Na razpotju
Vsi osmošolci stojimo na naj-pomembnejšem razpotju v našem življenju. Odločamo se za poklic, ki bomo z njim živeli vse življenje. Nekateri že nekaj let vedo za svoj poklic, drugi pa se odločajo šele zadnji hip. Tudi jaz se dolgo nisem mogel odločiti, saj me nobena stvar ni pretirano zanimala.
Vedno bliže svoji odločitvi pa sem bil, ko sem začel s^poznavati-elektroniko. Vedno b«olj so me
zanimali elektronski elementi in naprave. Vendar še vedno nisem zanesljivo vedel, za katero smer naj bi se odločil. Pri tem mi je pomagalo spoznavanje doma-čega mikroračunalnika. Učil sem se programiranja, ob popravilih pa sem spoznaval njihovo notra-njost. Spoznaval sem najosnov-nejši del mikroračunalnika CHIP. Na slikah nemške revije sem videl tudi njegovo notra-njost.
Tako sem se vedno bolj nav-duševal nad računalniki. Do-končno pa sem se odločil za po-klic na informativnem dnevu že lani, ko sem šel z očetom na srednjo računalniško šolo na Viču. Pazljivo sem poslušal, ka-teri poklici so možni v računal-ništvu. Spoznal sem dve usmeri-tvi: računalniški in programerski tehnik. Bolj mi je ugajal smer ra-čunalniški tehnik, saj tukaj spoz-navam računalnik bolj na široko in odkrivam njegovo delovanje. medtem ko se programerski teh-nik uči v glavnem samo progra-mirati.
To mojo odločitev je podprl še novi mikroračunalnik Sinclair, na ka-terega že pišem prve uporabne pro-grame, hkrati pa se učim preprost ra-čunalniški jezik — BASIC.
Taka je bila moja pot do razpotja, na katerem sedaj stojim brez strahu za prihodnost.
MARKO KLOPČIČ 8. c OŠ JOŽETA MOŠKRIČA