TRST, sreda 9. aprila 1958 Leto XIV. - Št. 85 (3930) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI 4t. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel st.37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico UL. tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. NAROČNINA: meseina 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I-Z-175 Eisenhower in Dulles nadaljevanje jedrskih spet napovedujeta poizkusov v ZDA V odgovoru Hruščevu poudarja Eisenhower, da bi se morali še pred morebitnim sporazumom o prekinitvi sporazumeti o sistemu nadzorstva ■ Izročene resolucije iz Aidermastona Mac Milianu ter ameriškemu in sovjetskemu poslaništvu WASHINGTON, 8. — Predsednik Eisenhower je po-slal danes Hruščevu pismo, s katerim ga poziva, naj sprejme ameriški načrt, v okviru katerega naj bi od-“®j atomski material izdelovali samo v miroljubne b&mene. Eisenhower odgovarja na pismo Hruščeva od *■ apnla. --------------- *Ce Sovjetska zveza, je rečeno v pismu, ni pripravljena sprejeti ameriškega Programa «atomi za mir*, ^ drugi važni predlogi in bi lahko koristila stvari ™ru, če bi jih sprejela.* tem navaja Eisenhower ?V°J_ načrt o medsebojni inšpekciji, ki je znan pod “Renom «odprto nebo», ter Predi0g za uporabljanje vesoljskega prostora samo v nevojaške namene. hjsenhoiver izrecno zavrača °vietslci poziv za ukinitev a-F|eriških jedrskih poizkusov i? *,ri'P°minja: «Ker SZ še da-1?ravrača zamisel programa mednarodnim nadzor-sevom, se ZDA trudijo, da spo-ieii 0 0Urambno sposobnost | (trske energije in da najde-£■. sredstva, ki naj omejijo na immum radioaktivne ostan-e. Seveda, dodaja Eisenho-er, delajo ZDA te poizkuse .* tak način, da ne škodijo veskemu zdravju.« ,)a a e™ očita Sovjetski zvezi, . . napravila svoje zadnje 7nSe taino- in dodaja, da "DA sporočile svoj namen, bodo 0Znwuo vnaprej obvestile ■ ‘,N o svojih jedrskih poizku- sih t n -r. da so pripravljene pri-Stedn-^ -Se ožicmu sistemu t._ :nar°dnega opazovanja nad Š*1 Poizkusi, če bi bila SZ H-Pr^vljena napraviti nekaj .lat ?a- Eisenhower poziva sovjetsko vlado, naj uporabe' aTneriški predlog za upo-v Jani? ai’Omskega materiala p-jToljubne namene in to mednarodnim nadzci- 81votn, so«ZDa, nadaljuje Eisenhower. Sf^^Pravljene, preden se do-ttlf, kakršen koli sporazum c vep nerešenih vpra-H ,i. 0 razorožitvi, proučeva-dri, Pn° s SZ in z drugimi ti lisetehnična vprašanja. ors-tlcčio mednarodnega nad-i?w’,a riad prenehanjem po-©V, Prnr1ce,rlrtilr pripOITli" bja “jY> Predsednik ’ ’ ^ je ..hekatere poizkuse v naj- lati' da 3e sedaj mogoče de- dekatere p-' >j«osti. bi ^sodnik pravi dalje: če k(ifSwmejitev ali prekinitev •Porto poizkusov sklenili str,-,'', “m, bi morali pozvati bčijg vPjake, da skupno prc-1'adzP- ,onkretna sredstva za izvaj, . so potrebna za črta, oil6, razorožitvenega na sPora _ gle-de katerega je mogoč la tajnik Dulles pa je »zutn. [a*Vni da ,la °vm konferenci izjavil, vila -aTr,°riška vlada pripra-u5>0d'j* mnn ga kalibra. Iz, bit, j.'b amrT"-’f-. t*a bo pe pri-boi^ih pot ril Jedrskih po-f06i rUse «n no nadaljevati ojih, “ha nekaterih pod- Sč«vn danesPF^°7- ki ga je Jed^' ie Dnii ower Htu- h,1*'!1.' da ’e b' kusov i se ,lce jedr-belt^orala o,’ v Predlogu, da Jti *r‘mi tfLu1' vsai 7-'tVa ®de n.”"'- mi študija- bfoti a'i nanad,zo.r!!tva oboro-aaha, he var n ni? inšpekcije itVii a- Dali 1 nenadnega "»ti1! da arni .je Dulles iz- ^ vua >a ?lpde ia nima svojega celotnega pro- liti i L,ro eu.^r',P°mnil je, da 'C 1 VI "Vil S«'ar t?če ilvi' in zlasti jt«lta) °r°žja r> ■ konvencionalni aJare S.1*!,, baklo . . jadrsk?1"1 01 govorili Vor0^Vezi , razorožitvi. I" ie ^Eisenh^enjenim odg°-S« °ulles i^^ia H ruš če-'r d °M z viM*1' da. se i' obvy n Britanijo NA^“ tUdi dru«e k. °r tfiski ' Preden so 'Str* ... V',"? kater"henhe P°*aja‘ V jede.i.r 'n bi govorili čt>čnnP0Sla,i v Moskvo k' i?t,.dobaui\_’..da ZDA ne °rožja nit> h d da je „ str«ni, in jc S .“Ven,a ameriška vlada 5% d°neziisD?Voma dobila n ‘ie*iisVi “IU ooDiia tNit^ja' Pi jmedlog za Kis> zaht°!ede P've in- feja^^TiTu Za nak“P bNk-Ouile, a - dolar- N r, ylad dpJal' da je a-{b?azijoVarn°Stm”enja- da «no-Cbi na In. količine' >likj" ozRi , ■ it^tai^rani ^^uD;‘Sne iJSogla opravi-J* Oiv-i, Se je obrnila iR‘a^Hal,tram pa - *• da - Je Indone- ^a na države so- vjetskega bloka. Medtem poročajo, da je Hruščev poslal pismo v zvezi s prekinitvijo jedrskih poizkusov tudi avstrijskemu kanclerju Raabu ter ministrskim predsednikom Švice, Švedske, Danske, Holandske, Belgije, Luksemburga, Grčije, Francije, Kanade, Vzhodne Nemčije, Foljske in drugim. V noti poziva te vlade, naj podprejo sovjetski predlog za prekinitev jedrskih poizkusov. V Londonu izjavljajo, da angleška vlada v celoti odobrava tezo, ki jo je obrazložil Eisenhower v svojem odgovoru Hruščevu. Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da Mac Millan verjetno ne bo odgovoril na zadnje pismo Hruščeva, dokler ne bo sovjetska vlada odgovorila na angleško - francosko - ameriško noto od 31. marca v zvezi s konferenco najvišjih. Predstavnik angleške laburistične stranke za vojaške zadeve in bivši obrambni minister Stiachey pravi v brošuri, ki je bila objavhena danes, da sovjetsko sporočilo o prekinitvi jedrskih poizkusov «znatno krepi predlog laburistične stranke, da bi morala angleška vlada prekiniti svoje poizkuse«. «Mi, pravi Strachey, hočemo, da bi se morebitna bodoča laburistična vlada v primeru potrebe lahko odrekla slediti ZDA v tisti politiki, ki je mi ne odobravamo in ki jo imamo za nevarno za mir. Obdržati moramo možnost, da vodimo drugačno politiko, tudi če bomo zgubili simpatijo Amerike in tudi če se usmerimo v izolacionizem.« Stra-chey poudarja, da je edina rešilna pot, preprečiti svetovno vojno. V Londonu pa so tri delegacije udeležencev pohoda v Aldermaston pod vodstvom treh laburističnih poslancev odšle k ministrskemu predsedniku Mac Milianu ter na ameriško in sovjetsko poslaništvo, kjer so izročile resolucijo s 3000 podpisi. Resolucija poziva tri vlade, naj takoj prekinejo izdelovanje jedrskega orožja. Samo sovjetski poslanik Malik je osebno sprejel delegate, ki jih je vodil laburistični poslanec Fenner Brockway. Ta je izrekel zadovoljstvo, ker je Sovjetska zveza sklenila prekiniti jedrske poizkuse. Pri tem pa je izrekel željo, naj bi Sovjetska zveza prekinila izdelovanje jedrskega orožja in uničila sedanje zaloge. Malik je poudarjal potrebo sklicanja konference najvišjih. V Aldermastonu so danes delavcem, ki delajo v tamkajšnjem atomskem centru, razdelili letake z omenjeno resolucijo. ▼ Se ta mesec tretji sputnik? LONDON, 8. — Dopisnik lista «Evening News» piše, da nameravajo v Sovjetski zvezi pred koncem meseca izstreliti sputnik do Lune. List dodaja, da bo ta sputnik tehtal nad pet ton. Medtem je ravnatelj angleškega observatorija Jodrell Bank, prof. Lovell izjavil, da se bo drugi sovjetski sputnik, ki so ga izstrelili pred petimi meseci, verjetno razkrojil čez en teden. Ker je poteklo že pet mesecev od izstrelitve drugega sovjetskega sputnika, so se pojavile raznovrstne govorice. Tako se med drugim govori, da se sovjetski znanstveniki pripravljajo na poizkus, da ugotovijo začetek življenja s pomočjo kozmičnih žarkov. Znanstveni urednik francoskega lista ((Humanite«, ki je februarja letos obiskal Moskvo, je izjavil, da bodo v SZ s prihodnjim satelitom poizkusili ugotoviti domnevo o po-četku življenja. V satelitu bo mešanica amonijaka, metana in ogljikove kisline, ki naj ustvari tako ozračje, kakršno je bilo na Zemlji pred začetkom življenja. Videlo se bo, ali bo akcija kozmičnih žarkov na to mešanico lahko ustvarila življenje. #NewYork Times« piše, da izražajo ameriški znanstveniki dvome o možnosti uspeha tega poizkusa. ■Miriim 111 m MtiMiliimif nuli 11 i'i*iiiMTMiH(i muiittimi niittnnn mini iintimii nnH«»«iiimiitiifHm i iiiiiimumiiuitiMiutttimniiimiini lllllitlllDiti] nmiHiiiMtiiiitiitiiii iniHf imHiiiiinimj Novo ki piratstvo francosk zaplenile pošiljko za Tunizijo Policija je več ur pridržala tuniškega diplomata in zaplenila enajst zabojev materiala, češ da je namenjen alžirskim borcem - Odločen protest tuniške vlade TUNIS, 8. — V poučenih krogih izjavljajo, da je tuniška vlada dala navodila svojemu poslaniku v Wa-shingtonu, naj čimprej spravi pred Varnostni svet spor s Francijo. Vendar pa te vesti uradno ne potrjujejo. Na letališču v Nici pa so danes francoske obiasti zaplenile enajst zabojev, v katerih sta bila dva radijska oddajnika in sprejemnika z ročnim generatorjem ter triije oddajniki in trije sprejemniki z generatorji. Francosko zunanje ministrstvo je objavilo u-radno izjavo, v kateri pravi, da je protestiralo pri tuniškem odpravniku po- či. «Tej očitni kršitvi diplomatskih običajev, pravi izjava, je sledila zaplemba zabojev, namenjenih tuniškemu zunanjemu ministrstvu.« Predstavnik tuniškega zunanjega ministrstva je pri komentiranju francoske verzije izjav:!, da ni prvič, da francoske oblasti z neprepričljivimi izgovori prestrežejo material, namenjen tuniškemu zunanjemu ministrstvu. Predstavnik je dodal, da je trditev. da je bil material name dilni fronti, gola fantazija. Medtem ja poročajo o novih spopadih v Alžiru. Južno od Costantine so Francozi napadli skupino alžirskih borcev. Francosko poročilo trdi, da je padlo 150 Alžircev, m ne navaja francoskih izgub. Alžirska narodnoosvobodilna fronta je razširila tudi letak, ki opozarja alžirsko prebivalstvo, naj se ne da prevarati in naj ne sodeluje s francoskimi oblastmi v okviru tako imenovanega okvirnega zakona. Letak opozarja, da bodo vsi kolaboracionisti takoj kaznovani. V zadnjih štirih tednih je kazen zadela 650 izdajalcev, ki so bili ubiti, ranjeni ali pa so jih odpeljali. Slov V Parizu, Češ da je bil, njen alžirski narodnoosvobo- , . • i * ■_ /4 i 1 v* 1 frAnl-' ifnlo fant(171 1 n material namenjen alžirskim upornikom. Na zabojih je bil naslov ((Diplomatski kurir, zunanje ministrstvo, Tunis«. Poročilo trdi, da je bila pošiljka namenjena tuniškemu poslaništvu v Maroku, ki naj bi poskrbelo za pošiljatev materiala alžirskim upornikom. Po francoski verziji je ataše tuniškega poslaništva v Parizu izjavil, da ne spremlja teh zabojev in da mu ni nič znanega o njih vsebini. Zaboje so že naložili v letalo, ki je bilo namenjeno v Maroko. Tuniški ataše je lahko nadaljeval pot. Državni tajnik tuniškega zunanjega ministrstva je nocoj objavil poročilo, v katerem pravi, da je nocoj pozval k sebi svetovalca francoskega poslaništva v Tunisu in protestiral, ker je policija v N-c: slabo ravnala s tuniškim diplomatskim predstavnikom. Izjava pravi, da je francoska policija diplomata ustavila ob 19.30, ko je izstopil iz letaia. ga ie preiskala in ga pridržala do ene ure popolno- ■iiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiimttiiiiiiinifriiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiifiiiiiHiiitiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiii Možnost povečanja Sueškega prekopa Pri delih bo pomagala Svetovna banka, čeprav Egipt ni formalno zaprosil za posojilo zahodne časnikarje BUDIMPEŠTA, 8. — Hruščev je danes govoril v Tata-banji, kjer so rudniki premoga, Med drugim je izjavil, da so zahodni časnikarji potvorili njegove zadnje besede. «V KAIRO, 8. — Predsednik Svetovne banke Black je imei d_nes po aveunnem razgovoru s predsednikom Naserjem tiskovno konferenco, na kateri je sodeloval tudi tehnični svetovalec banke gen. Whce-ler. Časnikarjem je najprej izročil pismeno izjavo o razgovorih z Naserjem, potem pa je zanikal, da so pogajanja v Rimu o odškodnini delničarjem Sueške družbe na mrtvi točki. Rekel je tudi. da se bo do pogajanja v Rimu nadaljevala, samo datum še ni določen. Ni oa hotel dati o rimskih razgovorih nikakega komentarja. Banka je bila pri teh razgovorih udeležena kot posredovalka. Ce se pokažem optimist, je rekel Black, potem se sueske delnice dvignejo, če sem pesimist, pa padajo V zvezi z vzdrževanjem Sueškega prekopa je Black izjavil, da egiptovski načrt izboljšave določa važna dela za razširjenje in poglobljenje prekopa. Kolikor vem, je dejal pred sodnik Svetovne banke, bo !n dela oddana na mednarodni dražbi po 15. maju. Gen. Whee-ler pa je pojasnil, da gre za dela, ki bi jih bilo treba dokončati v dveh letih. Sicer pa so egiptovski načrti le nekolike drugačni od tistih, ki jih je pripravljala zt Splošna sueška družba. Black pa je zanikal, da bi Egipt zaprosil Svetovno banko za 100 milijonov sterlin.gov za ta dela. Radio Kairo je sporočil, da je bii podpisan med Egiptom in Italijo kompenzacijski sporazum, k'i določa uvoz 100.1X10 ton žita iz Italije, Egipt pa bo dobavil Italij, poljedelski prid-nke, bombaž in drugo bi? go. «»------- Narašča brezposelnost v ZDA WASHINGTON, 8. — Število brezposelnih v ZDA se je v marcu zvišala za 25.000 oseb, tako da je sedaj skupno 5.198.000 brezposelnih. Tako javlja uradno poročilo ministrstva za delo in trgovino, ki so ga objavili danes'. Poročilo dodaja, da se je število brezposelnih med februarjem :n marcem povečalo za 300.000 oseb, posebno na področ’u kmetijstva. Marca se je brezposelnost povečala za 7 odstotkov, februarja za 6,7 odstotkov; lanskega marca pa za 3.9 odstotkov. Sedanje število brezposelnih v ZDA je najvišje v zadnjih 16 letih in 6 mesecih. Skupno število zaposlenih v. ZDA znaša 62.311.000, soboto, je dejal Hruščev, sem v Stalinvarošu izjavil, da morate urediti svoje zadeve na način, da ne bo več kontrarevolucije, in da mi ne bomo prisiljeni priti vam na pomoč. Buržoazni novinarji, ki so bili v Stalinvarošu, so potvorili, kar sem izjavil. Pisali so, da vam Sovjetska zveza ne bi več pomagala, če bi bila nova kontrarevolucija. Opozoriti je treba, da bodo sovjetske sile vedno na razpolago delavskemu razredu proti izzivalcem.« Nocoj se je Hruščev vrnil v Budimpešto, kjer je bil gost na sprejemu v sovjetskem poslaništvu. Podpredsednik sovjetske vla. de Kozlov pa je danes obiskal Szeged, kjer si je ogledal tekstilno tovarno in je govoril pred tamkajšnjimi delavci, Hammarskjocld o svojih razgovorih NEW YORK, 8. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes na tiskovni konferenci izjavil, da z zadovoljstvom sprejema sovjetski sklep o prekinitvi jedrskih poizkusov. Izjavil je, da je naklonjen sklicanju seje Varnostnega sveta, kjer naj bi razpravljali o razorožitvi, zato da ustvarijo vezo med Združenimi narodi in vladami pri razpravljanju o tem vprašanju. Izjavil je tudi, da se bo vmil v Evropo junija. Uradno bo obiskal Norveško konec junija ter mednarodni sejem v Bruslju, kjer bodo organizirali tudi teden Združenih narodov. \ Hammarskjoeld je izjavil: «Sem za prekinitev jedrskih poizkusov, za nadzorstvo nad to prekinitvijo ter za ukinitev izdelovanja jedrskega o-rožja.« Izjavil je dalje, da so bili njegovi zadnji razgovori v Moskvi in Londonu «zelo koristni s stališča njegovih poklicnih dolžnosti«. Ni hotel izjaviti drugega in je samo dodal, da je potrjeno njegovo prepričanje, da sta Zahod in Vzhod iskrena v svoji želji, da pride do razorožitve. Dalje je Hammarskjoeld izjavil, da se ni mogoče pogajati o razorožitvi izven Združenih narodov, ter je dodal, da bo to vprašanje ostalo «na tiru OŽIN«. Vendar pa je dejal, da to ne preprečuje morebitnih drugih metod, kakor je n. pr. konferenca najvišjih, ki naj podprejo napore Združenih narodov. Hammarskjoeld je tudi izjavil, da ni izrekel nobenega mnenja o »koristnosti« sestanka razorožitvenega odbora. Sklicanje seje tega odbora je odvisno od stališča držav članic. Zatem je tajnik zanikal, da bi imel kakršno koli aktivno vlogo pri posredovanju v francosko-tuniškem sporu. Dejal je, da bi razmestitev sil OZN ob alžirsko-tuniški meji sprožila veliko število proceduralnih vprašanj. Poudaril je, da se seveda zanima za zadevo, kolikor so pri tem zainteresirani Združeni narodi. Izrekel je upanje, da bo posredovanje Beeleya in Mur-phyja imelo uspeh. V nasprotnem primeru pa bi OZN lahko imela bolj ali manj važno vlogo pri tej zadevi. Cheryl Crane oslanc k \ zaporu HOLLYWOOD. 8. — Ob na vzornosti Lane Turner ter nje- Cheryl Crane je sodnik Do-nald Odeli izjavil, da hoče v korist nje same obdržati Che-ryl na varnem pred vsakim ((zunanjim vplivom«. Zaslišanje je bilo pri zaprtih vratih. Sodišče pa bo primer Che-ryl proučilo 24. aprila. Tedaj bodo tudi odločili, ali dekle izpuste na svobodo ali ne, za sedaj pa je sodišče odklonilo začasno svobodo. Mogoče bo Cheryl oproščena zaradi (upravičenega umora«. Obtežilna okoliščina v tej stvari pa je ta, da je bila poklicana ambulanta v vilo Lane Turner šele dve uri potem, ko je bil Stompanato ranjen. Policija pa sploh ni bila poklicana. Baje pa^e bil Stompanato še živ, ko so ga našli in odpeljali v bolnišnico, tako da bi mu lahko mogoče ohranili življenje, če bi ga takoj prenesli v bolnišnico. Baje se namerava te okoliščine poslu-žiti Johnnyjev brat Carmine pri morebitni tožbi. Vila Lane Turner je pod policijskim nadzorstvom. Igralka se boji, da bi ji kaj napravili prijatelji Stompanata, vendar pa sama ni prosila za zaščito. Neki mehikanski list pa je danes napisal, da sta imela Lana Turner in Johnny Stompanato namen jutri se poročiti v Acapuicu. Tako je izjavil lastnik nekega hotela, ki je dejal, da mu je Turner najavila prihod v petek in da je bilo že vse pripravljeno za poroko, ki naj bi se opravila zelo intimno. Truplo Stompanata je bilo danes prepeljano v Chicago z letalom. Brat Carmine je danes dal tudi več izjav, med katerimi so tudi nekatere precej polemične, tako da spravljajo v lepšo luč Stompanata ter v slabšo Lano Turner. Danes zaseda nacionalni svet KPI «Atomski» sklepi treh ministrov Ustavno sodišče razveljavilo čl. 18 policijskega zakona in določilo pristojnost vojaških sodišč - Nezaslišana gonja reakcije v zvezi s Togliattijevo boleznijo (Od našega dopisnika) RIM, 8. — Ustavno sodišče je danes objavilo več razsodb, med katerimi je tudi razsodba, s katero se proglaša za ustavno nezakonito določba čl. 18 enotnega besedila zakonov o javni varnosti, ki govori o zborovanjih, ki se vršijo v nejavnih prostorih. Ustavno sodišče poudarja, da čl. 17 ustave določa, da se morajo oblastem prijaviti samo zborovanja v javnih prostorih ne pa zborovanja, ki se vršijo v nejavnih prostorih. Nadaljnja razsodba ustavnega sodišča se tiče pristojnosti vojaških sodišč v dobi miru. Kot je znano določa to pristojnost čl. 103 ustave: takole: «V dobi miru so vojaška sodišča pristojna samo za vojaške zločine, ki jih zagrešijo pripadniki oboroženih *ii». Ta člen pa ne upošteva tistih primerov, ko so vojaški zločini povezani z navadnimi. Zato je nastala trditev, da so za take primere pristojna izključno vojaška sodišča. U-stavno sodišče je to tezo zavrnilo in razsodilo, da je ustava točno začrtala subjektivne in objektivne meje pristojnosti vojaških sodišč; to pomeni, da bodo odslej redna sodišča pristojna za primere, so gre za povezavo med vojaškimi in navadnimi zločini. Obrambni ministri Taviani, Chsban Delmas in Strauss so se danes tretjič sestali, da bi razpravljali o ((izvajanju trojnega sporazuma za standardizacijo in koprodukcijo navadnega orožja«. Sestanek je bil najprej dopoldne in se je nadaljeval popoldne. Ansa ve povedati, c’a so «trije ministri ponovno potrdili načelo, da je treba vprašanja standardizacije m koprodukcije razpravljati v okviru zahodnoevropske zveze ter da je predviden sestanek sedmih ministrov ZEZ v Parizu med konferenco NATO, ki bo od 15. do 18. t.m.» Med kosilom se je z obema obrambnima ministroma Francije in Zahodne Nemčije pogovarjal tudi zunanji minister Pella. Minister Strauss je nato zvečer odpotoval v Amal-fi. Chaban Delmas pa bo odpotoval jutri zjutraj v Turin, kjer bo obiskal tovarno Fiat. Levičarski tisk ponovno opozarja, da bo moral Taviani objaviti vsebino svojih razgovorov, ker je zelo verjetno, da so trije ministri delali neko1 skupne atomske načrte. To sledi tudi iz pistunja nekdanjega »atlantskega« republikanskega obrambnega ministra Pacciar-dija: »Obžalovanja je vredro, da je stara Evropa, ki je predstavljala možgane sveta, ostala v pogojih strahotne zaostalosti. Še hujše in nerazumljivo pa je, da hočejo napredna giboinja, kakršna predstavljajo laburisti in socialdemokrati. kristalizirati superiornost supervelesil. Toda jasno je, da Evropa ne more ostati samo objekt mednarodne politike. Kaže, da je Francija že na pragu atomske dobe in nihče ne more verjeti, da je nem ška znanstvena sposobnost umrla ali pa da je osredotočena samo v emigrantih v Rusiji aii v Ameriki... Zato pozdravljamo rimski sestanek Tavianija s Straussom in Ch.'-banom Delmasom in jim želimo uspešne delo«. Ni torej dvoma, da so se ministri «tri-kotiniškega« sporazuma razgo-varjali in sklepali o atomski oborožitvi. Glede odnosov Italije s ČSR pa so po eni strani 6. t. m. podpisali trgovinski sporazum med obema državama, po dru- gi strani pa je pred nekaj dnevi Pellovo ministrstvo poslalo vladi ČSR protestno noto z zahtevo, naj radio Praga »preneha s protiitalijanskimi oddajami«. Danes je vlada CSR sporočila, da je noto sprejela. V palači Chigi poudarjajo, da se omenjene oddaje nadaljujejo in grozijo, da bodo zadevo spravili pred OZN, če se bodo oddaje ponavljale. Danes popoldne je bil podpisan tudi trgovinski sporazum med Italijo in Tunizijo, na podlagi katerega bo Italija izvozila v Tunizijo blago v vrednosti 3 milijard in 750 milijonov frankov oziroma okrog 5 milijard lir. Gre za prvi sporazum, ki neposredno ureja vprašanje trgovinskih odnosov med obema državama, ker je doslej ves italijanski izvoz šel v Tunizijo preko Francije, kljub temu pa se bo trgovinska izmenjava nadaljevala v okviru tunizijsko - francoskega področja. Popoldne se je sestalo vodstvo krščanske demokracije, ki je proučilo svoj volilni program, ki ga bodo dokončno o-dobrili na sestanku glavnega odbora stranke. Jutri zjutraj pa bo sestanek 102 članov komisije za program, ki jim bo tajništvo predložilo odobreno besedilo. Trdi se, da vodstvo ni razpravljalo o ((primeru Ra-pelli«, češ da tak primer sploh ne obstaja. Kot je znano, se je Rapelli, ki je bil podpredsednik poslanske zbornice sprl z demokristjanskim tajnikom sindikata CISL Pastorejem, ker ni odobraval izključitve «rumenega» sindikalista Arri-ghija iz CISL v tovarni FIAT neposredno pred volitvami notranjih komisij. Po sporu je Rapelli zagrozil z ostavko svoje kandidature v Turinu in na članstvo v glavnem odboru IvD. Sedaj kaže. da bi hotel spor poravnati s Fanfa-nijevim posredovanjem, kar pa je za glavnega tajnika krščanske demokracije nehvaležna zadeva. Zato se na splošno misli, da se bo Rapelli premislil in ostal kandidat v Turinu in član glavnega odbora. V vodstvu stranke pripominjajo, da bo vse tisto, kar hoče povedati Rapelli lahko povedal na prihodnjem sestanku glavnega odbora, na katerem se bo razpravljalo o programu, ki ga je bivši podpredsednik zbornice kritiziral. Ves reakcionarni tisk s krščansko demokracijo na čelu je zagnal hudo gonjo v zvezi s Togliattijevo boleznijo. Najprej se je pisalo o nekih sporih v vodstvu komunistične partije, danes pa so se začeli izmišljati neverjetne podrobnosti o Togliattijevi bolezni sami. Prvak KPI Giancarlo Pajetta je dejal, da gre za pravi a-tentat proti Togliattiju; neki drugi predstavnik tajništva KPI pa je izjavil, da se Togliattijevo zdravje naglo zbolj. šuje, čeprav bo potreboval nekaj časa z? počitek. Vodstvo resoluciji se med drugim poudarja, da je gospodarski položaj še vedno tak, da morajo velike množice delavcev, živeti v bedi. Spričo takega stanja je možno, da bo vstop Italije v skupno evropsko tržišče imel slabe posledice za delavstvo. Spričo možnih posledic ameriške recesije na italijansko gospodarstvo, zahteva OGIL uresničenje izrednega programa za okrepitev in reorganizacijo državne industrije, za politiko nacionalizacije energetskega sektorja, za takojšnje izvajanje reforme delovnih pogodb na podeželju kot uvod v razširitev agrarne reforme na vso državo. Vsi trije sindikati delavcev kemične industrije so določili danes program stavkovnega gibanja v posameznih tovarnah v mesecu aprilu. Stavke bodo trajale po 48 ur in se bodo vršile v različnih dneh v različnih pokrajinah in različnih sektorjih, začenši s 16. aprilom. A. P. Od Tokia čez Washiiijj!on do Azorov (16.461 km) brez vmesnega poslanka WASHIiNGTON, 8. — Letalo tipa «KC-135» na reakcijski pogon je odletelo z letališča Yo-kota na Japonskem z name- nom, da prevozi brez postanka progo od Tokia čez Washing-ton do Madrida. Nekaj ur preden je letalo priletelo do Waj shingtona, je pilot, brigadni general Eubank«, sporočil, da letalo sicer funkcionira zelo dobro, vendar pa je že nekoliko v zaostanku v primeri z določenim programom. Vsekakor pa je letalo, ki je preletelo od Yokote do Washingto-na v 13 urah in 47 minutah, skoraj za 18 ur znižalo rekord, postavljen leta 1945. Letalo je čez Washington letelo ob 5.24 (11.24 po srednjeevropskem času) in tedaj mu je manjkalo še približno 7 ur leta do cilja v Madridu. Vendar se tedaj še ni vedelo, če bo letalo moglo prispeti do Maitrida. Vse je bilo odvisno od vetrov nad Atlantikom. Letalu je res pošlo gorivo in moralo je pristati na letalskem oporišču Lajes na Azorskih o-tokih. Toda čeprav to letalo ni doseglo cilja, je vendar preletelo brez postanka 16,461 km ter postavilo s tem nov svetovni rekord na daljavo za reakcijska letala. Do Madrida mu je manjkalo še 2.016 km. Od Tokia čez Washington do Azorskih otokov je trajal let točno 18 ur in 47 minut. Letalo je tako imenovani «Stratotanker», ki se lahko uporablja kot cisterna ali kot transportno letalo. Nese lahko 80 potnikov ali 25 ton .blaga, ali pa mešani tovor potnikov in blaga. llllilliiiiilliiiiHiiltililillilllliiiiiliiliiltiliiiliiinltiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiim Važne uredbe in odloki izvršnega sveta FLRJ «Borba» kritizira turški sklep o raketnih oporiščih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8, — Zvezni iz-vrini svet je na svoji včerajšnji seji sprejel več uredb in odlokov. Med temi je tudi u-redba o zidanju stanovanjskih in upravnih stavb, uredba o ustanovitvi im/oslovan-ske kmetijske banke, več odlokov s področja zadružništva in sklep o udeležbi potrošnikov pri dohodkih trgovskih organizacij. Uredba o zidanju stanovanjskih in upravnih hiš ima na* me n preprečiti zidanje luksuz, nih stavb in povečati družbeno nadzorstvo nad zidanjem. Občinski ljudski odbori bodo usmerjali gradnjo na svojem področju, da bi se na cenen način pospešila rešitev stanovanjskega vprašanja Uredba pooblašča občinske ljudske odbore, da izdajo zadevne predpise in skrbijo za zidanje takih stanovanj, katerih najemnin« bo odgovarjala osebnim dohodkom občanov. Da bi se zagotovila enotna kreditna politiKa in omogočila boljša zadovoljitev potreb . . . . - 1 kmetijstva, bo ustanovljena KPI se je sestalo danes in j jugoslovanska kmetijska ban-bo razpravljalo o Longovem ka. V novi banki in samostoj- porcčilu, ki ga bo prebral jutri na sestanku nacionalnega sveta KPI. Tajništvo levičarskega sindikata CGIL je danes objavilo resolucijo, ki jo je sprejel izvršni odbor o gospodarskem položaju in o akcijah CGIL. V n n iiiiiiHiiiiHiiitiK n 111111111111 iiiiiiiiiiiiii m iiimiiiiiiini n itn umu tim iiiitiifiiiiiltimii intimnim m iiiniiiiiiiiii n n imiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii,, Uspešen zakljutek pogajanj med i/ in Zahodn Parafirali so dokumente o trgovinski izmenjavi, o konzularnih odnosih in o repatriaciji BONN, 8. — Predstavnik bonnskega zunanjega ministrstva je izjavil, da so se uspešno zaključila nemško - sovjetska pogajanja v Moskvi. Danes so v palači Spiridonovka parafirali dokumente o trgovinskih in konzularnih odnosih ter o repatriaciji. Dokumente bodo uradno podpisali v Bonnu pozneje. Pogajanja so se začela v Moskvi 22. julija lanskega leta. Uradno poročilo, ki ga je objavil tiskovni urad zahodno-nemške vlade, pravi, da je bilo glede repatriacije Nemcev sklenjeno, da bo sovjetska vlada »z naklonjenostjo proučila« za vsak posamezen primer zahteve za repatriacijo, ki jih bodo predložile osebe nemškega porekla v Sovjetski zvezi. Bonnska vlada se je obvezala, da bo na enak način ravnala za Ruse na nemškem o-zemlju. Posebna sovjetska izjava pojasnjuje, da bodo lahko repatriirali samo tiste osebe, ki so imele nemško državljanstvo pred 21. junijem 1941 (napoved vojne). Konzularni sporazum bo o-mogočil »učinkovito zaščito« nemških in sovjetskih državljanov v SZ oziroma v Zahodni Nemčiji . vzocnosu i_,ane turner ter nje- ^ega bivšega moža in očeta j Dolgoročni sporazum o trgo- vini pa določa trgovinsko izmenjavo od leta 1958 do 1960. Skupna vrednost izmenjave bo znašala 3150 milijonov mark ali 3000 milijonov rubljev. Za sovjetska naročila v Zahodni Nemčiji bo skrbelo pristojno sovjetsko odposlanstvo. Gre predvsem za opremo težke industrije ter za material, namenjen kemijski industriji. Prav tako so podpisali zapisnik o izmenjavi v letu 1958 in sporazum o »splošnih vprašanjih v zvezi s trgovino in plovbo«,. Trgovinski sporazum vsebuje klavzulo o največji ugodnosti. Sovjetska zveza bo imela v Koelnu svoje trgovinsko odposlanstvo. Predstavnik bonnske vlade je potrdil, da bodo sporazume podpisali v Bonnu. Za Sovjetsko zvezo bo verjetno podpisal zunanji minister Gromi-ko. Sporazum emora še ratificirati bonnski parlament, da lahko stopijo v veljavo. mjski protest proti izjavam ZDA DJAKARTA, 8. — Indonezijski zunanji minister Suban-drio je danes poklical k sebi ameriškega veleposlanika Jo- nesa ter protestiral zaradi izjav washingtonskega državne, ga tajništva, da Indonezija nakupuje orožje od komunističnih držav. Pogovor je trajal poldrugo uro. Subandrio je pozneje dejal, da je bil Jones sam presenečen zaradi iz. jav državnega tajništva in mu je obljubil, da bo takoj zahteval od Washingtona pojasnil. »Imel sem vtis, je rekel Subandrio, da Jones ne veruje mnogo v te informacije.« Subandrio je izjavil, da se Indonezija ni odrekla misli, da naroči orožje v komustič-nih državah, toda doslej še ni sklenila nikakega dogovora. Ne more pa čakati, da se bodo ZDA končno odločile, da sprejmejo prošnjo Indonezije, ki se je obrnila na ZDA za orožje že pred poldrugim letom. Predsednik indonezijske parlamentarne komisije za obrambo Mansurm je najavil, da bosta Padang in Bukittingi v rokah vladnih čet še pred 21. aprilom. NOVI DELHI. 8. — Dar.es so sporočili, da je Nehru sprejel vabilo kitajske vlade, naj obišče Tibet. Nehru je izjav::, da bo ostal v Tibetu od sedem do deset ckni. nih zadružnih hranilnicah bodo skoncentrirana vsa sredstva namenjena kmetijstvu. Poleg odobravanja kreditov kmetijstvu in vodnemu gospodarstvu, bo ,banka finansirala investicije, opravljala vse posle v zvezi z regresno in devizno službo kmetijskih organizacij in nedzorovala pravilno uporabljanje kreditov in posojil. Sklep o udeležbi potrošnikov pri dohodkih trgovskih organizacij nalaga trgovskim podjetjem, da morajo od Ur stvarjenega dohodka izločiti neki odstotek dohodka za potrošnike, ki so s svojimi naku. pi omogočili uspeh podjetja. 7. adnjt čase, posebno po procesu proti skupini četnikov v Beogradu, se v avstrijskem tisku množijo tendenciozne vesti o stanju v Jugoslaviji, o stavkah, da so delavski sveti propadla iluzija in da Jugoslavijo otežkoč a obisk inozemskih turistov. Da bi turiste dokončno odvrnili od obisku v Jugoslaviji se ponavljajo vesti, češ da so se ob jugoslovanski obali pojavili številni morski psi aTo zlonamerno pisanje avstrijskega tiska, poudarja nocojšnja sPolitikau, je tem bolj nerazumljivo in škodljivo, ker se prav v tem trenutku vodijo avstrijski in jugoslovanski razgovori o poglobitvi medsebojnega sodelovanja. O razgovorih, ki so se začeli na Dunaju in ki se bodo v kratkem nadaljevali v Beogradu, se je napredovalo. Pričakuje se, da bodo končni rezultati pozitivni, ker j- na obeh straneh dobra volja za odstranitev vsega, kar ovira razvoj sodelovanja. Pisanje avstrijskih listov o Jugoslaviji pa ne prispeva k ustvarjanju tistega o-zračja, ki je potrebno da se dosežejo zaželeni rezultati. S svojim pisanjem, ugotavlja ePolitikau, ne škodujejo avstrijski listi samo Jugoslaviji, temveč tudi Avstriji, ker s tem spodkopujejo temelje av-strtjsko-jugoslovanskega sodelovanja.« Napoved Turčije, da bo dovolila raketna oporišča na svojem ozemlju, je po mnenju v Beogradu v nasprotju x o- snovnimi potrebami skupnosti in škoduje naporom za ublažitev mednarodne napetosti. Vsako količinsko večanje rušilnega orožja in razširitev na nova področja, zaostruje hlad. no vojno in veča možnost novih spopadov. V Beogradu obžalujejo, da je turški zunanji minister dal to izjavo prav v trenutku, ko se v svetu trudijo za prenehanje oboroževalne tekme in iščejo pot za pozitivno reševanje mednarodnih vprašanj. sDržave, ki so dovolile, oziroma ki nameravajo dovoliti raketna oporišča na svojem ozemlju, delajo zalo slabo uslugo sebi in mednarodni skupnosti», ugotavlja nocojšnja sBorba«. B. B. Balet it SZ v ZDA NEW YORK, 8. — Z letalom je prispelo v New York devet članov sovjetskega baleta Moj-sejev, ki bo nastopal deset tednov v raznih mestih ZDA v ottviru nedavnega sporazuma za kulturne izmenjave med obema državama. Ostali člani baleta bodo prišli prihodnja dni. PISTOIA, 8. — v navzočnosti predstavnikov oblasti je bila danes dopoldne v Pistoii otvorjena mednarodna slikarska razstava za otroke. Razstavo je organizirala italijanska komisija UNESCO pod pokroviteljstvom ministrstva za prosveto. Na razstavi sodeluje 60 držav s številnimi deli. PRAGA, 8. — Umrl je znani češki pesnik in dramatik Fi-teslav Nezval v starosti St let zaradi srčne kapi. v kratkem v ZDA KOELN, 8. — Danes sta ša-hova odposlanca Hedayati in gen. Nasseri izročila bivši cesarici Sorayi dokumente o ločitvi s šahom. Iransko veleposlaništvo v Bonnu je potrdilo, da se bo Soraya prihodnji teden vkrcala na čezoceanski parnik »Co-stitution« ter bo odpotovala v ZDA, kjer se pa namerava zadržati baje samo kakih dvajset dni. Z njo bo šla tudi mati in brat. Mogoče bo potem odšla še v Južno Ameriko. Tudi šah bo kmalu po prihodu Soraye v ZDA prispel tja na uradni obisk. Mnogo ugibanj pa povzroča dejstvo, da se nahaja v Ženevi princesa Achraf, šahova sestra - dvojčica. Mnogi mislijo, da bi lahko to bilo v zvezi z namenom Soraye, da pride za nekaj časa v Švico. Po drugi strani pa se zatrjuje, »da med Sorayo in Achraf ni bilo posebno prijateljskega razmerja. Achraf je več let preživela v SZ in je prejela tudi Stalinovo nagrado za delo. V Perziji je vodila kampanjo, da bi se ljudstvo kako dvignilo iz bede. Okrog nje pa so svoj čas tudi spletli zgodbo, po kateri naj bi ona ne bila povsem nedolžna pri čudni zastrupitvi, ki je napadla Sora-y° nekaj dni pred poroJco f šahom. Vrem« včeraj: Najvišja tempe-ratura 13,9, nadnižja o, aračni t'lak 1011,3, veter vzhodnik 18 km na uro, vlaga 31 odst., padavine 0,4 mm, morje razburkano, temperatura moc ja 9,S. Vreme danes: Delno jasno. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 9. aprila Marija, Marina Sonce vzide ob 5.32 in zatone op 18.43 Dolžina dimeva 13.11. Lun* vzide ob 24.00 in zatone ob 9.JU. Jutri, ČETRTEK, 10. aprila F.cehijel, Dragojka Predvolilne priprave strank V nedeljo prva večja volilna zborovanja V tržaškem volilnem okrožju verjetno 11 kandidatnih list - Napori strank za zadnje mesto Juitri zapade rok za predložitev kandidatnih list za državnozborske volitve. Do *i noči so vložile svoje kandidatne liste samo tr; stranke, in sicer KPI, KD in MSI. Zdi se, da se je začela sedaj dirka v obratni smeri, ali čakanje za vložitev liste v zadnjem trenutka, da se zasede zadnje mesto na glasovnici. To se sicer dogaja ob vsakih volitvah. Najptej stranke tekmujejo za prvo mesto, ki ga je letos zasedla KD v večdnevni tekmi s KPI. V vseh preteklih dneh so bili člani okrožne volilne komisije skoraj brez dela. Danes in zlasti jutri pa bodo liste deževale ena za drugo. Pričakuje se, da bo v tržaškem volilnem okrožju vloženih najmanj 11 kandidatnih list. Kot torej vidimo, bo v prihodnjih 48 urah vloženih še najmanj osem seznamov kandidatov posameznih strank in gibanj. Do včeraj so baje že vse stranke in gibanja, ki se bodo neposredno udeležile volitev, nabrale zadostno število podpisov. Zato pa je že skoraj gotovo, da bomo bili zadnjo uro in morda celo zadnj? minute preden zapade rok za vložitev list priča razburljivim in včasih celo smešnim naporom konkurentov za zadnje mesto. Sicer pa resno rečeno, je vse to prerivanje za prvo ali zadnje mesto samo neki svojevrstna volilna propaganda strank, ki v bistvu ne b: smela imeti nobene učinkovite koristi za listo, ki je zasedla prvo ali zadnje mesto zlasti za volivce, ki se zavedajo svoje dolžnosti in ki so se že vnaprej odločili za katero listo in za katere kandidate bodo glasovali. Po • nekaterih vesteh se zdi, da bodo liberalci predložili svojo kandidatno listo danes Medtem pa se stranke pripravljajo na večja volilna zborovanja, ki bodo v nedeljo Za Krščansko demokracijo bo govoril minister za p.omet Angelini. Prvotno je bilo rečeno, da bo za KD govoril predsednik Katoliške akcije Gedda. Pozneje pa so sporočili, da bo Gedda govoril v Trstu za Katoliško akcijo in ne za KD. Ta sprememba je nastala zlasti zaradi pikrih kritik proti tukajšnji KD, ki so ji očitali, da bo začela svojo uradno volilno kampanjo z govornikom, ki izrazito zastopa vatikanske interese in ne s kakim vidnim predstavnikom osrednjega vodstva stranke. Za PSDI pa bo govoril predstavnik levičarske socialdemokratske skupine Gri-maldi. Tudi socialdemokrati so najprej sporočili, da bo v nedeljo govoril Saragat. Zvedelo pa se je, da je Saragat za nedeljo «zadržan» drugje in da bo baje prišel v Trst pozneje. Ni izključeno pa, da so se tudi tržaški socialdemokrati premislili glede svojega prvega govornika v Trstu, saj je znano, da je bil prav Saragat največji nasprotnik skupne liste med PSDI in PSI. Obenem pa Saragat ne uživa med člani PSDI v Trstu prevelikih simpatij. V nedeljo bo prispel v Trst tudi voditelj liberalcev poslanec Malagodi, ki bo govoril na javnem zborovanju liberalcev v ponedeljek. Agencija «Giulia» sporoča, da bo 24. t. m. baje govorila v Tdstu Mussolinijeva žena, ki jo bodo povabili misini. Gotovo pa je, da bodo skušali misini povabiti v Trst svoje «najbolj učinkovite« govornike, da preprečijo odtok svojih dosedanjih volivcev na druge desničarske liste. Kot je znano, preživlja tukajšnja MSI precej hude čase. V zadnjem letu so se njene vrste razredčile zaradi odstopa iz stranke nekaterih vplivnih voditeljev, kot na primer poslanca Colognattija, ki je presedlal k Laurovim monarhistom, bivšega občinskega svetovalca Accerbonija, ki je ustanovil v Trstu sekcijo nove fašistične stranke «Federa-zione Sociale Italiana«, in bivšega svetovalca Battaglie, ki vodi v našem mestu neko drugo fašistično stranko itd. Vse to seveda dela velike preglavice prvim fašističnim naslednikom, ki bodo v tej volilni kampanji poskusili na vse načine obuditi spomin na spokojnega« in na preživele fašistične čase. Vse stranke tn gibanja so do sedaj že uradno ali poluradno sporočile imena avo-jih kandidatov. Samo Tržaška unija (Tolloyeva indipenden-tistična skupina) do sedaj ni še sporočila imen svoje kandidatne liste. Govori pa se, da bo na tej listi gotovo Carlo Tolloy in baje tudi neki inž. Zuech. Včeraj se je sestal odbor za volilno premirje. Predstavniki strank so predložili seznam svetlobnih napisov oziroma volilnih gesel, ki jih nameravajo namestiti na raznih mestih, ter seznam transparentov. Sestavljena je bila posebna podkomisija, ki se bo ukvarjala z razdeljevanjem mest za namestitev in izobe-šenje omenjenih napisov. Poleg tega je odbor za volilno premirje določil razne trge za volilna zborovanja od 13. do vključno 20. t. m. Tajništvo omenjene zveze vabi vse delavce na omenjeno zborovanje, včeraj pa je razdelilo letake, v katerih navaja razne podatke o uveljavitvi in napredku FIOM v tovarnah »Lancia«, «OM», «FI AT« in »Falck«. Kljub grožnjam in pritisku je FIOM v tovarni »FIAT« na zadniih volitvah dosegla med delavci relativno večino (36,8 odst. glasov), v #Lancia» je dosegla 64,5 odst., v «Falek» pa 54,1 odst. glasov. Takšna' zmaga in potrditev težnje delavcev po enotnosti bosta brezdvomno pozitivno vplivali na splošen razvoj italijanskega delavskega gibanja. Podjelje Fabiani preklicalo odpuste Sindikalni predstavniki so včeraj razpravljali z zastopniki podjetja Fabiani, ki je nameravalo odpustiti 7 svojih delavcev. Na posredovanje sindikatov je vodstvo omenjenega podjetja opustilo svoj prvotni namen in ne bo odpustilo omenjenih delavcev. V primeru nadaljnjih odpustov pa bo poskrbelo, da bodo delavci dobivali podporo iz dopolnilne blagajne. Včeraj so se pogajali tudi glede napovedanih odpustov 4 starejših delavcev v podjetju ORION. Sindikalni predstavniki in zastopniki podjetja se bodo ponovno sestali na Zvezi industrialcev, ker na včerajšnjem sestanku se niso še sporazumeli o zadevi. Zborovanje FIOM Danes ob 18. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina sindikalno zborovanje, na katerem. bo pokrajinski tajnik FIOM govoril o razmerah v tržaških ladjedelnicah in napredovanju strokovne zveze kovinarjev FIOM na volitvah notranjih komisij v največjih italijanskih industrijskih obratih. Illf lllllllllltlltlttlllllf llf IIIIIIIIIIIIIIIIIHH llltlltlllllllttllllllltllllltllllltlllll MllltlllllHMIIIIMIIHII Med porotniki tudi ženske Obširen seznam razprav pred porotnim sodiščem Med drugimi so na vrsti tudi proee. si zaradi žalitve zastave in naroda Stavka v Saldi Spor v podjetju SALDA, ki noče sprejeti zahtev sindikatov po zboljšanju prejemkov in delovnih pogojev, se nadaljuje. Včeraj so delavci zapustili delo ob 16.30 in bodo prišli spet na delo danes ob 8. uri. Obmejni promet ob praznikih 85.229 ljudi je prekoračilo bloke Ob praznikih je šlo v štirih dneh skozi 21 blokov na jugoslovansko - italijanski meji kar trikrat več ljudi kot običajno in je od petka do ponedeljka šlo skozi vse bloke v obeh smereh 85.229 oseb. Od tega jih je 42.858 prišlo na italijansko ozemlje, 42.371 pa odšlo. 44.788 jih je imelo italijanski potni list ali italijansko propustnico, ostali pa jugoslovansko propustnico ali potne liste različnih držav. Prazniki so vplivali tudi na pošto, ki je imela te dni izredno mnogo opraviti, saj so morali dostaviti Tržačanom kar 6,5 tone pisem in 16,5 tone voščil t^r tiskovin. Pa tudi Tržačani niso bili od muh, saj so poslali še več korespondence in kar 7,5 tone pisem in 18,2 tone voščil ter tiskovin. Obvestilo vrtnaricam Vse or-oške vrtnarice, ki želijo zasesti suplentska mesta v občinskih otroških vrtcih v šolskem letu 1958 - 1959, morajo vložiti do 30. aprila o-poldne na županstvu v vložišču v sobi št. 32 v visokem pritličju prošnjo na kolkova-nem papirju l(X) lir, opremljeno z dokumenti, ki jih predpisuje posebno obvestilo. Kopije tega obvestila lahko dobe prizadeti vsak dan od 9. do 12. ure v sobi št. 1Q0 v IL nadstropju občinske palače. Nedopustno odlašanje prefekture Kdaj bodo imenovali novi izvršni odbor trg. zbornice? Ugoditi je treba upravičenim zahtevam slovenskih gospodarskih kategorij po pravičnem zastopstvu v zbornici Vladni generalni komisar dr. Palamara je 26. februarja izdal dekret, s katerim je odstranil takratnega predsednika tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatta - Fegiza in člane izvršnega odbora zbornice ter istočasno imenoval novega predsednika dr. Romana Caidassija. Ta ukrep je u-pravičeno vzbudil cel val protestov vseh gospodarskih in sindikalnih organizacij in velike večine strank, točneje rečeno vseh strank z izjemo KD. Sedaj nima pomena obnoviti te polemike, ne moremo pa mimo dejstva, da je trgovinska zbornica že dober mesec brez izvršnega odbora in ima samo predsednika. V drugem odstavku istega dekreta, s katerim je vladni komisar odstavil predsednika in imenoval novega, je namreč tudi rečeno, da bo podprefekt, ki vodi upravne posle prefekture, izdal tudi primerne u-krepe za reorganizacijo izvršnega odbora zbornice. Kar pomeni, da bo na osnovi zakona podprefekt imenoval nove člane zbornice. Vsekakor je nedopustno, da Danes zborovanje uslužbencev Acegata Podjetje mora spoštovati vse sprejete obveznosti Oblasti bi morale posredovati, da ne pride do hujše zaostritve spora Cez 10 dni bodo verjetno predložili prizivnemu sodišču seznam oseb, ki so na spisku tistih, ki bi morali biti porotniki. Od teh bodo izžrebali 6 efektivnih ljudskih sodnikov in 5 namestnikov in prvič v zgodovini, bodo izbrali tudi 3 ženske, ki bodo odslej sodelovale pri razpravah porotnega sodišča. Porotno sodišče bi moralo začeti z razpravami že v maju, a zaradi volitev se bo delovanje začelo v juniju. Točni datum še ni znan. Na razpravo čakajo Angel Svab iz Križa zaradi žalitve zastave, Armando Tuzzi zaradi pijanosti in žalitve oboroženih sil, Dominis Ferruc-cio, Cotič Ivan in Cetin Marijan, ki so obtoženi vojaškega vohunstva, tatvin in uporabe žigov, dalje Carlo Leiter zaradi žalitve nacije, žalitve javnega funkcionarja in pijanosti, skupina Prosečanov Ivan Daneu, Alfredo Albi, Karel Segina in Egon Stoka, ki so bili že oproščeni obtožbe sramotenja zastave, a je kasacij-sko sodišče sklenilo, da se njihov primer razpravlja pred poroto. Med drugimi bomo zopet videli na zatožni klopi Aldo Vižintin vd. Blažič iz Staranca-na, ki so jo že lani sodili zaradi uboja moža in so razpravo odložili v pričakovanju psihiatričnega pregleda .Sodišče i-ma v rokah tudi akte proti Marcianu Consolatu, ki je ubil svojo bivšo ljubico in streljal proti dvema znancema. Mož se bo moral zagovarjati zaradi umora, poskusnega umora in posesti orožja. Nadalje so v pisarni sodišča še akti proti sledečim osebam; Carlu Presotu, ki je sedaj v umobolnici (sramotenje zastave), Ivanu Rebcu (sramotenje zastave in pijanost), Domeni-cu di Pintu (umor žene), Ule Giorgiju (podkupovanje državljana in ilegalni prehod meje), Giordanu Pulliniju in Ju-stu Kmetu (rop), Giorgiju Schulzu in Luigiju Zangran-diju (rop in posest orožja) in Stelliju Crevatinu (rop). Za zaprtimi vrati pa bi moral biti proces proti skupini 16 oseb, med katerimi so Tržačani in Goričani ter bivši policijski inšpektor Mario Peco-rari, ki so obtoženi vohunstva, podkupovanja državljanov, zbiranja tajnih vesti in ilegalnega prehoda meje. Sledile bodo razprave proti Diegu Gianpor-caru, Fabbru Carlu in Gom-battiju Mariju zaradi izsiljevanja, nemoralnih dejanj in u-zurpacije naslova, proti Ban-cu Benitu, Strohmayerju Edi-liju in Italu Pitaccu zaradi kriminalnega delovanja. Zanimiv bo tudi proces proti Cle-mentini Laurin in Alojziji Gabrijelčič vd. Laurin, ki sta obtoženi detomora iz častnih razlogov in skrivanja trupla. Končno je še primer Giusep-pa Cressevicha, ki je obtožen poskusa vohunstva. Skoraj gotovo je, da vsi procesi ne bodo prišli na vrsto do poletnih počitnic. Ni niti znano, kateri od teh bo na prvem seznamu. O razporedu, ki bi ga morali izobesiti na oglasni deski, bomo pisali, ko bo ta objavljen. Kakor je bilo že pred dnevi napovedano, bo danes zborovanje uslužbencev občinskega podjetja ACEGAT zaradi spora, ki je nastal z vodstvom, ki namerava odpovedati dosedanjo delovno pogodbo in razdeliti svoje uslužbence v dve kategoriji. Ob 9.30 bodo zborovali uslužbenci, ki so zaposleni pri tramvajskem prometu in ne bodo takrat v izmeni; ob 17. uri pa bo v Ul. Cri-spi zborovanje vsega ostalega osebja. Glede ostrine spora in spričo trmoglavosti vodstva A CEGAT je današnje zborovanje velike važnosti, tako za uslužbence kot za vse meščane. Vsa javnost je namreč zaskrbljena, ker se boji, da bi spor dal povod za ponovno podražitev tramvaja in uslug A CEGAT. Po dolgi stavki, ki se je zaključila s sporazumom 28. maja lani, so meščani upali, da se bodo razmere v podjetju ACEGAT končno uredile vgaj za nekaj časa. Kakor je znano, so se namreč takrat sindikalni predstavniki in vodstvo podjetja sporazumeli za nekakšno sindikalno premirje do leta 1959. Sindikati so se obvezali, da do takrat ne bodo predložili novih zahtev, vodstvo podjetja pa je obljubilo, da ne bo spreminjalo določb sporazuma in delovne pogodbe. Sedaj pa hoče deliti svoje uslužbence v dve različni kategoriji, kar bi škodovalo sedanjim, še bolj pa novim uslužbencem. Temu enostranskemu ukrepu se uslužbenci in sindikati upravičeno upirajo, vodstvo podjetja pa trmasto vztraja na svojem stališču. Ogorčenost prizadetih uslužbencev je popolnoma utemeljena ne toliko zaradi tega, ker bi bili po novem ukrepu oškodovani, pač pa spričo dejstva, da vodstvo podjetja ne drži in ne mara več spoštovati določb podpisanega sporazuma. Sindikati in uslužbenci se namreč zaskrbljeno sprašujejo, če ima sploh kaj smisla, pogajati se z vodstvom, ki po nekaj mesecih spremeni svoje stališče in noče več spoštovati sklenjenega dogovora z neutemeljenim opravičilom. češ da je treba spreme-meniti in urediti odnose med podjetjem in uslužbenci. Upati je le, da bodo pristojne oblasti pravočasno posredovale in da ne bo prišlo do hujše zaostritve spora in stavke, ki bi škodovala delavcem v podjetju in vsemu mestu. Opozorilo šoferjem Poveljstvo prometne policije opozarja vse šoferje tn voznike motornih koles na spoštovanje prometnih pred pisov in jih vabi, naj bodn previdni ter vljudni. Policijske patrulje bodo zdaj bolj pazile in kaznovale kršitelje. Pred odhodom naj vsak šofer pregleda električno napeljavo na svojem vozilu; otroke naj posede na zadnje sedeže; naj vozila ne ustavlja ob robu ceste ali blizu ovinkov in križišč; naj drži primerno razdaljo od spredaj vozečega vozila. 7.adnje priporočilo Je važno zlasti za manjša vozila, ki potrebujejo večjo razdaljo, da se lahko ustavijo. OBVESTILO GODBE »RINALDI« Odbor godbe »Rinaldi« vabi spričo približevanja delavskega praznika 1. maja bivše člane in vse tiste, ki bi se morebiti radi vključili v godbo, naj se udeležijo vaj vsak torek in petek od 20. do 22. ure v Ul. Del Rivo št. 10. Podlegla poškodbam Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice je 5, t. m. zvečer preminila 8-3 let stara Angela Fillipetti vd. Ban-delli iz Ul. Piccolomini 15. Starka je ob koncu preteklega meseca padla v svojem stanovanju in si pri tem zlomila kolčni sklep, zaradi česar so jo sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v dveh mese. cih. Vendar so nastopile komplikacije in starka je umrla. Tatovi ne mirujejo Tatovi so spet pridno na delu. Tako je predvčerajšnjim Josip Puntar iz Ul. Co-logna 53 prijavil policijskemu komisariaTu v Ul. Giulia, da so mu, neznanci ukradli njegov osebni avtomobil, v katerem je imel nič manj kot 50 pršutov. Policija je seveda takoj uvedla preiskavo in včeraj zjutraj je patrulja letečega oddelka našla avto v Ul. Carli. Ko so pogledali če kaj manjka, so ugotovili, da je iz. ginilo nekaj pršutov. Tatvino avtomobila z evidenčno tablico BO 73317 je prijavil tudi Alfio Bosco iz Ul. Maiolica 15, ki je pustil vozilo pred barom »Štern« v Ul. Carducci. Avtomobila, ki je vreden okoli 480.000 lir, še niso našli. Končno se je na policijskem komisariatu v Barkovljah zglasil še Fulvio Fozzer iz Ul. Bo-nomea 8, kateremu je neznanec odpeljal lambreto, ki jo je ponoči pustil na cesti v bližini svojega stanovanja. Tudi žeparji niso mirovali. Spiro Milani iz Ul. Piccolomini 5 je službujočemu naredniku na komisariatu v Ul. Ca-prin prijavil, da ga je neznanec olajšal za listnico, v kateri je imel poleg osebne izkaznice tudi 28.000 lir Policija je tudi v tem primeru, kot v vseh ostalih, uvedla preiskavo, da izsledi predrzne tatove. --«»— Vrsta nezgod na delu Včeraj smo v našem mestu spet zabeležili več nezgod na delu. 2e ob sedmih zjutraj so na ortopedski oddelek splošne bolnišnice pripeljali 44 let starega Luigija Seggianija iz Ul. Media 8, kateremu so zdravniki ugotovili zlom leve noge in se bo moral zaradi tega zdraviti približno 40 dni. Seggiani je ob prihodu v bolnišnico povedal da je delal v neki mehanični delavnici v Ul. Rossetti 88, ko je hotel premakniti približno 2 stote težak sod z oljem. Ko ga je nagnil, pa se mu je sod izmuznil iz rok ter mu priletel na nogo in jo zlomjl. Uro In pol kasneje so na isti oddelej^ sprejeli 37 let starega Luciana Giovanninija iz Ul. Negrelli 11, ki je imel poškodovan prstanec leve roke. Ponesrečenec, katerega so pripeljali v bolnišnico z avtom RK, je povedal, da si je prst poškodoval na žagi-cir-kularki v Tržaškem arzenalu, kjer je zaposlen. Okreval bo v dvajsetih dneh. 2rtev nezgode na delu Je postala tudi 20 let stara Rosa dal Bo, ki je zaposlena v eni izmed barak zabaviščnega parka na Montebellu. Dekle je nameščalo pasje bombice v poseben okvir, ko je ena od teh eksplodirala tei jo ranila v oko Takoj so jo z nekim zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer pa so ji oko samo obvezali, ker so zdravniki mnenja, da bo okrevala že v nekaj dneh. Končno so v bolnišnico pripeljali še 44 let starega slikarja Giacoma Tremula iz Milj, ki je hotel popoldne stresti v morje posodo pepela in drugih odpadkov. Prav tedaj pa je zapihal veter in mu zanesel pepel v oko. Nič niso pomaga, le nevešče roke sorodnikov. kajti šele zdravniki so mu iz očesa odstranili drobce pepela, ki so se zarili v sluznico. Ko so mu oko še obvezali, so slikarja odpustili domov, kjer se bo moral zdraviti kakih 10 dni. Konj ga je brcnil Sinoči ob 20.30 so z nekim zasebnim avtom pripeljali v splošno bolnišnico 37 let starega Ivana Blažino iz Malega Repna 37, katerega so s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na opazovalni oddelek, Blažina je v bolnišnici povedal, da je delal na pro-seški postaji, in sicer v enem izmed hlevov, ko ga je brcnil neki konj, tako da je odletel v zid. Pri tem se je poškodoval po obrazu, tako da se je moral zateči po pomoč v bolnišnico. «»------- ZAPRTA CESTA Zaradi popravljalnih del bo Ulica Rismondo na križišču z Ulico sv. Frančiška od 10. a-prila dalje zaprta za promet z vozili. do tega imenovanja vse do sedaj ni prišlo in upamo, da so utemeljene nekatere govorice, da je imenovanje končno pripravljeno in da naj bi do njega prišlo še ta teden. Istočasno obstaja tudi vprašanje, koliko članov bo imel novi izvršni odbor. Zakon namreč predvideva samo sedem članov poleg predsednika, medtem ko jih je imel stari odbor s predsednikom vred deset. Po zakonu bi torej morala odpasti dva člana, in to predstavnika pomorstva in trgovine na drobno. Vendar pa neki drugi odstavek zakona pravi, da lahko izvršni odbor po potrebi kooptira še druge člane, kar potrdi prefekt. V tržaškem primeru je prav ta postopek zapleten, ker obstajajo nasprotja med kategorijami, ki bi bile avtomatično izključene in so poleg tega bile prav te kategorije najbolj vneti pobudniki ostrih protivladnih protestov zaradi zapostavljanja Trsta. Strogo formalno po zakonu bo torej podprefekt verjetno imenoval le sedem članov in pride vključitev predstavnikov drugih kategorij na dnevni red šele kasneje. Seveda bo tak ukrep nedvomno naletel na oster protest številnih članov kategorij, ki bi bile izključene in ne bi bile zastopane v tako pomembnem organu. Vse to pa pomeni, da tudi v najugodnejšem primeru, če pride do imenovanja še ta teden, ne moremo pričakovati, da bi novi izvršni odbor lahko takoj pričel učinkovito z delom, kar je posebno sedaj, ko so politični organi zaposleni z volitvami, še zlasti škodljivo. Upamo tudi, da podprefekt tokrat ne bo »pozabil« na u-pravičene zahteve slovenskih gospodarskih kategorij in zlasti na zahteve slovenskih kmetovalcev do pravičnega zastopstva v trgovinski zbornici. Ze mnogokrat smo bili prisiljeni zap.sati neovrgljivo dejstvo, da zastopa v izvršnem odboru zbornice tržaške kmetovalce človek, ki s kmetijstvom nima nobenega opravka in da je zaradi tega velika večina kmetov, ki so skoro vsi slovenske narodnosti, tako v izvršnem odboru kot v zborničnih organih brez vsakega zastopnika. Poskus samomora Včeraj dopoldne so s pridržano prognozo sprejeli na interni oddelek splošne bolnišni. ce 48 let starega Giacoma Bottalija iz Ul. G. Gozzi 5. ki se je nekaj pred il. uro vrgel s pomola Audace v morje. Mož je bil v nezavestnem stanju in torej ni mogel govoriti, vendar sodijo, da gre za poskus samomora. Policija je uvedla preiskavo. «»------- Izlet na Sv. Primož V nedeljo dne 13. t. m, priredi Slovensko planinsko društvo izlet na Sv. Primož med Prosekom in Križem. Zbiranje ob 14. uri na Trgu Oberdan pri avtobusni postaji za Pro sek. «VeseIi planšarji» nas Med raznimi številnimi glas benitni skupinami, katere nastopajo širom po Sloveniji, so si Veseli planšarji pridobili tak sloves, da se samo avse-nik ovci lahko kosajo z nji mi Oba ta ansambla sta odlično vigrana, vsi so mojstri vesele popevke in udarne melodije. Posebnost Veselih planšarjev in njihovega pevskega dueta je, da gojijo v prvi vrsti narodno pesem. Kakor je imela Glasbena Matica vedno srečno roko pri izbiri gostujočih skupin, tako smo tudi ob tem gostovanju prepričani, da bo «zabavni popoldan«, ki je napovedan za v nedeljo 13. t. m., res zabaven. Moramo celo opozoriti občinstvo, da si pravočasno nabavi vstopnice; kajti predvideva se naval, kakor smo ga doživeli v pustnem času ob gostovanju veselih avseni-kov cev. Čestitke tov. Janku Furlanu ob 70-letniri Naš tovariš in stalni sotrudnik JANKO FURLAN, izkušeni šolnik, prosvetni delavec, zadružnik in neutrudni borec za socialne in narodne pravice našega ljudstva, praznuje danes svojo sedemdesetletnico. Številni znanci in prijatelji mu ob lepem jubileju iskreno čestitajo ter kličejo «Se na mnoga letala Zaslužnemu možu želita še mnogo let uspešnega delovanja uredništvo in uprava «Primorskega dnevnikaa. Čestitkam članu svojega nadzornega odbora se pridružuje izvršni odbor Kmečke zveze. ' Čitajtc in širile PRIMORSKI DNEVNIK iHiiitiiiiiiiHiimiiiiitiMiiiiiiiiiiiimiiiiitMiimiiitimiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitmiHiimtiiHiiii Izpred kazenskega sodišča Državni pravdnik je zahteval za upravnika steklarne 12 let ječe Za Hane nadzornega odbora pa je predlagal po eno leto zapora SNG v TRSTU DANES 9. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu THORNTON WILDER Naše mesto Igra v treh dejanjih Zadnjič v mestu! Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11. Veljajo izkaznice Z GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo 13. aprila ob 16. uri v Avditoriju zabavni popoldan Sodelujejo: «Veseli planšarji«, pevski duet in humorist Lojze Kožar iz Ljubljane Vabila bodo na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel, 37338 od četrtka dalje. Ponovitev ob 20.30 v Boljuncu TABORNIKI RODU «MODREGA VALA« vabijo na Pomladanski ples ki ga priredijo v soboto, 12. t. m. na stadionu «Prvi maj« Začetek ob 21. uri Pro&aja vstopnic in rezerviranje miz od danes naipTej v Tržaški knjigarni. ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za zrelostni izpit do vključno 12. aprila t. 1. Pojasnila daje tajništvo višje realne gimnazije v Ul. Lazzaretto veochrio 9-II. vsako dopoldne od 10. do 12. ure. JI A D I O Zahteva tožilca na včerajšnjem procesu proti bivšemu upravniku in lastniku Tržaške steklarne, ki je šla v stečaj, je preseneiila ne le prisotne radovedneže temveč tudi obtoženca samega, ki ni mogei zadržati solz in se je spustil v krčevit jok. To je čisto razumljivo, saj je sodni funkcionar. ki zastopa državno prav-dništvo, predlagal 12 let zapora. 38.000 lir globe in 83.000 denarne kazni. Po njegovem mnenju je Ragazzi kriv vseh 14 točk obtožnice in je edini krivec za »tečaj. Predolgo bi bilo omeniti predlagano kazen za vsako obtožbo posebej, a za glavne točke je tožilec zahtevali nekajkrat po tri in nekajkrat po leto dni zapora. Ta predlog je tožilec se prej utemeljil: predvsem je Ragazzi z nepoštenimi sredstvi dokazoval, da je njegova tovarna produktivna. Dajal je garancije, ki niso imele nobene vrednosti zaradi česar so vsi upniki verjeli v trdno stanje podjetja. Zapravil je o-gromno premoženje in po dražbi tovarne sodeč, katere ni hotel nihče kupiti niti za 100 milijonov lir, je gradnja stala precej manj, kot trdi Ragazzi. Ce se obsodi Ragazzi, je tr- ba obsoditi tudi vse tri obtožene člane nadzornega odbora, ki se morajo zagovarjati, da so »okrivi poslabšanja finančnega stanja. Oni niso, vedno seveda po mnenju tožilca, pregledovali računovodstva. Ce bi kdo pregledal knjige, bi se brez dvoma zavedel, da je nekaj gnilega v knjigovodstvu. Zato mora sodišče tudi nje spoznati za krive in obsoditi vsakega na leto dni zapora. V začetku jutranje razprave je spregovoril odv. Sadar kot predstavnik zasebne stranic*. Zanj so vsi obtoženi krivi dejanj, ki jih navaja obtožnici in zato jih mora sodisče ne le obsoditi kot predvideva zakon, temveč jih mora obsoditi tudi na povračilo 400 milijonov škode tn na plačilo 925.000 lir zastopnikom zasebne stranke. Obema je kot prvi zagovornik enega izmed članov nadzornega odbora odgovoril odv. Vollj ml. Zanj nadzorniki ni-, so zagrešili nobenega kaznivega dejanja. Proračuni so se skladali z vknjiženimi številkami in se obtoženi niso mogli zavedati morebitne prevare, ker njihova naloga ni bila nadzorovali produkcijo, kakor tudi niso mogli sklicati občni zbor članov — dva po številu, to je Ragazzi in njegova žena. Niso imeli niti možnosti, da zadevo prijavijo pristojnim organom. Zato je odvetnik zahteval oprostitev vseh treh obtožencev in še posebej njegovega varovanca. Proces se bo nadaljeval danes z govori ostalih odvetnikov. Razsodbo pa pričakujejo za petek ali celo v soboto. 18. aprila pa se bo začel nov proces, kateremu bo predsedoval dr. Corsi (tož. dr. Mai-tese) proti ing. Antoniju Bles siju, ki je obtožen bankrota zaradi stečaja ladjedelnice, ki je bila na kraju, kjer je sedaj pokriti bazen. Tudi tu gre za stečaj s pasivo nekaj stotim milijonov. Španski slepar obsojen v odsotnosti Julija 1955. leta je stopil v menjalnico Marija Šempreviva eleganten možak, ki je v španščini naprosil gospodarja, da bi mu zamenjal valuto. Hotel si je kupiti avto in ker ga je Semprevivo opozoril, da bo lahko to storil le s tujo valuto, je tujec odšel in se vrnil šele naslednjega dne. Iz kuverte, na kateri je bilo natiskano njegovo ime — Jose Alberto Gomez Ileredia — je potegnil španski potni list in ček »Panama Bank in Trust CO.ii. Semprevivo mu je ček za 1.300 dolarjev zamenjal in mu izplačal 806.000 lir. Lastnik menjalnice je ček odnesel na italijansko narodno banko, kjer je dobil povrnjen denar. Naslednjega dne pa ga je obiskal bančni funkcionar in zahteval od njega iztočeno mu vsolo. rekoč, da je bila banka s telegramom obveščena, da je bil ček ponarejen. Semprevivo, ki je vedel, da je Spanec stanoval v hotelu Excelsior, je stopil tja, a o možu ni bilo ne duha ne sluha več. Prevaro je prijavil policijskim organom, katerim se je s pomočjo Interpola posrečilo identificirati Spanca za Jose Alberta Farrasa, znanega mednarodnega goljufa. Ujeti pa ga niso mogli. Francoska policija pa je izvedela, da je zaprt v zaporih v Kostariki in ker ima Italija z ameriško državo konvencijo, ki sta jo državi podpisali maja 1873. leta o ekstradikciji, so italijanske sodne oblasti mislile, da bi napravile potrebne korake, da hi jim goljufa izročili. Spanec je namreč, vedno seveda z lažnim imenom, ogoljufal nekaj oseb tudi v Rimu in eno od teh celo za 12 milijonov lir. Ker pa je bilo to zvezano s prevelikimi stroški in ker je bilo možno, da do ekstradik-cije ne bi prišlo (ker ni šlo za umor in podobno), so se odpovedali temu in moža prijavili sodišču v odsotnosti. V odsotposti so ga tudi sodili in obsodili na 6 mesecev zapora in na 20.000 lir globe pogojno. Sodnik; Lo Cascio, zapisn.: Scelzo, obramba; odv. Filogra-na. SREDA, t. aprila 1951 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obveano — drobiž od vsepovsod In... Zena in dom, obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12,55 Orkester Guido Cergoli; 13.30 Zabavna glasba; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Prokofjev: Aleksander Nevski, kantata op. 78; 14.40 Odmevi iz Italije; 18.55 Vokalni kvintet «Zairja»; 19.15 Sola in vzgoja: Dr. Vladimir Turina: «Prevzgoja delovne sile«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Carlo Bertolazzi; »Dom iz sanj«; igra v 3 dej.; 22.45 Haydn: Koncert v D-d-uru za čelo in orkester, op. 101. TRST I. 11.30 Simfonična glasba; 14.30 »Tretja stran«; 16.30 Orkestra Sciaseia In Cergoli igrata tange iu valčke; 17.30 »Trubadur«, opera v 4 dej.; 18.55 Franco Val. lisnerf. KOPER Poročila v slov.: 7.00, 7.30. 13.30 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 5.00-6.15 in 700-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii, 12.05 Prenos RL: 12.05 Opolltab-ski cocktail; 13.40 Kmetijski n-sveti: «Zatiramje plevela v žitu) , 13.45 Od melodije do melodije. 14.30 Sola in življenje: »Nevarno orožje — Pošta«; 14.50 P°T* Ljubljanski komorni zbor in to Slovenske filharmonije; 1525 z rtobro voljo vam bodo 'P11®*1 peli Veseli tržiški fantje s svo-Jim kvintetom; 15.40-16.00 Pf*!1 . RL; J6.45 Ritmi in popevke; 17.« Glasbeni mozaik: 19.30-22.15 rT nos RL. SLOVENIJA 327,1 m, 282,1 m, 212,4 O Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 80"' 10.00, 13.00, 15.00 17.00. l9-30‘ 22 00. ,. 5.00-8.00 Pisan glasbeni sj»reo. »05 Pisana paleta; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 30 minut za ijnv-telje narodnih im domačih nape vov: 9.45 Pet pevcev — P«1 » pevk; 10.10 Gustav Mahler: fonlja št. 1 v D-dtiru; 11.00 »J red za ljubitelje zabavne s13®’ 11.35 Radii jska šola za višio njo; 12.05 Mali koncert solistične glasbe: 12.30 Kmetijski nasvet. 12 40 Skladbe Heriberta Sveiej*. 13.15 V pesmi in plesu P° 17-slaviji: 14.05 Radijska Soi»J. srednjo stopnjo; 15.40 Pri,.k']n„r nih mojstrih — Ferencz Mpi>* Modri huzar in še kaj; 16.00 K cert po želiah; 17.10 Sestanek w petih: 17.30 Pojoči kalejdoskop. 18.00 Kulturni pregled; 18.J5 nesto Lecuona- Danzas Air0” banas; 18.30 Glasba narodov ^ ta: Črnske duhovne Pe.sm!.’--.j>-Razgovor o mednarodnih , njih: 20.00 Claude Debuas.v: i" lers in Melisande, I. in **• 21.35 Nočna serenada, televizija 30 17.00 Spored za otroke: «• Poročila; 18.45 ((Zmagoslavje v ^ vice«, televizijska priredba; Poročila; 20.50 »Carosello*: ‘.;.. Vsi improvizatorji; 22.00 Pot ■ : «Danes v Keniji«; 22.30 CloveSk organizem; 23.00 Poročil*- OLED ALI* VERDI Danes 9. t. m. ob 21- 1 bo simfonični koncert P® -1, danske sezone orkestra * ške filharmonije pod vod*, Carla Cillaria in s s0 j.i njem violinista Salvator« Accarda. Na sporedu 50 , :n be Brittena, Mendelssohn . -c- hlaga,iu •‘r* gicuan-n* - tnoni" se nadaljuje prodaja vslT.n. za postore, ki so izven maja. TEATRO NUOVO ^ Danes ob 21. uri Hugo J° Hofmanmstahl: ((Slehernik” K I Excelsior. 15.00, 18.20, 21.40: na reki »Kvvai«, W. H°zT'fr Guinness, Havvkins. Teci*, netmtscope. Mladi Fenice. 15.00, 18.20, 21.40: *%((, levi«, Marlon Brando, M. Dean Martin. Cinemasc- ,g|; Nazionale. 15.00, 18.20, ‘Jur. «Grešniki iz Pey-tona», ner, H. Lange. Cinemasc. prepov. Supercinema. _________ M. Brando in M. Taka. mascope. Tech. oevij*: Filodrammatico, 15.00: plim: «Ljudje in ne ovce«. Medj0a »Piratova sužnja«, P-in P. Henreid. ji.38: Grattacielo. 13.30, 17-30, ** «Deset božjih zapoved)«- ,,ki odrasli 500 lir, otroci m 300 lir. ob Arcobaleno. 15.30. ZadnP R. 22.10; »Slovo od orb^j’’ \l- 14.00: «SajO^ Hudson, J. Jones, A, kaznice prepovedane. Astra Rojan. 16.00: «TU ? fr angeli«, H. Keel, A. nemascope. , med0 Capitot. 1600- »Mož«, A Bordi. Kil" Cristallo. 16.00: »Pal B'1* Novak, Fran-k Sinatra, Hayworth. gsode*' Alabarda 15.30: j957- G. Pečk, L. Bacall. Aldebaran. 16.00; i miesto«. Nasilen in dr* p»i film. Denis 0'Keefe (VBrieri. . ^ Ariston, 16.00: «Vem, <» P>- ubil«, Joan Cravvford, lance in B. Ben-neit. meS^',,l Aurora. 16.00: »Možje V p f> G. Moll. R. Salvafori, brizi. Pesem Modugna. čene Izkaznice. irnl«v Garibaldi. 16.00: ((Sl5«!’. K»r' cesarica«, R. Schnelder, leinz Bohm. Impero. 16.00: «Sissl> fd-jglju^' sarica«, R. Schneider. ne izkaznice. . R. fL Ideale. 16.00: »Slutnja«. jn0 b«- rel 1 i, Rita Rubirosa, tllla. „ ujm 2« Italla. 16.00: »Pal 3°^"'U3yViOr[n' vak, F. Sinatra, Rlta Cinemasc. Trebil. ..„,,^1 A. Moderno. 16.00: D**7 distu, R, Souplex, J court, D Dali. „„,enje a S. Marco. 16.00: »Znamki, B nere«, S. Loren, A- Vatlone. delr” Savona. 16.00: (^H-pburn- g. B La-ncaster. K. ^IočinC »enneit m n. na Vitt. Veneto 15.45: sJel vaui, A fiku«, S. Mangano, a. . Perkins in. J? ce- C bažna ohvemtila ) Izvršni odbor Slovenske pro svetne zveze v Trstu bo ime sejo v petek 11. aprila t. l. ob 18 uri na sedežu. ■ SLOVENSKI FOTOKLUB V TRSTU Danes ob 20. uri v Ul. Roma 15 redni sestanek s predavanjem «Barvna občutljivost snemalnega tvoriva«. y klubski knjižnici je še nekaj knjig na razpolago članom. IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllHIIIIimillllllllllllii,,,,,,,,),,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,!!,,, OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 6., 7 in 8 aprila t. 1. se Je v Trstu rodilo 9 otrok (1 mrtvorojen), umrlo Je 21 oseb, poroke pa ni bilo nobene, LMRLI SO: 21-let.nii Sergio Furlani, 55-t etni Sun to Zorzut, 81-letn« Angela Plllpetti por. Ban-delli, 73-letna Gluseppina Terpin por. Černe, 60-letni Serafino Mar-z.ali, 71-letoi Giuseppe Pavlin, 87-letna Antonia Logar vd, Trenta, 93-letn-a Glulian.a V ali e vd. Ra-basin, 72-letnl Glova,rin| Battiita Cavalleri, 85-letna Anielia Fano vd. Martinico, 31-letna Narcisa Scaražzato por. Catsnzaro, 56- letnl Emanuele Poldi 76-letiva Maria Kersovan por, Hollan, 68-1 e t rvi Glovanni Sblsž, 57-letnl Glovaiinl Ianclar. 78-lemi Erman- no Mocenlgo, 84-ietna Glovanna Gia-gurnlcb vd. Naccarl, 52-letni Alojz Škabar, 65-letnj Balvatore Nissim Belleli, 71-letnt Costanti-no Kabelli, 83-letna Santa Hutti-gnoid vd. Gregorin NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu 1NAM . Al Cammello, Drevored XX, septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9; Vernari, Trg Val-maura 10; Vielnjetu, Borzni trg. Valute B. Lancaster, Vlale. 16.00: »Trije Bennett in A. Ha*.- Bclvedere. 15.30: «* •• v - * v a vi — — • — C . — |p- V. Romance In rf5- e t<*la ^ Marconi 16.30: «UbbSet re(ia, pe«. M. Allaslo, M. Carotenuto _„r„n I” ‘mit* Mauimo. 76 00: «Ta^.ott f> goljeni safari«, G. hn> F d" John. Cinemasc. lovščine. Med r,\o- Novo cine. 16;00: ,„lSon, ženskama«, van ■> .-nori a De Haven. brez Odeon. 16.00: »F](tr na«, George MJJJt* prot!,-r|o-Radio 16.00: čim krožnikom«, vve In Jo»n Tayl nese- \f 1 Milan Rim _ J /lati funt . C noo,— 6.200 — 1 Marengo 4.700 — 4.900,— Dolar . . . 621.— 623.— | Frank franc. 133.— 137.— Frank Švicar 144.— 146.— Sterling , . 1.700,— 1.750.— Dinar . . . 80,— 83— Šiling . . 23.75 24.25 Zlato .... 147.— 149,— | 1 Zah. n. marka 706.— 708,— ■ NOVOSTI: K. Belev: Planina, Pirin planina L 680,— K, Belev; Španske pravljice L tiflO.— TRŽAŠKA KNJIGARNA l>»« - IH. Nv. Frnnčlkkn 20 Telelon 87-SHN « ie «ena Dne 8. t. m. nas 1° zapustil naš drag1 Ivan Ja^ar , n«*0*11 Žalostno vest ^gm lujoča žena AvrehJ -ostali sorodniki- \. Posebna -hvala - c^; nikom I. med‘cinvs0 p°*r ku in osebju z* ^ valno nego. po*^ Pogreb nepo*3 t, nika bo c*anef.,,in,''e 17. uri iž bolnišnice. Prosiano, opU*!^® sete. Trst, 9.IV.1958- anes ,e mrtva»nl sož« JANKA BRIL J le bova ji povedala cm Ja.. enainštiridesetega 7^0iPrišli iz našega partijskega gozda in kogar JJ2,' P°slali na bojišče, je v okraju na partijec delu ali v sovjetu. J~r . sedanjem mirnem Pogledu je to bila težka - a> Ponekod so še ved-rinT.iv ,nele tolpe, po sle-nrti. j aterih je šel naš Pila ki pb je uničeval, predsednika vaškega so- rlt , dokai veselega in i'.„ako Pesniško razpolo-» mladeniča, Sašo v i ^,a’. ki so §a dve leti nKi i.Vl, C1 brigade stalno letale krogle in koščki wT,at’ 150 zaJeli blizu rajonskega središča. Zjutraj nj.Bptirčki naleteli na J Sovo truplo ob prehodu « rečico... Naslednjo cu.msetn dežural v rajon-^ Partijskem komiteju orlirvvi Prtem oknu in prej na mizo avtomat, v,., dan smo mi, mladina' 10.1 n.avajeni na mirno de-jn' _p®li se reda v rajonu da ij °r nam ni uspelo, sa n zbrali na trgu, da bi tu razklepetali in te7t ia‘i' Sili so to dokaj di v ■ vendar pa tu-v ti veli‘ Vsak večer smo imcr ’ ^-i ie bil še ostal, r„ Ples. Rjavolasi Ana-ki je vodil radio- imeli banik, karifr’ dober muzi- nihdmVfiS,S-.njegovih ples' dar elotbJ sem si ven- staJapomnil 'e eno’ eno" lodu ’ *;oda strastno me- Poffoci Valčka- ki smo jo \1 peU ob spremi j a- c^etla, noč. Nad reko oiago s Morda Mapo sije mesec ...» Pil V^a sem si J° zapom-v ti ’ ker so bile noči Bhiava-’ poznem avgustu ^ ali ________________ ____________ Jo* i° Pela skupno z Ma-K bila°ici8 ,bpo potrebno, je Jalika, tem d^avadno prijetne, mor-6va li1 predvsem zato, ker v zapadno v naš mladi ba ; ®sela, če je bilo tre-lak],® Pa resna,, pri plesu težtio’ ?*cer skromna in staVn črnolaska, v eno- takšn pisani obleki — pred se danes vidim dtii Seboj Mašo iz onih tafa^Pominjam se, da je Ca k nam -- ------------- feijo, j. ti v z Vzhoda, iz rja-!jLsega aij tulskega pod-ČeJaio ln zdi se mi’ da je b;w v banki ali v kom-Pi v • •. Sicer pa to niti ; za nas je bilo stti0 . .bolj važno to, da Šo , ?}li skoraj vsi v Ma-Tod jeni. dala a Maša je že pripa- , Toznai v°jtie + sem se lzPred vedei ’ da četudi sem to je *«';• Slišal sem bil, da llegain :‘m Trepjak delal ^Poru°’ k.° je bu še v ***ttiih’ ie bil v parterja Poveljnik enega Preg baae brigade. Sžbi,.2imo se J’e naša bi so št- Počasi razšla. E-V ^>lo / na bojišče, drugi biestiu’ ®tjega pa so preidi odčl dru? rajon. Jaz . Ig * Jf 1 na delo v Minsk. Maksih0 Je minilo 13 let. it f.na in Mašo sem v krat u videl le nekaj-eh cv .sp°minjam se le t ^aiueCanj' Iat, v p0 v°jni, vprav i t in rai°nskem centru, b- tovr»rv,Videl mimogrede k 1 je v~f sa avtomobila, i^bič-ri r’ Poletni večer, hod!. dan’ onadva pa Poti mi Ja P° široki pesjaka tj10 zelenega sadov-i kah' ,asa je držala v i!t ®7°j° srečo v be-5e m!r0Cička v odejici ? Pok im Pasmehnila ter S rala' On pa ... čpazii se pretvarjal? ... »rečm b«n samo njo. Oni lne wPasmešek in oči dNeje c!nite sreče’ pie opa/cf 01 začel poleg 5t tS.«« »«*>«. ^°lip letoma smo Č' Pa "poznali v Min- skujem Pni n?krm . ki ip vT1 Prijatelju. deh»ii lla nekoliko bi hii^’ vsekakor več treba, S ^ oi LvP^Utk!'0! lreba’ j® bila srbstva . 'astnega dosto- m‘epa, kot vsaka g0 Pila svi’- ’p častno sL" vzredu veliko nalcv ^ Pa ostamV°je °trok’ Pr<>- edna „ a se mlada Pot Piti pozorn°,sti. Niti ensneda'. ni bila le-^Jetna dostavno, bila je tlr^tka,' 6 7f!° Prikupna V31 Je ho V nj^ni *ati P^oč v.10 Prijetno, da vaiCpv bl mogla pie-bLPaso ek', spommjati se " k°t ?Latiost v vojski, aJ o mesečni fc' k' itak s*«- pos,*ia “• & -na <-• na »ir na njeno id 'enoto na ?° materin-č<’6(lati z se m0Rl° ko c.ka, ki _ mi zrelega mero°ZrkT Vsa' mein ’ k* zna spo-svoje in tuje ^ I ‘oTmeia . Sam0 lela Mak' bolj1111 tua| Pam. Tako so J rdri . mi Or»I i.i . h sta se Nhtl sanm -_Cen Par- In k, t°a bn^i. ki so ju -v n poznali. To^Pp..'11 sta- Tako on ;ot bjaV'* raj^k®} naš stari S>°P1 esa koml‘ "i°Vič - Pllsto NiVitn ki m sto Nikita je po par- tizanski dobi ostal v našem rajonu. — Lep par sta — ponavlja stari Namisto in obnemogel od pijače obmolkne. Po precej dolgi pavzi potegne svojo staro uro iz usnjenega etuija, ki je podoben hruški, dolgo gleda v kazalce in ne vem zakaj preide iz ukrajinsko-belo-ruskega na ruski jezik: — Oprostite mi mojo nekulturnost ... Je že 4 ura in 25 ... Moram leči. Kaj naj še počnem na ta praznični dan? Vaš avtobus pa bo itak že skoraj tu. Tako in živel! ... Ko je v svoji govorici končal in vzdihnil, je obmolknil. V tem molku začenjam slutiti nekaj nenavadnega. Gotovo: glej, on, Nikita Samojlovič, gleda vame že z nekim drugim odločnejšim pogledom in začenja: — Rekel vam bom le ... tudi on je dober človek, toda ona je še boljša ... zelo pridna ženska, skrbi zame, pazi na starega človeka ... — Obriše si oči in nadaljuje: — Oprostite mi moje nekulturno obnašanje. Ne bi hotel reči, da je Maksim Vladimirovič nesrečen človek, toda niti srečen ni... Rekel bi vam le ... Kadar koli se ponoči vozimo mimo njegove vasi, se vsakokrat ustavimo pri pokopališču. Jaz, razumljivo, ostanem v vozilu in čakam. Nekoč pa sem stopil za njim. Zato ker so se oni, Maksim Vladimirovič, zelo dolgo zadržali. Približam se in o-pazujem... On pa je padel s prsmi na grob in jokal ... Kot otrok je jokal, veste. Sicer pa... Da, Nikita Samojlovič, vem, kot bi se bil šele sedaj spomnil. da leži tam na pokopališču prva Maksimova žena in sinček, ki so ju Nemci ustrelili, ko je on odšel v partizane. Ne vem niti imena te ženske, in sinčka nisem nikoli videl Vem le, da je bila to skromna kmečka ženska, ki je v panski zapor pošiljala svojemu Maksimu koščke črnega kruha, ki si ga je odtegovala od ust; da je pisala pisma, na katerih je puščala sledove solz, s smešnimi nerodnimi črkami in da je sinček >jdno spraševal: «Kje je očka?» — Oprostite za mojo nekulturnost ... Stari Gucul Namisto me gleda in sprašuje, kot bi molil: — Nikoli ji ne bova o tem rekla besede ... Marija Mate-jevna je tako dobra ... Ni treba ... ... Sam sem. Skozi okno avtobusa opazujem rumene breze in temno njivo ajde vzdolž poti. Opazujem žareč miren zahod sonca ter brez besed šepečem misli: «Draga Maša! Zares, morda je bolje, da nikoli ne zveš za te njegove nočne solzo Slovensko gledališko občinstvo Je bilo letos nekoliko prikrajšano. Ker Je bila dvorana Avditorija skoraj vedno zasedena, jo Je tržaško Slovensko narodno gledališče dobilo le redkokdaj na razpolago, zato je bila večina predstav po okoliških dvoranah. Danes zvečer pa bo. mo vendarle videli ponovitev Wiiderjeve drame *Naše mesto« v Avditoriju. Za to gledališko delo smemo reči, da je ena najboljših stvaritev naših gledaliških umetnikov in ker jo bodo nocoj zadnjič uprizorili, naj občinstvo te priložnosti ne zamudi VELIKOPOTEZNI NAČRTI ZA NADALJNJI RAZVOJ GOSPODARSTVA Sovjetski gospodarstvenik na vzhod\ na neizkoriščena bogastva Načrti za eksploatacijo naitnih polj, ko bo nalta zamenjala premog • Sibirija pa naj postane novo industrijsko in tudi znanstveno področje dejavnosti Ko ekonomisti začenjajo razmišljati o neizkoriščenih možnostih tako velike in bogate dežele kot je ZSSR, postanejo tudi številke malone astronomske. Ko pa se gospodarstvenikom pridružijo še organizatorji proizvodnje in gospodarstva, se neizkoriščene možnosti spremenijo v perspektivne načrte, pozneje pa tudi v stvarnost. Pred tremi ali štirimi leti je bilo 3-6 milijonov ha neobdelane zemlje v Sibiriji in Kazakstanu zabeleženih v rubrikah kot «neproduktivno». Danes pa ti milijoni ha daje- jo že milijone ton hrane. Osrednja ministrstva ZSSR so do pred kratkim imela v svojih rokah dobesedno vso industrijo. Gospodarstveniki so začeli računati in prišli do sklepa, da ob tolikih ministrstvih propadajo milijarde. In tedaj je bilo ukinjenih 141 zveznih, republiških in zvez-norepubliških ministrstev, u-pravni 'aparat pa je bil skrčen za nad 54.000 oseb. Končni rezultat — industrijska proizvodnja se je v prvih mese. vrsto strojno-traktorske posta. je, s sedanjo pomladjo bodo kolhozi prevzeli poljedelske stroje, kar bo zelo verjetno privedlo do povečanja pridelka hkrati do pocenitve kmečke proizvodnje. Vse do pred kratkim je bilo malo znano, kaj pravzaprav vsebuje novi perspektivni načrt gospodarskega razvoja ZSSR za obdobje 1959-65 in kateri gospodarski problemi bodo .dobili prvenstveno mesto. Danes to ni več tajno. cih letošnjega leta nenavadno I Gospodarstveniki opozarjajo: povečala. Pred nedavnim so prišle na TEŽKO BO KITAJSKO PISAVO MODERNIZIRATI... Kako 35 tisoč znakov za s primerno in zadostno abecedo? Proces modernizacije se je začel pred dvema letoma, toda ovire so take, da se je tega revolucionarnega dela vlada lotila oprezno Evropejci in velik del ostalega sveta uporabljajo za svojo pisavo določeno število latinskih, gotskih črk ter cirilico. S temi črkami lahko zabeležimo vprav vse. Ce pa hoče Kitajec svoje misli, vtise ali karkoli zabeležiti, mora izbirati med 35.000 tiskarskimi znaki. Samo ob sebi se razume, da so redki, ki jih poznajo vse. Toda zamislimo si, kolikšno znanje in spretnost mora imeti že kitajski tiskarski stavec, da obvlada vse ali vsaj večino teh 35.000 tiskarskih znakov. To je malone nedosegljivo in težko si to celo predstavimo. Kako je kaj takega mogoče? To velikansko število znakov nam dokazuje, da je kitajska pisava, nenavadno prefinjena in skozi stoletja kultivirana. Njen temelj je dejansk6 slika, ki se v sto-ietjih odraža v posameznih tiskarskih znakih, tako da je vsaka beseda, malone vsak pojem dobil svoj znak. Zapletene pojme in besede pa Kitajci izražajo s sestavljanjem več takih znakov. Nekoč, ko se je s pisano besedo ukvarjal le omejen krog ljudi, je bilo to možno, morda razumljivo. Danes pa je to nemogoče in hkrati velika ovira za razvoj. Zato se sedanje kitajske oblasti že več let ukvarjajo z načrtom, kako naj se ta zapletena kitajska pisava poenostavi, kako naj se uvede primerna abeceda, ki bi ustrezala kitajski živi besedi, Koreja na pr. je u- vedla zlogovno pisavo, Vietnam je uvedel latinsko abecedo, kateri je dodal še nekaj fonetskih znakov. In ti dve deželi sta prvi na azijski celini, ki sta uspešno prešli iz stare v moderno «tehnično» kulturo. Za razvoj 20. stoletja je sedanja kitajska pisava ovira, ki jo je treba nujno odstraniti. Zamislimo si samo težkočo, v kateri se je znašla kitajska stenodaktilografka ali sestavljavec kitajskega telefonskega imenika. Pomislimo na težko-če, pred katerimi se je znašel sestavljavec kitajskega leksikona. Po katerem abecednem redu naj leksikon sestavi, ko abecede praktično ni. To so skušali rešiti po številu črt, iz katerih je posamezni znak sestavljen. Toda brez u-speha. Pri te-legrafiranju so morali besede označevati s številkami po nekem določenem sistemu šifre s štirište-vilčnimi številkami in te številke telegrafirati. Ko pa so šifrirano brzojavko dešifrirali, so bile napake nujne. Poslovni ljudje, novinarji in znanstveniki uporabljajo zato angleščino, to pa ni nič drugega kot posredno priznanje zaostalosti svojega ljudstva, pa čeprav ima vprav to ljudstvo staro in visoko kulturo. In vtem ko se zapadni jeziki iz leta v leto bogatijo s stotinami novih izrazov iz fizike, kemije in drugih znanstvenih področij, ker se ti enostavno formirajo iz .26 razpoložljivih iiiMiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiitiiiiiitiiiiiiitimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiHHiiiiiiiiiitimiii Koliko avtomobilov je v Jugoslaviji V zadnjem letu se je število zasebnih avtomobilov podvojilo, vendar pa je skupno število vozil še vedno nizko Jugoslavija je bila pred voj-no in je še vedno tudi sedaj med deželami, ki imajo nizko število avtomobilov in drugih motornih vozil. To ni naključ-je. Število avtomobilov ki iih je imela Jugoslavija pred vojno odnosno, ki jih ima sedaj, govori že samo po sebi o predvojnem in povojnem razvoju, Vendar obstaja tukaj bistvena razlika. Pred vojno je majhno število vozi! pričalo o zaostalosti in siromaštvu avtomobili motorna kolesa avtobusi kamioni Naraščalo je torej predvsem število tovornih vozil potrebnih za gospodarstvo in avtobusov, ki množično prevažajo ljudi, medtem ko se je zelo malo povečalo število osebnih Sedaj se polagoma razmere spreminjajo, čeprav še vedno v skromnih mejah. Vendar začetek je tukaj in statistični podatki govore, da je bilo v osebni lasti leta 1955 3364 avtomobilov, leta 1956 3616 in leta 1957 6545. V zadnjem letu se je torej število zasebnih avtomobilov skoraj podvojilo, kar govori o realni možnosti, da tudi državljani končno pridejo do svojega vozila. Se bolj razveseljivi (čeprav za sedaj tudi še vedno skromni) so podatki o številu motornih koles v zasebni lasti. Leta 1955 je bilo le 11.140 motorjev v zasebnih rokah, leta 1956 že 13.384 in lani 22 tisoč 349. Kljub temu, da je bil na- države. Po vojni se število | ma in deloma sestavljeni iz avtomobilov ni bistveno pove-1 uvoženih kosov, calo, čeprav se je gospodarska moč države za nekajkrat o-krepila. Tu je razlog torej drugačen; vse sile in serdstva so usmerjali v prvi vrsti v ustvarjanje temeljev gospodar, stva: v gradnjo elektrarn, v metalurško industrijo, predelovalno industrijo itd. To je razvidno tudi iz primerjave števila avtomobilov pred vojno in po njej: 1938 1957 povečanje 13.561 21.570 1.6-krat 7.661 26.422 3.5-krat 943 3.419 3.7-krat 4.286 25.763 6-krat pravljen pomemben napredek, pa so te številke še vedno zelo nizke, Letos bo Jugoslavija nedvomno naredila nov pomemben korak naprej, vendar pa ni mogoče pričakovati popolne rešitve vprašanja, odnosno takega znižanja cen za avtomobile in motorna kolesa, da bodo vozila res dostopna večini prebivalcev vse dotlej, dokler domači industriji ne bo uspelo izdelovati vozil v celoti, Ta industrija se zadovoljivo razvija in je izdelala leta 1955 760 vozil, leta 1956 990 in lani 3088. Proizvodnja motornih koles pa se je gibala: leta 1955 nič, leta 1956 3421 in lani 13.060. Te številke niso povsem (tpoštene*. ker pač ne odražajo dejstva, da vsi navedeni avtomobili niso v celoti rezultat jugoslovanske industrije in da so nekateri tipi (med njimi vsi osebni av. tomobili). delno zgrajeni ao- Ta industrija se sedaj zelo naglo razvija in lahko pričakujemo, da ne bo več daleč dan, ko bo izdelovala najrazličnejša vozila v celoti, s čimer bodo odpadla bremena za nakup valute in valutne omejitve, ki so do sedaj zavirale in omejevale uvoz. črk latinske abecede, stoje Kitajci pred vprašanjem, kako naj pojme iz atomske znanosti, industrije in z drugih področij prenesejo v svojo stoletja staro pisavo. ' Kitajska šteje okoli 600 milijonov prebivalcev, od katerih komaj kakih 20 odst. vsaj delno obvlada čitanje in pisanje najpreprostejšega teksta. V takih razmerah se ne da govoriti o prodiranju novosti po tisku v široke plasti. Kajti kako naj kmet ali delavec, ki ga je prejšnji vladajoči razred držal v najbolj primitivnem nivoju, pozna pisavo in kako naj s svojim znanjem prodira v nove vede, v nova spoznanja. Pa ne le to. Reforma kitajske pisave je naletela na neverjetne ovire. Prva in glavna ovira je sam kitajski jezik. Čeprav se to zdi čudno — kitajskega jezika sploh ni. Kot na pr. nimamo ((evropskega« jezika. Človek iz Pekinga prav tako ne razume človeka iz Kantona, kot na. pr. ne razume Slovenec Šveda. Na Kitajskem je na desetine jezikov in narečij ki jih lahko zreduciramo na eno skupno jezikovno področje, na skupen jezikovni koren, ki pa nimajo danes že nič več skupnega. Pisava pa je za vse te jezike in narečja ista. In prav ta pisava je «most», ki spaja ta posamezna kitajska ((plemena«. Ta pisava, ki je za Kitajca čitljiva, neodvisno od jezika njegovih ožjih nacionalnih meja, je edina vej kitajske kulture. Ce se sestane človek iz Pekinga s človekom iz Kantona, se med seboj ne bosta razumela, toda če človek iz Pekinga napiše na’ košček papirja to, kar želi povedati, bo človek iz Kantona mogel brez težkoč prebrati. Videli smo težkočo, ki obstaja v ((neobstoječem« kitajskem jeziku in prednost, čeprav relativno, medsebojnega sporazumevanja z vseobčo kitajsko pisavo. Kitajski voditelji pa so vprav zaradi tega pred velikim problemom. Z uvedbo abecede, ki bi nujno ustrezala fonetičnim zakonom, bi se pojavila nevarnost kulturnega razcepljanja ali bolje kulturne ločitve narodnostnih skupin, ki govore različne jezike Zatu je nujno, da se z uvedbo abecede uvede tudi skupen, recimo uradni jezik — na pr, mandarinski jezik — ki bi s časom mogel postati «kitajski» jezik, kot so v SZ storili z ruskim jezikom. Nadaljnja težkoča je v tem, da bi pri kitajskih jezikih, ki bi bili pisani z enako abecedo, mnoge besede imele v raznih krajih različen značaj, različen pomen. V stari pisavi so na pr. samostalniki in glagoli imeli vsak zase svoj lasten znak, ki je izključeval vsako pomoto. Pri izgovarjavi so se iste besede z dvojnim pomenom ločile po naglasu, po poudarku, po brzini izgovarjave in podobno. To, kar je iz kitajščine napravilo zelo melodiozen jezik, bi latinska abeceda na primer ne mogla zajeti in izrazili, zato bi morali latinskim črkam dodati še mnogo fonetičnih črk in znakov. Čeprav se bodo vse te tež-koče prebrodile, onih 35.000 starih znakov, ki jih nosi s seboj stara kitajska kultura, ne bodo vrgli med staro šaro. Vsi odgovorni ljudje na Kitajskem se zavedajo, koliko kulture, koliko življenjske modrosti bi bilo s tem izgubljene. Staro kitajsko pisavo bodo znanstveniki gojili še na- prej, tako da bi mogla zavzeti približno tako mesto, kot jo ima ponekod v svetu, posebno na Zahodu, latinščina. Klasiki kitajske literature na pr., pisani s staro pisavo, se itak zelo težko eprevedejo« v običajno govorico. V stari pisavi so znaki, katerih smisel se more razumeti, za katere pa se v jeziku skoraj ne more najti ustrezna beseda. Velika reforma pisave, do katere je moralo priti, se je začela že pred dvema letoma. Zaradi težkoč in ovir, na katere je naletela, se je kitajska vlada lotila tega vprašanja o-prezno in računa z dolgoletnim razvojem. Staro pisavo so najprej poenostavili na okoli 600 novih znakov, hkrati pa uradno uvedli razširjeno latinsko abecedo, ki se sedaj v šolskih knjigah tiska kot fonetični podtekst pod staro pisavo, tako da bo latinska abeceda staro počasi izpodrinila. Smo torej šele v začetku, vendar kaže, da bo tudi ta velikanska ovira v doglednem času odstranjena. svojo pozornost moramo usme. riti na nafto, plin in električno energijo, kajti pod zemljo leže skrite milijarde rubljev. V ZSSR so izračunali, da se bo proizvodnja najvažnejših industrijskih panog v prihodnjih 15 letih povečala za dva do trikrat in nenadoma se je pojavilo vprašanje premoga. Dežela ima velikanske zaloge premoga, posebno v evropskem delu in mehanizacija rudnikov je dala in daje odlične rezultate. In vendar terja industrija, ki zavzema tolikšen obseg, še ustrezno večjo bazo pogonskih surovin in snovi. Sovjetski geologi so že pred vojno govorili o bogatih rezervah in ležiščih nafte in podzemeljskega plina. Kljub temu pa niso računali, da bi mogla nafta in plin zamenjati premog in s tem znatno znižati proizvodne stroške. E-konomisti so se ponovno lotili računov in z nekaj praktičnimi številkami podrli račune ((konservativcev«. V sedanjem stanju pogonskih snovi zavzema v ZSSR premog 80 odstotkov, nafta pa komaj 20 odst. V kolikor se v 15 letih po sedanjih perspektivnih računih struktura tovrstnih pogonskih sredstev spremeni, bosta nafta in plin prišla na prvo mesto s 63 odst. svojega deleža, dočim bo premog padel na 37 odst. Na račun tega bo sovjetsko gospodarstvo v obdobju med 1958 in 1972, to se pravi v 15 letih, prihranilo 240 milijard rubljev. Ta vsota bo krila vse kapitalne investicije za eno najvažnejših industrijskih panog — kemično industrijo, in to v 15 letih. Nova podjetja kemične industrije pa bodo dala znatne količine plastičnih mas, sintetičnega in umetnega vlakna in sintetičnega kavčuka — to se pravi, da se bo na ta način ustvarila nova panoga, na kateri temelji povišanje iiMititiiiiiitiiiiiu um n tunini iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Hlinim mi minili milili n itiiiiiiiiiitiiiitiHiiiiiiiiuii mu n tu n iiiii timiiiiiui «NAJN0VEJŠA» DOBA V POTNIŠKEM LETALSTVU AMERIŠKI «D0UGIAS DC-8» IN SOVJETSKI KOLOS «T-114» Letalstvo je razmeroma mlado, komaj dobrih 50 let, in vendar je v tej tako kratki dobi šlo skozi vrsto «novih», včasih celo ((revolucionarnih« obdobij. Najprej je letalstvo beležilo svojo «junaško» dobo, ko so se s prvimi primitivnimi letali vzpenjali zares le junaki. Prišla je nato doba denokrilnikov«, nato že doba «štirimotorcev». Za to dobo je prišla doba letal na reakcijski motor, ki je najnovejša «doba» in ki nakazuje ne-slutene razvojne možnosti. Vsako izmed omenjenih obdobij je imelo, oziroma ima za seboj svoje značilnosti, vsako je prineslo s seboj svoje obeležje. Herojska doba je bila zares junaška, kajti tedaj so avionski motorji pogosto odpovedali in pilot je bil že junak, če se je tega poklica lotil. Letala na reakcijski motor pa prav tako nosijo s seboj svojo ((značilnost« — ne- ti za 50 ali celo 55 odst. To popolnost ali bolje pomanj-! seveda gre na račun «korist-kljivosti reakcijskih motorjev, j ne nosilnosti«. Letalo «Dou- I I Rvojcv rsten liio robotov, ki i bogatini sporedom nastopa v nekem pariškem lokalu. Daje ima .velik uspeh Sedanja doba je značilna tudi' po velikanskih razdaljah, katere letalstvo med seboj povezuje. Danes so že vse celine med seboj preprežene z neštetimi letalskimi progami, ki so nujno zelo dolge. Ker pa je severna polobla Zemlje mnogo bolj razvita in ker je na njej večina velikih mest, je samo ob sebi razumljivo, da je tod tudi najbolj razvit letalski promet. Ker pa je tudi pri sedanji tehniki zelo važno razdalje ((skrajšati«, je na pr. severni tečaj postal nekaka nujna proga iz Evrope v Severno Ameriko in tudi iz Severne Amerike in zahodne Evrope na azijsko celino. Pred letom dni se je svetovni tisk močno razpisal o prvem velikem tovrstnem uspehu. Bilo je tedaj mnogo govora o težkočah, ki jih je moral pilot na tej progi prebresti. Danes je proga čez severni tečaj že nekoliko bolj domača, toda... ,..da, toda le za nekatera letala, kajti z vsakim letalom se ne moremo spustiti na tako pot. Za take pa čeprav skrajšane dolge proge, kot za vse dolge proge je na razpolago le malo letal. Najprimernejše letalo zahodne izdelave bo verjetno ameriško letalo «Douglas DC-8« in 3eveda ((Boeing 707-Stratoliner«. Sovjetska zveza je glede tega pred Zahodom. 2e leta 1956 je presenetila s svojim dvomotornim potniškim letalom vrste «T-104», ki je bilo mnogo boljše, hitrejše in bolj ekonomično od kakršnegakoli zahodnega štirimot ornega letala. Kot vidimo, imajo Sovjeti dobro letalo. Tudi Američani in Zahod nasploh se pripravljajo na to, da bodo «častno» zastopali «najnovejšo» dobo. Toda ta doba prinaša s sabo prav tako težave. Potniška le. tala z batnimi motorji nosijo s sabo bencina za 30 odst. iastne teže, letala na reakcijski motof pa ga morajo nosi-J glas DC-8« na pr. nosi s sabo okoli 60 ton goriva. Ker pa mora pri potniških letalih biti gorivo »vskladiščeno« le v krilih in ne v trupu, se postavlja vprašanje, kako ga v ta tako omejeni prostor vskla-diščiti. Vendar pa imajo taka letala eno prednost - seveda poleg brzine — da namreč najbolj ekonomično lete v velikih višinah, to je od 10 do 12 km visoko, dočim je za o-stala letala najprimernejša višina 4 do 6 km. Za konec bomo dodali še nekaj tehničnih podatkov o sovjetskem potniškem letalu «T-114». ki je izpopolnjen tip letala «T-104» in ki ga smatrajo za višek sodobne letalske tehnike. «T-114» je velikan na turbopropelerski pogon, ki razvija 800 km brzine in ima radius 7000 km. Ob vzletu tehta 200 ton. Normalno sprejme 70 potnikov, na daljših progah 130, na zelo kratkih pa 220 potnikov. Poganjajo ga štirje turbopropelerski agregati z 12.000 konjskimi silami vsak. življenjske ravni in izboljšanje proizvodnje industrijskih panog za široko potrošnjo. To so bili argumenti, s katerimi so gospodarstveniki nastopili proti ((konservativcem« in ko so te svoje podatke objavili, se je postavilo vprašanje, zakaj niso že prej izkoristili izrednih možnosti in rezerv, ki leže mrtve v zemlji, zakaj so šli v povsem nasprotno smer, ki je predvidevala do 1960. leta skoraj popolno likvidacijo uporabe naf te v industriji. Novi pomočnik predsednika vlade ZS.SR in predsednik državnega načrta Kuzmin je na to vprašanje dal v moskovski «Pravdi» odgovor, da državni načrt in ministrstvo za nafto žal nista videla novih perspektiv. ((Konservativci« nasploh so v zadnjih letih glede obdelovanja novih površin v Sibiriji kot tudi ob sedanji reorganizaciji strojno-traktorskih postaj nudili odpor. Kar s« pa tiče izredno važnega vprašanja ZSSR — železniškega transporta — so ti stali na stališču, da je parna pogonska sila koristnejša od električne in tudi od nafte, Gospodarstveniki so se ponovno lotili računov: modernizacija železniškega transporta bi povečala možnosti prometa za enkrat ali celo dvakrat in s tem bi se prihranile velikanske količine goriva in materialnih sredstev. Do leta 1960 se bo na ta račun prihranilo 14 milijard rubljev in 100 milijonov ton premoga. Na temelju tega je bil že izdelan načrt: do 1970, leta bodo električne in Dieselove lokomotive povsem zamenjale parne lokomotive v vsem železniškem transportu. Pogledi sovjetskih gospodarstvenikov so usmerjeni proti Vzhodu, proti neizmernim bogastvom Sibirije, Kazakstana in Srednje Azije, Ce je doslej vladalo nesorazmerje v razporeditvi industrijskih središč, bodo to v bodoče popravili tako, da bodo podjetja približali surovinskim bazam, surovin pa je v Sibiriji in drugih vzhodnih področjih v izobilju, vendar je za to treba graditi nove ceste, avtomobilske magistrale in železniške proge. Nove žitnice na vzhodu bodo dale mnoge milijone kilogramov žita. Načrt predvideva obdelovanje ogromnih področij neobdelanega Vzhoda. In tudi znanost bo imela tu svojo besedo. La uresničenje sibirskega oddelka znanstvene akademije ZSSR je bila določena 1 milijarda rubljev. Na Daljnem vzhodu je v polnem teku gradnja novega «mesta znanstvenikov«. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN — (od 21. 3. do 20. 4.) Iznajdljivost nekega dobrega znanca vam bo pomagala k uspehu. BIK — (od 21. 4. do 21. 5.) Nadzirajte bolje svoje besede in tudi dejanja, da se ne bi zarekli. DVOJČKA — (22. 5. do 20. 6.) Ponovite storjeno pot in oblak, ki je visel nad vami, se bo razpršil. RAK — (od 21. 6. do 22. 7.) Danes popoldne prijetna nova možnost, ki vas bo presenetir LEV — (od 23. 7. do 22. 8.) STečanje z neko zahtevno ose. bo bi vas moglo spraviti v neprijetnosti, zato pazite nase. DEVICA — (od 23. 8. do 22. 9.) Prevelika iskrenost bi vam danes ne bila koristna, ker bi znali vzbuditi nezaupanje TEHTNICA — (od 23. 9. do 22. 10.) Tri sodelovanja vam bodo na raz.polago ŠKORPIJON — (od 23. 10. do 21. 11.) Dve osebi se bosta zanimali za vas. STRELEC — (od 22. 11. do 21. 12.) Zagotovljen uspeh, če boste dovolj previdni KOZOROG — (od 22.' 12. do 20, 1.) Sodelovanje v neproduktivnem delu, ki bi pa moglo roditi sad VODNAR — (od 21. 1. do 19. 2.) Povečane možnosti za materialni napredek, RIBE — (od 20. 2, do 20. 3.) Neko darilo, ki ni nujno materialne narave, vas bo razveselilo. BREZ n / Goriško-beneški dnevnik Obmejni promet v mesecu marcu na Goriškem V ponedeljek opoldne v Standrežu Upravičeno se pričakuje Ffrari /erom^uea y i y i i| , , si je vzel življenje povečanje števila prehodov Goričani vedno bolj izbirajo za izletniške točke Soško, Vipavsko dolino in bližnje hribe Z nastopom toplejših dni se bo obmejni promet vzdolž italijansko - jugoslovanske meje še bolj okrepil. Ljudje bodo izkoristili ugodnosti, ki jih nudijo propustnice, ter zlasti ob nedeljah obiskali številne lepe kraje Soške in Vipavske doline ter bližnjih hribov. Zaradi tega se upravičeno predvideva, de bo število pre-hodov s propustnicami, ki je v zimskih mesecih razumljivo nekoliko manjše, ponovno zabeležilo astronomske številke, ki najbolj zgovorno dokazujejo, da je naša meja med najbolj »prometnimi mejami* v Evropi, Pred seboj imamo številke prehodov s prepustnicami v mesecu marcu. Italijanski državljani so prehajali mejo v nekoliko manjšem številu kot prejšnje mesece, jugoslovanski državljani pa so tudi v tem mesecu obdržali dostojno povprečje: nekaj manj kot 60.000 prehodov. Ta številka dokazuje, da obstaja med mestom Gorico ter obsežnim zaledjem tesna povezanost, ki ni od danes niti od včeraj, in ki jo sedanji obmejni promet samo še bolj utrjuje in izpopolnjuje. Na obmejnih blokih so v preteklem mesecu zabeležili tudi 19.340 prehodov ita. lijanskih državljanov. Največ prometa imajo bloki Solkan. Šempeter in Rdeča hiša. Cez solkanski blok je šlo 6322 italijanskih in 16.316 iugoslov. državljanov, blok Šempeter 3519 italijanskih in 15.851 jug"slov. državljanov., Rdeča hiča 6078 italijanskih in 10.488 jugoslov. državljanov, Miren 1.281 italijanskih in 5.430 jugoslov. državljanov, Rafut (Pristava) 1.021 italijan. skih in 4.697 jugoslovanskih državljanov. Kakor vidimo iz zgornjih številk italijanski državljani še vedno v nekoliko večjem številu uporabljajo blok pri Rdeči hiši kot druge bloke, to Pa verjetno zaradi tega, kei se lahko izletniki, iz Gorice, ki hodijo v Jugoslavijo, vračajo tudi pozno ponoči, ker je ta blok stalno odprt. Ni pa izključeno, da se bodo v prihodnjih mesecih usmerili na solkanski blok, ko je najbolj prikladen, ker je na cesti v Soško dolino, ki je za Goričane upravičeno ena najbolj privlačnih izletniških točk. Z dvolastniškimi propustnicami je bilo zabeleženih 2323 prehodov italijanskih in 5957 jugoslovanskih državljanov, S posebnimi propustnicami je šlo čez mejo 457 italijanskih in 106 jugoslovanskih državljanov, z izrednimi propustnicami 10 italijanskih in 6 jugoslovanskih državljanov, s tran, žitno propurinico pa 1 itali- janski ter 725 jugoslovanskih državljanov (Brici). Na bloku pri Rdeči hiši so zabeležili tudi prehod 1.731 inozemcev s potnimi listi, prišlo je 1267, odš-lo pa 1278 avtomobilov, prav tako je prišlo 656, odšlo pa 602 tovornika. Prihodnji teden razdelijo volilna potrdila Občinski volilni urad bo v sredo 16. aprila pričel razdeljevati volilna potrdila volilnim upravičencem goriške občine. Potrdila bo razdeljevalo okoli 20 občinskih slug. Za senat bomo imeli v Gorici 27.319 volilcev, za poslansko zbornico pa 2.469 več. To pa zaradi tega, ker volijo senatorje samo osebe, ki \>°do na dan volitev izpolnile 25 let. Zapustil je ženo in 7-letno hčerko Predvčerajšnjim opoldne so našli na podstrešju Ferarijeve hiše na Jeromitišču obešenega 45-letnega Antona Ferarija. Vest je zelo presenetila vsakogar, ki je poznal pokojnika. Pogostoma je zahajal v Stan-dref v trgovino; z vsemi je bil zelo prijazen in ni kazal nobenega znaka bolezni. Prav zaradi tega je bil njegov korak toliko bolj nerazumljiv. Govori se, da je bil mož vendarle bolan in da je napravil samomor zaradi bolezni in živčne razrvanosti. Zapustil je ženo, ki dela v podgorski tekstilni tovarni, in 7-letno hčerko. Veliko ljudi spremilo Zulianija na zadnji poti Včeraj popoldne okoli 16. ure so pokopali na goričkem pokopališču Ribijeevga šoferja Oliva Zulianija, ki se je v soboto ponoči smrtno ponesrečil pri prometni nesreči v bližini Vicenze. Na njegovi zadnji poti ga je pospremilo IIIMIIIIMIIIIMHIIHIIIMIIHIMIIIItlHIIIIIIIIIIIHIMHmiHIHIimHmillMIHIIIIMMHIHHIIIinnillHMI Cela vrsta prometnih nesreč NESREČA NA OSLAVJU: trije motociklisti ranjeni Na Krasu se je na grušču prevrnil motociklist iz Trsta, v Dolu pa je zavozil s ceste «Fiat 600» kVeseli planšarji» pridejo 12. aprila V soboto 12. aprila ob 21. uri bodo v Prosvetni dvorani v Gorici gostovali •VESELI PLANŠARJU z zabavnim programom. Prodaja vstopnic od torka dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 ter v kavarni Bratuš. Sedeži 400 in 300 lir, stojišča 200 Ur, dijaška stojišča 100 lir. Za udeležence bo vozil avtobus, ki bo peljal iz Rubij ob 20.30 skozi Sovodnje in Stan-drel. Tudi na letošnji velikonoč. ni ponedeljek se je za marsikaterega motociklista in avtomobilista končal izlet s prevozom v bolnišnico. Čeprav ni bilo nobene smrtne žrtve, so bile nesreče za nekatere osebe vendarle resne, saj so jih morali sprejeti na opazovalni oddelek zaradi pretresa možganov in telesnih poškodb. Ob 16. uri sta se na pokrajinski cesti na Oslavju zaletela dva motocikla. Na enem sta se peljala 22-letni Tiberio Schabez iz Ul. Brigata Pavia 29 ter 16-letna Bruna Bellan s Korza Italia 70, na drugem pa Lucij Podgornik s Korna št. 12 in 23-letni trgovec Gior. gio Ossola iz Ul. Mazzini 10. Medtem ko je odnesel Podgornik celo kožo, so ostali trije ponesrečenci odnesli predvsem lažje telesne poškodbe. Schabez se je potolkel po glavi in levem kolenu ter bo ozdravel predvidoma v 7 dneh, Bellanova se je udarila v glavo in bo ozdravela v 10 dneh, če ne nastopijo komplikacije, Giorgio Ossola pa si bo manjše poškodbe zdravil samo 5 dni. Do nesreče je prišlo, ko se je Schabez peljal v Stever-;an. Podgornik pa v mesto. Nekaj trenutkov pred srečanjem se je suknja Brune Bel-lanove zapletla v zadnjo kolo. Ko je vozač skušal ohraniti ravnotežje, je zavozil na levo stran ceste in se zaletel v prihajajočega Podgornika. V trenutku so se vsi štirje znašli na makadamu z že o-menjenimi poškodbami. Z rešilnim avtomobilom so jih odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Nekaj pred 19. uro sta moto. ciklšst 33-letni Giuseppe Vida in njegova žena Denisa Tino-nin iz Ul. Capuccini 9 povozila v Drevoredu XX. septembra 9-letno Giulietto Bernardi iz Ul, Monte Canin 4 v Btar.drežu, Deklica je stekla čez cesto, ne da bi se poprej prepričala, če je pot prosta. Pri padcu si je Vida zlomil lobanjo ter se hudo potolkel po glavi, kar je zdravnikom zadostovalo, da so ga pridržali na zdravljenju; njegova žena je dobila šok in se potolkla po levem ramenu; deklica pa se je udarila v čelo in v koleno. Pozorišče prometnih nesreč niso bila samo Brda, ampak tudi Kras, ki si je izbral za svoje žrtve predvsem tržaške motocikliste in avtomobiliste. Okoli 15. ure je na cesti pri Doberdobu zdrsnilo na grušču motociklistu 21-letnemu Danielu Calzi iz Trsta ter 21-letni Antonietti Di Napoli iz Ul. Della Cave 3 v Trstu. Cal-za se pri padcu ni poškodoval, telesne poškodbe pa je dobila Di Napoli, ki se je potolkla po glavi in levi roki. Z zasebnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico v Tržič, kjer so jo pridržali na zdravljenju. Ozdravela bo približno v desetih dneh. Ko sta se bančna uradnica 29-letna Ernesta Zadnik, rojena v Ilirski Bistrici ter sedaj stanujoča v Ul. Tesa 5 v Trstu, ter 33-letni univerzitetni študent Vladimir Viviani okoli 18. ure peljala z avtomobilom fiat 6()0 iz Gorice proti domu sta prav gotovo govorila o vsem drugem prej kot o prometni nesreči. Le ta je prišla tako nenadoma, da se je izletnika nista niti utegnila spogledati, ko sta bila že v jarku. Avtomobil se je namreč najprej zaletel v obcestni kamen, potem pa zavozil še s ceste v jarek, ki je bil pri 12 km državne ceste po Dolu na srečo precej plitev. Dodobra se je polomil avtomobil, nekaj poškodb pa sta pri trčenju dobila tudi avtomobilista. Zadnikova se je u-darila v čelo in levo koleno, Viviani pa samo v glavo. Z avtomobilom cestne policije, ki je kmalu po nesreči prišla na kraj sam, so ju pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jima nudili prvo pomoč. veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev. Posebno številno zastopana je bila kategorija šoferjev, kateri je Zu_ liani pripadal. Poleg številnih vencev, je bil tudi venec podjetja Ribi. 'OTZ 'O KONČNO TUDI PRI NAS Zemljevid Gorice na javnem mestu V vseh večjih mestih imajo na vidnem kraju postavljen zemljevid z natančno oznako vseh ulic, trgov, važnih poslopij in spomenikov, da se lahko domačini, predvsem na tujci, boljše orientirajo. V Trstu imajo na primer na Car-ducijevi ulici zemljevid, na katerem se ob pritisku na gumb prižgejo majhne žarnice vzdolž ulice, na zemljevidu, ki ste jo poiska-li v seznamu. Tudi goriška občina se je odločila za nekaj podobnega. Med Garibaldijevo kavarno in sedežem poKrajinske uprave je pritrdila na zid zemljevid našega mesta, na katerem so j poleg ulic označene tudi na:-važnejša poslopja. Nedvomno bo ta zemljevid marsikaterega človeka rešil iz zagate. In>-ciativa županstva zasluži, da jo pozdravimo. STANDRESKI NOGOMET Proti pričakovanju Juventina zmagala Nobeden od številnih navijačev, pa niti sami igralci Ju-ventine niso v nedeljo v Gradiški, kjer so igrali proti e-najs*orici Itala, pomislili, ds bi lahko zmagali pri rezulta tu 3:0 v korist Itale. Ce bi hoteli Italo premagati, bi se moral zgoditi samo čudež. In vendar se je zgodilo nekaj, kar ni nihče pričakoval Ko j? sodnik Ponton iz Tržiča zateglo odžvižgal konec tekme, so Juventinci eksplodirali od veselja, saj so nasuli v Del Biancov gol kar štiri žoge m tako odnesli domov dve drago ceni točki. Juventina ima pa 28 tekmah 23 točk, kar bo zadostovalo, da ostane v ligi. Prihodnjo nedeljo igra doma proti Moši, ki je tik pred Ju-ventimo. V petek v Vidmu koncert «Zagrebških solistov> V petek 11. aprila zvečer bo v dvorani Ajace koncert, ki ga bodo priredili »Zagrebški solisti» pod vodstvom znanega dirigenta Antonia Janigra. Zagrebški solisti, ki imajo poleg rednih nastopov v radiu za seboj že celo vrsto koncertov po Nemčiji, Holandski Franciji, Angliji in Avstriji so tudi v Italiji zelo znani po svojih uspelih koncertih. Na programu imajo skladbe Albinonija ,Mozarta — Boche-rinija, Bacha in Rossinija. Ta koncert, ki ga organizirajo »pripatelji muzike», je 17. v tej sezoni in je za člane brezplačen, za nečlane pa je predvidena normalna vstopnina. Nesreča Števerjanca Včeraj popoldne se je v St"-verjanu ponesrečil 74-'etni A lojz Dornik, bivajoč v gostilni «Na dvoru« v Steverjamu. Dornika so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v 1 olnišnico Brigata Pavia, kjer so mu službujoči zdravniki ugotovili globoko rano na temenu. Ozdravel bo v nekaj dneh. Hočete osvojiti pokal Primorskega dnevnika ? Še danes se prijavile za planinski pohod SP D! Kakor v preteklosti, priredi SPD v Trstu tudi letos, v nedeljo dne 20. aprila, svoj tradicionalni planinski po hod okrog Glinščice. Tekma bo kot prejšnja leta na progi iz Glinščice na Mali Kras, v Botač, čez Jezero v Bazovico ter mimo Mitnice če^ Ključ in Boršt v Glinščico. Za mladince do 16 let bo proga krajša, brez napornega vzpona na Mali Kras, iz Glinščice naravnost v Botač na Jezero, Bazovico ter Ključ in Boršt. Tekma bo po ekipah po tri tekmovalce in se je bodo lahko udeležili člani planinskih društev v Gorici in Trstu in tudi člani slovenskih prosvetnih društev na Tržaškem in Goriškem, čeprav ne bi prej prejeli vabila. Prijave se sprejemajo še danes na SPD-T v Ulici R. Manna 29-11. Zmagovalna ekipa bo nagrajena s prehodnim pokalom Primorskega dnevnika, druge najboljše ekipe pa bodo prejele spominske medalje. Planinski pohod naj bo dokaz in izraz planinskega tekmovalnega duha slovenske napredne mladine na Tržaškem, uvod in trening v letošnjo planinsko in izletniško sezono. SABLJANJE Sovjetska zveza ima najboljše sabljače BUKAREŠTA, 8. — Včeraj se je v Bukarešti zaključilo svetovno sabljaško prvenstvo za mladince izpod 21 let. Končni vrstni red držav po točkah je naslednji: 1. SZ 55 točk, 2. Madžarska 34, 3. Francija 30, 4. Italija 26. 5. Luksemburg in Romunija 20 itd. NOGOMET TRENERJI SE SELIJO Bernardini pri Laziu RIM, 8. — Fulvio Bernardini, katerega pogodba s Fio-renUno poteče ob koncu letošnjega prvenstva, je danes dosegel sporazum s predsednikom Lazia prof. Siliatom in bo v prihodnjih dveh sezonah treniral enajstorico Lazia. U-radno poročilo o angažmaju Bernardiniia bo vodstvo Lazia objavilo jutn. Ob povratku v Florenco, je trener Bernardini izjavil, da se je začel pogajati z Laziom z vednostjo in s pristankom vodstva Fiorentine .................................. Končno je le dobil nasprotnika Anglež Dave Charnley uradni izzivalec Loia Priprave Francozov za finale na Švedskem Francoski nogometaši zo svetovno prvenstvo 11. maja bo objavljen končni seznam 22 igralcev, ki bodo zastopali Francijo Nemčija. Luksemburg Dvoboj za naslov mora biti najkasneje do 27. julija 1.1. LONDON, 8. — Evropska boksarska zveza EBU je določila za Loievega uradnega izzivalca *a evropsko prvenstvo lahke Kategorije britanskega prvaka Davea Charnleya. Do dvoboja mora priti najkasneje do 27. junija t. 1. PARIZ, 8. — Dvoboja za evropsko prvenstvo peresne ka tegorije med prvakom Francozom Hamio in uradnim izzivalcem Belgijcem Sneyer-som, ne bo 28. aprila v Parizu’ kat je bilo že določeno, pač pa kasneje v Parizu aii pa morda tudi v Bruslju, kar je odvisno od organizatorjev. Waterman - Christenson za evropsko prvenstvo? KOPENHAGEN, 8. — Organizator in bivši evropski prvak Joergen Johansen je pripravljen plačati večjo vsoto za or. ganizacijo dvoboja za evropsko prvenstvo srednjelahke kat. med prvakom Angležem Watermanom in Dancem Chri- nun iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiii'1111'iMuiiHi'iiHttm DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Pontoni e Bas-si, Raštel 26, tel. 3349. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeližili najvišjo temperaturo 12 stopinj ob 16. uri, najnižjo 5 stopinj ob 7. uri. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «V predmest- nem blatu«, Sidney Poitiers in Johnny Cassavetes. VERDI. 16.30: «O.S.S. 117 m umrl«, Magali Noel in Ivan Desny. cinemascope. VITTORIA. 17.15: »Vrtinec veselja«, Eddie Fischer in A-dolphe Menjou, cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.00: «Vražji a-vanturist«, George Sande-s in Yvonne De Carlo, cinemascope. MODERNO. 17.00: «Puščavski pekel«. DAROVI Zelenemu križu so darovali: Luigi in Elisabetta Gallina 2000 lir v počastitev dr. de Gre->sija, gospe Elise Fantuzzi in Luigie Ruzzier; Luigi de Braunizer 2000 lir v počastitev pok. Maria Gona. stensonom. Johansen predlaga, da bi bil dvoboj v Kopenha-genu avgusta in je začel pogajanja z Angleževimi agenti, ki zahtevajo garancijo 6000 ster-lingov (okrog 10.000.000 lir). «Ce se bomo sporazumeli — je dejal Johansen — potem bo dvoboj avgusta na prostem v Kopenhagnu. Vendar pa u-pam, da bo Waterman omejil svoje zahteve.« Patterson bo branil svoj naslov v Londonu ? NEW YORK, 8. — Svetovni prvak težke kategorije Floyd Patterson se je včeraj vrnil v i ZDA iz Anglije, kjer je imel nekaj ekshibicijskih nastopov. Njegov prokurator Cus D’A-ipato je ob prihodu v newyor- ško pristanišče izjavil novinarjem, da je zelo verjetno, da bo Patterson branil svoj naslov poleti, v Londonu, če se bo zanj našel primeren nasprotnik. D’Amato je dodal, da bi v teku tega tedna morale biti za ta dvoboj urejene vse podrobnosti, če pa bi se pogajanja v zadnjem trenutku razbila potem da upa, da se bo lahko Petterson boril maja ali junija v ZDA! CARACAS, 8. — Svetovni i prvak mušje kat, Pascual Pe-' rez bo verjetno še to leto prenehal boksati. Tako je vsaj izjavila njegova žena ob prihodu v Caracas iz Buenos Airesa. Toda medtem je Perez že začel trenirati za dvoboj za prvenstvo, ki ga bo imel 19. aprila proti Venezuelcu Rarnonu Ariasu. ■imiiiii iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii imiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiimmii Program za bližnjo prihodnost Italijanski tenisarji v Franciji in Angiiji PARIZ, 8. — Izbirni odbor francoske nogometne zveze je objavil seznam 40 imen nogometašev, izmed katerih bodo izbrani reprezentanti, ki bodo zastopali Francijo v finalu sve tovnega nogometnega prvenstva na švedskem. Na osnovi tega seznama bo izbirni odbor 11. maja, ob zaključku francoskega prvenstva, izbral 22 igralcev, ki bodo nato o-krog 20. maja odpotovali na Švedsko. Na seznamu so: Vratarji: Claude Abbes (St. Etienne), Henri Alberto (Mo-naco), Pierre Bernard (Sedam), Dominique Colonna (Reims), Francois Remetter (Bordeaux). Beki: Raymond Kaelbel (Mo-naco), Andre Lerond (Lyon). Roger Marche (Racing Op.), Maryan (Sedan), Rrhert Mouy-net (Lyon), Robert Siatka (Reims) Krilci: Antoine Bomfaci (Torino - Italija), Bernard Chia-relli (Valenciennes). Rene Fer-rier (St. Etienne), Robert Her bin (St. Etienne), Casimir Hnatoiv (Angers), Robert Jounauet (Reims). Maurice La-font (Nimes), Francois Ludo (Monaco). Jean Jacques Marcel (Marseille). Marcel Novak (Monaco), Celestin Oliver (Sedan). Armand Pen v trne (Reims), Mustapha Zitouni (Monaco). Napadalci: Raymond Bellott (Monaco), Rene Bliard (Reims), Stephan Bruey (Angers). Lu-cien Cossou (Lyon). Yvon Douis (Lille), Just Fontaine (Reims), Francois Heutte (Lille), Raymond Kopa (Real Madrid), Michei Lafranceschina (Grenoble), Rachid Mekloufi (St. Etienne), Roger Piantotd (Reims), Bernard Rahis (Nimes), Julien Stopyra (So-chaux), Jean Tokpa (Aleš). Jean Vincent (Reims) in Maryan Wisnieski (Lens). «»------- Lindskog ne bo igral najmanj en mesec CORTINA D’AMPEZZO. 8. — Nogometaš Udimese Lindskog, ki se je poškodoval med tekmo Udimese - Roma pri trčenju z branilcem Rome Grif-fithom, ne bo mogel igrati najmanj en mesec. Tako je odredil specialist prof. Scagliet i ki je Lindskogu ugotovil mo čam udarec v nožno kost zaradi česar mu bodo dali levo nogo v mavec za 15 dni. jetno Holandska ter v sko (v Jesolo od 20. Rj" 4. jul.) v kateri so Ital« • ca, Monaco. Avstrya.iao0val-slavija. Finale med zmago ^ cema obeh con bo oiki Montecarlu. AVTOMOBILIZEM, V Wimbledonu bo nastopila Italija s kompletnim moštvom za Davisov pokal RIM, 8. — Tehnična komisija italijanske teniške zveze FIT je sporočila, da bo na mednarodnem prvenstvu Francije Italija nastopila s kompletnim moštvom za Davisov pokal ter z igralkama Silvano Lazzarino in Amnelies Bella-ni. Ekipa za Davisov pokal bo nastopila tudi na britanskem prvenstvu v Wimbledo-nu. Dotlej pa bodo posamezni člani italijanskega moštva za Davisov pokal nastopili še na naslednjih turnirjih: Giuseppe Merlo: v San Romu. v Angliji, v Neaplju, v Rimu in v drugem koiu Davisovega pokala; Nicola Pretrangeli: v San Remu, v Palermu, v Neaplju, v Rimu in v drugem kolu Davisovega pokala; Orlando Sirola: v San Remu. v Palermu, v Neaplju, v Rimu in v drugem kolu Davisovega pokala; Antonio Maggi: v San Remu v Palermu, v Neaplju, v Rimu in v drugem kolu Davisovega pokala Zaradi nenadne jndisponira-nosti igralke Annelie Bellani ki je bila določena za dvoboj z Nemčijo v Taormini, je zveza namesto nje določila v re- prezentanco Chiaretto Ra-mori-no, ki se bo že danes zvečer predstavila v Taormini kapetanu italijanske ženske ekipe Andreimi Sciaudone in ki se bo jutri udeležila zadnjega skupnega treninga. Italijansko ekipo bodo sestavljale: Silvana Lazzarino, Nicia Migliori, Lucia Bas si in Chiaretta Ra-morino. TOKIO. 8. — Japonska teniška zveza je sklenila, da bo polfinalno srečanje vzhodne cone Davisovega pokala med Japonsko in Filipini v Tok’u od 2. do 4. maja. Zmagovalec tega srečanja se bo nato sestal z zmagovalcem drugega polfinala med Ceylonom in Malezijo. BRISBANE, 8. — Mal An derson, predstavnik Avstrali je v tekmovanju za Davisov pokal, bo moral zaradi pre tegnitve mišičevja v hrbtu po polnoma prekiniti z aktivnim igranjem. Ce ne bo hitro o kieval obstaja možnost, da ga bo v avstralskem moštvu za turnir v Wimbledonu zamenja! kdo drug. Odhod avstralske reprezentance v London je predviden za 12. maj. TENIS Seznam prijavljenih za dirko v Siracusi SIRACUSA, 8. — °,TngaobU-cijski odbor VIII. erado ske dirke za veliko na« J3_ Siracuse, ki bo v neflelj« ^ t. m. je uradno ,sP°ir°f 'ude-so doslej prijavili sV,?? ležbo naslednji dirkači. _ 1. Luigi Musso (R-j (jt.) rari, 2. Giorgio Scarla ^. z Maserati, 3. Giulto j,, ca (It.) z Oscar, 4, Ge- cli. Smith (ZDA) s C£%rrdson mas, 5. Godfrey, He (V. Brit.) s Connartght °^gse. race Gould (V. Brrt.), ,^ein.) rati, 7. tVolfang Sei-de.1 ' 2„ry z Maserati. 8. Massten .gjjj (ZDA) z Maserati. »• " . jo. Bonnier (Šved.) z MaseJ,a”era-Antonio Creus (Sp.) z /j«,) ti, 11. Francisco God« ' ut z Maserati. 12. Andre (Monaco) z Maserati. • . z ria Teresa de FiliPPis agh Maserati, 14. Cankava (Avstral.) z Maserati. Rok za prijave so P^s do vključno 10. t. m- SMUČANJE Italijani na AEVSBYN, 8. . —---------- J gvedo#t Finec Vaesinen pre0 , lep Larssonom, so doseg jerjco uspeh tudi Italijani- fa- De Florian je bil tr L»rti 5 som 2.08T2”, Steiner ee g, časom 2.10’. De Flori*® V s časom 2.11’39”. . jpia- V teku na 15_ km J . gal De Dorigo s časom • ^ek-Italijanski skakalei p. movali v finski Laponij ji svojili drugo, tretje, ^. ^pi- deveto mesto. Vrstni red- peli' ri (Fin.) 203,7 točk. nacchio 201.9. 3. Perin 5. Zanadel 194,9, 9- De 175 5 DVIGANJE Mednarodni pokal teniških veteranov MONTECARLO, 8. — Na sestanku delegatov držav, ki -o včlanjene v Mednarodno teniško zvezo veteranov (VITA) so odobrili statut prvega tekmovanja za mednarodni poka' narodov za veterane (nad 45 let), v katerem pa bodo smcii nastopati le diletanti in pa oni, ki že vsaj 10 let niso več profesionalci. Tekmovanje bo potekalo po sistemu Davisovega pokala s štirimi križnimi igrami posameznikov in eno igro dvojic na dva seta. Države, ki se bodo udeležile 'etošnjega prvega tekmovanja. so bile razdeljene v dve coni: v nemški (v Bau Durk-heimu maja) bodo Francija. PEKING, 8. — ute; stvu Kitajske v dvigaj,deo ži v Cunkingu J® Aosti Huang. Chiang Hui jabl? nov svetovni rekord rejšPl' kategoriji s 155 kg- , R.ds rekord je imel od Saksonov s 154 kg. _____ sSSSSvl!®.«« Tiska Tiskarski zavod ^ KINOPROSEK-KONTOjS t flJ; predvaja danes 9 jn5ki ob 19 30 uri žRod° film: Igra: MASSIMO predvaja danes 9. t. m. ob 18. uri film: « Življenje zopet vzcvctc» (Una vitr risorge) gA^" Igrajo: MOCHF.L AUCLAIR, SIMONE SIMON m BARA R UTTING doU*» Posneto iz komedije »SIEGFRIED« Jeana — ------------------------------------- VLADIMIR BARTOL Verniki izmailci! V imenu Našega gospoda in našega vr-ega poglavarja. Prišel je čas preizkušnje in odločnosti. wiem v roki boste morali dokazati svojo vdanost in svojo zen do svetih mučencev in do našega vodje. Na sultanov je padel njegov rabelj, pasji sin Arslan Tas veliko ;o po pravovernih, da nas vse pokolje. V nekaj dneh bodo »bili rogovi njegove konjenice pred Alamutom in črni pra-Ablsa bo zaplapolal pred naso utrdbo. Zato odrejam enu Našega gospoda: Nihče se od tega trenutka dalje ne S n^ne“™ ponoei. od »»oj.ga orožja Kdor „« 60 SJudliS. bo kot opornik biti vsi v določenem času na svojih zbornih mestih. Vas ;šine vam bodo dali podrobna navodila .. •» lasukal je konja in pogledal proti ucencem. Zaklical jim je: Vi ki ste pripravljeni, da se žrtvujete, poslušajte ukaz ,ga gospoda! Jutri boste poklicani na preizkušnjo. Kdor jo restal, bo zvečer posvečen. Kličem vam. Zberite se v duhu, j posvečenje v fedaije bo pomenilo za slehernega od vas vetlejši trenutek v življenju ...» /novič se je obrnil k celotni vojski. Njegov glas je zagrmel sem Alamutu. Borci za izmaiteko stvar!* je vzkliknil. «Spomnite se besed okovih: Borite se kakor levi. Zakaj strah ne bo rešil ni-ir pred smrtjo! Alah je Alah in Mohamed je Njegov Pre JPridi, Al MahdiU Med učenci je završalo, kot da je treščilo mednje. Veliki dan preizkušnje je stopil prednje in nihče ni bil še nanj pripravljen. Bledi so se spogledovali med seboj, ko so se vračali v svoje prostore. »Zdaj imamo šejtana!» je vzkliknil Sulejman. »Ničesar ne znamo in najbolje bo, da se sami javimo med prostake.* «Da, vsi se bomo javili in potem naj storijo z nami, kar hočejo,» je pritrdil Obeida. Jusuf je bil med vsemi najbolj malodušen. Venomer si je brisal potno čelo in na tihem upal, da bo od nekod vendarle še posijal žarek upanja. »Ali bo zares tako hudo?» je plaho vprašal. «Ti bos cepnil, kot si dolg in širok,* se mu je škodoželjno zarežal Sulejman. Jusuf je milo zavzdihnil in si pokril obraz z rokama. «Le kaj nam je narediti?* je vprašal Naim. «Kar v šah rud se vrzi. To bo zate najbolje,* mu je dejal Sulejman. Tedaj je spregovoril Ibn Tahir. «Poslušajte, dečki. Kaj mislite, da nas je Naš gospod zato izbral za učence, da nas bo zdaj pc nižal do prostakov? Nekaj pa vendarle znamo! Moj predlog je, da vzamemo naše zapiske in da skupno ponovimo vse, česar smo se bili do zdaj učili.* «Ti nam svetuj! Ti nam fcitaj naprej!* so se oglašali učenci drug za drugim. Ibn Tahir jih je pozval na vrh strehe. Posedli so, vsak s svojimi tablicami in zapiski v rokah, po tleh, Ibn Tahir pa jim je zastavljal vprašanja in jim razlagal, kar jim je bilo nejasno. Polagoma so se pomirili. Samo od časa do časa je tega ali onega stresel mraz po hrbtu, ko se je spomnil prihodnjega dne. Vsi so še vedno globoko nekje v srcu trepetali pred preizkušnjo. Na sovražnika, ki se jim je bližal, so vsi pozabili. # * # Na spodnji terasi je bilo priključeno ob levi stražarski stolp z golobnjaki ter od topoli in gostega cipresja zakrito poslopje za hareme. Kakor jastreb je treščil Abdul Malik med žene in otroke in jih pozval, naj se pripravijo za takojšen odhod. Vpitje, vreščanje, jok in brezumno beganje so sledili njegovemu povelju. Skopljeni čuvarji so vse to gledali z brezbrižnim mirom, dokler jih ni dai nagnal, da so začeli pomagati ženam pri selitvi. Desetorica gonjačev je bila medtem pripeljala velblode in mezge pred poslopje. Prišli so gospodarji in se začeli poslavljati od žena in otrok. Abu Soraka je imel na gradu dve ženi. Prva je bila njegovih let, pastama in brezzoba ženica. Rodila mu je bila dve hčeri, ki sta bili v Nišapurju omoženi. Od svoje mladosti je bil dai navezan nanjo. Potreboval jo je kot otrok mater. Druga je bala mlajša in od nje je imel hčer in sina, ki ju je imel s Hasanovima otrokoma v svojem haremu. To ženo je nežno ljubil in zdaj, ko je odhajala, se je nenadoma zavedel, kako težko jo bo pogrešal. S težavo se je krotil, da ni pokazal svojih čustev ... Al Hakim je imel za ženo lepo Egipčanko. Pripeljal jo je bil s seboj iz Kaira. Ni mu dala otrok. Po haremih so govorili o njej, da je živela pred zakonom življenje javne ženske. Rad je pripovedoval drugim moškim o njeni lepoti, preklinjal svojo zasužnjenost in njeno oblast nad seboj, toda pri vseh karavanah, ki so prihajale na grad, je iskal, kaj bi ji kupil, da bi jo razveselil. Vse delo je namesto nje opravljala stara Etiopka. Sama je polegavala po blazinah, se lepotičila in se odevala v svilo in po cele dneve sanjarila ... Stotnik Minučeher je imel na gradu eno ženo. Toda od dveh prejšnjih je bil pripeljal na grad troje otrok. Zdaj se je od vseh na kratko poslovil. Bal se je namreč, da bi se raznežil, če bi se predolgo zadržal... Tako so se poslavljali možje, ki so imeli svojce na gradu, od svojih rodbin, in se vračali k svojim moškim dolžnostim. Abu Soraka in Al Hakim sta se spotoma srečala in se pomenkovala. je »Zdaj bo še bolj pusto in prazno na gradu,* m* Abu Soraka. . je F1".-, «Pohvaliti moiam tiste filozofe, ki so trdili, ^ jedi in pijače naslada pri ženski še edino dobro, ^ se nam splača v življenju stremeti,* mu je odvrlLg9,» »Toda nasi vrhovni poglavarji izhajajo brez zavrnil dai. Zdravnik se je porogljivo namrgodil. .. «Zares, kakor šolarček govoriš, moj stari.* tiho zašePf ^ Prijel je Abu Sorako za rokav in mu cisto ti taš1 .jj, »Kaj neki misliš, da skrivajo naši gosp0'ni bi ^ gradom? Menda ne rejo mačk? Pojdi, pojdi. Ne nisVa če bi si pošteno ne privoščili. Midva gotovo se ^ deležna takih tolstih gosi, kot jih pitajo tam za ‘ Abu Soraka je sunkoma obstal. vjj iz »Ne, tega ti ne verjamem,* je končno sp ‘caI1 se**1' »Vem, nekaj pripravljajo tam zadaj, toda Prep^ t ne v svojo zabavo, marveč v našo skupno korl® aVnik s' ^ »Ce nočeš, pa ne verjemi,* mu je odvrnil z oSpodaf užaljeno. »Samo na to te opozarjam, da skuha S zmerom najboljšo kašo.* »Skoraj bi bil nekaj pozabil,* je dejal Je ko je prišel proti večeru k Hasanu po slovo. z žiknil in nadaljeval: Hr»vila »Nekaj sem ti zares prinesel, čeprav ne zd nost. Morda te bo razveselilo. Ali uganeš?* , je Hasan se je v zadregi nasmehnil. P°Sle rei.se., potem Abu Alija, ki Je stal ob strani. »Zares, ne bom uganil,* je dejal. . 9lti f »Toda jaz ti darilca ne izročim, dokler nisi ]litd 1'”^ r ga je mučil reis. »Bogastva imaš sam dovolj, v e ^ V osebnih potrebah si skromen, raZ ,t S& (Nadaljev^ pol \ei ltei vzvišen, zdaj veš?*