. NIZ »KIN EMAX D'AUTORE« v goriškem Kinemaxu: 18. in 19. maja »Katyn«, 25. in 26. maja »Tutta colpa di Giuda«; vstopnica znaša 4 evre. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres SKGZ. Dnevni red: otvoritev in podelitev priznanj SKGZ, poročilo predsednika, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve organov SKGZ in sprememb statuta, razno. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) je v teku literarna igra na temo ljubezni z naslovom »Le tue parole d'amore«. Pobudnik te je pisatelj Alberto Venier, ki bo v žiriji za izbiro najlepšega stavka o ljubezni (največ trideset besed na po- ftfl SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE . ^ Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Marin Držič M8f8fS Nadkomedija o večnem paru ljubezni in denarju Režiser: Boris Kobal — DANES, 13. maja ob 20.30 v Kulturnem domu Gorica (z italijanskimi nadnapisi) ■ I I II III !!■■■ Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev,ob 19.25), Romjan (cerkev, ob 19.30), Trže (S.P0I0,19.40-črpalka Shell,ob 19.45), Štivan (nad gostilno,ob 19.50), Jamlje (gostilna, ob 20.00),Gabije (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni,ob 20.15). Info in predprodaja: blagajna Kulturnega doma Gorica,od ponedeljka do petka od 10.do 13. in od 16.do 18.ure (tel.048133288) luitE lnfo@teaterssg.lt - www.teaterssg.lt sebnem obrazcu, ki je na razpolago v knjigarni do 31. maja). Zmagovalko ali zmagovalca bodo nagradili v soboto, 6. junija, s kuponov v vrednosti 150 evrov za nakup knjig in z objavo stavka v prihodnji Venierjevi knjigi. Pisatelj bo ob aperitivu in glasbeni spremljavi predstavil zadnjo publikacijo »Ora che vorrei restare«. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu. ŠE 5 MEST ZA 11. USTVARJALNO DELAVNICO ZSKD, ki bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta; informacije in prijave čimprej pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi, 51 v Gorici, tel. 0481531495, faks 0481-550004, e-pošta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. 0 Prireditve V GOSTILNI AL SOLE v ul. Morelli 13/a v Gorici bodo danes, 13. maja, ob 20.30, prebirali poezije, ki so nastale v okviru pobude Govoriti o Ljubezni. Id Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Calligaris Ne-rina vd. Tuni iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Andreja in na glavno pokopališče. DANES V DOBERDOBU: 14.00, Ivanka Vizintin vd. Lavrencic (iz tržaške kapele) v cerkev in na pokopališče. DANES V RONKAH: 11.00, Ghergolet Antonio Gino (iz tržiške bolnišnice) v cerkev Sv. Matere Božje, nato v kre-macijo. DANES V LOČNIKU: 9.00, Qualli Lina vd. Moscarda iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče. Ob boleči izgubi drage mame JELE izreka športno društvo Sovodnje občuteno sožalje svojemu odborniku Robiju Ursiču in ostalim svojcem. Kulturni dom Gorica in Športno združenje Dom Gorica izrekata sinovoma Robertu in Ladi-ju Ursiču, vnukinji Paoli ter ostalim svojcem iskreno sožalje ob izgubi drage mame in ''take'' none Gabrijele. 18 Sreda, 13. maja 2009 TRST mednarodne organizacije - Včeraj je prevzela štafetno palico od Španije Slovenija na čelu Odbora ministrov Sveta Evrope Zunanji minister Samuel Žbogar predstavil prioritete slovenskega predsedovanja MADRID - Odboru ministrov Sveta Evrope od včeraj predseduje Slovenija. Nalogo je za šest mesecev v Madridu, kjer se je sestal ta organ organizacije, prevzel zunanji minister Samuel Žbogar in predstavil tudi slovenske prioritete tega izziva. V Madridu pa so s sprejetjem deklaracije začrtali tudi prihodnje izzive SE, ki letos obeležuje 60 let obstoja. Zunanji minister Samuel Žbogar je v nagovoru, potem ko je za španskim kolegom Miguelom Angelom Moratinosom prevzel predsedovanje, poudaril, da si bo Slovenija prizadevala za uresničevanje osrednjega cilja SE, to je za promocijo in zaščito človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Pozornost bo posvetila uresničevanju zavez iz zadnjega vrha SE leta 2005 v Varšavi, v skladu s katerimi je tudi oblikovala svoje prioritete. Minister je med nalogami izpostavil, da si bo Slovenija prizadevala za nadaljevanje procesa reforme Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je zastala zaradi naraščanja števila nerešenih primerov. Med drugim je izrazil upanje, da bo kmalu prišlo do napredka pri uveljavljanju posameznih določil protokola 14, o čemer je tekla beseda v Madridu, ter v končni fazi tudi do njegove uveljavitve. Reforma sodišča se je namreč znašla pod vprašajem, saj protokola 14 k evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, ki bi izboljšal učinkovitost sodišča, kot edina članica še ni ratificirala Rusija. Zato so stekli pogovori o alternativni rešitvi. Spregovoril je o tem, da bo v času predsedovanja posebna pozornost namenjena promociji pravic otrok v okviru kampanje SE "Gradimo Evropo za otroke in z njimi". Poseben poudarek bo namenjen boju proti vsem oblikam nasilja nad otroki ter izobraževanju o otrokovih pravicah. Minister je izpostavil delovanje Slovenije na področju varstva manjšin in spomnil na mednarodno konferenco na temo izobraževanja Romov ter konferenco o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencih, ki živijo zunaj meja. Po Žbogarjevih besedah bo posebna pozornost namenjena promociji demokracije, vladavine prava in človekovih pravic v JV Evropi, na Kavkazu in v Belo-rusiji. Minister bo junija obiskal Minsk, kar bo ena njegovih prvih potez v vlogi predsedujočega Odboru ministrov SE. To bo sicer tudi dvostranski obisk. Kot je dejal v Madridu, se bo udeležil odprtja informacijske pisarne SE v Minsku, kar po njegovih besedah predstavlja resnični korak naprej na področju krepitve sodelovanja med Belorusijo in SE. Po ministrovih besedah se bodo prednostne naloge nanašale na boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi in korupcijo, pa tudi področje kulturne dediščine. Opozoril je tudi na pomen sodelovanja SE z drugimi mednarodnimi organizacijami. Vodja slovenske diplomacije je v okviru zasedanja Odbora ministrov SE opravil nekatere bilateralne pogovore, je STA izvedela v slovenski delegaciji. Med drugim se je sestal s predsednikom Parlamentarne skupščine SE Lluisom Mario de Puigom, z ministroma za zunanje zadeve Gruzije in Armenije, Grigolom Va-šadzejem in Edvardom Nalbandianom. Pogovarjal pa se je tudi s švedskim kolegom Carlom Bildtom. Zasedanje Odbora ministrov Sveta Evrope se je končalo s sprejetjem t.i. Madridske deklaracije, s katero so se članice znova zavezale k spoštovanju osnovnih vrednot organizacije v prihodnosti. Poudarile so zavezo načelom, ki izhajajo iz zadnjega, varšavskega vrha. Temeljni cilj organizacije Sveta Evrope je ohraniti in promovirati človekove pravice, demokracijo in vladavino prava v Evropi. Vse njegove dejavnosti pa bi morale prispevati k temu cilju. Dokument poudarja tudi univerzalnost in nedotakljivost človekovih pravic. Ministri so med drugim sprejeli odločitev o predlaganju dveh kandidatov v izvolitev PS SE za novega generalnega sekretarja SE, in sicer nekdanjega norveškega premiera Thorbjorna Jaglanda in nekdanjega poljskega premiera Wlodzimierza Cimoszewicza. O nasledniku Terryja Da-visa, ki letos zaključuje petletni mandat, bo PS SE odločal junija, vendar se pri tem utegne zaplesti, saj je PS SE pričakoval, da bo v Madridu sprejeta odločitev o štirih predlaganih kandidatih v izvolitev. Slovenija bo Odboru ministrov, najvišjemu izvršnemu organu SE, predsedovala do 18. novembra, ko bo nalogo prevzela Švica. V času slovenskega predsedovanja se bo zvrstilo več kot 50 različnih dogodkov v Ljubljani, Strasbourgu in drugih evropskih mestih. Anita Balas (STA) Samuel Žbogar nacizem - Sodili mu bodo v Münchnu ZDA Nemčiji izročile domnevnega nacističnega zločinca Demjanjuka CLEVELAND - Ameriške oblasti so v ponedeljek zvečer z majhnega letališča pri jezeru Erie v Clevelandu z letalom proti Nemčiji odpeljale 89-letnega Američana ukrajinskega rodu Johna Demjanjuka. Demjanjuk se bo moral v Nemčiji soočiti z obtožbami, da je kot paznik v nacističnem koncentracijskem taborišču sodeloval pri umoru 29.000 ljudi. Nekaj po 9. uri včeraj zjutraj je zasebno letalo z Demjanjukom na krovu pristalo v Nemčiji oziroma na letališču v Munchnu. Letalo je takoj po pristanku zapeljalo v hangar, pri čemer so ga spremljala policijska in reševalno vozilo. Dem-janjuka, ki naj bi bil v slabem zdravstvenem stanju, naj bi nemudoma po pristanku aretirali in prepeljali neravnost v munchenski zapor Stadelheim. V zaporu ga bodo zaslišali tožilci in nato sprejeli odločitev glede dejanske vložitve obtožnice proti njemu. Demjanjuk se je skupaj z družino do konca boril proti svoji izročitvi Nemčiji. Kot vztraja, je nedolžen, saj v času druge svetovne vojne nikoli ni bil paznik v kon- centracijskem taborišču Sobibor na Poljskem, kot to trdi nemško tožilstvo. Dem-janjuku bodo najverjetneje sodili v Munchnu, kjer je bila vložena obtožnica proti njemu. Ameriški zvezni imigracijski agenti so Demjanjuka v ponedeljek odnesli na letalo z invalidskim vozičkom vred. Njegovi družinski člani trdijo, da gre za okrutnost, saj morda sploh ne bo preživel poti, rabin iz centra Simona Wiesenthala v Los Angelesu Marvin Hier pa je ocenil, da si Demjanjuk zasluži kazen, saj je v Sobi-boru brez milosti moške, ženske in otro- ke potiskal v plinske celice. Hier tudi meni, da bo to najbrž zadnje sojenje kakšnemu nacističnemu vojnemu zločincu na svetu. Za Demjanjuka to sicer ni prvo sojenje, saj so ga že leta 1988 v Izraelu obsodili na smrt zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, a je izraelsko vrhovno sodišče leta 1993 soglasno ugotovilo, da Demjanjuk vendarle ni t. i. Ivan Grozni oziroma zloglasni sadistični stražar iz koncentracijskega taborišča Treblinka. Demjanjuk se je nato vrnil nazaj v ZDA, kamor je prišel prvič leta 1952. Leta 1958 je Demjanjuk dobil ameriško državljanstvo, leta 1977 pa je ameriško pravosodno ministrstvo sprožilo proti njemu postopek zaradi obtožbe, da je bil nekoč "Ivan Grozni". Demjanjuk je obtožbe zanikal in trdil, da je bil od leta 1942 kot sovjetski vojak v nemškem vojnem ujetništvu. Leta 1981 so mu odvzeli ameriško državljanstvo in ga kasneje izročili Izraelu, kjer je bil leta 1988 obsojen na smrt, leta 1993 pa izpuščen. Po vrnitvi v ZDA so mu državljanstvo vrnili. (STA) Rusija in Japonska podpisali jedrski dogovor TOKIO - Ruski premier Vladimir Putin se je včeraj v Tokiu sestal z japonskim premierom Tarom Asom. Ob robu srečanja so ruski in japonski predstavniki podpisali dogovor o jedrski energiji, ki bo po ruskih navedbah odprl pot več milijard dolarjev vrednim pogodbam. Kot je po srečanju z ruskih predsednikom dejal Aso, ima Japonska "visoko razvito tehnologijo na področju gradnje elektrarn, Rusija pa ima bogate vire in zmožnost bogatitve". Putin, ki je na obisk prispel z okoli sto ruskimi gospodarstveniki, pa je dejal, da gre pri dogovoru za "jedrski gorivni cikel, raziskovanje, rudarjenje in bogatenje urana". Kot je ob robu Putinovega obiska pojasnil vodja ruske jedrske agencije Rosatom Sergej Kirijenko, bo podpisani dogovor omogočal prenos japonske tehnologije v Rusijo in prodajo večje količine jedrskega goriva Japonski. Poleg tega bo odprl vrata skupnim projektom, kot so rudniki urana v Rusiji in drugih državah, med drugim v Mongolijo. Odpira tudi pot številnim pogodbam, vrednim več milijard dolarjev. Na severu Šrilanke zadeta bolnišnica KOLOMBO - V vojaškem topniškem obstreljevanju ozkega pasu na severu Šrilanke, kamor so se zatekli uporniški tamilski tigri in kjer naj bi bilo še vedno ujetih 50.000 civilistov, je bila včeraj uničena edina še delujoča bolnišnica, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 49, ranjenih pa okoli 50 ljudi. Trditve tamilskih tigrov, da je obstreljevanje s strani šrilanške vojske uničilo še edino delujočo bolnišnico na območju spopadov in terjalo na desetine civilnih življenj, je potrdil tudi zdravnik Thurairaja Varatharajah, glavni predstavnik šrilanških zdravstvenih oblasti na območju spopadov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Obstreljevanje območja se še nadaljuje. Šrilanška vojska kljub vsemu še naprej odločno zavrača trditve o obstreljevanju vse ožjega - le še štiri kvadratne kilometre velikega - pasu na severu države. Neodvisna potrditev navedb o številnih žrtvah vojaške ofenzive je nemogoča, saj je vlada dostop do območja spopadov za novinarje in humanitarne delavce prepovedala. Uporniki sicer trdijo, da je bilo samo v nedeljo v obstreljevanju ubitih 2000 ljudi. ZN so medtem potrdili, da je bilo konec tedna ubitih več kot 400 ljudi, kakih 1200 je bilo ranjenih. (STA) bližnji vzhod - Srečal se je z jeruzalemskim muftijem, z glavnima izraelskima rabinoma in s katoliškimi škofi Benedikt XVI. včeraj v Sveti deželi obiskal več svetih krajev za kristjane, muslimane in jude JERUZALEM - Papež Benedikt XVI. je drugi dan obiska v Sveti deželi včeraj obiskal več krajev v Jeruzalemu, ki so sveti tako muslimanom kot tudi judom in kristjanom. Poglavar Rimskokatoliške cerkve je najprej obiskal Tempeljski grič, nato pa je v tišini molil ob Zidu objokovanja. Papež je drugi dan obiska v Sveti deželi najprej obiskal Tempeljski grič, ki velja za najbolj sveto mesto v judovski veri in tretje najbolj sveto v islamu. Kot prvi papež je obiskal muslimansko Svetišče na skali, nato pa se je srečal z jeruzalemskim glavnim muftijem Mohamedom Huseinom. "Tukaj se srečujejo poti treh največjih monoteističnih religij na svetu in nas opominjajo, kaj imajo skupnega," je Benedikt XVI. dejal ob obisku Svetišča na skali. Muslimani in kristjani bodo še naprej pospeševali dialog, ki so ga začeli, je še dejal poglavar Rimskokatoliške cerkve, ki se je pred vstopom v svetišče sezul. Papež se je nato na Tempeljskem griču sestal z muftijem Mohamedom Husei-nom, ki je Benedikta XVI. pozval, naj si pri- Benedikt XVI. ob Zidu objokovanja ansa zadeva za končanje izraelske "agresije" nad agresije nad našimi ljudmi, našo deželo in Palestinci. "Veselimo se učinkovite vloge va- našimi svetim kraji v Jeruzalemu, Gazi in še svetosti pri končanju dlje časa trajajoče na Zahodnem bregu," je dejal mufti. Kasneje je papež dolgo v tišini molil ob Zidu objokovanja, judovskem svetem mestu in priljubljeni judovski romarski destinaciji. "Bog Abrahama, Izaka in Jakoba, poslušaj jok prizadetih, boječih, osamljenih; pošlji svoj mir nad to Sveto deželo, nad Bližnji vzhod in nad celotno človeštvo," je v molitvi na majhnem kosu papirja zapisal papež, papir pa nato zataknil v špranjo v zidu. Prebral je tudi psalm 121, ki poziva k molitvi za mir v Jeruzalemu. Papež se je nato srečal z glavnima izraelskima rabinoma in ju prosil za odpuščanje. Ob tem je izrazil željo po "poglabljanju vzajemnega razumevanja in sodelovanja med Svetim sedežem, glavnim izraelskim rabinatom in judovskim ljudstvom". Poudaril je še, da je Cerkev "nepreklicno zavezana" odločitvi drugega vatikanskega koncila za "pravo in trajno spravo" z judi. Sledilo je še srečanje Benedikta XVI. s katoliškimi škofi v Jeruzalemu, na katerem je papež poudaril, da je preživetje katoličanov na Bližnjem vzhodu "vitalnega interesa". "Katoliške skupnosti v Sveti deželi ... v svoji veri in predanosti kot prižgane sveče razsvetljujejo svete kraje, ki jih je s svojo prisotnostjo počastil Jezus naš živi Bog ... Ta prisotnost je vitalnega interesa za dobro družbe kot celote," je škofom na mestu, kjer naj bi Jezus daroval zadnjo večerjo, dejal papež. Zaskrbljenost zaradi hitro padajočega števila pripadnikov katoliške skupnosti v bližnjevzhodni regiji je sicer med bistvenimi poudarki papeževega obiska v Sveti deželi. Papež jim je izrazil "osebno bližino v tej situaciji človeške negotovosti, vsakodnevnega trpljenja strahu in upanja" ter poudaril, da kristjani skupaj z drugimi ljudmi dobre volje " kljub težavam in omejitvam kot lojalni in odgovorni državljani prispevajo k promociji in utrjevanju miru v različnosti". Oblasti so ob papeževem obisku močno poostrile varnostne ukrepe. Območje je varovalo več sto izraelskih policistov in vojakov, po zraku pa so krožili helikopterji. Papež je popoldne vodil mašo na prostem. (STA) w / Sreda, 13. maja 2009 ŠPORT Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Prva gorska etapa na Giru Di Luca potrdil formo, vodstvo prevzel Šved V rožnati majici 38-letni Thomas Lovkvist - Valjavec razpoložen, Brajkovič »vodonosec« SAN MARTINO DI CASTROZZA - Danilo Di Luca (LPR Brakes) je imel največ moči v četrti, prvi zahtevnejši etapi 92. kolesarske dirke po Italiji. Potem ko je že kazalo, da bo zmagal Kolumbijec Mauri-zio Soler, so ga tik pred ciljno črto prehiteli domači aduti, poleg Di Luce sta bila to še Stefano Garzelli in Franco Pellizotti. Tik za italijansko-kolumbijsko navezo (peto mesto je zasedel še en nekdanji zmagovalec Gira Gilberto Simoni) sta na cilj prišla Jaroslav Popovič in Levi Leipheimer, za njima pa Šved Thomas Lovkvist, 38-letni kolesar Columbie High Roada, ki je nekoliko presenetljivo prevzel skupno vodstvo. «Tega niti v sanjah nisem pričakoval. Imel pa sem dobre noge. Spet imamo rožnato majico in brez boja je ne bomo predali. Tudi sam sem v skupnem seštevku očitno lahko visoko,» je bil vesel Šved. Odlično se je odrezal Tadej Valjavec (AG2r). Zasedel je 13. mesto, ciljno črto na vrhu vzpona na San Martino di Castroz-zo je prečkal v istem času kot zmagovalec. Jani Brajkovič (Astana) je z zaostankom 15 sekund zasedel 30. mesto, dve mesti slabši je bil njegov moštveni kolega Lance Armstrong, že je jasno, da bo Brajkovič, kljub odlični pripravljenosti, le vodonosec svojega kapetana. Preizkušnja v Dolomitih - po dolgem času so vzponi na Giru prišli na vrsto že v prvem tednu, se je končala z dobrim 13 kilometrov dolgim vzponom, tako da je bilo povsem jasno, da bo prišlo do spremembe v vodstvu. Sprinter Alessandro Petacchi je bil brez možnosti, povsem jasno je bilo tudi dejstvo, da bo etapa postregla vsaj s «sra-mežljivimi» odgovori, kdo se bo letos boril za vrh, še bolj pa je napovedala, kako so pomešane karte v posameznih ekipah. Zmagovalec včerajšnje etape Danilo Di Luca lahko računa na podporo presenetljivo močnega moštva Lpr Brakes-Farnese Vini ansa «Ekipa je bila super. Tako se pomaga kapetanom. Borili smo se tudi za žrtve potresa v Abruzzu, njim poklanjamo zmago,» se je smejalo Di Luci, zmagovalcu Gira 2007. «Dobro mi je šlo, čeprav favoriti še niso pokazali vsega. Mislim, da se še malo tipajo. Ciljni vzpon ni bil težak, vseeno pa je bil na koncu ritem kar navit. Jutri bo sigurno drugače, ker je ciljni vzpon precej težji. Upam, da bom zopet v ospredju,» je dejal odlično razpoloženi Valjavec. Danes bo na vrsti najdaljša etapa, 248 k dolga preizkušnja od Brixna do Mayr-hoffna im Zillertalom. Izidi 4. etape: 1. Danilo Di Luca (Ita) 4:15:04; 2. Stefano Garzelli (Ita); 3. Franco Pellizotti (Ita); 4. Mauricio Soler (Kol); 5. Gilberto Simoni (Ita); 6. Levi Leipheimer (ZDA) 7. Thomas Lovkvist (Šve); 8. Ivan Basso (Ita); 9. Denis Menčov (Rus); 10. David Arroyo (Špa) ..; 13. Tadej Valjavec (Slo); 14. Damiano Cunego (Ita); 16. Carlos Sastre (Ita) vsi isti čas; 30. Jani Brajkovič (Slo) +0:15; 32. Lance Armstrong (ZDA) isti čas; 75. Jure Golčer (Slo) 4:14; 102. Gorazd Štan-gelj (Slo) 10:54. Skupno: 1. Thomas Lovkvist (Šve) 13.05:28; 2. Danilo Di Luca (Ita) + 0:02; 3. Michael Rogers (Avs) 0:06; 4. Jaroslav Popovič (Ukr) 0:26; 5. Levi Leipheimer (ZDA) 0:26; 6. Lance Armstrong (ZDA) 0:28; 7. Franco Pellizotti (Ita) 0:32; 8. Damiano Cunego (Ita) 0:42; 9. Marzio Bruseghin (Ita) 0:42; 10. Carlos Sastre (Špa) 0:49; 11. Ivan Basso (Ita) 0:53 ... ;26. Tadej Valjavec (Slo) 1:35; 31. Jani Braj-kovič (Slo) 2:06; 96. Gorazd Štangelj (Slo) 13:33; 106. Jure Golčer (Slo) 15:52. NAŠ POGOVOR - Šef tiskovnega urada dirke po Italiji Sergio Meda »Včasih so Giro spremljala velika imena novinarstva, zdaj pa neizobraženi mladi« Med najbolj zaposlenimi osebami Gira d'ltalia je prav gotovo Sergio Meda, vodja tiskovnega urada RCS-Sport. V nedeljo v Trstu, po tiskovni konferenci, se je rade volje odzval na vabilo za pogovor. Bil je dobre volje, ker se je vse izteklo brez težav. Po petih letih se je Giro vrnil v Trst. Kakšen je bil ta povratek? »Kot vedno je Trst ponudil svoj najlepši obraz. Sam Velik trg je najlepša razglednica tega mesta. Tržačani pa so se tudi tokrat izkazali kot topli navijači in to je nam organizatorjem v veliko zadoščenje.« Kaj pa etapa? »Vsebovala je nekaj nevarnih točk, saj je bil npr. cilj ozek. Prišlo je tako do presenečenja. Kljub temu, da je Cavendish imel v zadnjih metrih ob sebi dva člana svoje ekipe, mu ni uspelo zmagati. Mislim pa, da mu bo ta pekoč poraz koristil, saj je še mlad in mora še ostati z nogami trdno na tleh. Po drugi strani pa je Petacchi dokazal, da je pravi atlet in je le z lastnimi močmi osvojil etapo.« Koliko novinarjev spremlja Giro? »Akreditiranih je okoli 1250 novinarjev in fotografov. Ne izključujem, da se nam bodo pridružili še drugi. Od teh je 157 vsak dan z nami. Drugi pa se nam pridružijo po poti. V primerjavi z lanskim letom imamo letos kar štirideset novinarjev več.« Ali je to posledica prisotnosti Am-stronga? »Prav gotovo. Mnogo je novinarjev iz ZDA. Celo Wall Street Journal ima tu časnikarja. Tudi angleški dnevniki so tu: Times, Guardian in Herald Tribune. Nekateri naj bi ostali le en teden, odvisno kako se bo Giro odvijal.« Koliko pa je televizijskih mrež? Tiskovni urad Gira v Trstu »To je težko povedati. Letos smo podaljšali pogodbo z družbo Universal Sport, ki skrbi za prenos dirke po raznih medijih. Prek televizije je povezanih 151 držav. Od teh jih ima 90 neposredni prenos Gira. Ostale pa kažejo le highlightse. Potencialno imamo 300 milijonov gledalcev, lani jih je bilo 250 milijonov.« Koliko ljudi dela z vami v tiskovnem uradu? »Štiri. Vendar nam na pomoč pride tajništvo Gira, tako da nam uspe kljubovati vsem zahtevam.« Ali ste imeli kakšno posebno zahtevo pred Girom? »V zadnjih dveh mesecih sem prejel okoli 3000 mailov z najrazličnejšimi zahtevami. Nek Kanadčan npr. ni razumel ra- bevk zlike med Lido di Venezia in Lido di Jeso-lo. Stalno je ponavljal, kako je to mogoče, da sta dva Lida. Vprašal sem ga, koliko Venice je v ZDA. Odgovoril mi je, da jih je dvanajst in nato je odnehal z vprašanji. Nekdo drug je želel vedeti, koliko krat je Giro šel skozi majhno mestece.« Prav gotov pa vam je start v Benetkah povzročil več preglavic »Startati iz Benetk je bilo kot startati lani na Siciliji ali pred leti iz Sardinije. Iz logističnega vidika prava tragedija. Resnično upam, da bo prihodnje leto Giro startal nekje na polotoku.« Kateri so najbolj nedisciplinirani novinarji? »Žal moram reči, da so to italijanski novinarji. Predvsem lokalni novinarji. Po- gostoma so to mladi, nezkušeni, brez prave izobrazbe. Mislijo, da lahko sprašujejo in delajo kar se jim ljubi. Razlog je morda v tem, da redko kdo rade volje spremlja kolesarstvo. V preteklosti pa so bili na Giru zelo slavni novinarji in pisatelji kot Buzza-ti, Montanelli in Calvino. Vesel sem zato, da je letos dnevnik Unita poslal vinjetista Sergia Staino.« Kaj pa tujci? »Ti so bolj disciplinirani. Morda, ker so bolj vzgojeni ali pa mislijo, da smo tu kot na Touru, kjer je vse zelo strogo. Giro je bolj easy. A prav to je moč Gira. Mi smo bolj gostoljubni, morda malce manj formalni.« Imate zaradi Armstronga tudi sicer več dela? »Ljudje hočejo le njega. Prav gotovo je njihov način navijanja pristen, ampak so preveč vsiljivi. Na Touru kaj takega ne bi bilo mogoče. Armstrong mi je zaupal, da je presenečen, da ga tako cenijo, čeprav ni v Italiji še nikoli nič zmagal. Kateri kolesar pa vam je najbolj ostal v spominu? »Bernard Hinault. Bil je izreden kolesar in pravi gospod. Tipičen, umirjen Bre-tonec. Spraševali so ga, zakaj ne nastopi na dirki Pariz-Roubaix. Odgovoril je, da moraš biti nor. Ker pa mu niso dali miru, je leta 1981 tam tekmoval in zmagal, nato pa rekel, naj mu te dirke ne omenjajo več.« Katera etapa pa vam je najbolj ostala v spominu? Žal je to etapa iz leta 1998, ko se je na Izoardu vsul plaz, ki je pokopal tri avtomobile. Na srečo so vse potnike srečno izvlekli iz avta. Počutil pa sem se res nemočnega in krivega. A na srečo se je vse pozitivno izteklo.« Edvin Bevk APrimorski ~ dnevnik FORMULA 1 - L. 2010 Ferrari se bo umaknil iz prvenstva MARANELLO - Vodstvo Ferrarija je sporočilo, da v prihodnji sezoni ne bo vpisalo svojega moštva formule ena v svetovno prvenstvo. Razlog je nasprotovanje napovedanim novim pravilom, ki jih v prvenstvo želi vnesti predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) Max Mosley. Slednji želi omejiti proračun moštev na 45 milijonov evrov, moštva, ki bi porabila manj, bi bila deležna manjših tehničnih omejitev pri razvoju dirkalni-ka, moštva, ki bi to vsoto prekoračila, pa večjih. »Prvič v zgodovini formule ena bi se zgodilo, da bi imeli dva tehnična pravilnika in neutemeljene finančne omejitve, je med drugim zapisal Ferrari v svojem sporočilu. Vse skupaj vsekakor zveni zaenkrat šele kot grožnja. KOŠARKA Preložili play-off! RIM - Ker je izpadli Fortitudo Bologna vložil priziv v zvezi z nedeljsko tekmo zadnjega kroga rednega dela košarkarske A1-lige v Teramu (odločili koš naj bi Te-ramo dosegel po zvoku sirene), je bia košarkarska zveza FIP prisiljena najmanj za dva dni preložiti začetek končnice za naslov prvaka. Prve tekme četrtfinala bi bile morale biti jutri, ko bodo tudi sklepali o pri-zivu bolonjskega kluba. NBA - Vzhod: Atlanta Hawks - Cleveland Cavaliers 74:84, moštvo Clevelan-da si je zagotovilo napredovanje s 4:0 v zmagah; Zahod: Dallas Mavericks - Denver Nuggets 119:117, Denver vodi v zmagah s 3:1. NOGOMET Nocoj pokalni finale Sampdoria - Lazio V finalu državnega pokala se bosta nocoj ob 20.45 (po Rai 1) na rimskem Olimpicu pomerila Lazio in Samdporia. Zmagovalec današnje tekme si bo zagotovil nastop v novi Europe League (stari pokal UEFA) ter bo bogatejši za skoraj tri milijone evrov. Na nocojšnji tekmi bo sodil Rosetti. B-LIGA - V zaostali tekmi je Vicen-za z 1:0 premagal Treviso in ga obsodil na izpad iz lige. Vicenza se je z zmago povzpela na 10. mesto, a Triestino, ki je osma, zaostaja štiri točke. ČEHI - František Straka je bil imenovan za novega selektorja češke nogometne reprezentance. Dosedanji prvi strokovni mož češke izbrane vrste Petr Rada je aprila dobil «košarico» zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Južnoafriški republiki. ODBOJKA Že danes prvak? PIACENZA - Danes bo v Piacenzi četrta tekma finala končnice moške A1-lige med Piacenzo in Trentom (Sky sport 2 ob 20.30). Piacenza vodi z 2:1, že drevi bi torej lahko postala prvak. Boonena ne bo v Parizu PARIZ - Prireditelji največje večdnevne kolesarske preizkušnje, dirke Po Franciji, so že sporočili, da so za belgijskega kolesarja Toma Boonena, ki je priznal, da občasno uživa kokain, vrata njihovega tekmovanja zaprta.«Nemogoče je, da bi Boonen lahko nastopil na naši dirki. Tega enostavno ne bomo dovolili, tudi če se ga usmili njegovo moštvo. Tom mora tekmovanja potisniti v ozadje in misliti le na to, kako bo postal odrasel in odgovoren človek. Moštvu mu pri tem lahko le pomaga,» je dejal direktor Toura Christia Prudhom-me. Svetovnemu prvaku iz leta 2005 in trikratnemu zmagovalcu prestižne dirke Pa-riz-Roubaix, ki na Touru zaradi enakega prekrška ni nastopil že lani, grozi tudi kazen Mednarodne kolesarske zveze. 20 Sreda, 13. maja 2009 KULTURA / zsšdi - Prva seja izvršnega odbora košarka - Finale deželnega prvenstva under 19 Vztrajati pri naporih Jadran ZKB tudi za utrditev vloge športa pri nas čez drugo oviro Po tesni zmagi proti Avianu danes odločilna tekma proti Pordenonu S prvo sejo novoizvoljenih organov se je pri Združenju slovenskih športnih društev začelo novo štiriletno obdobje, piše v tiskovnem sporočilu ZSŠDI Najprej so izpolnili potrebne statutarne formalnosti in imenovali za podpredsednika Ivana Peterlina, ki prevzema tako tudi vlogo vikarja, in Livia Rožiča, za tajnika Martina Maverja in za odgovorno za upravno finančne zadeve Ksenjo Slavec. Umestili so tudi komisijo, ki bo obravnavala prošnje za prispevke; sestavljali jo bodo Ivan Peterlin, Gorazd Pučnik, Gregor Sfiligoj, Igor Tomasetig in Ksenja Slavec, ki bo tajnica komisije. Dalje so se navzoči domenili, da bo vsak odbornik prevzel specifični panožni resor, sledil njegovemu razvoju in bo za njega tudi odgovarjal. Glede na dejstvo, da je zaenkrat slika o bodočem finančnem stanju še precej nejasna, so se odborniki domenili za okvirni štiriletni program, ki se po svoji vsebinski zasnovi ne razlikuje veliko od programa, ki ga je odbor izvedel v prejšnjem štiriletju. Tako bo tudi v novem mandatu bistvene važnosti vztrajati v naporih po "politični" utrditvi in korenitejši uveljavitvi pomena športne aktivnosti v naši družbi: to seveda v optiki strokovnega pedagoškega pristopanja k delu z najmlajšimi člani naše družbe, ki si vse do danes - po našem - še ni izborilo pravega mesta in prave veljave. V tem duhu bo potrebno operativno stremeti, da se organizacija dokoplje do namestitve treh novih strokovnih moči, ki bi se morale ukvarjati na terenu predvsem z delom z najmlajšimi. Te moči bi morali raz-presti med Benečijo, Gorico in Trstom, jih nujno postaviti v tesno sodelovanje z društvi in ta s šolsko strukturo. S tem v zvezi se bo potrebno zavzeti za to, da se pri porazdelitvi državnih sredstev oceni utemeljenost dosedanjih kriterijev ter naj se upošteva predvsem učinkovitost naložbe. Napori bodo usmerjeni tudi v tkanje kvalitetnejšega "športno-politi-čnega" dialoga s sredstvi našega javnega obveščanja: s Primorskim dnevnikom, Radiem Trst A, tretjo mrežo Rai, z Novim glasom in novo nastalimi elektronskimi mediji. Nujno je, namreč, uspeti in znati posredovati širši javnosti razmišljanja s športnega področja in se skupno dogovoriti, kakšne in katere so prioritete in kaj moramo tudi medijsko podpirati. Spletna stran Slo-sport mora postati javna tribuna ZSŠDI. Poleg posredovanja javnosti vseh spro- atletika - Hitra hoja Ruzzier v Vicenzi z najboljšim tehničnim izidom Lonjerski hitrohodec Fabio Ruz-zier je v soboto v Vicenzi osvojil absolutno prvo mesto na odprtem veteranskem deželnem prvenstvu v Venetu. Ruzzier je petkilometrsko progo na stezi prehodil s časom 23:51,89, kar je bil njegov najboljši čas v zadnjih dveh letih. Ruzzierjev čas je bil tudi najboljši tehnični rezultat deželnega prvenstva v Vicenzi. Za tržaškim hitrohodcem se je na drugo mesto uvrstil osem let mlajši Enrico Olivo iz Verone (26:44,72), ki nastopa v kategoriji M50. Ruzzier je bil z nastopom zelo zadovoljen: »S tem časom sem izboljšal tudi slovenski veteranski državni rekord. V Vicenzi je bilo vroče in zelo vlažno, tako da pogoji za tek niso bili idealni. Vsekakor sem z doseženim časom zelo zadovoljen.« Fabio Ruzzier bo v soboto nastopil na deželnem članskem klubskem prvenstvu v Pordenonu. Lonjerski hi-trohodec bo branil barve goriškega kluba Atletica Gorizia. Nastopil pa bo na 10 kilometrov. tnih rezultatov na vseh področjih našega športa, bo moral ta medij postati tudi vsebinsko zrcalo Združenja in glas za utrjevanje njegovega imidža navzven. V programu naj bo zaobjet vsebinski obisk pri vseh članicah: seje izvršnega odbora bodo tako ponovno potekale na periferiji, na sedežih društev, ki bodo lahko še bolj neposredno seznanila člane izvršnega odbora s problematiko, s katero se dnevno soočajo. Upoštevajoč odgovornosti društvenih voditeljev, bo potrebno sprožiti posebno akcijo, zato da bodo vsaj nekatera društva pridobila status priznanih organizacij. Pripraviti bo potrebno načrt za uvedbo članskih izkaznic, ki so značilnost vseh ustanov za razvoj športa. Ker so panožne komisije bistvene važnosti, jim bo potrebno v bodoče posvečati večjo pozornost kot doslej. Skozi delo komisij bo morala tako pronicati v posamezna društva idejnost in vizija razvoja našega športa kot ga bo sproti oblikoval izvršni odbor ZSŠDI. Na seji so seveda obravnavali tudi tekoča vprašanja. Razpravljali so o letošnjem Zborniku slovenskega športa v Italiji ter o literarnem in likovnem natečaju Drobci iz športnega sveta. Dogovorili so se tudi o posameznih popravkih in dopolnilih pravilnika Nagrade šport in šola. Spregovorili so tudi o pravkar izdelani novi študiji o našem športu in načelno zavrnili nekatere kritike, češ, da so pri sestavi študije bili uporabljeni nestrokovni kriteriji. Po podrobnem poročilu avtorjev študije in izvajalcev dela na terenu, so lahko navzoči ugotovili, da je študija izvrstno orodje za postavitev programskih smernic za ravoj našega športa in je to, kar si je prejšnji odbor pravzaprav želel imeti. Ne gre za neko znanstveno delo, kar od samega začetka sploh ni hotelo biti, ampak za podroben check-up našega športa, ki je bil izveden povsem strokovno na našem teritoriju. Novi odbor ima v rokah pomemben in verodostojen pripomoček, s katerim bo lahko nastavil povsem realne temelje svojemu vsebinskemu delu v novem štiriletnem mandatu. ZSŠDI poziva vse športnike in prijatelje športa, da v svoji letni davčni prijavi dohodkov iz leta 2008 pomagajo zamejskim športnim društvom z dodelitvijo 5%o davka Irpef. Seznam društev, ki lahko koristijo to možnost, je na razpolago v uradih in na spletni strani zssdi.it, se zaključuje tiskovno sporočilo naše krovne športne organizacije. Jadran ZKB - Aviano 61:56 (17:12, 34:23, 49:48) JADRAN ZKB: Semolič 2 (-, 1:1, 0:1), Košuta, Ban 17 (3:4, 4:7, 2:5), Starc 12 (-, 6:8, 0:1), N. Sossi 9 (1:2, 4:13), -9; Regent 5 (3:4, 1:6, -), Žužek 1 (1:2, 0:2, -), Hrovatin 4 (2:2, 1:5, 0:1), Ber-netič 11 (3:7, 4:7, -), Malalan. TRENERJA: Mario Gerjevič in David Am-brosi. Na finalnem četveroboju deželnega prvenstva do 19 let v Avianu so ja-dranovci dosegli drugo zmago. Sinoči so ekipo gostiteljev premagali precej težje kot so pričakovali. Aviano je bil tehnično precej slabši tekmec, a je zastavil vse sile, da bi pred glasnimi domačimi gledalci in prizanesljivimi sodniki premagal jadranov-ce. Naši igralci so se svojega koncepta igre držali le v uvodnih minutah, potem pa se jim je porušil. Gladka zmaga prvega dne proti Sangiorgini jih je najbrž nekoliko zavedla, da so včeraj stopili na igrišče manj zbrani, tako da so igrali precej pod svojimi realnimi spos- 1 Niko Sossi ■Ht?. r kroma obnostmi. Požrtvovalni igralci Aviana so ves čas predvajali consko obrambo s presingom po skoraj celem igrišču, nekajkrat so se zatekli tudi v cono 2-12, kar je jadranovce precej zmedlo. Pridobljena prednost je hitro začela kopneti in Aviano je v zadnji četrtini celo povedel za nekaj točk. K sreči so tudi gostitelji veliko grešili, jadranovci pa so na čelu z Nikom Sossijem (tudi pet asistenc) na koncu le obdržali mirno kri in dosegli dragoceno zmago. Danes zvečer čaka jadranovce odločilna tekma za osvojitev naslova proti moštvu Sistema Pordenone, ki je sinoči nekoliko nepričakovano izgubil proti Sangiorgini z 11 točkami zaostanka. Kljub temu, da se fantov loteva utrujenost (jadranovci so med finalisti edini, ki morajo vsak dan prevoziti lepo število kilometrov do Aviana, domov pa se vračajo pozno), je trener Gerjevič prepričan, da lahko premagajo tudi tega nasprotnika in končajo sezono z največjim možnim uspehom. Vrstni red po 2. dnevu: Jadran ZKB 4, Sistema PN in Sangiorgina 2, Aviano 0. šolski šport - Med dvema ognjema v priredbi ŠK Kras Napete tekme Na turnirju osnovnošolcev dveh ravnateljstev najboljša OŠ Jurčič iz Devina Odsek za otroško telovadbo pri Športnem krožku Kras je priredil med-šolsko športno srečanje v igri med dvema ognjema. Turnirja se je udeležilo devet ekip, sodelovalo je torej preko sto učencev osnovnih šol nabrežinskega in nekaterih šol openskega ravnateljstva ter osnovnošolci iz Komna. Ekipe so sestavljali prete- žno učenci višjih razredov, nekatere šole pa so v svoje vrste vključile tudi mlajše učence. Udeleženci so se že zjutraj zbrali v zgoniški telovadnici ter razdeljeni v dve skupini, začeli s tekmovanjem. Na zunanjem igrišču so se pomerile ekipe skupine A in sicer iz Devina, Proseka, Trebč in Zgonika, v telovadnici pa se je vršilo tek- umetnostno kotalkanje - Najmlajše v Gradišču Tekmovalki KŠD Vipava sta dosegli visoko uvrstitev Konec tedna je bilo v Gradišču ob Soči deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kategorijo najmljaših (letnik 2001). Nastopili sta tudi dve tek-mopvalki KŠD Vipava s Peči Agnese Ca-stello iz Števerjana in Veronika Sambo iz Sovodenj, medtem ko se Francesca Ma-lič tekmovanja, žal, ni mogla udeležiti, ker je bila poškodovana. V soboto so bili na vrsti obvezni liki, Obe naši kotalkarici, varovanki trenerk Isabelle Lucigrai in Tanje Peteani, sta naredili nekaj drobnih napak, a sta se v konkurenci 28 kotalkaric dobro odrezali. Agnese je bila četrta, Veronika pa enajsta. Dan kasneje je mala Agnese prosti program izvedla brez napak, Veronika pa je vaje izpeljala dobro, vendar je bila nekoliko negotovo pri piruetah. Na koncu je bila Castellova 2., kar ji bo omogočilo nastop na trofeji dežel, neuradnem državnem prvenstvu, na katerem smejo nastopiti samo tri najboljše tekmovalke iz vsake dežele. Sambova je pristala na 5. mestu, od tretjega mesta pa jo je ločilo le nekaj desetink točke. Sestavili so tudi le- Kotalkarici Vipave Agnese Castello in Veronika Sambo sta se v Gradišču dobro odrezali stvico za kobinaicjo, na podlafi seštevka točk pa je bila Agnese prva (postala je torej deželna prvakinja), Veronika pa šesta. Na tekmi v Gradišču sta nastopili tudi po-letovki Nika Purič in Martina Lizza. Deželna tekmovanja so se za KŠD Vipava končala, sezona pa se bo nadaljevala z raznimi promocijskimi tekmami in z nastopom mlade Katje Pahor na državnem prvenstvu. movanje za osnovnošolce skupine B iz Repna, Nabrežine, Komna, Šempolaja in Križa. Sledila je še zaključna faza tekmovanja, kjer se je izkazalo, da so XXIX. Kraški pokal osvojili osnovnošolci iz Devina. Vse tekme so bile zelo napete in tudi navijanja ni manjkalo. Vlogo sodnikov so opravljali Krasovi športni delavci Sonja, Luciano, Martina in Robi Milič. Vrstni red: 1. OŠ Josipa Jurčiča -Devin, 2. OŠ Avgusta Černigoja - Prosek, 3. OŠ Alojza Gradnika, 4. OŠ Antona Ši-belja- Stjenka Komen, 5. OŠ Virgila Šče-ka - Nabrežina, 6. COŠ Pinka Tomažiča - Trebče, 7. COŠ Stanka Grudna - Šem-polaj, 8. COŠ 1. maj 1945 - Zgonik, 9. OŠ Alberta Sirka - Križ ODBOJKA 3:3 Slogaši drugi na turnirju v Logatcu V nedeljo je bil v Logatcu na sporedu mladinski moški turnir v mali odbojki (3:3), ki ga je domači OK Logatec priredil kot pripravo na državni finale, ki se ga bo udeležila njegova ekipa. Nastopilo je osem ekip. V veliki športni dvorani je prireditelj postavil 4 igrišča in mladi odbojkarji so tako neprekinjeno igrali kar tri ure zapored. Med nastopajočimi ekipami sta bili tudi dve ekipi Sloge, kar pomeni, da so vezi med OK Logatec in našim društvom še trdnejše, odnosi med obema pa vedno boljši. Turnir je osvoji domači OK Logatec, na drugo mesto se je uvrstila Sloga A, na tretje pa ekipa Črnuče A. Za Slogo A so nastopili Danjel Antoni, Alex Rupel in Denis Taučer, za Slogo B pa Danjel Guštin, Ilija Krečič, Andrej Pelikan in Jordan Trento, trener obeh ekip je bil Ivan Peterlin. ŠPORT / NAMIZNI TENIS - Državna prvakinja U21 Liso Ridolfi že četrto leto pri San Donateseju Prva ekipa težko dosegljiva, kljub temu pa bom ostala v Milanu Letos je igrala v A2-ligi - Nabrežinka želi osvojiti naslov tudi v 2. kategoriji Naslov državne prvakinje v kategoriji U21 je letos osvojila Lisa Ridolfi, namiznoteniška igralka iz Nabrežine. 20-letna Lisa je že četrto leto članica milanskega kluba San Donatese, namizni tenis pa je spoznala pri zgoniškem športnem krožku Kras. Lovoriko državne prvakinje v kategoriji U21 je letos osvojila prvič, na najvišjo stopničko pa je stopila tudi leta 2004. »Letošnjega naslova nisem pričakovala. Ob zmagi pa sem bila seveda zelo vesela. Resnične možnosti za naslov je imelo še pet igralk, ki so vse profesionalke, razen Steshenkove, ki sem jo premagala v finalu,« je pojasnila Lisa, ki je bila leta 2008 in 2007 druga. »Tako kot lani je bila tudi tokrat konkurenca na visokem nivoju. Mlade se uveljavljajo. Nekatere nastopajo še v kategoriji juniores, a so zelo konkurenčne tudi med starejšimi,« je obrazložila Lisa, ki bo še naslednjo sezono mladinka. Letošnji naslov je seveda dobra popotnica za nadaljnje nastope, obenem pa je dokaz, da je slovenska igralka med letom dobro trenirala in igrala. Lisa je letos nastopala v prvenstvu A2-lige, kjer je bila s soigralkami druga, v prvo ekipo, ki trenutno se bori za naslov prvaka, pa je bila vpoklicana dvakrat: »Obakrat sem igrala proti Sieni (tu nastopa slovenska igralka Ana Brežan, op. a.) in obakrat proti tujki Wang Yu. V povratni tekmi sem proti Kitajki celo povedla na 2:0 v nizih, nato pa me je premagala s 3:2. V zadnjem nizu sem izgubila 11:9. Res škoda. Sicer pa sem nasprotnico Wang Yu dobro poznala, saj trenira v Milanu v našem klubu,« je pristavila Lisa. V Milanu trenira 20-letnica vsak dan: »Ob 8.30 se zbudim, od 10.00 do 12.30 in ob 15.00 do 17.30 treniram. Ob treningih namiznega tenisa pa tudi pilimo kondicijo v fitnessu ali na odprtem,« je opisala dan profesionalka, ki trenira s svojimi soigralkami, s prvo ekipo in sparring partnerji. Ko ne igra in ne nastopa na turnirju pa se rada vrača domov, v Nabrežino: »Včasih sem doma tudi dva vikenda zapored, včasih Gajine teniške ekipe v deželnih ligah so konec prejšnjega tedna beližimo same zmage. Že v soboto so ladies v svojem prvenstvu premagale Campoformido z gladkim 3:0. Spet je v postavi bila tudi Cirila De-vetti, dobro pa so se odrezale tudi ostale, predvsem Napolitanova, ki je v drugem singlu premagala boljše postavljeno Boc-cacinijevo. V D1 ligi so gajevci slavili v Porde-nonu. Na zahtevnem gostovanju sta zmagala Matej Cigui in Sandi Grom, ki je odigral zelo prizadevno predvsem v singlu, ko mu je uspelo osvojiti izenačen in napet tretji set. Oba sta naposled odigrala in zmagala še igro dvojic in tako zagotovila eki- Lisa Ridolfi (rojena v Trstu 24. novembra 1988) je svojo športno pot začela pri klubu Sistiana, nato pa leta 1998 prestopila k ŠZ Kras. Od leta 2000 do leta 2004 je nastopala pri Krasu v deželnih in mladinskih ligah pa grem domov le enkrat na mesec.« V kraju San Donatese, kjer živi že štiri leta, se je odlično vživela. V stanovanju živi s soigralko in prijateljico Giulio Ca-valli, s katero se dobro razume. »Tu sem zaključila tudi višjo šolo. Na začetku je bilo seveda težko, saj sem za vsa opravila, ki jih ponavadi dela mama, morala poskrbeti sama. Sedaj pa je vse, od pranja do kuhanja, že rutina,« je povedala Lisa, ki ji klub nudi stanovanje in krije vse stroške, obenem pa dobiva še dodaten denarni prispevek. Lisa ima že dobro začrtane športne cilje. V začetku junija bo nastopila na absolutnem državnem prvenstvu: naslovu državne prvakinje U21 želi dodati še drugi državni naslov v konkurenci 2. kategorije (prvega je osvojila leta 2007), naslov v ženskih dvojicah in pi polni izkupiček. Tudi v D2 ligi so slavili gajevci, tokrat na domačih igriščih proti TC Flumigna-no, ki se je predstavil z mlado, a obetavno postavo. Vidovich in Marchesi sta zmagala v singlu, nato sta Vidovich in Borsetti odigrala še igro dvojic in z izkušenostjo osvojila odločilno točko za končno zmago. Dekleta D2 lige so v Ronkah, pod vodstvom kapetanke Devetttijeve, po dolgem boju zmagales 3:0.Za Gajo so tokrat igrale Braidottijeva, Zelaschieva in Furla-nova. Odsotna je bila Petra Corbo, ki je v istem popoldnevu morala odigrati dve finalni srečanji na turnirjih v kategorijah under 12 in under 14 v Azzanu Decimu. O njenih rezultatih bomo še poročali. T dober rezultat v mešanih dvojicah. »Naposled pa želim, da bi v absolutni konkurenci dosegla čim boljše rezultate. To bi mi omogočilo tudi izboljšanje mesta na italijanski jakostni lestvici. Prvo priložnost pa bom imela že naslednji teden na državnem turniriju,« je napovedala Lisa, ki je trenutno na 12. mestu, tretja med mladimi do 21. leta. Na 8. mestu je Steshenko, Italijanka ruske narodnosti, na 10. pa Giulia Caval-li. Še pred nastopi na državnem absolutnem prvenstvu v Bariju pa čakajo Liso treningi državne reprezentance U21, ki bodo stekli v Lignanu od 24. do 28. maja. Nabrežinka trenira v sklopu izbrane vrste že šest let; obenem pa je rezerva članske državne reprezentance. Ob kratkoročnih ciljih ima Lisa še Čupin jadralec Jaš Farneti bo nared za državno regato v Formii, ki bo v soboto, 16. in nedeljo, 17. maja. Minuli teden so ga na Gardskem jezeru na mednarodni regati Expert Olympic Garda namreč mučile bolečine v križu, kar je vplivalo tudi na končni rezultat naše posadke, po terapiji pri fizioterapevtu pa je bolje. Bolečine v križu, ki so pogoste pri flokistih, se pojavljajo večkrat pri večjem telesnem naporu. Flo-kist Jaš Farneti in krmar Simon Sivitz Košuta sta namreč pred regato veliko trenirala, kar je najbrž vplivalo na poškodbo. Jaš, ki je sicer že dalj časa pod zdravniško kontrolo, bo še danes obiskal fizioterapevta v Kopru, v četrtek pa bo s sotekmovalcem Simonom Sivitzem Košuto odpotoval na državno regato. OPTIMIST V Cervii priprava na selekcijo v Trstu Sedemčlanska skupina Čupinih optimistov je konec tedna nastopila na Spomladanskem pokalu v Cervii. Dvodnevno regato so mladi jadralci izkoristili kot pripravo pred nedeljsko regato v Tržaškem zalivu. Tržaški pomorski klub Sirena bo namreč organiziral prvo selekcijsko regato za nastop na vsedržavni regati Primavela. V Cervii je pod taktirko trenerja Matije Spinazzole nastopili pet kadetov in mla- druge želje: »Rada bi igrala v prvi ekipi v A1-ligi. Trenutno pa bo zelo težko pridobiti mesto,« je priznala Lisa. Ekipo v A1-ligi pri San Donateseju sestavljata dve tujki in Italijanka Laura Ne-grisoli. »Konkurenca za preboj v prvo ekipo je zelo huda. Mogoče bi bila edina rešitev selitev v drug italijanski klub. V Milanu pa se počutim zelo dobro in treniram v idealnih razmerah. Odličen klub je tudi Castelgoffredo, ampak tja se ne bi nikoli preselila. To je v bistvu pravi antagonist našega kluba, tako da bom najraje ostala tu,« je povedala Lisa in dodala, da ne podpira številnih tujk v italijanski A-ligi: »Ne strinjam se s tem, da pridobivajo s tako lahkoto državljanstvo in tako jemljejo mesto nam, mlajšim igralkam.« (V. S.) Jaš Farneti kroma dinki. Pihal je zmerni veter (od 4 do 5 m/s), močen tok pa je zahteval od vseh jadralcev zelo dobro pripravljenost. Kadeti so opravili v soboto in nedeljo po dve regati, mladinci pa tri plove v soboto in dva v nedeljo. Med kadeti je bila najboljša Jana Germani, ki je osvojila 18. mesto. Prvo in tretjo regato je zaključila v prvi dvajseterici (nastopilo je 95 kadetov), ostali dve pa na 27. in 35. mestu. Luca Carciotti je bil po štirih plovih 50., Sebastian Cettul 51., Škabar Dana 61., Mattia Cosstantin pa 86. Dana in Mattia sta letos prestopila med kadete, za oba pa je bila to druga letošnja regata. Med 95 mladinci je bila Martina Hu-su po petih plovih 75., Cecilia Fedel pa 86. Sreda, 13. maja 2009 KOLESARSTVO C. Leghissa po ciljnem sprintu drugi Gorski kolesar Christian Leghissa, ki tekmuje za klub Spezzotto Team iz Cone-gliana, je na nedeljski četrti preizkušnji Veneta Cup v olimpijskem krosu zasedel 2. mesto v kategoriji master 1. Na dirki pri San Stinu di Livenza je nastopilo okrog450 kolesarjev. V ciljnem sprintu je Leghisso premagal Mauro Simion, ki je bil nekoč tudi odličen cestni kolesar. Simion je 36 kilometrov tehnično zahtevno progo prekole-saril v času 1.25:39, Leghissa pa je bil za dve sekundi počasnejši. Po četrti preizkušnji Veneta Cup (na sporedu jih je 10) zaseda Leghissa 3. mesto v kategoriji master 1. V nedeljo se bo nabrežinski kolesar pomeril v kraju Torre di Mosto. Komac 3. pri Medeji Člani tržaškega društva Team Ep-pinger Saab so v nedeljo nastopili na cestni dirki, 2. preizkušnji pokrajinskega prvenstva, pri Medeji. Na 77 kilometrov dolgi progi je kapetan tržaške ekipe Andrej Ko-mac osvojil solidno 3. mesto v kategoriji junior. Solidno so nastopili tudi Prešeren, Gu-ček in Danjel Gregori, ki letos novinec, odrezal pa se je zelo dobro. V kategoriji supergentleman je nastopil Ivo Doglia, ki je tudi predsednik tržaškega društva. Kolesar iz Devinščine je zasedel 3. mesto. NOGOMET Kras danes proti Esperii Nogometaši Krasa Koimpex bodo nocoj (20.30) igrali prvo tekmo na turnirju »Il Giulia« pri Svetem Ivanu v Trstu. Današnji Krasov nasprotnik je Esperia (2. AL). Izid: Ponziana - Muglia 2:1. H Obvestila TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata vrsto poletnih jadralnih tečajev za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 16. maja, 7. ženski mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štandreškem in so-vodenjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija 2009 z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Prevaljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na info@skdevin.it ali 340 2232538 in 335 7720105 ZSŠDI - SMUČARSKA KOMISIJA vabi ob zaključku smučarske sezone 2008/09 na nagrajevanje 4. Primorskega smučarkega pokala in 5. pokala Alternativa sport, v nedeljo 17. maja t.l.,od 12. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. AŠD CHEERDANCE MILLE-NIUMprireja tradicionalno zaključno prireditev v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Bri-ščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala "Alica v čudežni deželi". TENIS - Deželna prvenstva Tokrat zmagale vse Gajine ekipe JADRANJE - Jaš Farneti in poškodba Po fizioterapiji na regato v Formio Člani Gajine ekipe v moški D2-ligi kroma 22 Sreda, 13. maja 2009 PRIREDITVE / BENETKE - Beneški bienale 2009 Ustvarjanje svetov Kurator osrednje razstave je umetnostni zgodovinar in filozof Daniel Birnbaum - Slovenijo bo zastopal Miha Štrukelj Benetke bodo med 7. junijem in 22. novembrom prizorišče 53. mednarodnega likovnega bienala. Kurator osrednje bienalske razstave, ki bo imela naslov Ustvarjanje svetov (Fare mondi), je umetnostni zgodovinar in filozof Daniel Birnbaum. Slovenijo bo zastopal Miha Štrukelj. Razstavljal bo v Galeriji A+A, ki bo prevzela vlogo slovenskega paviljona. Osrednja bienalska razstava bo postavljena na tradicionalnih prizoriščih Giardini in Arsenale ter na še nekaterih lokacijah po mestu. Kot je mogoče izvedeti na spletni strani bienala, ne bo razdeljena na poglavja, ampak bo različne teme povezala v eno celoto. Na njej bo svoja dela predstavilo 90 umetnikov z različnih koncev sveta. Številni bodo nova dela posebej za bienale ustvarili in situ. Naslov razstave Ustvarjanje svetov po Birnbaumovih besedah kaže na njegovo željo, da izpostavi sam proces ustvarjanja. Umetniško delo je več kot le objekt. Vsebuje vizijo sveta, zato ga je mogoče videti tudi kot način ustvarjanja sveta. Moč vizije pri tem ni odvisna od medija, ki ga umetnik uporabi, zato bodo na razstavi zastopani instalacije, videi, filmi, kipi, performansi, slike in risbe. Razstava želi raziskati svetove, ki nas obdajajo, obenem se želi dotakniti prihodnosti. Miha Štrukelj je projekt «x=0/y=0 Šum v procesu», ki bo predstavljen v slovenski Galeriji A+A, zastavil kot celostno umetnino, ki temelji na štirih vsebinsko-formalnih nivojih: sliki, stenski risbi, risbi in lego sliki. Razstava bo povzemala koncept Štrukljevega slikarskega procesa, ki temelji na dekon-strukciji slikovne površine s pomočjo mreže kot strukturno-konceptualne osnove, znotraj katere se slika razgraja in na novo konstruira kot oblika razčaranega subjektivnega pogleda. Štrukljev razstavni projekt je svojevrstna sinteza zadnjih dveh let njegovega ustvarjanja tako v vsebinskem kot for- malnem in estetskem smislu. Zlasti izstopa vsebinska komponenta, katere začetke je moč iskati v delih, nastalih v drugi polovici 90-ih let, ki so se s tematiko velikih urbanih središč na začetku le občasno spogledovala. Sčasoma so umetnikove urbane vedute postajale bolj hladne in nedostopne, subjekt pa je prek abstrahiranih upodobitev počasi zapuščal slikovno polje in nato dokončno izginil. Izgubila se je tudi prepoznavnost motiva, vedute so postale le blede sence stvarnosti, zaznamki, vzeti iz spomina. Med prijemi, značilnimi za zadnja leta umetnikovega ustvarjanja, ima pomembno vlogo tudi slika na steni. Štrukelj je ta nosilec pred Benetkami uporabil trikrat - v Ljubljani, na Dunaju in v New Yorku. Vendar je umetnik zamenjal le nosilec, vsebina in aplikacija podobe oziroma njena predhodna fragmentarnost so ostale enake. V najnovejši sliki na steno pa umetnik vsebinska in formalna izhodišča pripelje še nekoliko dlje, saj v abstrahirano urbano okolje, oropano navzočnosti človeške figure, subtilno vrne podobo človeka, je zapisala kustosinja razstave Alenka Gregorič. Komisar slovenske predstavitve na bienalu je Aleksander Bassin. Odprtje slovenskega paviljona bo v petek, 5. junija, ob 19. uri. Mednarodna žirija bienala, ki jo sestavljajo Italijanka Angela Vettese (predsednica), Jack Bankowsky iz ZDA, Homi K. Bhabha iz Indije, Južnoafričan Sarat Maharaj in Julia Voss iz Nemčije bo podelila zlatega leva za najboljšo nacionalno predstavitev, zlatega leva za najboljše delo na razstavi Ustvarjanje svetov in srebrnega leva obetavnemu mlademu umetniku, sodelujočemu na osrednji bienalski razstavi. Žirija lahko podeli tudi največ tri posebne omembe, je še mogoče izvedeti na spletni strani bienala. (STA) FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Žanina Mirčevska: »Art export« / jutri, 14. maja ob 20.30 (Red F, predpre-miera) z italijanskimi nadnapisi; v petek, 15. maja ob 20.30 (Red A, premiera) z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 16. maja ob 20.30 (Red B); v sredo, 20. maja ob 11.00 (barakuda), zaključeno za šole; v četrtek, 21. maja ob 19.30 (Red K) z italijanskimi nadnapi-si in varstvo otrok; v petek, 22. maja ob 20.30 (Red T) z italijanskimi nadnapisi; v nedeljo, 24. maja ob 16.00 (Red C) varstvo otrok in v ponedeljek, 25. maja ob 10.00 (morski pes) zaključena za šole. Mala dvorana SSG Edoardo Erba: »Maraton v New Yorku« / Izredna ponovitev v soboto, 23. maja ob 17.00. Gledališče Rossetti Michael Frayn: »Rumori fuori scena« / Režija Attilio Corsini. Urnik: danes, 13. maja ob 20.30, jutri, 14. ob 16.00 in 20.30, v petek, 15. in v soboto, 16. ob 20.30 ter v nedeljo, 17. maja ob 16.00. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 / "Ko-migo 2009" - »Gulash koncert«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 13. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. Jutri, 14. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V petek, 15. maja ob 19.30 ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V soboto, 16. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V sredo, 20. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Mala drama Danes, 13. maja ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželjskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. Jutri, 14., v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 13. maja ob 12.00 / Branko Za- vršan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Jutri, 14. maja ob 20.00 / Olja Muhinja: »Tanja - Tanja«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V sredo, 20. maja ob 15.30 in ob 20.00 / Plavt: »Osli«. Mala scena Danes, 13. maja ob 18.00 in ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Jutri, 14. maja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Miha Maz-zini »Let v Rim«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / Jana Pavlic: »Tosca«. V torek, 19. maja ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V sredo, 20. maja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. Cankarjev dom David Harrower: »Črni kos« Dvorana Duše Počkaj / Režija: Rene Maurin, igrata iva Babic in Janes Starina. Urnik: v nedeljo, 17., v ponedeljek, 18., v torek, 19. in v nedeljo, 24. maja ob 20.00. Šentjakobsko gledališče Jutri, 14. maja ob 17.00 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V petek, 15. maja ob 19.30 / A. Rozman Roza: »Najemnina ali We are the nation on the best location« (komedija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du régiment«: Urnik: do četrtka, 14. ob 20.30 in v soboto, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli »Atlantide« / Nastopa CRDL Compa-gnia Mvula Sungani v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: danes, 13. maja ob 21.00. »Trittico« / Nastopajo skupine: Arearea, Sharon Fridman, ArtefettoDanza v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 21.00. KRMIN ■ »JAZZ & WINE OF PEACE COLLIO« jutri, 14. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Tommy Emmanuel (Avstralija); v petek, 15. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Sarah Jane Morris (Velika Britani- nija - »Fantazija 3«. Dirigent: Evan Christ, solistka: Anja Bukovec - violina. V ponedeljek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / »Tambuco«, ansambel tolkal iz Mehike. ja); v soboto, 16. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Maria Joao »Ogre« (Portugalska); v nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi »Beata Ver-gine del Soccorso« v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's (Italija); predprodaja vstopnic na spletni strani www.boxofficeita-lia.com. V sklopu manifestacije prireja združenje Controtempo tudi koncerte ob aperitivu in »Round Midnight«: v petek, 15. maja, ob 19. uri v lokalu Oste-ria Caramella v Ul. Matteotti 1 v Krminu duo Ceck&Ross; v petek, 15. maja, ob 23.30 v lokalu In Taberna v Ul. Friu-li 10 v Krminu Denise Dantas Quartet; v soboto, 16. maja, ob 19. uri v domačiji Klinec v Medani 20 na Dobrovem Maxmaber orkestar in ob 23.30 v pi-ceriji Alla Pergola v Ul. Matteotti 42 v Krminu Adriana Vasques Quartet. V sklopu prireditve »Cortocircuito« -25 umetnikov se predstavlja v Krminu - bosta v lokalu Jazz & Wine le bar v Ul. Matteotti 78 v Krminu večera »Funky Night's«: v petek, 15. maja, ob 21. uri koncert Remengo Brothers in v soboto, 16. maja, ob 21. uri »DJ Matthew VS Luca Sax«. Na ogled bo razstava Maurizia Fave; vstop prost. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V torek, 19. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Primorski glasbeni biseri - Koncert primorskih nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj. V torek, 26. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Zarja Vatovec -klavir; Aljaž Kalin Kante - klarinet, David Trebižan - klavir. V torek, 2. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Večer slovenskih skladateljev - Ansambel Gaudeamus, Aleksandar Spasic, dirigent. V torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violina, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo. V ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba. V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihela Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. LJUBLJANA Šentjakobsko gledališče Jutri, 14. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slove- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): do 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, je na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija La Bottega (Ul. Nizza 4): do 24. maja, bo na ogled razstava Michele Sbuelz; odprta od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288). RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unità): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. Galerija pri Valetovih: do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Življenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. CERKNO Cerkljanski muzej: od jutri, 14. do 31. maja bo na ogled fotografska razstava Marka Čadeža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): od danes, 13. maja do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenše-ka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. Galerija Photon (Poljanska 1): od torka, 19. maja (otvoritev ob 20.00) do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12. 5. 2009) Vodoravno: Kredarica, ribogo-jec, A. M., Cesare, tik, N. S., A. R., ena, dla, Križmančič, M. A., O. L., ikre, starosta, OAS, arkada, dir, Na, pastor, Isabel, A. K., era, čaši-ca; na sliki: Maks Križmančič. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 14. maja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu - Velika pisateljica A. Lind-gren 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 8.30 Aktualno: Unomattina 8.00 Aktualno: Cerimonia di benvenu- to a Sua Santita Benedetto XVI 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved 11.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.10 Variete: Festa italiana 15.45 Aktualno: Visita di Sua Santita Benedetto XVI ad un campo profughi 16.50 Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 17.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Lazio - Sampdoria, Cop-pa Italia 21.10 Film: Il caso di Thomas Crawford (triler, ZDA, '07, r. G. Hoblit, i. A. Hopkins, R. Gosling) 23.05 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.25 14.00 Talent show: Italian Academy 2 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Grazie dei fiori 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Talent show: Presa diretta - Academy 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - Ai confini della co- noscenza 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Dok.: La Storia siamo noi 0.25 Aktualno: 12° Round, sledi Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 12.30 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik, sledi Rai News 24 1.10 Aktualno: La Storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, sledi Agritre Šport: Si gira 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Šport: Ciklismo, giro d'Italia del Centenario 15.15 Dnevnik - Kratke vesti, sledi Pro- cesso alla Tappa 18.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.20 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 11.40 12.25 13.30 14.00 15.30 16.20 18.55 19.35 20.30 21.10 23.20 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 17.00, 1.20 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Nad.: Distretto di polizia 3 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Film: Soldato Giulia agli ordini (kom., ZDA, '80, r. H. Zieff, i. G. Hawn, E. Brennan) 0.25 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Dok.: Viaggio in Terra Santa Film: A. I. Intelligenza artificiale (fant., ZDA, '01, r. S. Spielberg, 1. H.J.Osment) QmIb II rtfiiil KnAfliwk 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 22.10 23.40 Eu hf-iitti. Ai AKTIfipjUtMl UUtíN^t i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 10.00 Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik - Kratke vesti Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: La ricerca della felicita (dram., ZDA, '06, r. G. Muccino, i. W. Smith, J. Christopher, S. Smith) Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Matrix O Italia 1 6.05 Jutranji dnevnik 6.35 13.40, 17.30 Risanke 9.00 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 9.25 Nan.: Xena - Principessa guerriera 10.20 Nan.: Baywatch 11.15 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Film: Ragazze nel pallone (kom., ZDA, '06, r. S. Rash, i. M. Rylan, C. Chiu) 16.00 Dnevnik - Kratke vesti 16.55 Nan.: Hannah Montana 18.30 22.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Resničnostni show: Cupido (v. F. Panicucci) 23.00 Variete: Chiambretti Night ^ Tele 4 7.00 7.15 8.10 12.00 12.10 12.50 13.50 15.35 16.30 17.00 19.00 20.00 20.10 20.30 20.55 22.45 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 14.30 Koncert: La grande musica classica Pregled tiska Kratke vesti Aktualno: Mappero Aktualno: Attenti al cuoco (pon.) Aktualno: ... Attualita Dokumentarec o naravi Variete: Borghi nel FVG Risanke Rotocalco ADNKronos Qui Tolmezzo Il Rossetti Deželni dnevnik Film: Caribe (pust., '89, r. M. Kennedy, i. K. Glover, J. Savage, S. Mal-kin) A.COM Automobilissima La 7 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Il giardino dei Finzi Contini (dram., It., '70, r. V. DeSica, i. L. Ca- policchio, D. Sanda) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Film: Two Much - Uno di troppo (kom., ZDA/ŠP., '95, r. F. Trueba, i. M. Griffith, A. Banderas) Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Nekoč je bilo ... življenje 9.35 Risanka 10.00 Oddaja za otroke 10.55 Knjiga mene briga 11.20 Dok. serija: Izgnani Slovenci 1941 - 1945 (pon.) 11.55 Dok. oddaja: Veronika in Friderik (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Polemika (pon.) 14.20 Podobe iz Srednje Evrope (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Nils Holgerson 16.15 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.30 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.35 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tv pogled 20.05 Film: Skrivna afera 22.00 Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved 23.05 Sveto in svet: Mladi {p Slovenija 2 6.30 1.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.30 Vrhunci angleške nogometne lige (pon.) 9.25 Pesem Evrovizije 2009 (pon.) 11.30 Spet doma (pon.) 13.20 HRI-BAR (pon.) 14.20 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik - 13.05.1991 16.55 Mostovi - Hidak (pon.) 17.25 Črno beli časi 17.45 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 18.45 Oddaja TV Maribor: O živalih in ljudeh (pon.) 19.00 Oddaja TV Maribor: Na vrtu (pon.) 19.25 Z Damijanom (pon.) 21.25 Rokomet: Gorenje - Cimos Koper (prenos) 13.45 Dnevni program 14.00 0.25 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Globus 15.00 Film: Zaradi njega (kom., i. D. Durbin, C. Laughton) 16.20 Biker explorer 16.50 27. mednarodni pokal v plesih 17.45 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnika 19.25 Šport 19.30 Dok.: Obala delfinov 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 City Folk 21.10 Folkest v Kopru 22.15 Dok.: La via francigena 22.45 Srečanje z... 23.20 Iz arhiva po vaših željah Tv Primorka 8.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka 8.20 11.00, 11.05, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 0.00 Videostrani 9.00 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 15.30 Mozaik 18.00 Mlad. oddaja: Čas za nas 18.40 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 23.30 Futsal: 1. tekma polfinala DP, Puntar Casino Safir - Svea (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 »Berlin 1989 - čas odjuge«; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ženski portreti; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK Svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachiera-dio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.40 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 13. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla Anticiklon afriškega izvora nad Italijo se počasi umika. Z jugozahodnikom doteka razmeroma vlažen in nekoliko hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.27 Dolžina dneva 14.51 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 8.22 3Jv^ávpr A Nad vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se iznad Ukrajine in Rusije nadaljuje čez Balkan in srednjo Evropo nad obale Atlantika. Nad naše kraje doteka z jugozahodnikom razmeroma vlažen in prehodno nekoliko hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, pri občutljivih ljudeh se bodo še pojavljale z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.51 najnižje -45 cm, ob 14.23 najvišje 17 cm, ob 18.22 najnižje 9 cm, ob 23.23 najvišje 24 cm. Jutri: ob 7.39 najnižje -37 cm, ob 15.58 najvišje 18 cm, ob 19.59 najnižje 14 cm, ob 23.20 najvišje 17 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........20 2000 m............7 1000 m ..........15 2500 m............4 1500 m ..........10 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Vabljeni na avdicijo ^^^^ v 0LAN0I0! Prijavijo se lahko vsi od h. do 99. leta starosti. Če boš izbran-a, se bo tvoja manekenska kariera ve!a z nastopom na veliki pomla poletni modni reviji, ki b V naühcBfllrili Sha liti-Ayurveda, Thalaiso, Wlai Thai, Sa jna Parit in pokritih bazenih ilermomintralrn In ap*irano morsko wdo. tamo poskrbeli za vaši dobro počirt^iproftrt« in popoln oddih. I THAIAJSOCENTEÍ KH) lí:r»lM¿ cij.i uporab? ( ji j«L*jí pijt v itytof frtu. 5HAKfl - AYUSVEPA íÉNTER Edini jyurveAklcrnter na swtu podpakravilt-lj ilnjiYi ¡Adiete líi»Jli. .[Ibrtíiyiirvííí. WaiTHAI Nijcclovilcjil cc-ntrr lljrttl fllKlt luMj Tjijikt. litaraHHtMj^auii^spe»**»!* tpl- +3S6 5 693 90 oí - www.lifetlais.net rahel sneg z sneg 6¿ mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 11/24 O GRADEC 10/18 CELOVEC O 11/19 TRBIŽ O 9/17 O 8/17 KRANJSKA G. ¿i O TRŽIČ 10/19 0 10/18 S. GRADEC CELJE 12/20 O MARIBOR 012/19 PTUJ O M. SOBOTA 011/19 O KRANJ E—Ti VIDEM o i^i 12/25 O PORDENON 13/24 ČEDAD O 13/24 LJUBLJANA r,ORirA rt O N. GORICA 13/21 N. MESTO 12/20 9?5LCA O ■,-■/-■„ POSTOJNA o O 10/18 ifl, <■"*--- -