Največji slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah r Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 GLAS NARODA List siovensKtti delavcev v Ameriki ELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1003, at the f Ost Office at KeW York, H. Y., tinder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 114. — ŠTEV. 114. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 15, 1918. — SREDA, 15. MATA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL NEMCI IN SLOVENCI -OOO- KAJ POROČA STAROKRAJSKO ČASOPISJE O ZA NJIH SPOPADIH MED NEMCI IN SLOVENCI V ŠT. JANŽU. — KAJ POROČAJO NEMŠKI ČASOPISI IN KAJ POROČAJO SLOVENSKI? — ZBOROVANJA SO SE VDELEŽILE V VELIKI VEČINI ŽENSKE. — i GOVOR DR. KOROŠCA. — SEDANJE PREGANJA NJE JE MORALO ODPRETI VSAKEMU ČLOVEKU OČI. -ooo Trntt translation filtri wltli the post master at New York. X. Y. t,.n May 13, 10J8. as required Uy the Act or October 6, 1917. / Nemško poročilo. Nemški časopis "Tagespost", ki izliaja v Gradcu, popisuje takole spopad v Janžu: — Poslanca Korošec in Verstovšek sta sklicala dne / 7. aprila javni shod v Št. Janžu, na koroško-kranjski meji. Xa tem zborovanju so hoteli širiti idejo jugoslovanske države. Zborovanje se je končalo v krvi. Nemci iz okolice reke Drave; iz Lavanta in iz Slovenjema Gradca so prišli v Št. Janž ter so hoteli s silo nastopiti proti slovenski invaziji. Zborovanje se je vršilo pod milim nebom. Voditelj Nemcev se je začel takoj pogajati z V erst pvž kom ter ga je prosil, da bi smela tudi nemška poslanca, Lučunig in Frauc Girstmajer, govoriti na zborovanju. Slovenci so odločno odbili to nemško zahtevo. Naenkrat je pa nek slovenski duhovnik dal z okna neke bližnje cerkve znamenje, nakar je vsa slovenska mladina dvignila palice ter pričela udrihati po Nemcih. Vršili so se strašni pridni. Ljudje so se valjali v krvi. Veliko njih se je pozne-tir umaknilo, ker so že popolnoma onemogli. Y bližini je bilo tudi |iekaj ruskih jetnikov, ki so se lakoj vmešati v borbo in so začeli metati kamenje na Nemce. Nemci so se branili s palicami in pestmi ter so slednjič pozvali na pomoč oblasti in žandarje. SITUACIJA V RUSIJI -000- Slovensko poročilo. "J Francoske zahteve FRANCIJA JE ZAHTEVALA DOLINO REKE SAAR KOT MI ROVNI POGOJ. — POINCARE JE ODGOVARJAJOČ NA KAR LOVO PISMO ZAHTEVAL TUDI ALZACIJO IN LOTARINŠKO ODŠKODNINO IN NEKATERE PRAVICE OB RENU. — DRUGO KAROLOVO PISMO. — VSA DONAVSKA DOLINA BO SPREJE LA TE POGOJE, TUDI BREZ VILJEMA. Trat traiulfttloQ filed with the postmaster at New York. X. I. »>a )la} 19l8. a> required by tbe Act of October mil. "Slovenski Gospodar'*, ki izhaja v Mariboru, je priobčil dne 11. aprila sledeči dopis: — Nad 12,000 inožkili in žensk, večinoma iz Koroške ^se je vdeležilo zborovanja, kateremu je načeloval Bart. Zatem je dal takoj besedo Korošcu, predsedniku Jugoslo vanskega Kluba, kateri je začel govoriti o proganjaiiju. kateremu je bil slovenski narod že pred. prav posebno pa izza začetka vojne, izpostavljen. (Deset vrst je zaplenil cenzor). Govor dr. Korošca je tako navdušil navzoče, da su se z vseh strani začuli klici: — Nemci nas ne bodo uničili! Nemci ne bodo uspeli! — Ta preganjanja, — je nadaljeval Korošec, — so odprla oči tudi vsem našim ljudem , in vsi vemo, da bomo zamogli samo v naši državi živeti svobodno in neodvisno. — Ko je govoril Korošec preko pol ure. so prišli Nemci pod vodstvom poslanca Lučuniga in časnikarja Jana. Sprejeli so jih s klicom: — Ven s Tevtonci! "Marburger Zeitung" je že ves teden pozivala Nemce, da pridejo na to zborovanje in da ga preprečijo. Sprva so se urimo obnašali, čeravno so klicali Korošcu: S'cleizdajalec! Nekaterim Nemcem se je posrečilo pomešati se med naše ljudi, katerim so začeli dokazovati, kako jih katoliška vera uči, da sc moramo medsebojno ljubiti. Naenkrat pa so začeli Nemci kričati, pobirati kamenje ter se pripravljati na napad. Njihov glavni cilj je bil govoiiiik dr. Korošec. Toda Slovenci so pazljivo pazili 11a svoje voditelje. Izredno se je prvemu Nemcu posrečilo zagnati kamen. so ga Slovenci obkolili in razorožili. Nemci so poskušali razbiti slovenske vrste ter so z divjim krikom in psovkami navalili na Slovence. Začel se je boj. Slovenci so se dobro branili. Knialo so se polastili železnih palic, katere so Nemci prinesli seboj ter so začeli pretepati Nemce. Nemci so se stokajoč umaknili, Slovenci so jih pa zasledovali. Pot, pojcateri so Nemci bežali, je bila oblita z germansko krvjo. i Posojilo zaveznikom. True tr»uil»tJ"" filed with tbe poatumater at New York. X. Y. on .May 15. f A 11118, «9 require«I by tbe Act ot October 1917. ^])ržavni zakladniear McAdoo j<" niiljonov in Italiji 100 miljouov. Jane* nakazal Angliji 200 miljo- Skupno posojil« zavezuikogi maša. nor dolarjev posojila, Franciji 100 do aedaj $5.763,850.000. . " .Stk s , * ' st.riji in Italiji dovofilo, da bi m-pojrajali zaradi tcritorjalnih vprašanj in m* je -treba temu izogniti kajti neizogibljiva poslediea bi bila, .segl«». Poglavitno je bilo i.la bi se vdarilo Nemčijo, ako bi se poka/ala, tla ni za kompromis. Ako bi se s temi pripomočki moglo to doseči, bi .se pozneje kaj ialiko rešila icritorjalna vprašanja. Toda George gova odločnost oslabila . nesreči. ko je Lloyd prišel v Pariz. j«* nje-in je do- volil samega sebe, da sta nanj vplivala Po i ne a re in Ivibot. Ko pa j. konec-uo Sonnino nudil brezkompromisno opozicijo proti sj>o-raznnm z Avstrijo, je Llovd George velikodušno privolil, kakor je Ribot izjavil v svojem poročilu na zunanji odbor. Ta razgovor 19. aprila v Si. Jean de Mauireime, se je vr-Vlzacio1*1* nesrečnimi okolšeinami '.ZaclJO jkajti od teh treh mož, ki so razpravljali o eesarjevem pismu, sta pismo samo dva. tretji pa Sonnino ni niti vedel, da ob->toj: kako pismo, obvestili so ga pa o kakovosti ponudbe, ki je bila stavljena. Kakor sem že rekel v nekem svojem prejšnjem poročilu, je baron Sonnino videl to pismo še-le v juliju 1917. Po teh dveh obisk h v Angliji se je prine iiikst vrnil v Švico. da l>i sporočil cesarju Kurohi o uspehu svojega razgovora. Da^iravno ^e angleški in franeoski nazori ne >trinjajo popolnoma, vendar vse kaže. da je bil Sikst naklonjen angleškemu mnenju in j<- vsled teg.-mislil,* da j«' opravičen, da ugodno poroča o svoji misiji. V svojem drugem pismu izraža eesar Karol veselje nad tem. da obstoji bistven sporazum med njim ter francosko in angleško vlado. Ponavlja prepričanje, da bo. ako bodo zavezniki pristali primernim pobojem, pregovoril Nemčijo, da jih sprejme, toda pravi, da bo v nasprotnem slučaju na vsak način to storil C namreč sprejel poproje> in brezdvomno bo njegovemu zgledu sledila cela dolina Donave Kakor se pa domneva, eesar Karol v svojem drugem pismu jasno pove, da ti "primerni pogoji" ne smejo vsebovati večjih zahtev Francije kot Alzaeijo in Lotarin-ško, kolikor je Nemčija unektirala leta 1871."' Uničevanje nemških podmor^čolnor Nemčija ni dosegla svojega namena na morju. — Gradi podmorske kri žarke. — Imele bodo močne jeklene plošče. True translation filed with the post master at New York. N. T. or« May Jo. 1318 as required by tlie Act of Oc»* 6. 1917. Washington, D. C., Li. maja. — Ker je Xeiučija spoznala, da so Amerika in zavezniki nadvlada-li sedanjo vrsto podmorskih etdm.iv zato namerava z grad ti novo vrsto podmorskih križark, s katerim' misli, da bo zopet dosegla večje uspehe v brezobzirnem podmorskem boju. O tem novem nemškem načrtu je govoril francoski mornariški minister George Leygues, kakoi se je danes ofieijelno poročalo i/ Pariza. Levjrue- 111 dal o novi« podmorskih čolnih itikakili pojas-nil. toda po drugih int'ornfiteijah je razvidno, da bodo podmorske križarke obdane z močnimi crklop-nimi ploščami in močno oborožene n bodo posebno namenjene ubraniti se torpednih rnšileev. ki so se izkazali posebno učinkoviti v zasledovanju nemških podmor. čolnov. ki se zdaj nahajajo v operucV j a h. Leygues je izjavil, da so zaveznik: pripravljeni stopiti nasproti novemu nemškemu naporu in d» ne bodo mirno stali nad dobrimi uspehi, katere so dosegli v preteklosti. "Ne bomo odnehali'', je rekel "dokler nismo izči^tili morja, ko* kdo izčisti strelni jarek.*' - f V^ Kako uspešna j«1 bila borba proti podmorskim čolnom, se razvidi iz ! podatkov o uničenju zavezniških hudi j- kakor j«* v soboto minister Leygues objavil mornariškemu-odboru francoske poslanske zbornice. Iz teh podatkov se razvadi, da je uničenje zavezniških ladij paid Jo do točke, na kateri je že sedaj [zgradba večja od uničenja, še pre-jdno so ameriške ladjedelnice v 'polnem tiru v zgradbenem načr. tu. kakor ga je napravil Shipping Board. Kakor je objavil Leygues. se zdaj potopi povprečno na mesec 315 tisoč ton zavezniških ladij v i . primeri s ">00 tisoč ton v letu 1917. i V aprilu zadnjega leta je bilo "potopljenih S71 tisoč ton. v aprilu ' pa se je to število skrčilo na 268 tisoč ton. | Obratno pa sedanje uničevanje podmorskih čolnov presega njih 'zgradbo: To unče vanje pa se bo še povečalo, kakorhitro bodo ameriški rušilci. ki se zdaj naglo grade, prišli na mesto operacij v vojni coni. | V prvih štirih mesecih letošnje ; ga leta. kakor objavlja minister ,!#eygues. je bžlo potopljenih , 1.262.345 ton zavezniških la^ii; in hiko bodo podmorski čolni mogli o-stati pri tem povprečnem številu, jo čemur se pa v oficijelnih krpgih zelo dvomi, tedaj bo znašajo eeftio- London, Anglija, 14. maju. — Pariški dopisnik "Manchester (J na rd i a na" piše: "Zdaj mi j«' mogoče podati ii"-ka,+- V4Vi podatkov o zahtevah, katere je stavil predsednik l>oincare v odgovoru na prvo pismo cesarja JVarola. Pred^dnk Poineare j«' stavil te zahteve tekom pogovora z burbonskim prineem Sik sloni • Poineare pa ni pis-jl nikakega pisma Sikktu. Poincarjevo pismo, v katerem so omenjene te zahteve, je bilo naslovljeno na Ribota. kateremu j>o-roča o razgovoru. Nisem videl nikakega prepisa tega pisma, toda polnim prepričanjem lahko rečeni, da je naslednje, četudi ne natančni prevod vsebine. >koro dobesedno natančno besedilo o celi zadevi ter absolutno natančna izja va o. zahteva h: '"Princ ifikst je pooblaščen povedati cesarju K aro hi z ozironi na njegovo izjavo glede na Alzaeijo in Lotatinško. du to za nns ni vprašanje o Alzaeiji in Lotariuški iz leta 1671. Francija zahteva Alzaeijo n Lotarinško iz leta 1814 in 1790 z dolino reke Saar. povračilo, popravilo in odškodnino ter garancije na levem brejru Uena. - Odstop doline Saare, ki teči- iz \'ogezov v U<-n >kozi Rensko Pru •»ijo. bi dal Franciji kakih 3-> .nilj meje po vsakim takim odkritjem bilo cesarjevo življenje izpostavljeno ne varnosti rn Avstrija bi prišla bolj kot kdaj pod nemško gospodstvo Zato bi to pomenilo nesrečo za cesarja in za to deželo. Po tem razgovoru s Poineare jem je Sikst dvakrat šil v Anglijo. Lloyd George je priznal važ n os t avstrijske ponudbe in je bi! za to da se o tem kaj več ra> pravlja. Njegovi nazori glede eek zadeve so bili nasprotni Poineare jevlm in *o vodili do medsebojnega nesporazuma. Lloyd Georjre je na svetoval pot, ki kaže njegovo d i plomatično sposobnost in politični yppgied. Rekel je namreč, da bi bil velik pogrešek, ako bi se A v NEMČIJA NE VPOŠTEVA RUSKE PROŠITJE, DA BI SE VSTAVILE SOVRAŽNOSTI. — NEMŠKI PO VELJNIK V UKRAJINI ODGOVARJA POSLANICI RUSKE SOVJETOVE VLADE. — NEMČIJA ZAHTEVA RUSKO ČRNOMORSKO BRODOVJE. — VSE LA DJE SE MORAJO yRNITI V SEBASTOPOL. —-000 T T * Trne translation filed with the post master at New York. N. Y. uu .May \~>, 1918, aa required by the Act of October 6. i»i7. Moskva, 14. inaja. (Angleška adniiraliteta potom bn z >.iČ-ne^a brzojava). — Vrhovni poveljnik nemških čet na vzhodu ,jt\ odgovarjajoč na l-usko prošnjo, da se preneha s sovražnostmi na ukrajinski fronti, rekel, da so nemške rele v soglasju s pogoji brest-litovske pogodbe izčistile 1*-krajino Rdeče garde in da se to mora zgoditi povsod ob ukrajinski meji. ' Vrhovni poveljnik je rekel, da more pristati v to, da prenehajo operacije proti čmomorskemu b rodov ju, ako se vse ladje vrnejo v Sebastopol in tam ostanejo. Potem bo pristanišče Novorusisk odprto za parobrodstvo. Trdil je, da se je ernomorsko brodovje večkrat vdeleževalo bojev proti nemškim četam v Ukrajini. Amsterdam, 14. maja. — Kakor piše berlinski Tage-blatt, se velika ljudska masa v Kijevu zadrži popolnoma hladno proti novi ukrajinski vladi in kaže nekoliko sovražnosti. List pa tudi zatrjuje, da vlada popolni red. Tageblatt tudi poroča, da so prišli v Kijev trije ruski mirovni delegati. ^ . . Amsterdam, 14. maja. — Ukrajinski časnikarski urad je prejel iz Odese obvestilo, glasom katerega se nahajajo v nemških rokah prejšnja earica-vdova Marija Feodorov-na in veliki knez Nikolaj Nikolajevič ter Aleksander Mi-haelovič, ki so živeli v Dulbarju blizu Altodora na Krimu. Posebna poročila iz Moskve, objavljena v soboto, pravijo, da je earica-vdova prišla v glavno mesto Ukrajine, Kijev, Od easa ruske revolucije je živela na Krimu v žalostnih razmerah. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je bivši vrhovni poveljnik ruskih armad ter ga smatrajo za iiajbljšega ruske ga vojskovodjo. Skupno z drugimi Roma novici se je odpovedal vsem častem in se je od tedaj domnevalo, da je živel na svojem posestvu na Krimu; vendar pa so ga nekatera poročila spravljala v stik z raznimi rojalističnimi zarotami. Malo pa se je slišalo o velikem knezu Aleksandru Mi-haeloviču, odkar je podal lansko leto svojo resignaeijo. — Najbrže je pa tudi on neprestano živel na Krimu. Amsterdam, lš. maja. — Kakor piše berlinski socja-listieni list "Vorwaerts". nastaja med Litvini velika opozicija proti temu, da bi Litva postala nemška "polfederal-ua" država brez pravice federalne dežele. Ta opozicija zahteva popolnoma neodvisno Litvo pod vladarjem, ki bo izvoljen izmed bojujoeih se vladarskih hiš. Helsingfors, 14. maja. — Z velikimi svečanostmi je bila danes nad trdnjavo Sveaborg. kjer se je pred 110. leti umaknila ruski zastavi, razobešena finska zastava. Trdnjavo so prekrstili v Hoiunenlina, kar pomeni v finskem jeziku trdnjava Finske. Poročila, da so se zopet obnovili diplomatičui odnosa ji med Finsko in Rusijo, so se oficjelno zanikala. Izjavlja se, da toliko časa ne more biti govora o obnovitvi iliplomatičnih zvez. dokler ostanejo ruske ladje v finskih vodah. Peking, 14. maja. — V Harbinu se je oficjelno objavilo, da je voditelj protiboljševiškega gibanja v Sibiriji general Semenov prodrl ob traiissibirski železnici oskiis mora vsakega prepričati o tem. Pošljite en dolar za eno ali i»et dolarjev za šest škatelj. Če i>a želite imeti svojo pošiljatev zavarovano, pošljite lOe. več. Naslov: JIVITO LABORATORY South HiU Branch 5, PITTSBURGH, PA. Oe želite zdravilo prej i>osku-siti, predno ga naročite, pišite i»o brezplačen vzorec in opis. True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on May 15, 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Ko ,jc general Smuts, odlični burs k i general, ki je sedaj Clan angleškega vojnega kabineta, bival v Švici, se je sestal z grofom Mensdorffom, enim izmed glavnih diplo-matičnih agentov Avstroogrske in sicer v zadevi mirovnih predlogov, katere je želela dunajska vlada predložiti zaveznikom. — Ali želi Avstrija napraviti separaten mir? — je bilo glavno vprašanje, ki ga je stavil general Smuts v pri-četku tozadevnega pogovora. • Ko je pričel grof Mensdorff, izogibajoč se direktnemu odgovoru, govoriti iia splošen način, ga je general Smuts prekinil z besedami: — Da ali ne? Ker pa je bil odgovor še vedno izgibljiv, je bil s tem pogovor končan. General Smuts, ki ni izurjen v vseh umetnostih diplomacije. je zadel prav v srce vsem direktnim in indi-rektnim mirovnim pogajanjem, katera je uvedla Avstro-ogrska. — Ali je avstrijski cesar Karol pripravljen skleniti separatni mir? V slučaju, da je, potem so tako iz praktičnih kot idealističnih ozirov zavezniki prisiljeni razmišljati o teh mirovnih pogojih. Oe pa ni in če je še y*'dno le igrača v rokah Nemčije ter smatra zvezo z Nemčijo za več kot pa pravičen mir, potem ni nobene stvari, o kateri bi mogli razpravljati. Oe nima nobenega namena napraviti miru ter skuša le manevrirati za samega sebe in za Nemčijo ter njen vojni plen, potem so nepotrebna vsa pogajanja, razen če j - aietirala. ker se je pregrešil proti kavalerijskt daviziji. Potem sej" , „ . . . , |>osebno izkusi t^t transbinVa! vi** mnl x jcliiiiiHct t^ST ij jv teM- ^ - .if** Mi i^lk. --- AJ El: Jugoslovanska 0: 49 Katol. Jednota Ustanovljena leta 1898 — tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.] * GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn, Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Salidt, Golo. ^ VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. H. Pittsburgh r«, nadzorniki; JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wask, LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480, JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa, PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Miah. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn MATT. POGORELO, 7 W. Madison St, Room 605. Chicago. Ill, ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denvsr, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj fe pošljejo na glavnega tajnika Jednot®, v»e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov se ne bod« oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NABODA", Kdor izmed rojakov ve. kje se nahaja JOHN NOVAK:' D«»nia je iz Male I»ul<«>vcc pri Ilirski Hist rit i na Kranjskem. Prosim, r • kdo /na njegov ltuslov. da mi naznam, /a kar nm bom zel" livale/en. ee pa sam čita ta o-glas, i»a prosim. da se !iii takoj javi, ker poročati mu imam veliko zanimivosti. — Frank .Mah-nit'll. Box Davis, \V. Va. (15-17—5) POTREBUJEM ilobrc dolarje /a stalno delo skozi celo loto. Ja/. plačani zelo visoko cene in imam zelo fin les. Max Fleis«-hor. 258 Lewis St., Memphis. Teiin. (14-5— 11-C.i PRISEŽNA IZJAVA. HARMONIKE oodlsi kakrinekoll vrste izdelujem 1b popravljam po najnižjih cenah, m delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v iv o jem lastnem domu. V popravo varnem kranjske kakor vse druge harmonike. Stare kupim ali sprejmem v za-meno. JOHN WEN ZEL, Lili East Oil Bft, Cleveland, Okk Oženite se Pošlji t* um M»o EN DCLAK in poslali vam bomo popoln Ž>Mtwilri katalo« i m!m£-nin opi—. SLIKAMI, tmemi im hmM mnogih dzlclet in nekoliko odor, ki iščejo dobre** In pofttenesm mota. Lahko sami pišete in »klene te *rečen zakon. Mi imo zmoinl etoriti pošteno in dovoljeno posredovanje, zato ne šte-dite dolarja, ki je posredi med vam! in ZAKONSKO SREČO. Pišite 8e danes . m,m ^m - — Bm S7I_Vm Ispiim, CmL . jr.._____ ... > PiMljHsana Katarina Kri/man-rie, katera sem v raznih izjavah x LLstih ohilul/.ena. da st-m ])<>ši-ljnla na glavni urad SXIM. visma škodljive vsebine glede pripore raaijke soproge Avgusta l\n/.nika, s tem pi-isežuo >prieii,jeni. da pf»d-pisana nisem ;ila in ho dvoliki inoje^i i))(xlj>isa na nikaka pisma na noben ni*a«l. sem obrl«»lžej;;i .. t. maja 1018. Ivatai ina Kri/man«"i>'. I>r/nva Ohio. Okraj Cnvahoira. Podpisani Frank IIu^s. javni I notar v Cleveland«, Ohio, potrjujem s tem. do je me d osehno zna-I na Katarina Križinaneie na tn j predstojeeo izjavo osebno postavno zaprisegla t r lastnoročno |>od-pisala. Cleveland. 0.. 4. maja 101S. Frank Huss, javni notar — Notary Puhlic. 'r Pečat.) (1-4-15—5) \ A P» 1 L O ' PLESNO VESELICO, katei'o priredi društvo POMOČNIK «t. 2 SDPZ. v Johnstownu. Pa., v soboto dne 18. maja 1918 v dvorani "Triglav". Začetek točno oh 7. uri zvečer. Vstopnina zjo skrbel za to izvoljeni odbor. Na veselo svidenje 18. maja! (10&35—5) l^eeni svojega striea JI Rl-IA 1HTJ in mojega brata J AN K ZA i i L" IMA. doma iz Hiezja št. !) v kamniškem okraju. Nahajam se v italjanskem ujetništvu. zalo protsijn cenjene rojake, da ju opozore na ta oglas.' če pa sama bereta, ju prosim.J da se mi takoj oglasita. ZVI<»jJ na-slov je; Scrhlato Anton 1 >tit*-1 ja. IViirioniero
  • ri-jateljii-uni na naslov. — Mrs. John Morel. I>ox Savage, 51 d. (15-17—5) VABILO na P 11 V O PLESNO VESELICO, katero priredi odsek Slov. bsobr. društva Vihar SLOVENSKA GODBA NA PIHALA. © Veseiiea se bo vršila v prostorili Slov. Izobr. Doma "Vihar" v D mil o. Pa., v sredo 29. maja 1918. Privetek točno ob G. uri zvečer. Vstopnina za moške T."> centov. ( Dame so vstopnine proste. Program bo zelo pomenljiv: L Igrale se bodo lepe koračnice. 2. Isrrali se bodo lej>i valčki. 3. Pevski odsek il Vihar"' poje več slovenskih pesmi. 4. Dobili bomo tudi dva govornika, če nani bo le mogoče; eden bo govoril v angleščini, drugi pa j v slovenskem in hrvatskem jeziku. Vljudno vabimo vse rojake iai rojakinje iz tukajšnje okolice, kakor tudi iz naselbin Llovdell. South Fork, Conemaugh. Mox-; ham. lJagevo in Karpate. V slučaju smo mi vam na razpolago y the Act ot October 6. 1917. Pariz, Francija. 13. maja. — Kakor piše "Petit Marsellais"', je . nemški sreneral von Hutier, ki ij^ra zelo veliko vloj^o na zapadni fronti, vnuk francoskega stotnika, L ki je umrl 1864. Njegov sai je , stopil v nemško armado ter je po-t zneje postal častnik v nekem . brandenburškem polku. Dopisi — naslanjal okoli dobrosrejiih rojakov. in.to se je »rodilo zadnja tri ali štiri leta. Kolikor je meni znano, se je njengova ranjka žena pred leti smrtno opekla z detetom v naročju in so oboje pokopali v skupni grob. Ostali otroci so bili oddani nekam v sirotišnico, toda ne vem, kam in kako. Jaz sem bil vprašan ob njegovi smrti, če zapušča kje kakšne sorodnike, pa nitsem. mogel dati natančnega odgovora. Spominjam se še, ko ga je j neki njegov sodelavec opomnil pred petimi leti, ko se je dobro zaslužilo: "Daj Jože. daj, sedaj se dobro zasluži; prihrani si par dolarjev in poskrbi malo, kako je |z otroci, da te bodo vsaj poznali iu vedeli, kdo da je njih oče in če-gavi da so. Mater jim že tako krije prerani grob.'' Seveda on je odgovoa*il: '"Saj bom, saj bom*', a pri tistem je tudi ostalo. Tako, dragi rojaki, imamo zopet i ep vzgled, ko eni vedno pravi jo : "Kaj mi hoče društvo, saj I nisem nikoli bolfeui; za koga bom , denar tja metal?" Če je človek pri društvu, društvo vsaj preskr- Ibi. da se njegov član dostojno po- ( koplje in uredi vse potrebno. Če pa nikamor ne pripada, pa vsak .ji-eče: "Kaj mene briga.'' i Naj še omenim, kake tso delav->!skc razmere pri nas. Delamo sicer vsak dan, toda zaslužek je bil re-11 ven. Kako pa hoče bditd, če je koni-5| panija voljna dati par centov, kar - seveda težko in ob zadnji sili. so • pa. naši dobrosrčni bossi in super- • intendenti jokajo, kakor bi šlo k > njih žepa. Zato je pa tudi tako. i Oni samo to hočejo, da bi jim kdo - irore prenašal, tistega pa ne da bi j irledali. da je človek tudi primer-■ no plačan. Zato se pa Slovenci od - tukaj redno bolj umikajo. Eno je, 1 da konipanija gleda, da bi ljudje i.zastoaij ararali, drupro pa, da sploh 7 ni kam na hrano iti. 1 Pri takih razmerah ni torej nič čudnega, da smo tudi tukaj vsta- • uovili pečlarski klub, da preskrbimo našemu želodcu, kar potre- I j buje. Proizvajamo namr"<~- vse ku-1|liane m pečene dobrote tega sve-^ j ta. Potem pa naj še kdo reče, da "(iii pečlar fant od tare. Cel dan so s.muči in dela, zvečer pa ku-lia in i peče. da je vesolje. Pa kdo reče: "Zakaj se pa ne oženiš.'"' Tudi to je prav! Kaj pa. če kdo dobi tako žensko, da je 365 dni na leto bolna; Potem pa mora kuhati njej iu v sebi. če je pa pečlar, pa vsaj sam J zase. Ne rečem, da so vse take. to-ajda veliko jili je. Moižiček cel dan 0 .dela. ko pride domov, pa najde 1 vse narobe, da ne ve, kaj bi se lo-ijtil; zraven mora pa še tekati od zdravnika do padarja. To je še Ji dobro, da tukaj vsaj konjačk ni. kakor v starem kraju. Potem se pa še nekatere spodtikajo nad pečlarji. Čast, komur gre! Da ne bi se dopis preveč zavlekel. zato rajše končani ter pozdravljam vse rojake in rojakinje 1' sirom Amerike ter vse svoje so II vrstnike, prav posebno pa gorenj-s sko Miciko: orJa žc vo, kje je. Fraaicel. Thomas, W. Va. Slovenski duhoven se bo mudil na Thoanasu samo v torek zvečer in v sredo zjutraj (21. in 22. maja K Nemogoče pa mu je obiskati druge kraje te države, zato pa naj eni. ki žele opraviti svoje verske dolžnosti, pridejo omenjena dva dni na Thomas. Nova podjetja. Iz Milwaukee. AVis., olke. Pa ne Ie da je 'Louis Trampnsh dober irodec. temveč je tudi dober pevec. Peli smo tudi lepe narodne pesmi, kakor: ''Veseli bodimo, vesel*gn srca" itd. Padlo je v blagajno cerkvenega kolektorja ^129.'^0. Kaj ne. da je dosti za peščico Slovencev, ker tukaj je vedno več strank, kakor v evropski vojni. Delavske razmere so dobre, a draginja je še večja. Delavci tfain-ci imajo vedno denarja na razpolago. ker je država suha. Dežja nam manjka, zato se po cestah strašno kadi. Pozdravim vse Slovenec in Slovenke ter želim, da se kmalu vidimo še na kaki taki veselici. Prajitelj veselic. Davis, W. Va. Ker so n i kdo noče oglasit i iz te naše male gorate naselbine, sem se jaz namenil napisati par vi-stic in nekoliko poročat: v širšo jav-, liost. kako se nam godi. Preti kratkim je umrl v Alleg- ■ heov bolnišnici Jože Malnar. Dc- ■ ma je bil. kolikor je uieui znano. - k 1*al v tne nad Borovnico. Spadal t ni k nobenemu podpornemu dru-. itvu. zato je bil se\eda tudi take pokopati in spravljen, kakor so . sploh enaki ljudje. Dokler je bil r močan in sposoben za delo, je šlo • r" njejrvi v i voiji, Rnuar su ga L C« »eči, potem ee je pa Dr. B. F. MULLIN Zdravnik-špecljallst za Slovence. jI 411-4th Ave., Pittsburgh, Pa. (nasproti pogte, 4. poslopje oro. Tudi de-|v la-vce^' primanjkuje, seveda saano(s v mokrih jamah; toda vsaki se(ti boji v mokrem delati, ker delavec n si mora preskrbeti približno $40 v samo -'.a majnersko obleko, pred-J j no začne delati; potem naj dobili pa se "tak prostor, da je preveč jj vod«?, ali so druge sitnosti, ila ncii luvre delati, kako n. pr. 1 i niiije j daleč nositi les po 3 čevlje viso- i kem tunelu ali pa starih zapušče-j«. nih krajih in polomljenih, da je < človek vedno v sti-ahu, kdaj ga(i smrt naleti. Nekateri rudniki ni- i majo niti polovice liidarjev. koli- ; kor jim jih treba. Četudi je malo ; beljša plača v mokrih kot v suhih, < A-seeno delavec rajši bolj trdo de- i la in manj zasluži, samo da je zdi-a v. Plača je tudi povoljna. od- j kar so poboljšali za 13 odstotkov, tako da samec ne more biti boljše, četudi je draginja. Sedaj tudi drevje zeleni, kar je tukaj v Minnesoti zelo pred ča-. som. ker ponavadi je ob tem času! še sneg. Ljudje so zelo pridni, ker pridno orjejo vsaki svojo zemljo. Skoro vsak rudar ima nekaj zem-, Ije za. krompir in razno zelenjavo,! pa tudi 2 ali 3 akre zemlje za travo. Seveda vsa ta zeudja je skoro kake rudarske družbe. Kadar so enkrat rudar naseli, potem je gu-' tovo vedno njegovo; c-e več očisti.' bolje ima. samo prodati zemlje ne tnore. Vseeno se imajo prav dobro ill pridelajo do«ti za družino, ali «e več. to jim dosti koristi v sedanji draginji. Revež je dandanes, komur vse iz grocerijskili prodajaln pripeljejo, ako nima nič domačega pridelka, pa še bolj pičla plača, pa velika di*užina. Pa to še' Tii draginja, kakor šele bo! Zato.' rojaki, le pridni bodite, da bo ula jesen vsega dovolj, krompirja, zelja in drugih domačih potrebščin. Tukaj je tudi en nov rudnik začel obratovati, kd ni dela ne veni koliko časa in tudi sploh imena J nima. V njem dela 6 mož s polno paro, ker ne more več mož isapo-J slenih imeti Imena mu i>a zares' nobeden ne ve. Eni mu pravijo Kljukec majna, drugi Jack maj-na, pa kakor se sliši, se ga bo prijelo pravo slovensko ime Kljukec niajna. V sedanjem čn .se svet prav zanima za ribji lov, ker tukaj so prav prijetni kraji za to; rib pa toliko, da jih kar z rokami mečejo iz vode. Seveda so to one ribe. ki so bolj malo vredne, sakare ali se.sulke. Toliko jih takšen uluviJ kolikor si jih upa nesti. Kar jo tpa! bolj žlahtnih rib, so pa bolj redke. Sedaj pa pozdravim vse čitate-Ije in čitateljice tega lista. Peč* ni k. CIaAS NARODA, 15. MAJA 191«» Razmere v Berlinu Trum ir&naiatlon flted with tJie postmaster at New York. N. T. on May 15, AtfiS, »3 required by the Act ol October tt, 1917. Stockholm, 20. marca. (Pismeno porodilo poročeval-t."r> < '»HI Brnwua.) — Moralno izrabljenje v Nemčiji ima jega najbolj očividnega tovariša v telesnem izrablje-a m poslabšanju človeškega materi jala. To je faza iz-reiniujajoče se Nemčije, ki pade najbolj v oči potoval-^ ca v letu 1918. Mesta in trgi popolnoma — izginjajo. Mehanični po-1« in je zelo pogost. Primerna poprava je naravnost fizi-«■110 nemogoča. O vsaki stvari, ki bi zaslužila ime uspešnosti, se ne more niti sanjati več. Zadnja izmed nemških želja in naporov doma je. da se vzdrži v teku najbolj po-mbno mašinerijo, čeprav je delovanje slednje nad vsi počasno in okorno. V prvih letih vojne je bilo eno izmed bahanj Neinči-je. da **se v Berlinu ne ve z a vojno". — Kazalo se je s ponosom na običajni promet in na zabave, ki so se vršile k«»t v mirnih dneh. To bahanje ni bilo pretirano ter jt ^ 1 jalo tako za Berlin kot za eelo Nemčijo do 1. 1016. Ne oziraje se na prvotne zmede glede dobave živil. b; i'lovek ne vedel, da je vojna, vsaj z materijalne stran' < i le zadeve. Ostra izprememba na slabše, ki se je završi la obenem s pricetkora bitke ob Sonune ter pospešenjen programa maršala Hindenbnrga, je šlo naprej in človek ki je živel v Nemčiji, si ni mogel domnevati, tla je obsta _ .jalo sploh nekaj kedaj drugega kot vojna. , Življenje v glavnem mestu pa je prav posebno neprijetno pobarvano z nemškimi "Ersatz" vojnimi bar vami. Opazovalec, ki namerava spoznati razmere v Nemčiji, prične lahko z zanimivimi utisi, kakorliitro dospe v — Berlin. Zakasnjenje je splošno za celo železniško službo Ekspresni vlaki, ki dospejo ob času, so naravnost izje nia. Prenapolnenje železniških vozov je dospelo*do toč ke, ko so eelo potniki prvega razreda natlačeni kot "sar dine. Celo železniško službo, ki je povečana za 50 odstot kov vsled vojakov, ki prihajajo na dopust, se vrši povsem nezadostno ter je zmanjšana najmanj za eno tre 1 ino. Zastarele železniške postaje v Berlinu bi ne mogle postati bolj -zoprne in neprijetne in naj traja vojna št toliko časa. Kljub vsemu pa ni še nobenega izgleda za izboljšanje dejanskih prevoznih zmožnosti, ki so že seda;' naravnost neprimerne. Dolge vrste čakajo na, to, da pridejo na vrsto pri t majhnih oknih, kjer se prodaja vozne listke. Glavna zmešnjava pa se vrši na peronu 1er jo je komaj mogoče popisati. Postaja na Friedriehslrasse je vzgled za vse. En sami peron služi za sprejemanje celega prometa noter in ven. Na tem peronu je opaziti velikansko zmešnjavo, ka-1ero povzročajo predvsem vojaki, ki so obložili z vsemi mogočimi stvarmi. Važne ekspresne vlake se odpošilja \ uveli ali treh sekcijah pogosto v presledkih petih ali desetih minut in sicer v najbolj različnih smereh. — proti Dunaju, Yratislavi. Iiigi in proti eeli iztočni Prusiji ter v za padu i smeri proti Holandski, Vestfaliji. Bruselju in Lille. — Med osmo uro zvečer ter polnočjo je mogoče to najbolj divja in blazna železniška postaja na svetu. Nobena druga stvar na svetu ne predočuje Nemčiji tako žtvalnio V elikanskega napora, katerega je deležna vsled vojne. — Dvaintrideset ekspresnih vlakov zapusti vsaki večer Berlin, vendar pa ne morete dobiti prilike za spanje, če si vsaj štirinajst dni preje ne zagotovite prostora v spalnem vozu. Na manjših postajah v predmestju je gneča ravno ta ko velika ter jo tvori prihod in odhod takozvanih "Food j lamsterers". Iz nekega socialističnega lista povzemamo naslednji opis: — Mrzlo, megleno julro. Na peronu Liclitenberg-i riedrichsfekle postaje stoje dolge vrste lačnih, prezeba-jočih človeških bitij, ki čakajo na vlake. Videti je utrujene može, prepadene ženske ter napol'oblečene otroke, ki nosijo obleko in ročno prtljago, povečini namenjeno za krompir. Na vlak se vprizori naravnost napad. Ljudje so v vozovih natlačeni nalik slanikom. Vsakdo je zadovoljen, samo da pride na vlak. Nikdo se ne pritoži. Razvijejo se pogovori, katere pa se izusti le v šepe-t a jočem tonu. da bi jih ne slišal kak član *4višjili krogov'*. Tu pripoveduje ženska o svojih zadregah. Njen mož se nahaja na bojnem polju. Ona se ne pritožuje rati it ega, ker mora delati zase in za svoje otroke. Lomi pa ji srce pogled na svoje otroke, ko prosi njen devetletni sinček skorje kruha ali drobtine suhega krompirja, katerega mu ne more dati, ker ga ne more dobiti. Predpisana tedenska racija je bila namreč — že izčrpana. — Mlad, slaboten mladenič, ki čaka poziva k zastavam, pripoveduje o svoji materi, ki leži bolna doma v svoji mrzli sobi. Zdravnik mu je povedal, da ne more jam čiti zanja, razen če dobi nekaj krepilne hrane. Takih pogovorov je najti v izobilici. — Dvanajst ur pozneje! Ista bitja se vračajo nazaj na iztočišča, obložena s krompirjem in drugimi živili. Ob prihodu vlakov se jim hrano, katero se je dalo tem ljudem od dobrosrčnih kmetov, konfiscira od oboroženih straž. .. Završujejo se naravnost srce pretresujoči prizori. Deloma s silo se jemlje to majhno zalogo hrane iz rok možkili. žensk in otrok. Otroci jokajo iu prosijo na način, da bi se omehčalo tudi kamen. Možje pa stoje s stisnjenimi pestmi ter ne morejo napraviti ničesar... Prihajajoči potnik bo našel, da je avtomobil skoro izginula vrsta prometnih sredstev. Srečen pa je oni. ki pri-na vrsto pri policistu, ki deli izkaznice, s katerimi ima clovk pravico do spžpje v navadnem vozu, katerega vle- DOLŽNOSTI NAŠIH PREMO-GARJEV IN DELAVCEV PRI ŽGANJU KOKSA. Amerika želi, da vsakdo dela polni čas- Vsi naši slovanski premogarji in delavci v napravah za koks ker najbolj žele, tla bi Amerika zmagovalno izšla iz te vojn", ki se zdaj vodi onstran oceana v Evropi. Prvič ji to želimo zaradi t«*ga, ker smo za vse. kar imamo, dolžni i tej veliki deželi. Tu-seui siuo prišli revni in našli smo dovolj pri-like /.a 'lelo. Prejemamo dobr" pla-!«V, enaki smo vsakemu in veseli-liuo se udobnosti iu vživamo svo-i bodo. katero daje Amerika enako | vsem. ki tukaj žive. Drugič: ž'*liiiio. da bi bila Amerika zziuagalka. ker bodo vsled 'tega naši bratje iu otroei. ki smo i jih pust ili v stari domovini, imeli od-tega dobiček. Amerika bo v tej vojni do koča. da prinese svobbdo in srečo vsem onim miljonom slovanskega in poljskega naroda, ki sd bili stoletja zatirani od Nemčije in njenih zaveznic. I Ako bo Amerika zmagala, in o 1 i — i j tem iti dvoma, bo nas naro" v K v ropi osvobojen iu vžival bo isto : prosperiteto. kakorsuo vživamo 'mi v tej deželi svobode. ! Toda to še ni dovolj, da želimo, '-Ja bo naše Amerika zmagala. To še ni dovolj, da se naši vojaki bo-ire za nas. Tudi oni, ki so ostali izadej, morajo storiti svojo dolžnost. Naša dolžnost je preskrblje-j\!iti nase boreče brate s topovi, nmnicijo in da gradimo ladje, na j katerih se bo prevajalo vojaštvo I in mutiicija. ' | Velike jeklarne rabijo PRE-[ jMOG in KOKS. Ako bomo zaostali II v produkciji koksa, tovarne ne . jJ>o«'o mogle delati in naše armade s ne bodo dobile topov. Kopanje premoga in žganje ' koksa sloni v veliki meri na nv*ših "jr.imah. Mi slovaški in poljski pre-Imogarji in žgalci koksa smo pre- - vzeli veliko nalogo, da pomagamo - Ameriki in našim bratom onstran j morju s tem. »la napravimo toliko t kok*;t, kolikor je mogoče. 1 lies je pa tudi. da. kolikor ve«' delamo, loliko \>r bomo zaslužili " denarja. Toda zdaj denar ni vse , Poleg li^rn moramo delati, kolikor • moremo, da pomagamo armadi, da |bo zmagala. Naša dolžnost je. d;i "Melamo vsak ak dan več tli več pre I moga iu koksa- Zato je dolžnosl I naših slovaških in poljskih premo K garjev, da napravijo toliko koksa K kolikor ga morejo. 1 Advers. K. L. A 15 J GODILA SE BODO ZNAM£-I NJA Važno za vsakega. KADAB želite ixvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj prijateljev ali znancev, »tvu itd. KADAB želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAB želite dobiti delo za sebe ali svojega prija hištvo, trgovino itd. telja ali znanca, KADAB želite objaviti krst, ženitre, žalostinko itd. KADAB želite objaviti društvena naznanila, RABITE vssya "GLAS NARODA" "GLAS NABODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mesto, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NABODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svet«. "GLAS NABODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše •redstvo za oglaševanje. CENE SO SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratno iskanje dela stane................ $0M Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke itd. stane........................$1.00 ali kaj enakega stane-------------$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane_______$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane —.----$CJW Slovenskim trgovcem, naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. NASLOVITE NA: "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, Rojaki, upoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih Je vsepovsod dovolj. NEW YORK, N. Y. Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa larocajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri naročilih po pošti Ko >o št- Zapatisti polastili me luškega glavnega mesta je bilo slednje v stanju anarhije ter se ni poznalo nikakih postav, — piše nek; ameriški častnik v svoji knji-,rj. — 1'mori in ropi se dogajali na vsaki cesti. Zapata j«' sklenil zopet napraviti red - tem. da neusmiljeno zasleduje vse zločinec in kršilce postav. — Nekega dne sem šel slučajno m mo četrte policijske postaje, — piše ta častnik. — Tri telesa usuir-čenih so bila izpostavljena na ja%' ni ogled. Pisana znamenja nad vsakim truplom so kazala vzrok zakaj je bil ta ali oni usinrčen. Na enem listu je bilo pisano: — Ta mož je bil usinrčen ker je b.l tat. — Na drugem je stalo zapisano: —: Ta mož je bil usmrčen, ker iztiskal ponarejen denar. Tretji list pa je ugotavljal: — Ta mož je bil usmrčen po pomoti! J{es, prava mehiška naivnost. Avstrijsko romunska pogodba. Trii" ti;ii.-'tatk»li fil»osiabšanju človeškega materijala. Posledice tega po-Jslabšanja je občutiti prav posebno pri telefonskih sporo-1 t j čilili na večjo razdaljo. iij Kes je, da je pogosto mogoče doseči glavna mesta ,J Nemčije preje po telefonu kot pa z vlakom, vendar p;i v-v!zame vsak klic na daljšo razdaljo pet do dvanajst ur, kate-j- ro zakasnjenje je pripisovati deloma tudi dejstvu, da so »-j vsi telefonski sistemi v Nemčiji danes monopol izi ran i od, vojnih korporaeij ter vojaških oblasti, ki imajo izključ-L jim j)rednost pred vsakim drugim, rj Srečna novost privatnega telefonskega prometa ob-^ staja v nujnih poživili med fronto in domom. Nekaj nem-j o ;kc vojne psihologije tiči v dejstvu, da morejo člani arma-j de v polju pozvati na telefonu svoje družinske člane do-'-.ma in sicer za najdalje devet minut. če sestradan konj. ' i Konji so postali namreč zelo redki in iinezaneslji- ' \i". Neki nemški list opisuje cestni promet na naslednji način: - > — Taksikabi. to je javni avtomobili, izumirajo. De- ' loma se jih je pobarvalo s sivo barvo ter opremilo s eesar A skim orlom in jih z različnimi nadomestili za gumi j iz-preinenilo v škatlje, v katere si upajo sesti le ljudje, ko- * jih ustroj še ni bil prizadet od vojne. 1 \ edno bolj občutno pomanjkanje ovsa pa je tudi na- 1 pravilo konja žalostnim tovarišem avtomobila. Fijakar-rav v zadnjem stadiju glede dobave potrebne množi-: ne konj. Pomanjkanje vpreženih konj v Berlinu je postalo že( ako veliko, da so postali vozovi, gnani od pare, s tremi, »ripregami, običajna prikazen na cestah Berlina. Cesar- j ski poštni urad se je moral v vedno večji meri posluže-j rati uličnih kar za prevoz paketne pošte. Vsled tega ni v Berlinu nobena nova prikazen, če se ■ '»ripreženi trije nadaljni poštni vozovi k običajni ulični kari. — Kako se je kljub vsem prometnim težkočam zvijal promet sam. je razvidno iz dejstva samega, da je imel r poštni urad v Berlinu v rokah tekom leta 1917 več kot 115 milijonov kosov paketne pošte, proti 74 milijonom • :x0S0in v zadnjem mirovnem letu. Razentega pa je imelo] , slabo prehranjevanje konj tekom zimskih mesecev za j posledico, da se je odločno zmanjšalo število uporabnih ' :14 West Chestnut St., Leadvllle, Cola porotnik: JOHN JAKŠA, Box 272, Loulsvlll, Colorado. rRHOVM ZDRAVNIK: Dr. K. S. BUKKBT, 4487 Washington St., Denver, Colo. FRADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortlan.it Street. New York, N. T. Vse denarne naknznl^v In v*c uradne stvari se pošiljajo na gl. tajnika, pritožbe na predsednika j»i. nadzornega odlx>ra, prepirne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. (i. jlMENIK uradnikov krajevnih društev spadajočih k zapadni slovanski zvezi v denver, colo. Društvo sv. .Martina, st. 1 i Denver, f Društvo Junaki št. 13 v Frontenae, Colo. — Predsednik: John Cesar: taj- Kans. — Predsednik: Frank Trlep; nik George Pavla kov ii-h. 4717 Grant tajnik: Anton l.esjak box 118; blagaj- St.: blagajnik: John Predovleh. — Se- nik: l^mis Preložnik. — Seje se vriše Ja hn Kotzman. i vršo vsako drugo nedeljo v me- Društvo Zapadni Junaki st. 1 v Mid- "V1 Vsi v sti,,"lartville-valle, Itah. I'redM-dnik : I rank Ka-1 Wn.>l%o Triglav, št. 15 v Bingham. stoli,: tajnik: Frank Mishmash, box 1 tah. — Pralsednik: Petar Predovič; 211: blagajnik: Ignar Misluuasli. seja t:,i,lik: ,V,:ir ^»'»"""vich RR. 1, box s., v, i Vsakega 1«. V ineseeu. Vsi v : Ni'k Ba,i'b- - Se" M id valle. 1 tali. M> vsakega VI. v mesecu. Vsi v .. .. ... . .. ,, .. .. _ iBiugham. Utah. Društvo Planinski Hrrtjv, st. ,> v 7 dna Zvezda, 16 T l.eadi lile, ( olo. —- Pmlscdink • Adolf |W|jU| ^ Vroii^duik. rrank Ali/Je; ta mik: Juhn Hočevar ,, . . ., ... T, ,, , . , ........ i Heniginan: tajnik: Rob. Robleek, 2nd si. : blagajnik: 1 rank /a it z. Seja ' .. ,, . . . t»i . -i , . ■ J . sta. .>: blagajniea: Anna Blatnik. — so vr>i vsakega Ji. v lastni dvorani. . , . , . . . . , . , i Seje se vrse dvakrat v mesecu in sicer na .iJi l.lui st. v I.eadville. Colo. ' , - ... i drugo in tretjo nedeljo v mesecu. — Društvo Zvini Št. fi v Colo Springs, Vsi v Pueblo, Colo. Colo. I'reilsiilnlk: .loe Kapscli: ta j-1 Društvo Hrabri Slovani, št. 17 v nik: Michael Kuj*m-1i, r»os N. Spruce, Frederick, Colo. — Predsednik: John Si : blagajnik: Crank Klini. - Seja se! Major: tajnik: Anton Valencich box vrši vsakega 12. v mesecu v Sloven- r»s: blagajnik Frank Skrbina. — Seje skem domu v Colo Springs, »'olo. j m- više vsakega 10. v mesecu. — Vsi v Društvo Sv. Rožn. Venca. št. 7 v ; Fre«h>rhk, Colo. Ih-nver, Colo. — Predsednica: Mary | Društvo sv. Alojzija, št. 19 v Den-1'rijatelj ; tajnica: Mary Sturešluič, | ver, Colo. — Predsednik : Anton Men-.7170 Logau st.: blagajniea : Frančiška : tajnik: Erazem Gorske, 40C4 Baudek- Seja se \ rši vsako drugo 'Pearl St.: blagajnik: Frank Okoren, nedelj., v RMHK8 v dvorani ST. .laku- « "fc vsakega 14. V mesecu. — ba na I.ogan St. Vsi v Denver. Colo. I v>i v Denver. Colo. Društvo Biser. št. 8 v Mullbcrv, Društvo Planinke. št. 20 v Leadvil-Kans. — Predsednik : Petar Medosli; le. Colo. — Predsednica: Neža Kržan: tajnik: John Crepinsek, RFD 2, box tajnica : Frances Ponlkvar. 615 W. P> : blagajnik: John Crepinšek. — Se- St.: blagajniea: Mary Rutkey. — Seja se vrši vsakega 10. v nie-ecn. Vsi'je se vrše vsakega 10. v mesecu. Vse v Mulllieryy. Kans. Iv Leadville, Colo. Društvo Napredni Slovenci, št. 9 v Drušlfo (irintovec. št. 21 v Ely. Canon City, Colo. — Predsednik: An-! Minn. — Predsednik: Ferd. Kuhar; ton Dwell: tajnik: Frank Kocjan, tajnik: Math P&ajner, box 289; hla-Pros|x'ct Heights: blagajnik: Frank ! gajnik: Frank Erzar. — Seje se vrše Koncilija. - Seje s,, vrše vsakega 10. \sakega 10. v mesecu. — Vsi v Ely, v mesecu. Vsi v Canon City. Colo, j Minn. Društvo Slovenski Bratje, št. 10 v j Društvo sv. Mihaela, št. 22 v Tooele, Victor, Colo. Prol-j-dnik : Petar Ge- i Itah. — Predsednik: Mih. SajatovK?; sltel : tajnik: .li»i|» Milile box «i"J2: Ida- tajnik: Frank Aiubrosh, box 75; bla-gji jnik: Josip Mcble. Seja se vrši | gajnik : Anton Rupar. — Seje se vrše vsakega 15. \ mesecu. Wi v Victor. ' vsakega 15. v mesecu. Vsi v Tooele, Colo.. J Ftali. Društvo Sv. Jaiiez Nepomuk, št. II Društvo Cleveland, št. 23 v Cle*e-v Kodivale, Colo. Predsednik: -loc laiid, Ohio. — Predsednik: Douis Mez-ICIatnik: tajnik: Alois sioiee. box 225: 1 nar: tajnik: John Kadunc O-'UO Carl blagajnik: Josip Putrya. — Seje >e vr- Ave.; blagajniea : Agnes Eeovieh. Seje še vsakega 11. v mesecu. \ si \ R.n k- s.- vrše vsako prvo nedeljo v mesecn. vale, Colo. \'si v tMereland. Ohio. Društvo Zgodnja Danica, st. 12 r Društvo Marija Pomagaj, Št. 24 v Clear Creek, C t ah. — Predsednik; L. Salida, Colo. — Predsednica: Anna Mihclh-h: tajnik: Ant. Sever. l»ox i:i; IVar: tajnica: Vi<-torija A. Drobnieh blagajnik: Andrej Fljacko. Seje se RFD box 7.'I: blagajniea: Anna Flo-vrše v>akega 15. v mesecu. — Vsi v rijancich. — Seje s»' vrše vsako prvo Clear < 'reek. Ftah. mslcljo v ineseen. Vse v Salida. Colo. Cenjeni krajevni tajniki so proseni, da sporoče vse premembe pri društvu ali glavnemu tajniku Zveze ali pa naravnost na uredništvo Glas Naroda, da se zamore iiueuik araduikov pravočasno popraviti. latter shall include in the Valuation Exhibit as indicated. Publication in official journals (or in lieu, communications to individual members) shall be made of the results of valuation in form identical with that of the -valuation Exhibit to Insurance Departments, with explanations. 7. In the determination of the per cent, of Assets to I,-abilities, according- to the Prospective method of valuation, there must be eliminated the funds not available for the payment of claims under contracts of insurance, and the "lion-admitted assets other than certificate lieus ajtd loans; provided that the total of such indebtedness on any certificate included in the statement of assets shall not be greater than the excess of tliti present value of the benefit over the present value of future contributions under said certificate as shown by such Prospective Valuation. S. When furnishinjr copy of the Annual Report to the Actaaj-y or Accountant (unless he has personal knewledgc of the facts) the Secretary (or other qualified officer) of the Society shall definitely give the amounts of the non-admitted assets femd of expense fund and of other futnls held for relief or other special purposes an not primarlv for the payment of claims, aud shall, answer the following Questions: 9. Does the society issue separate certificates promising disability benefits? Answer No- — If so, specify same____ 10. Aer the net contributions for disability benefk« kept in fund separate from all other benefit and expense fund? — Answer Yes. — If so, state the increase of the funds during the rear: 202.931. 11. Are the net contributions for disability benefits kept in a fund separate from all other benefit and expense fuitids? — Answer: Yes. — If so. state the increase, or decrease of the funds during the year: 202,931. 11. How many assessments were actually collected last year? — ,Answer: Death 12, Disability 12. Expense 12, combimd »k-ath, disability and expense 36. 12. Date when the society last changed the number of assessment* to be collected each year. Answer: Unchanged. 13. What proportion of first and subsequent* years' contributions may be used for management expenses? Answer: First year none, subsequent years none. 14- Are there any reserve liens (not certificate loans or premium loans) outstanding against certificates in force? Answer 110.___ If so. state amount $.... 15. Are certificate loans or premium loans granted? Answe; no. Tf so. state conditions and amount outstanding. . . . I hereby certify to the correctness of the foregoing answers and to item 24, 25. 26. 32, 33. 34. 35. 36, 37, 3S and 39 of the Valuation Exhibit. SIGNATURE Frank Skrabec. OFFICIAL TITLE Supreme Secretary. 16. A synopsis of the fonns of certificates and the formulas employed for valuing the benefits and contributions tuider each form, together with the amount of insurance in force, must be given by the actuary or accountant with answers to the following questions: tT. State the method of valuation used fwhether level premium. preliminary term, etc.") Answer: Full Preliminary. 1?. State the Mortality ami Interest Assumptions employed rn the Valuation. Answer: ('Use schedule A). VALUATION EXHIBIT ASSETS—Actual and Contingent. *J9. Present Mid-Year Value of Future Contributions $...... *20. On..............Certs., Death Ouly $...... Form of '21. On..............Certs., Death and Dis...... Form of *22. On..............Certs...,____ Form of " .......... *22. On..............Certs____ Form of .. .*....... •24. Admitted Assets, less .$137131 Funds not available for Claims $2365.86 25. Liens. Loans and Interest thereon, ou certificates valued according to the Prospecive method $...... 26. Total $23625.86 i/. Amount of General or Expense Fund $1375.31 38. Amouut of "Xon-Aduiitted Assets'' $...... LIABILITIES—Actual and Contingent. t27. Present Mid-Year Value of Promised Benefits $...... t28. On..............Certs-, Death only $...... Form of .......... t29. On..............Certs., Death aud Dis......... $18573.75 Form of i .......... 130. On..............Certs. Form of .......... +31. On..............Certs. Form of 32. Acrrued Liabilities 33. Value of Unpaid Installments 34- Net Sick and Accident Fund 35. Credits to Certs, valued on the "Accumulation Basis" 36. Total $18573.75 39. Accrued Claims ou General or Expense Fund 40. Assets (Item 26) to Liabilities (Item 36) 121 3% JI. FORM OF EXPLANATION FOR PUBLICATION. (N. B. — The following is to be used only where the ratio of assete to liabilities is equal to or in excess of 100%). 41. The above Valuations indicates that on the basis of the N F C table of mortality with interest at 4 per cent., the future assessments of the society, at net rates now being collected, together with the now invested assets, are sufficient to meet all certi-fieates as they mature by their terms, with a margin of safety of $5052.11 (or 21.3%) over and above the statutory standards. (N. B. — The following is to be used when the ratio of assets to liabilities is less than 100 per cent.) 42. The above valuation is in conformity with statutory requirements, and is not to be regarded as a test of financial solvency in any action that may arise but is made to determine the amount the Society should have on hand to pay its future obligations without change in the basis of collection on the assumption that ist mortality will be the same as that set forth in......mortality table and that the rate of interest earned will be......per cent. STATE OF COLORADO....................) )SS.: COUNTY OF DENVER....................) JOHN II. UPTON, being duly sworn, deposes and says that he is t the actuary (accountant) who made the foregoing computations and answers to the questions above set forth concerning the condition *If the net reserve method is employed, make no entry opposite these i items- tlf the net, reserve method is employed, enter opposite these items : appIIcaBle~fhereto. of Western Slavonic Ass. as of December 31. 1917, and that the same are correct and true to the best of his information, knowledge and belief Subscribed and sworn to beforr ^ this 1st day of May 1918. John H. Upton. Grace E. Clark, Notary Public. My Commission expires May 13, 1919. SCHEDULE A Mortality and Interest Assumptions Used in valuations of Certificates N. V. C. 4%. Form of Certificates: On file in Dept. Certificates in force Dec. 31: No. 1078; amount $589.500. Formula used in Valuation: Mid value of terminal reserves full preliminary form. IZ UBADA GL. TAJNIKA ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE. Tukaj vam podajem vrednostno poročilo (Valuation Reiport) Za pa dne Slovanske Zveze. Vsak elan(ica) na,j pazno pregleda iu se prepriča sam (a), da muo res zelo lepo napredovali, kar priča, da imamo nad 121.3% sol-ventnosti, toraj več kot katera druga slovenska organizacija v Ameriki. Zatoraj je vsem rojakom toplo priporočani, posebno po Zapadli. Kjer no še društva, spojenega z Za.padno Slovansko Zvezo, naj si ga vstanove ter ga priklopijo k Z. S. Z. Za vse podrobnosti, kako vstanoviti novo društvo, sem vam na razpolago vsak čas. Pri Z. S. Z. se lali-ko vsak zavaruje za $250, $500 in $1000 in $1 na an podpore. $50 za razne notranje operacije in druge poškodbe, kakor izgubo kakega uda itd. Priporočam tudi vsem krajevnim društvom pridno agitacijo za pridobitev novih članov in članic. Le še 2 meseca in kontest bode pri kraju. Toraj požurite se, 'da dobite eno izmed razpisanih nagrad. Katero društvo dobi v tem času največ novih čianov in članic, dobi $15, drugo $10 in tretje $5. Toraj na delo, dokler je čas, da ne bode iprepozno. Apeliram na vse člane in članice po drugih naselbinah, da pristopijo tudi vaši odrasli sinovi in hčere k naši dični organizaciji, ker ne bode jim žal. Pristopili bodo k dobri materi, katera bo v slučaju nezgokie ali smrti tudi v polni meri storila, svojo obveznost. Tukaj v Denver, Colo, sta dobila društvo sv. Martina in dr. sv. Rožnega Venca lepo število mladih fantov in deklet, kakor tudi dr. Zapadna Zvezda v Pueblo, Colo. — Storite tudi to po drugih naselbinah, pa bodemo zopet lepo napredovali v vseh ozirih. Pred enim tednom sem videl v Glas lu J. S. K. J. poziv na Z. S. Z., 'da naj se združimo zato, ker Z. S. Z. ima naj več takih članov, ki opravljajo najbolj nevarna dela. Ja/. oporekam: seveda so eni člani vposljeni po bolj nevarnih krajih kot dru. gi, toda članstvo Z. S. Z. je vposljeuo največ po rudopilnlcah itd., kar ni tako nevarno. Seveda ne rečem, da je zdravo. Toda vseeno članstvo Z. S. Z. ne opravlja bolj nevarnih del kakor članstvo kake druge orgauizacije. Nisem pa proti združenju ker vidim, da v združenju je moč in le potom združenja bodemo uspešno napredovali na društvenem polju. — Toraj, cenjeni sobrat dopisnik, ako se večina članstva Z. ft. Z. zanima za združenje, bodem tudi jaz z veseljem pozdravil to idejo, čeravno smo nadsolventui. Sedaj pa. ko se približujemo z vsakim dnem bolj 5. gl. zborovanju, katero se bo vršiio dne 19. avgusta v Colorado Springs. Colo., teuipotom priporočam vsem krajevnim društvom, da razmotrivajo že sedaj, kaj nam je za storiti in kako izboljšati pravila, da bodo odgovarjala postavam države. Ta mesec se volijo delegati za konvencijo. Zavarovalnin ski oddelek ipriporoča, da, ako le mogoče, da se volijo državljani Združenih držav, ker živimo v kritičnih časih itd. Dalje tudi priporočam, da se valijo možje, katerim je v resnici napredek organizacije pri srcu. — Imena delegatov naj se prijavijo najkasneje do 15. junija. Z bratskim pozdravom ~ ■ ' Frank Čkrabec, gl. tajnik. . Tu s/nio se najprej ogledali, kakšni da smo. Za med ljudi nismo bili, in naj so bili tudi Kalabrezi; to smo uvideli takoj. Na obleki in v čevljih smo imeli toliko pe pela,, da smo. ga izsipali kar na d< belo. Pravzaprav iz čevljev sva ga izsipala samo jaz in tovariš. Draž-daneu pa tega ni bilo treba; njemu je namreč žlindtta tako raztezala čevlje, da mu je bilo treba samo prestopiti, pa se je pepel sam vsul skozi brezštevilne razpoke iti špranje v usnju. Moje in mojega tovariša obuvalo sicer ni dobilo zevajočih ran. moje ne zaradi blagodejne opore vodnikov, tovat lšov ne zaradi lahkote in ela-s tie i t etc njegovega telesa: vendar so bili pa tudi najini čevlji v tako oguljenem stanju, da je vsak pogled nanje zbudil v naju uiilosrd-je in žalost. Zdlay, ko smo stali na trdnih tleh, polastila se nas je rad o vednost, kako da bi ne bilo nobenega pota. ki bi vodil po tej strani navzdol. In i/, dijploiuaticnih odgovorov naših vodnikov smo nedvomno posneli, da pota pač ne manjka — saj smo ga sami videli, ko smo šli četdenj — da nas pa vodnika zarad;te>ga nista po njem peljala, ker l>i morala sicca* izročiti takso oni občini, po katere ozemlju je stez;> narejena. Tako sta jo pu vtaknila lepo v M-oj žap. Vendar, ker so se nedaleč od nas izza vinskega trsja svetile bele stene gostilne, kjer se, kakor sta zatrjevala vodnika, dobivajo izvrstne laerima? Chri^ti (Kristusove solze, fino vino) in sočna salama, smo opustili nadaljnje očitke in smo jo ubrali naravnost proti njej. In res, kar se tiče vina in Salame, sta vodnika govorila resnico. Toda nad vse očarljiva je bila postrežljivost krčma rja ter njegovih ljudij. Videč namreč, da smo prašni iu potni, so kar tekmovali, kako bi nas osna žili. A'saj mene so snažili. da se mi je srce smejalo. Krčmar me je krtačil g>o hlačah, kmnarica mi je stepala suknjo; njiju -sin mi i je vlival vode po nogah, hčerka po rokah. V kratkem času sem bil ublizan od pete do glave, da bi se bil za mogel brez sramu vreči v omotični vrtinec opoldanske promenade, ki valovi ob nedeljah v Latermano-vem drevoredu naše bele Ljubljane. Toda moje občudovanje vesuvi-janske gostoljubnosti ni trajalo dolgo. Pri odhodu iz gostilne mi je molelo nasproti toliko rok, ki so nasilno zahtevale mancio (napitnino), da sem se vpričo vseli, ki ae jih je tikalo, sveto zaklel, da se nikdar več ne dam pod Vcsu-vijem krtačiti in prati. Pa priti je imelo še hujše. Ker namreč od tukaj naprej nisnno več rabili vodnikov, smo jima odšteli, za kolikor smo se pogodili pri odhodu z vrha. Toda tirjala sta še enkrat toliko, če.š, da smo se tako pomenili j če trdimo nasprotno, ju nismo razumeli. Zdaj je pa biLo naše potrpežljivosti konec. Bog-uie, ni se nam šlo tolikanj za svo-jto, ker razlika je znašala za vsakega le par lir, ampak nesramno izkoriščanje je odzvalo odpor, iu sicer lic samo pri nemškem Šauug-liajcu, temveč tudi v najinih pohlevnih slovenskih dušah Položili smo pogojeno vodiiino na mizo in smo odšli. Vodnika sta denar previdno pobrala, s čimer sta nehote potrdila, da je na njuni strani krivica, vendar sta se za nami spustila, glasno kričeč ter z rokami klateč, in situacija je postaia naravnost opasna, ko smo prišli na pot. ki votli tned samimi vinogradi. Draždanec je že par-krat zamahnil s pestim, da se je. ubranil n asi Ln ost i svojega vodnika. Ko mu je pa ta pomolol svinčeno liro, čes, da jo je od njega dobil za takso — svinčene lire nosijo ti vesuvijanski poštenjakovi-či v žepu. da izsilijo kar največ od nevednega tujca — tedaj jo jc Draždanec vzel, zlomil čez pol iu kosca zalučil v vodnika. Kakor vidite, poguma se je unijin sopotnik dokaj na vzel, bivajoč -med Kitajci. Ves ta čas seiu se jaz previdno držal v reservi. igral nekuterikrut ulogo tolmača, pogosto pa spm svoj soinčnik premeril z očmi t«T pretehtal z rokami : drugega orodja namreč nisem imel s seboj, s čimer bi se bil branit v portrebi Slednjič je tudi v meni vzkipelo. Kar najodločneje zahtevam od vodnikov imeni ter ju pozovem, naj prideta drugi dan v hotel Sauta Lueia v Napoiju, kjer sv.^N^ •(Nadaljevanje na strani.) ■i Cez Vesuvij v Pompeje daleč v Pompeje. Spomnivši se 'svarilnih besed Cookovega poslovodja, jaz vonikoma nisem prav nič zaupal. Vrhutega sem iuiel pot nazaj ie plačano, za vodstvo po novi poti pa bi vodnika zahtevala vnovič vodnine — saj jima je bilo fato toliko na tem, da si izberemo drugo smer zsa povratek — tako tla sem se dolgo časa upiral. Ko sta se pa moja sopotnika udala, udal sem se slednjič tudi jaz, da ne bi kalil družbe in veljal za — strahopetnika. S tem se je pričela mizerija našega potovanja. Najprej sem s svojim vodnikom dognal visokost vodnine, ki jo dobi, ko pripelje tovariša in mene do vznožja, in isto je storil Draždanec. Nato smo pa nastopili pot. Nekaj časa smo še šli po neki stezi, potem sta jo pa vodnika udrla kar čez drn in strn ali pravzaprav čez pepel in žlindro in mi seveda za njima. Pripomniti namreč moram. da je od vrha nekako do srede pobočja skoraj za meter na debelo pepela, od srede pobočja proti vznožju pa so tla pokrita z ostro žlindro, ki ni nič drugega kot ohlajena lava. Mojemu tovarišu iu Draždancu se ni godilo še najslabše; prvemu ne, ker je droben in lahek, da je stopical kar po vrhu pepela iu je tudi po žlindri tako balansiral. din .se je je je-dva dotikal: drugemu vsaj tako dolgo ne, dokler smo hodili samo po pepelu ker je dolg in suh. da ga je gledalo še vedno precejšen kos iz pepela, čeprav se je pogrezal globoko vanj. Drugače pa je predlo meni. ki nisem niti lahek, niti dolu:. Udiral sem se, da sem jedva prestavljal noge, in žlindra mi je rezala v podplate, kakor bi hodil po steklu. Kdo bi se torej čudil, da eem iz tega položaja iz-virajočim občutkom in čustvom dajal v polni meri duška, in sicer, ker je bil moj sainagovor namenjen vodnikoma, v italjanskem jeziku. Tako sem nerahlo zbudil njiju peteornost. da sta me slednjič zgrabita za podpazduhi ter me napol nesla, napol vlekla pod rebri, dokler nismo piišli do kraja, kjer jc bilo po človeško hoditi mogoče. Tako silen izbruh, in obenem prvi, je Oil, kakor znano, leta 79.' Kristiu ko je po Vcsu vije vem ubližju nasulo popela in navalilo lave: kakih 20 metrov na debelo in s<^ izginila s površja med drugim cvetoča rimska mesta Pompei, lierculaueum in Stable. Od teli so i ' dandanes Pompei večinoma od-| kriti ter njih poslopja, ulice in' spomeniki nudijo toliko zanimivosti, da so pritočišče tujcev iz celega sveta: Her kukanja iu Štabi j pa niso mogli izkopati, ker ležita oiuli mesteci Reshia iu CasU-lia-mare. Pred nekaj leti se je sicer snoval kunsorcij bogatili Ameri- < i kancev, ki naj bi pokupil v Resini poslopja, da bi se moglo pričeti'1 r. izkopavanjem Hct kulaneja, ker < se tam pričakuje mnogo starinskih znamenitosti. Vendar do tega ■ ni prišlo, in sicer, če se ne motim.ji med drugim tudi zato ne. ker sV < je italjanska vlada branila dati ; dovoljenje. j Od leta 7!». se je bruhanje po- i gosto ponovilo, vendar ne več s I tlako močjo kot prvič. Zadnji po- 1 n ombnejši izbruh je bil spomladi t leta 1!>UU.. ko je celo po napol j- 1 škili ulicah nasulo pepela za prst i ua debelo. Za časa mojega poseta i je bil Vesuvij sicer miren: kljub! I temu pa ne vstrajaš dolgo ob žre- j hi. Muči te vročina, še bolj pa t žvcplcni vzduh. ki te duši ter siti't na kašelj, t<» zlasti tedaj oko vlc-'< če veter proti tebi. (] Medtem, ko sva so s tovarišem « mudila ob kraterju, je dospel na j vrh uilad Draždanec s svojim vod-' ; nikom. Po šestletnem bivanju v ] Sanghaju na Kitajskem, kjer je i služil v trgovini, se je vračal v do-' movino na dopust; to priliko je i uporabil, da si jc spotoma ogledal 1 Italijo, in. kakor je to navada med < tujci v tujini, sklenili siim takoj prijateljstvo in smo se skupno od-\ pravljali na odhod. Vodnika pa l sta, pomenivši se nekaj v nam ne- : razumljivi napol it anšehii, nam začela prigovarjati, naj se aie vra- i čamo po isti poti, po kateri smo ; hodili gor. ampak naj krenemo ] po drugi strani, češ, da bomo več < videli in da s te poti tudi nimamo __COLORADO FRATERNAL BENEVOLENT SOCIETY Valuation Report ^latle by Western Slavonic 'Association, as of December 31, 1917, to the Insurance Department of the State of Colorado, pursuant to the requirements of law. -ooo- IMPORTANT — IJefore filling out this form - i te carefully- the following: 1. This report must be filed on or before th- 1st day of June. 2 The Valuation Kxhibit must give in separate items for each form of certificate the present mid-year value of future net contributions ih contigent assets, and th<> present mid-yeai value of promised benefits as contingent liabilities', or in lieu thereof the mid-year net value of such certificates. 3. This Valuation Report must be certified by a competent accountant or actuary, or verified by the actuary of the department of insurance of the State in which the society is 1 oca ted. 4. If separate funds are maintained under the laws of the society for different forms of certificates a separate Valuation Exhibit and 'Form of explanations for publication* shall be attached in respect of each such form and be furnished to all members irrespective of "lass, through the official pi.bi-catioii of the soeietv, or fdan wise. 5. The items of actual assets and liabilities must correspond with the same items in the annual report and shall be furnished by an official"of the soči?fy to 'f&e^čtnar^d? acSbuntanF GLAS NARODA, 15, MAJA 1918 vali sveta, niti pa niso obljudili. Resnična tajnost mesa je ta, da obstaja iz dveh tretin vode hi po-leg tega še '4Nho&Apshrdshrdshr bi vam mesto steaka dali v poso-di malo umazane vode ter na krožniku nekaj dušika, bi ne le zavrnili tako hrano kot obeti, temveč I tudi izjavili. tla ne verne jte v to (kot v zadosten obed za odraslega človeka. Ena splošna previdnost pa jc važna in zelo na mestu. Če ste vajeni jesti ali piti kako prav posebno snov iii naj bo ta meso, krompir, brandv ali morfij, boste našli, kadarkoli boste prenehali z za v živanjem dotične snovi, da jo zelo pogrešate in da boste o do-j j vršcuih študijah v vladno službo.' Bival je nazadnje v Gradcu kot j vladni svetnik v pokoju, dokler •se ni poual pred tremi leti v večni mir in pokoj. Oženjen je bil pa 's trdo Nemko, zato so tudi nje-j 'govi otroci zagrizeni Nemci in se 'pišejo "Sockel". Tako je sloveu-I ski Coklja zaplodil nemške "So-ekelne" po Slovenskem. Jalz imam j vsaj to zaslugo, da z menoj iz-'umre rod Gob-ipijancev. Kajti moj joče je bil pijanec, jaz Sem -pijanec iu moji otroci bi bili gotovo pi-ijauci. da, p i-, pi-janci." I Možu se je začel zapletati jezik, J iker je precej pridno izpiral grlo., Zahvalil sem se mu torej za povest in so poslovil. j Goba se je pa odmajal proti '"Pililerjijvemu kevdru". Janko Mlakar. (Konec.) Ali ste bolni? Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dol so In ne oziraje se na to, kateri zdravnik vas ni mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam bo vaše zdravje. ^ Oddaljenost alt pa j>oniaiijkanjc denarja naj vns ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln revne. Jaz sem v Pittsburgliu najboljši fqteeijallst za moiške in sem nastanjen Že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-žarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri se J^^HK nahajajo vse vrste domačih in imortiranih zdraviL ^^Hn^^ Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelju. ^^^^HEmj^^l Govorim v vašem jeziku. En obisk vas bo preprl- ^^^HyjjflN^B 5al, kaj morem za vas storiti. pB^^Bm^^^BB Imam Erlicbov sloviti 006 za krvne bolezni ln I ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tl- | eoče slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, želodčne ln Jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične boleznL j Zmerne cene. i Prof. Dr. H. G. BAER, tli SMITH FIELD ST., PITTSBURGH, PA. Ji nasproti pošte. ii VAŽNO.—Od reži to ln prinest s seboj. True trans'aU-.n filed with th« master at New York, X. Y. on .May 15, 1918. as required oy the Aci or Octo£>e> R 1mo mu mi celo i)omag-ali. 1 Ko je pa Kma stisnila možu nekaj ; I trdih tolarjev v roko, ugasnil se je i obraz tudi njemu. i Po zajtrku smo se pa poslovili . od prijavnih ljudi ter odšli proti Kamniku. i 31 ed potjo je Ehul v prasnil a po I " rokovnjaču'' in povedali smo ji da je pobegnil. "Ilvala Bogu"', rekla jc nato, "mi vsaj ne bo treba hoditi okrog so dni j/' Brtoneelj je pa takoj porabil to •priliko in jo pro&iJ, niij molči o celi stvaH, sicer bo morasfct "oki-og sodnij hoditi'', kljub tetnu, da jc ušel rokovnjae. Kina mu je trdno obljubila, da . ne bo nikomur zinila niti be.sedi- - ; potem je pa povedala samo — - materi. Brlogarkii, kuharici in ne-i katerim prijateljicam, o katerih j je vedela, da bodo raznašale da-iJ!je rn dalje. r Brtoneelj je pa vendarle dose-. irel, kar je želel. Takoj naslednji i -j.redpust dobimo poročilo na Du--'naj. da sta "gospod Josip Brton- Coklja ]>a pravi nato: ".Mati, nikar ne govorite tako bretzbotžno in no sodite po krivem!' Wstc-li za gotovo, da ta slamnati i mož m rokovnjaei Vsi se obrnemo začudeno vanj; Coklja pa nadaljuje mirno: "Jaz sem prepričan, da rokov-' njač ni ušel, ker ni mogel. Ponoči! še s>pali uisino zaradi njega, ker je smrčal. To potrdi lahko tudi ta j fant. ki je pri nas spal." "Ren je, to tudi jaz lahko potrdim", oglasi se Ulavan. "Sko-j raj vso noč nisem zatisnil očesa zaradi njega."' "Tako jc!" hitimo vsi pritrvat.j ki smo stražili rokovnjača. "Po noči torej ni ušel", razlaga daljo Coklja; "zjutraj pa. tudi ni mogel Ko smo vstali, naročili smo lantu, ki jc še ležal, naj pazi na rokovnjača. Takrat je še spal in Mišali smo ga. kako je smrčal, kaj ne, tovariši:"' "Slišali!"' potrdimo vsi. J ji ti nisi potem nič več ziispal, kaj ne?" obrne se nu Ulavana. "Niti očesa nisem več zatisnil", hiti se funt lagati. "In ako .bi bil tudi rokovnjae prišel s poda, morali bi ga mi videti. ker se nismo ves čas ganili od vrat", pomaga mu Šoba. "Torej", sklene Coklja. "ker ni mogel uiti &e tu na podu." "Kje pa je?" oglasi se Jurčkov oče. "Preiskal sem že vse kote. pogledal z-a vsak tram in pre metal vso slamo, loda mi ga nikjer. V tla se vendar ni vdrl.*' "Zato pa pravim, da je ta slamnati mož ujeti rokovnjač". rokel je Coklja z nekako slovesnostjo. '•Poslušajte, prepričam vas kmalu! Ste-li že slišali o rokonialbarjih .' Vidite, ".i roparji so nosili otročje roke v malhah. Kadar se je hotel storiti nevidnega, je pa' vtaknil rokico v desni žep. <<)p.:l Od te vraže so d o bdi rokovuijači. oziroma rokumalharji svoje ime.) Ka j ne. to vam je znano ' V ifo- v ee Mini v«ii. >iiiu g-a nuuo u«i> -gali. ker nas ne pusti spati." "Le dajte ga. le, pa dobro". 1 bedri nas fant; "saj jo tudi mene zbudil, ta mrcina rokomalhar- I ska!" Stilaj smo se pa smejali njemu ij in Coklja se mu je eelo upal reči: t ".Mi smo pa mislili, da ^tc tudi < vi smrčali. Kako >>e vendar človek včasih moti!" i tJlavau pa ni odgovarjal več; vlegrl se je na drugo uho in zopet, t začel s svojo godbo. j Tako nam je minula noč med • smrčanjem, smehom in prepirom. 1 Drugo jutro smo v.st-aJi takoj, kakorivitro se jc Kasvetito skozi i ■špranje v stenah. Naročili smo Uilavauu, naj pazi na jetnika, po- 1 j tem smo jo pa i*obrali s poda. V hiši je še \se >palo, kei- je bi- , lo jako zgodaj. Sezidi smo čevlje < | iu letali po rosni travi, kar nam I je delo zelo dobro. Bili >mo prav dobre volje, da se je vse tako dobro izteklo. Samo Brtoneelj in Griža sta se kregala nekaj časa zaradi In t in, s katerimi Via bila prejšnji dan tako i"idod;inia. Naenkrat se udari Coklja po čelu in pravi: j "Fantje, meni je nekaj padlo v glavo!" "l>u ti le na glavo ni", pregriz-ue mu besedo Soba. "Kaj si tako lačen, da mor.« besede jesti.'" liuduje se Coklja.} "Toda brez šale. prišlo mi je res . nekaj imenitnega na misli." "Tu je pa lepa", ifglasi se zopet šoba; "poprej je nekaj padlo, se-^ daj je nekaj prišlo, počakajmot maio. morda se bo naposled še kaj > pripeljalo." j To je pu Cokljo tako ruztogo-i tilo. da se je hotel kar pognati v i Sobo. Komaj smo ffa potolažili. : "Kaj si pa hotel povedati?'' popra sam o ga potem, i Coklja se je kar obrnil in odšel l na pod. Vsi smo zmerjali Šobo, .Jda nam je spravil v ne voljo tako ' ' m i., i uniM iijiiDni gii ■ je kar naenkrat postal abituri-jeiit Jakob Griža. Manjkal mu jc sj ► klobuk, ki ga jc izgubil na ' bojišču. » "Sedaj pa hitro v hišo", pravim mu, "da nas kdo lie zasači." 4'Tega pa že ne" odvrne mi po kratkem premisleku Griža; "komedijo moramo igrali do kouea. : Ko bi imel vsaj kak jopič odveč! Pojdi v hlev, morda najdeš tam kako st\ar od obleke. Slame iu sc- 1 na je tu dovolj." Takoj sem ga razumel, kaj ho-č \ I'ruo jii'cnu v hlev iu najdem res na hlapčevem ležišču strgan jopič iu strahovito zdelane hlače. < Mioje pobašem in se vrnem in pod. Hitro iiatlačiva sWrme v jo^iič in hlače, da je bil ^lauiJiat; rokovnjač kar v hipu narejen. Potem J mu potisneva klobuk na bučo ter mu /veže\ a i*oke iu noge. Ijcščer-j ba jo tako slabo svetila, dj se na-j uta jc zvijača uioralu |M>srečiti. Nato zapreva pod in odideva v( hišo. I ^ (iriža je bil »prejet z velikim T vesoljem. Moral jc takoj poslušati \ so zgodbo boja iz rokovnjači od začetka dt- konca. Zelo je obžalo-\al — hinavec. — da ga ni bilo zraven iti pri tem strupeno pogledoval Brtonelja. "Dobro, da imamo vsaj poglavarja", sklene svoje jadikovanje., "ta mora dobiti vrv za v rat!'' Odpravili siuo se k počitku šele (ptuuo v noč. Kma je dobila pi*e-iioctvve v hiši. Ju K-o k je šel z dvema drvarjema na hlev, fant Ulavan pa z nami na p«xl. Toliko, da sem še hitro ob v est ti Brtonelja, Šobo in Cokljo o uajuii zvijači. Zakuj treba je bilo velike opreznosti. da sc ii i slamnati »nož Lodal. Komaj smo odprli vrata, snio že jdaiiili vsi štirje nu i*h1 iu obkolili "rokovnjača", da ga Gla^n ni mogel videti blizu. Porinili smo •fa bolj k steni m polegli krog jfjke •• l>i bilo pa sumljivo, če bi ^ nic ne stokal in zranjen a slama za naše ix»stelje. zvezali so mu /.opei noge in roke ter ga izročili Jurčku v varstvo. Potem smo pa šii vsi skupaj v hišo, v kateri smo opoldne "jedli ka-\o". Pripovedovanja ni bilo ne kun a ne kraja. Drvarji so se hvalili na Nsa usta, kako so sekali ro-kovngaee, katerih število jc v »iji-hovi domišljiji narast.lo že na deset... Kuni so pa ni naveličala pri po-ve*> *ati, da so jo rokovnjači že ho^ i obesiti in da se ni prav nič bata. "Zahvaliti se imam pa za živ-ljei je edino-le vam. gof»j>od Brtoneelj". zatrjevala je sladko ter {»ogledala ljubeznivo "viteškega rešitelja", da se mu je kar topilo sive. Veselje mu je pa vendarle nekoliko grenila skrb. kaj bo z Grižo; zakaj čutil se je precej kriveča njegove nesreče. Tudi Kma ga je jM*gr»*šula. Po-f®^« še vala je Sobo iu Cokljo, kam izginil iu kjr so se mudili tako lolgo. ( oklja ji je potem lagal, da so zašli in pri tem izgubili Grižo, ki pa mora priti vsak čas za njima. Drvarji s<»j-tli v hišo, da dobiš kaj meti zone; bom pa jaz ostal ta čas pri rokov-njaču." Jurček ni prav nič čakal, da bi mu še enkrat rekel, marveč jo jc takoj pobral. Sed.ij p o rtv. cm hitro jetniku l IWi III i - Mid - itt'ii KicL'aiv.t mii^k'ju IZ LEPŠIH CASO =— HUMORESKA = (Nadaljevanje.) ( Glavail se je pa nato oglasil iz drugega kota iu rekel: "Le stokaj, dedce rokovnjaški; juti i ImiŠ šele zdilujval, ko te bomo gnali v Kamnik!" Mi smo se pa komaj zdržali' smeha. Kmalu nato je začel Glavan dreto vleči", da se je kaj* pod tresel. Potem mu je pa začel še Brtoneelj pomagati. Čudno iu bilo. da smo pri taki godbi spali kaj I slabo. Noč nam je pa kljub temu prešla š(. precej urno. ker ves čats iii manjkalo zabave. Soba namreč ni mogel zaspati iu je prosil Grižo, naj sune Brtonelja pod rebra, da bo nehal smrčati. *"Saj sem ga že vsoga odregal", odvrne mu Griža, "pa nič ne pomaga : res ne vem, kako spanje ima ta človek." "Čakaj, mu bom pa jaz eno pri-solil". pravi nato Šoba. in sune — Grižo naravnost v t rebuli. "Tristo ribniških krot". tzaro-banti ta. "zakaj si pa mene dregnil .'"' "Kaj som tebe?" popraša Soba zategnjeno: "mislil sem Bi ton-elja." "Dingič pa bolj poglej "Saj bi pogledal, ko jc pa temno kakor v rogu. Čemu si vru- j ta zaprl.' Pustil bi bil vsaj leščer-bo goreti." "Mir!" oglasim se sedaj jaz; i "Brtoneelj iu tisti Glavan na oni sitrani smrčita, vidva -e prepirata, ; kdo bo pa potem spal?" Posrečilo se mi je, .da sem ju {»omilil; toda le za kratek čas. Začel sem že malo dremati, ko zaslišim zopet {noseči šobin glas: i "l epo te prosim. Griža, dregni Btlonclja, da bo odlotel skozi ste- ' no za pod. Jaz ne morem zaspati! Rad bi ga sam, toda bojim sc. da i bi z »j»et ne zadel pravega." • Takoj nato zašumi slama in ne- . kaj telc-biic ob leseno steno. "O ti krota", oglasi sc Griža, "kaj takera se mi pa še ni zgodilo. \'es čas mislim, ila budim t. Brtonelja; sedaj šele vidim, da . sem suval le — slamnatega mo-živa.'' Nato je {»a nastal tak krohot na podu. da se je Brtoneelj takoj zbudil. Celo Glavam je prenolial žagati ter vjirašal: "Kaj pa vi tam imate?" "O. nič hudega", zlaže se mu, hitro Coklja. "Rokovuijač j<- pre- ___- ......-..i ...... ........i.....i,... kratkočasnega fanta. j Kmalu pa pride Coklja zopet' nazaj. Držal se je sicer še vedno jezno, toda poznalo >-e mu je, da komaj skriva veselje. Takoj smo vedeli, da je eno naredil. Todia! spraviti nismo mogli ničesar iz njega. Naenkrat se pa odpro vrata na podu in Glavan plane ven ter vpije na ves glas: ; "Pojdite gledat, rokoviijj.č se je obesil!" ■ Potem pa hiti še na hlev drvar->.je klicat. | Sedaj smo pa izvedeli, kakšno 1 je uganil Coklja. šel je na pod gledat, če Glavan še smrči. Ko je videl, da «*pi še kot top. je urno 1 obesil rokovnjača v temen kot ma nizek že-bolj. Prišli smo vsi hkrati na pod. Celo Urša je pri drl a iz hiše. Ko je zagledala v kotu obešenea, sc jc kar križala. Videlo se je pa res tako. kakor bi bil visel kak človek. jstarejš: drvarjev — bil je( Jurčkov oče — stopi urno k obe-' >:encu in ga odreže. Potem se sklo-j ne k njemu, da bi ga prefckaL če ima morda še kaj življenja v sebi.! ( oklja ga pa vpraša sočutno: "Ali je že miKcl."' Juičkov oče pa zarobanti, rekoč : "Tristj zelenih, pa še en rumen povrhu, saj je le nabasana slama, ne ipa rokovnjač!" j Sedaj obstopimo vs>i obisenca; tudi 1'rša se pridrenja k njemu,; ]>a komaj ga je zagledala, že se zakrohoče na ves glas iu pravi: | ''Saj to so cape našega hlapca.1 Ha. ha, ha. vi stepa dofori varuhi! Iiokovnjač jo vam je lepo upilial in se za slovo še poatorčeval. KcrJ hlai>ea ni doma. mu je vzel obleko iz hleva in vam puslil za spomin' mesto sebe slamnatega možica. To pa moram reči, dobro ste ga stra-j wHn I - > jvejšom času sc pa potikajo okrog < »roparji, ki se imenujejo nogomal-'. harji. Ti pa nosijo otroške noge1 v žepih. In kadar predene nogo iz I desnega žepa v levi, se pa izpre-meni v kar hoče. Ona dve roparja, ki sta vam ušla. sta bila naj- ; bi že rokomal barja, ker sta se kar naenkrat storila nevidna. Ta pa j je nogomalhar in >e je izpremenii i v slamnatega moža. Ker se je pa < naveličal ležati, se jc raje obesil.| Sedaj pa le še čaka, da ga vržemo', kam za plot. da se zopet iz premen i v človeka in jo popiha v gozd.'" J Viša je kar z odprtimi usti po- : slušala Cokljo iu začela z grozoj ogledovati slamnatega moža. Jurčkov oče je pa neverjetno zmajal z glavo in rekel: * Tega pa že ne verjamem. Da bi bila tale slama ropar, to pa že', ni mogoče/' Sedaj pa Coklja naenkrat zva-J ste iu zavpije nad njim- "Kaj vi, ki se komaj znate pod-križati. hočete več vedeti, kakor jai\ ki sem že izdelal vse črne šo-jle?" (Op.- Včasih so imenovali J višje ginu »azijske razrede "črno 'šolo". Nekateri so celo mislili, da jwe "črnošolei" uče čara ti.) Očaaiee mu je pa odvrnil po pol-1 notna mirno- "1'čeni ^te gotovo bolj kakor, jaz: vendar mi pa ne boste aiatve-j 'zali v>ake bajke, akoravno ne ' znbui pisati. Ako veste vse tako j dobro, mi pa razložite še to. kako J: • je prišel ta-le slamnati dedec do . jhlapčeve obleke in kako se jc mo-■gcl sam obesiti . "r i | "To pa vi povejte, ki hočete 'vse bolj vedeti kakor jaz!" odre-j že se mu Coklja in sc izgubi s poda. j Najbrže mu ni prišla nobena laž hitro na misli. j- ' Njegove besede so pa vcmlailc vplivale, ako ne na druge, pa vsaj j na Ui^šo. Rcvica je tarnala, da se .!«■ molelo kaj takega pripetiti i m \ z- — GLAS NARODA. 15. MAJA 1918 SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgusta l :i908. - PODPORNA ZVEZA Inkorporirana 22. aprila 1909 ▼ državi Penn Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI: FrsOsednlk: IVAN PROSTOR. 1098 Norwood R'd.. Clevelmnd, Oblo. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. P. 2. Box 118, West Newton, Fs. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St.. Johnstown. Pa. J. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČH". <;.:» Mnin St. Johnstown, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDRBJ VIDRICH. 21» Malo Street CoDemangh, Pa. Blagajnik: JOSIP 2f?LK. «»»2 St. Clalr Are., Cleveland. Ohio. Pocd. blagajnik: ANTON H« »OKVAR, R F. 1» 2. tt»x 27. Bridgeport Oblo. NADZORNI ODBOR: Predaednlk nadzor. odbora : JOSIP PETERNEf«, Box JW. Wlllock, Pa. 1. nadzornik: NIKOLAJ PO V? F., 1 Orab St.. Numrey Hill, N. 8. Pitto-borgh. Pa. ■. nadzornik: IVAN OROŠELJ, 885 B. 137th St.. Cleveland. Ohio. POROTNI ODROR: Predaednlk porot odbora: MARTIN OBERŽAN. Box 72. Baat Mineral. Kana. 1. i »o rot nI k: FRANC TEROPČlf\ R. F I>. X Box 148, Fort Smith, Ark I. porotnik : JOSIP GOLOB. 1016 So. 14tli St.. Sprlnjrfleld, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. Ptttabargh, Pa. Glavni nrad: 831 Main St.. Johnstown, Pa URADNO GLASILO: -GLAS NARODA". 82 Cortlandt Street. New Tork City. * Cenjena druSfra, oziroma njlb uradniki, so uljndno proien*. poMljatl ▼■e dopise naravnost na glavnego tajnika in nikogar drugega. Denar naj se poSlje edino potom Poštnih, Expresnlh ali Bančnih denarnih oakaznlc, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj m naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust & Qnarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega cajnika. da se v prihodnje popravi. IZ URADA PREDSEDNIKA SLOVANSKE DEL. PODPOR. ZVEZE. Dolgo časa se je vleklo vprašanje in razmolri vanje zadnje jolui-fctouiiskc združevalne konference za v prilog združenja, oziroma o sklenjeni pogold'bi od zastopnikov slovenskih organizacij. Čakali smo dolgo, in jaz sem težko pričakoval kakega uspešnega izida •> delu konferenčnih zastopnikov, in kot danes vidim, bodemo zopet bližje združenja. j,, morda kaj posebnega za združenje v sklenjeni pogodbi izpustilo, ker jc pa v pogodbi tudi označeno, da vsako pomanjkljivost v tej pogoditi rešuje in popravljajo začasno glavni odbori združenih organizacij, zatoraj naj bi se ne gledalo, da i»i mogla biti vsaka knlieka.j pomanjkljiva točka sprejeta s splo^n ui glasovanjem! Se izza ra/nih konvencij imamo «l<>sti izkušenj, tako da •-<• se /miraj ko so pravila v rabi med član-t \ on., se dobijo napake, k a te ve ne odgovarjajo za v>e slučaje. Toraj ravno ^olvenliiost smo prezrli pred združenjem. K r pa imamo do«ii r-as.-i v delu /druženja, se ravno lako labh 1 <» najame iiumI is! m časom akiuarja. da preračuna solventnost. — Torai nič zapreke! Kar -c i >ee «r|ed« charlei ja k kateremu -e naj združimo, nima Iiolieneua pomena danes razmol rivat i. Zastopniki na "konferenci, ki j-o bdi vneti za splošno korist našim organizacijam, in charter S. d./ 1*. 7.\> ze mi z večino pripozuali za najboljši začetek združenja. To s- ve,h le začasno, kakor hitro bode pa faktično lelo v gi. uradih vse ]U'i*ti:ešeeiio o-d roma urejeno, bo takoj konvencija. X;t konvenciji pa. bode potem . lanMvo \-e vredno. kar botfe pomanjkljivosti pred združenjem. t.'"Je dovoljenja /n posovaii Licenee po raznih državah Unije. pa vem. da imajo več dovolj« nj nekatere organizacije, kol jih ima združevalni «-harter s. 1). 1*. Zveze. Sklenjeno pa je bilo na seji «r|. odbora S. I). 1'. Zveze v mesecu januarju !. I.. da naj se nabavijo po v-Hi državah dovoljenja, seveda. 'vi' i- -e rabijo in a k«> še jst j, s. I). P. Zveza nima vseh. pa miši m da vsa.j deloma. O tem hočem gledati takoj, da se uredi vse popotno, kar je bilo sklenjenega na giavui seji glavnega odbora S 1>. P Zveze. Toraj rezultat od članstva -T. S. K. Jednote .i'* izšel, da iick-ato lo članstvo zalit va da gre s>plošu»'m članstvu prekoristna ideja * splošnim glasovanjem v pretres. Imam pa tudi obvestilo od članstva S. S. p. Zveze, tla tudi tam članstvo zahteva, kaj članstvo ni sli o združenju. Toraj upajmo, da se prej ko mogoče vs;,j enkrat združimo! Vaš za napredek naših Si. podp. organizacij John Prostor. slimtm. nervozni. slosokrvni \n2je in 2ene Postanejo Močni, Živahni in Zdravi. Ako trpite vsled želodčnih in črevesnih neprilik, glavobolov, stal« prebave, slalx*ga spanca, nimate okusa, imate slabotno telo. slabo kri, slab dull in slabe živce: če sc počutile popolnoma izdelane, čc vase duševne iti telesne moči padajo, potem bi morali vzeti Nuga-Tonc — čudoviti kričistilcc in graditelj zdravja. Nuga-Torie defa zdravo, rdečo kri, daie močne in mirne živce in dela živahno moštvo in ženstvo. Ta slavnoznano zdravilo. Xuga-Tone prežene sirupe iz vašega sistema in vas napravi močni; in -zdrave. Da vašemu sistemu bogato, rdečo kri in poviša vašo težo. Nuga-Tonc vam bo dal izvrsten lek;, da se boste radovali vsakega grižljaja, ker vaša prebava v najboljšem redu. Nič ni bo'jc za kicel želodec, vrtoglavost, slabo prebavo, slal) duh, naj>en-ianie in bolečine v želodcu in črevih po obedu, za glavobole, nervoznost in umazan jezik. Nuga-Tone ojači .delovanje srca. stimulira jetra in stori, da čre ra lahko in redno delujejo. Ceste trudni. slalK>tni, nervozni in izčrpani, nimate apetita in volje, se čutite bjV-bnj po celem životu, in ne morete delati in radovati življenia. potem vas lx> Nupa-Tcne prerodil. Kot novorojen človek boste polni energije, moči in živahnosti. Nuga-Tone je pozitivno garantiran <5* i m povrne r*lrav;« ir. da vas rji pa dobit«- denar povrnjen. Poroštvo v . «V m ,'.avi-.iK. Zdravljenje za cel mcscc samo SI.00. .<'.i 7u šest mesrcev $3.00. I* i■■:•• nam v=t-> r.nro'ilo danes in pridobiti- : v< '■■ nekdanje zdravje, moč in živahnost. i-T<»U' jc ra.\-n<> tako dober za mole kaiior ■•■.ne. rabite ta kupon. NATIONAL LABORATORY, S-100 1*3 W. Madison St.. Chicago, m Gospoda:- t. N«K»-Tonc. IME ........ -Prilagam i.. za kar m: pošljite ..........mesečno zdravljenje ............. URAD......................... ULICA & ŠTEVILO. SP0MLADNI VALOVI ROMAN. ii ! L TURGENJEV. — ZA "GLAS NAHODA" J. T. Kilo je krasno jutro. — Frakfurtske ceste, na katerih se je žt začelo dnevno življenje so nudile krasen pogled. Okna so se bleske-tala v vzhajajočem solncu. vsi ljudje so b'li spočiti iu veseli. Ko sta se izpripeljala iz mesta sta neliote začela občudovati krasno naravo. Naenkrat je stopil nekdo iz gostega grmičevja ter obstal. Sa-tiitt ga je natančnejše pogledal in vzkliknil: — Za božjo voljo, to je vendar Emil! — Saj sem vam že prej povedal, da sem osel! — je zastokal ltaljan. — Deček mi ni dal eelo noč miru in daucs zjutraj »eni mu moral vse povedati. — Xo. zdaj pa imamo njegovo secretczzo! — je pomislil JSainu sam pri sebi. Yo/ je dospel do Emila. — Sanin je dal vstaviti in poklical de- čka k sebi. Emil se je približal negotovih korakov ji bled. Bil je skoraj tako bled kot oni dan, ko je omedlel. — Kaj delate tukaj? — je vprašal Sanin. — Zakaj niste do ma? — — Dovolite, dovolite mi, da ^rem z varni — je jecal deček ter šklepetal z zobmi. — Saj vam ne bom čisto nič v nadlego. — Vzemite me seboj, vzemite me seboj! — Oe imate napram meni le malo spoštovanja, ee mi hočete izkazati vel:k » tiflu^o. vas prosim, da greste takoj domov ali pa v trgovino k gospodu Kluberju. Nadalje vas prosim, da ne smete erh niti niti bvsede o tem srečanju in da čisto mirno čakate mojetra po-vratka. — Vašega povratka* — je zajeeal Emil. — Toda, ee se ne-- nadaljuih bersed ni mojrcl več spraviti iz jrrla. — Emil -- ;ra je prekinil Sanin iu pokazal na koeijaža — bodite vendar pametni. — Vrnite se domov. — Dajte si vendar dopovedati, da ne vidim rad, če greste z menoj Pouudil mu je roko. — Einil jo je teči proti Frakfurtu. — Tudi on je plemenitega srea — je zamrmral Pantaleon. Sanin ga je tako oe'tajoee pogledal, da se je starec nehote stisnil v kot. Šele sedaj je izprevidel, kakšno neumnost je bil napra-vil. Poleg tega se je pa tudi od minute do injsote tembolj čudil. — Ali je to resnica? — Ali bo res on, starec, navzoč pri dvoboju T — Naročil je voznika in sploh vse potrebno preskrbel iu še ob šestih zjutraj zapustil svoj mirni dom. poljubil, se obrnil iu začel Vojni Atlas. Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjeno države z vojaškimi vežbališči in kampauii ter zastave Zaveznik držav. Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske froute na katerem bo b pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane. Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga poide. ne BAVNOKAB JE IZŠEL NOV VOJNI ATLAS t barvah, ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto; & CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 intar. Slovenk Publishing Company 82 COBTLAKDT ST., tfEW YORK. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave.. Pittsburgh. Pa Dr. Kotor f* Mj-ct*r«Jtt aloTMakl aOrurnlk. »pMftJa-IM T Ptttiknfki, U !■» Il-Mt» prtkM ▼ ■travll*- MI«bbl krvt uinji • Bto-■orlttat «•«, u •» J* lanMl Sr. SrUcku t* bwti aow>U* mil m* ik* Ul««a. t srim. Iipaduj« t kosteh, pr!«lu i« taCtettl na Bo« tort. N* teWt*. kw lim ulu*. Tm moflk* M*nl s«rmvta M »krml-■mti nfttodL Kmkor hitro P»utt^ M na pr«n*kaj« adrart*, kkUt*. timil prMIti la tui i» km ■op«« pomIL ■rli jMiudarjajo^ d;i m»-i»»Ui a- žepn ponarejen denar, .s ka teriin slepyrit;. potnike. Ne ven:, ali je tiapre.lnj- "»- Jala ;jli okolnost. da smo se bližali hišam, Dejstvo je, da je junakovi-j«'-c;iiii iiiietikrat upadel poginu. Ni-I sta več zable\ ala pravice, uiupak jprosilu sla le še "elomosine" (mi-|lo.M-iiic;. Nam je v/ra*tel greben. S dat suio ostidi neizprosni, nakar jvta sc izgubila kot kafru. '! ako sin o prišli z \ c-uv i ja ; Joda do Pompvjev je bilo še kako poldrujro uro hoda. Zato smo šli >amo še -»kozi ki loži na [pobočju lik v/.liozja in ki je j»ri zadnjem i/.bniliu 1. l!M.K>. najvc^ i trpela: ravno tedaj so popravljal f poslopja. Nato smo pa sedli na vlak ter se pcrpeijali v Pompeje. Xejevulja. ki >ta nam jo povzro-i"-iiu VLHiui'ia. lias je zdaj kmalu i minila. In bila nas je sama bra-j vura. I.e kadar s,, j,. ozrl na svoj" avl žlindre neusmiljeno ray-sekauc čevlje, mil je oblLla obraz melanholija. Jaz stun si pa mislil iu dejal: "Tako je, če ne poslušaš mene in Cooka!" (Konec.) Kje je-moj brat ŠTEFAN BRK-> 1 ZOVAR : Mislim, da se nahsija nekje v Pittsburghu, l'a. Pi'0-: sini tam živeče rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali čc pa sam to čila, naj sc mi oghusi. Frank Brezova r. 706 X. OttaAva ? "St., Joliet, lil. (14-16—5) i ————— Sanin ga je poskušal tolažiti: f — Kaj je vaš pogum, gospod Ci pa t oil a T * — Moj pogum? — se je začudil. — Moj pogum je ae vedno na starem mestu. - Ponosno je pogledal naokoli ter zavel pripovedovati svoje do- ^ z t.vi ja je. — Govoril je o operi, o pevcu tiareijl — iu ko sta se pripe-jlala v Hauau je bil zopft. ves navdušen iu pamlajen. — Da. triko je! — Na eelem svetu ni ničesar, kar bi bilo tako -mogočno in \seobsegajoče iu ničesar, kar bi biio tako slabo iu ueza- J vestno kot je — — beseda. s Dvanajsto poglavje. Gozdiček, ki so ga izbrali za dvoboj, jc bil oddaljen dobro uro!J od Hanau. Kot sta nameravala, sta bila Sanin in Pantaleon prva na L svojem mesni. / Vozniku sta ukazala vstaviti ob robu gozda in st;t začela iskat i T primeren prostor. — Yeč kot eno uro sta morala čakati na na^rpot- i nika. j1 To čakanje se je pa zdelo Saninu zelo prijetno. — Izprehajal s«. L je po uieiiki stezi in poslušal ptičje perje. Samo enkrat lm je bih. navdala žalostna misel. — Zapazil je mlado lipo. katere deblo jc bilo prelomljeno čez pol. — Najbrže ga je bil zlomil vihar prejšnjega , uiie. Drevo je umiralo. Listi so bili suhi in ovciieli. — Kaj naj to pomeni: — se jc vprašal Sanin. -— Ali je to mor- \ da «>redznamenje moje lastne usode. — Ta misel mu jc šinila v gla-|J vo. pa se je kmaio otrese. - |( Pantaleon jc imel roke sklenjene ua hrbtu in je neprestano proklinjal Nemce. Vsh-d nervoznega razburjenja je eelo parkrat za-?.delsal. C'e ^a je Sanin pogledal, se je mogel zelo zadržavati. da se ii i naglas zasmejal. Slen.iič sta zaslišala na cesti ropotauje voza. — Prihajajo -- je rekel Pantaleon. Vzravnal se je, in Sanin je čisto natančno videl, da se je tresel. — — Bit — je reke! u >i pomagal iz. zadrege — proklcto je mrzlo danes. V seči sia se pojavita dva častnika. — Spremljal ju je nek majhen debel možakar — polkovni zdravnik. V eni roki je nosil vre vode, — kajti človek mora biti priprav-, ljev za vsak slučaj — v drugi pa torbico z raznimi zravniškitmi in- štrumenti. — Po obnašanju in vsem drugem se je dalo sklepati, da je že vajen takega dela in da so mu dvoboji čisto vsakdanja stvar. Pri vsakem dvoboju jc zaslužil osem cekinov in sicer plačal vsak borilee polovico. Gospod Ricliter jc nosil torbico s piš-tolami, dočim jc gospoo Donhof vrtil med prsti palico in žvižgal. — Pantaleon — je zašepetal Sanin stacu — če padem, kajti vse je lahko mogoče — boste našli v mojem notranjem žepu na levi strani — košček papirja. V papirju je roža. katero izročite gospodični Gemmi. — Ali slišite? — Kaj ne, da boste? Starec ga je žalostno pogledal m prikimal. — Bog ve. če ga j» razumel. Nasprotnika in sekuudanta sta se formalno pozdravila, dočim sc zdravnik ni niti ganil. Sedel je v travo in zazehal kot da bi hotel reči: — Kaj me bri-gajo vaši vitežki pokloni! (Dalje prihodnjič.) SPODAJ OMENJENI KOJAKI m BOjiuONJS, | kateri imajo ▼ rokah nala potrdila ta denarne poUijatve, s tterilk* i od, kakor so oenačene pod imenom, nsj blagovolijo nasnaniti prej komofo^s svoj natančen naalov radi vsžne zadere. Pisma katera sme jim poslali, so aa nam povrnila. *vr*ka Frank takssr. BsehnJk Frank Srfnrii Blal PintM Ko. 829639 No, 280S7S No> S80Stt Bartol J. Gilbert Giuseppe Samide Frank No. 3307Sf Ne. 828061 No. 880791 Bear Dan. Kastelie Joka Zinili Joka No. 260638 No. M708 No. 880769 Besana Mary Mlsi ? Kova« Frank ^^tl!^ No. 830069 ' Ne. 260641 Bob« Vajo = ^ Kueič Matija " ^o ^ No. 260588 ^ 45015 T^er^J -7 Kikolick Jokn * No. 8288H No. 260581 ^ No. 828289 ^ Turk Charles BTSmJSSL iZ Modic Ivan Ne. 880851 No. 2606» l^fe No. 329720 Tnrk Iran Dolar Valentfaf ^ Novak Rozi -J No. 880089 No. 45313 v No. 829741 Bender Vineene Oewald Jo« T ^ ža^ar Frank No. 206241 No. 260891 No. 44272 REMEUBER TTTF TlAVgl | suNivor-^s^ musm šLššš mm Dr. LORENZ ^ 644 Penn ! EDINI SLOVENSKO ^ is R- GOVOREČI ZDRAVNIK cLV6DU6 | MOŠKIH BOLEZNI Pittsburgh, Pa. MoJa etroka jo z>lravljenje akutnih in krouienili l>o|ezQi. Jaa i te vira v i nt nad 15J let ter imam skušnje v vm>Ii iMtloznih lu j ker xuaui al«»vetisko, zato vas morem po|>olu<>uia ra/.nuifli iu sp<> i znati vašo Itolrzen, da vas ozdravim in vrnem n»oe in zdravje. j Skozi Si let sem pridobil {»osebno skušnjo pri zdravljenju ini>škili 2 Intlezui. Zalo se morete popolnoma zanesti na mene. moja skrb I K da vas i»oo|*diioma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim- 4 preje. i Jaz oadravim zastrupljeno kri, mazulje in liM- |»o telesu, bO- J lezni v jcrhi. fztwdanje la?, boleeiue v kosteh, stare rane. živine ' holexul. oslalH»l«»st, bolezni v mehurju, ledicali, jetra h iu želodcu, j rnienieo, re\ matizein, katar, zlat<» žilo, navil liho itd. j W Iradne ure .so: V pimedcljkib, sredah iu petkih od 9. ure i zjutraj do 5. popoldan, v torkih, četrtkih in sobotah . ure « zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah |>a du ure popoldne. — l*o 1 De wlravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov: ( Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. 1 Nekateri drutfi »lravuiki rabijo tolmače, da vas razumejo. i Jaz znam hrvatsko še Iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, \ ker t«« razumem. — ....... J i^F f"" *' ^ 'hm ii a prijel :i\"v«r pasu in sc naglas nasmejal: — Ni pomoči, dragi prijatelj. — (.Sodijo smo skuhali iu zdaj jo ; je treba pojesti. — Da. da, iu .skupaj jo bova pojedla. — Toda ja/..sem kljub temu lahko osel. .Star in neumen osel sem. — Vse jc bilo tako mirno :!n tako prijetno, zdaj pa kar naekrat: traletata, trata tata!.... — To je ravno tako kot če začno v orkestru vsa godala enkrat svirati — je pripomnil Sanin ter sc po sili nasmehnil. — Toda to nikakor ni vaša krivda. — Še tega bi mi maujkalo, da bi bila to moja krivda. — Pro-kleto. prokleto — je pouavljal Pantaleon in si pulil sive lase iz drob-ne glave. Voz se je pa pomikal vedno dalje iu dalje. * if