TRST, četrtek 4. avgusta 1955 Leto XI. - Št. 183 (3112)
okrajna
jRSKI DNEVNIK
k n' -m m
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638. 93 808, 37-338
UREDNIŠTVO:
St- 37-338 — orV	ECCH1	**'	*'	T11‘ Da(*' TELEFON 93-M* IN »4-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir — Federat ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 dtn.
Uarsvni 100 nsm.', J*1 ®-*12-30 ln 0(1 U.-1*. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nam višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, DrZavna založoa Slovenije. *i=—i I	nlc*	0	lir	■	Za	FLRJ	za	vsak	mm	širine	1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1,, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 7. - 375 - Izdaia Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst
Danes bo francoska vlada sklepala	[}'vgjr110
Esovletskem vabilu Fauru in Pinayu
v an°oska državnika bosta nedvomno vabilo sprejela, ni pa še goto 0J' fr,rfa/ bosta odpotovala v Moskvo - Ponovno vabilo Adenauerju, naj *6e Moskvo konec avgusta ali v začetku septembra in se razgova-° vzpostavitvi normalnih odnosov med ZSSR in Zahodno Nemčijo
pari2
tla Dr ’	~~	Francoska	vla-
naj ,uie sovjetsko vabilo.
P»Ure	predsednik
nay „‘.n2zunanM minister Plesno ^Ceta Moskvo. Kot je in pj' Je vabilo včeraj Fauru «p0s! yu Uročil sovjetski ve. dov t *k v Parizu Vinogra-Moskv ‘ 'e te dn‘ vrn‘‘ iz
Od
ni iei°jV°i!'. **° od°bren na vlad-trtel^ j J* 150 sestala v če-
tiven JV nedvomno pozi-izrjjj: Jub ogovorom, ki jih kateri °„ nekater> krogi. Ne-jo, Paz°valci namreč trdi-na Za. je Francija zato edi-nistrsi,0 na dr*ava, katere mi. V*Njen Predsednik je bil po-
Sovjit**. v Moskvo, ker vidi
ilbketšrl z,veza v niei nai' c;je j. točko zahodne koali-fimgani0daiajO’ da je maršal log jj/0 ze dal podoben pred-Pteds.a ai?sl<emu ministrskemu je lDr n u Edenu. ki pa ga bilo rnen'l v britansko va-NadaijS°v^'*c'm voditeljem, dj , e opozarjajo nekateri, *li v *0vietski voditelji odbili ‘ograd, da bi popravili s ?	’ ki so jo povzro-
ko, in ®°minformovsko politi-c,:»ko« je’ kar se ti<5a fran-blosltv- ■1etskih odnosov, bila PriiJ‘?ta- ki 30 odpoveda-°bema j3fko pogodbo med v a drz8vama.
»endar t no, j ie skrajno neverjet-
take jn b* vlada upoštevala Važno podobne ugovore. Bolj naj [j, sa rdi vprašanje, kdaj v <asu “ obiska prišlo. Prav rt>čil o' . 3e Vinogradov iz-tit ^ a ženinovo vabilo Fau-vJ«t D ayu- je V rhovni so-t>,tl9m°Vabil 20 francoskih starcev, naj obiščejo bron, "T"1 10- in 20- sePtem' do, j' - Parizu se zdi logič-bori,*! b' Faure in Pinay iz-j* v a relativni mir, ki ga ',lednai#V®Us,u pričakovati na področju, in se Vanie, v*a, thmprejšn je poto-.sk°tn seP6**10 še pred ob-r"lajttij, 'H**1 senatorjev in
Drugj p°slancev. pPlivjtj e*enient, ki utegne adrev(i„n'1 določitev datuma °vSnja j ’n Pinayevega po-,eriev 0,e naPovedani Adena->» ; lslt v Moskvi. Prav ,lk V p ®ovjetski veleposla-,! rshodn^ Vin°gradov izro-Aa«iku Ma,?emiikemu velepo-n a8Uer anu vabilo, naj t'C avEu*(Pnde v Moskvo ko--e,dbra	V	7ade,ku sep-
l. .1 farizu so mnenja
»,anc°ska a teKa’ ali nai
V.°Skvo . Vnik« obiščeta abtlerie J rohodnonemškim mnalba Tn ‘ kasne'e- Trodi-
da^^vos,86 "e Premagana ovai- do Nemcev bi di rfAttenau.ra bi bil° Primer-tii Ugi ra7iJa- prebite,i' raziti ° *a to aSl Pa spet g°v°-bl *»
n^bvo J""5 za potovanje v L>mued Aden auerjevim ž.'dCe ? med Začetkom kon-bi^i* 'rai,anjih ^inastrov i»	fra'-3- ,s°dijo mnogi
.b*iširšo anc°ska diplomaci-
Iru.i-^izu
možnost akcije.
sov> tudi po.Pdar3a.io med
btn . ?lh°loški
*»fId'U nazaupSkem javnem »d^1 v«bila Adan,e- naslal° Poh, Pa *denauerju. Ob-
*<eVnn ‘ega v6<!a poudar3a30 Pon, 'b z nat.	v °kviru
kot lr'tve. T- °v mednarodne fezin.Pa mni Se ,zdi vaznejše Pj„ d‘ov, n°st' konkretnih dje y lahlt0 ri 3ih Faure in
v',;	"»<1 w—
-bi «i p.. des	v-	PeRa začudenja
razVnendar. jo tisk da-JpOdlk^dodvf. naaine komen-fr8nc i<‘# u n‘ socialistični
.Hib* Prva idarja' da 3e hkšn, Vele.n metl treh za-da , Vabi]0 ’. k' 3e dobila
1 lij
12 Moskve, in
udari ,f«lu c e. -^reni v zad-Cbeh hJ° »kun mnogo P°-
s0vjdrja Pnost interesov letsij v. List
th ® st*
it, ,eg'j
Šesta
Pravi, da je izraz #reali-o«ir,' 111 jo ~t’~ za okrepitev
bil* a,iC
1>,otti *>0l3 CUr“ sodi' da bi C!*i4«m02'4nP in bolj di.
*d fiJada povah tblla franco-f>z. r *anina „ Hruščeva Jto <Ll«t obža]a? obi*«eta Pa-^lo u Vedela zae' da vlada. di - ”rUščevu anRleško va-'iev Vab>la Sov,In. Bulganinu, se nteti	vodite-
< 8b nazaJ udtaPOtj° v Lon' c0aki bi tud; avita v Fran-P«lasi.ln angleški°V0}110 fran-0 oA ,voje vladi. uda bdvi, koliko bol trumente in
^.tv0 's SA1 v ?-
'dav ’ da bosta	graja
obiskal. a Faure ;-
ravata obiskati London in čakata na ameriško vabilo, ker ne moreta povabiti Eisenho-werja in Dullesa.
Bolj desno usmerjeni «Paris Presse« pa meni, da je francoska vlada ravnala prav, da se ni spustila v tekmo z angleško in da je rajši pri-čokovala vabilo; po njegovem mnenju Francija ne bo šla v Moskvo v lastnem imenu, temveč kot predstavnica treh zahodnih velesil. Vest — dodaja —r je vzbudila veliko zanimanje v VVashingtonu. kjer se sprašujejo glede možnosti izmenjave obiskov med Kremljem in Belo hišo.
Medtem je danes sovjetski veleposlanik v Parizu Vinogradov izročil zahodnonem-škemu veleposlaniku v Fran-
ciji von Maltzanu noto svoje vlade, ki predlaga, naj Adenauer obišče Moskvo konec avgusta ali v začetku septembra in naj bi med obiskom govorili o vzpostavitvi normalnih diplomatskih in kulturnih odnosov med obema deželama. Sestanek med obema veleposlanikoma — prvo neposredno srečanje v okviru pogajanj v zvezi z Ade-nauerjevim potovanjem v Moskvo *- je trajal četrt ure.
Kot je znano, je sovjetska vlada že 7. junija predlagala, naj se vzpostavijo trgovinski in kulturni odnosi med Zahodno Nemčijo in ZSSR in naj bi zvezni kancler Adenauer obiskal Moskvo. Ade-nauerjeva vlada je odgovorila 30. junija; sprejela je so-
vjetske predloge, toda s pogojem, da se poprej sestaneta veleposlanika obeh držav v Parizu in proučita vprašanja, o katerih bi se rakgo-varjali med kanclerjevim obiskom v Moskvi.
Besedilo današnje sovjetske note je bilo takoj po teleprinterju sporočeno kanclerju Adenauerju, ki je na počitnicah v Muerrenu v Švici, ter zunanjemu ministru Brenta-nu. Podkancler Bluecher, ki nadomešča odsotnega Adenauerja, je izjavil, da je sovjetska nota razpršila še obstoječe dvome. V dobro obveščenih bonnskih krogih zatrjujejo, da bo Adenauer zdaj dokončno sprejel vabilo in da bo obiskal Moskvo verjetno v prvi polovici septembra.
BEOGRAD, 3. ,— Ansambel
ljudskih if/er «Kolo», ki je na furneji po Sovjetski zvezi, bo odpotoval še v mesecu avgustu trn Kitajsko na enomesečno gostovanje. Svoje koncerte bo imelo «Kolos v Pekingu, Sanpaju in Nankingu.
Ansambel beograjskega kulturno - umetniškega društva sBranko Krsmanovič» bo odšel sredi avgusta v Arezzo na mednarodno tekmo zborot\ Zbor *lvo Lola Ribar« se bo udeležil festivala plesov in pesmi v Lupami nato pa festivala eErropskega tedna narodov» v Neustudtu.
Jufloslavanska raliaciia avslnlsKe državne Diodbe
BEOGRAD, — Državni sekretariat za zunanje zadeve je poslal zveznemu izvršnemu svetu državni sporazum za Avstrijo s predlogom, da ga ratificira. Sporazum bo ratificirala tudi zvezna ljudska skup. •ščina verjetno na svojem prihodnjem zasedanju v septembru.
Nevarnosti in koristi atomske energije na mednarodni konferenci znanstvenikov
Znanstveniki in parlamentarci iz mnogih dežel, tudi iz ZSSR, so se zbrali v Londonu na konferenco, na kateri bodo po predlogu Bertranda Russel-la proučili učinke nuklearnega orožfa in zahtevali, naj se odpravijo vojne
P»bo
!*ti “M in Aden Moskvo za
iSšč»° sta se »er1em- med" °dl<>čila ^ulgan'n tn
* Seogr.d*1grMU v ‘ra«. ko nam«-
LONDON, 3. — Danes se je začela v Londonu, pod okriljem mednarodnega parlamentarnega združenja, konferenca, ki se je udeležujejo znanstveniki in parlamentarci vsega sveta. Namen konference je proučevanje nevarnosti nuklearne energije. Mnogi izmed sodelujočih znanstvenikov bodo po konferenci, ki bo trajala tri dni, odpotovali v Ženevo, kjer se bodo udeležili mednarodne konference za miroljubno u-porabo atomske energije.
Londonski konferenci prisostvujejo tudi štirje sovjetski znanstveniki; vodja delegacije akademik Topčijev, akademik Golunski ter profesorja Markov in Kuzin. Lord Beveridge, eden izmed organizatorjev konference, je izjavil, da je razposlal več kot 3000 vabil in da je dobil številne pozitivne odgovore iz ZDA, iz mnogih evropskih dežel, iz držav britanskega Commonwealtha, iz Južne Amerike, iz Jugoslavije, Poljske in ZSSR. Beveridge je tudi dejal, da je po mnenju znanstvenikov treba odpraviti vojno, če naj človeštvo živi, da pa je izbira sredstev, da se doseže ta cilj, stvar parlamentarcev. Zaradi tega je bilo sklenjeno, naj se oboji skličejo na isto konferenco.
Uvodni govor na konferenci je imel znani angleški filozof in matematik Bertrand Russell, ki je tudi predlagal prvo resolucijo, ki naj bi jo konferenca izglasovala. Russell zahteva, naj vlade javno priznajo, da svojih ciljev ne morejo doseči s svetovno vojno. Nadalje bi bilo treba takoj proučiti posledice, ki jih utegne imeti za vse človeštvo zadnji razvoj znanosti.
Russell je v svojem govoru poudaril, da je znanost nehala biti individualna, ali mednarodna. Skupine znanstvenikov so organizirane po državah in so podvržene strogim omejitvam glede objavljanja rezultatov svojega študija. Namen teh državnih organizacij znanstvenikov ni več razvoj znanosti, temveč izpopolnjevanje uničevalnih sredstev v rokah ene države ali skupine držav.
Ena izmed nalog znanosti, ja dejal Russell, je očitno tudi ta, da seznani svet z u-činki, ki jih je treba pričakovati od morebitne atomske vojne. Pričujoča konferenca naj bi storila prvi korak. Treba je poznati področje neposrednega uničenja po eksploziji nuklearne bombe, treba je vedeti nekaj o radioaktivnih oblakih, ki jih takšna eksplozija povzroči, treba je vedeti, koliko časa ostane njihova radioaktivnost nevarna in kolikšno je področje, ki ga bosta okužila radioaktivni prah in dež. Treba je poznati učinke šibke, toda dolgotrajne radioaktivnosti, zlasti pa genetične učinke na prihodnje rodove.
Russell je predlagal ustanovitev majhnega odbora vidnih znanstvenikov, ki naj bi objavil vrsto strogo znanstveno utemeljenih poročil o nevarnostih in koristnih nuklearne energije. Z vladno pomočjo bi se naj ta poročila čimbolj raz-
jo, in dejal, da so na primer občinske oblasti v številnih ameriških mestih dobile nalogo, naj pripravijo vse potrebno za civilno zaščito, da pa jim niso sporočili mnogih stvari, ki bi jih morale vedeti za učinkovito organizacijo zaščite. Ljudje pa imajo pravico vedeti, kaj jih čaka, če bi se odločili za vojno: «odtegovati jim to znanje, je prevara, ki je ne more opravičiti nihče, kdor veruje v demokracijo,« je dejal Russell.
Na današnjem zasedanju je govoril tudi prof. Topčijev, član sovjetske akademije znanosti. Dejal je, da imajo sovjetski znanstveniki enako željo kot organizatorji konference, da se odpravi vojna med državami kot sredstvo za reševanje mednarodnih vprašanj. in nadaljeval: «V prihodnje bodo sovjetski znanstveniki sodelovali pri vseh dejavnostih, ki naj odstranijo nevarnost uporabe atomske energije v vojaške namene« Prof. Topčijev je nato opozoril, da so na zadnjem zasedanju sovjetske akademije znanosti, posvečenem miroljubni uporabi atomske energije, prebrali del poročil o delu, ki so ga opravili sovjetski znanstveniki na tem področju. Dodal je, da bodo najvažnejša teh poročil predložena na bližnji atomski konferenci- v Ženevi.
Predsednik konference, biv-š britanski minister Elliott, je
zaprosil sovjetsko delegacijo, naj določijo enega izmed sebe za predstavnika v organizacijskem odboru.
Dokončni rezultati izraelskih volitev
TEL AVIV, 3. — Po dokončnih rezultatih volitev bo izraelski parlament odslej sestavljen tako; stranka Mapai (laburisti) 40 sedežev, stranka Herut (desničarji, bivši Ir-gun) 15 sedežev, sionisti 13 sedežev, levi socialisti 10 sedežev, Mapam 9 sedežev, komunisti 6 sedežev, ortodoksni Židje 6 sedežev, progresisti (liberalno-meščanska stranka) 5 sedežev, arabska stranka, povezana z laburisti 5 sedežev.
Okrepila se je skrajna desnica (Herut), medtem ko so laburisti izgubili pet sedežev, konservativni sionisti deset, komunisti pa enega. V političnih krogih sodijo, da bo laburistični voditelj Ben Gurion poskušal sestaviti koalicijo iz stranke Mapai, sionistov, ortodoksnih Zidov in progresistov. Novi parlament se bo prvič sestal 15. avgusta.
Bolgarsko poročilo o izraelskem letalu
SOFIJA, 3. — Bolgarska telegrafska agencij je danes ob-
javila uradno poročilo o rezultatih bolgarske preiskave o nesreči izraelskega letala »Constellation«, ki uradno priznava, da so letalo sestrelili bolgarski lovci.
Bolgarsko poročilo pravi, da je letalo preletelo celih 200 km nad bolgarskim o-zemljem in da je bilo opremljeno z vsemi potrebnimi instrumenti, da bi lahko pilot to ugotovili. Dve lovski letali sta pozvali pilota, naj pristane na letališču, ki mu bo naznačeno, on pa je nadaljeval polet proti jugu. Ker je letalo poskušalo zbežati k meji, pravi bolgarsko poročilo, sta lovski letali začeli streljati.
Bolgarska vlada izraža še enkrat svoje globoko obžalovanje in zagotavlja, da bodo krivci kaznovani in da bodo podvzeti ukrepi, da se podobni incidenti ne bodo ponavljali. Bolgarska vlada izraža tudi svoje sožalje družinam žrtev nesreče in je pripravljena plačati primerno odškodnino družinam ter svoj delež odškodnine za materialno škodo.
V RIMU V GLAVNEM PREVLADUJE POLITIČNO MRTVILO
Nesoglasja zaradi premestitve ameriških čet iz Avstrije v Italijo
Demanti nesoglasij v vladi - Polk.W. Audisio odločno zanika obtožbe - Italijanski levičarski tisk ponovno ignorira Titove izjave - S.Pertini namestnik tajnika PSI namesto pok. Morandija
NEW YORK, 3. — V mestu Hartfort (Connecticut) je umrl ameriški pesnik Wallace Ste-vens, ki je letos dobil Pul-litzerjevo nagrado za poezijo. Wallace Stevens je bil star 75 let. Njegova prva pesniška zbirka «Harmonium» je izšla leta 1923.
Danes v Ženevi nadaljevanje kitajsko-ameriških razgovorov
Kitajska predlaga ustanovitev nevtralne komisije, ki bi skrbela za repatriacijo državljanov obeh držav - Članek moskovske <Pravde» o nujnosti rese vanja vprašanj Daljnega vzhoda in spoštovanja že sklenjenih sporazumov
ŽENEVA, 3. tajsko-ameriška konferenca veleposlanikov počivala. Obe delegaciji sta bili v stikih s svojima vladama in sta se pripravljali na jutrišnjo tretjo sejo.
Medtem se v neuradni obliki širijo podrobnejše vesti o predlogih na obeh dosedanjih sejah. Tato zatrjujejo, da je kitajski veleposlanik Vang-pingnan včeraj predlagal u-stanovitev nevtralne komisije za repatriacijo civilistov, ki jih zadržujejo v obeh državah. Ker med Washingtonom in Pekingom ni neposrednih diplomatskih odnosov, bi ta komisija nadzorovala formalnosti za repatriacijo ameriških civilistov, ki jih zadržujejo na Kitajskem, in kitajskih študentov, za katere trdi pekinška vlada, da ne morejo zapustiti ameriškega ozemlja in se vrniti v domovino. Predstavnik ameriške delegacije je danes zatrdil, da so te trditve neosnovane, »kajti danes ni na ameriškem o-zemlju nobenega kitajskega državljana, ki bi zahteval vizum za povratek na Kitajsko in ki mu ga ameriške oblasti ne bi hotele izročiti«.
Na včerajšnji seji sta oba
veleposlanika tudi izmenjala sirila. Russell je pri tem opom- sezname svojih državljanov
nil, da bo verjetno zelo težko ki ne morejo zapustiti dru-dobiti pomoč vlad za to akci-1 ge države. Glede itevi-
Danes je ki- la ameriških državljanov na Kitajskem, katerih repatriacijo zahteva ZDA, pa še zdaj ni jasnosti. Danes govorijo nekateri, da gre za 53 oseb, med katerimi da je devet žensk in petnajst misijonarjev. Vsa dosedanja poročila so govorila o 40 osebah.
Prihodnja seja bo jutri predpoldne. Zdi se, da se bo konferenca sploh nadaljevala na ta način, vsak drugi dan, tako da bosta obe delegaciji lahko sproti v najboljšem stiku s svojima vladama.
Moskovska «Pravda» pa objavlja danes članek enega izmed svojih najbolj znanih političnih komentatorjev, V. Majevskega, ki pravi, da že samo dejstvo, da so Z.DA pristal« na pogajanja s Kitajsko, dokazuje »določeno tendenco, da bi z večjim realizmom obravnavali vprašanja Daljnega vzhoda«. Majevski pa dodaja, da obenem s to tendenco obstaja v določenih kro gih negativno in nerealistično zadržanje in da nekateri ameriški listi zahtevajo, da bi se ZDA morale pogajati z LR Kitajsko s pozicij sile.
«Pravda» zatrjuje, da politični opazovalci soglašajo, da bo konferenca zunanjih ministrov v oktobru, če bodo na njej razpravljali v istem realističnem duhu, ki je označeval ženevske razgovore, raz-
vila in izpopolnila uspeh ženevske konference. Končno pravi list, da so vprašanja Daljnega vzhoda prav toliko važna kot vsa ostala in da nobenega azijskega vprašanja ni mogoče rešiti brez sodelovanja LR Kitajske. Toda enako važnost kot reševanje spornih vprašanj na tem področju ima tudi izpolnjevanje že sklenjenih sporazumov, zlasti pa ženevskih sklepov iz letu 1954 o premirju in vzpostavitvi miru v Indokini. Interesi miru zahtevajo nadalje lojalno izpolnjevanje premirja nu Koreji in normalizacijo odnosov med Japonsko in njenimi sosedi na azijskem kopnu, pravi «Fravda».
Južnokorejska vlada je imela danes ponovno sejo z udeležbo glavnih vojaških funkcionarjev. Na seji so razpravljali o »sredstvih za ponovno osvojitev ozemelj južno od 38. vzporednika, ki so jih zasedli komunisti v skladu s premirjem«. Po seji ni bilo izdano nobeno poročilo, todg v dobro obveščenih krogih z gotovostjo zatrjujejo, da vlada ni sprejela nobenega konkretnega sklepa, zlasti ne glede enostranske južnokorejske odpovedi premirja. Včerajšnje Dullesove izjave v Washingto-nu — ameriški državni tajnik je grajal načrte južnokorejske vlade — so precej .ohladil« seulske kroge.
(Od našega dopisnika)
RIM. 3. —. O razpravi pred vrhovnim svetom za obrambo pod predsedstvom Gronchija, zlasti pa na včerajšnji seji vlade, glede premestitve ameriških čet iz Avstrije v Italijo. objavljajo današnji opozicijski časopisi vest, da so nekateri ministri, predvsem Go-nella in Tambroni, poudarjali nekatere svoje pomisleke na podlagi določb italijanske ustave. V zvezi s temi vestmi je bil objavljen neuradni demanti iz »pooblaščenih krogov«, v katerem se trdi, da na seji ministrov ni bilo nobenih opazk, ker da gre za vprašanje, ki je bilo že rešeno, kajti sklep o premestitvi je bil dosežen sporazumno med italijansko vlado in članicami atlantskega pakta »v interesu skupne obrambe«. Demanti navaja ponovno člen 3 severno-atlentsk« pogodbe, ki jo je rimski parlament že ratificiral in ima torej zakonsko moč. 1’oleg tega pa je znano, da so v Italiji že mnogo časa druge sile NATO kakor tudi v drugih evropskjh državah, Končno se v demantiju!pri|>bminja. da je v Ženevi sovjetska delegacija sprejela kot izvršeno dejstvo atlantsko obrambno organizacijo in s tem priznala obstoj »dolžnosti m pravic, ki izvirajo iz tega dejstva za članice NATO«.
Opozicijski tisk je namreč pisal, da so v zvezi z zunanjo politiko ministri na svoji seji razpravljali v glavnem o treh vprašanjih: premestitev čet iz Avstrije, mednarodna konferenca za Trst in položaj na Južnem Tirolskem. V diskusiji naj hi prišlo do razlik med stališči zunanjega minintra in nekaterih drugih ministrov predvsem glede gospodarskih bremen, ki jih bo morala Italija prevzeti nase direktno, še bolj pa indirektno. Na podlagi enega izmed členov sporazuma bodo imele ameriške čete pravico uživati največje carinske olajšave za nabavo materiala, o-proščene bodo plačevanja vsakršne škode, ki jo bodo povzročile na vojaških napravah, k- jim bodo dane na razpolago, tako da bodo odškodnino plačale samo tistim privatnikom, katerim bo povzročena škoda znašala več kot 850.000 lir. Ameriške čete ne bodo dolžne plačati odškodnine tudi v primeru, če bo dotičnik, ki bo povzročil škodo ostal pri tem ranjen ali pa ubit.
V primeru pa, da bi bila škoda storjena pri izvrševanju dolžnosti, italijanska sodišča ne bodo smela izrekati obsodb, oziroma te erbsodbe ne bodo izvršne v primeru, da gre za pripadnika ameriških oboroženih sil. Skratka: te čete bi uživale »pravico ekstra-teritorialnosti«, ki briše sleherno jamstvo italijanske zakonodaje. Poleg tega pa bi prihod novih ameriških čet onemogočil mobilizacijo enakega števila italijanskih vojakov ter imel za posledico tudi zadevno obremenitev proračuna ministrstva za c,-brambo.
O razpravljanju glede mednarodne konference o tržaškem pristanišču pa se je zvedelo, da je Martino ponovno obljubil, da bo ta konferenca čimprej sklicana, kajti vprašanje se vleče že od novembra meseca lani.
Sicer pa je politična aktivnost v Rimu zadnje dni precej mrtva, kar je predvsem posledica dejstva, da so politiki odšli na poletni dopust v razna letovišča, kakor tudi posledica precejšnje avgustovske vročine. V parlamentarnih prostorih vlada mrtvilo, razen v sobah, kjer zasedajo člani medparlamentarne komisije za poenotenje plač državnih nameščencev. Opoziciji je v komisiji uspelo doseči tri milijarde lir več za upokojence v obliki dodatka zaradi podražitve življenjskih potrebščin. Komisija je zasedala dopoldne in popoldne. Člani levice so predložili celo Vrsto predlogov, predstavnik vlade pa je opozoril komisijo, da v tem trenutku ne more pristati na popravke zaradi premajhnega proračuna ter zahteval, da bi tablice ostale neizpre-menjene. Komisija je sprejela nekatere dodatke formalnega značaja ali pa takšne, ki so vsebovali te nebistvene spremembe.
Liberalci so se tudi danes pripravljali na s-estanek glavnega odbora svoje stranke, ki bo pojutrišnjem, ko bo Mala-godi odgovoril .na napad prvakov liberalnega centra in levice.
Kot smo že poročali, je zadevna komisija objavila poročili večine in manjšine glede dovoljenja za sodni postopek proti polkovniku Va-leriu Walterju Audisiu, likvidatorju Mussolinija, pod obtežbo, da je »ukradel uro in cigaretno dozo Marcelin Pet-teccija« ob napadu na Mussolinijevo kolono ,1. 1945, ko Je hotela prekoračiti italijansko-švicarsko mejo. Polkovnik Au. disio je odločno zanikal, da bi kaj takega etoril. Pravijo,
da bi v primeru sojenja razprava bila pred milanskim sodiščem. Poskus postavljanja pred sodišče Mussolinijevega likvidatorja je nad vse značilen za italijansko trenutno politično ozračje. Jasno je, da fašistični tisk odobrenje za sodni postopek proti polkovniku Audisiu odkrito tolmači kot postopek zaradi likvidacije fašističnega diktatorja, ne pa. kot bi hotel to prikazati tako imenovani demokristjan-sko-laični tisk kot nujnost, da se omenjena obtožba proti njemu «dokončno razčisti« češ da nima nobenega političnega pomena. Zlasti je čudno s lišati takšne vesti p i tolikih izjavah, da bo nova vlada — za razliko od Scd-bove — spoštovala vrednote odporniškega gibanja in se držala ustavnosti. Poudariti je potrebno pri tem tudi dej-stvo, da je prehod na boljše podčrtavala tudi leva oper-cija bodisi v parlamentu samem. bodisi na zborovanjih in v tisku.
Novinarski krogi so opazili tudi danes, da levi opozicijski tisk ni niti z besedijo omenil nadvse vaznih izjav, ki jih je (ial predsednik Tito skupini ameriških državljanov 25. julija t. 1. Ves ostali tisk pa objavlja vsebino teh izjav večinoma pod naslovom, da je Stalin glavni krivec za sovjet-sko-jugoslovanski spor. Nekaj podobnega je bilo opaziti tudi glede objave Titovega govora v Karlovcu, ki ga je po drugi strani sovjetski tisk skoraj v celoti objavil, pri čemer je treba ugotoviti, da je večina Titovih izjav ameriškim državljanom bila v bistvu ponovitev večjega dela govora v Karlovcu. Ta razlika med ravnanjem italijanskega tiska levice in sovjetskega tiska se komentira na različne načine, v glavnem pa tako! da pač nekateri voditelji KPI spadajo morda v vrsto onih nezadovoljnežev z napredovanjem normalizacije med ZSSR in FLRJ, za katere je maršal Tito v svojem karlovškem govoru dejal, da jih je še precej v vzhodnih državah.
Danes je vodstvo italijanske socialistične stranke imenova-
lo novega namestnika tajnika zaradi smrti senatorja Rodol-fa Morandija. Novi namestnik tujnika je Sandro Perti-ni. Pertini je po rodu iz Sa-vone (r. 1896) po poklicu je novinar, diplomiral pa je na pravni fakulteti, član stranke je od leta 1918; leta 1925 je bil obsojen zaradi antifašistične brošure, nato ponovno leta 1926 na deset mesecev zapora. ker je pomagal pri begu Filipu Turatiju v Franciju, kamor je tudi on emigri-ral in delal kot delavec ter prišel dvakrat pred sodišče zaradi političnih akcij in zaradi organizacije radijskih oddaj. Ko se je vrnil v Italijo, ga je posebni tribunal obhodi na 11 let zapora, od katerih je presedel 7, nadaljnjih 8 let pa je preživel v konfinaciji vse do leta 1943, ko je postal podtajnik PSI ter v tem svojstvu organiziral prve socialistične vojaške formacije. Bil je nato v Milanu tajnik PSI za Severno Italijo, pozneje pa v Firencah, nato zopet v Severni Italiji, kjer je organiziral aprilsko vstajo 1. 1945. Bil je nato tajnik PSI do decembra 1915, zatem pa član vodstva do 1948, za poslanca je bil izvoljen 1946, več Jet pa je bil glavni urednik «A-vantil«. BU je tudi senator, imenovan zaradi zaslug. Kot partizan je bil 1. 1950 odlikovan z zlato meduljo.
A. P.
Jusoslavanski ortmlm na zaseftanju Vrhovneoa sovjeta
MOSKVA. 3. — Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki je na obisku v Sovjetski zvezi, je danee obiskala Leninov mavzolej in položila venec. Včeraj , ob priliki obiska pri predsedniku Vrhovnega sovjeta Volkovu in pri predsedniku Sovjeta nacionalnosti, je dr. Vladimir Bakarič v imenu delegacije izrazil zaliva, lo za poziv, naj predstavniki Zvezne ljudske skupščine prisostvujejo na zasedanju Vrhovnega sovjeta, na katerem bo predsednik vlade Bulganin imel referat o ženevski konfe-
renci. Jugoslovani so si ogledali posamezne oddelke Krem. lja. Turistične skupine, ki so b.le v Kremlju, so pozdravljale jugoslovanske goste.
Po obisku v Leningradu, Ki. jevu, Taškentu itd. se je deli gacija jugoslovanskih novinarjev vrnila v Moskvo, kjer bo ostala do 6, avgusta, ko se bo z letalom vrnila v Beograd.
Na obisku v Sovjetski zvezi so imeli jug. novinarji razgovore z visokimi republiškimi funkcionarji ter člani vlade in mestnih organov- Obiskali so tudi razne tvornice, kolhoze in razne ustanove. Jugoslovanski novinarji so bili povsod prisrčno sprejeti m so se prepričali o simpatijah, k:	jih jugoslovanski narodi
uživajo v Sovjetski zvezi.
Kongres esperantistov
BOLOGNA, 3. — Danes so bile razdeljene nagrade zmagovalcem natečajev za poezijo, prozo in gledališče. Vseh predloženih del je bilo okrog 100, avtorjev pa 56 iz 18 držav. Prvo nagrado za poezijo v esperantu je prejela angleška pesnica Boutlon za pesem «Poziv k ljubezni«, drugo nagrado za poezijo v prevodu je prejel Italijan Oidi iz Rima. Nagrado za prozo je prejel An-gtež H. Robach. Francoski, italijanski in nemški govorniki so nato govorili na javni manifestaciji o evropski federaciji. Kongresiste sta danes sprejela župan Bologne in župan mesta Boulogne sur Mer v Franciji, kjer je bil pred 50 leti prvi svetovni kongres esperantistov. Jutri bodo kon-gresisti obiskali Ravenno, kjer bodo rojstnemu mestu Danteja izročili simbolično darilo esperantistov vsega sveta.
S. KopCak i. . . 23 slslngs delegata pri OEEC
BEOGRAD, 3. — Po poročilu Jugopressa bo Stanislav Kopčok, veleposlanik v tajništvu za zunanje zadeve določen za šefa stalne jugoslovanske delegacije pri Organizaciji za evropsko ekonomsko sodelovanje. Jugoslovanska delegacija bo odpotovala v Pa. riz še ta mesec.
Poleg ameriških sovjetski umetni zemljini sateliti
Hi pa »e znana veliknst sui/jetakih salelilnv, niti, kdaj bodn spnsče' ni v prosi ni' - Eisenhoumrjei/a pnslanica aatronaiftičnomu kungresu
KOPENHAGEN, 3. — Sovjetski znanstvenik prof. Se-dov, sekretar sovjetske komisije za medplanetarna potovanja, ki je v Kope n-hagenu kot opazovalec na mednarodnem astronavtiinem kongresu, je zanikal, da bi bil izjavil med svojo včre-rajšnjo tiskovno konferenco, da namerava ZSSR zgraditi h metni satelit v poldrugem letu.
etzjavil sem samo — je rekel Sedov — da je uresničenje sovjetskega načrta treba pričakovati v bližnji bodočnosti, nisem pa omenil nobenega točnega datuma. Prav talco nisem povedal nobenih podatkov o velikosti in teži satelita. Omejil sem se na izjano, da so sateliti lahko različne velikosti, majhni in veliki. Iz tega sledi, da utegne biti velikost sovjetskega satelita različna od velikosti onega, za katerega pripravljajo načrte v ZDA.*
Danes je skoraj ves svetovni tisk poročal, da bo ZSSR spustila pfvi satelit v vsemirje v 18 mesecih ' in da bo ta satelit večji od ameriškega.
Angleška akademija znano, sti *Royal Societg» je danes sporočila, da je pripravila načrte za proučevanje stratosfere, in napovedala, da bo čez dve leti Atiglija l“kko izstrelila na višino približno 200 km rakete, ki bodo lahko prenašale 50 kg znanstvenih instrumentov. Prvi instrumenti, ki jih predvideva britanski načrt, bodo merili temperaturo in gostoto ozračja ter razne lastnosti ionosfere.
Astronavtični kongres v Kopenhapenu je danes pozdravil s posebno poslanico ameriški predsednik Eisen-hotver. Predsednik pravi, da «zelo ceni« ponudbo astro-navtičnega združenja, da pomaga pri poskusih s sateliti, in zagotavlja, da bo ta ponudba skrbno proučena.
V. Kopenhagenu to tudi
sklenili, da bo prihodnji a-stronavtični kongres prihodnje leto v Rimu.
Sigemifsu povabljen v Washmgion
VVASHINGTON, 3. — V u-radnih virih potrjujejo, da je ameriška vlada povabila japonskega zunanjega ministra Sigemitsuja, naj konec avgusta alt v začetku septembra obišče VVashington. Sigemitsu bi se v VVashingtonu -razgovar-jet o nekaterih vprašanjih Daljnega vzhoda.
Končana stavka v Saint Nazairu
SAINT NAZAIRE, 3. — Delavci ladjedelnic v Saint Na-zaire so danes zjutraj spet prišli na delo, ker je bil dosežen sporazum med sindika-“ in delodajalci. Pogajanja »o »e končala šele pozno ponoči.
Sirski parlamentarci na obisku v Pragi
3p — Po °hisku v Z.&&K je prispela v Prago silaka parlamentarna delegacija, Člane delegacije je danes s£Iejel pre<fsednik češkoslovaške republike Antonin Zapo-tocky, ki je izrazil željo, da di se razširili gospodarski stiki med obema deželama.
Prolesli zaradi snuli dr. tnoalinelle v Aroeolini
BUENOS AIRES, 3. — Argentinski vojni minister general Franklin Lucero je danes z letalom odpotoval v Rosario, kjer je nedavno prišlo do neredov zaradi smrti komunističnega voditelja dr. Ingalinelle med zasliševanjem n« policiji. Pokrajinsko vr-
hovno sodišče je danes skl nilo, da se preiskava o p, meru Ingalinelle poveri re mm sodiščem, ne pa po.se nemu policijskemu sodišč Preiskava bo torej javna
Argentinski odvetniki so d nes stavkali v znak protes zaradi okoliščin Ingalinelloi smrti.
Ove hudi eksploziji na Japonskem
T°KI°, 3. — Več kot des eseb je bilo ubitih pri hu eksploziji, do katere je priš danes predpoldne v smodni niči pri Jokohami. To je dr ga huda eksplozija, ki se dogodila na Japonskem v urah. Včeraj je zletelo v zri skladišče materiala za umeti ognjemete; ta nesreča je z htevala 18 smrtnih žrtev, vi kot 40 ooeb pa je bil0 rani nih.
irfl.
BEOGRAD, 3.	_
izvedencev je sestavila jugoslovanskega predlo statut jugoslovansko-gršl ške trgovinske zbornice, log je bil poslan v p vanje pristojnim org nato pa bo poslan sta tajništvu balkanskega Pričakujejo, da bosta Grčija in Turčija pre svoje predloge za stati
BEOGRAD, 3. - Jugos jo bo obiskalo ta mesec tujih Študentskih organu Od 8. do 22. avgusta prišit člani Mednarodne i študentov iz ZDA. Ob pi njihovega bivanja bo več davanj z diskusijo o soi stični demokraciji, o svo tiska, o vprašanju religij* Jugoslavijo bodo obiskale Pine študentov iz Italije t cije, in drugih držav. St na 26 jugoslovanskih štu tov — pravnikov — bo v obisk svojim kolegom štu tom v Padovi,
KI‘(>HI\i»kl l»\F.VI
Na današnji dan je bil leta 1792 rojen Shelley B.y»he, angleški pisatelj. Umrl je .eta 1822,
Danes, ČETRTEK 4. avg«*'8
Dominik, Ljutoičica ' Sonce vzide ob 4.50 in z^,to0t ..na 19.31 Dolžina dneva 14.41. vzide ob 19.31 in zatone ob »• Jutri, PETEK 5. av*U5™ Mar. Snežna, Predobra^
po km Ham stavki iii.lhthihmii.cki v i./imi;i)i-i.fvici sv. m/iuh/i
V borbi za svoje pravice
izgubili delavci 100 milijonov lir mesečno
Zatu predstavlja IB milijoDuv. ki jih bodo razdelili med suspendi* rane delavce, le malenkostno odškodnino - Kaj se dogaja pri SELAH?
Doseženi sporazum, s katerim se je končala stavka varilcev, je zdaj predmet pogovorov med delavci, pa tudi med drugimi meščani, saj so posledice nedemokratičnih in Krivičnih ukrepov vodstva CRDA kvarno vplivale na vse gospodarsko življenje v Trstu. Ce pomislimo, da je celih 73 dni stavkalo približno 200 delavcev in da je bilo v tem času suspendiranih drugih 900 delavcev, lahko razumemo, kakoi je bila velika škoda. Računajo, da so delavci izgubili vsak mesec približno 100 milijonov lir. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi škodo, ki so jo zaradi stavke utrpele same ladjedelnice, ker med stavko niso pač mogle izpolniti naročil. Noben zasebni kapitalist ne bi tvegal tako dolge stavke v svojem podjetju. Kakor kaže, pa to ni delalo nikakih skrbi vodstvu CRDA, saj so ladjedelnice v okviru Ustanove IRI in morebitne Izgube mora kriti država, to je davkoplačevalci. Upravičena je torej zahteva, da se ustanova ]R1 loči od Confindustrie, o čemer je razpravljal tudi italijanski parlament in je bil v tem tudi eden izmed vzro-kov zadnje italijanske vladne krize.
Kakor je razvidno iz podpisanega sporazuma, se je
Med nezaposlenimi delavci, ki bi morali dobiti zaposlitev pri SELAD vlada veliko nezadovoljstvo zaradi počasnosti pri sprejemanju na delo. Birokratski postopek, poizvedovanja itd. se namreč vlečejo zelo na dolgo, brezposelni delavci pa postajajo nestrpni, ker nimajo nobenega zaslužka.
Na zaposlitev čaka zdaj približno 200 brezposelnih delavcev, ki pa jih ne morejo sprejeti zaradi malenkostne birokratske ovire. Pravijo namreč, da avtonomni urad pri #Genio Civilen, ki razpošilja brezposelnim obvestila o njihovi zaposlitvi, ne more poslati ta obvestila, ker urad ni oproščen poštnine in da nima niti denarja za znamke. Zaradi tega pravijo, da so napravili na ravnateljstvo prošnjo, da bi urad bil oproščen poštnine, toda prošnjo je treba poslati v Rim in — čakati. Zaradi tega približno 200 delavcev še čaka na obvestilo za sprejem na delo pri SELAD. To je vendar nekaj nezaslišanega in višek birokracije na škodo ljudi, ki komaj čakajo, da zaslužijo vsaj nekaj zase in za svoje družine.
Na račun načina sprejema delavrev pri SELAD pa je še več manjših in večjih pritožb in bi bilo prav. da bi
V petek ob 20. uri bo v Miljah na Trgu Marconi e-nOtno javno zborovanje, na katerem bodo zastopniki delavskih organizacij govorili^ o sporu v CRDA in o doseženem sporazumu. V soboto ob 20. uri pa bo enako zborovanje v Trstu na Trgu Sv. Jakoba.
gledali, kako tam stvari stojijo.
ravnateljstvo CRDA obveza-1 merodajni činitelji malo polo, da bo dalo na razpolago	:
vladnemu generalnemu komisarju 16 milijonov lir za razdelitev delavcem, ki so bili suspendirani zaradi stavke varilcev. Prav gotovo bodo suspendirani delavci odstopili primerno vsoto za stavkajoče delavce v duhu delavske solidarnosti, ki je omogočila tako vztrajno, borbo prizadetih delavcev in prisilila vodstvo CRDA, da se je umaknilo Od svojih nedemokratičnih metod in vsiljevanja krivičnih ukrepov delavcem. Omenjena vsota je glede na škodo, Irt so jo utrpeli delavci, zelo majhna. Dejstvo je, da je vodstvo CRDA napravilo veliko napako, da je zgrešilo, ko je hotelo vsiliti ukrepe, ki jih delavci nikakor niso mogli sprejeti. Zaradi, tega bi moralo plačati prizadetim primerno odškodnino.
Otroci prve izmene se vračajo iz kolonij
Vladni generalni komisariat obvešča, da prihajajo v teh dneh domov otroci iz letnih kolonij, katere je organiziral komisariat. Gre za 3.261 olrok. med katerimi je 1.886 dečkov in 1.375 deklic. To je bila prva izmena otrok, medtem ko bodo otroci druge skupine odpotovali iz Trsta nekaj dni po prihodu otrok prve skupine. Presledek je potreben, da bodo lahko sanitarne oblasti pregledale prostore kolonije in jih razkužile. V drugi skupini bo približno ravno toliko otrok kot v prvi.
Tiskovni urad komisariata bo kot v preteklih letih posnel dokumentarne filme o življenju otrok v kolonijah'. ' “
Protest Delavske zveze
Tajništvo Delavske zveze je na svoji včerajšnji seji sprejelo resolucijo, v kateri protestira proti namenu italijanske vlade, da bi pristala na
prihod ameriških fčt, ki bodo zapustile Avstrijo, v Trst. Taka odločitev, pravi resolucija, je proti željam narodov, ki, hrepene po miru In bi še bolj obremenila tukajšnjo gospodarsko krizo, ki se lahko izboljša le z miroljubno politiko in z ukrepi za dvig prometa in ekonomskih stikov z zaledjem in prekomorskimi deželami.
Tajništvo Delavske	zveze
poudarja,	da Tržačani, katerim
je pri srcu njihovo mesto, odbijajo privilegij, ki naj bi ga po mnenju nekaterih kleče-plaznežev bilo deležno naše mesto s prihodom novih čet, obenem pa ponovno zahtevajo, da se oblasti lotijo reševanja obstoječih ekonomskih vprašanj,	rotacijskega	fonda,
vzpostavitve pomorskih preg. ustanovitve proste cone in sklicanja	mednarodne	konfe-
rence za pristanišče, kot je določeno v londonskem sporazumu.
Novi leča ji |NOVA NAVODILA ZA SPREJEM VAJENCEV V SLUŽBO
za brezposelne delavce ^
Vladni kbmisar je izjavil delegaciji sindikata bivših u-stdžbencev pri anglo-ameriških vojaških silah, da bodo še ta metec ali najkasneje v začetku septembra organizirali nove prtkvalifikaeijske tečaje za brezposelne glavarje družin. Predvidevajo, da bodo ti tečaji podobni tistim, ki so jih organizirali preteklo zimo, ko so v njifl zaposlili večje število tedanjih hrczposelnih delavcev.
Hkrati pa je tudi obljubil, da se bd zanimal za brezp”-selne žene. ki morajo hraniti družino m da bodo 'tudi zah> organizirali pqsebnč prekvali-fikacijske tečaje.
Hotel #fDe la Ville" v kratkem obnovljen
V sredini oktobra bodo odprli hotel «De la Ville« na Nabrežju 3. novembra. Hotel je popolnoma obnovljen in moderniziran, za kar so porabili 140 milijonov lir, od česar je turistična ustanova prispevala 25 odst.
Večina sob v hotelu bo sedaj imela kopalnice, medtem ko bo v vseh telefon. Največje izpremembe pa bodo v pritličju, kjer so naredili novo restavracijo. Novi hotel pomeni pomembno pridobitev za okrepitev tržaškega turizma.
SE VEDNO ODPRTO VPRAŠANJE zaposlitve vajencev v težki industriji
Zahteve srednjih ln malih trgovskih podjetij glede olajšav pri zaposlitvi vajencev - Brezposelnost študirajoče mladine
( oledauSča)
NA GRADU SV. JUSTA
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za tretjo predstavo	K ajma.no ve operete
•Grofica Marica«, ki bo danes ob 21. uri.
Na osnovi odloka generalnega komisarja o zaporlitvi vajencev v industriji in obrti je Zavod za socialno zavarovanje že pred mesecem dni začel razpošiljati podjetjem navodila za zaposlitev vajencev.
Zakon o zaposlitvi vajencev, k; določa tudi razne olajšave
Zakon viebuje, med drugim tudi opredelitev posebnega delovnega razmerja, imenovanega «vajeniško razmerje«, določa postopek za sprejem vajencev v službo, v katerem je rečeno, da lahko vsak delodajalec zaposli v svojem podjetju vajence. Za podjetja, ki imajo več kot 10 zaposle-
malim industrijskim podjet- n'*1 delavcev, se ?'ak°n uveljavi v celoti, tako glede sprejema v službo kot tudi glede
jem in obrniKom, je korak naprej k rešitvi vprašanja brezposelne mladine. Res je, da so na našem področju že od začetka 1951. leta veljala posebna pravila, da jih je izdala tedanja ZVU, za zaposlitev vajencev, ki >o določala denarno pomoč malim industrijskim podjetjem in obrtnikom za plačevanje socialnih dajatev, za vsakega zaposlenega vajenca- Ta pravila so ostala v veljavi tudi po raztegnitvi novega italijanskega zakona o zaposlitvi vajencev na naše področje in so bila potrjena v odloku generalnega komisarja od 26. aprila letos.
S SEJE DEVINSKO -NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Spomenik pesniku Igu Grudnu
bo postavljen na trgu v Nabrežini
Imenovan je bil iniciativni odbor, ki bo poskrbet tudi za gpo. menik padlim borcem - Zahteva po uzakonitvi Posebnega statuta
Na županstvu v Nabrežini članku, je bila predvčerajšnjim zad-1 V prvi točki dnevnega re-nja seja devinsko-nabrežinske- da so svetovalci odobrili de-ga občinskega sveta v spo-, lovanj£ občinske komisije, ki mladanskem zasedanju. Po , je pregledala seznam davko-piečitanju zapisnika je naj-. plačevalcev in zvišala družin-prej spregovoril župan, ki je j ski davek, tako da bo občina v krajšem poročilu omenil de- , s tem pridobila okoli 950.000 lovanje občinskega odbora v lir dohodkov, času od predzadnje do zadnje j Odbornik Floridan je nato seje občinskega sveta. Tako j poročal, da se je predvče-je občinski odbor predložil rajšnjim vrnila skupina 88 gospodarski načrt za dobo od otrok iz devinsko-nabrežinske 1. julija letos do 30. junija občine, ki je letovala v For-1936, ki obsega številna javna ni di Sopra. Med otroci, ki
PO UGOTOVITVAH OSREDNJEGA STATISTIČNEGA ZAVODA
Zt/iSfinji! dravinjski; dnliladi;
za inagBca ai/gust in Beplumbci'
Doklada *a j« kljub protestom sindtka mh	orgemiacij rvišsla
le ia eno lučko in velja ta delavce in uradnike industrije
Osrednji etatistični zavod je ugotovil, da so se življenjski stroški v maju in juniju povišali za 1.1 odst. Zaradi tega je Združenje industrijcev sklenilo povišati draginjsko doklado za delavce in uradnike v industriji za eno točko. Temu sklepu industrijcev so ce sindikalne organizacije u-prle, ker so ugotovile, da so se življenjski stroški v omenjenih dveh mesecih povišali za več, kot je bilo dejansko u-gotovljeno. Zato so zantevale, da te draginjska doklada za meseca avgust in september za industrijske delavca m u-radnike poviša za dve točki. Kljub zahtevi sindikalnih organizacij so industrijci objavili novo lestvico draginjske doklade za avgust in september in pozvali industrijska podjetja, naj izplačajo draginjsko dokiado za ta dva meseca na osnovi cledeče lestvice:
Mesečna draginjska doklada uradnikom prve kategorije (moški in ženske): 1872 lir, u. rednikom druge kategorije (moški nad 21 let starosti): 1417, (moški pod 21. letom starosti): 1222; ženske 1222 oz. 1053.
Uradniki tretje kategorije A (v oklepaju je določen znesek za ženske); nad 21. J®!®”1 1053 lir (910): med 20. in 21. letom; 1014 (858); med 19. in 20. letom: 975 (767); med 18 in 19. letom: 897 (715); med
17. in 18. letom: 767	(650);
med 16. in 17. letom:	715
(611); pod 16 letom: 585 (346). Uradniki tretje kategorije B- nad 21. letom:	897
(767); med 20. in 21. letom: 858 (741); med 19. in 20. letom: 832 (689); med 18. in 19 letom- 780 (611); med 17. in
18.	letom; 663	(559); med	16.
in 17 letom: 624 (533); pod 16- letom: 494 (468).
Specializirani delavci nad 20 let (dnevno):	38 lir;
med 18. in 20. letom; 37 lir; med 16. in 18. letom: 32,50 lir. Kvalificirani delavci (v o. klepaju draginjska doklada za delavke); nad 20 let; 34 lir (28,50); med 18. in 20. letom; 33	lir	(24));	med 16. in	18
letom:	29 lir	(22,50); pod	16
letom: 24 lir (20). Specializirani težaki: nad 20 let starosti; 32	lir	(27);	med 18. in	20
letom; 30 lir (22,50); med 16 in 18. letom: 29 .(20); pod 16
letom: 19 (17,50) lir. Navadni težaki; nad 20 let starosti; 30 lir (25,50); med 18. in 20. letom- 28,50 (21.50); med 18. in 18. letom; 22.50 (19) lir; pod 16 letom starosti: 15,50 (1550) lir.
Mehanična in kovinarska industrijska podjetja, mizarska podjetja, kamnoseška podjetja, podjetja oblačilne industrije, pralnice in likalnice, podjetja slaščičarske industrije ki zaposlujejo od 10 do 80 delavcev, bodo plačevala vajencem 10 odst. nižjo draginjsko doklado, ki je določena za navadne težake. Za vajence zaposlene v podjetjih, ki zaposlujejo manj kot 10 delavcev pa ostane v veljavi dosedanja doklada.
dela. saj predvideva skupno za 92 milijonov lir stroškov (25 milijonov za razna cestna dela, ostalo pa za gradbena dela. vodovod itd.).
■ Občinski odbor je nadalje mnogo razpravljal o gospodarskem položaju ..devinsko-nabrežinske občine. Dohodkov je vedno manj, medtem ko se izdatki stalno večajo. Zato so ponovno prosili vladnega generalnega komisarja dr. Pa-lamaro. da pride na obisk V občino in se na mestu seznani z njenimi problemi.
Ker je bila ustahova SELAD s 1. julijem reorganizirana, so še vedno zaposleni delavci, ki so sicer že opravili predpisano število delovnih ur. Toda že prjhodnji te-jjen faodo te delavce verjetno odpustili, zia njihovo mesto pa sprfejeli nove. vendar r»b več v okviril občine, temveč pod okriljem urada v Trstu.
Občinski proračun za tjlko-če leto Se n!1'bil Odobren-Prefektura ga >e sicer odobrila. manjka le še pristanek finančnega oddelka, kjer ga sedaj proučbjejo. Zvčdčlo pa s« je, ,fla bo gotovo iodoj>ren v višini 4 milijonov lir
za razširitev telefonskega omrežja v Devinu in Seslja-nu.
Končno je župan še omenil razvoj turizma v devin-sko-sesljanskem predelu. Ugo-tovil je, da so letos zabele-I 8 _	.
so se vrnili zdravi in zadovoljni, je bilo 50 slovenskih in 38 italijanskih dečkov. Istega dne je odpotovala v kolonijo skupina deklic, med katerimi je 60 otrok slovenske in 26 otrok italija'nske narodnosti.
Občinski svet -je v~nad«lj*-vanju odobril nekatere odstope zemljišč in potrdil srednje cene predmetom široke potrošnje, ki so podvrženi trošarini.
Za novi ljudski hiši v Nabrežini, ki sta gotovi in kjer ho na razpolago 10 stanovanj, je bilo vloženih 65 prošenj. Občinski svet je za svoja predstavnika v komisiji, ki bo določala o dodelitvi stanovanj. imenoval svetovalca dr. Škrka in Ada Vižintina.
Svetovalec dr. Skrk je nato spomnil občinski svet, da je že pred časom predlagal, naj bi v Nabrežini postavili spomenik pesniku-domačinu Igu Grudnu. Občinski svet jc po krajši diskusiji imenoval župana, ter svetovalce dr. Škrka, S. Coljo, A. Vižintina in D. Legišo za člane iniciativnega odbora, ki bo zaenkrat razpravljal o vseh problemih v zvezi s postavitvijo spomenika. Kasneje bo iniciativni odbor obvestil o svojem delovanju širši odbor, v katerem ' bodo zastopane tudi druge kulturno-prosvetne or-
objavi in uzakonitvi Posebnega statuta.
Pred zaključkom seje je občinski svet še odobril resolucijo vladnemu generalnemu komisarju, ki bo odposlana v vednost tudi tržaškemu in miljskemu občinskemu svetu. V resoluciji je poudarjena zahteva po ustanovitvi proste cone, uvedbi novih pomorskih prog, ustanovitvi deželne avtonomije ter ureditev vprašanja rotacijskega fonda.
Fiat <500» v tovornik
V trenutku ko je 48-letni Giuseppe Perossa iz Ul. Pic-cardi hotel s svojim tovornikom med vožnjo po Ul. Mazzini zavoziti preko križišča z Ul. sv. Kalerine, je trčil v levi bok «Fiat 500», s katerim je bil 30-letni Vittorio Soran-zio iz Tržiča namenjen proti Korzu.
K sreči se je karambol končal brez ranjencev, vendar je mali Fiat utrpel precejšnjo škodo, medtem ko je bil tovornik. vrste «Fiat 615», le laze poškodovan.
socialnega zavarovanja. Ta podjetja morajo zaposliti vajence samo po uradu za delo. Za vsakega zaposlenega vajenca, ki je zavarovan proti nezgodam in proti poklicnim boleznim, plačuje podjetju 170 lir tedensko, za vajence pa, ki niso zavarovani proti nezgodam in poklicnim boleznim, pa jo 130 lir tedensko.
Podjetja, ki zaposlujejo manj kot 10 delavcev, si lahko sama izberejo vajence oziroma jim jih ni treba najti po uradu za delo. Razume se, da jih morajo takoj prijaviti pristojnim uradom.
Poleg tega pa zakon določa trajanje vajeniške dobe, delovni urnik za posamezne strokovne kategorije, dolžnosti podjetnika in vajenca, formalnosti za strokovno šolanje s praktičnim vežbanjčm in dopolnilnim poukom; končno predvideva kazenske določbe proti delodajalcem, ki ■ e ne bi držali zakonskih predpisov-
Zakon za zaposlitev vajencev v industriji in obrti bo brez dvoma prispeval k večji zaposlitvi mladih delavcev in k njihovi strokovni izobrazbi. Toda določene olajšave in pomoč za zaposlitev vajencev se nanaša le na mala industrijska podjetja in na obrtnike. To je še vse premalo, če pomislimo, da je v Trstu tudi mnogo srednjih in mabh trgovskih podjetij. Ta podjetja se izgovarjajo, da ne morejo zaposliti dovoljno število vajencev oziroma pomočnikov zaradi previsokih socialnih dajatev. Zalo so že večkrat predlagala, naj bi tudi zanje uveljavili iste pi goje, ki veljajo za mala industrijska podjetja in Za obrt. To je zahteval tudi tržašk. občinski svet v posebni resoluciji o zaposlitvi vajencev.
Toda eno od glavnih vprašanj zaposlitve mlade delovne sile je še vedno odprto. Veli-ka industrijska podjetja ne zaposlujejo sorazmernega števila vajencev, kot so jih zaposlovala v predvojnih letih Tudi pomorske družbe banke in
poslujejo odgovarjajočega števila mladih uradniških moči, kar povzroča med diplomirano mladino veliko brezposelnost.
Zato bi morala oblast stremeti za tem. da bi prav na teh področjih omogočili sorazmerno zaposlitev vajencev in mladih uradnikov, ker so ta področja tista, ki zaposlujejo velik del delavcev in uradnikov.
Kljub temu pa upamo, da bo center za strokovno usposabljanje delavcev, ki ga bodo odprli 1. oktobra letos, in ki bo omogočil usposobitev okrog 700 delavcev, prispeval k še večji zaposlitvi mladine. Po zamisli vladnega komisariata bodo v dnevne in večerne enoletne in dvoletne tečaje sprejeti samo mladinci, ki nimajo še nobene strokovne izobrazbe.
Z roko pod kolo žerjava
21-letni pleskar Ovidio But-tignoni od Sv. Andreja je imel včeraj med delom v pristanišču precejšnjo smolo. Mladenič je namreč v bližini pristaniškega skladišča št. 63 pleskal ogrodje žerjava, ki pa ni bil ustavljen, temveč je deloval, Ko je Buttignoni prepleska, vse dele ogrodja okoli kabine, je začel drugo delo, pri čemer se je z roko naslonil na tračnico, po kateri teče komandna kabina. Smola je hotela, da se je kabina tedaj začela premikati in njena kolesa so stisnila pleskarjevo roko k tračnici. Sicer se je mladenič v zadnjem trenutku zavedel nevarnosti in hotel roko odtegniti, kar pa se mu ni povsem posrečilo. Kolb mu je strgalo nekaj mesa s kazalca in dlani leve rokej v' J O I>if* ■ *'! U ■ '• • Buttignoni se je moral takoj zateči v bolnišnico in po prvi zdravniški pomoči so ga morali pridržati na ortopedskem oddelku, ker menijo, da bo za zdravljenje potreboval približno mesec dni.
Posledice nesreče
Zaradi zloma zgornjih čeljustnih kosti so morali včeraj proti večeru sprejeti na dermatološkem oddelku 66-letne-ga ribiča Antonia Sl radi ja iz Miramarskega drevoreda, ki je povedal, da se je ponesrečil že 24. preteklega meseca.
Tistega dne je namreč hotel prekoračiti v bližini doma ce-sto/ksrir.Mih, s® mu ni posrečilo,-ker (ja jč neki 'vespist iznenada POflrin-a.« tla. Vespist. se je takoj ustavil in mu priskočil na pomoč.
Stradi se spočetka ni brigal .. ,	za bolečine, toda ker so te v
zavarovalni zavodi ne za- zadnjih dneh poslale skoraj
neznosne, je sklenil oditi v bolnišnico, kar je storil včeraj. Seveda so ga takoj pridržali in če ne bo hujšega, bo mož ozdravel morda v 20 dnen.
žili porast turistov, kar gre predvsem na račun Avstrijcev, ki so nastanjeni med drugim tudi v sesljanski šoli. Za večji razvoj sesljanskega turizma pa predstavlja oviro zagrajeno prinčevo zemljišče, in so svetovalci zato sklenili, da bodo princa o zadevi obvestili.
Sledila je daljša diskusija, v katero so posegli mnogi svetovalci. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o tem spregovorili v posebnem
Inlciativini odbor bo poleg tega proučil možnost postavitve spomenika padlim borcem vse devinsko-nabrežinske občine. Medtem ko bi spomenik Igu Grudnu stal na trgu V Nabrežini, bi bilo treba za spomenik padlim partizanom mesto šele določiti.
Na predlog svetovalca dr. Škrka je občinski svet nato pooblastil občinski odbor oz. župana, da pošlje vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari pismo z zahtevo po
IZPRED KAZENSKEGA SODlSCA
Zaradi mehkega srca Rok Tikvica spet pred sodnikom
Ker je iztrgal dokumente neki uradnici, so ga pogojno obsodili na 8 mesecev zapora - Žalostna pot še mlade ženske
NA KAMIONU TRŽAŠKIH GASILCEV
ob 20.20. C«
Truplo nesrečnega Mersi ja včeraj prispelo v Trst
Včeraj je prispelo v Trat vozilo tržaških gasilcev, na katerem so pripeljali truplo nesrečnega Lucia Mersija, ki se je ponesrečil ob raziskovanju
ki tragično preminulega mladeniča je odpotoval z izho-
v torek zvečer Čeprav sta se pri volanu izmenjavala dva šoferja ter so se na poti ustavljali le toliko časa, kolikor je bilo potrebno za zaužitje kakšne tople hrane, je kamion prispel v Trst na Ul. Rosset.ti šele danes ob 17.25. Mersijevo truplo je položeno
 _______________________________________ najprej v cinkasto, nato	pa
Pogreb bo jutri ob 17. uri - Mersi naj bi umrl zaradi njegovTzad^i^potf1 v*Trst zloma nog, vdrtja prsnega koša	in	zloma	hrbtenice	‘p™uz ‘^Ivimi^
————	ostani so položili
jame Gachč v Primorskih Al-Iv dvorano sedeža Tržaške pah.	speleološke skupine v Ul,	S,
Kamion	s	posmrtnimi	ostan-' Chiadino 2, kjer bo ostala	do
pogreba, ki bo jutri ob	17,
uri.
Po prvih informacijah, ki so jih dali udeleženci reševalne skupine, je Mersi po padcu v globino nad 100 metrov, priletel na dno bodisi v stoječem bodisi v sedečem položaju, kajti ko so ga našli, niso razen malenkostnih prask opazili nobene poškodbe na glavi ali obrazu. Smrt naj bi nastopila zaradi zloma nog vdrtja prsnega koša in zloma hrbtenice.
Skupno s posmrtnimi ostanki nesrečnega Mersija sta prišla v Trst tudi člana reševalne skupine Lino Depangher in Walter Maucci. Ostali člani ekspedicije in reševalne skupine so ostali na kraju nesreče, da pospravijo številen material, ki sta ga imeli obe skupini in ki ga morajo pripeljati v Trst.
25-letna Liliana T. por. B. iz Ul. Soncini ni našla druge poti za izboljšanje svojega življenjskega standarda kot prostitucijo. Bila je poročena, a sedaj živi ločeno (iz kakšnih razlogov ni znano) od moža. Dejstvo pa je, da je policiji znana kot prostitutka in ta njen, poklic, če ga smemo sploh tako ijnenovati, ji dela stalne preglavice. Najhujša je zanjo brez dvoma stalna kontrola policijskega oddelka za zaščito morale in tja bi mp-rala Liliana redno zahajati na zdravniške preglede. Toda ženska se že dalj časa ni predstavila in 24. preteklega meseca sta jo neki član in članica omenjenega oddelka o-pazila v nekem baru mestnega središča.
«Dokumente prosim«, je bila prva zahteva agentov, ki sta jo nato povabila naj jima sledi. Liliana pa tega ni hotela storiti. Res je, da se ni predstavila na zdravniški pre. gted, kar bi morala storiti sedaj, vendar to zanjo ni bil zadosten razlog za policijsko vabilo. Zato se je tudi uprla. Upor pa seveda ni dovoljen in zakon to kar strogo kaznuje. Morda se Liliana v svoji nervozi tega ni zavedla. S svojim nastopom pa je že prešla meje in agent je stopil k bližnjemu telefonu ter poklical druge agente na pomoč. Medtem pa ie Liliana hotelu oditi. Policistka ji tega ni dopustila in Liliani je tedaj zavrelo v glavi; skočila je na policistko, jo prijela za srajco, jo temeljito zlasala in seveda tudi opraskala. Agent je nemudoma priskočil na pomoč. Lllfano spravil k pameti in kmalu zatem je že sedela v policijskem avtu. ki jo je peljal na kvesturo.
Med zasliševanjem ni preostalo ženski drugega kot priznati upor ter napad, vendar se je izgovarjala, da je Poll" čistko nehote opraskala. Slednji so namreč ugotovili nekaj prask, kar jr l.ilianin položaj še poslabšalo.
Mlada ženska je končala za rešetkami koronejskih zaporov, kjer je ostala do sodno razprave, na kateri pa je bn predsednik z njo mil. Obsodil jo je namreč le na 4 mesece zapora in še to pogojno ler brez vpisa v kazenski list.
Predsednik: Ostoich; tožilec: Amodeo; zapisn.:	Urbani; o-
bramba: odv. Btrudhoff.
Pred ictim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 51-let-ni Afanazije Rok Tikvica iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Q možu se je večkrat govorilo posebno zaradi bojnega stanja s svojo ženo. Kaže, da je mož. kakor se dogaja pri Indijancih. Izkopal bojno sekiro in začela se je precej vroča vojna. Zeno je baje celo tožil, ker mu pač rijeno vedenje ni ugajalo. Ce je res ali ne, ne vemo, dejstvo pa je, da je celo Rok ria razpravi pojasnil, da so našli njegovo ženo pri nekem neopisljivem dejanju z drugim beguncem na nekem gričku v bližini taborišča, medtem ko je njen tedaj 4-letni otrok Ivan v neposredni bližini jokal. Zeno so zaradi teg j ožigosali za prostitutko in tožilstvo je poslalo okrožnemu cd-seku socialnega skrbstva za mladoletnike prošnjo za uvedbo preiskave in baje Midi predlog za izročitev otroka kc-kemu zavodu.
Toda Rok Tikvica, ki jc mož mehkega srca in zna tudi pozabiti in oprostiti svoji zelo mladi ženi, je v začetku julija tklenil bojno sekiro zakopati Vedel je, dH tečejo priprave za razpravo daije n zato je mož sklenil, da oo ak'e odtegnil. Reči je lahko, a storiti je precej težko. Toda Tikvica jc kot Ukrajinec tudi to pot našel: odšel je k uradnici odseka za socialno skrbstvo in zahteval svoje akte. Seveda kaj takega ni mogoče in urad nica j% na vse načine prepričevala moža, da mu dokumentov ne more izročiti, da-siravno bo njegovo prošnjo ja. vila nadrejenim. Tikvica pa je bil gluh in to ni hotel slišati ali pa zaradi slabega znanja italijanščine ni razumel; on si jc zabil v glavo, da mora priti do dokumentov in tako jih je kratkomalo pobral z mize presenečene uradnice. Slednja ga je zadržala, toda prepričevalne besede niso pomagale in Tikvica ji je končno s silo iztrgal dokumente in odšel.
Naravno je, da je uradnica takoj vložila prijavo in naslednjega dne je bil mož že v prostorih kvesture na zasliševanju. Zanikal je tatvino,,
izgovarjajoč se, da mu je uradnica osebno izročila dokumente. katerih pa ni imel več pri sebi, ker jih je poslal odseku za emigracijo v Ženevo. Mož trpi namreč za manijo, da so v taborišču vi proti njemu, da so ga celo okradli in da ga skušajo napadati.
«Pripeljite sem komisarja za emigracijo iz Ženeve«, Je možakar zahteval na sodišču, «in jaz mu bom obrazložil, kako se z mano kriminalno vedejo«. To bi bilo, čeprav bi ga hoteli uslišati, odveč, kajti mož, vsaj tako je sledilo iz njegovih besed, je to storil že pismeno. S kakšnim rezultatom pa ne vemo.
Gotovo pa je, da se je mož tudi sodišču usmilil in tako so ga obsodili, čeprav je tožilec zahteval leto dni in 7 mesecev, zapora, pogojno le na 8 mesecev zapora zaradi tatvine, medtem ko so ga obtožbe žalitve javnega funkcionarja v,, osebi uradnice od;, seka oprostili, ker dejanja ni izvršil. Tako je, Tikvica po skoraj mesecu zapora zopet na svobodi in pri evoji ženi.
Preds.; Ostoich; tož.: Amodeo; zapisn.:	Urbani) prev.
dri Clarich; obramba; odv. Tommasini.
PREDEN GRESTE na DOPUST
se naročite na
»PRIMORSKI DNEVNIK«
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj.
15-dnevna naročnina
200 lir Telefonirajte na št 37338
Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne Izpite, da se lahko pozanimajo za lekcije na sedežu DM. Ul Roma 15. v uradnih urah.
* Razna obvestila
PROSVETNO DRUŠTVO • IVAN CANKAR«
Vsak večer so na razpolago televizija, namizni tenis in ostale družabne igre.
Vabljeni člani In prijatelji.
RODITELJSKI SESTANEK V sredo. 10. avgusta ob 20. uri bo v dvorani prosv. društva «Zvezda» v podlonjerju roditeljski sestanek.
Na dnevnem redu je vprašanje uzakonitve slovenskih šol ter vpisa otrok v slovensko šolo. Na sestan-ku bodo prisotni izvolili tudi roditeljski svet za Podlo-njer - Novo cesto.
Prisostvovali bodo tudi vsi v Trstu navzoči učitelji slovenske osnovne šole pn Sv. Ivami.
Poleg staršev šolskih otrok ■*> vabljeni tudi vsi drugi, ki se zanimajo za slovensko šolo.
ČETRTEK, 4. avgusta I** ;
'I Itn T TOMAJ* *'
11.30 Lahki orkestri: tovanje po Italiji; 12.10 *a. $ kogar nekaj; 12.45 Kultum zornik; 12.55 Slovensni B1 m
13.30 Pestra operna glasb», j, Jazz-zasedbe; 17.30 Plesna ,V”ri ka; 18.00 Čajkovski: Labwt4 z ero; 18.46 Melodije iz H*"1”!) revij- 19.15 Radijska U"VS|
19.30 Priljubljene melodije. Spori; 20.05 Veseli motW5i kbor Slovenske fUMn^Jjj) 20.50 Muso-rgski: Noč na brdu; 21.00 Dramatiziran8 ba: »Zlatorog«; 21.30 RMOTb lahke melodije; 22.00 predavanje; 22.30 Ritmlčne ■*?)) ke; 22.50 Večerni Pl«! Glasba za lahko noč.
it t
11.30 Operna glasba; lS*
nist Tony Lenzi; 17.30_®*%
življenje v Ameriki; zu.w j)j, ške novice; 21.05 Guido t'4 •Sončnice«, Igra v 3 dej. ;
h « f it J Slovenska poročila: 6.30. ’ 13.30, 14.30. 19.30 in 23.30. I Hrvatslia poročila: vsak
20.20	. _i5y
Italijanska poročila: 6.1
19.00 in 23.00.
6 40 Ju-tranja glasba:
7,00
t
17.30 Kotiček za otroke, j Priljubi jerve arije; 19.15 jgj 20.00 Melodije iz operet. ,.
DfiiWtle IM mi/* \I 1 lil/ 'AČ I fl . ' J.
ltossettl. Zaprto zaradi počitnic. Excelsior. 16.00: ((Veseli raziskovalci«, C. VVebb,
Fenlce. 16.00: «36 ur sMHvnosti«, D. Ducyea, E. Albin.
Nazionato. 16,00: «Otok V asfol-t.u«, J. Havvklns, E, Allan. FUodrammatico, Zaprto zaradi počitnic.
Supercinema, Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 16.30: »Teror Skalnatih gora«. V. Johnson, J. Dru. Astra Rojan. 16.00:	«Trdnjava
T«, G. Montgomery, J. Vohs. Capitol. 16.00: »Obupno iskanje«, J Greer, P. Medina.
Cristallo. 16.00: »Kleopatrine ljubezni«, R. Fleming, W. Lun-digan,
Graitacielo. 16.30: «Dve ženski in čistokrvni konj«, J. Crain, W. Brennan.
Alabarda. 16.30: «Dekleta iz S.
Frediana«, R. Podesta. G. Ra.lli. Ariston. 16.00: »Gospa želi krzno iz bizona«, D. 0’Keefe, Armonia. zaprlo zaradi počitnic. Aurora. 16.00:	»Operacija dolar-
*ji», E. Costantlnt:‘	’
Garibaldi. 15.30:	«AngeiltoS ne
grm,. -E. Gu-in. ,
Ideale. 16.30: ((Veronski ljubimci«, P. Brasseur.
Impero. 16.30: »Zgodba dr. Was-sela«, G Cooper.
Itaiia. 16.30: »Vse je mogoče«. J.
Ferrer.	,
S Marcu. Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. 16.30: »Prepovedane ženske«. L. Pa-dovam. Mladoletnim prepovedano.
Moderno. 17.00: «Rom-arjl ljubezni«, S. Loren.
Savona. 16.00:	((Tihotapstvo v
Tan.gerju«, J. Fontaine.
Vlale. 16.00: «Meša-nka iz Sacra-m-enta«, R. Scott.
Vittorio Venelo. 16.00: »Lili«, L. Caron.
Azzurro. 16.00: «Napad na Kansas Pacifik«, S. Hayden. Belvedere. Zaprto,
Marconi. 16.30: »Neapeljsko zlato« V. De Slca.
Massimo. 16.30: »Skrivnostni pevec«. M	Mariani
Novo cine,	16.00; »Tripolis,	lepa
dežela ljubezni«. A. Sordi. Odeon. Zaprto zaradi počitnic. Venezia. 16.00: »Njegov Up ženske«, R.	Miitoliun.
Skedenj. Zaprto zaradi popravila. Kino na Opčinah. 18.00:	»Rop
stoletja«. T. Curtis, J. Adams.
POLETNI KINO Arena del	liori. 20.00:	»PošaM
črne lagune«, R. Carlson. Ariston. 20.30: «Guspa želi krzno iz bizona«, D. 0’Keefe. Garibaldi. 20.30:	»Angehtos neti ros». E.	Guin
Paradiso. 20.00: «Sprehod», R. Ka-set I
Parco' delle rose, 20.15: ((Nehvaležno srce«, G. Ferzetti. Pooziana. 20.15: «Dvobol na Sier-ri madre«. L. Darnell.
Rojan. 20.00: «Na krilih sanj«, P. Munsel.
Secolo. 20.30: «NorOstl sveta«, E. Pavvlik.
ledar - vremenska napovedi ( poved časa; 7.05 Glasba ‘Ltj bro jutro; 7.25 Jabolka H* |( — pojeta Vali Hobrrjec jd Robič; 7.30 Za naše žsene. ,(l Od melodije do melodije- ( Kulturno pisnio; 14.50 P™ reojskii vokaifni kvintet n ja:	17.15 poulične P™*]§
17.30 K ' '	»
Priljubi j 20.00 M Radmila Dimič, Vukašin. Saya Jeremič in duet oaršj Zivkovič izvajajo srbske ‘J. ne pesmi in kola: 21.00 zenska lirika v poeziji ‘"-J spevu«; reprodukcija II. škega večera turistično-oier4 | nega društva v Kopru.
.4 I, O V ttt A »J A J 327,1 m. 202,1 m. 212^ *) Poročila ob 5.00,	6.OT. t
12.30. 15.00, 17.00 in 22.00. ^ 12.00 Opoldanski spored i glasbe; 13.10 Spored sijaji glasbe; 14.30 Modni kotices;^ Nastop gojencev državne »M ne šole v Mariboru; 15-15.,.#
ste — poslušajte!; 16.00 V. f iz literature - Ivah Cankar^ ge duše; 16.20 Koncert P° L# 18.10 Iz ustvarjanja s!”„ iz skladateljev; 19.00 Zabavna ba;
1'KLK VIZIJA ,
17.30 Film »Steza ob ZSU 21.15 Prenos iz Arene v ’ | Verdijeve opere «Aida».	1(
TRSI Ul. sv. Fran. čiska 20/IIL tel. 37-338
sprejema ln-serate. male oglase, osmrtnic« ta od 8. do 12.30 in od J®1, 18. ure.
zobozdhavnisK*
AMBULATOR1J
Dr. A. M. SanC^
zbbozdravnik-kiruf>#l
Ustne in zobne bo|e zobne proteze, jj,
Sprejema od lt). do t in od 15. do 19. Ulica Torrebianca *J5| (vogal z Ul. Gard«1
tel. 37-118-^7
ADRIA
EXFRf?
Prometna nesreča
Nekaj nunut po 13. uri se je Sl-letni Bruno Giustin iz Ul. del Friuli vozil s svojim kolesom proti Videmski cesti. Komaj pa je privozil do stavbe št. 2. je trčil v vespo, s katero je 21-letni Ferruccio Legica z Grete privozil z nasprotne strani in začel tedaj zavijati proti pločniku, ob katerem je vozil kolesar.
Zaradi trčenja sta oba zletela na tla in medtem ko se je Legica nepoškodovan dvignil, se je moral kolesar zateči v bolnišnico, odkoder pa so ga odslovili s prognozo okrevanja V >7 dneh.
Z zidarskega odra na tla
Okoli 15. ure so morali spre. jeti na ortopedskem oddelku 15-letna Adelina Palamina iz Ul. R. Manna, ki ni vedel povedati kaj se mu je pravzaprav pripetilo. Zdravniki so mu namreč ugotovili precejšen udarec na kolenu ter rano na glavi, zaradi česar so ga pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Njegov 28-letni delovni tovariš Just Parovel iz Ul. don Bo-sco, ki ga je z rešilnim avtom Rdečega križa spremil v bolnišnico, je obrazložil zdravni kom, da je mladenič padel med delom na zidarskem odru pri gradnji hiše v neposredni bližini cerkve na Trgu sv. Jakoba s 6 metrov višine na tla.
TRST - Ulica Ciccr tel. 29-243
on*
IZLETI 12. - 17.8.t9»S v PARIZ in na Du‘
on vcerai do danes
ROJSTVA, SMHTI IN POROKE
Dne 3. avgusta se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 5 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO:	54-letni Romano
Fragiacomo, 76-letna Artgela Pre-donzan, 79-letni Eugenio Poletti, Marir.ella Kerenčič stara 9 ur, 63-letna Frančiška Cullat vd. Glešič.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 25,6, naj-nižja 19,7, ob 17. uri 21.6, Zračni tlak 1009,6 stanoviten, veter ju-govzhodnik 4 km na uro, vlaga 89 odst., padavine 3.5 mm, neuo 9 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 25. stop.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15: Croce Verde, Ul Seltefontane 39; Gmei. ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Signori, Trg Ospe-dale 8; Harabaglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC
Benussi. Ul. Cavana U; Coder-matz. Ul. Tor S. Piero 2; Al Galeno, Ul. S. Ciliuo 36 (Sv. Ivan); Manzorvi. Ul. Settefonta-ne 2; Praxmarer, Trg Uni(a 4; Rovis, Trg Goldoni 8; Alla Sa-lute. Ul. Giulia 1:	Al Cedro,
Trg Oberdan 2; Rossettl. Ul. Schlapparelli 58.
POCITNIC hfltjl,
OB MORJU, V HIU® | OB JEZERIH
Predstavništvo za zdravilišči .g) RADENSKA Sl-A1.1, in DOBRNA <C*«V pezion po 1700 lir iLjt1 ni so všteti zdraVV^t pregledi in zdravst '! ureditve)
 #t
Preskrha trgovskih' j vadnih, turističu'” l> tranzitnih vizum®; JUGOSLAVIJA ^
Prodaja voznih za avtobusne Pr°* TRSTA v VRHA (Velden), /tV. BKO JEZERO <VvČ ther See) - CE! et' C RADEČ (Graz).- f
hodi v četrtkih 1 botah ob 7.45 TOLMEZZO -SCLETTO, dneV»> hodi ob 6.30
1
torkih, četrtkih, .„ fj
JEZERO CAV. .
nedeljah ob 7.30 CANAZE1 - ORTI^/
Ijah ob 6 z PRIM1ERO, CDh!0, MOENO, MEKAN/ GRADEZ - dnevni v J di ob 8.30	„dl: I
MILAN - dnevni S oh 21	-d«1.
GENOVA - v P°nAtFJ kih, sredah in "	.1
COMO1 - CHlASS^rfl
hodi ob torkih, ^ii kih, sobotah in v H
Ijah ob 21	./J-
'IDEM (Udine) - SJ.K
odhodi ob 6.30, '■ . o iVP1
BELLUNO - dne hodi ob 6.30 TREV1SO - dneV hodi ob 8
- on®-B.30	A
=^1
DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELK^V
A. Fabiani
TRST — UL COH1I 2 — TEL. 361-*1
specializirana za izdelavo motorjev Diesel, oPre®,yi»' podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo *
avtogeno in električno varjenje.	-je*
Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih st gjU In kotlov ter vseh pomoZnih naprav pri po*0 strojih In napravah na krovu
Up
• V
rai/ir.en sum
Krij, tlade L* i
krtiin.- *e Je Pr'čela sredi tedr>«. je b rez
•'eilsice pokrajinske
.	, je . ..
In s. 0 zantjntp dogodek I«	ttaukov,	Ta dogodek
e, l a'Jal v majhnem, zato hj.;®5	r°Hočno,	mnogo	bo-
»e«	kater'b.	boleha	da-
♦*Bii.nns	P°I'tični	snet:	rar-
»Bjprt1°St nli. vsni notranja ki t V n0*' večinski stran*
' »'čc-orm,'^1-'^0 nVnIP> da b| 'tla n)c “ Področja »rt o* lijejo , P°‘zkuse, da se re-I odtalil »T'*e	,lc	na politični
*a	r,,’>	s 'lerpnirfem
, »sto	asrhni	nn/n„r.i	.«»
!
a 50 'cije
Prest,
osebni podlagi (v
primeru s tem,
nelcatcri poslanci
p vrste pladnih
)tr<mlcj
lijta	?r	«•	juaž-
ien ™(,5či)ia vsekakor po-h<VferTke«u nnitikoja,
I, riCK.a Ruffmtja. Oglejmo J ,Va p podrobnostih.
l<the„rn>in}eB(l meseca so i Pokrajinsko zbornico.
ijj °	sestopili na podlagi
un	ki	so	bile 5.
hi '*»Olilft»n<»t’egi» P«-.... Sbega predsednik-*
P* možnost*, za itvali
predsednik poslušan k m’ Kpr '*e > Kr-
<„[ 5 a demokracija odpove |n ^^^“oesništpu z liberalf
Monarhist,
ki so sodelopl
Prejšnji vladi in je na-
rrat,ala sestopiti enobarvno L0°. 5e	pričakopati,	dg
Ja fieetiua volili santd lčan.3ln,ki predstavniki Kr-|tt demokracije. Glasovi, )7j * ^lfl iodko sami dali.'(t. j. b, 'c ,!** ne bili dovolj, da ho ppi-i-iV dosegel absolut-li p(1. ‘"o fslepilo pošlancev JOj Grmskem parlamentu je »le eued“ Pa tako stanje bolitoe PIeprecilu njegove iz-prctjuij b,cdski zakon namreč predjp ,eu°’ da je zn izvolitev iatiun	2adcstua	tudi re-
l“Pna
Pot,
večina.
^Meiel Volitev P" ie takoj
»Sevilo glasov (demokristjani
3J, liberalci 3 in socialdemokrati 2) še ne zadošča, da bi
dosegli absolutno; večino, ki bi preprečila nova presenečenja za tristrankarsko plodni Zlito so ta-koj začeli, kot srna
že omenili, akcijo, da bi spe pritegnili na svojo stran do j ločeno število predsta otfiko CJopellijeoe .stranke, ki so s« nenadno -prepričali, da je lij heroina ideologija boljša od monarhistične.
Medtem ko je demokrščan-sko vodstvo premišljalo, kat ko naj reši to vprašanje, je prišlo na dan škofovsko pismi) kardinala Ruffinija-, ki jej sklicujoč se na predpostavko{ da «do|>fi kafojičani ne stnei jo dbpollti nobinega odprtji na levo, ostro svarilo ve
presenečenje. Pri pr-
čihjij 'tpah je kandidat ve I? „, stranke nabral saiho 0 s ,ou- Pri drugih volitvah
»ij 2'	ki so bili odda-
Mtdtgjj st,P« P°vzpeli na 25, kar,h,,l.1ko je njegov 1 kole,- —
»Z2o	...
kef aojegeI 14 glašov več, di 0C 2a njega glasovala tu-tu'di ‘IH je bil zato
■ f^!Voljen.
*ioutl 0 je -v- Palermu po-
bil B lst' Primer, kot se je •ec. Meril pred tremi.»men cit0rjB Kintu, ko so p Monte-
stran-
ga, poslanec (Mi-
»OS.
izvolil t Gronchija za *o,t	republike.	Podob-
‘tiho lhtfl
so si demo-■ kane. Poslanci sami izbra-kt je bil tudi je B a’npak tudi p” tem', bel U), °beh primerih doii-*(rat,,. "i kandidat večinske ru s. I«
1
ntke^ltrrod' nevarnostjo pribili zevanja h komunističnim satej litom iu razglašajo »bridko presenečenje« episkopata zaradi rmeomkč in prakttene zmedeš, ker so odgovorni demoj krščanski ljudje samo pomi* slili'ua to, ali bi bilo halje odpelje n« lepo?; t. j. kAsociali-stonf Nennijive stračlke, ali
(ki so popezani z neo/aststj z dogovorom o enotni akcijiij ► Ni pa tako važna psebina škofovskega pisma^ kot posle! dice, ki jih je to pismo izzvat ki. Pismo je vsekakor imelg iakajšnji miliv.JiSije od ti* litega t^ehiitka dalje demok Krščansko vodstvo smatrale^ da odpvtje na levo ne stnj vdB if nobenem primeru prij ti p poštev.
Važnost episkopalnega pismi kardinala Ruffinija pa ni saj mo trenutnega ampak bol) »pl oinef/n značaja. Med vladng krizo, ki se je pojavila po padi cu Scelbove vlade, so si mnoj gi pojasnjevali nenavadna spremembo n Fanfanijevih perspektiv (ki se je prej zmerno zavzemal za «dialog» s Socialisti, nato je pa postal oster nastffotnik tega iidialogav) t govoricami o namigih in odločilnih besedah, ki naj bi mu jim bili izrekli vatikanski krogi. Kot je znano, je palermski nadškof politično zelo vplivni osebnost. Zato njdgovo ostro in točno stališče v sicilskem vprašanju upravičeno vzbuja sumj ali niso bile tudi v preteklosti v podobnih okoliščt-naK~ 'tvidi druge intervencije še odgovornejših krogov.
(Iz tednika «Cronache deli* politipa e del costume),
Rasizem v Južni Afriki in atomska bomba
S kakšnimi sredstvi skušajo južnoafriški rasisti opravičevati (v kolikor je tako o-pravičevanje sploh dopustno) svoj rasizem, se vidi po tej izjavi, ki, jo je dal južnoafriški zunanji minister Erick Lgw nekemu novinarju. Low ju rekel;
«Mi, ki smo holandskega porekla, se ne moremo vrniti na Holandsko. Južnoafrikanci angleškega porekla, ki so tu ic dve generaciji, ne želijo na Angleško. Moramo torej živeti tu. Zaradi tega ni govora, da bji Neovfopejci v Južnoafriški .upiji prišli do popolnih državljanskih pravic m torej do . volilne pravice, ker hi tako dobili večino in bi nas preglasovali.«
To evoje ((Utemeljeno« o-pravičilo je potrdil še s tem dokazom:	«Ce bi atomske
bombe uničile Sueški in Panamski prekop, bi se pomorska pot, pojjo.vno preusnaefila okofi Rta dobre nadte j Irt 8e bi ikeevropcjd doi^ilt • več^jio. bi nas potisnili z oblSfsti in bi se' razmere za nas neverjetno poslabšale.«
Logika pač taka!
[HOLANDSKA JE MORALA PREBRODITI VEČJE TEŽAVE
Ker je izgubila glavne kolonije se je morala opreti na lastne sile
Zelo razčlenjeno načrtovanje v industrijski in kmetijski proizvodnji in globok poseg državne oblasti v družbene odnose
Alžirska mati na ulici v Casablanci Kljub krvavim dogodkom, ki so v Casablanci na dnevneirt redu, mora z otrokom z doma, ker doma ni kruha
Načrt o popolni gospodarski povezavi med Belgijo, ki je gospodarsko že povezana z Luksemburgom, in Holandsko sc doslej še ni mogel uiesni-čiti v onem obsegu, kot je bil zamišljen. Med glavnima partnerjema — Belgijo in Holandsko — ni moglo priti do potrebne vskladitve gospodarskih odnosov. Po mnenju Belgijcev je glavni razlog težkuč v tem, da je Belgija bila in je še vedno država s ((svobodnim gospodarstvom«, medtem ko je na Holandskem v veljavi gospodarsko načrtovanje a-li vsaj razčlenjen načrt, ki u-smerja državno gospodarstvo. V osnovnih metodah gospodarske politike je prišlo do razlik zaradi tega, ker je Holandska morala po vojni reševati zelo težke probleme, katerih Belgija ni imela.
Z izgubo glavnega dela svojega kolonialnega cesarstva — na novo formirano neodvisno državo Indonezijo — je Holandija izgubila kontroli nad pretežnim .delom svojih inve-
LAHKOTNA REPORTAŽA O ŽIVLJENJU V PEKINGU
Težko je postati pravi Kitajec
Bogastvo življenjskih navad kitajskega človeka je tako veliko, da smo „civilizirani Evropejci v primeri z njimi navadni barbari ■ Kljub novim boljšim razmeram pa je življenje še vedno težko
Ko sem se napotil na Ki- slišale o tem, toda jaz zares
tajsko, sem, da odkrito jjo-vem, pričakoval vse sivo in mračno. Crno in rožnato čtivo, ki sem ga prebral pred odhodom,1 je pretiravalo tako v svojih temnih, kakor tudi v rožnatih opisih. Toda po nekaj tednih, ki 'sem jih preživel v Pekingu, so mi določene strani življenja Kitajcev postale tako prjy.lačne, da sem takoj pomislil, ali ne bo tujec padel v skušnjavo, da bi postal — Kitajec.
Pišem torej kot človek s pahljačo. Naj se kosti mojih junaških prednikov kar premetavajo v grobu, ko bodo
— Ajg|z i ni»v
dahu ,a°ra) poraz, ker ni
prejšnjem prime-
Mlcop	glasov	predstav-
V dtSv°k stranke.
?ruBačc.U|,CM Pn 80 se stVi - rajjjiie Poslanec Mi-
ri 0
uOačaih^e 2,IB8el v povsem
Pa pr.rf okoliščinah kakor *Matra( ,et,ni&',<5ronehi, ker je 2a potrebno, da ne 0a tako ,,o*0*°ia. ki so mu i tu ntPr,čakovano pove-'Utcipij 0 zaradi,- strankarske '^deu-Jint0 so morali na-
i ^temnUUe VOlitVU-L ostali zi*° se P“ Vanjam ni vodstva demo-* ^a,f5aie stranke. spraševali. 9o;točili 111 Blasoui naj bi za-kJ‘T,cdsL’dlhištva .njihv-M, den10i! ^alu. Sami glaso-o So 'Scanskih predstav-*° >hoinB 1 ie dokazali, da ?°ta s u n°fa presenečenja.
2:„de’nokršč anski vod i-»Icati * tr"r*li za potrebno as >0'^ drugod, t. j naj-Tfii Etično formulo m Hačr t	enob arvne
rti* fin '
!!oz^Mokrif ,k	30
£ i žn ans^1 voditelji od-?ul(i j, trtstrankarsko for-.i^hce,, Z., f ode,ouanja repu-.	r	ti	nimhjo	prčd-
u Pokra j inski..zbor. /opm^ilo pa zade-
To kar j« bilo do včeraj utopija, postaja že bližnja stvarnost. Na sliki vidimo nairt, kakšna naj bi bila vmesna postaj« aa polete med Zemljo, in drugimi planeti. Postajališče bi bilo okoli 40 tisoč kilometrov od Zemlje. Potrebno energijo bi sprejemalo od sonca. Posadka, ki bi bila nastanjena v spodnjem še ne pritrjenem valjastem priključku, bi oskrbovala postajališče. Clant posadke bi se po teh načrtih premikali po postajališču in v okolici s pomqčjo majhnih reakcijskih motorjev. Tja pa bi jih spravili s posebnimi
.Aifotonti Vi hi ca min V i*n i I a ndllflVIlO 112 /CmljO
ni rešena, ker »kupna | raketami, ki bi se nato vrnile ponovno na Zemljo
'nosim pahljačo, hodim z njo po mestu in se od nje ne ločim, kakor se od nje ne loči dama v svoji loži v operi. Kupil sem jo prvi dan. ko sem se pripeljal z letališča. To je bil začetek- Naslednji dan sem v restavraciji odloži! vilice, nož in žlico in vzel v roko paličici iz slonove ko-iti. Nisem hotel biti več evropski barbar. Fileti, zrezki, omleti in cely ( ražnjiči in džulbaslije ao zame že davna preteklost — srednji vek. Namesto krožnika so mi prinesli porcelanaste skodelice in skledipe, iz katerih se režijo zmaji in dili cvetje in mi ponudili simfonijo kitajske kuhinje.
Kuhinja pravzaprav ni pravi izraz. Kuhinjo imajo Angleži, ki — kakor znano — ne znajo jesti. Angleži so sužnji paradižnikove omake, kuhanega mesa ter drugih težkih , jedi. ..Francozi So žrtve svojih desertov in opojnih pijač. Italijani se mučijo s svojo spašto šuto« in oljem, Nemci so sužnji kaloričnih tablet in dErsatzov«. Edino Kitajska je svobodna. Edino ona se ukvarja s prirejanjem hrane brez voakršnih omejitev, brez shem, v stotisočerih variacijah, okusih, kombinacijah, niansah in celo barvah. V kitajskih jedeh kokoš preneha biti kokoš, riba ni več riba, kosti postanejo mehke, perje in gnezda pa sladka.
Kitajci ne jedo v restavracijah. Oni »e ločijo v male <(S'epareje». Oni ne gredo po vrsti; od juhe do močnatih jedi, ampak preskakujejo, kombinirajo po razpoloženju, po klimi, družbi, celo po lepoti kraja, tri, pet. sedem, petnajst jedi ... Ta narod, ki je najbolj lačen narod na svetu, edino ta narod zna jesti.
Da bi se popolnoma asimi. liral, moram napraviti še tretji korak. Priznati pa moram, da mi je nekoliko nerodno. Gre namreč za obleko V teh neznosno vročih dneh bi moral sleči hlače. V Pekingu je smešno nositi ovratnico, Njo srečaš edinole mednarodnem klubu, kjer go-
sti igrajo tenip in zevajo od dolgočasja. To sem že pustil za seboj. Za naslednji korak - preobleko — pa je potrebna že določena količina hrabrosti in te hrabrosti, ki jo ima okoli pol milijona prebivalcev Pekinga, kot kaže, nimam. Oni se na primer sploh ne ukvarjajo s tem, kaj se razume pod besedo hlače. Ne skrbi jih, kakšen je kroj, kakšno blago, kakšna barva. Mladeniči, ki zahajajo v srednjo šolo in ki se verjetno že usmerjajo k prvemu ljubezenskemu sestanku, samozavestno korakajo v spodnjih hlačah z vidnimi dolgimi podvezami. Resnejši, obilni moški brez sramu razstavljajo sončnim žarkom svoje trebuhe, ženske pa pridvigujejo krila.
Edino jaz sem vkovan v obleko. Dostojanstveno korakam po sredi ulice in sem tarča številnih pogledov, ki mi brez besede pravijo; »Čudni so ti ljudje! Bog se ga u-smili!«
In prišel bo dan, ko zares ne bom mogel več zdržati teh pogledov, tega pritiska in ko bom lahko glasno zakričal: «Zivela udobnosti«
Toda tudi vse to ie ne bo dovolj!
Kitajec ne more živeti v veliki hiši. Njemu je potrebna hišica »jance«, to je udobna mala hišica z vrtom. V vrtu bo nasadil cvetje in iz čudnega kamenja sestavil nekaj, kar bo podobno planini. Od nekod bo pritekel curek vode, ki ga bo Kitajec speljal v prijeten potoček in si v mestni atmosferi ustvaril miniaturno pokrajino, ki si jo bo sam zamislil. In vse skupaj bo zagradil ter pustil le okrogla vrata. Okrogla vrata, skozi katera ponoči prodira svetloba in se zdi, da je v tem vrtičku pristala kot stratosferski balon kitajska luna. Fo sobah bo Kitajec razmestil španske stene porlikane s pticami, .nizke mizice in stolice, vaze in lampijone. Ves ta prostor bo napolnil z na pol golimi, veselimi otroki s poševnimi očmi, ki so tako lepi, da lepših ne najdeš nikjer na svetu. Tu bo Kitajec »živel«;
In če bi tudi jaz vse to do-
segel, ali bom zares postal Kitajec?
To je pa vendarle teže doseči. To, kar smo navedli doslej, je bolj zunanja stran Ki-tajčevega življenja. Notranje Kitajčevo življenje se odraža v smislu za dejaniko stanje in življenje, v smislu za ravnovesje. Ko po pekinških parkih opazujem ljubavne pare, se čudim Kitajski, odk toliko otrok. Na temnih jezerih cesarskega mesta se ziba na stotine ladjic g mladeniči in dekleti. Pozno v noč odmeva v tišino pesem in smeh. Toda niti enega poljuba, niti enega objema, niti enega prekrška vsega tega, kar i-menujemo zadržanost, niti i-nega prekrška proti svetosti intimnosti. Poljub v tramvaju, ki, smo ga vajeni v Parizu,
Kopenhagnu, Neaplju in drugod, se tu ne more niti zamisliti. In kitajski ljudje niso nič manj senzualni. Tu velja še ena, višja modrost; od dne, ko sem prispel sem, ni niti en kuli, niti en vozač rikše, niti en natakar, niti vratar, celo niti najmanjši dijaček u-pognil pred menoj glave. Nihče me še ni prosil, nihče se mi ni preveč zahvaljeval.
Na Kitajskem ljudje ne filozofirajo z besedami, ampak z deli.
In to je tujcu, kot se zd najteže doseči, Sečeda razen onega glavnega, kar v tej reportaži ni omenjeno, da je na Kitajskem še danes in da bo kljub novim, boljšim razmeram se dalj časa težko zaslužiti obilnejši kos kruha.
*	2. M
sticij v tujini in monopolistični položaj v trgovini v novo osvobojenih področjih. Pred njo sta se zato postavili dve nujni nalogi; kratkoročna naloga:	zagotoviti oškrbovaii.’«
svojega prebivalstva v pogojih uravnotežene plačilne bilance; dolgpročna naloga: velika sprememba v strukturi njenega gospodarstva; poleteti je morala s procesom industrializacije in tako zagotovi t; dovolj dela prebivalstvu, ki zelo naglo narašča.
Uresničenje teh nalog terja velike napore celotnega gospodarskega aparata Hol miške in država je smatrala za potrebno vmešati se v ta proces v večji meri, da bi tako stimulirala investicije, urejala tržišče delovne sile. u; mer-jalu proizvodnjo in tržišča poljedelskih proizvodov itd. Poleg vsega tega imajo na Holandskem še osrednji aparat, ki načrtuje holandsko gospodarstvo za krajšo in daljšo do-bo.
Osrednji biro za načrtovanje je pod vodstvom znanega gospodarstvenika profesorja Timberghena. Sestavlja ga D-cer neznatno število oseb. toda vsi njegovi člani so ugledni holandski gospodarstveniki. Osrednji biro za načrtovanje opazuje gospodarski razvoj v državi, ocenjuj« tendence* v razvoju tol postavlja svoje prognoze.
Pri	načrtovanju dolgoročnih
načrtov izhaja biro iz dejstva, da je Holandska država, ki ima naj Večji prilastek prebivalstva v Evropi, in s stališča. da v državi za tolik prirastek ni dovolj možnosti zaposlitve, če se, seveda, poleg precejšnje emigracije vsako leto ne pripravi večje število novih delovnih mest.
Vse to pa terja znatne investicije in zato biro za načrtovanje sestavlja proračun v vsotah, ki eo za investicije poti ebne ter hkrati išče vire z finansiranje. Do sedaj je biro napravil dva dolgoročna načrta. Prvi načrt, ki je bil izdelan 194«. leta, je predvideval investicije v skupnem znesku	5,7 milijarde guldenov,
kar	je omogočilo zaposlitev
215 tisoč novih delovnih sil. ki' so jih zaposlili predvsem v domači kovinski industriji. Drugi dolgoročni načit za dobo 1953-57 predvideva investicije v skupnem znesku 9 milijard guldenov, kar naj o-mogoči nadaljnjih 150 do 170 tisoč novih delovnih mest Posebna pozornost je posvečena razvoju zaostalih agrarnih	področij. Načrt teti za
tem, da se na teh področjih ustvarijo pogoji in možnosti, da' se ljudstvo teh predelov
ZANIMIV PRIMER V ITALIJANSKI POLICIJSKI PRAKSI
ISo magnetofon postal polici jsfci agent?
Vprašanje postaja zanimivo, ker bi znalo poseči čelov samo italijansko ustavo
Med modernimi električnimi aparati se je zadnje čase zeio razširila uporaba magnetofona ne samo v pisarnah velikih tvrdk, kjer je brzina dela že nujnost, ampak tudi pri časopisih in novinarskih agencijah, kjer zavzema magnetofon vsak dan večjo važnost.
Pred kratkim pa ee je zgodil prav v Italiji primer, da So prvič uporabili magnetofon tudi za odkritje zločinca v zvezi z umorom, ki ie svoj čas zelo zanimal javno mnenje zaradi brutalnosti zločina in ker morilca varnostni organi niso mogli nikakor izslediti, To je znana afera umora inž. Codecž. Ker je to prvi primer, da so za izsleditev zločinca uporabili magnetofon ki je bil v ta namen po stavljen neopazno v javnem lokalu, kamor je osumljene zahajal, je razumljivo, da je stvar zbudila veliko zanimanje. O tej zadevi na široko razpravljajo tudi razni italijanski listi, ki ie izrekajo za
in proti uporabi takega aparata v sodni praksi. Argumenti, ki jih navajajo v podporo različnih t*z. so raznovrstni in zelo zanimivi.' V to razpravo so zapletli celo neke člene italijanske ustave. Na primer člen 14 ustave določa nedotakljivost bivališča. Spričo tega bi bilo protiustavno postaviti magnetofon v zasebno ntanoVanle brez vednosti stanovalca, d i bi registrirali na trak njegove zasebne razgovore. Drugače pa sodijo stvar,	če je magneto-
fon postavljen v javnem lokalu s privoljenjem lastnika, pa čeprav ustava določa tudi «ta.jnost dopisovanja tri vsake druge oblike kom tirukaci-jes. V tem primeru nudijo, da je upoprafca	inagn-Hofonn po-
polnoma zakoni*a. ker ne smemo določila	o tajnost' tako
ozko izvajati, da bi postalo protisocialno. V konkretnem primeru umora inž. Cbdecii je uporaba magnetofona odločilno pripomogla k ‘emu. da so morilca izsledili. Vs , stvar pa obravnavajo	časopisi tudi z
moralnega vidika ter pia.ijo, da nedvomno uporaba magnetofona ni dostojni in da je upravičena »aru > v nujnih m važnih primerih.
Seveda navajaj i italijanski časopisi tudi druge argumente, ki govorijo proti temu novemu načinu izsled.ivanpi zločincev. Med drug'm piavijo, da morajo preiskovalne cbia-sti biti pri uporabi magnetofona zelo oprezne, k "r da je treba tudi računat' s trenutnim psihičnim stanjem opazovanega ter z drugimi inzlogi, ki vodijo potek č ito zasebnega pogovora.
Na splošno pa sod' italijanski tisk, ki se je o tem vpia-šanjem ukvarjal, da ie uporaba magnetofona v sodnih preiskavah upravičena, ker je tehnično instrument popoln ter registracija točna. Vsekakor je to šele začetek razprave. ki bo v bodoče prav gotovo zelo zanimiva, če bo magnetofon postal, kakor lahko postane, učinkovito sredstvo preiskovalnim oblaetem za izsleditev zločincev.
Da 'mi Razumijiva čin ^tvni,1 la zapoved «Ne j5, tori u:LTo,be3edo sem £ brai ,fr,scanskem nauku
tai hiHatekizmu in ni' me .Jer drugod, Zme-
«.!; to°st k®, snjavila rado-
Kaj da neki ta za-
Jfffl s^oveduj^ Zda^ pn
teea domislil
K?a”aak«imamo: i Prešn*rJ Pa se to pravi
,štvuj»?
otia toioižo® st hipu preki‘ s* i« , nc resnega
se	lesuesd
Tak ak° tore^ ri?Ua k lih reči razrniiump grdl! cm toaukov ~misljas 'n mo-Hitro mHlen<la niai nlti ' ita*ro no^.LpPveL kdo te
km ttK0 DnkV *rveJ. Kao te ; slaK1 si ’^ki^'umz^a? SaJ Je v
iisuUUl fce je Hn° tak0»' razili, 1 nimaš o
Vsiliš 1 -ati' Mo-1e
ji v srce« ln te sl **■
jite Poteze l‘m°'knila in o-0ttoiliie, rv,,®bl'azu so se
France Magajna
Je, da se kesa, ker me je tako nahrulila. Ni bilo neki prav, da me je. Zamišljeno je držala roki na kolenih in ni molzla. Tudi jaz sem pozabil na odganjanje muh. In v tem tragičnem trenutku je sivka silovito svrknlla z repom in zadela mamo točno čez sredino obraza. Repna metlica, vsa vlažna od gnojnice, je na njem naslikala velikanske rjave brke, ki so segale čez nos od enega ušesa do drugega. Vsa nerodna stavba najinega položaja je bila v hipu podrta.
«E,| malora in malora! Kaj pa stojiš kakor Tilh v oltarju. Boš hitro šum-ljal z vejo ali ne boš! Za nobeno božjo korist nisi na svetu, samo za traparije«. , In polna srditosti je dokončala moižo in odvihra la v hišo. Ves tegoben sem 6Valo se mi ostal v hlevu in se jezil
na prešuštvo.
«Se vidi da je to greh od hudiča. Brez dvoma hujši kakor ubijati in kirasti. Gotovo ga počenja kaka hudobna mularija. Kkoda da ne vem, kaj je. Vprašal pa ne bom več nobenega, če ga bom nevede delal tudi sam, pa naj ga«!
Po večerji mi je naročila mama:
«Ko boš jutri prignal s paše vzemi škarje in prireži vsem kravam repe. Saj se jim fikoro vlečejo po tleh Ni čudno, da so taki, kakor da bi bili namočeni v stranišču. Nočem, da mi še kdaj o.svinjajo obraz«.
Pohlevno sem pokimal ln obljubil, da bom.
Drugega dne opoldne, ko se je mati še ukvarjala s pripravljanjem kosila, sem vzel v miznici škarje ter se napotil v hlev, Postavil sem stolček k prvi kravi, udobno sedel m začel .razmišljati kako bi nalogo cim-najbolj zadovoljivo izvršil.
Ta metla na koncu re-
pa pa je zares za samo nesrečo. Zmeraj Je tako zmedena, da je ni moči razče-sati in gnoj se v njej nabira. Krave tako ne dajo nič na snago in ko lezejo, že tako poskrbijo, da se metlica namaka v gnojnici. Stelji kakor hdčeS, vsak dan se to zgodi. Najlepše bo, da to metlico povsem odstranim! Rep bo krajši in bo zmeraj cist. Nič več se ga ne bo mama bala.
In z veliko skrbjo sem zastavil škarje ter odrezal žimo tik pri končnem členu repa! Uspeh se ml ni zdel nič kaj lep. Rep, ki bi se moral končati v nekako ost, kakor se vidi pri slikarskin čopičih, se je tu končal v nekako na široko štrlečo brezovo metlo in je bil zato nezaslišano smešen. Ko sem se nakrohotal, sem ga začel popravljati. Vse tiste dolge zime. ki so štrlele iz strani členkov, sem temeljito skrajšal, da je vse, kar je od metlice ostalo, dobilo lepo simetrijo. In tako sem priščipaval tu in preščlpa-val tam in ko sem končno izvršil nalogo, je bil rep -gol. Niti znamenja o ka ki metlici ni bilo več na njem. Potem sem preložil stolček k drugi kravi in nato k tretji...
«Hltro pojužinaj,« je rekla mama, ko sem spravljal
škarje v miznico. »Bova šla molst«.
«Repe sem že pristrigel«, sem se pohvalil skromno. «Ne bodo Vas več mazali«.
«Dobro», je rekla mama. »Priden!«
Po kosilu sem odšel k sosedovi živi meji, da si ufe^ žem šumnjo, mama Je pa k golido v roki odkorakala v hlev. Komaj Je pa dobro prestopila prag, je kriknila. kakor da bi jo napali vsi razbojniki sveta.
»Jejzes, jejzes. Jejzes! Kaj Je spet napravil ta tolovaj! O sveta božja pomagavka. ti nam pomagaj! Ali je še kje na svetu tak roko-mavh? O malora malora-sta! Buuuuu...« je udarila v jok.
Iz hiše je pridrevil oče in med tekom tlačil Kmetovalca v žep.
«Kaj je? Kaj se Je zgodilo? Kdo te Je? Ali te je brcnila krava?«
«Tukaj poglej, kaj Je naredil tisti tvoj lepi sin... Tisti, tisti... prešuštnik! Kravam je ostrigel repe, na baline Jih je ostrigel! Ali si videl kdaj kaj takega? O sveti Anton, zakaj nisi temu ciganu razsvetlil glave! Buuuu.,.«.
Strašno srepega obraza je qče poiskal za vratmi šibo ih se obrnil. »Sem pridi moj ljubček, da bova na-
redila račun! Vsako delo mora biti pošteno plačano in tvoje bo tudi! Popravil si krave, da so pol manj vredne, tebe bom pa po pravil jaz. Pa ne boš zato manj vreden, ampak več!«
In oče me je temeljito našeškal. Ko Je »izplačevanje« nehalo, sem med hlipanjem in solzami tožil:
»Mama mi je ukazala. Re... rekla mi je, naj... pristrižem, da Je ne bodo z mok... z mokrimi repi svi-njale po ob... obrazu in Jaz sem ubo... bo... ubogal«.
»Torej tl sama si mu u-kazala?«
«Ukazala sem mu, naj o-striže, kar je predolgo. Nisem mu ukazala, da mora ostriči na baline«.
Očetu se je obraz razjasnil in začel se Je smejati, da se Je prijel za boke.
»Več si kriva ti kot on. Pojasniti bi mu morala, še bolje bi storila, da bi pristrigla sama ali pa rekla meni. Tiste dve ali tri minute dela! Po krivici jih je fant dobil«.
«Zmeraj sem jaz vsega kriva«, je rekla mama čemerno. «Le za nesrečo smo ženske na svetu«.
»Potolaži se, saj ni tako huda reč. Zime bodo spet zrasle, dotlej pa bodo trpele edinole krave, ker ne bodo mogle več s prejšnjim
uspehom odganjati muh«.
»In tisti, ki bo molzel, bo tudi trpel«, Je odvrnila mama, »ne bom pa Jaz tista. Ne maram, da bi me krave s tistimi golimi palicami mlatile po glavi., Ta me ze brez tega doyolj boli. France je ogolil ,rei>e in odslej bo molzel on. ona prav t* ko dobro kakor'jaz in prav zadostno trde glave je! Svoje trdoglavosti ne bo mogel nikoli zakriti ljudem. Upajmo,	da	mu	bodo u-
darcl golih repov nekoliko zrahljali pamet«.
In ta odločitev je obveljala. Od tega časa dalje sem molzel jaz, dokler me ni	čez nekaj let	nadome-
stila sestra. Toda takrat, ko je ona začela, so krave	imele	že	lepe,	nove ln
košate metlice na repih.
Neprijetnega dogodka se še	danes	z	bolečim srcem
spominjam. In še nečesa se spominjam! Bil sem takrat zmerjan in tepen, ali vse to Je bilo nežno božanje v primeri s tistim, kar sem prestal — od posmeha vseh vaščanov.
«DuhoVitosti», ki so lih dan na dan usipali name. Je bilo tisoč in tisoč. Zmrt-raj iste so bile in zmeraj nove v vseh mogočih variacijah. Skozi vse poletje do prvih Jesenskih mrazov, ko je paša jarenehaht,
sem gonil svojo čredico skozi vas in nisem mogel nikoli zatajiti ta svoj »mimohod«. Pokanje golih repov po napetih trebuhih je bilo podobno bobnanju in tudi speci ljudje so ga čuU in potem so se oglašali iz lin, oken in vrat:
«Hojla, France! Kje bos Pa danes pokal proti toči? To bodo bezali zajci! Cernu pa nosiš šibo? Ali se ne tepejoi krave same dovolj? Kako se pa počutijo brenclji, ko jih zadenejo ti cepci. V jeseni, France, te bom prosil, da bi mi s kravami omlatil ajdo!«
In tako naprej v brezkončnost.
Pri molži pa nisem posebno trpel. Z Jopičem sem sl navadno zakril glavo in topih udarcev nisem kdo ve kaj občutil.
In še to je bilo hudo: Upanje, da se bodo ostriženi repi kmalu spet obrasli, se je izkazalo neusmiljeno jalovo, žima se Kar ni upala na dan. AH se je bala Škarij ali kaj. Celo leto Je vzelo, da Je nastalo nekaj metlicam podobnega in šele v drugem letu so bile od vaške komisije potrjene kot zadovoljive, čeprav niso prvotne koša-tosti dosegle nikoli več. Kdo bi si bil to mislil.
(KONEC)
mposli na kraju samem.
Poleg dolgoročnih načrtov izdeluje biro za načrtovanje vsako Teto posebej »osrednji gospodarski načrt«, V tem •-laboratu so postavljene prognoze ra razvoj gospodarstva v tekočem letu. Načrt izhaja iz statističnih podatkov gospodarskega razvoja predhodnega leta. pri čemer se vodi račun tudi o razvojnih tendencah celotnega gospodarstva v državi in inozemstvu. Številke. ki jih nudi načrt, ne predstavljajo nekih določenih obveznih predpisov, ampak »V mo orientacijske napotke, ki nakazujejo, kakšen naj bi bil i—• po zamisli avtorjev — vsakoletni gospodarski razvoj.
Kakor pri dolgoročnih načrtih, tako tudi pri letnem načrtu se biro za načrtovanje omejuje le na to, da postavlja prognoze in da daje priporočila, ki so oblikovana po navadi v smislu alternative. Ali se bodo državne obla‘*i v praktičnem izvajanju držale priporočil, ki jih je dal biro, je odvisno od »onkretnih političnih in gospodarskih pogojev.
V svojih naporih, da bi pospešila proces industrializacije, se holandska vlada ni mogla opreti izključno na zasebno iniciativo. Pri zasebnih podjetnikih ni bilo opaziti dovolj močne tendence, da b! svoje kapitale vložili v gradnjo tiste industrije, katere rentabilnost ni bila že vnaprej zagotovljena. Tudi kar se tiče hranilnih vlog, ali bolje ljudi, ki so svoje prihranke vložili v hranilnice, ni bilo opaziti posebnega zaivma-nja, da bi svoje pr hrank« vložili v kreditiranje investicij. Zaradi tega je vlada za finansiranje investicij angažirala sredstva iz rotacijskega sklada Maiballovega načrta ,n iz državnih proračunskih sredstev. Vazno vlogo pri tem sta imeli tudi dve banki javnopravnega značaja, in sicer banka Herstel in banka Mi-kenstands. Poleg tega je bil pred dvema letoma ustanovljen še poseben garancijski sklad, ki bo jamčil emisije industrijskih podjetij.
Velike težkoče v plačilni bilanci v prvih letih po . ojni so privedle holandsko vlado do tega, da je v soglasju z delavskimi sindikati uvedla politiko blokiranja delavskih plač. S tem se je izvajal pritisk na raven potrošnje v državi in hkrati na nivo cen in potemtakem tudi na cene izvoznega blaga. Pokazalo se je, da je tu ukrep v znatni nei i pripomogel k izboljšanju plačilne bilance, ki je vse od Ic-la 1952 stalno aktivna. /. čr n-ši z letom 1953 je hol.mdsK« vlada ne le dovoljeva'a, ampak celo forsirala dviganje delavskih plač, ki so se leta 1954 dvignile za 1(1 odst. in s tem dosegle splošno raven plač v Zapadni Evropi.
S formalne strani se določanje višine plač izvaja z vladnimi dekreti že v kolektivnih pogodbah, ki se sklepajo v okviru posamezne u-stanove, ki je nastala v času vojne in sicer v fondu dela (Stichting van der Arbeid). Ce pri določanju višine plač pride do spora, rešuje vpor arbitražni kolegij.
Na Holandskem ge bil v zadnjih letih, ob soglasju vseh glavnih struj holandskega političnega življenja, ustvarjen poseben sistem korporacij. Ta sistem se daner uvaja samo v poljedelstvu, vendar bi se, v kolikor bi se izpolnile težnje dela njihovih pristašev, ta sistem mogel uporabiti tudi v industriji.
Z zakonom, ki je bi! izdan leta 19&3, je predvideno osnovanje vertikalnih in horizontalnih organizacij. V vertikalnih organizacijah so zbrani delodajalci in delavci iz slp-dečih proizvajalnih stadijev: predelovanja in distribucije. V tej organizaciji so tudi predstavniki potrošnikov določene skupine artiklov. Horizontalne organizacije ali tako imenovane gospodarske skupine se nanašajo na posamezne proizvode v enem in istem stadiju proizvodnje ali predelave. Upravni odbori o-beh vrst organizacij so sestavljeni iz predstavnikov delavcev in delodajalcev v enakem Sorazmerju.
Korporacije so organi samoupravljanja v gospodarstvu in imajo nalogo urejati proizvodnjo, plasman in končni namen dobrin, Te korporacije izdajajo obvezne predpise za celo panogo in celo ukaze, ki se jih morajo poljedelska gospodarstva držati. Korporacija imajo popoln monopol na tržišču; predpisujejo cene in izbirajo sredstva, ki gredo v poseben sklad, iz katerega se v času slabih konjunktur podpirajo cene poljedelskih pridelkov s tem. da država finansira primanjkljaj sklada. Poleg tega ima korporacija nalogo izvajati racionalizacijo v proizvodnji, odrejati mora norme, določati plače in delovne pogoje, organizirati posredovanje dela in strokovno dviganje kadrov.
Vrhovna organizacija nad vsemi temi korporacijami je socialno-gospodarski svet. v katerem so poleg predstavnikov delodajalcev in delavcev tudi predstavniki države.
PREJELI SMO
PRAVNIK, Glasilo za pravno teorijo in prakso. Izdaja Društvo pravnikov LRS. Letnik X — 1955. St. 4—S. Priloga Civilne odločbe.
NOVA OBZORJA, st. 7—g, lev to 1955, letnik 8. Izidaja Zveza mariborskih kult urnih delavcev Ureja prof. Jože KoSac; izhaje yn(-sečno. Letna naročnina 7a zetnstvo 500 dinarjev Upriva* Maribor, Majstrova ulica 5 u rednlMvo: Maribor, postni pr^
4. avgusta 1938
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
TRI RESOLUCIJE V PRID GRADESKEGA GOSPODARSTVA
Občinski svet zahteva posredovanje oblasti pri družbi .Arrigoni" Ladjedelnica CRDA naj sprejme ponovno na delo suspendirane delavce • Nezadovoljstvo nad majhnim številom delovnih centrov
Vest, da namerava družba »Arrigoni* že 15. avgusta zapreti svoje podjetje v Grade-žu, je prišla tudi do občinskega sveta, ki se je sestal v nedeljo in izglasoval kar tri resolucije.
Vse tri resolucije kažejo na vedno hujše gospodarske težave, v katerih se nahaja prebivalstvo Gradeža. Predveem so ljudje in z njimi vred občinski svet zaskrbljeni zaradi pretenj družbe «Arrigoni» o zaprtju podjetja, ki zaposluje več sto stalnih in nestalnih delavcev iz Gradeža. Prva resolucija občinskega sveta tudi zadeva to vprašanje. V njej naproša občinski svet odgovorne oblaeti, da posredujejo pri družbi »Arrigoni*, da ne bi zaprlo podjetja in da bi remoderniziralo industrijo, ki je edina v tej občini, s pomočjo rotacijskega fonda. Druga resolucija, ki jo je izglasoval občinski svet, pa se nanaša na suspenzije v tržiški ladjedelnici CRDA. V resoluciji se ugotavlja, da je CRDA prejela za 250.000 stotov naročil in bi zato morala tudi vlada poskrbeti, da se reši čimprej vprašanje, ki teži številne suspendirane delavce in njihove družine v goriški pokrajini. V tretji resoluciji pa se občinski svet pritožuje nad majhnim številom delovnih centrov, dodeljenih gra-deški občini za prihodnje leto. Oblasti opozarja, da so že sedaj nekatera javna dela zastala zaradi majhnega števila delovnih centrov.
Hladno vreme z dežjem
Za 25 milijonov meničnih protestov
V maju je Trgovinska zbornica registrirala 932 protestnih menic v skupni vrednosti 24.519.t>17 lir. Protestnih bančnih čekov pa je bilo 6 v vrednosti 1-011.353 lir. To stanje dokazuje vedno manjše možnosti za izpolnitev obveznic, ki so jih podpisali posamezniki ali podjetja. Vsekakor je iz tega razvidno obupno stanje goriškega gospodarstva, ki se ne more rešiti krize, v katero je zapadlo v zadnjih letih.
Zahvala posl.
Ferrari-Aqgradiju.
Pokrajinsko tajništvo KD je poslalo zahvalni telegram poslancu in državnemu podtajniku Ferrari-Aggradiju. V njem izraža zadovoljstvo nad delovanjem poslanca v prid goriške pokrajine v zvezi z njeno vključitvijo v rotacijski fond, po katerem bo go-riška pokrajina skupno z tržaško deležna posebnih vladnih doklad.
ihtite in cilajle Ptimoliki dtmmik /
Letošnje poletje smo le malo občutili. Po nekaj toplih dneh v juliju imamo že nekaj dni krajše plohe, ki so povzročile tudi ohlajenje o-zračja. Tako vreme prav gotovo ne razveseljuje nikogar. Sedaj smo v času počitnic, toda nikomur se nikamor ne ljubi prav zato, ker je vreme tako muhasto in nestalno. Tudi delo na polju zaostaja in kmetje ne morejo kositi, ter si sušiti seno kot druga leta-Vendar pa ne smemo obupati, saj smo šele v začetku avgusta in se bo vreme morda le spremenilo
Trgovinska izmenjava med Jugoslavijo m Italijo
Junijsko mesečno poročilo goriške TrgovTnsTte zbornice objavlja tudi podatke o trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo v juniju.
Za uvoz je bilo odobrenih' 4o obrtnic v skupni vrednosti 71,583-633 lir za sledeče blago: žagan bukov les, drva, lesni premog, konji za klanje in vprego, goveje in svinjsko meso, jajca, seno, cement, kraški kamen itd.
Za izvoz je bilo izdanih 24 obrtnic v skupni vrednosti 18,022.332 lir za sledeče blago: nadomestni deli za avtomobile, kolesa, motorje, klobučevino za tehnične svrhe, izcedna zdravila, drogerijski proizvodi, tekstil iz naylona, bemberga, platna. rsyona itd., južno sadje in drugo blago.
Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa je bilo 30. junija sledeče: Prejeta plačila od prvega januarja, vključno z obračunom 31. decembra 1954 268.350.102 lir; izvršena plačila od 1. januarja 1955 158,765.133 lir; obvezna plačila za operacije v teku 85,668.647; saldo; 23.916.322 lir.
=
ZlOCiN. KI JE PRESENETIL PREBIVALSTVO L0ČN*KA IN GORCE
Mladoletnik ubil najboljšega prijatelja
Claudio Zearo je iivršil zločinsko dejanje zaradi nepomembnega spora - Po dveh dneh se je prostovoljno predal orožnikom
V Gorici, posebno pa v I.oč-niku se vrte razgovori največ okoli zločina, ki se je pripetil v nedeljo popoldne v gozdiču blizu Ločnika in ki je bil ob-jasnjen šele v torek popoldne, ko se je 18-letni Claudio Zearo prostovoljno predal o-rožnikom.
Claudio Zearo in nesrečni 16-letni mizarski vajenec Gio-vanni Turco sta bila dobra prijatelja. Zato se nobenemu n: zdelo čudno, ko rta v nedeljo popoldne, kmalu po kosilu, odšla z doma. Ze dopoldne sta preživela skupaj in skupaj zaigrala tudi vej športnih igric v lokalih v Ločni-ku. Popoldne sta odšla pod Kalvarijo na kraj imenovan Rupis z namenom, da obere-ta nekaj sadja. Našla sta hruške na zemljišču Leopolda Breganta, potem pa sta se odpravila po njivah proti gozdičku pod Kalvarijo. Med potjo sta našla slamnati kmečki klobuk in lopato. Oboje sta odnesla i- seboj na kraj, kjer sta se ustavila in pojedla u-kradeno sadje. Kaj Se je zgodilo na teni usodnem kraju, so ljudje domnevali, vse dokler ni Zearo priznal zloči-
torek zjutraj je pri ponovnem preiskovanju polbrqj pogrešanega Guido Zanutel zagledal pod kostanji truplo Giovannija. V njegovi bližini je ležala okrvavljena lopata. Zdravniki in sodnijski uradnik so ugotovili, da je Turco umrl zaradi posledic dveh močnih udarcev lopate po glavi.
Sum orožnikov in staršev pokojnega mladeniča je padel kmalu na prijatelja Claudia Zeara, ki je izginil. T a dolgo ga niso iskali. Kot smo že zgoraj omenili, se je Zearo prostovoljno javil orožniškemu poveljstvu v Gorici, kasneje pa je bil pripeljan na orožniško postajo v Ločniku in tu so ga tudi zaslišali. Popolnoma mirno je mladi brezvestnež opisal uboj svojega prijatelja. Dejal je, da je med
bratje doi.jak
Avtoprevozntitvo Gorica, Ul. Donižetti 27 javljajo, da je njihova nova telefonska številka 2 0-97.
KINO
CORSO. 17.00: ((Marija Anto-nijeta*.
VERDI. 17.00: »Uporniki sedmih morij*, V. Mature in A. Ladd.
CENTRALE. 17.00: »Kruh, ljubezen in fantazija*, G. Lol-
lobrigida, V. De Sica.
VITTOR1A. 17.00:	«Od	tu	do
večnosti*, B. Lancaster.
MODERNO. 17.00:	»Banditi
Poker Fiata*. A. Baxter.
KINO NA ODPRTEM. 21.00: »Parizanka v Rimu*.
Zearo se je že v nedeljo popoldne po 16. uri vrnil domov, zaprosil za 200 lir starše in odšel v Podgoro. V ponedeljek zjutraj je odšel, kot po navadi,, na delo v trgovino kamnoseka Ferruccia Ambro-sija v Ul. Tominc 6 v Gorici. Kmalu pa eo ga klicali na telefon iz Ločnika. Pri telefonu so bili starši njegovega prijatelja Turca, katere je mladeničeva odsotnost v nedeljo zvečer in celo noč zelo zaskrbela. Toda Zearo je popolnoma naravno odgovoril, da ne ve, kam naj bi bil odšel Turco po izletu, ki sta ga napravila v okolici Ločnika. Cez nekaj ur je Zearo zaprosil gospodarja, naj mu dovoli oditi na bolniško blagajno in od takrat ga ni bilo več nazaj. Vse do torka popoldne, ko se je prostovoljno javil na orožniškem poveljstvu v Ul. Sauro v Gorici.
Med tem časom so starši in prijatelji Giovannija Turca obvestili orožnike o izginitvi mladeniča in skupaj z njimi začeli preiskovati kraj na katerem naj bi se mladeniča razila v nedeljo popoldne. Toda ponedeljek je minil, ne da bi našli kakršno koli sled za 16-letnim nesrečnežem. Rele v
i t |! 1 Sl 'is * j
m ilil! iiiiilili	fiHH	'Hil	I
■jlžilsi:«:::::::?::.
dl.::: ! '"v
LAHKOATLETSKE PRIREDITVE IN TEKMOVANJA
Moens novi svetovni rekorder na 800 m z 1:45,7 potem ko je Harbigov rekord trajal 16 let
Tudi Norvežan Boysen je tekel bolje od dosedanjega rekorda
OSLO, 3. — Belgijec Roger
Moens Je postavil nov svetovni rekord na 800 m s časom 1:45,7. Prejšnji rekord Je imel že od 1. 1939 Nemec Harbig s časom 1:46,6. Ta rekord, ki ga Je Harbig tedaj postavil na
ki so v dvoboju z Muenche- časom 49.6. V skoku v višino
nom 1860 dosegle nekaj zelo dobrih rezultatov. Posebno se je izkazala Stamejčičeva ki je v skoku v daljino s 563 cm dosegla nov slovenski rekord in le za 4 cm zaostala za državnim rekordom. Stamejčičeva je razen tega izenačila tudi slovenski rekord v teku na 80 m z ovirami z 12.0 in zmagala v teku na 100 m z 12.5. Odličen rezultat je dosegla tudi Useni-kova. ki je vrgla kroglo 13.53 m. Nov slovenski rekord je dosegla še Odredova šlafela 4x100 metrov v postavi Sikovec, Knez, Bajželj in Stamejčič s
je zmagala Sima s 147 cm, v metu diska pa Hudobivnikova z 38.13 m.
V vmesnih točkah so nastopili tudi moški. Pavčič je zmagal v teku na 3000 m z 8:49.4, Plut pa je bil drugi v metu kopja z 61.55 metra.
Nogometaši beograjskega Rad-ničkega so na gostovanju po Zahodni Nemčiji v Freisburgu premagali istoimensko moštvo 6:2 (3:1). Za Beograjčane so bili uspešni Ognjanovič (4) in Jezerkič (2).
AFERA UDINESE SE VEDNO V OSPREDJU
Tudi seoni se bo zanimal za šport
BELGIJEC MOENS novi svetovni rekorder na 800 m z 1:45,7 teče tu v družbi z Dancem Nielsenom.
njima prr jedi ukradenih sadežev, prišlo do majljj^ega nesporazuma zaradi ’ žepnih no-(- zv. Turcu je bil všeč Zea-rov nožič, zato je pfosil za zamenjavo. Zearo je pristal, toda kmalu se je skesal in zahteval nazaj jivoj nožič. Turco ni hotel pristati in prišlo je do prepira, sramotenja in celo do brc. Zearo je orožnikpm priznal, da je v jezi nenadoma zagrabil za lopato, l.i sta jo privlekla s seboj in z njo udaril najprej enkrat, potem še drugič po glavi prijatelja Turca. Ker ni pozneje našel miru se je v ponedeljek odpravil s kolesom do Treta, nato pa nazaj skozi Tržič v Gorico. Utrujen in lačen se je v torek popoldne predal orožnikom.
Nezaslišani dogodek v Ločniku je presenetil prebivalce, ki so poznali oba mladeniča za zelo mirna in ne bi nikdar mogli verjeti, da se bo njuno prijateljstvo končalo na tako strašen način. Claiidia Z.ara jo odpeljali v goriške zapore v Ul. Barzellini, orožniki pa pripravljajo prijavo sodnim oblastem.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12 - tel. 22-68.
NEMEC HARBIG ki je 1. 1939 postal svetovni rekorder v Milanu. Harbig je dosegel čas 1:46,6, Italijan Lan zi pa je bil drugi s časom 1:49. Šestnajst let Je držal rekord Harbiga, ki ga Je druga svetovna vojna vzela.
Mogoče bo kmelu prišlo na dan še kajclepege>
RIM, 3. — Predsednik vlade je ua Viminalu sprejel predsednika CONI odv.j Onestija. s katerim se je razgovar-jal o vprašanjih, ki prav sedaj najbolj zadevajo šport. Predsednik Segni je zagotovil, da bo vse glavne probleme
italijanskega športa z vso vnemo osebno zasledoval.
Ves. italijanski tisk daje še
vedno mnogo prostora vprašanju -Udineje. ki se mora povrnili v serijo B zaradi podkupovanja nasprotnih igralcev maja 1953. Listi ne pišejo o tem vprašaju samo na športnih straneh, temveč zlasti po-poldnevniki začenjajo svoje članke o tej zadevi kar na pr-v slrani pod velikimi naslovi. Sicer pa v vsej stvari se ni ničesar novega. V glavnem prevladuje mnenje, da je kar prav, če nameravajo naprav'--ti v italijanskem nogometu red, vendar pa se cest.) tudi izraža dvom. da ne bi bit Udi-nese sam grešni kozel. Pomisliti je namreč treba, da se je inkriminirano dejanje dogodilo pred dobrima dvenci letoma. Od tedaj se je v Udinese marsikaj spremenilo: drugi so
igralci, drugi so voditelji klu-
vak je Ivan Caklec iz Zagreba.
Med članicami so bile ocenjene s: Rozman 53.10. Spasič
52.15, Hočiš 4(1.50. 'Pogačnik 48.70, Sigurinski 44.80, Sarče-vič 44.45, Periskič 43,35, Smolnikar 40.00, Starek 39.85, Mu-kič 39.25, Tomunovič 37.20 točke.
Naslov državnih prvakinj so osvojile: na gredi: Rozman in Kočiš s po 12.45, v preskoku: Rozman 9,45. bradlja: Rozman 14.50 in v talni: Rozman 16.70 točke.
Mitri zmagal Festucci poražen
RIM, 3. — Danes zvečer je bila tu mednarodna boksarska prireditev, in sicer na osrednjem teniškem igrišču na Fo-ru Italicu.
Rezultati;
Strina (Rim - srednja kateg.) je premagal Mullebrouka (Calais) v 5. rundi zaradi zdravniškega posredovanja.
Nuvoloni (Rim - peresna) je .premagal Mora (Barcellona) po točkah v 6. rundah.
Cerasani (Rim - peresna) in Langer (Berlin) neodločeno v 10 rundah.
Mitri (Trst - srednja) je premagal Bouraouila (Tunis) po točkah v 10 rundah.
Stretz (Erlangen - srednja) je premagal Festuccija (Rim), ker je sekundant vrgel brisačo v tretji rundi.
Italija-Španija 4:1 za »Pokal Galea"
7.a «Pokal Galea* je Italija premagala Španijo s 4:1. Mo-naco je proti Jugoslaviji dobil tretjo točko, medtem ko je bila zadnja igra prekinjena zaradi teme. Najprej so morali Italijani in Španci te dokončati' prekinjeno igro v dvoje prejšnjega dne.
Rezultati: Jacobini in Dri-saldi - Gimeno in Arilla 6:3, Morelli - Fontana 6:1, 6:0, Mnure (Sp.) - Bonetti 3:6, 6:1, 8:6.
Viviani - Škrbič 6:4.	6:1.
Bprghini - Rizvanbergovič 6:1, 11:11 prekinjeno zaradi teme.
I
Jam na Ojicbiah
URE
k. 3
»Drj
predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni fll*'
Rop stoletja
| UNIVERSAL FILM
7ONY CURTlS JUL1E ADAMS GEORGE NADER
Kino po želji na odprtem ali v zaprtem prostor*
fi<
I
I
O/l
Po
Pa
Tony Trabert* ameriški teniški igralec št. 1, ima preteg-njenje mišic in bo moral nekaj časa počivati. Vendar pa bo gotovo lahko nastopil v finalnem dvoboju za Davisov pokal, ki bo 26., 27. in 28. avgusta v Forest Hillu.
Odlovom! urednra STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT •
Trst
SE DVA SVETOVNA REKORDERJA
milanski Areni v dvoboju z iLanzijem, je danes izboljšal tudi Norvežan Boysen. ki 1 Je prispel drugi na cilj s časom 1:45,9.
Po startu je prevzel vodstvo Norvežan Finn Larsen. ki sta mu sledila Mons in Boysen. Tečejo zelo hitro, tako da imajo na 400 m čas 52’. V drugem krčgu Larsen odstopi m Moens ostane sam na čelu ter hitrost se poveča. Ob spodbujanju 10.000-glave množice vodi Moens še naprej m takoj za njim je Boysen. Na 200 m pred ciljem se Belgijec spet požene in konča tek v sijajnem času 1:45,7. Tako Moensu kot Boysenu, ki je pritekel samo 2 desetinki sekunde za zmagovalcem, je množica navdušeno ploskala.
Med tekom je bil rahel vetrič, temperatura pa je bila 24 stopinj. Proga je bila idealna.
Današnji tek na 800 m je bil točka na programu druge-
ba. Prav tako pa ni nikaka tajnost, da je bilo od tedaj ze kar lepo število primerov, v katerih se je govorilo o podkupovanju. Padle so <udi nekatere kazni, toda tako drakonskih se ni bilo. Zato ni čudno, da vlada v Vidmu prepričanje, ki je prišlo do izraza že tudi v nekih izjavah da se hoče pač vedno zadeti manjše klube.
Verjetno bomo kmalu še kaj zyedeli, zlasti če bodo kaj hitro razčistili «afero Scaramel-la», pri kateri lahko drago plača Catania.
Predsednik Pro Patrie pa je zanikal, da bi se bilo v Busto Arsizio govorilo o podkupovanju po tekmi Pro Patria -Udinese, temveč po neki drugi tekmi. Dejal je, da bo že ob pravem času in na pravem mestu povedal, po kateri.
Jugoslovanski prvaki v telovadbi
Na Cetinju so bila prva finalna tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije v telovadbi.
Med člani so dobili takele ocene: Caklec 109, Oblak in Jurjevič 101.83, Kušar 97.55, Urbanc 29.50, Cerovečki 94.15, Kropivšek 93.95, Madžar 91.80. Poschl 87.00, Šlibar 86.05, Jurkovič 84 80 točke.
Prvaki države so: v preskoku: Caklec 18.95, na konju
Včeraj Je postal nov svetovni rekorder Belgijec Moens <809 m). Pred dnevi pa sta vpisala svoje ime v seznam svetovnih rekorderjev tudi Madžar Iha-ros (1500 m - 3:40,8), ki ga vidimo na spodnji sliki in Anglež Chataway (3 milje -13:23,2), ki sicer s tem ni postal svetovni rekorder prvič, temveč Je že bil. Chataway je na sliki na desni.
ga dne neke mednarodne lah- Caklec 18.05, na krogih: Jur-
koatletske prireditve.
» • *
V Muenchenu so gostovale atletinje ljubljanskega Odreda,
jevič 18.55, v talni:	Caklec
18.85, na bradlji:	Kropivjek
18.10 in na drogu: Caklec 17.30 točke. Absolutni državni pr-
:
OBVESTILO
od
1. avgusta
je v teku naša tradicionalna izredna poletna razprodaja
l'hf
Trg Stare Mitnice 5-6
M< 15. ,
'(•no
Meti
Prisl
vi»h
Bul{
v»r0 ko, j ®i«l(
vsi
‘ Pl
*°vje
•n0
k* *
0 i
»0 j
Pold,
g
»H
•voj
Večk
t Da hbu
*!»c
ARH O N
Novo
precizna M carska urt
O Nemirika iz berilija
o Pero Nivaro*
O 17 rubinov
12
Izrecna prodajna
cena 5.500 l|f
“t,
»» , Ptuj
Volj iu!o Posl, Pini «oiic So Nn ‘o z
vlad
»•v0
i«l»
Veli]
l 11
rod,
nat>,
rilo
«»V|
vJet
•no,
•te,
h<n
B
j«
»tli
Daj,
Pot,
v*d
Pon
nin,
‘•k,
n»
nih
d«lc
r*n
«0
O Zaščitena pr0*1
udarcem ,fl' , -
timagnetičn*
o Jeklen okrov- 8ul
Izključno
zastopništvo:
u dišim
Zaloga ur: longer, Aureal*-Lanco, Moeris, Lemania, Z*19*
Via C. Battisli, 14 - Tel. 36$
Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKA#' ki oglašajo v našem listu!
v
s
obt,
*E>,
Bra
t."
nar,
n,v
i«,
*»k]
v»l<
««i
o,
«0v
Je.
ki*
•a
ti
iv,
»II
3555
f. ■ ■■■
Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga)
V
Končno je prišel težko in s strahom pričakovani tre-	čakala mene moja velikanska škatla za metulje don»9W' k n
»Utok. Kakor domine, ki st jih postavil v vrsto in si zadnjo	sem je sicer vesel, toda nedostatek, da ni bilo dno e0*® ki'
TEŽKA JE POT DO UČENOSTI
49.
Drugo poglavje« V CMTODOVI SOLI - UČITELJ ADAMIČ • NOVA KATASTROFA
Grmekovi z Borisom so se spotoma oglasili pri nas, da smo šli skupno na pot. Stric Je bil brezhibno naipravljen v črno in veličasten kot zmerom, teta Tončka in mama sta bili oblečeni po modi, samo Boris, ki je že doraščal v dolgo-krakega fantiča, je bil nekam svojevrstno opremljen: nosil Je še zmerom kratke hlače, bil je v plavi obleki, belih nogavicah in cmih čevljih, kravato Je imel zavezano v metuljčka, na glavi pa Je nosil nov «girairdi» slamnik. Sedli smo na tramvaj pri bošketu in se peljali do Trga Goldoni, kjer smo izstopili in odšli peš skozi tunel proti cerkvi sve tega Justa.
28.
Takratni tržaški škof dir. Andrej Karlin, ki je moral kot zaveden Slovenec po prvi svetovni vojni zapustiti Trst in Je postal potem v Mariboru škof lavantinske škofije, je tisto leto sam podeljeval birmo pri Svetem Justu. Čeprav Je bil že takrat v letih, je bil vendarle mož trdnega zdravja m odločnega duha. V spominu mi je ostal njegov okrogli, ljubeznivi obraz, na katerem je kljub svečanemu trenutku in ceremonialu igral nekakšen prijazno dobrodušen nasmešek.
Ko smo dospeli do Svetega Justa, Je bil okrog eeirkve tako velikanski naval, da bi se bili le stežka pririnili vanjo, da ni stric Grmek kot dolgoletni okoličanski učitelj poznal v Trstu malone vse policaje, ki ao bili zvečine Slovenci in
mnogi med njimi tudi njegovi nekdanji učenci. Na takega Je kmalu naletel in se z njim pomenil, da nas je, moške na svojo stran in ženske na svojo, popeljal skozi stranski vhod v cerkev, kjer smo prišli celo v prvo vrsto.
Kljub temu je bilo čakanje na svečani trenutek dolgotrajno in mučno. Birmanci smo klečali spredaj, za nami so stali botri/ Ko pa je bilo razvidno, da čakanja zlepa ne bo konec, smo birmanci spet vstali in postajali bolj in bolj nemimi. Zdaj Je odšel ta, zdaj oni na hodnik ali v kak stranski del cerkve, medtem ko so mu sosedje držali prostor. Oče Je vprašal Borisa in mene, če sva kaj lačna, češ da Je vzel s seboj kos čokolade, ki bi Jo lahko šla v njegovi družbi pojest na hodnik. Da bi bil utegnil oče na kaj takega prej pomisliti, bi ne bil nikoli pričakoval. Danes se mi močno dozdeva, da mu Je strah, da ne bi mogel predolgo kaditi, navdihnil to redko skrb za najino blaginjo.
Z Borisom se nisva dala dvakrat prositi. Sledila sva očetu na hodnik, kjer si Je zvil cigareto iz tobaka, ki ga Je nosil v srebrni tobačnici. Čokolada pa. ki jo Je nosil v prsnem žepu, je bila ne samo razmečkana, marveč Je bila tudi tako prepojena z duhom po naftalinu, da Je bila tudi za dva taka sladko.snedneža. kakršna sva bila z Borisom, popolnoma neužitna. Razočarana in poklapana sva se vrnila z očetom v cerkev, kjer je stric Grmek vneto varoval naše prostore.
porinil s prstom, da Je padla in potegnila za seboj na tla tudi ostale, so začeli dečki od oltarja sem krog in krog do izhoda zapovrstjo .padati na kolena. Trajalo Je še precej časa, dokler ni prišel škof s svojim spremstvom tudi do nas. Poškilil sem s strahom nanj od strani, toda njegov sijoči, dobrodušno nasmejani obraz me je pomiril. Sklonil sem glavo in komaj sem občutil, kdaj so se mehki in oolazinjenl prsti dotaknili mojega čela in mojega lica. Bil sem presenečen in vzradoščen nad tem rahlim božanjem, hvaležno sem dvignil obraz k cerkvenemu dostojanstveniku, ki pa je že šel mimo in podeljeval birmo naslednjim.
Vstal sem in popadla me Je huda radovednost, ali me je bil sveti duh res kaj razsvetlil. Toda to se ni moglo pokazati tako hitro. Medtem Je bilo treba z botroma poiskati izhod iz cerkve in odstopiti mesto drugim, ki so pritiskali za nami. Pod cerkvijo pa se Je bilo treba najti s teto Tončko in Mašenko in ko se je tudi to srečno izpolnilo, so nas botrica m oba botra popeljali v kavarno »Commercio*. kjer smo posedli zunaj na pločniku okrog mize. Botri so nas birmance pogostili z zvrhanimi krožniki tort. Oče, ki je bil videti v svoji onaftallnjemi salonski suknji spričo mogočnega strica Grmeka še manjši in neanatnejšl, je tako nesrečno sedel na stol, da Je ena noga stolice molela čez pločnik v prazno. Tega ni bil opazil im ko si je po popit ju crne kave zvil cigareto, se je naslonil daleč nazaj, da bi si v miru privoščil težko zasluženo plačilo za svoje požrtvovalno odrekanje in vztrajanje v cerkvi. OJoj! Prekucnil se je v cestni prah, ki mu je pobelil črno obleko. Skrbni natakar ga je takoj odpeljal v lokal, kjer so ga dolgo čedili im krtačili. Na srečo ni bilo mame zraven, ki bi se gotovo ne bila mogla vzdržati glasnega smeha, saj se je pozneje že ob samem pripovedovanju nasmejala do solz
Medtem ko sta Boris in Mašenka prejela svoja birmanska darila za kar neposredno po podelitvi zakramenta, ja
s šoto, me je začel kmalu skrbeti.’ Proslavljanje in g j sta se nadaljevali najprej pri nas doma, popoldne V\<J Grmekovih, kjer Je sedla ena izmed sestričen s svojo ^ bejo obleko, ki naj bi pomagala stopnjevati svečan^ i skledo s češnjami, ki so na stolici čakale na birmanj srečo je bilo pri roki dovolj humorja in očetova in sestričnina popoldanska nezgoda sta na svojevrsten *j> doprinesli, da se nam Je podelitev zakramenta modrostl globlje vtisnila v spomin.	(
Kar se modrosti same tiče, se močno bojim, da
Hip hirTVI O	ven	I	 X	„	------ ------
fcil
trije birmanci vsaj neposredno po svečanem opravilu J bili v kaj prida opazni meri deležni. Sam bi tega ^
to
•k,
H!)
izr
•kf
>o
k
%
I
»Oi
v«l
VS(
%
ne bil v tolikšni meri opazil, da me mama ni venomef i[ zarjala, da se me birma ni bila kdo ve kaj prijela■ ‘ i bi bil po podelitvi zakramenta vendarle lahko nekpl*K J metnejši. Ali je bilo mazilo neučinkovito, ali pa je bi^jiJ prešibka: skratka, vsakdo izmed treh birmancev Je -ljeval prav tam, kjer Je bil pred birmo končal. 14 / darov tiče, je Mašenka nosila verižico okrog vratu- p tem ko sem jaz z muko zabadal igle z metulji v lese^jj , škatle. Pozneje sem kljub maminem odsvetu, ki se f zdelo, da kvarim lepotni videz škatle, nalepil na dUč,t/
------x.%----- ,	.	....	.	   »-rtV*	JT
*0k
otii,
t*1
»Ul
tor
»•I
zamaškov: lepo sicer ni bilo videti, bilo Je pa učinlf0 tako da Je darilo vendarle služilo svojemu namenu.^ it.
pa se je posrečilo, da Je svojo uro pokvaril že na sad1 jr v|. ski dan, tako da Jo je nosil ob svečanih prilikud	ut(
»žirardija* samo še za okras.	S
Tako smo bolj ali manj srečno prebrodili tudi 13 slovesnost im avanturo in vsakdanjost z učenjem,	‘
telovadbo in raznovrstnimi skrbmi nas je prav hltr j/ potegnila v svoj tir. Tu pa me Je čakala nova ^ katastrofa.	.uj,
iNadaljevanj» gl
»e