TRBOVLJE, 25. JANUARJA 1962 Zuom&TEO IK GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK Pred VII. kongresom LMS — Pred VII. kongresom LMS — Pred VIL kongresom LMS — Pred VIL kongresom LMS AFIRMACIJA MLADIH Jutri prične z delom v Kranju I je bil VII. kongres ZKJ. IV. kon-VII. kongres Ljudske mladine Slo- greš ZKS,'V. kongres SZDL Jugo-venije. Dva dni bo gorenjska me- slavije in V. kongres SZDL Slovc-tropola živela in utripala v pral- nije, ki so pisano vsebino dela ničnem razpoloženju mladosti, dva I Ljudske mladine še izpolnili in ji dni bodo delegati z vse Slovenite ■ nakazali bolj konkretno vlogo v razpravljali in analizirali dosedanje našem celotnem družbenem r-r - delo organizacije in sprejeli dvomno bogate smernice za nadaljnje, še uspešnejše uveljavljanje mladega rodu na vseh področjih našega družbenega mehanizma. Obdobje med VI. in VII. kongresom LMS pomeni težn:n za krepitev in razvoj proizvajalnih sil v naši družbeni stvarnosti, uveljavljanje širokega sistema neposredne demokracije, krepitev vloge državljanov kot neposrednih proizvajalcev v razgibanem družbenem življenju. Nedvomno je, da je ta bogat in dinamičen razvoj hkrati tudi bistveno vplival na vsebino in obseg nalog mladine, ki je neprestano spremljala in se aktivno vključevala v celoten sistem družbeno-politič-nega dela ter se v teh procesih nenehno prilagajala danim potrebam. Med obema kongresoma mladine :u. V tem pro-s-a, novih oko' stih, bogatih oblikah samoupravljanja je mladina nedvomno našla tisto mesto, ki ji omogoča, da se aktivno vključi v ta proces. V ves ta razgibani družbeni m--hanizem se ie pa ahtiyno vključila tudi zasavska mladina. Nagli gospodarski razvoj zasavskih komun je v precejšnji meri vplival tudi na celotno delo mladine, ki je ob povečani vlogi delavskega in družbenega upravi'ar. - Povsem opravičila svojo vlogo. Delavnost zasavske mladine se ne izraža samo v tisočih in tisočih opravljenih prostovoljnih delovnih urah na zveznih in lokalnih delovnih akcijah, kjer ie mladina doprinesla svoj delež h gradnji nekaterih pomembnih objektov, ampak v vseh tistih oUlikah svoje dejavnosti, kjer se je seznanila in vključila v reševanje ostalih komunalnih problemov. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na poglobljeno iedjno-vzgojno delo mladine, ko je prešla nekatere preživele oblike, kot n. pr. predavanja, in se oprijela tistih, ki ustrezajo potrebam in željam mladih. Mladinske politične šole so napravile korak naprej. Programi teh šol so prilagojeni potrebam po izobraževanju mladih v vodstvih aktivov in organih upravTanja, hkrati pa omo-očajo, da dobijo slušatehi v teh šolah na vpogled tudi problematiko in razvoj posameznih podjetij in celotne komune. Vse bolj se nadalje uveljavljajo marksistični krožki, klubi OZN, debatne in mladinske ure, klubi mladih proizvajalcev, zbori mlad'h volivcev kot. oblika širšega seznanjanja in izobraževanja mladine za posamezna področja. Medtem ko smo pred leti ugotavljali. da v organih upravljanja ni mladine, pa danes vidimo, da se je ta podoba povsem spremenila in da mladina že postaja aktiven in enakop; aun «, r.er v teh organih. Za večje uveljavljanje mladih v organih upravljanja bo pa nujno potrebno tesnejše sodelovanje z ostalimi družbenimi in političnimi organizacijami v posameznih komunah, s čimer bomo še bolj utrdili enotna stališča pri vseh pomembnejših vprašanjih mladine in njene vzgoje. Drago Špoljar, predsednik ObK LMS TrbovLe Delegacija iz ZAR v Trbovljah in Zagorju Na obisku po Sloveniji so obiskali v nedeljo 21. januarja Trbovlje gostje — delegacija iz ZAR, ki jih spremlja tajnik republiškega Sveta Svobod in prosvetnih društev Slovenije Dane Robida. Pred Delavskim domom so goste sprejeli in pozdravili predsednik ObLO Trbovlje Martin Gosak, sekretar ObK ZK inž. Albert Ivan-. čič, predsednik ObO SZDL Slav-| ko Borštnar in drugi politični in kulturni delavci Trbovelj. MISLI PO SEJI OBČINSKEGA KOMITEJA ZK LITIJA Za kadrovsko politiko ie odgovoren ves komite Dalj časa že govorimo o tem, da je potrebna enotna in sistematična kadrovska politika v Zvezi komunistov. Kljub- temu pa še vedno nismo začeli z delom dovolj resno, čeprav postaja kadrovsko vprašanje vsak dan bolj pereče, posebno če upoštevamo nenehno rast organizacije in splošno rotacijo kadrov. Vprašanje kadrov v vrstah ZK je zategadelj proučil občinski komite Zveze komunistov, ni pa se podrobneje ukvarjal z istimi vprašanji v družbenih organizacijah - Socialistični zvezi, Ljudski mladini, v sindikatih - o čemer pa bo govora pozneje. Po uvodni besedi predsednika kadrovske komisije občinskega komiteja Zveze komunistov Litije, tov. Leona Žlebnika, je živahna razprava prikazala celo vrsto problemov. Izkazalo se je, da Izvira večina problemov iz dosedanje nesistematične in nepravilne kadrovske politike. V razpravi so posvetili veliko pozornost predvsem kriterijem za sprejemanje v članstvo Zveze komunistov in posledicam kampanjskega sprejemanja. Ugotovili so, da na ta način sprejeti člani zelo malo vedo o tem, kakšni morajo biti kot aktivni družbeno-politični delavci. Razprava je zajela tudi širšo in ožjo evidenco perspektivnega kadra. Poudarjeno je bilo, da ta evidenca ne sme biti zgolj papirnata, temveč da mora živo odražati vsakega posameznega evidentiranega tovariša. To evidenco pa ne smemo nikdar zaključiti, kajti treba jo je nenehno dopolnjevati in Izpopolnjevati ter ob njej videti vedno še širši krog komunistov, sicer utegne postati organizacija v organizaciji. Tudi kadrovanje v razne politične šole mora biti skrb vseh nas. Gledati moramo predvsem na to, da bomo dali v šole pred-; vsem mlajše, sposobne ljudi, ki so že pokazali nagnjenje in veselje do družbeno-polltičnega dela. K oren! te je bomo spremenili kadrovski sestav in strukturo naših osnovnih organizacij tedaj, če bo- mo začeli načrtno kadrovsko politiko že v osnovnih organizacijah, česar pa v dosedanjem delu ne moremo ugotoviti, kajti osnovne organizacije najbrž niso smatrale za potrebno, dajati tudi to vprašanje na dnevni red dela. Ob tem se pojavlja kot problem vedno vprašanje, kdo naj bo v bodoče sekretar, kdo naj gre v politično šolo itd. Na osnovi sklepov, ki jih bo pripravila kadrovska komisija, bodo člani občinskega komiteja posredovali ugotovitve seje komiteja vsem osnovnim organizacijam. V skladu z vlogo komiteja v družbenem življenju komune Telegrami ZAGORJE OB SAVI — Danes se začenjajo na področju občine prvi zbori občanov. V šoli Toplice, v Delavskem domu in v domu Proletarca bodo ob 17. uri. Jutri ob 17. uri bo zbor občanov v Kisovcu (v domu Svobode) in drugi zbor občanov v Zagorju, prav tako ob 17. uri, v sejni dvorani ObO SZDL. V okolici pa bodo zbori občanov v nedeljo. HRASTNIK — Včeraj je zasedal zbor proizvajalcev ObLO. Razpravljali so o poročilu sveta za delo, o pravilnikih o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. TRBOVLJE — V ponedeljek je bilo tu posvetovanje o dosedanjem delu in nadaljnjem delu vzgojnovarstvenih ustanov. ZAGORJE OB SAVI — Na seji občinskega komiteja Zveze komunistov, ki je bila v ponedeljek, so ocenili nedavno rudniško konferenco ZK in sprejeli polletni program dela. LITIJA — Danes je 33. skupna seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. Razpravljali bodo o nekaterih važnih vprašanjih. HRASTNIK — Prihodnja seja občinskega ljudskega odbora bo 3. februarja. Na njej bodo razpravljali o kmetijstvu v lanskem letu in o nekaterih drugih vprašanjih. TRBOVLJE — Boksarskega dvoboja, ki je bil najavljen za nedeljo, 28. januarja, ne bo. Pač pa bo 10. in 11. februarja prijateljski dvoboj Maribor : Partizan. HRASTNIK — V ponedeljek je bila seja sveta za kmetijstvo pri ObLO. Na njej so govorili o poročilu o kmetijstvu v preteklem letu. ZAGORJE OB SAVI — V torek zvečer bi morala v Zagorju gostovati ljubljanska Opera. Zaradi obolelosti v ansamblu je gostovanje odpadlo, nastopilo je pa SLG iz Celja, ki je uprizorilo »Hotel za norce«. Gostje iz ZAR so si nato ogledali Delavski dom in v pogovoru v predavalnici izmenjali misli le izkušnje. Predsednik ObLO Trbovlje Martin Gosak je zaželel, da naj gosti ponesejo tople želje in pozdrave za še nadaljnje prijateljsko sodelovanje narodu ZAR :n predsedniku Naserju. Vodja delegacije iz ZAR se je zahvalil za čestitke in izrazil zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom in se praven tega tudi pohvalno izrazil o kulturnem delu v Trbovljah. Gostje iz ZAR se iz Trbovelj odpotovali v Zagorje, kjer so Jih prav tako prisrčno kot v Trbovljah sprejeli, nato so si pa o predstavniki Zagorja ogledali Delavski dom. (gostovanje trboveljskih gledališčnikov v Ljubljani Znano je, da je dramska družina Svobode-Center iz Trbovelj preteklo poletje uspešno sodelovala na zvezni reviji amaterskih gledališč Jugoslavije na Hvaru la dosegla prvo mesto v skupini iger iz NOV. V ponedeljek, 29. januarja, bedo trboveljski gledališčniki gostovali v Ljubljani v Mestnem gledališču z Igro »Na koncu poti«. Želimo jim mnogo uspeha tudi v centru naše republike, v beli Ljubljani! Razstava v Delavskem domu V dneh od 26. do 28. januarja bo v veliki veži Delavskega doma v Trbovljah razstava o življenju in delu pripadnikov JLA »Vojaški dnevi«. Raastava bo odprta vsak dan od 9. do 19. ure. V teh dneh bodo nadalje predvajali naslednje filme: Jugoslavija 1.1941; Od monarhije do republike; Odred miru in navez ter ostali filmi. Občni zbori krajevnih organizacij ZB V hrastniški občini se začnejo z nedeljo občni zbori Zveze borcev Soglasje ni dovolj NOV. Prvi bo občni zbor krajevne V, fžadn^.. opravah političnega 7B I vodstva občine Hrastnik m dru- in v skladu z načeli kolektivne j organizacije ZB steklarne, nasled- I J ° ctJ\e- . r‘ odgovornosti je bil razrešen na njo nedeljo pa bo enak občni zbor 0 v e* 0 clm ,e tej seji tudi sekretariat občinskega komiteja ZK. — Jože DER-NOVSEK na Dolu pri Hrastniku. Občni zbori krajevnih organizacij ZB bodo končani do 12. februarja. Zasnove osnutka družbenega plana in proračuna Gostovanje v Jevnici Dramska družina prosvetnega društva iz Dol pri Litiji je v soboto, 20. januarja ob 20. url zvečer, gostovala v Jevnici z igro »Draga Huth«. Gostovanje je uspelo In sl Jevničani žele, da jih gostje iz bol še večkrat obiščejo. ar. Na minuli seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Trbovlje so razpravljali o zasnovah osnutka družbenega plana in proračuna občine za letošnje leto. Ze v osnutku družbenega plana je treba dati poseben poudarek obratnim sredstvom, zlasti v trgovini. Ugotovljeno je, da druge gospodarske organizacije v trboveljski komuni kreditirajo navzven, za trgovino je pa ugotovljeno, da dolguje grosistom, kar jo veže nanje in onemogoča nakup drugje. Kar se tiče investicijske politike, je potrebno v letošnjem druž- ^niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii1ininiiiiiiiiiiiiiii!!!m'i I Vse občane Trbovelj vabimo na otvoritev GODBENEGA DOMA v nedeljo 28. I. 1962 ob 10. uri dopoldne na Trgu svobode pri Delavskem domu Delavska godba DPD Svobode — Center P fliffliniiNiitiiiniiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiuiiiHniiiiiHiiiiiuoiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiailiiiliiliiiliiiiiiiiii ■ittee Nov Godbeni dom v Trbovljah, Id ga bodo v nedeljo izročili namenu benem planu zagotoviti predvsem dosedanjo proizvodnjo, da bo tekla nemoteno. Poudarjeno je bilo, da v investicijah ne sme biti nobenih prenapetosti ali pa morebitnih zavajanj. Vsekakor je bolje, da se planira tudi manj investicij ter da jih, če so dane možnosti, tudi presežemo, kakor pa da bi postavljali visoke plane, ki pa jih ne bi mogli izpolniti. Da bi pa bil družbeni plan čim realneje zasnovan, bo ObLO samo zbiral podatke potreb in iztielal bilanco razpoložljivih sredstev. Ko bodo zbrani ti pomiki, bo o njih razpravljal še izvršni svet SZDL in dal določene smeri za sestavo plana. ObLO bo pa tudi izdelat analizo materialne osnove, ki bo vsebovala: vrednost osnovnih sredstev; analizo narodnega Tlohodka v primerjavi z bruto dohodkom; narodni dohodek ter ostanek skladov. Iz teh poročil, oziroma analize, naj se ugotovi akumulativnost podjetij in ustvari materialna osnova za bodoči družbeni plan. Ob tem se je pa treba orientirati samo na sredstva, ki so v sami komuni. V občinskem proračunu je Bilo lani 161 milijonov din, sklad za šolstvo je razpolagal s 146 milijoni din, družbeni plan je pa znašal 305 ipilijonov. Predvideno bo letošnji družbeni plan znašal 330 milijonov din. Za šolstvo v občini je potrebno 245 milijonov, za druge potrebe Ki pa bilo nujno vsaj še 200 milijonov din. Očitno je, da so decentralizirane razne službe dobile nove naloge, niso pa dobile dovolj’ potrebnih sredstev. Družbeni plan in proračun bosta vsklajevala možnosti in potrebe, po smernicah nove ustave pa bodo o njem odločali neposredno proizvajalci, delovni kolektivi in drugi. Administrativen način delitve sredstev in gospodarjenja bo izginil. Občina bo zbirala podatke potreb, na osnovi katerih bo izdelala bilanco razpoložljivih sredsfev in analizo materialne osnove. Trboveljski godbeniki slednjič v svoiem domu V nedeljo se bo trboveljskim i V okviru trboveljske godbe bo godbenikom uresničila nekajletna I do poslej lahko vzgajali v večjem želja, da bi končno dobili lastne prostore. Godba je namreč 1956. leta izgubila prostor, ki ga je Imela zraven starega Delavskega doma. Potem so pa vsakič sproti začasno reševali vprrVrnje prostorov za godbo. Leta 1960 je trboveljski občinski ljudski odbor sprejel sklep, da se adaptira poslopje rajona »Elek-tro Trbovlje« in preuredi v godbeni dom. Občinski ljudski odbor in druge organizacije ter podjetja so pokazali za ureditev doma precejšnje razumevanje. Pri rekonstrukciji in preurejanju so pa s prostovoljnim delom pomagali tudi ekoro vsi godbeniki. številu mlade pihalce, ker je godba zaradi problemov s prostori izgubila nekaj godbenikov. — Z ureditvijo godbenega doma so spet dane vse možnosti, da se število godbenikov poveča in da godba spet tudi napreduje. Ker je v godbenem domu še prostor, ki bi lahko služil kot klub, ga bodo v ta namen tudi uredili in bo tako tudi v središču Trbovelj zaživelo klubsko življenje. Kakor smo že omenili, bodo izročili nov godbeni dom v Trbovljah namenu v nedeljo dopoldan. Ob tej priložnosti bodo na domu cdprli ploščo gr"?ve-!k-*m. znova zastav-ono vprašanje decentralizacije samoupravljanja v podjetjih in formiranja ekonomskih enot. Nekoliko so to razpravo vzpodbudila tudi zapažanja pri pregledih pravilnikov o delitvi dohodkov, ki očitu-jejo niz formalnih formiranj ekonomskih enot in prav tako formalnih stališč v odnosu do decentralizacije samoupravljanja. Osnovno zapažanje glede ekonomskih enot je to, da jih je preveliko in da so nastale 'marsikje zgolj iz obračunskih enot. Tako pri ekonomskih enotah kot pri decentraliziranem samoupravljanju pa je opaziti, da oboje še vedno ne temelji na močnejših ekonomskih pristojnostih. To pomeni, da obe obliki decentralizacije v gospodarstvu nimata primernih materialnih osnov, ki bi stimulirale gospodarnost v ekonomskih enotah in upravljanje v obratnih svetih. Od tod do zaključka, da ekonomske enote še vedno niso zaživele, ni daleč, kot je iz tega tudi jasno, zakaj decentralizacija samoupravljanja ni rodila vidnejših uspehov. Osnovno vprašanje s tem v zvezi, kot ga zastavljajo v hrastniški občini, je v tem, da so se povsod lotili reševanja tako vprašanja decentralizacije samoupravljanja kot tudi formiranja ekonomskih enot z izrazito političnega vidika in da pri tem niso temeljiteje sodelovali tudi in predvsem gospodarstveniki. Na ta način je bilo sicer glasno izrečeno soglasje, da je oboje zelo potrebno in zelo koristno, vendar od tega soglasja mnogo dalje ni šlo. Razumljivo je, da je laže zelo nasplošno govoriti o teh izrazito gospodarskih vprašanjih, pa je mnogo težavnejše neposredno delo. Vsekakor pa ho nujno začeti z odkrito razpravo o tem, kje in kako se formira in deli dohodek, in kako •e s tem v zvezi tudi upravlja podel je. Tu se začenja vprašanje odpravljanj mezdne miselnosti, ki bo pač trajala tako dolgo, dokler bomo o teh vprašanjih več ali .nanj molčali ali tovorili samo polovično. Nesporno je pač še dejstvo, da se še vedno deli dohodek »zgoraj• in ne »spodaj», kot je zaželeno trav z oblikovanjem obeh smeri decentralizacije. Ker pač še vedno preveč govorimo o sproščanju sredstev, ne s vraščamo pa jih dejansko, smo prisiljeni še kar naprej ugotavljati v icm metodo nezaupanja v proizvajalca in kompleks aprior-nosti upravnega aparata. Vsekakor ie že zaradi tega zelo umestno stališče občinskega politične "a vodstva, dr. je potrebno v kral- jem času analizirati vse možnosti, ki v zvezi s formiranjem ekonomskih enot in decentralizacijo samoupravljanja obstajajo. To naj bi se zgodilo do julija. Rok je zopet nujno moral biti postavljen, čeprav pri takem delu niso umestni nobeni roki, toda dogaja se, kar smo lahko opazili, da pri izdelavi pravilnikov o delitvi dohodka, v podjetjih zelo radi odlašajo do skrajnih možnosti. Vprašanje določanja osnov tako ekonomskim enotam kot decentralizirani samoupravi naj ne bo v bodoče enostransko. Vsa podjetja, ozi-roma vsi kolektivi naj bi v kar najkrajšem času uspeli najti kar naivec predlogov za obe obliki decentralizacije. Zlasti za formiranje ekonomskih enot naj velja pravilo, da naj bo, če ne pridejo drugače do ustreznih oblik, izdelanih lahko tudi po pet ali več variant. To je v. dilemi: eno veliko ali več manjših ekonomskih enot, vsekakor nai-umestnejši način reševanja tega vprašanja. Nedvomno pa je, da je v okviru tega vprašanja niz drugih vprašanj, katerih analiza bo šele odločila umestnost enega, drugega, tretjega ali še katerega predloga. Tu nastopa vprašanje akumulativ-nosti, rentabilitete itd. Nedvomno je, da se bo treba spopasti' razen zgolj z ekonomskimi vprašanji tudi z mentaliteto ljudi, kar zlasti velja za rudnik, kjer so zaposleni prebivalci it najrazličnejših področij dežele, ki imajo zelo različen odnos tako do kraja, kot do podjetja in komune. To se zlahka lahko odrazi tudi v ostalih podjetjih hrastniške občine tudi pri odnosu (ali predvsem tam) do dt-Utve dohodka, torej v razpravah in stališčih v decentraliziranih del-v-skih svetih, pa tudi v ekonom'kih enotah in drugod, vendar zategadelj ni mogoče odlašati z delom oo teh vprašanjih ali celo iskati « tem vzroke za odlašan je s takim delom. Tudi rekonstrukcije ne more'" hiti tehtnejša ovira za pripravljanje formiranja ekonomskih er.nt. ker pri podjetjih v rekonstrukciji že obstajajo vsaj najosnovnejši ekonomski pokazatelji za bodočo proizvodnjo. Nedvomno so to vprašanja, ki moraio povsem zaposliti subjektivne sile, kot imenujejo najprizadev-nejše prebivalce, ki vidijo dalje, ne samo iz rok v usta in od danes do jutri. Ta vprašanja so nazadnje zelo odločno postavljena pred komuniste od strani občinskega političnega vodstva in so resna preizkušnja slehernega posameznika, ki želi veljati pred svojo okolico za revolucionarja. VIKTOR SIREC Aktualne naloge mladih ■■■ 26. in 27. januarja bo v Kranju VH. kongres Ljudske mladine Slovenije. Pred tem pomembnim dogodkom smo se pomenkovali z delegati, ki bodo zastopali trboveljsko mladino na tem kongresu, o aktualnih nalogah mladih. Razgovor- je potekal predvsem po dveh osnovnih vprašanjih. Povsem točno je, da bo moral naš komite v prihodnje posvetiti temu vprašanju vso pozornost, morda* Se več 'kot doslej. V občini imamo doslej 27 mladinskih aktivov. Med njimi imamo dobre in slabe. Podobno je v* vpdstvu posameznih aktivov. Ce hočemo izvršiti naloge, ki jih postavlja pred nas vsakodnevno delo, družbeni mehanizem, sklepi in program občinske konference, in čez nekaj dni Kongres, potem moramo resnično, tako organizacijsko kot kadrovsko," utrditi najprej mladinska vodstva in aktive. to pa ni tako preprosto. Seveda bo potrebna konkretnejša pomoč in sodelovanje s krajevnimi organizacijami SZDL in komiteji^ oziroma sekretariati Zveze kcmun.stov v podjetjih in tovar-na'1- Pred nedavnim smo pripravili seminarje za vodstva aktivov z namenom, da jih seznanimo z osnovnimi nalogami in dejavnostjo vodstev. V prihodnje menimo s temi seminarji, ki se bodo nanašali na določena organizacijska vprašanja, nadaljevati. To pa ni edina oblika utrjevanja mladinskih vodstev. Bolj prihajajo do izraza neposredni stiki članov občinskega komiteja z vodstvi aktivov. Zdaj smo delno že uspeli* da nas vodstva vabijo na svoje seje, kjer skupno razpravljamo, dajemo napotke in izmenjujemo izkušnje. To obliko sodelovanja bomo še razvijali. Hkrati s tem pa rešujemo tudi kadrovska vprašanja, kar je zelo pereče. Z' organizacijsk m in kadrovskim utrjevanjem vodstev želimo doseči 'to, da bodo posamezni mladinski aktivi dosegU večjo samostojnost in samoiniciativnost v delu, da ne bo moral biti občinski komite tudi v bodoče pobudnik vsega dogajanja. IDEJNO DELO Je zelo pomembno za vzgojo mladega človeka Sprostitev programa idejno-vzgojnega dela, to je svobodna izbira predavanj in razgovorov, pomeni za vodstva in aktive korak naprej. Vodstva lahko organizirajo le tista predavanja in razvijajo le tisto idejno-vzgojno delo, ki bo mladini všeč, zanimivo, hkrati pa koristno. Te svobodne izbire pa se nekatera vodstva še ne zavedajo v polni meri. Pri tem bo morala odigrati svojo vlogo tudi komisija za idejno-vzgojno delo, kajti od tega bo v prihodnje odvisno, kako se bo mladina seznanila z novo ustavo, gospodarskimi spremembami, družbeno-političnimi vprašanji in podobno. Pomembno mesto v ldejno-vzgojnem delu naj pomeni naša mladinska politična šola. Če smo jo v zadnjih letih precej razvili in prilagodili vsakdanjim potrebam, pa ugotavljamo letos, da bomo morali v to šolo vnesti še nekatere bistvene spremembe, če hočemo, da bo ta šola resnično uspesobila mlade ljudi za delo v mladinski organizaciji, drugih družbeno-političnih organizacijah, delavskem in družbenem upravljanju. Pri idejno-vzgojnem delu pa ne bomo zanemarili še ostalih oblik idejno-vzgojnega dela, kot so marksistični krožki, klubi OZN, debatni, mladinski in drugi. Pavel BurkeUc PISMO REPUBLIŠKIM ODBOROM SZDL Sekretariat izvršnega odbora zveznega odbora SZDLJ je poslal vsem republiškim odborom SZDL pismo, v katerem naroča, naj se lotijo urejr problemov šolstva kot vai politične naloge vse organizacije Socialistične zveze, sindikatov, Ljudske mladine in vsi ostali družbeno-politični. činitelji. Pismo opozarja vse činitelje na to, da so se dolžni zavzemati za takšno razdelitev družbenih sredstev v družbenih planih in proračunih ljudskih republik in ljudskih odborov kakor tudi gospodarskih organizacij, ki bo omogočala kar največje zboljšanje materialnega položaja šolstva in prosvetnih delavcev. Pismo poudarja zlasti neskladnost med materialnimi sredstvi za šolstvo in med povečanimi potrebami po izobraževanju v naši deželi ter zaostajanje dohodkov prosvetnih delavcev za dohodki delovnih ljudi v drugih panogah. NOVO V SOCIALNEM ZAVAROVANJU Po novem naj bi zavarovanci in gospodarske organizacije, v katerih delajo, sami zagotavljali sredstva za zadostitev svojih pravic iz socialnega zavorovanja DOGODKI TEH ONI in po svojih skupnostih sami odločali o njihovi porabi, kar jih bo vsekakor vključilo v proces dela socialnega zavarovanja. Predvideno je, da se bodo zavarovanci združevali v skupnosti socialnega zavarovanja v komunah, republikah in federaciji. Preko teh skupnosti si bodo zagotavljali sredstva in pravice iz socialnega zavarovanja po načelu vzajemnosti in solidarnosti. V okviru, teh skupnosti bodo formirali sklade socialnega zavarovanja, uresničevali svoje samouprav^" pravice (po izvoljenih s' 'Mnah skupnosti) in vzpostavljali svoje odnose z zdravstvenimi ustanovami in drugimi organi in organizacijami v komuni. Po izjavi sekretarja ZIS za delo Ljupča Arsova lahko .pričakujemo, da bo predlog zakona s temi osnovami obravnavan pred Zvezno ljudsko skupščino že v februarju. PREDSEDNIK TITO JE OBISKAL KRAJE, KI SO JIH PRIZADELI POTRESI Pretekli teden je predsednik Tito obiskal kraje, prizadete s potresi. S predsednikom Titom so bili še generalni sekretar SZDLJ Aleksander Rankovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, državni sekretar za narodno obrambo general armije Ivan G očnjak, sekretar ZIS za promet in zveze Marin Cetinič iti drugi. Predsednik Tito si je ogledal kraje, ki so bili najbolj prizadeti od potresov. Iz Splita je potoval v Makansko, Podgoro, Pelješac in Ploče. Iz Ploč je odpotoval v posamezne kraje Hercegovine, ki jih je teden dni prej tudi prizadel potres. Po dvodnevnem potovanju se je predsednik Tito vrnil v Beograd. IZVAŽAJMO TJA - OD KODER UVAŽAMO Po . nedavnem posvetovanju sindikatov in Zvezne zunanjetrgovinske zbornice o izvozu in uvozu je bilo poudarjeno, da izvoz zaostaja za planiranim razvojem, v tem ko uvoz planirani razvoj presega. To? nastaja zato, ker gospodarske organizacije uvažajo, ne da bi se istočasno trudile, da bi tja odkoder uvažajo v enaki meri izvažale. — Očitno je, da novi gospodarski sistem v zunanji trgovini še ni prišel do izraza. Lani smo n. pr. dosegli kakšnih 80 odstotkov iz- voza po starih zaključkih. Letošnji plan postavlja kot eno najvažnejših nalog zboljšanje regionalne sestave izvoza in uvoza, da bi s tem zagotovili perspektivne trge in omilili negativne posledice, ki nam povzročajo razne gospodarske integracije držav. Predsednik zvezne zunanjetrgovinske zbornice Dušan Dra-gcsavac je predlagal, naj bi proizvajalcem omogočili, da sami prodajajo svoje proizvode v tujini ali pa da jih prodajo s čim manjšim številom posrednikov. Manjši proizvajalci naj bi se združili v svojih izvoznih prizadevanjih v ustrezne organiza-' cije. NAD 100 MILIJONOV DIN ZA PRIZADETE OD POTRESA Akcija za zbiranje pomoči v potresih prizadetim krajem je zavzela tudi v Sloveniji tolikšen obseg, da so prebivalci že do petka zbrali nad 100 milijonov dinarjev denarnih in materialnih sredstev. Akcija se v povečanem obsegu odtlej še nadaljuje, tako da je gotovo vrednost pomoči do danes že podvojena. Velik delež pri zbiranju teh sredstev ima tudi Zasavje, kot je razvidno iz posebnega poročila iz naših krajev. ZBOR MLADIH VOLIVCEV TRBOVELJSKE KOMUNE Mesto mladih je sredi družbenega dogajanja Povsem razumljivo je, da je mladina pol na energije in polna pobud. Navadno so to same dobre zamisli in še boljša hotenja. Toda kako jih uveljaviti, kako spraviti v vsakdanje življenje, kako... Treba je stopiti iz mladinskih aktivov, iz samo svojih krogov mladosti v sredino življenja. Potrebno je odločno spregovoriti o tem, da prip ada sedanjost in prihodnost mladosti — mladim. Treba je z dejanji pokazati, da je mesto mladih sredi družbenega dogajanja. Ni dovolj samo govoriti, da je tako, temveč tudi storiti, da bo res tako. Trboveljski mladi volivci so storili prvi korak. Zbrali so se na zboru volivcev, katerega se je udeležilo nad 150 mladincev in mladink. Ljud iki odbor so zastopali predsednik, podpredsednik in tajnik občinskega ljudskega odbora. Ti so raz pravljali s svojimi volivci. Vzdušje je bilo natančno takšno, kot je vzdušje na zboru volivcev. Vzdušje je bilo celo nekoliko bolj živahno ln revolucionarno, kar je pač odlika mladine. V resnici je bil ta zbor mladih volivcev priprava za odločnejši nastop mladine na zborih volivcev, ki bo spet februarja. Potem, ko so slišali najprej o vlogi in pomenu zborov volivcev, o načinu delovanja teh zborov, so spregovorili sami mladinci. Sami so pogumno ugotovili, da zbori volivcev doslej pogrešajo mladino, da je na zborih volivcev manj kot 10 odst. mladine. Vzroki? So morda v tem, da mladina ne čuti dovolj svojih pravic, ki eo prav takšne kot pravice vseh ostalih državljanov? Ali eo v tem, da mladina vidi preveč le svoje mladinske probleme? Mladina je vendar činitelj družbe! »Razvoj podjetja je predvsem stvar mladine!« je za primer poudaril sekretar občinskega komiteja, tovariš Marijan Kovač. Mladina je dolžna med seboj razpravljati o vseh vprašanjih komune, v svojih aktivih pripravljati stališča, s kateri- Zbrano ie precej sredstev za pomot Makarskemu Primorju Akcija Rdečega križa, sindikatov, SZDL in drugih organizacij za pomoč prizadetim v Makarskem Primorju je naletela na velik odziv tudi med prebivalci Zasavja. Vse kaže, da bodo v Zasavju zbrali nad 10 milijonov dinarjev poleg drugih prispevkov. V Trbovljah so do ponedeljka opoldne zbrali skupaj 3,735.000 din, od tega so 2,932.000 din (ki so jih prispevali kolektivi Rudnika Trbovlje, Hrastnik, Cementarna, Strojna tovarna, Metalija in občinski odbor Rdečega križa) poslali na zbirni račun v Zagreb; prispevke ostalih (sindikalne podružnice Tovarne pohištva, Elek-tro - Trbovlje, Odpada, uslužbencev ObLO, Gimnazije, uslužbencev Zavoda za socialno zavarovanje, Zdravstvenega doma, Trgovskega podjetja »Prvi junij«, Narodne banke. Komunalne banke, dijaki in profesorji ESS, učitelji in učenci osnovne šole Tončke Čečeve. uslužbenci iz Doma družbenih I (zaslužek 4 ur), Lekarne, Zdrav- organizacij) bodo pa v teh dneh prenakazali v Zagreb. Omeniti je treba, da so člani delovnega kolektiva Cementarne še sklenili, da bodo prispevali vsak zaslužek osmih ur. V Hrastniku so sklenili, da bodo zaposleni prispevali po 2% od mesečnih osebnih dohodkov. Računajo, da bodo tako Zbrali okrog 3 milijone din, 2 milijona din bodo pa prispevale še gospodarske organizacije. Rdeči križ in Društvo upokojencev pa zbirata prispevke v denarju, obleki in materialu. V Zagorju ob Savi so do sobote opoldan zbrali okrog 250.000 (Gradbeno podjetje, Komunalno podjetje, Obrtno mizarstvo, Klavnica Zagorje, uslužbenci ObLO, Modno krojaštvo, Projektivni biro in drugi). Prispevke eo pa obljubili še člani kolektivov na Rudniku rjavega premoga in »Varnosti« stvenega doma, Potrošnje, Povrtnine, Gostinstva (zaslužek enega delavnika) in poslovalnice SAP-Turist biroja (vsak zaposlen po 500 din). Akcija za zbiranje pomoči poteka prav dobro tudi na področju Litije. Gospodarske organizacije, zavodi, ustanove in posamezniki ter organizacije in društva so prispevali že precej denarnih sredstev. Z akcijo za zbiranje sredstev nadaljujemo po vsem Zasavju. Naj bo vodilo vseh: DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA! mi naj njeni predstavniki nastopijo na zborih volivcev in skušajo doseči primerne sklepe in zagotoviti njihovo izvedbo. Mladina mora tudi na zborih volivcev nastopiti organizirano, saj ima vendar svojo organizacijo. »Mladina mora poznati že današnje probleme!« je dejal predsednik občinskega komiteja, tovariš Drago Spoljar. Ugotovil je še nekaj: da mladina sicer ečdeiaje na zborih volivcev proizvajalcev, kjer se razprave česterižaprejo v obseg podjetij/tia pa trm- -teren« skih zborih volivcev ne sodelujejo. Toda ta ugotovitev velja tudi za vse ostale proizvaialoe v zelo veliki meri. Razen tega pa: »Imamo mladino v delavskih svetih, imamo jo v upravnih odborih, v sindikalnih podružnicah in drugod, pozabljamo m na cenovno družbeno upravljanie m zbore volivcev. To je ozko gledanje družbenega upravljanjal« Da, saj smo Ymo. Tako bo tudi vprašanje ; ;slilve mlade ženske sile v dogle* nem času rešljivo. .. No, in to je za zdaj vce. Posamezna vprašanja seveda terjajo podrobnejše odgovore, to pa terja vei časa, kot pa ga je na razpolago na enem zboru volivcev. Ce mladina želi zvedeti tudi podrobnosti, bo potrebno več podobnih sestankov, in sicer za vsako temo po enega. »Mi smo vedno pripravljeni tako razpravljati kot tokrat«, so zagotovili predstavniki občinskega ljudskega odbora. Na mladini je vrsta za vse naslednje pobude v tem smislu. Toda to se naj odrazi na tistih zborih volivcev, ki so pred nami. Mladina naj tudi tam sprašuje, predlaga in tudi zahteva. Viktor Sirec Meliko zanimanje za probleme Na zboru proizvajalcev »Elek-tro-Trbovlje«, ki je bil v ponedeljek, so razpravljali o vseh'gospodarskih in komunalnih problemih, tako o investicijah, zaposlovanju nove delovne sile, perspektivah drugih gospodarskih organizacij in ostalem. Z zanimanjem so pa razpravljali tudi o načrtu gospodarske organizacije za letos, o finančnem načrtu in o poslovanju ekonomskih enot. Vlasti razgibana je bila razprava o poročilu o reorganizaciji elektro-gospodarskih oziroma distribucijskih podjetij v Sloveniji. Podjetje -Elektro-Trbovlje« bo letos prodalo skupaj okrog 104.235.000 Kwh električne energije, od tega veleodjemalcem okrog 90.965.000 Kwh. V celoti računajo lct0s z za 28% večjim odjemom električne energije (pri malih odjemalcih za 14%). Glede na tako visoko povečanje porabe električne energije bo treba nameniti precej sredstev za na-dom&titev zastarelih .strojev ter za gradnjo novih naprav in poslopij. Tako računajo, da bodo letos postavili tudi nekaj novih razdelilnih transformatorskih postaj (Gabrsko, Trbovlje, Zagorje — Ko-tredež, Hrastnik), rekonstruirali visokonapetostno omrežje, gradili stanovanja in drugo, za kar bodo potrebovali okrog 173 milijonov din. Opaziti je bilo, da se zbor proizvajalcev v »Elektro-Trbovlje« ni poglabljal samo v lastne probleme, pač pa je razpravljal tudi o nekaterih drugih zadevah, — ek nv ed ovoji iz-1 bilo veliko •vemu ............| | A « Salon Internelional de. btvenlcurs ¥ 8*1603» VVt*>«*>*»$ iHT e An A r mi4*v« 4.« 4- :HWfi £ :•«'*'«*«A'rj-ti-tt*t ttyK»'?<>*• .«M«Sr*A iNrcn-NiAZfVHAk f; AAt;z<-yu«# : . '^BruAetle^ 1961 mm?" DIPLOME $t?ddai(ic d' Jbcgcnt 3K?C. T &£Zcdkaz « J^ugcvf«,viU; ^iKtiJa.tuiaue čtt aci^c-fuiui tnin •> ;> ..*«•». *»x< £er**>>6 •« MANUFACTV6S6 »y »TMJHA tOVA»*A tRBOVljt NA OBISKU PRI NOVATORJU VALENTINU OSREDKARJU V STROJNI TOVARNI TRBOVLJE Za vzgled mladim 50 let dela ncvatorja Strojne tovarne Trbovlje Valentina Osredkarja — Ves svoj prosti čas posveča lastnemu izpopolnjevanju in izdelovanju vrste raznih prototipov — Njegovi glavni izdelki: jamske stojke in stropniki tipa »Valent« — Avtomatični nakladalec in drugi izdelki — Lansko leto je prejel diplomo in kolajno na raz stavi tehničnih izumov v Bruslju Prejšnji teden so ljubitelji televizije iz ljubljanskega študija TV lahko gledali med oddaj o »Naši izumitelji« tudi trboveljskega novatorja in izumitelja VALENTINA OSREDKARJA iz Strojne tovarne. Obiskali smo ga na delovnem mestu, da bi zvedeli kaj več o njegovih načrtih. — Eh, kaj boste pisali! je skromno odgovoril. Kljub temu se je vendar dal pregovoriti in pričel ] — V zamisli imam vrsto raznih naprav, toda vsega ni mogoče uresničiti. Za vsako stvar najprej napravim prototip in zadevo preizkusim in šele potem oddam naprej. Tovariš Valentin Osredkar je član zveznega Združenja izumiteljev v Beogradu. Lani so dve njegovi ustvaritvi izbrali med številnimi izumi in jih zraven drugih poslali na mednarodno razstavo iznajdb v Bruslju, kjer je najdb izumiteljev iz celega sveta. Na tej razstavi je bilo dano veliko priznanje našemu revirskemu izumitelju Valentinu Osredkarju. S škrlatno kolajno je bil namreč nagrajen njegov prototip avtomatičnega nakladalca, čigar model v velikosti otroške igrače je vzbujal na razstavi veliko pozornost. Tudi za jamske stropnike in stojke tipa »Valent« je prejel srebrno kolajno in diplomo. To je delu. Danes v Strojni tovarni v Tr- 1 bovljah proizvaja avtomatične nakladalce in vedno bolj se uveljavljajo tudi jamski stropniki in stojke tipa »Valent«. Danes se zanimajo za stojke domače proizvodnje ne samo domači jugoslovanski rudniki, temveč tudi na Poljskem, v Madžarski in Jordaniji. Letošnje leto bodo v STT odposlali znatno količino od 24 tisoč predvidenih jamskih stojk v Madžarsko. Za stojke tipa »Valent« pa se zanimajo tudi v Avstriji, kjer se vodijo razgovori za njihovo dobavo. To je uspeh in priznanje domači proizvodnji, posebno še, ker so prav prve stojke prišle k nam ravno iz Avstrije. Valentina Osredkarja so konec j lanskega leta povabili v Beograd, kjer so mu izročili kolajne in diplome za njegove izume. Med svojim službovanjem v STT je tovariš Osredkar napravil po svoji zamisli vnsto izboljšav pri raznih strojih. Povedal nam je pa, da ima še vrsto načrtov in da bo kljub temu, da gre letos v pokoj, še vedno na razpolago, če bo potrebno. Posebno je tovariš Osredkar vesel, da mu je j uspelo izdelati tip jamskega železnega podporja, ki se uspešno uveljavlja, in da se ob njem naš rudar, ki težko dela v jami, počuti varnega. Stane Šuštar Diploma in kolajna, ki jo je prejel Valentin Osredkar Iz trboveljske Strojne tovarne za svoje delo Avtomatični nakladalec, izdelek STT, Valentina Osredkarja konstruiran po Sprejeti pravilniki Svet za delo občinskega ljudskega odbora Hrastnik je pripravil za razpravo v zboru proizvajalcev poročilo o pravilnikih o delitvi dohodka. Predložene pravilnike je kritično ocenila posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki sveta za delo in občinskega sindikalnega sveta. Komisija je ugotovila, da so bili vsi pravilniki dostavljeni do Svetle perspektive V TOREK SO V ZAGORSKI »VARNOSTI«, KI JE OD NOVEGA LETA NAPREJ SAMOSTOJNA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA (PREJ OBRAT RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE OB SAVI), VOLILI PRVE ORGANE SAMOUPRAVUANJA (CE PRI TEM JVE RAČUNAMO OBRATNEGA DELAVSKEGA SVETA). - ODLOČILI SMO SE, DA OBIŠČEMO TA KOLEKTIV IN KAJ VEC ZVEMO o NJIHOVIH PRIZADEVANJIH, DA BI V PRIHODNJE VEC USTVARJALI IN TAKO KREPILI GOSPODARSKO MOC ZAGORSKE KOMUNE. »Varnost« je torej najmlajša I tudi že na zunanjem tržišču. Iz-zagorska gospodarska organizael- vozili so že prve električne jam-ja. In mladi (v večini primerov) eke svetilke (v Združeno arabsko so tudi zaposleni, če že ne po sta- republiko), zdaj so pa v teku raz- Pri delu (Iz zagorske »Varnosti«) da bi povečali proizvodnjo. Inž. Kužnik je pripovedoval, da so lani kupili iz lastne amortizacije 7 novih strojev. Jugoslovansko investicijsko banko so pa zaprosili za dodelitev posojila za nakup novih obdelovalnih strojev v skupni vrednosti 130 milijonov di-‘ narjev, ker imajo v sedanjih tovarniških prostorih še dovolj prostora za namestitev strojev, ki bi jih dobili, če jim bo odbre-no posojilo. To bi hkrati predstavljalo tudi I. etapo rekonstrukcije »Varnosti«, hkrati pa že pripravljajo načrt za II. etapo rekonstrukcije oziroma razširitve proizvodnje. Dejstvo je-, da ima zagonska »Varnost« perspektive za nadaljnjo razširitev in povečanje proizvodnje in da postane »milijarder« v ustvarjanju realizacije. Razumljivo pa je, da bo moral kolektiv pri teh prizadevanjih tudi sam priskočiti na pomoč in se bo zato dragoceno obrestoval vsak dinar, ki ga bodo danes, jutri ali pojutrišnjem namenili iz čistega dohodka podjetja za sklade podjetja, ker bodo za to laže in več jutri, pojutrišnjem, čez mesec ali leto dni proizvajali. Če bodo pa več proizvajali, bodo pa tudi laže reševali probleme, če pri tem omenjamo ■ samo pomanjkanje kvalificirane delovne sile, ki je ni zaradi enostavnega razloga — ker ni stanovanj. Sicer v »Vamo- r0sti, pa po delu s sodobnejšimi govori Za izvoz elektromotorjev, 'hetodami in na nov industrijski svetilk, ventilatorjev in visoko- | sti« tudi ta problem niso pustili hačin (čeprav v podjetju še frekvenčnih vrtalnih strojev. vnemar, saj bodo del čistega do- °toavljajo obrtniške usluge). Zato je razumljivo, da podjetje ni-jha tradicij kot druga podjetja, ki izdelujejo različne električne stroje in druge naprave. Sicer pa tudi volja in prizadevanje nekaj velja. Inž. Jože Kužnik, ki je zdaj v' < direktorja podjetja, mi je ^inovedoval o načrtih zagorske “Varnosti«: -Računamo, da bomo letos Uetv»ntl okrog 630 milijonov din r<*Utacije pri okrog 220 zaposle-nj“- Zdaj izdelujemo suhe trofaz-transformatorje s silikonsko ‘Nacijo moči 200 in 315 Kwh ArnP., fluorescenčne svetilke 2 |*at 20 W in 2 krat 40 W, paketna T*ala od 16 do 63 Amp., elektromotorje od 1,1 do 40 Kwh, elek-t*5ne naglavne svetilke, kontak-Jdie od 10 do 200 Amp., vleoko-v ^kvenčne vrtalne stroje s frek-^co iso Hz, nizkonapetostne ff^elilne baterije, nihalna tipka-,a’ strelne strojčke in metanome-za indikacijo metana (s proizvodnjo slednjih bodo začeli naj-V^eje do konca junija). Letos Trrio začeli z izdelavo izdelkov J? osnovi licenčne pogodbe z bel-ylsko organizacijo »Comelec«, transformatorjev, kontaktov, paketnih stikal in fluore-^Cbih svetilk.« vfVarnoet« lz Zagorja se je pa kratkem čaeu obstoja uveljavila V podjetju si pa prizadevajo, I hodka, ki so ga ustvarili lani, le- tos namenili za nakup prepotrebnih stanovanj. Dobro gospodarjenje in skrb za vsak dinar bo verjetno že med letom preobrazila člane kolektiva. Zdaj so namreč v »Varnosti« začeli proučevati možnosti, da bi tudi tu ustanovili ekonomske enote, da bi tako bolje gospodarili in 'približali upravljanje neposrednim proizvajalcem. Korak v prizadevanjih, da bi bilo nagrajevanje kar najbolj pravično, pomenita tudi izdelana pravilnika o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov, ki ju je sicer potrdil že prejšnji obratni delavski svet, zdaj bodo pa ponovno o njih razpravljali novoizvoljeni organi samoupravljanja. »Varnost« je zdaj na začetku svetlih perspektiv. Z odločnostjo in z osebno prizadevnostjo ter aktivnim sodelovanjem bo mogoče marsikaj doseči, ker so dani pogoji za to. In ne navsezadnje: »Varnost« iz Zagorja je skupaj z nekaterimi drugimi gospodarskimi organizacijami član poslovnega združenja »Rudis« iz Trbovelj, v okviru katerega se bo lahko še nadalje afirmirala. Pri vsem tem pa ne ^re pozabiti dejstva, da bo vSak dinar ustvarjene realizacije hkrati krepil tudi gospodarsko moč zagorske komune in hkrati s tem zagotavljal tudi reševanje vrste problemov družbenega standarda, ki jih je, in ki jih bo mogoče reševati le s sodelovanjem gospodarskih organizacij.. roka, razen pravilniki splošnega gradbenega podjetja v Hrastniku in kmetijske zadruge Radeče-Dol. Bistvenih nepravilnosti komisija ni ugotovila, kar tolmačijo s tem, da se je sindikat zelo zavzemal za pravočasno izvršitev nalog pri izdelavi pravilnikov in je celo pomagal s tem, da je formiral posebno strokovno komisijo za pomoč manjšim podjetjem. Večina kolektivov je pravilnike izdelala tako, da je zagotovljen relativno večji porast sredstev, namenjen za sklade v primeru, če kolektiv ustvari večji čisti dohodek od planiranega in relativno večji del čistega dohodka za osebne dohodke, v kolikor ne bi dosegli planiranega. Tako so se tega načina poslužili na primer v steklarni zaradi tega, da zagotovijo formiranje minimalnih osebnih dohodkov tudi v primeru, da iz kakršnih koli vzrokov pride do zastoja v izvozu, na katerega so v večji meri navezani. (Zahodna Nemčija). Ugotovljeno je, da pravilniki o delitvi osebnega dohodka v celoti zagotavljajo primerne minimalne dohodke, razen v podjetju »Peta« v Radečah, kejr so še znatne posledice pred leti nastalih finančnih težav. Pravilniki ne dovoljujejo pretiranih razponov med najnižjimi in naj višjimi osebnimi dohodki. V nekaj primerih (Rudnik Trbovlje—Hrastnik, KZ Radeče-Dol, Steklarna Hrastnik) so bile imenovane komisije za sestavljanje osnutkov pravilnikov s strani upravnih odborov podjetij, ne da M predhodno konsultirali kolektiv ali - pri večjih podjetjih - predstavnike kolektivov. — Drugod so začeli z delom pravilnikov šele potem, ko so že e kolektivi analizirali pomanjkljivosti dosedanjih sistemov delitve in poudarili potrebo po pravilnejših kriterijih. Komlsdje v podjetjih so predvsem proučile gibanje realizacije v preteklih letih in možnosti za izvršitev in eventualno prekoračenje proizvodnih planov za letos in prihodnje leto. Proučili so nadalje možnosti za povečanje proizvodnosti in znižanje proizvodnih stroškov, kakor tudi možnosti za izokriščanje ▼ vsakem primeru obstoječih in ugotovljenih rezerv. Pravilniki so bili, razen v enem primeru, predloženi na vpogled vsem članom kolektivov in s njimi razpravljati. V Papirnici Radeče je razen ostalih pripomb, H so jih tudi povsod drugod upoštevali, kolektiv ekonomske enote uprave v celoti ovrgel predlog pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, nakar je bil spremenjen pravilnik na Izredni seji delavskega sveta znova proučen in sprejet. Manj pripomb je bilo danih tudi s strani omenjene komisije sveta za delo, ki pa so Jih kolektivi upoštevali takoj. Mišljenje komisije je, naj zbor proizvajalcev spremlja v bodoče izvajanje določil pravilnikov • delitvi osebnega dohodka, kar bo pokazalo dejanski razpon med najtižjimi in najvišjimi Id, kot tudi njihov absolutni i sek, možna pa je tudi primerjava med podjetji sorodnih strok. — or LITIJSKI ZBOR PROIZVAJALCEV O PRAVILNIKIH O DELITVI ČISTEGA DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV Sprejeto fazno priporočilo »Varnost« iz Zagorja proizvaja zdaj že vrsto izdelkov, ki jm razs.av.ja vsanv ---------------------------- zagrebških velesejmih I V petek je litijski zbor proiz-! vajalcev razpravljal o poročilu ko-misije o pregledu pravilnikov o ! delitvi čestega dohodka in o de-■ litvi osebnih dohodkov. Ugotovlje-1 no je bilo, da so na zadnjih razgovorih o izdelavi obeh pravilnikov razčistili tudi vprašanja okrog najvišjih in najnižjih osebnih dohodkov in razmerjih za delitev čistega dohodka na.sklade in osebne dohodke. Pravilniki slonijo na zasledovanju večje pro:zvodnje in ekonomičnosti, pri čemer bo pa kazalo, še z večjo vnemo odkrivati notranje rezerve. Sicer so si pa skoro povsod prizadevali, da zagotovijo sredstva' za razširjeno reprodukcijo in osebne dohodke, pri ‘em so pa zapostavljali zagotavljanje sredstev za potrebe družbenega standarda v najširšem smislu. Zbor proizvajalcev ni izrekel bistvenejših pripomb k poročilu x»ebne komisije o pregledu pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov v industrijskih gospodarskih organizacijah in ■ kmetijskih zadrugah Litija in Rabrovka — Dole. Sprejel pa je kaj važnih priporočil. Prven-veno velja omeniti izglasovano i poročilo (dva odbornika Ista se vasovanja vzdržala), da naj v vseh gospodarskih organizacijah prouče možnosti za uvedbo nagrajevanja na osnovi plačane proizvodnje, kar naj bo ena najvažnejših nalog gospodarskih organizacij v tem času, pa tudi sam zbor pro- izvajalcev bo moral o tem večkrat govoriti. Sicer so pa odborniki zbora proizvajalcev menili, da naj bi pravilniki o delitvi čistega dohodka vsebovali tudi načela, kam naj se usmerjajo oziroma za kaj namenjajo sredstva skladov (kakor je to s pravilnikom predvidela litijska Lesna industrija), ker je kazno, da bo treba kar največ sredstev zagotoviti za razširitev reprodukcije, skladno s tem pa zagotovitev dovolj ni h sredstev za udeležbo na natečajih za investicijska posojila. Porodilo komisije o pregledu pravilnikov gospodarskih organizacij s področja trgovine, gostinstva in obrti bo pa na dnevnem rdu na prihodnji seji zbora proizvajalcev. Seja ZK v Hrastniku Preteklo sredo je bila v Hrastniku seja rudniškega kr- ;a ZK rudnika Trbovlje Hr.-is'-" Razpravljali so o družben! r' "• komunistov v zvezi z d-žarijo «m: uprt vi jir •" -vprašanju so dolin' razpravljati z vdorni čl - - • tiva in tako žago:oviti v tost decentralizacije sabljanja v zvezi s čemer .jo smiselno oblikovanje ekc.......- t enot. O tem vprašanju 'e -v, razpravljal tudi sindikat v c-... ROS. Prvi klubski večer Prva stolpnica na desnem bregu Save v Litiji je dograjena, a žal še nevseljiva Občinski svet Svobod in prosvetnih društev v litijski komuni je na pobudo okrajnega sveta Svobod iz Ljubljane organiziral v soboto 20. januarja popoldne v klubu litijske Predilnice posvetovanje o oblikah in načinu klubskega življenja v občini. Posveta so se udeležili zastopniki iz Litije, Šmartna, Gabrovke, Dol pri Litiji ter Vač. Prav tako tudi sekretar občinskega komiteja ZK Litija ter predsednik ObLO Litija. Posvet je bil namenjen vprašanju, ugotovitvi, kakšne možnosti so dane za razvoj klubskega življenja v Litiji in okoliških krajih. Najboljše pogoje za klubsko življenje imajo v Litiji, kjer je uprava Predilnice stvari naklonjena ter pripravljena dati na razpolago prostore in še drugo, kakor na primer tudi televizor. Treba je samo organizi- Uveljavljanje mladih Na plenarni seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Hrastniku so ob vprašanju obremenjenosti z delom posameznih komunistov govorili tudi o uveljavljanju mladih komunistov. Ugotavljajo namreč, da je prav mladim komunistom potrebno posvetiti največ pozornosti. Predvsem velja to za mlade sekretarje osnovnih organizacij ZK, ki še nimajo dovolj izkušenj, imajo pa veliko prizadevnosti in pripravljenosti za kar najboljše delo. Občinski komite je poudaril, da je potrebno te tovariše čimbolj razbremeniti raznih funkcij, ki se delovnim tovarišem zlasti hitro nakooičijo, in jim tako omogočiti dosledno in plodno delovanje v organizaciji sami. Prav tako je potrebno razbremeniti mnogih funkcij tudi ostale tovariše, ki že več let ali vseskozi deluiejo domala na vseh področjih družbene dejavnosti in jim zato zmanjkuje celo časa za osebno življenje In izpopolnjevanje v ideološkem pogledu. Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti mladim komunistom in soloh mladini izven proizvodnje, torej tistim, ki organ1-zacijsko sodijo v terenske organizacije ZK, V teh organizacijah so namreč pretežno včlanjeni starejši tovariši, gopodinje in v veliki meri upokojenci. Nedvomno imajo starejši komunisti, ki sicer ne morejo kdo ve kako aktivno delovati, veliko dobrih izkušenj, ki mladim tovarišem veliko pomenijo v njihovem revolucionarnem uveljavljanju v družbi. Prav zaradi tega je potrebno skrbeti za to, da bodo debile te organizacije vnste novih, predanih mladih članov, katerih prizadevanje bo še poživilo dogajanje na njihovih terenih, tako v stanovanjskih, krajevnih skupnostih in drugod. Nekoliko teže pa je to vprašanje v kmetijskih predelih občine, kier se mladina vključuje predvsem v proizvodnjo in v šole, vendar je tudi . na tem področju zelo pomembno uveljavljanje mladih komunistov na vseh področjih družbenega življenja. Vsekakor pa je povsod najvažnejša osebna prizadevnost slehernega člana ZK samega, kajti le na osnovi uveljav-Iianja osebnih pozitivnih teženj v ležni ugleda pri zaupanju prebivalstva, med katerim delujejo. rati redno klubsko dejavnost. Naj- SZDL upajo, da bodo uspeli tudi večja ovira je pač v tem, da ni na razpolago potrebnega človeka, ki bi skrbel za to dejavnost. Vse pa kaže, da bodo uredili tudi to vprašanje in da bo tudi v Litiji zaživelo klubsko življenje. Sam program za nadaljnje delo v tej smeri predvideva tri klubske večere. V litijski komuni doslej najboljše dela klub v Dolah pri Litiji in na Vačah. Pogoji za otvoritev kluba so dani nadalje v Kresnicah, Jevnici, Gabrovki in Šmartnem, Pa tudi na Savi. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev je sklenil, da bo v svojem programu dela posvetil temu vprašanju največjo pozornost, namreč da se napravi načrt za ureditev raznih predavanj in razgovorov in se bodo v tem pogledu tudi najtesneje povezali z litijsko Delavsko univerzo. Obrobni kraji litijske komune, kakor na primer Dole in Vače si žele, da bi prišli vsaj do kinoprojektorja na ozki trak, da bi s predvajanjem raznih filmov poživili kulturno in izobraževalno dejavnost v svojem kraju. Na Vačah pripravljajo akcijo za zbiranje sredstev za nakup kinoprojektorja, žele pa tudi pomoč ljudskega odbora. Led je torej v Litijski komuni tudi na tem področju prebit. Ugotovili so namreč, da so dani pogoji za delo in razvoj več klubov v občini. Ob tesnem sodelovanju z vsemi institucijami v kraju, posebno pa s sekcijami pri na področju klubske dejavnosti. Po uspelem razgovoru o tem vprašanju je bil prirejen klubsiki večer, na katerem je delovala dramska družina iz Dol pri Litiji z odlomkom iz igre »Draga pa s slikami in besedo prikazali življenje in delo slikarja Pavlovca, za zaključek pa film o »Astronavtiki«. — Bil je to prijetem klubski večer, kakršnih si Lilijani še žele. Kakor že poudarjeno, pripravljajo za v bodoče Lilijani tri Rut h«, tovariši iz Ljubljane so klubske večere. — ar. Vedno veie zanimanje za zidake iz elektrofUtrskega pepela Nič več poskusna proizvodnja — Lani nad 4,000.000 opečnih enot — Jamski kvadri se vse bolj uveljavljajo — Tudi v Trbovljah bodo poslej gradili z zidaki iz elektrofiltrskega pepela — Zanimanje za zidake v Kočevju, Kopru in Puli Z OBČNEGA ZBORA ZAGORSKIH TABORNIKOV K še večjim uspehom O zagorskih tabornikih smo doslej prav malo pisali. In vendar je njihova dejavnost v preteklem letu dokaz, da znajo tudi mladi ljudje usmeriti delo organizacije. Taborniški odred »Črnih krtov« je s preteklim letom zaključil že osmo leto svoiega obstoja. Sedaj je v odred vključenih 250 članov, organizacijsko je pa razdeljen na štiri čete. Iz poročila starešine Pirnata, ki ga je podal na občnem zboru, izhaja, da je bila v teku cela vrsta sestankov, izletov in taborjenj in da je bil program dela za lansko leto ne samo dosežen, pač pa precej presežen, kljub težavam, s katerimi so se zagorski taborniki ubadali. Razširiema sela občinskega odbora SZDL V torek 15. t. m. je bila raz-šir^-a seja občinskega odbora So-iaiistične zveze v Trbovljah in ostalega občinskega političnega aktiva. Razoravljali in ocenili so beograjsko konferenco, prav tako poslušali oceno in odmev na XXII. kongres KP ZSSR v svetu; oceno in pomen sestanka Naser - Tito - Nehru v Kairu ter stanje berlinske krize; poročilo o tehnični pomoči Jugoslavije nerazvitim deželam. - S tem gradivom bodo seznanili tudi krajevne organizacije SZDL. cije. — ek •tMiiiiirviiiimiiiimiHmiiinimuimumiffiHnimnuHtnuiHniniHiiHUiimiiMMHi Md drugim so na seji podprli akcijo občinskega odbora Rdečega križa, ki je naslovil na vse organizacije v občini poziv, da v čim večji meri pomagajo ponesrečencem potresnega ožemita v Dalmaciji, ki so v hudi stiski. Strinjali so se tudi, da vso to akcijo vodi občinski odbor Rdečega križa v Trbovljah, ki bo sproti seznanjal Republiški odbor Rdečega križa v Ljubljani o uspehih zbiralne ak- Tudi rednega taborjenja v Bohi-1 stovoljnim delom; skušali pa bodo nju se je udeležilo precej članov, uresničiti tudi zamisel zagonske letovala je pa tudi zdravstvena ko- čete za zgraditev koče na enem iz-lonija. Kljub temu so pa taborili- | med okoliških hribov. ki naleteli na določene težave — občutno pomanjkanje vodilnega kadra in pomanjkanje finančnih sredstev. Zato bo treba v bodoče usposobiti dober kader, da delo ne bo slonelo le na nekaj članih. Zaradi neurejenih finančnih razmer so pa bili tudi že v krizi, da je bilo težko s sprejemanjem novih članov; prejšnja leta je na članstvo zmeraj naraščalo. Napredovanju v članstvu je bila torej kriva šibka finančna pomoč. In vendar je naloga taborniške organizacije, da nudi mladini čim več življenja v naravi. V razpravi na občnem zb.ru so zagorski taborniki nanizali vrsto problemov. Med drugim so govorili o tesnejšem sodelovanju z organizacijo LMS, ZB in ostalimi organizacijami in društvi. V preteklem letu so imeli dobro povezavo z ObK ZKS in občinskim odborom SZDL, katero pa želijo v bodoče poglobiti. Prav tako bodo v prihodnje navezali tesnejše stike tudi z občinskim odborom Ljudske tehnike, pričeli z varčevanjem, nabran denar pa bodo dali v sklad za taborjenje. Govorili pa so tudi o sodelovanju z ostalimi zasavskimi taborniki. Govorili so nadalje o gradnji taborniška koče v Kisovcu, kjer je četa pripravljena pomagati s pro- Kaj je najbolj pereče v kulturnem življenju komune? — Najbolj pereča je ureditev statusa glasbene šole v Trbovljah. Prav tako pereča je pridobitev prostorov za kulturno prosvetno življenje v zaselku Čeče, kjer je to življenje zelo živahno in so kmetje sami pripravljeni veliko prispevati v lesu, delu in podobnem. AU je Delavski dom dovolj Izkoriščen? — Delavski dom ni dovolj izkoriščen. Svoboda Center, ki v njem llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllin Kazno je, da je odred »Črnih krtov« ena izmed najbolj delavnih organizacij v zagonski občini. To je v razpravi poudaril tudi tehnični sekretar pri ZTS Fram in izročil zagorskim tabornikom v znak priznanja za uspešen nastop na pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« tranzistorski sprejemnik in garnituro badmintona. — (rap) Obrat Tovarne zidakov Elektrarne Trbovlje je bil do decembra lani v poskusni proizvodnji. V enoletnem razdobju si je kolektiv pridobil precejšnje izkušnje. Zdaj je proizvodnja zidakov iz elektrofiltrskega pepela že ustaljena in poteka brez večjih zastojev. Lani so izdelali nad 4 milijone opečnih, enot. Začeli so z izdelavo zidakov, pozneje pa so prešli tudi na izdelovanje jamskih kvadrov, ki jih uporabljajo v rudnikih namesto betonskih kvadrov, saj so kvadri iz elektrofiltrskega pepela za polovico lažji, njihova trdnost je pa enaka. Ti kvadri so se z uspehom uveljavili že v rudnikih rjavega premoga Zagorje in Trbovlje — Hrastnik na obratu Novi Dol. Trenutno je v tovarni zaposleno 49 delavcev, od tega 36 žena. Delajo v treh izmenah; zidake izdelujejo le podnevi, ponoči pa pripravljajo vse potrebno za nemoteno proizvodnjo. Z dobro organizacijo dela in z izboljšanjem proizvodnje so lani uspeli znižati ceno zidakom, tako Štiri gostovanja v Hrastniku Štiri gostovanja v Hrastniku Dramska mladinska skupina trboveljske gimnazije, ki deluje v sestavu Svobode - Center, je gostovala v četrtek 18. in v petek 19. januarja v Hrastniku z igro »Neopravičena ura«, V četrtek so m'a,r J-n'Nikeks• je eksportna organizacija, edina v državi, ki ie pooblaščena za uvoz in izvoz rudarske opreme, strojev in vseh kompletnih objektov. Posluje v veliki palači sredi glavnega mesta. Organizacija *Nikeks* je tipično centralistična in brez nje v Madžarski ni mogoče prodati ničesar. Tudi n; nji vi rudniki in tovarne so izključno odvisni od sklepov te ustanove. Sprejel nas je glavni direktor, s katerim smo se pogovorili o namenu našega obiska, in je pokazal veliko razumevanje, da bi se trgovski posli z Jugoslavijo kar najbolje razvijali. Detajlne razgovore so pa vodili njihovi načelniki. Vsem posvetovanjem je prisostvoval madžarski referent za Jugoslavijo. Za-kliuTili smo Pogodbo za 4000 kosov raših domačih jamskih stojk »Valenta v vrednosti 161.232 dolarjev za takojšnjo dobavo. To količino stojk smo že odposlali J0 g. J, jo'7. — Zaključili smo tudi predpogodbo za dobavo stoik za leto 7962, in sicer za 8000 kosov, vendar morajo do konca meseca januarja naročilo dokončno potrditi. Ker je v njihovem trgovanju obvezno, d« naiprei upoštevajo modnosti nakupa v vzhodnoevropskih državah; Češki, Poljski in Rusiji, n!Nikeks• je tudi ranži-ralo program obiska v Madžarski, in tako sem lahko obiskal dve nai-večji madžarski strojni tovarni in dva rudnika. Ogled tovarn in rudnikov v Madžarski je možen le z odobrenjem ministrstva in z določenim spremstvom. Prvi ogled smo napravili v rudarski strojni tovarni Diklo. Proizvodni program zajema: izvozne stroje in izgradnjo kompletnih jaškov, eno- in dvoverižnih transporterjev, odkotni stroj F 5 in nakladalce. Po svojem programu se podjetje zelo ujema s Strojno tovarno v Trbovljah, le sicer staro in stari del več ne obratuje. Spremenili so ga v muzej. Novozgr*’ene moderne, masivn‘ hale pa so bile zgrajene v letu 1r>50 Tovarna zaposluje okrog 1200 ljudi. (se nadaljuje) deluje, ne more zagotoviti njegovo popolno zasedenost, ker temelji njeno delovanje na amaterski aktivnosti. Zanima me vaše osebno mnenje o knjižnicah In čitalnicah, aplicirano na Trbovlje — Knjižnice bi morale več nuditi bralcem. S strani občinske knjižnice bo to mogoče takrat, ko se bo ta knjižnica preselila v nove prostore. Vodstvom društev, ki imajo svoje knjižnice, pa je potrebna večja pozornost knjižnicam. Zlasti v 4 vaških knjižnicah je knjig premalo in so že vse prebrane. Priporočamo zamenjavo knjig, a občinski ljudski odbor je dal dve sto tisoč din za dopolnitev teh knjižnic z novimi knjigami. Čitalnic nimamo, v kolikor ne štejemo klubske prostore tudi za čitalnice. Tudi študijske knjižnice v občinskem obsegu nimamo. Delovanje knjižničarjev bo v bodoče boljše, ker skrbimo za njihovo na-došjnje usposabljanje s seminarji. Takšen seminar je trenutno v Zagorju. Ste zadovoljni z delom kulturnih delavcev, ki jim je to poklic? — Predvsem v glasbeni in likovni vzgoji je viden napredek, kar se bo poznajo pri naraščanju v naših Svobodah in prosvetnih društvih. So sredstva primerna potrebam v kulturnih dejavnostih? — Po proračunu so primerna. Je pa vprašanje, če jih v celoti dobimo. Za razvoj, za izboljšanje kvalitete in kadrov pa so sredstva še vedno premajhna. To predvsem zato, ker si društva želijo več gostovanj tujih poklicnih skupin, kar bi vplivalo na njihovo kvalitetno rast. Kaj naj še storimo družabno življenje? — Predvsem v klubih moramo dosfcči več pestrosti s prirejanjem klubskih večerov, literarnih, glasbenih in drugih večerov, z razstavami in podobnim. Svobode bi morale organizirati plesne vaje Ped nadzorstvom, razvedrilne večere, različna okolju primerna predavanja in razgovore. S čim ste bili la.nl najbolj zadovoljni v kulturnem dogajanju? — S tem, da je gledališka skupina Svobode Center dosegla prvo mesto na Hvaru. Najbolj nezadovoljen, da Sc to povem, sem s tem da se naši pevski zbori, ki so zelo kvalitetni, niso mogli udeležiti re- za pestrejše publiške revije pevskih zborov v Mariboru. So stvari, ki vas nenehno žalostijo? — Predvsem to, da se društva ir njihovi člani trudijo in žrtvuj e jc mnogo ur za kulturno življenje \ kraju, da pa ob tem občinstvo za njihov trud nima želenega zani-manja, zlasti pa mladina in delavci, katerim je ta trud predvsem namenjen. Ob tem je zlasti žalostno to, da domače prebivalsfvc ne ceni dela domačih amaterjev tako kot vrednosti tuje enakovredne skupine. Koga smatrate za najbolj zaslužnega v kulturnem življenju v komuni In zakaj? prizadevnih veliko: vse člane po- - To je težko vprašanje, ker J< sameznih sekcij v društvih ir strokovne vodje, ki požrtvovalni delujejo na kulturnoprosvetnenr področju, izstopa pa zlasti upraviteljica osnovne šole Čeče tovarl Šlca Marica Daugul, ki vsestran sko deluje v najtežjih pogojih. Kaj mislite o mnenju, da delav ci nimajo ne časa ne smisla v kulturo in za umetnost posebej' — To mnenje do neke mere drži je pa razumljivo, da v sodobnen tempu dogajanja in dela ni bili veliko priložnosti, da bi smise delavcev za kulturo in umetnos posebej prišel v večji meri di ^.raza. Lahko pa rečemo, da sisten izobrazbe, ki jo dajejo delavsk univerze, časopisje, radio, leh bi i; drugi čini tel ji, že močno vplivaj-v tem smislu tako da opažamo na predek nasploh, sodeč po obiski' ljudi na razstavah in drugod, ka mor do včeraj niso prihajali. Nekaj, na kar želite opozori' mimo teh vprašanj? — To je programska politik kinematografov. Kljub temu, d kinematografi jemljejo prod vse* tisto, kar jim je na razpolago, v bi vodili več računa o vzgoje-vplivu filma na prebivalstvo, r' sti na mladino. Za razumet” filmov pa naj bi skrbeli tir” slabi izbiri filmov v oblik'! r skih gledališč, filmskih k' razgovorov in drugače, da bi c-gočili tudi manj presojajo'1' obiskovalcem kina ločiti zrno ” pl e ve’a. Predvsem pa Je potre1”' paziti na to, da za mladino r predvč4amo njej neprimernih f mnv, kar se je tudi že zr"x-' Film naj ne kvari dobri ji n- -vanj naših krajev v kultur'. Nerazumevanje Litijanov Prejšnji četrtek je bila v dvorani na Stavbah izredna konferenca krajevne organizacije SZDL Litija, ki se jo je udeležilo le okrog 80 članov SZDL. Poročilo in sama razprava sta se vse preveč omejila na vprašanja glede delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah, skoro nič pa niso go-•vorili o delu organov družbenega upravljanja, o delu stanovanjske skupnosti, šolskih odborov, svetov potrošnikov, poravnalnega sveta in o nalogah organizacije SZDL v novih pogojih dela. Kazno je, da je v delu organov družbenega upravljanja zaslediti še vrsto napak in da bo treba aktivneje in odločnejše poseči v akcijo za odpravo le-teh. Zato je pa treba najširšega sodelovanja vsega članstva SZDL in sploh vseh občanov. To bo pa le težko doseči, ker je opaziti — ta trditev izhaja tudi iz udeležbe na izredni konferenci krajevne organizacije SZDL — določeno nezanimanje za razprave in reševanje problemov Litije. Skoraj nepojmljivo je dejstvo, da na izredni konferenci krajevne organizacije SZDL Litija ni bilo niti enega JE KONFERENCA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL ZAGORJE—TOPLICE—SELO USPELA? Tribuna osebnih žiffa Pričakovati je bilo, da bo mogoče petkovo izredno konferenco krajevne organizacije SZDL Zagorje - Toplice - Selo prišteti med najuspelejše konference krajevnih organizacij SZDL na področju zagonske občine. Na tem področju je namreč največ organov samoupravljanja, je sedež Posvetovanje vodilnega osebja v Hrastniku V petek je bilo v Hrastniku posvetovanje vodilnega osebja iz vse občine. Razpravljali so o delavskem upravljanju in decentralizaciji le tega. Sklenili so, da bo do konca februarja seminar za vodilne komuniste v podjetjih in da bo v bodoče osnovna naloga vseh forumov in podjetij v občini povezava med občino in podjetji, na če- občine, je vrsto važnih problemov I žav in želja, nikjer pa ni bilo in navsezadnje — tu je tudi mo."- j govora o problemih, ki zadevajo na krajevna organizacija, ki je nastala po združitvi s krajevnima organizacijama Toplice in Selo, organizacijo SZDL, o delu organov samoupravljanja in drugih izredno aktualnih zadevah. Bolj in je torej gradiva za vsebinsko | konkretna in sprejemljiva je bi-kakovcrt konference kot nalašč ■ !a le razprava glede dosedanjega dovolj. Vendar pa so ta pričakovanja ostala samo pričakovanja, ker je bila konferenca izredno slabo obiskana (udeležilo se jo je le okrog 100 članov SZDL) in ker je bil sestav navzočih le majhno zagotovilo, da bo konferenca razpravljala res o izredno aktualnih stvareh — o gradivu z zadnjega razširjenega plenuma ObO SZDL, o družbeni aktivnosti in ne navsezadnje tudi o obveščanju občanov, ki je bilo vse doslej zelo slabo, če že ne rečemo ničevo. načina gospodarjenja, odločanja in obveščanja in predlogov, da se s takim in podobnimi načini enkrat za vselej preneha. Mučno je namreč poslušati občane, kako na vaznih mestih ugotavljajo, da so to ali ono predlagali že pred letom ali dlje, da pa še ni bilo urejeno, niti niso sprejeli odgovora, ali bo urejeno ali ne. Zlasti se je uveljavljala ta praksa s sklepi zborov volivcev. Mogoče je nesporno ugotoviti, da konferenca ni uspela, kljub Zdravniški pregledi elanov ZB v Hrastniku V tem mesecu so se začeli v hrastniški občini zdravniški pregledi vseh članov ZB, ki jih je nekaj več od 1000. No, polovica jih je že pregledana, kajti osebje zdravstvenega doma se je naloge v zvezi s specialnim pregledom borcev NOB lotilo zelo vestno in Prizadevno. Na osnovi teh pregledov bo poslej občinski odbor ZB uredil kartoteko zdravstvenega stanja svojih članov in bo v bodoče spremljal zdravje slehernega svojega člana. Na ta način bo mogoče doseči pravičnost pri pošiljanju borcev na potrebna klimatska In druga zdravljenja in okrevanja, brav tako pa bo mogoče tudi dokumentirati vsak predlog za spremembo delovnega mesta tistih, katerim bo potrebno zagotoviti lažje delovno mesto iz zdravstvenih razlogov. Kljub vsemu tcmU pa nekateri Razprava na konferenci se je ! prizadevanjem nekaterih, da bi le spremenila v tribuno osebnih te- usmerili razpravo v obravnavanje važnejših in aktualnejših vprašanj. Zato je vsekakor umesten sklep konference, da naj krajevna organizacija SZDL Zagorje — Toplice — Selo skliče po okrajni konferenci SZDL še enkrat konferenco, na kateri naj bi izvolili tudi nov odbor krajevne organizacije SZDL. — (ma) člani ZB ne kažejo volje, da bi se odzvali povizu na zdravstveni pregled. Takšnih je sicer malo, toda občinski odbor ZB se trudi, da bi tudi te pripravil do zdravniškega pregleda in jim tako omogočil nadaljnje eventualno potrebno zdravljenje ali okrevanje. Požar v Kisovcu Prejšnji četrtek ponoči je izbruhnil požar v internatu bivše IRS — zdaj Domu učencev v gospodarstvu v Kisovcu. Zaradi slabih preventivnih mer in zaradi nerednega čiščenja dimnika so začele goreti saje pri dimnih vratcih. Dežurni mladinec je takoj obvestil postajo LM, ostali so pa začeli gasiti ogenj. Ko so prišli gasilci iz Zagorja in Lok. je bil ogenj že pogašen. Škode jo za okrog 300.000 din. — (rap) - Sekcile niso delale V povezavi z organizacijami in društvi, o problemih šole in o delu krajevnega odbora so spregovorili na zadnji konferenci krajevne organizacije SZDL na Dolu Pri Hrastniku. Kritično so pa razpravljali tudi o delu kmetijske Zadruge in zahtevali, da naj KZ čimprej izprattni hleve sredi kraja, iz katerih se v poletnih mesecih (pa tudi sicer) širi smrad v bližnje trgovine, lokale in stanovanjske hiše. Obširneje so spregovorili tudi o Pomanjkanju prostorov za delo organizacij in društev in sklenili, da je treba čimprej začeti z akcijo za dograditev prostorov zraven Zadružnega doma. O tem so govorili že lani in so imeli v ta namen na voljo že tudi nekaj sredstev. Dpajo, da bodo s skupno akcijo yseh organizacij in društev ter z 'zdatnejšo pomočjo obrata Novi Dol in drugih gospodarskih orga-hizacij prostore v letošnjem letu tudi dogradili. Na konferenci so govorili nada- lje o delu sekcij, ki doslej še ni zaživelo, ker je bila delavna le sekcija za komunalno dejavnost. Zeto so sklenili, da je treba imenovati v sekretariate sekcij člane, ki se bodo lahko v celoti posvetili delu in ne bodo obremenjeni z drugimi dolžnostmi. Konferenca je razrešila dolžnosti nekatere člane odbora, med njimi tudi predsednika in podpredsednika, in izvolila nove člane. ek prosvetnega delavca, niti enega od mladinske organizacije in le en član kolektiva litijske Predilnice. (Omeniti je pa treba, da je bila udeležba na konferencah drugih krajevnih organizacij SZDL v litijski občini dobra!) Konferenca je na zaključku sklenila, da naj se poživi delo sekcij, saj je bila doslej delavna le sekcija za družbeni standard; da naj občinska organizacija SZDL priporoči kolektivom vseh gospodarskih organizacij, da naj letos dodelijo kar največ sredstev za reševanje skupnih problemov in da naj odbor krajevne organizacije SZDL na prvi prihodnji seji razpravlja o vprašanju nezainteresiranost članov SZDL oziroma nasploh občanov za reševanje posameznih problemov, ker si sicer ni mogoče drugače razlagati tako slabe udeležbe na konferenci, ko so deliti vabila, razobešeni so bili lepaki in še celo v ljubljanskem radiu je bilo obvestilo o sklicu konference. Sicer je pa na cesti, v gostilni ali kje drugje, kjer sicer ni mesto zato, dosti razprav o tem in onem, kar bi vsekakor sodilo tudi na konferenco krajevne organizacije SZDL. - Marijan LIPOVŠEK iiiiiiiii«ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!nini!iiiiinnin!!iiiinii!initi!nniiniiiinniiiiiiiiiiiiiii!iniiiiii™iiiiiii]iniiiiiiiiini™ Film, ki ni bil I primeren za mladino V Trbovljah mnogo razpravljamo o programski poli- Glede na vzgojo nase mladine bi bilo edino pravilno, tiki naših kinematografov in da bi se film *Noč* mladini še vse premalo. Res je, da so sploh prepovedal in mladini naši kinematografi navezam izpod 16 let starosti njegov na razumevanje in tako rekoč obisk onemogočil. Starejši tre-usmiljenje distribucijskih pod- zen človek, ki mu je zdrava jetij. Dajo ti na razpolago to, vzgoja mladine pri srcu, se ob kar imajo — če nočeš vzeti, gledanju tega problematičnega pa ostaneš brez programa. filma nehote vprašuje, ali je sploh vredno, da je bil posnet. žal je bila ob naznanitvi tega filma storjena huda na- Sicer pa o programski politiki kinematografov v Trbovljah ali pa v Zasavju kdaj T1 ““P* v fasav>“ *aa’ paka, da smo v reklamnih dlUg,L.nrčL P*::danCl ‘Uu~ omaricah brali, da film go, bolj kočljivo Prejšnji teden je bil Delavski dom na sporedu film ,Noč< " vprašajte. mlacptno n[ primeren, namesto v kinu da yi tamkaj stalo opozorilo, , **, da ji je prepovedan. To se v l j ,Jr.ancoiko " lta-li;anske bodoče ne sme več ponoviti. S koprodukcije. Že zg starejše tem nismo napravUi posebne ljudi ta film ni posebne vrednosti in si ga zrelejši ljudie v usluge izvrševanju naše naloge in ie treba zlasti mladino tudi niso v velikem številu odvračati od takih filmov, ki ogledali zato pa je bilo pri nimajo s hotenjem naše socia- popoldansb-.h predstavah tepa listične skupnosti ničesar skup-filma tol-ko več mladine, če- nega. ravno je omaricah črkami — zapisano, da mladini ni primeren. bilo v reklamnih Več pazljivosti v bodoče! seveda z malimi Komisija za filmsko dejavnost pri občinskem svetu Svobod v Trbovljah film Mathias Rebitsch v Trbovljah V soboto, 27. januarja t. I. ob 18. uri, bo v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah predaval na povabilo Planinskega društva Trbovlje svetovnoznani avstrijski alpinist in raziskovalec Mathias Rebitsch. Predaval bo o ekspediciji v južnoameriške Ande. Njegovo predavanje bo prevajal naš znani in priznani prof. dr. inž. France Avčin. Predavanje bo mešano — planin-I sko in kulturnozgodovinsko. Z barvnimi diapozitivi bo predavatelj prikazal edinstveno, posebno in zelo malo poznano gorsko pokrajino našega planeta — Puna de Atacama, mrtva »Lunina dežela< v mejnih Kordiljerih severnozahodnt Argentine in Čila. Na svoji poti se je predavatelj ustavil na mnogih gorskih vrhovih do višine 6700 metrov, kjer je našel staroindijanske zidane zgradbe. Prav tako je bil smoter treh ekspedicij, namreč da ugotove in KRAJEVNA KONFERENCA SZDL NA VAČAH Polira udeležba članov 0 Prejšnjo nedeljo je bila v osnovni šoli na Vačah letna konferenca krajevne organizacije SZDL. Konference se je udeležil tudi predstavnik občinskega odbora SZDL iz Litije. Po poročilu občinskega odbora Potrdili bodo dopolnilni proračunski prispevek V soboto . bo seja "ob,;h zborov občinskega' ljudskega odbora v Trbovljah, na kateri bodo odborniki med drugim sprejeli tudi odlok o petodstotnem dopolnilnem proračunskem prispevku, obravnavali nadalje vprašanje kmetijstva v občini v celoti, prav tako delovanje Kmetijske zadruge Trbovlje. 2e na prejšnji seji ObLO je bila imenovana posebna komisija zbora proizvajalcev, ki bo na seji v soboto podala svoje poročilo. Prav tako bodo na seji proučili probleme višinskih kmetovalcev-proizvajalcev. Razen tega bodo na dnevnem redu seje še druga vprašanja in razna imenovanja. Osnovne organizacije žarišče dela ZK Minuli petek je bil v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah sestanek s člani sekretariatov OO ZK, ki ga je sklical občinski komite ZK, in na katerem so razpravljali o študiju gradiva III. plenuma CK ZKJ v osnovnih organizacijah in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. zakaj tako? Zadnje dni minulega leta smo Potniki, ki se poslužujemo uslug ■Avtoprevozništva v Trbovljah, lah-k° opazili, da ie na vseh progah Več avtobusov. Podjetje je objavilo ,Mdi nov vozni red. kotnik, ki želi v Hrastnik, ali pa n*mcrava potovati z vlakom, po-Meda dan prej vozni red podjetja. UrMgi dan se pač drži tega. Toda vsem sodeč sc vsem voznikom mudi, da bi prišli čimprej v %Ar«žo. Nemalokrat potnik lahko sA>nr, še pogleda za avtobusom, ki ,e, odpeFal tudi po pet ali mani ^'nut prej s postaiališča, kot s c nqVedeno v voznem redu. Vsekakor ^ Predčasno odhajan:c avtobusov ,'Peimcrno, še posebej v zimskem ko bi morali potniki tako ča-, a*i najmanj deset minut, da bi a’kn nrišll na avtobus. t J-čobro bi bilo, da bi vozniki av °Jusov [p nagledali na vozni red pod-rtja in da bi na postanih počakali toliko časa, da bi ""Tali z niih v skladu z voznim Marsikateri potnik upravi zarobanti nad voznikom, ki e v°zi po voznem redu. Z malo več dobre volje oziroma večjo doslednostjo se bi lahko odpravita tudi ta nevšečnost. ek BOMBARDIRANJE Z BALKONA Iz novega bloka v Hrastniku št. 772 (v spodnjih prostorih so trgovine) skoraj vsak večer med 22. in 73. uro obmetavajo rudarje, ki se utrujeni vračajo z dela domov. Po nas padajo razni odpadki, kot gnile Domaranče, gnila in tudi zdrava jabolka, jajca in drugo. Vsi ti predmeti Pfdajo z balkona na tretjem stopnišču nad slaščičarno. V to stanovanje se je pred kratkim vselila 'dobro situirana družina, ki ima vsega dovolj in zato verjetno ne ve, kaj bi počela, pa ie začela obmetavati mirne mimoidoče rudarje, ki se vračajo z dela. Da te stvari letijo s tretjega balkona nad slaščičarno, smo se prekričali tudi 18. januarja ob 22,30, ko je eden od skupine mimoidočih rudarjev dobil »Legen*, jabolko in ja'ice. Ko smo šli naprej, je še eden od rudariev dobil nekaj v hrbet. Prav bi bilo. da sc z »bombardi ranjem* preneha! Prizadeti rudarji. Po poročilih se je razvila dokaj razgibana razprava, v kateri so člani sekretariatov OO ZK govorili o problemih in nadaljnjih smernicah za delo osnovnih organizacij. Govorili so o nizki idejnopolitični ravni nekaterih članov ZK in o tem, da se člani na sestankih ne dogovarjajo dovolj o konkretnem delu, in pri tem pozabljajo, da bi morali biti namreč komunisti tisti, ki spremljajo razvoj in vsa dogajanja. Zadnje analize so namreč pokazale, da so prav člani ZK precej brezbrižni do nekaterih vprašanj in da ne sodelujejo dovolj v delu raznih organizacij* in društev. Analiza, ki je bila izvedena v 35 osnovnih organizacijah ZK na področju trboveljske občine, je pokazala, da je od 970 članov ZK družbeno aktivnih le 585. Udeleženci sestanka so tudi ugotovili, da mora biti proučevanje in razpravljanje o gradivu III. plenuma CK ZKJ stalna oblika dela osnovnih organizacij in da mora znati sleherni Han ZK objektivno ocenjevati vse dogodke in probleme. Ugotovili so pa še, da ni idejne enotnosti med člani osnovnih organizacij in da se le-tl premalo tudi dogovarjajo o določenih stališčih. Na posvetu so sklenili ,da naj bi v osnovnih organizacijah ZK do 15. februarja zaključili s proučevanjem gradiva III. plenuma CK ZKJ, da razprave prilagodijo dejanskemu stanju v osnovnih organizacijah ZK im da se po 15. februarju spet sestanejo skupaj s čla-nl ObK ZK, da skupaj prouče določena organizacijska in druga vprašanja. — ck organizacije se je razvila razprava. Govorili smo o cepljenju živine proti tuberkulozi. Cepljenje je nujno potrebno, vendar se je kmetovalcem zdelo, da je prispevek 300 din, ki ga mora posameznik plačati za vsako glavo živine, nekoliko velik. Nadalje soj rekli, da bi bil na Vačah potreben plemenski bik, da bi s tem preprečili pri puščanje tetic in krav k zakotnim bikom, kjer umetno osemenjevanje ne uspe. Ker se za bi povabili medse zastopnika li- razjasne smisel kamnitih gradenj, ki so jih postavile roke Inkov in Aztekov v fantastično zveneči višini, v danes nenaseljeni puščavi. Rebitsch je vodil tri ekspedicije, in to leta 1956, 1958 in 1961. S svojimi sodelavci je opravil izredno zanimivo delo za kulturno zgodovino. Raziskal in našel je namreč mumificirana trupla dečkov in živali, ki so jih Inki darovali svoje čase sončnemu bogu, razen raznih drugih najdb arheološkega pomena. Posebne uspehe je pa dosegel pri raziskovanju starih zgradb na vrhovih ugaslega vulkana Lullayaca (6730 metrov). Ugotovil je, da so bile zidane zgradbe — najvišje na svetu! — v svojstvu žrtvenika in po vsej verjetnosti nekake signalne postaje. Nadalje, da so bile zgradbe narejene od Inkov in kdaj pa vedajo, da se s pripuščanjem te- | veliko napravili pri gradnji g«XL^o“:nja?t ^ bito po^rebn^ bi bito prav, če bi imeli v kraju plemenskega bika dobre pasme. Od živinoreje smo v razpravi , . prešli na kmetijstvo. Gospodarji I l"2’!’ potrebni Wa1 S°- so se zanimali, kako je s škrop- j , K™^urenCa vsekakor Deljenjem sadnih dreves v letošnjem ! , ?* 66 bt>:30 te- letu. Glede škropljenja jih je se- i P Scstirsk.h uslug. - o natovah znanil tukajšnji kmetijski tehnik I ‘"7™ar ,1.e. ,z:r'>n0 porodi tajnik in predlagal kmetovalcem, da 6 .treba to vprašanje dobro vilne prvenstvene smeri v stenah Karsoendla, Wilde Kaiserja in v Centralnih Alpah. Posebno znan je kot plezalec zimskih smeri. Svetovno priznanje je dobil že leta 1937(38, ko je v družbi z ostalimi alpinisti premagal ledeno severno steno Eigerja. Udeležil se je tudi himalajske ekspedicije na Nanga Parbat leta 1938, nato pa še 1954, ki je dor—la visoke gorske in znanstven- c!'e. Na''-', sem *amo nekai Dodatkov o izredno plodnem življenju in delu svetovnoznanega Tirolca. Podrobnosti o svojih poteh in vzponih Da bo predavatelj povedal in pokazal sam na napovedanem predavan u. Prebivalce Trbovci; in vseh ostalin kra.ev vabimo, da se udeleže te-a oreda.van'a. Redke so namreč proučiti. Prvi koraki so bili štor' jeni in upamo, da ne bo ostalo na mrtvi točki. Naš kraj ima tudi pogoje za razvoj turizma. Gradbeni odbor pri TD Slivna je že napravil prve korake za gradnjo planinske koče na Slivni. Ljudje tod okoli del ceste na .Slivno iz sredstev gozdnega sklada. Ker se Vače razvijajo v trstično smer, so volivci mnenja, c’a ----J V AtUlOl- f y , ... ~ ----- | .. v . ---— - ' J iv datov za škropljenje, da bo vedel 1 proanJ° na KZ, da bi našle kup- j priložnosti, da bi imeli v gosteh Pričeti z delom. Letos bodo proti | odk^Ua^^* W 83 ^ nfllS še ni malomarnim sadjarjem ostro ukrepali, ker se je v veliki meri pojavil kapar. Ker je bil na Vačah potreben obrat, ki bi zaposloval delovno silo, je bilo v ta namen storjeno že precej korakov. Nazadnje sta se dva naša zastopnika oglasila v Nazarjih v Savinjski dolini. Ogledala sta si stroj za izdelavo embalažnih zabojčkov. O tem obisku sta tudi poročala. Oba sta bila nad strojem navdušena. Pravita, da je ta stroj kot nalašč za nas. Prednost je tudi v tem, da imamo v bližini Predilnico (v Litiji), ki bi bila glavni odjemalec teh izdelkov. Na konferenci je bil sprožen predlog, da Posvetovanje sekretarjev OO ZK v Litiji V soboto je bito v Litiji posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij ZK v obliki enodnevnega seminarja. Posvetovanja so se udeležili tudi člani sekretariatov OO ZK. Udeležilo se ga je 33 komunistov iz 25 OO ZK. Seminar je potekal v smislu III. plenuma CK ZKJ. Razpravljali so o načinu dela, ki bo omogočil uresničiti izboljšanje kadrovskega stanja, ideološke pripravljenosti komunistov, družbene aktivnosti komunistov in podobnem. V zvezi s stališči in proučevanjem III. plenuma CK ZKJ se je izkazalo, da so marsikje smatrali gradivo s tega plenuma zai zgolj kampanjsko študijsko gradivo in ne kot akcijski program. Zategadelj se je lahko zgodilo, da so se lotili štu- nega Danica Godec svetovnoznane popotnike in iskovalce. Tine Lenarčič Z LETNE KONFERENCE KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL TRBOVLJE—CENTER Potrebno ?e še boljše obveščanje občanov dija tega gradiva načinu dela. še po starem - D. J. Krmilnice za ptice pevke V Dolah pri Litiji so prav lepo poskrbeli za ptice pevke. Kmetijska zadruga je preskrbela ptičjo hrano, šola in ostali prebivalci so pa napravili krmilnice in jih postavili po vasi. - Skoraj pri vsaki hiši je krmilnica, ki vabi lačne ptice, (ž) V četrtek 18. januarja je bila v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah letna konferenca krajevne organizacije Socialistične zveze Trbovlje - Center, ki so se je med drugimi udeležili tudi sekretar občinskega komiteja ZK Trbovlje inž. Albert Ivanč’č, predsednik in sekretar občinskega odbora SZDL ter podpredsednik Ob LO Trbovlje Ado Naglav. Prav tako so bili prisotni vodilni uslužbenci nekaterih večjih gospodarskih 'organizacij s tega območja in so prinesli tehtne misli k razpravi ter nakazali nekatere probleme in perspektivni razvoj gospodarskih organizacij. Udeležba na konferenci je bila zadovoljiva, toda žal je bilo opaziti premalo mladine, ki bi prav tako kot ostali občani morala sodelovati v razpravi in tu opozoriti na svoje probleme. Od občin skega komiteja Ljudske mladic? sta bila navzoča dva zastopnika, od katerih je eden nakazal nekaj misli o vprašanju, zakaj je mladina premalo dejavna in zakaj se ne udeležuje raznih oblik kultur-življenja. Opozoril je, da bodo morali v Svobodah in drugih Seja IO ObO SZDL Trbovlje V četrtek popoldne bo seja izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Trbovlje, na kateri bodo analizirali konference krajevnih organizacij Socialistične zveze v občini, nadalje razpravljali in izdelali predloge za finansiranje kulturne in telesnovzgojne dejavnosti v komuni. društvih najti pot, da pritegnejo mladino. Isto je poudaril tudi za krajevno organizacijo, zlasti za njene sekcije. Zelo živahna in pisana razorava se je razvila na temo referata »Poročilo o vlogi SZDL in njene nadaljnje naloge«. Občani so v razpravi naglasili, da bi bilo potrebno okrepiti oblike obveščanja državljanov, bodisi v obliki sestankov, predavanj, ali pa v kaki drugi obliki. Poudarili so, da ja lahko le dobro obveščen državljan politično in ideološko dorasel sedanjemu hitremu razvoju življe-nja. Prav tako so se občani v razpravi dotaknili tudi vprašanja vzgojno-vanstvenih ustanov, vora-šanja dela gospodarskih organizacij’ vprašanja dela in razvoja tio-raščajoče mladine in prinesli tudi redloge za odpravo teh vpre*?nj. Obravnavali so tudi probl"*e šol 'a svojem območju — e’* alka, razpravljali so o vseh vprašanjih, ki se nanašajo ali pa so povezani z delom ni-hove krajevne organizacije SZDL. Glede na to, da je med letom umrl dosedanji predsednik krajevne organizacije SZDL Trbovlje-Center Oskar Levec in da so nekateri člani pokazali premajhno dejavnost, so obstoječi odbor krajevne organizacije dopolnili z novimi člani. Za predsednika krajevno organizacije so člani izvolili Franca Slapnika. Potrdili so tudi izvolitev delegatov, ki bodo zastopali Socialistično zvezo delovnega ljudstva Trbovelj na okrajni konferenci, ki bo 31. januarja. — ek Mati s tri dni starim otrokom je morala konec jj* n ti* rja 1943. leta bežati v hosto — Bc5 povedala ali nc? je vpil nad materjo mladi nemški hlapec — gestapovec v Litiji in jo udaril z bičem. — Nič ne vem, prav nič — sem že vse povedala, je odgovorila mlada mati, Alojzija Jerant iz Jevnice. — Bomo že videli, ali veš ali nc? je kričal zaripel okupatorski krvnik In udaril mlado slovensko mater čez usta. Materi se je pocedila kri iz ust. • Drugič jo je udaril po glavi in ji zbil uhan iz ušes. — Daj roke na hrbet! je zavpil. Nemjki rabelj ji je zvezal roke na hrbtu. — Govori! je ponovno zahteval. Mlada mati s krvavim obrazom je ostala tiha. — Bomo videli, ali ti bomo razvezali jezik ali ne! Ne boj se! Imamo zdravila, ki ti bodo pomagala, da boš rada govorila. Cisto mehka boš postala, samo počakaj, prekleta partizanska . . . Prinesel je pručico in zapovedal materi, naj stopi nanjo. Morala je stopiti na pručico. Za roke, ki jih je imela zvezane na hrbtu, je zataknil kavelj in spodmaknil pručico. Mlada slovenska mati je obvisela v zraku na mesarskem kavlju, privezana na strop. še je vpil: — Boš povedala — boš povedala ali ne? — Ne bom ničesar povedala, pa napravite z menoj, kar hočete, je sklenila mati sredi nečloveškega mučenja, poniževalnega mučenja od prokletega, tisočkrat prekletega nemškega hlapca. Preveč muk, preveč ponižanja je morala že prestati sama, tl, ločena od svojih najdražjih, oropana vsega, ne le, kar se da nadomestiti: zemlje, zemeljskih dobrin, temveč ločena od svojih na j dražjih, oropana družinskega miru in družinske ljubezni. , — Prekleti Švabi — kaj imate tu iška- , tl? Prekleti, tisočkrat prekleti! Nič ne bom povedala, prav nič! Na pol v nezavestni ji je rabelj podstavil pručico in jo na pol živo odvlekel v bunker. Prestala je hudo preizkušnjo. Se so jo zasliševali. Znova so jo tepli, a njeni sklepi, da bo molčala, so bili trdni. Znova so jo odvlekli v bunker, ker so bili prepričani, da jo bodo ob fizičnem mučenju prisilili, da bo govorila in povedala, kar ve o partizanih in sodelovanju domačinov z njimi. Ležala je v bunkerju. Kljub hudim bolečinam je bila vesela, da je bila sama In da ji ni bilo treba gledati nemškemu hlapcu v oči. Pred njo so se vrstile prelepe slike Iz življenja, preden je prišel v deželo okupator. Samo četrt ure od Jelovice je posestvo. Pri Bavantinu se pravi. Pot je strma in pošteno se ogreješ, preden dospeš do domačije. Mnogi se tu ustavljajo na poti proti Jančam. Vsakemu oonudijo okrepčilo. Tu so živeli v miru Jeranto^I z družino. Dvanajst ljudi je štela družina: stari oče, potem Emil Bučar, in je bil pri hiši, in ona z možem in sedmimi otroki. Lepo so živeli. Pošteno so morali delati, pa tudi kruha ni manjkalo. Lepo je teklo življenje, dokler ni prišel okupator. In pripovedovala je: — Bilo je pred devetnajstimi leti, v začetku 1943. Prvi domačini so tedaj odhajali v partizane, med njimi tudi mladi Bučar, ki je bil pri Bovantinu. že 28. januarja smo dobili sporočilo, da Nemci selijo družine, kjer je kdo odšel v partizane. Zazeblo me je pri srcu, kajti ležala sem v postelji, v topli izbici, zraven mene pa nekaj dni star nedolžen otročiček. Zunaj je brila ostra burja, na zemlji je ležal mrzli sneg. Kako prijetno se počutiš v topli izbici v hribovski vasici, medtem ko poslušaš burjo, ki se brezuspešno zaletava v ogle lesene hišice. Kaj naj storim? Kaj? Ali naj počakam doma, da me okupator vzdigne iz postelje in odpelje daleč v tujino? Ne, nc, nikoli kaj takega! Mož je s skrbjo pogledoval proti meni in čakal na mojo odločitev. Ni imel moči, ko me je gledal vso šibko, tik po porodu, ko sem potrebovala še vso pomoč in ljubezen. Ne, ni imel moči, da bi vplival na mojo odločitev. Lahko M bilo, da ni bilo to konec januarja, da ni bilo zraven r—»«* mojega malega črvička. Misliti je b-lo treba hitro, hitro se je bilo treba odločiti, da nas ne prehiti Nemec in nas ne najde še doma. Odločili smo se. Ne predamo se okupatorju, pa naj bo karkoli. V največji boli je hitelo proč od doma enajst ljudi, med njimi jaz, ki sem pred nekaj dnevi rodila, in moj moli sinček, ki še ni nikomur storil nič žalega, ki še ni nikogar poznal. Zapustiti smo morali tonlo in prijetno hišo in hiteti v gozd, kajti z druge strani se je že vzpenjal prokMi okupator, da nas odžene z rodne grude, da c^opa naš dom, da pošlje v svojo bogato domovino darove iz področja banditov.« Nemci so prišli do hiše, pobrali nekaj živine, zapečatili hišo, ko n'»s niso našli doma, in so odšli. Bili smo v hosti. V začetku smo se potikali okoli brez pravega cilja. S seboj smo imeli v glavnem le to, kar smo imel! na sebi. Težko sem hod!1-' V naročju pa mi je jokal mladi sinko — saj .ni razumel, zakaj mora biti na mrazu, v burji in ne v topli sobi. Ne moremo kar naprej bloditi po hosti. Nekaj bo treba storiti. Moški so nasekali smrekovih vej in smo začetku na njih ležali v majhujšem mrazu. Ko smo spoznal?, da se ne moremo vrniti domov, so moški skopali nekako jamo, v katero smo nanosil! suhega listja in notri lež~”. To je bil naš prvi dom v hc*ti v Jančarju leta 1943. Nismo pa zbežali v gozd le ml, nm-nak je v hesto zbežalo še nekaj drugih družin, ker so sinovi odšli v partizane. Kmalu smo se našli. Bilo je 'a*®. ’-Mtl laže je prenašati nesrečo, če je več ljudi zgra'**’* že bolj p remi š1* *^rve bun- s kupa j. Moški so stop!!! skupaj In so Icerje, ki so nas skrili pred okupatorjem In pred očmi njihovih hlapcev ter nas varovali pred mrazom. V posameznih bunkerjih smo bili po dva do tri tedne. Teže je bilo držati konspiracijo, ker nas je bilo vedno več. Vedno smo se bali, da nas ne bi vidci kakšen nepoklicani ln nas naznanil Nemcem. Zato smo se večkrat selili. Naši/ da*'-! r>—-*< -| i-a-tirm! so rac 29. Prisedel je tudi krčmar. »Premisli, Roberto, ponudba ni slaba,« je pritegnil. Ko je človek z brazgotino videl, da oče že dtiiahuje. je počasi nadaljeval: »Prvič sem vam ponujal za dečka trideset frankov, zdaj pa vam da>m samo dvajset.« Oče je skočil pokonci, toda tujec ga je potisnil nazaj na stol: »Seveda, lani sem potreboval jaz vas, zdaj vi mene. Tistih deset frankov bo moja nagrada, ker sem tako potrpežljivo čakal.« - »Torej ste tudi oderuh?« — »Pazite na svoje besede, kajti za vsako žaKivko vam bom odtrgal pet frankov.« Oče je dvignil pest. toda gostilničar ga je opomnil: »Pomisli, da imaš bolno ženo.« Očetova roka je omahnila. »Velja, dal vam ga bom. Kdaj mora priti?« — »Pojutrišnjem mora biti v Locarnu. Poišče naj Ruflna v krčmi ,Pan Ferdu* ob jezeru.« 30. »In denar?« je vprašal oče. »Zdat ne bo še nič, bratec. Denar bom dal krčmarju in vi ga dobite šele, ko pride deček v Locarno.« Roberto se je zopet razburil, toda gostilničar ga je potolažil: »Giorgio bo poslal Iz Locama zdravnika in takrat boš dobil tudi denar.« Potem je oče še podpisal neko listino s tremi križi. Tam je pisalo, da je svojega sina Giorgia prodal za dvajset frankov za pol leta Antoniu Luiniju v Milano. — Ko se je oče vrnil domov, sta bila babica in Giorgio še pokonci. Toda kljub očetovemu obvestilu je Giorgio tisto noč dobro spal. Se drugi dan je bil skoraj ponosen, da gre v svet in da to dela zaradi matere. Ko je zgodaj zjutraj zažvižgal pod Amitinim oknom, Je bil dobre volje: »Jutri odpotujem v Milano.« 31. Ob Georgiovl novici je Anita široko odprla še zaspane oči, ki so ji nenadoma postale vlažne. »Kar takoj?« - »Samo ne jokaj,« jo > toiaiM Giorgio, »podaril ti bom vse svoje živali.« -»Tudi čuka?« Anitine oči so bile spet suhe. Giorgio je pokimal: »Potem ti bom pokazal, kje ra stejo najboljše in najlepše jagode in maline i kje lovim ptiče.« Anita i*e bila takoj pripravljen »Kako dolgo te ne bo?« je vprašala dečka. »Pr leta.« — »Pa veš, kaj boš sploh delal v Milanu? - »Moj oče je rekel, da bom postal mali dlmn: kar.« — »Zato sem slišal, ko je pravil pri na stari Baretta, da ne bi nikoli prodal svojega sin: Pravi, da je to strašno in težko delo. Rekel je še da se večina dečkov, ki jih je kupil v dolini Ver-zasce človek z brazgotino, ni nikoli vrnila domov.« 32. Anita je ipiela zopet solzne očd. »Giorgio. prosi očeta, naj vrne tistemu človeku denar in obljubi ml, da ne pojdeš nikamor. Tudi tvojih živali ne maram.« Giorgio je bil vznemirjen: »Obljubiti ti sicer ne morem, vendar bom z njim go voril. Toda poslušaj, Anita, prepričan sem, da me noj oče ne bi prodal, če bi vedel, da Je to zame labo.« - Ko se je vrnil Giorgio domov, Je sedela >ri ognjišču babica. Predla je in se pogovarjala ognjem. Giorgio je »topil k njej: »Nočem v lila no.« Babica Je začudeno dvignila *a enutek nepremično gledala. »Zakaj ne?« -Anita mi je pripovedovala, da človek z b**z*°~ ino prodaja dečke milanskim dimnikarjem. To ie strašno delo, strašno kot smrt.« - V*** Anita to ve?« je pripomnila babica. »Ah. zaka. mc oče ne mara?« je tožil deček. oskrbovali s hrano in mlekom za r hno dete. Najhuje je bilo, ker je C ki ga je zeblo, večkrat jokalo. 28. maja 1943 je bil zopet črni dan nas. Nemci so napravili veliko hajk Vedeli so, da se nekje skrivamo. Bila sem v bunkerju sama z otrokom, nadalje Mahovčevi in Kamničarjevi zaradi bolezni. Bali smo se, trepetali v bojazni, da nas ne bi izsledil okupator. Naenkrat smo začutili nemški škorenj nad bunkerjem. Nemec je util, da Je votlina pod njim in začel vpiti, naj oridemo takoj vsi ven, si *•* ves svet okoli bunkerja vrgli v z ak. Ni kazalo drugega, kot da smo orišli iz bunkerja in se predali. Odpeljali so nas v Litijo. Moj sin Ivan Je bil v času hajk blizu doT'~' in so ga 'T-'-aci zajeli. Vendar se je dobro Izmazal; prosil je, naj ra piiste na potrebo. Brž ko so ga soustlti, se je zatrktial po hribu navzdol in že ga je sprejel v svoje okrilje gozd. Sama sem bila z malim otrokom v zaporu. Mišem prav nič vedela za ostale svoje drage. čez štirinajst dni so Nemci zajeli še očeta in sina Ivana. Dolgo nisem vedela, da sta - ' ,t!ii, čeornv sta bila zaprta blizu mene. Šele pozneje sem. spoznala, da Je v bližini *—i mož. Sooznala sem ga no kaši In. Po dveh mesecih so nas snustill domov, Kamnita-*~ re H Moh-fcov*ave so pa "-eselili na Bavarsko. Smeli smo se vrniti na svoj dom. Mo-pas in rešilo. * - Emil Bučar ni bil z nami nič v sorodu. Zonet smo bili doma. Po enem letu so Nen'H snet imHzorill veliko hajko. Pri sosedu je bila brigada. Ko sem nesla la^o^e v dolino, sem srečala Nemce, ki so me takoj vzeli s seboj. ŠU so proti naši h!5L Vzd*gn!ll so moža iz postelje, ga pretepli In oba odpeljali v T.ttlfo v zapor. Tam so tudi moža pretepali tako, da ni mogel zdržati, in je prosil, naj ga tihi telo. Vendar je vse prestal in ni Izdal ničesar. O vsem tem je razmišljala mati, ko le ležala vse r -'♦mena ln ponižana v bunkerji*. Vse Jo je bolelo, - vendar ’* sklon^a, da ne bo ničesar povedala, -n r-f 7-~dl '—koli. Trpeti mora, je slovenska mati, • je Slovenka, - noče postati Izmeček človeštva — — noče Izdajati domačih Hudi. Mar ni var more bit! — biti Izdajalec? Ne nikoli! Samo to ne, da bi bila »z-datalka našega naroda. Tako Je ležala mati na pol v omotici ln razmišljal A o vsem tem. Nemci, gestapovci Litiji niso mogli izvedeti od Tinček Jerant iz Jevnice bo koncem januarja dopolnil 19. leto. Gotovo mu te dni mama pripoveduje, Itako je morala z njim bežati koncem januarja 1943, ko mu je bilo tri dni, v burjo, sneg, v hosto — pod zemljo, pred okupatorjem n V*. ~’tl od moža prav ničesar. Zato so jih nekega dne poklicali in ju odpeljali v Begunje, čeprav sta bila v Litiji le en teden, se jima je zdelo, da je to cela vcxnost. V Begunjah so takoj ločili moža od žene. Marsikaj sta morala preživeti, marsikaj sta videla tamkaj. Videla sta, kako so streljali nedolžne žrtve, videla, kako so odpeljali posameznika *-abe in se niso nikoli več vrnili. Po šesth mesecih so odpustili mater domov, očeta so pa poslali v Nemčijo. Po osvoboditvi se je vrnil mož domov. Danes v—* -kiJo skupaj. Marsikaj se Je spremenilo. Umrla sta stari oče in stara mati. Nekaj otrok se Je že porr Mali sinko Tonček je pa postal že cel fant. Rdečeličen je, pozimi pa se rad kepa, saj je i sneg spoznal že Čisto majhen, star komaj nekaj dni. Tudi Emil Bučar včasih obišče Bovan-tinovc. Menda misli celo hišo postaviti blizu Bovantinovih. Kadar pride k njim, se radi pomenijo, kako je bilo, ko je morala mlada mamica v hosto z nekaj dni starim otrokom. Veseli so, da je bil premagan okupator, da se Je moral umakniti z razbito glavo. Bil je premagan, moral je iz naše dežele, čeprav je mislil, da bo lahko ostal za večno v naši deželi ln da bomo srečni, če mu bomo služili za hlapca. Miha Vahen Gričarjeva teta - šestdesetletnica Včasih smo se ob raznih obletnicah spomnili samo raznih imenitnih oseb. Danes se pa spomnimo tudi tistih preprostih, tihih ljudi, ki delajo v raznih krajih in raznih področjih in s svojim delom vplivajo na tok življenja. V petek 26. januarja t. 1. bo šestdeset let, ko je prlvekal na svet pri Svetičniku in Veliki Loki pri Višnji gori najmlajši otrok — Jožefa. Malo rodne zemlje je bilo okoli borne kajžice. V šolo je imela Jožefa več kot eno uro. Rada je hodila v Višnjo goro v šolo in bila med najprldnejšimi učenkami. Ko so njeni starši podedovali lepo posestvo v Mali Loki, so se življenjske prilike družine precej zboljšale. Dekle je rastlo in kmalu je mlada Jožefa začela nastopati na odru in pri pevskem zboru v Višnji gori. Srčni napad v materinem telesu Primer, ki so ga v zgodovini medicine pred tem zabeležili le enkrat, se je pripetil te dni v Chicagu: otrok v materinem telesu je doživel srčni napad. Otrok, deklica, 4,59 kg težka, je umrl 52 ur po porodu. Srčni napad je verjetno povzročila neka organska napaka, sledila pa me je zamašitev arterije. Srčni napad je deklica dobila več ur pred porodom. Komaj devetnajstletno postavno dekle je že odpeljal takratni gostilničar Ivan Spunt in jo pripeljal v Kresnice. »Gostilna na gričku« so tedaj rekli pri hiši. Mlada žena je postala samostojna gospodinja. Kmalu se je vključila v kulturno Šestdesetletna Jožefa Spunt Iz Kresnic življenje kraja. Sodelovala je v neštetih igrah kot potovka, a največkrat kot mati. Najraje je igrala Finžgarjeva in Jalenova dela. Pa tudi v najnovejših delih rada igra. Tudi po osvoboditvi jubilantka pridno sodeluje na kulturnem področju. Ves čas je sodelovala pri pevskem zboru, ves čas je v odboru DPD Svobode, kjer je bila nekaj časa tudi predsednica. Ze mnogo let je v občinskem socialnem svetu. Dokler je obstajala organizacija AFZ. je bila ves čas predsednica v Kresnicah in članica okrajnega odbora AFZ. Je v odboru RK. v zad-užnem svetu in ie članica ZB NOV. In sedaj v Kresnicah pripravljajo igro, kjer bo tudi ona sodelovala. Kljub šestemu križu, ki si ga nalaga te dni na pleča, je še čila in zdrava in upa, da bo še dolgo, dolgo igrala na odru in aktivno sodelovala v raznih organizacijah, kar ji tudi mi želimo. Miha Vahen Razumela sem njeno bolečino »Mene se pa nihče ne spomni,« mi je potožila drobna, stara ženica pred dnevi, ko sem v trgovini kupovala darilce za svojo mater. Zagoreti knjižnica Je dobila v Delavskem domu nove prostore »Pot do mene najdejo le takrat, ko potrebujejo kakšno reč za svoj novi dom«, je pristavila. V mislih je imela svojih šestero otrok, ki jih je skrbno vzgojila, jim pomagala priti do poklica |n slednjič pri vseh živexih otrocih ostala sama. »Veste, takrat, ko so bili moji otroci še majhni, smo drevesa I krasili tudi pri nas. Pod drevescem pa so čakala darila. sem mogla, sem jim pripravila-Mati je pač srečna le takrat, vidi srečnega otroka. Kako je b'l takrat! Sama sem stala ob strah in opazovalo žareče oči malčkov, poslušala njih radostne vzklik®-ko so n-egledovali vsebino zavi ' kov. Veselju ni bilo kraja. Se posteVo n!so hotel i brez d?r« Nnjmlalšt pa je zav't"k tesno Prl vil k nebi, do mn en kdo nc 01 vzel.« Ko je obujala tc nočmi ne, selTl opazila v njenih očeh žarek veselja, ki pn je tonil v solzah, knt 1 takrat, ko se žarki' zahajajoče*9 sonrn poslavljajo v moreki ^ bini. Razumela sem njeno bo-lhčin0. Prav globoko v srcu sem jo \ Hla tudi jez. Tiho sem se i Šala: kdaj jo bo razumelo tu j njenih šestero otrok, ki jim “ 1 dala življenje ln bodočnost. Trgovsko podjetje »Prvi junij« v Trbovljah takoj zaposli šoferja z opravljenim izpitom za vožnjo kamiona, nosilnosti 3 tone. — Nastop službe takoj. Opozarjam vse, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Vida Kaluža. — Anton Kaluža, Hrastnik 375. Prodam kredenco in nov gramofon. — Naslov v upravi lista. Prodam dva nova soda in mali voziček. — Naslov: Trbovlje, Gabrsko 14. V soboto 20. t. m. se mi je izgubil mlad kratkodlak črn pes. spodaj rjav, šape ima bele — sliši na ime Hasi. Biti mora nekje v okolici Zagorja. Kdor ga najde, naj sporoči na pošto Savo pri Litiji. Za najdenega psa dobi nagrado 2.000 din. Vsem, ki so mojo hčerko, ženo in sestro BOŽO PISTOTNIK opremili na zadnii poti, ji darovali vence, iskrena hvala. Se posebej se zahvaljujemo zdr?--itvenemu osebju bolnice Trbovlje in Novega | film »Grofica Marica«; 28. januar- _ . . i ..... - J ~ —. 4* .«1 Afiniuilr! -fi 1 m TY1PTIT1019 flh Razpis Celja, sostanovalcem ’n rosedom. rudniški godbi. pevskci^'t zboru Zarje - ter tov. Valentinčič in učencem 6. b razreda Cankarjeve šole v Trbovljah. Vsem še enkrat najlepša hvala za soremstvo k zadnjemu počitku. Žalujoči: mama, mož Franci s sinom, brat Janez z družino in ostalo sorodstvo. Upravni odbor Splošnega čevljarstva v Trbovljah razpisuje delovno mesto samostojnega knjigovodja. Pogoj: 1. da ima kandidat 5 let delovne dobe v knjigovodstvu. 2. da ima vsaj 3 leta od tega samostojnega vodenja knjigovodstva. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. nika - dečka; Helena Požar iz Trbovelj — dečka; Olga Smodiš iz Trbovelj — dečka; Frančiška Koprivšek z Izlak — dečka; Ela Planinc iz Trbovelj — 'deklico; Helena Koritnik iz Trbovelj — dečka; Angela Ihanc iz Zagorja — dečka; Angela Razboršek z Izlak — deklico. Poroke: Franc Firbas, rudar iz Trbovelj, in Katarina Vogrin, snažilka iz Trbovelj; Alojz Vukovič, delavec iz Trbovelj, in Teodora Grčar, krojaška pom. iz Trbovelj; Peter Rajovc, ključavničar iz Trbovelj, in Vida Gračner, delavka iz Trbovelj; Frančišek Trotovšek, rudar iz Trbovelj, in Jožefa Bevc, delavka iz Trbovelj; Stanislav Ivič, delavec iz Breznega Donja, in Julijana Kunič roj. Romih, delavka iz Trbovelj; Davorin Franjo Okrajšek, rudar iz Zagorja, in Ljudmila Šinkovec, uslužbenka iz Trbovelj; Vladimir Volarevič, podporočnik JLA iz Trbovelj, in Hermina Miklavčič, uslužbenka iz Trbovelj; Franc Stariha, pismonoša iz Trbovelj, in Emilija Jaklič, gosp. no pomočnica iz Trbovelj; Franc ica«; 28. januar- i gmrguti elektromonter iz Trbo- ja slovenski film - matineja ob vel^ -n Marija Miglič, gesnodinja 10. »Kekec«; 31. januarja in 1. feb- : ,-,vetko giak, rudar iz Trbovelj, in nuarja ameriški barvni CS film -pellignje vasi — Grosuplje; »Sajonara«. ^ Marija Mulh, kroj. pomočnica iz Kino »Delavski dom« v Zagorju: -prlx)Viejj. Ignacij Klemen, cizeler 25. januarja domači_film_»Veter je j z Dola_ tn j0ŽiCa Vrtačnik, uslužbenka iz Trbovelj; Ivan "ooina, strugar iz Trbovelj, in £ ".anija Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 25. januarja francoski film »Hirošima, ljubezen moja«; 26. do 29. j anuar ja jugoslovanski CS film »Solunski atentatorji«; 30. januarja do 1. februarja ameriški film »Hudičev učenec«. Kino »Svoboda« Trbovlje II: 25. januarja nemški barvni film »Preprosto dekle«; 27. do 29. januarja domači film »Servisna postaja; 30. in 31. januarja nemški film »Trije iz varieteja«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 25. januarja ameriški barvni VV film »Drevo za obešanje«; 27. do 29. januarja'nemški glasbeni barv. Iz naših krajev Obiskali so bolnega člana Člana organizacije ZVVI Kiso-vec-Loke sta te dni obiskala bolnega člana Antona Cebina. V prijetnem pomenku in ob obujanju spominov je čas kar hitro potekel. Organizacija ZVVI Kisovec-Loke je pa pripravila za bolnega člana skromno darilo, ki ga je bil vesel. — I. O. Seminar v Zagorju Vsako sredo in četrtek eo v Zagorju predavanja za člane plenuma občinskega sindikalnega sveta, predsednike in tajnike sindikalnih podružnic in predsednice delavskih svetov. Prva dva dni seminarja prejšnji teden so razpravljali o osnovnih finančnih in gospodarskih pokazateljih in načelih delitve dofiodka v podjetjih; zdaj bodo pa govorili še o ponehal ob zori«; 27. do 29. januarja ameriški barvni film »Pojmo v , strugar ;z Trbovelj, m :■ -.amja dežju« - 28. januarja dopoldne ob , Dorn^k> uslužbenka iz Zagorja; 10. uri matineja; 31. januarja in . . ---- — ■ 1. februarja sovjetski barvni film »Nasredinove spletke«. Kino Šmartno pri Litiji: 25. jamarja zap. nemški film »Trije iz arieteja«; 27. do 28. januarja ....................... ameriški barvni film »20.000 milj :a zdravniška siu-lia v Tr- ood morjem«; 31. januarja in 1. februarja češka barvna komedija »bobri vojak Svejk«. bovl; :h 25. januarja dr. Drnovšek 26. januarja dr. Kramberger 27. januarja dr. Južnič 28. januarja dr. Južnič 29. januarja dr. Južnič 30. januarja dr. Komorowsky 3f. januarja dr. Drnovšek. OBVESTILO Obveščamo vse poslovne prijatelje, da smo s 1. januarjem 1962 spremenili naslov podjetja iz Strojno mizarstvo Trbovlje v TOVARNO POHIŠTVA TRBOVLJE. OBVESTILO Za mesto Trbovlje se bo podaljševala veljavnost osebnih izkaznic po ulicah v določenih dnevih, ki jih niže navajamo. Veljavnost izkaznic se bo podaljševala v uradnih prostorih ObLO Trbovlje, soba štev. 20/1. 29. januarja 1962 od 15. do 18. ure: Ob železnici, Zasavska cesta in Kolodvorska cesta 30. januar 1962 od 8. do 12. ure ln od 15. do 18. ure: Bevško in Nasipi 31. januar 1962 od 15. do 18. ure; Žabjek in Vodenska cesta 1. februarja 1962 od 15. do 18. ure: Trg Revolucije i,n Opekarna 6. februar 1962 od 8. do 12. In od 15. do 18. ure: Dobrna, Hohkrautova kol., Retje in Ribnik 5. februar 1962 od 15. do 18. ure: Šuštarjeva kolonija in Keršičeva cesta 6 februar 1962 od 8. do 12. In od 15 do 18. ure: Kolonija 1. maja in Neža /. februar 1962 od 15. do 18. ure: Ulica 1. junija in Trg Svobode 8. februar 1962 od 15. do 18. ure: Partizanska c., Pod Ostrim vrhom, Globušak in Rudarska c. 9. februar 1962 od 8. do 12. In od 15. do 18. ure; Novi dom. Pod gozdom in Dom in vrt 12. februar 1962 od 15. do 18. ure; Kešetovo in Loke 13. februar 1962 od 15. do 18. ure: Vreskovo, Majcenova, Ojstro, Leninov trg 14. februar od 15. do 18. ure: Gimnazijska cesta, Obrtniška cesta in Trg Franca Fakina 15 1962 od 15. do 18. ure: C njska cesta, Golovec, Cesta Tončke ceceve in Keršičev Za^naselja v okolici Trbovelj se bo podaljševalo veljavnost osebnih izkaznic v naslednjih prostorih: 11 r- -9. prš dalle V osnovni šol* Dobovec; Dobovec, Zupa, Škofja riža, Završje in Ključevca 16. februar 1962 o ure dalje v mu Tončke vcteve: Prapreče, Klek ' Plani- ’ 18. febru 62 od 9. ure dal|e " Osnovni šoli Partlz ..1 vrh: Čebine, Vrhe in Partizanski vrh • , ---- <«<;2 r ’ " ure d"**'* v pisarni Gabrsko; Knezdol in ” " ' o , , , , _ 23. februar 1962 od 8. ure dal|e v gostilni Izlakar Čeče. Cele, Ostcnk, "oia in del Ojstrega 0 • — "-ve pri ObLO Trbovlje) Ponesrečili so se ZAGORJE 69-letni Jakob Hrastelj, zaposlen pri KZ Zagorje. - Pri izvrševanju službe je stopil na ledišče, kjer mu je spodrsnilo in si je pri padcu poškodoval rebro; 22-letni Ivan Prašnikar, zaposlen pri Rudniku. — Pri dviganju vozička je ta zanihal in stisnil ponesrečenca za pnsa ob desno steno aku-lckomotive; 20-letni An» ton Kropeč, zaposlen pri Rudniku. — Pri dviganju praznega vozička se je udaril ob drugi voziček na desno roko na zapestje; 20-letni Stanko Vegel, zaposlen pri Rudniku. — Kos premoga mu ie padel na glavo, da je omahnil in si pri padcu poškodoval palec leve roke; 24-letni Mirko Pistotnik, zaposlen pri KZ. — Pri nakladanju lesa na kamion,. last KZ, ga je zaradi spolzkosti lesa hlod pritisnil na levo ramo jn mu jo poškodoval. T... . JZ (za čas od 25. decembra 1961 do 20. januarja 1962) Rojstva; Mihaela Blaznik iz Trbovelj — dečka; Alojzfta Lorgar iz Hrastnika — dečka; Marija Kovač iz Zagorja — deklico; Ana Flis iz Trbovelj — deklico; Rozalija Stajnar iz Zagorja — dečka; Štefanija Ravnikar iz Trbovelj — dečka; Cecilija Vrtovšek iz Trbovelj — dečka; Marija Lipovšek iz Zagorja — deklico; Elizabeta Mitič iz Zagorja — deklico; Marija Kolar iz Trbovelj — deklico; Vera Kunstelj iz Trbovelj — dečka; Nada Kaušek iz Hrastnika — deklico; Terezija Hudina iz Hrastnika — deklico; Alojzija Koporc , iz Zagorja-Brezje — dečka; Zofi-I ja Ramšak iz Vodic-Zagorje — I dečka; Boiidara Gabrič iz Hrastnika — dečka; Jelislava Utenkar iz Hrastnika — dečka; Ivanka Vozelj iz Breznika-Zagorje — dekli- Anton Apih, rudar iz Trbovelj, in Milena Buršič, delavka iz Trbovelj; Jožef Mahnič, mizar iz Trbovelj, in Elizabeta Krhlikar, fotografinja iz Trbovelj; Lazar Grilie, podoficir JLA iz Zagreba, in Silva Kužnik, vzgojiteljica iz Sentlenarta; Ivan Štrumelj, stru-zej, gosp. pomočnica iz Trbovelj; Franc Podstudenšek, ključavničar s Ceč, in Helga Gotz, trg. pom. iz Hrastnika; Franc Ritonja, miličnik iz Ljubljane, in Doroteja-Amalija Zupančič, uslužbenka iz Trbovelj; Andrej Plevčak, uslužbenec iz Trbovelj, in Elza Lep, uslužbenka iz Trbovelj. Smrti: I v a n Klančišar, upok. iz Trbovelj - star 59 let; Marta Lipovšek, otrok iz Zagorja — stara 1 dan; Peter Lokan, delavec z Lomovic-Trojane — star 48 let; Ruta Keršič, roj. Cater, gospodinja iz Trbovelj - stara 31 let: Prane Pcrtinač, upokojenec ^ :z Trbovelj — star 75 let; Jožef Skrinar, upokojenec iz Trbovelj - star 67 let; Alojz Grebenšek, upokojenec iz Trbovelj — star 61 let; Anton Hrovat, upokojenec iz Trbovelj — star 64 lc‘; Anton Palčič, upokojenec iz T hovelj — gar iz Trbovelj, in Nevenka Guslar 77 let; Božidara Pustotnik, ikro j. Lavrič, gospodinja iz Trbo-vel?- A Stara 36 let; JcSe Penič, j upokojenec iz Trbovelj — star 86 P let; atefati Korošef, upokojenec i m. Trbo^c-V — etqij 58 .Je*.. fj, ZAGČRJ.-1 ; Rojstva (na domu); An.ca : ger iz Podlipovice — deklico. Poroke: Janez Čemi, rudar iz Kisovca, in Magdalena Štern, na-meščenka iz Kisovca; Stanislav Gšte, študent iz Lok, in Marijana Bregar, učiteljica z Izlak, Roman Kojtna, strojni ključavničar iz Zagorja, in Albina Brvai, delavka viz Kisovca. Smrti ni bilo. Šah v Trbovljah Na brzotumirju SD Rudarja za prvenstvo v mesecu januarju je igra’o šestnajst šahistov. Z naskokom treh točk je zmagal inž. Dro-bež. Drugo mesto so si razdelili Stane Cene, Ludovik Opresnik in Fr? - Šuštar, vs-k po 10,5 točke. Sled a: Oto K 'c 9,5, Stefan Kovač 9, Tone Golob 8,5, Vili Ov-nič 8, Jazbec st. (tri partije zaradi nočne služba predal), Drago Pajk in Franc Gosak po 7 točk, pionir Dušan We'es 6,5 točke itd. V Trbovljah sta se nadalje pomerili kombinirani šahovski ekipi Svobode II iz Hrastnika in domačega Rudarja. Gostje so katastrofalno porazili domačine s 5 :1. Rezultati: Jazbec ml. : Milenkovič 1:0; Rugel : Šuštar 0 :1; Frece Ojsteršek 0:1; Jazbec st. ; Gojgič 0:1; Gosak : Katanič 0 :1 in Dušan Weiss : Kušar 0 :1. Prvonave-den-i so igralci Rudarja. ! Prvenstvo šahovske sekcije SD Rudarja se vse bolj približuje za-I ključku. Trenutno je v vodstvu j Jazbec st. s 16,5 točke (iz 19 mož-1 nih), vendar ima več šahistov možnost, da ga prebite. Sledijo: Vili Rugel 14 točk iz 16, Gosak 12 iz 16, Cene 10,5 iz 13, Antolič 10,5 : iz 18, inž. Drobež 10 iz 11 partij, in ostali. Opominjajo se vsi igralci, da čimprej odigrajo svo'e oartije, ker se bo v kratkem pričelo zasavsko šahovsko prvenstvo. (n) nalogah delavskega samoupravljanja, o odnosih na relaciji komuna — gospodarska organizacija ter o najvažnejših določilih zakona o socialnem zavarovanju in o delovnih razmerjih. Najbolj uspela predavanja s seminarja bodo pa potem pripravili še v vseh zagorskih gospodarskih organizacijah. Klub v Kisovcu V začetku januarja se je Ki-sovčanom uresničila nekajletna želja, da dobe v kraju klubske prostore. V domu Svobode so odprli izredno okusno in sodobno prej en prostor — klub, kamor že zdaj rado zahaja staro in mlado. Pobudo za ureditev prostorov so dali zastopniki društev in organizacij s tega območja, podprl jo je pa tudi obratni delavski svet obrata Kisovec in upravni odbor Svobode. V okviru kluba bodo delovale sekcije: ideološko-politična, televizijska, filmska, šahovska, plesna in diramatska. Za delo sekcij bo treba kupiti še nekatere rekvizite. Zdaj razpolagajo s televizorjem, v kratkem bodo pa dobili tudi radijski sprejemnik. - Z »Drago Ruth« v gosteh Prosvetno društvo v Dolah pri Litiji je naštudiralo igro »Draga Ruth«. Igrali so jo že na domačem odru, gostovali so pa z njo že v Gabrovki, Jevnici in Podku-mu. Z enim prizorom te igre so — kakor poročamo na drugem mestu - sodelovali tudi na klubskem večeru v Litiji. Tako kot doma, so igralci tudi v gosteh prav dobro uspeli in pri gledalcih napravili doer vtis. - Sedaj že prepisujejo drugo igro in bodo z vajami pričeli v začetku februarja. (ž) Več obiska pri televizorju Odkar je v Dolah pri Litiji televizor, se zbira okoli njega precejšnje število ljudi. Najbolj so bile obiskane televizijske igre, popevke in razni športni dogodki. Odkar so začeli s preno-cm mladinske oddaje »Spoznavaj svet in domovino«, je vedno več obiskovalcev. Iz tega vidimo, da so ljudje pogrešali televizijske prenose raznih I zanimivosti. — (ž) Ja — Z D UJ H BREŽICE Rojstva: Olga Horvatič, Stara vas 3 - dečka; Ana Božič, Videm-Krško — deklico; Kristina Rihtar, Loke 4 - deklico; Ivanka Pinek, Ključ - dečka; Marija Miler, Dol Brezovica - deklico; Frančiška Lužar Lončarjev dol 2 - Sevnica - dečka; Marija Požgaj, Laze 6 - deklico; Terezija Cančer, Veliki vrh 67 — dva dečka; Štefanija Medved, Podgorje 57 - dečka; Štefanija Luketič, Laduč — dečka; Marija Jurman, Sela 61a — dečka; Jožefa Kržan, Cundrovec 21 - deklico; Slavica Prah, Hrastje 1 — deklico; Marija Metelko, želj iz Breznika-Zagorje - dekli- yudobrcz!e 16 - dečka, co; Terezija Erjavec iz Trbovelj ’ Porok(.;" Emil Seiko, krojaški mojster iz Brežic, in Marija Kra- - dečka; Marija Hribar iz Trbovelj — deklico; Gabrijela Mrak iz Trbovelj — deklico; Julijana Poglajen iz Trbovelj — dve deklici; Ljudmila Jerman iz Zagorja — deklico; Milena Fakin iz Zagorjai — dečka; Pavla Strah iz Hrast- Zaključni računi gospodarskih organizatii KOMUNALA - TRBOVLJE na dan 31. decembra 1960 Postavka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva ................. Denarna sredstva osn. sredstev . B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe . . . • Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .111 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada tn drugih skladov . . . . Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ...................... E. Sredstva v obračunu In druga aktiva Kupci ln druge terjatve • • • « Druga aktive . . . ■••••* Skupaj . . . S -2 cn -p > «o < 5 ■ji < N T >c/) o &• Znamka j za 15 din i bfi 'E ••s .2, o E o O N _ Z CL E OJ •5 41 E •s I c rs .3 3 a £ * c. •o o e •s? 6 c z TEDNIK TUBOVLTE P. P. 82 varič, krojaška pomočnica iz Drešinje vasi pri Celju. Smrti; Emil Marolt, osebni upokojenec iz Jablanc 10 — star 87 Tet. Iz matičnih uradov HRASTNIK in LITIJA nismo prejeli poročil. ondod; 11.35 Poje baritonist George London; 12.05 4 skladbice za zbor Mihe Rožanca; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Vilma Pirkovič: Kmetijske proizvajalke na Dolenjskem; 13.30 Zvočna mavrica; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 SOBOTA, 27. januarja Pojo zabavni zbori; 16.00 Vsak 8 55 Za šolarje- Rjavka; 10.10 dan za vas; 18.10 Od polke do ca-Od tod in ondod; 12.05 Srbska ko- I lypsa; 18.45 Radijska univerza -la- 12 15 Kmetijski nasveti - Ing. ; Milan Borko: Kako se zadnji cas Jaka Ferjan- Proizvodnja pujskov spreminja klima na zemlji; 20.00 sml; 18.25 Poje zbor Slovenske filharmonije; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Instrumentalna zabavna glasba slovenskih avtorjev; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 oddaja o morju in pomorščakih. Znesek (v 000 din) Postavka Znesek (v 000 din) A. Viri osnovnih sredstev 202,245 200,485 Sklad osnovnih sredstev . . ; 3,623 Drugi viri osnovnih sredstev . . 1,863 B. Viri sredstev skupne porabe 8,275 . 20,931 515 Sklad skupne porabe Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 13,171 15,436 Sklad obratnih sredstev .... 3,306 Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad ln drugi »kladi 2,337 Rezervni sklad ln drugi skladi . 965 965 Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu In 2,720 druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva • 21,072 Dobavitelji tn druge obveznosti . 28,960 577 1,392 264,419 | Skupaj . • • 25?,519 - pitališča; 13.30 Slovenske narodne pesmi; 13.45 Dunajski valčki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in’ pozdravljajo; 15.40 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; g 25 od ponče do twista; 8.55 za smo za vas; 19.65 Sobotni domači §0jarje: podganje mesto; 10.15 Iz-17.05 Gremo v kino; 18.10 Izbrali bente meiodijo tedna;. 12.15 Kme-živ - žav; 20.00 Vedro ln priljub- tijsk[ nasveti _ ing. jo£e Sile: ljeno; 20.50 Melodije za prijeten Pezuitati poskusov s krmnimi konec tedna; 22.15 Oddaja za na- poljščinami v preteklem letu; 13.30 še izseljence. n en Glasbeni avtomat. TOREK, 30. januarja 8.05 Poje kvintet »Kranjačami«; 8.25 Od polke do twista; 8.55 Za ČETRTEK, 25. januarja 8.35 Matineja s Slavkom Ostcr-em; 10.15 Od tod in ondod; 11.30 Vodja računovodstva: ■aje Mira Rak Ivan Povše Avgust MllU.lt: ja 131 Lil Ud UtlJUi -- -- ti jeki nasveti — Ing. Stojan Vrabl: Pojav rdečega pajka v vinogra-; 13.30 Skladbe Radovana Gobca poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja-jo; 15.20 Hitri prsti; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 19.05 Popevke slovenskih avtorjev; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.15 Novi poenefiki plesnega orkestra RTV Ljubljana. PETEK, 26. januarja 8 40 Orgle in orglice; 11.35 Šopek hrvatskih samospevov z medigrami; 12.05 Belokranjske pesmi m plesi; 13.30 Pojeta Jan Peercc in Leonand Warren; 14.05 Za šolarje: Poti v domovino; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.10 Indonezijske pe-, NEDELJA, 28. januarja 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Popovič: Skrivnost neke noči; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.48 Štirje samospevi Sveta Marolta - Špika; 11.00 Se Skladbe slovenskih avtorjev; 13.50 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom; 14.05 Za šolarje: Za vašo varnost; 15.20 Mandoline in godala; 15.30 V torek nasvidenje; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Poje zbor RTV Beograd; 20.30 Radij- B;:E; Boža Novak: Sto in sto svežih jn Triom Joipbl Knmniča. smučin (repor.); 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- in Triom Jožeta Kampiča. SREDA, 31. Januarja 8.55 Pisani svet pravljic in ljajo - II.; 15.15 Trikrat pet; 16.00 zgodb; 9.25 Zabavne melodije; .. 1()15 oj toj jn ondod; 11.15 Člo- vek in zdravje; 12.05 Logarski fantje; 13.30 Okrogle in poskočne Boruta Lesjaka; 13.45 V ritmu cha cha in calypsa; 14.05 Za šolarje:-Zlomljeno krmilo; 15.20 Obisk pri skladatelju Marijanu Kozini; 17.05 i Šoferjem na pot; 17.50 Orgle in orglice; 18.10 Ko na zemljo pada mrak; 18.45 Ljudski parl-ment; v, 20.00 Pojoči mozaik; 22.45 Kitara in v ritmu. Humoreska tega tedna - Sh. Me-ad: Verujte se prezgodne ženitve; 16.20 40 minut ritmov in melodij; 17.05 Hammond orgle; 18.15 Prijetne melodije; 18.30 Športno popoldne; 20.00 Izberite melodijo tedna; 21.00 Glasovi od včeraj in danes. PONEDELJEK, 29. januarja 8.40 Pihalni orkester LM p. Rudolfa Stariča; 10.15 Od tod ZAKAJ TAKO ? Zapisek iz Hrastnika Začnimo takoj. Kraj dogajanja: gostišče Partizana v Hrastniku. Cas: prejšnji ponedeljek ob 18.30. Sicer pa kaj? — seja upravnega odbora občinskega odbora Ljudske tehnike. Seja Ljudske tehnike v gostilniškem lokalu? Sicer pa k stvari! V Hrastniku se je začelo kot marsikje drugod. Volje do dela je bilo dovolj in prizadevnih rok ni manjkalo tudi tokrat, ko so nastopili »hujši časi«. Toda ne takšni, da bi »vrgli puško v koruzo«, pač pa nekoliko manjši. Pogovor s prizadevnimi tovariši občinskega odbora Ljudske tehnike jd ta večer odkril marsika- tero zanimivost, saj zanimivosti v takšnem času, kot je današnji, v tehniškem svetu nikoli ne manjka. Toda klobčič se je odvijal v popolnoma drugi smeri: odborniki — od izvoljenih 18 članov jih je bilo na seji sicer le 7 —_ so. povedali več kot marsikdo poprej. Prisluhnimo njihovim besedam, ki pa zvenijo kot glas vpijočega v puščavi: Kljub vsemu delamo, se borimo z mnogimi težavami in si belimo glave. Sleherna misel, da bi končno le stopili v svoje društvene prostore, je padla v vodo. Razumevanja, še manj pa volje, prav tiste, o kateri smo zapi- sali na začetku, da je je bilo doslej dovolj, ni. Jasno je tudi, da ob tem ni izhoda iz slepe ulice. Organizacije Ljudske tehnike v hrastniški občini združujejo v svoji sredi nič manj kot 800 članov, kar pomeni, da sodeluje v njenih posameznih sekcijah vsak četrti državljan. Lani so zabeležili kronisti več lepih uspehov. Zapiski o dejavnosti sekcij govore, da so le-te delale zelo živahno kot vsa prejšnja leta. AMD je skrbelo za izboljšanje svojega dela nasploh. Prav tako zanimiva je bila razprava o tehničnem izobraževanju, o katerem govorimo danes na vsakem Zasavsko prvenstvo v slalomu in veleslalomu V nedeljo je bilo na smučarskih terenih na Vrheh zasavsko smučarsko prvenstvo v slalomu in veleslalomu ter hkrati tudi meddruštveno tekmovanje v teh disciplinah. Tekmovanja se je udeležilo 60 članov in mladincev. Tekmovanje je bilo v sodelovanju s Smučarskim društvom Trbovlje in pripravljeno po zasavski smučarski podkomisiji. Člani in mladinci so tekmovali na istih progah, slalom na 350 m s 60 vraticami in veleslalom na 1700 m s 40 vraticami. Hkrati s prvenstvom je bilo tudi meddruštveno prijateljsko srečanje Za-savčanov in Celjanov. Rezultati. — Prvenstvo - veleslalom: 1. Strgaršek (SD Kum) 1:57,2; 2. Ačkun (SD Trbovlje) 1:59,4; 3. Širše (SD Trb.) 2:04,0. Mladinci: 1. Malavašič (SD Trbovlje) 2:17,1; 2. Zuoan (SD Trb.) 2:22,3; 3. Glavač (SD Kum) 2:29,9. Slalom - člani: 1. Širše (SD Trbovlje) 2:00,8; 2. Mak (SD Trbovlje) 2:01.5; 3. Strgaršek (SD Kum) 2:05,3. Mladinci: 1. Malavašič (SD Trbovlje) 2:02,5; 2. Tone Kmetič (SD Trbovlje) 2:29,8; 3. Stane Kmetič (SD Trbovlje) 2:32.7. Meddruštveno tekmovanje Veleslalom - člani: 1. Strgaršek (SD Kum) 1:57,2; 2. Cetina (SD Celje) 1:58.8; 3. Ačkun (SD Trbovlje) 1:59,4. Mladinci: 1. Košič (SD Celje) 2:03,6; 2. Malavašič (SD Trbovlje) 2:17,': 3. Zupan (SD Trbovlje) 2:22.3. Slalom - tlani: 1. Cetina Peter (SD Celje) 1:53,4; 2. Cetina Janko (SD Celje) 1:53.7; 3. Širša (SD Trbovce) 2:01,3. Mladinci: 1. Kosič (SD Cel e) 1:54,1; 2. Malavašič (SD Trbovlje) 2:02,5; 3. Tone Kmetič (SD Trb.) 2:29,8. Sestanek zasavskih in celjskih smučarjev Na pobudo Smučarskega društva Celje je bilo minuli teden v Celju prvo srečanje, sestanek s predstavniki zasavskih smučarskih organizacij in Celja. Sestanek bo vsekakor prispeval k izboljšanju dobrih odnosov in sodelovanja med smučarji Zasavja in bazena Celje. Dogovorili so se, da bodo odslej vsako leto srečavanja zasavskih in celjskih smučarjev v tekmovanju v alpskih disciplinah, in sicer izmenoma v Zasavju in Celju. Zasavčani bodo nastopili na Paškem Kozjaka v počastitev Pohoda XIV. divizije NOV ter na Okrešlju, Celjani pa bodo tekmovali na zasavskih meddruštvenih tekmovanjih. Pionirji — strelci in šahisti Pionirska strelska sekcija, ki je v sestavu strelske družine v Dolah, zelo dobro napreduje. Vsak teden po dve uri je družina organizirala pionirjem predavanja, tako da si bodo pionirji — strelci pridobili nekaj osnovnega znanja za pravilno streljanje in disciplino. Isto je z mladimi šahisti. Vsak teden se zberejo v šoli po dve uri, se pogovorijo, odigrajo nekaj partij pod vodstvom starejšega ša-hista. Zanimivo je, da je pri šahiranju kakor tudi pri streljanju zelo veliko pionirjev, ki z velik:m veseljem poslušajo nasvete in izkušnje starejših, (ž) Delo zasavske smučarske Dodkomlstte Na področju zasavskih občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje deluje Zasavska smučarska podkomisija in s svojim delom r>o-polnoma opravičuje obstoj. Njene naloge so predvsem uspešna ko-ordinaipja med posameznimi društvi, skrb za množičnost, za vzgojo strokovnih vaditeljskih in sodniških kadrov ter organizacija vsakoletnega prvenstva Zasavja v vseh disciplinah. Zasavsko smučarsko podkomisijo predstavlja poseben odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh društev, ki je bil izvoljen na 7. občnem zboru; njegovo delo pa nadzoruje nadzorni odbor. Na področju Zasavske smučarske podkomisije deluje 5 samostojnih smučarskih društev, v katerih je včlanjeno blizu tisoč aktivnih smučarjev in smučark. V okviru podkomisije je pa tudi poseben odbor med kar največjim krogom mladine. V letošnji sezoni čaka Zasavje nekaj smučarskih prireditev. V nedeljo je bilo na Vrheh nad Trbovljami prvenstvo Zasavja v alpskih disciplinah. Tekmovanje v klasičnih disciplinah bi pa moralo biti 14. januarja, a je odpadlo. V februarju bo v Kisovcu republiško prvenstvo v skokih za člane v organizaciji SK Kisovec. V teku sezone bo pa še vrsta meddruštvenih prireditev. Podkomisija je že pripravila tečaje za sodnike, tečaj za vadite- lje bo pa organizirala te dni. Začeli Ibodo pa tudi uresničevati program za množično smučanje. Rudar : Svoboda (K) 10:2 V nedeljo popoldne sta se na pomožnem igrišču Rudaria v Trbovljah v prijateljski tekmi pomerili moštvi Rudarja in Svobode ‘z Kisovca. Izkupiček je namenjen za pomoč ponesrečenim v Makar-ski. V lepi tekmi so nogometaši Rudarja dobesedno pregazili goste iz Kisovca. Kljub temu, da so gostje v prvem polčasu celo vodili igro z .2:1, je domačinom uspelo do konca prvega oolčasa rezultat izenačiti ih končno tudi /idločiti ta del tekme v svoio korist. Medtem ko so bili gostje v prvem delu igre skoraj enakovreden nasprotnik domačinov, kar so dosegli z dokaj oriro igro, so Trboveljčani v drugem polčasu geste povsem potisnili v obrambo. Z do'rai leno icro so se odlikovali Pišek, Kastelic in Breznikar, dobro je igral tudi Halilagič. — i-dcstno je pa. da ie približno sto "letalcev, ljubiteljev nogometa, stdo zg og-r'o in opazovalo tekmo, ker se jim je verjetno škoda zdelo 89 din obvesti za ponesrečence v Makarski. — ek Rudar I : Rudar II 8:0 (4:0) V nedel'0 so se na igrišču Rudarja v Hrastniku pomerili prvo moštvo in m'adincl domačega Rudarja. Z lepšo in borbenejšo igro ie prvo moštvo z visok'm rezultatom premagalo mladince. — g šušter prvi Prejšnji teden je bilo končano šahovsko prvenstvo v Hrastniku, na katerem je nastopilo 12 igralcev. Končni vrstni red: 1. Sušter 9 točk; 2. Milenkovič 8 točk; 3. do 4. Ojstršek in Kušar po 7,9 točke itd. — V ekipnem prvenstvu Hrastnika je pa Svoboda I premagala Svobodo II s !j:3. SD Ernest Draksler : SD Gradis 1228 : 1189 V nedeljo je bil v okviru tekmovanja ljubljanskega okraja v streljanju z zračno puško na Dolu pri Hrastniku dvoboj med ekipama Gradisa iz Ljubljane in domače SD Ernest Draksler. Zmagali so domačini z rezultatom 1228:1189. Domačini so v zadovoljivi formi. B. K. koraku, bodisi v službi ali v družbi. Ljudska tehnika je vzgojila vrsto novih kadrov, od katerih si že v bližnji prihodnosti obetamo marsikaj. Prav tako marljivi so bili tudi radioamaterji, člani fo-to-kino-amaterske sekcije in drugi. Toda pojavilo se je važno vprašanje: kje dobiti primerne prostore - kje naj bo v prihodnje preskrbljeno za tehnično izživljanje mladih Hrastničanov — kje iskati poslednjo rešitev? — Pomoči ni od nikoder. In če dodamo še to, da sodi prav občinska organizacija LT v Hrastniku med najagilnejše tovrstne organizacije v ljubljanskem okraju, bi bilo prav, da bi Ljudski tehniki priskočile na pomoč tudi estale množične in družbene organizacije v občini. Shajanju odbornikov Ljudske tehnike po zatohlih gostilniških prostorih — ki jih je na žalost še precej — moramo napraviti konec. Vprašujemo se: ali prizadevni delavci Ljudske tehnike dejansko ne zaslužijo vsaj enega prostora? Kljub stiskam, ki nas tarejo, bi bilo prav gotovo mogoče to vprašanje le rešiti. Ne le v prid 800 članom te organizacije, temveč v korist celotne družbe nasploh. Kako naj še govorimo o široki aktivnosti mladine in njenega tehničnega izobraževanja, ko se mladina že po nekajkratnih uricah takšnega »tehničnega navdiha« razočarana poslovi in odide? Le kako jo bomo snloh dobili še nazaj? Na kratko: razmislimo, da je tehnično izobraževanje ena od bistvenih osnov za njeno nadaljnje poklicno življenje in priskočimo prizadevnim delavcem hrast-niške Ljudske tehnike na pomoč. Se pravočasno, da ne bo prepozno. - Ivan Vimik pmininnininnmiinininEiiiiniiiiiiiiniiiiiiiniiniiniiiiiiiiniiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii;* N. Tatar: 1 Ukleti partizan športni dan na Dobovcu Prejšnji četrtek je osnovna šola na Dobovcu izvedla športni dan s tekmovanji v sankanju in veleslalomu. V sankanju je nastopilo 40 tekmovalcev; med mlajšimi pionirji so bili najuspešnejši Tonči Dolinšek, Danica Draksler In Marjanca Strgaršek, med starejšimi pionirji pa Fani Sinkar, Zvonka Tofolini in Anica Trotovšek. V veleslalomu je na 400 metrov dolgi progi z 20 vratci nastopilo tudi 40 Pionirjev. Med mlajšimi pionirji so bili najuspešnejši Peter in Pavel Ojavač ter Jože Volaj; med starejšimi pionirji pa Ivan Škrinjar, Polči Jerše ter Ivan Trotovšek in Milan Renko. — M. B. TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED BOKS Hribar zadovoljil V mlado republiško boksarsko reprezentanco se je uvnstil tudi član trboveljskega Partizana Hribar, ki je nastopil v povratnem dvoboju med mladimi boksarji Slovenije in Vojvodine. S tehnično lepo, borbeno igro ter s serijo čistih udarcev je v lahki kategoriji prepričljivo premagal Torontalija in tako priboril dve točki za Slovenijo, V nedeljo so pa mladi slovenski boksarji nastopili proti mladim iz Vojvodine. Hribar je premagal Be-nedeka z 2:0. g Manfred Miiller, ki je stal ogrnjen s pokrivalom in šotorskim I :: krilom za skalo, je tu in tam pogledal izza nje in prisluškoval. M | Dozdevalo se mu je, da je slišal nekakšno zamolklo, sumljivo g g ropotanje pod sabo, toda v tem trenutku je ponovno zatulil b g veter. Sklonil se je za skalo. V mislih je bil v Verderju na obali I 1 Schvvilovv ... V tem mestu se je rodil. Tu je tudi odrasel in 1 g končal trgovsko šolo. Pripravljal se je, da bo prevzel očetovo g = trgovino z železnino. Oženil se je z lepo in okroglo Klotildo, S = hčerko lastnika mehanične delavnice. g Bilo je to leta tisoč devet sto osemintridesetega in potem ff g se je začela vojna. Tudi on je moral obleči vojaško suknjo, g g Izleti, vojni izleti so zelo ugajali nekdanjemu trgovcu iz Verderja. s Všeč so mu bili vojaški izleti: Francija — zbiranje na Polj- g § skem — pohod nad Rusijo. Tu pa so se začele težave. Pri Wolc- g | hovu je prvikrat doživel poraz svoje divizije. Razbite in dec:- j = mirane enote so poslali na okrevanje in popolnitev drugih odre- H 1 dov... In sedaj ta čudna vojna na Balkanu. | — Saj to ni vojna! — je govoril Miiller. To je norišnica! i g Pohodi, pohodi... Planine, planine. .. Nikjer bojne črte — g g strelja se pa vsepovsod! Vsega tistega, kar je doslej doživel na raznih bojiščih, ni § = mogel primerjati s temi pohodi po planinah in gorah, o katerih g 3 do takrat še ni nikoli ničesar slišal. Vedel je, da so vse planine g g višje od dva tisoč metrov, toda razumeti ni mogel, kako vendar, g s ^ tukaj še sedaj ni pomladi, in da kraljujejo tod tako močni g 3 vetrovi, nevihte, megla in dež. In tudi sneg se še ni stopil... g Trudil se je, da bi bil v mislih ob svojem jezeru in v svoji = 3 veliki udobni hiši. In mislil je: g - Klotilda sedaj epi v topli postelji... Sama? Globoko je 1 3 vzdihnil. g g Takrat ga je presenetilo komaj slišno prasketanje: nekaj se 1 3 ie premikalo! Vrgel se je na zemljo. Brzostrelka je zaregljala I g Streli so pokali nekje ob planini. Zaslišale so se eksplozije moč- I g nih bomb. g | - Naprej, proleteri! je zaslišal neki klic in deset senc postav = g se je izluščilo iz skal. | Po vsem pobočju so odmevale eksplozije. Nemški vojaki so S 3 metali obrambne bombe. V tem trenutku je poročnik Schauerman ponovno vključil 3 radijsko oddajno postajo. Hotel je dobiti okrepitev moštva in E a vojni material. — Sporoči, da so napadli! - je zavpil radiotelegrafistu, sam g = pa je odhitel k opazovalnici, g — Napad! vzklikne narednik Rorbach. — Vidim! Kaj pa delate vi tu? mu je jezno navrgel. 1 Narednik je poletel za njim. Spotaknila sta se po kamenju. B = Ob neki steni sta se skoraj zaletela v skupino vojakov, ki so se = = umikali. - Nazaj! Poveljujem vam, nazaj! se je zadrl poročnik in iz- g 3 drl težko Walter pištolo. = Vojaki so se obrnili in molče odkorakali na svoj položaj. Poročnik je dal povelje: — Na juriš! Narednik Rorbach je prehitel poročnika in prvi vrgel napa-g dalno bombo. Ko je prispel do mesta, kjer je eksplodirala bom- j g ba, je naletel na partizana, ki je klečal. Rorbach je hotel upo- I g rabiti svojo brzostrelko, toda še preden je mogel to storiti, se g je iz partizanove puške posvetil ozek plamen. Narednik je I || omahnil naravnost v poročnikove noge. Poročnik je padel, pri j g padcu pa izgubil revolver. Z iskanjem orožja je zapravil nekaj g dragocenih minut. E Njegova četa je bila razpolovljena. Večina vojakov je ostala g g na levem krilu. Od tu se niso mogli umakniti. Ko je poročnik S s to ugotovil, je pohitel na desno krilo, ki se je umikalo pod točo §g — bomb in strelov iz pušk. 8 Ko so eksplodirale bombe, se je Miiller spomnil, da je slišal H pod sabo pritajeno prasketanje. Sedaj je vedel, da so to parti- g zanski bombaši. Skoraj celo minuto je stal kot otrpnjen. Sele ko g je zagledal sence partizanov, se je zavalil za steno in pohitel na g desno krilo, ki je držalo položaj malo niže. Tudi tu so partizani naskakovali, a ni jim uspelo, da bi g g zavzeli mitralješko gnezdo, ki je požiralo dolgo vnsto patrom, j E Miiller je legel za bunker in začel streljati. Dolgonogi mitralje- g jg zec se je obrnil in nasmehnil, kajti bil je okrepitve vesel. Od § g nekod je prišel tudi Rudolf Gugcl, ki je pomagal nekemu ra- E ~ njenemu vojaku. Pred njim so se ponovno prikazale iztegnjene roke nekega f§ partizana. Vsi so se sklonili k zemlji. Edino ranjenec je ostal g naslonjen na kamen. Bombe so eksplodirale in ena od njih je g e prevrnila ranjenca, g Mitraljezec je pritisnil na petchna, njegov pomočnik pa je ff = navezoval dolgo vrsto municije. Neki partizan se jo približal s H gnezdu in vzdignil roko, toda rafal mu jo je presekal. Sklonil se E e je. Bomba mu je eksplodirala in raznesla glavo. (Nadaljevanje sledi) S nnminnniiiiinmiiiiiiiiHiimimiiiiniiniinmmniiiHiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiKtiinmiimnimiimiimimmniii' - rv-jal bi, da bi bil to zame knežji dodatek. - Prav, zato vam bom dal tri tisoč frankov letne rente. — Za to ceno sem vaš z du"o in telesom, odslej pa tudi s svojo prihodnostjo. - Nocoj boste dobili prvi del - tisoč frankov. — In kaj moram za to narediti? , — Imate zanesljivega človeka, ki bi vam pomagal? — Imam jih dvajset, če jih toliko potrebujete. — Za nocoj je dovolj samo eden. — Tedaj bom vzel Coqueleta. — Prav. Nocoj ob eni uri pridita pred cerkev. - Drži. Prišla bova. Baudrille je popil še kozarec žganja, nato je pa pozdravil barona in odšel. Baron je poklical krčmarja In mu naročil, naj pove služabniku, da se bosta dobila na vrtu. Točno o polnoči so se pri cerkvi sešli baron, Malo, Morales, Baudrille in Coquelet. Baron jih je odpeljal v rdečo hišo, kjer so se preoblekli. Medtem ko so se drugi preoblačili, je Querjean odšel k Penini, kjer ga Je čakala Carmen, Ko Jo je zagledal, je kar zavriskal, kajti ciganka Je bila v novi obleki podobna Izidori kot jajce jajcu. Ura je odbila dve po polnoči. — Kje je Carmenlna maska? je baron vptašal Perlno. Carmen je bila kmalu pripravljena. Poslovili so se od vedeže-valke, ki je dejala, da ne bo šla spat, češ da bo počakala barona. Odšli so. Približno ob treh zjutraj so zlikovci prispeli do vrtnega zidu vojvodove hiše. - Poslušajte moja navodila, je dejal baron svojim ljudem. Ti Malo se boš postavil kakih petdeset metrov od tu. Ce bo kdo hotel skozi to ulico, ga opozori, da ni prehodna. Ce te ne bo ubogal, uporabi svoje bodalo. - Vse bo solidno izvršeno! je odvrnil Malo. - VI, Coquelet, pa se boste postavili na drugi konec ulice. Vaša naloga je enaka kot Malejeva. — Ce bi po naključju prišla straža, se skrijte z nosilnico vred. Vrnite se pa, ko bo nevarnost minila. Enako postopajte tudi, če boste slišali vpitje na vrtu. Malo In Coquelet sta odšla vsak na svoj konec ulice, ostala trojica pa je hitro vzela lestvico in se povzpela na zid. Ko so sc spustili na drugo stran zidu, so odkorakali proti palači. MDRALESOVA VLOGA Približno ob enajstih zvečer je Izidora odšla spat. Bila Je nena vadno utrujena. Z vsako minuto se je povečala njena utrujenost. Ulegla se je, toda zaspati ni mogla. Vrata so bila odprta in v sobo XAVI ER DE MONTEPIN Maščevanje in ljubezen Je vstopila vojvodinja. Nasmehnila se je in tiho rekla: — Zaspala je, nato pa se je približala hčerki In dejala: — Zbudi se, zbudi se, Izidora! — Saj ne spim, draga mati. — Ali si slišala, ko sem odprla vrala? — Ne, saj so bila odprta. — Kaj si počela? — Sama ne vem. Zdi se mi, kot da me pokriva neka meglica, oči se ml pa samo utrujeno zapirajo. oPnavijam ti, da nisem spala. — Ali si morda bolna? — Nisem, mama. Kako da U je to prišlo na um? — Bleda ei. To sem opazila že pri večerji, zato sem tudi prišla v tvojo sobo. — Nič mi ni. Ni potrebno, da sl zaradi mene v skrbeh. Veš, zelo sem zaspana, kar je tudi razumljivo, ker je ura že skoraj polnoči. Izidora je objela mater, ta je pa sklenila, da se bo še enkrat vrnila in pogledala, kaj Je hčerki. Toda Izidora Je tako trdno spala, da je ne bi prebudili niti topovski streli. Približno ob eni uri se je vojvodinja še enkrat vrnila v hčerkino sobo. Ko je videla, da Je Izidora zaspala in da Je njen obraz spet rdeč, je tudi ona legla in zaspala. V kam%iu so zgoreli še zadnji ostanki polen, Izidora pa je spala s čvrstim spanjom in globokimi vzdihi. Na kamnitnem balkonu, ki je bil kot nekakšen okvir okoli celega prvega nadstropja, se je pojavila senca nekega moškega. Vstopil je v Izldorlno sobo In J:> osvetlil z zasenčeno svetilko. Izidora je bila podobna mrliču. — Odlično! Je zašepetal Querjean. Perina je pametna ženska. Ugasnil Jc svetilko in sc spet spustil po lestvi navzdol. — Vse je v najlepšem redu! Je dejal svojim pomagačem. Mislim, da smo igro dobili. Morales Je zadovoljno poslušal te besede, ker Je mislil, da Je nevarnost že minila. Toda že pri naslednjih baronovih besedah je bil razočaran. — Dragi Morales, sedaj ste vi na vrsti! — Jaz? je zajecljal cigan. O kakšni nalogi pa govorite? — Evo — tukaj imate kroglico In diamant. Kroglica je Iz smole. Povzpeli se boste v prvo nadstropje in izrezali del šipe, potem P» nam boste odprli okno. Ko boste izpolnili to nalogo, n.um boste dali znamenje. Moralesu ni ugajalo baronovo naročilo, toda Izpolniti ga je moral. Ko Je opravil svoje delo, je tiho zaklical: — Pridite, končal sem! Nekaj trenutkov pozneje sta že bila Caudriile In Querjean Pr* ciganu. Prvi Je bil že pripravljen, da Izpolni baronovo povelje-Približal se je postelji, zavil dekle v posteljnino in rekel Moralesu, ki mu je hotel pomagati: — Gospodična ni težka, lahko jo bom sam odnesel. 2c je Baudrille stal na okenski polici, hotel preskočiti balkon, ko so se odprla vrata in svetloba je delu® osvetlila sobo. je zadrhtela roka in liahote Je prijel za svoj meč. S svetilko v roki je vojvodinja stopila v hčerkina sobo. Obstal* je na pragu. Zbudila se je, ker so jo morile strašne sanje. — Na pomoči na pomoč! je zakričala. Umoriti mi hočejo hčeri Svetilka ji je zdrknila iz rok in se razbila. Gospa de SimciUj® je zgrabila vlomilca, ki je držal v rokah njeno hčer. Pograbila ga -e za vrat. Držala ga je tako čvrsto, da je Baudrille spustil speče dekle iz rok in se skušal izviti iz strašnega objema. Toda zaman Je up®' rablja! vse svoje moči: ni mogel več dihati, kri mu jc silila v glavo. Querjean Je ugasnil svetilko, Mornles Je pa takoj pobegnil. — Kaj naj storim? se je ves prepaden spraševal nekaj trenutkov baron. Ze so se zaslišali glasovi iz palače. Tisti trenutek je vojvodini® ravpila in zgrmela na preprogo. Premagalo jo je prehudo vznevn >nje. Padla je v nezavest. — Brrr... Bil je že skrajni čas! Je zacepetal Baudrille. C®