ZZ9. številk U Ljubljani, v ponedeljek, 6. oktobra 1913. XLV1. leto .Slovenski Narod" velja; v Ljubljani na dom dostavljen: *elo leto ....... K 24 — pol leta . 12*— Setrt leta.......6- sa mesec .«•••• . 2 — v upravnistvu prejeman; celo leto. . • • p . • K 22*— pol leta m 11*— četrt leta 5*50 na mesec • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo! Kaaflova ulici 6t 5 (v pritličju levo,) telefon tt 34. Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelje ta praznika. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 viru za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 Vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri več j in Inserdjari po dogovoru. LJpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati L t. d, to je administrativne stvari Posamezna številka velia 10 vinarjev. <-—-—-——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Rarodna tiskarna6* telefon it SI. .Slovenski Narod* velja po pošti: Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto K 25*— pol leta........ 13- Cetrt leta .»•••« • 650 na mesec .«•••.. . 2-30 celo leto ... . . K 30»— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.— Vprašanjem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprarnlitvo (spodaj, dvorišče levo). Knailova nllca it. 9, telefon it. 85. Zabodeni bivol. Pogled na kranjski deželni zbor je letos prezanimiv. Klerikalni bivol jie zaboden v vrat — globoko notri je segel nož blizu srca; črna smrdljiva Kri brizga iz ran in zasmraja zrak, mrha rjove in tuli, da se lazlega od koroških gora pa do hrvaške meje, seka in suje in grize okrog sebe, se stresa v smrtnem strahu, pene se mu delajo na gobcu — nož je dobro zasajen in gre globlje in globlje ... Da, prezanimivo je, kar se letos godi v dež. zboru. Z oesnostjo, ki jo daje obupanje, se bore klerikalci za svojo pozicijo, za moč in obstanek. VeČino imajo v deželnem zboru in s tem vso moč. Samo njihova volja obvelja, samo to se more zgoditi, kar oni hočejo, naj je to prav ai naj ni prav; če nečejo pokazati računov o porabi deželnega denarja, pa jih ne pokažejo, naj leži na njih še tako sum; če nečejo dopustiti razprave o kaki stvari, pa je ne pripuste. Ruski ^ar ni tako absoluten, kakor parlamentarna večina in klerikalci izkoriščajo svojo moč do skrajnosti, s listo brutalnostjo, ki jo narekujeta slaba vest in panični strah. Zaman je ves hrup, ki ga delajo klerikalci, zaman vse njihovo zabavljanje in sikanje, vse vpitje in zmerjanje, zaman zlorablja Šusteršič svojo oblast. Ta gledališki grom je votel, glas teh govornikov je organ obupa, njihove zvijače in laži, natolcevanja in psovanja so brez moči... vse zaman.'.. v deželi to ne najde odmeva. V deželi zmaguje z elementarno silo spoznanje, da mora priti javna moč v poštene roke, da mora postati deželna uprava vestna in pravična, da mora postati deželno gospodarji ivo skrbno in pošteno. Porabljanje deželnih sredstev za strankarske namene in osebne koristi je nepošteno, kakor je nepoštena uprava, ki jo vodijo samo strankarski oziri. Taka pa je kranjska deželna uprava in to je izzvalo proti nji odpor ter je rodilo to ljuto sovraštvo, ki je zavladalo prqti vodstvu klerikalne stranke. Stranka, katera ima javno moč v rokah, mora znati tako vladati, da uveljavlja svoja načela, ne da bi ji mogli nasprotniki kaj očitati, ne da bi ji mogli nasprotniki dokazati kako nepravičnost ali celo nepravilnost. Tako je učil velik državnik zadnje dobe in tega se drže vse poštene in pametne stranke v civiliziranih deželah. Pri nas pa vidimo kako klerikalna stranka na najnesramnejši način zlorablja moč, pri nas vidimo, da vedi klerikalna stranka javno upravo in javno gospodarstvo tako, da bi drugod proti njej nastala revolucija in bi prevarano, izkoriščano in zatirano ljudstvo proti nji vstalo z brahijalno silo. Kar počenjajo klerikalci v deželi, to je razpihalo proti njim vladajočo nezadovoljnost v pravi plamen. Načelne razlike stopajo v ozadje, celo narodnostna nasprotja se ublažu-jejo, v vseh krogih zmaguje hrepenenje, da bi se zbližali ljudje dobre volje na skupno delo, na skupen odpor zoper klerikalno tiranstvo, in klerikalno izkoriščanje. Nagi stoje danes klerikalci pred vso javnostjo. Povrh je še dr. Triller v zadnji seji razkrinkal njihovo gospodarstvo. Nagi stoje pred javnostjo in stresa jih groza. Kakor zaboden bivol tulijo, misleč, da zagluše vsa ušesa in oslepe vse oči. Tulijo in tulijo, kakor bi se bilo bati, da se začne jutri splošno uničevanje klerikalcev. Da, hudi časi so prišli za klerikalce. Nihče ni mislil, da pridejo tako hitro! Pa bo še huje in še huje! Glavni zbor Narodne stranke za Štajersko. V C e 1 j u, 5. oktobra. Današnji glavni zbor Narodne stranke nas napolnjuje z iskrenim veseljem in zadoščenjem. Ne samo zato, ker so prihiteli nanj v izvanredno velikem številu strankini zaupniki s celega Spodnjega Štaierja (saj ni bilo okraja, saj ni bilo večje občine, ki bi ne bila zastopana), temveč tudi zato, ker je bilo splošno opažati, da se volja do dela in energičnega udejstvo-vanja zopet vrača v naše vrste. Rodilo je ta vesel preobrat mnogo razlogov: v prvem redu veliki dogodki, kateri so se odigrali na Balkanu in ki so morali z navdušenjem ter trdno vero v bodočnost napolniti pač najprej vse narodne stranke pri jugoslovanskih narodih; potem lepi vzgledi in uspehi, ki jih je doživela narodna misel na Goriškem; navdušuje nas požrtvovalen in junaški odpor narodnjakov na Kranjskem in to v boju, v katerem rabi nasprotnik vsa in vsako orožje zlobe ter zagrizenega sovraštva. Da se v takem boju še drži bratska narodno - napredna stranka na Kranjskem, to nam kaže, da nas ne morejo podreti niti najhujši viharji. In končno se je konstatiralo, da se vrši pri našem ljudstvu počasni, a neprestani beg iz klerikalne stranke. Je to maček po velikem, pijanem, zmagovalnem navdušenju, ko so verovali v klerikalne volilne obljube, mislili, da se nam obetajo že zlati časi; je to spoznanje, da ne more tista klerikalna stranka, ki vedno slavi svojo mogočnost, doseči ničesar koristnega v narodnem in gospodarskem oziru, ker nima zmožnih in dela voljnih ljudi, ker nima moči in sredstev, ker si je zlasti zaigrala ves skromen vpliv na deželno upravo. Vidi in čuti se slabost pri klerikalcih in kaj čuda, da so začele podgane zapuščati potapljajočo se ladjo! Današnje zborovanje Narodne stranke pa je zadovoljevalo tudi radi tega, ker so skušali številni gg. referentje v premišljenih in temeljitih poročilih podati točno sliko našega javnega življenja, našega dela in naših napak. Poročila so bila taka, da nas niso mogla naoolnjevatf z nevoljo ali ma-lodušnostjo in da je bilo le naravno, ako je glavni zbor Narodne stranke izzvnel v klicu: Na delo, v boj! Strankin načelnik deželni poslanec dr. K u k o v e c se je po otvoritvi zborovanja in prisrčnem pozdravu došlih zaupnikov, osobito pa v obilnem številu zbranih trških in kmečkih županov, spominjal najpopreje zoslužnih mož, ki so nam v minulem letu umrli. So to: dr. Karel C h 1 o u-p e k, bivši zdravnik v Ljutomeru; Ivan K o č e v a r, bivši deželni poslanec štajerski in župan središki; Lud. Filip F u r 1 a n i, bivši urednik »Domovine« in »Narodnega Dnevnika«; Josip Lipuš, bivši župan vi-šnievaški; Josip Fischer, bivši nadučitelj šentpavelski; kmetovalca Ivan B i n c 1 v Trnovljah in Lovro S 1 a n a v Moravcih ter kmetski mladenič A. Samec v Št. Jurju. Slovenski narod na Spodnjem Štajerskem pa tudi objokuje letos izgubo dolgoletnega svojega zastopnika v štajerskem deželnem odboru, Franca R o b i č a in pa rojaka, ki je živel v daljni Rusiji ter prišel tam do odličnih časti, Franca Š t i f t a r j a. Zborovala so se v počast umrlim vzdignili s sedežev in zaklicali pokojnikom: »Slava!« Nato je prečital predsednik brzojavne in pismene pozdrave glavnemu zboru. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke na Kranjskem je brzojavil: Pošiljamo glavnemu zboru Narodne stranke najiskrenejše pozdrave. Naj plodonosno vaše delovanje od lepe Štajerske pravočasno odvrne narodno nesrečo, kakršna je zadela Kranjsko v boju z narodnimi nasprotniki, kakor tudi z domačimi škodljivci naroda. Bodi naše geslo: Narod nad vse! — Dr. Tavčar, dr. Triller, dr. R a v n i h a r. — Slovensko politično društvo v Gorici ie brzojavilo: Pozdravljamo glavni zbor Narodne stranke, želeč najboljšega uspeha. Predsednik dr. P o d-gornik. — Nadalje so poslali brzojavne pozdrave poslanec Ad. Rib-nikar iz Ljubljane, dr. Jak- R a j h iz Gradca, dr. Z d o 1 š e k iz Gradca, vpokojeni nadučitelj V i d i c v Št. Pavlu in ljubljanski izobraževalni klub. Državni poslanec dr. Ravni-h a r je pisal glavnemu zboru krasno pismo, v katerem se zavzema za ustanovitev enotne narodne stranke za vse slovenske dežele, ali vsaj za najtesnejše sodelovanje že obstoječih. Končal je svoje pismo z zagotovilom, da je kot državni poslanec vedno rade volje na razpolago spod-nještajerskim narodnjakom, dokler si ne pribore zopet lastnega zastopstva v državnem zboru. — Lepi pismi sta pisala tudi središki župan Sinko, ki ni mogel priti v Celje zaradi bolehno-sti in posestnik M a 1 g a j iz šmar-skega okraja. Vsi pozdravi so bili burno aklamirani; izvrševalnemu odboru narodno - napredne stranke na Kranjskem in Slovenskemu političnemu društvu v Gorici se je glavni zbor tudi brzojavnim potom na pozdravih zahvalil. Sledila so nato poročila, ki jih tu zaradi tesno odmerjenega prostora ne moremo vseh dobesedno objaviti. Miloš S t i b 1 e r je poročal o našem trgovstvu in obrtnšitvu. Omenjal je njegov postopni razvoj' in ob velkiem pritrievaniu zborovalcev sporočil naše iskrene pozdrave na novo se snujoči zvezi spodnještajerskih obrt- nih zadrug ter trgovsko - obrtni zadrugi. Obžaloval je, da se premalo stori za ustanovitev nameravane spodnještajerske trgovsko - obrtne zbornice v-društveni obliki. Opisal je žalostne razmere po naših obrtno-nadaljevalnih šolah ter pozival slovenske trške in industrijske občine, ki še takih šol nimajo, da jih čim preje ustanove. Organizirati in z vsemi sredstvi podpirati je obisk izvrstne državne obrtne šole v Ljubljani, da dobimo čim več izobraženega in vsake konkurence zmožnega obrtništva. Pozival je zborovalce, naj z vsemi silami podpirajo slovensko trgovino in obrt, kajti od njenega razvoja je odvisna politična posest trgov in mest na Spodnjem Štajerskem. — Dr. B o ž i č se je bavil s kmetijskimi vprašanji: opisal je nedostatke v kmetijski zakonodaji, omenjal razmere v našem denarnem zadružništvu in priporočal snovanje kmetijskih društev, ki bi bila po francoskem ali danskem vzorcu organizirana najboljša stanovska organizacija in bi nudila hkratu vse dobrote pridobitnih zadrug. Glede živinskih zavarovalnic se bo treba po referentovem mnenju postaviti na lastne noge in ne bo kazalo čakati na milost od dežele. Govoril je nato še o izseljevanju in o carinskih vprašanjih, glede katerih se je vnela že huda vojska na nemškem Štajerju. — Dr. Tone Gosak je poročal o razmerah pri našem delavstvu in je nujno svetoval, da se poprimemo strokovne organizacije delavcev v spodnještajerskih centrih industrije. Delavstvo pa bo treba tudi pritegniti k naši prosvetni organizaciii. Glede kmetijskega delavstva je priporočal, da se zavzamemo za končno rešitev socijal-nega zavarovanja in vplivamo na našo državnozborsko delegacijo, da tudi pospešuje rešitev tega važnega vprašanja. — Dr. Ernest Kalan je poročal o stanju našega časopisja in izrekel v imenu glavnega zbora zahvalo »Slovenskemu Narodu«, da vzdržuje za Štajersko v Celju svoje posebno uredništvo. — O društvenem življenju je govoril podpredsednik »Zveze narodnih društev« dr. Lev Brunčko. — Strankin načelnik dr. Vekoslav K u k o v e c je pa podal vsestranski skupni politični pregled, ki ga priobčimo tekom prihodnjih dni. Pri volitvah se je izvolil z neznatnimi spremembami dosedanji LISTEK. Onlfroj crnožoltlh mejnihou.) IV. Ko sem, pripeljavši se s tramvajem po Vladimirski ulici, prvič vstopil v progo Njevskega praspjekta in pogledal gori po njem do zlatega špi-častega stolpička admiralitejstva, me je zopet prevzel čut, da sanjam, listi čut, ki nas obide včasih v položajih, katerih možnost se nam je dotlej zdela le teoretična. Stopal sem po širokem trotoar ju; rusko govoreča množica, ruske uniforme, Tatarji, rusko oblečeni profesijonisti, ruske gospodične, bradati pravoslavni duhovniki, cel kaleidoskop tuje izgleda-jočih ljudi se je pomikal mimo mene. Po širokem vozišču mrgolenje iz-voščkov, tramvaja, tovornih voz, tudi avtomobilov, — hodil sem naprej in sanjal, da sem zares na Njevskem praspjektu. Pa sem bil vendar zares tam; a dolgo sem rabil, da sem si to verjel. Srečaval sem vedute, ki so mi bile od nekdaj s podob znane. Aničkino palačo, slavno Kazansko *) Glej št. 207—209, 214—216, 223 in 224 »Slovenskega Naroda«. katedralo, kjer je v briliantih se bleščeča in čudodelna mati Božja, mestno hišo poleg velikega bazarja, zvanega Gastinnij dvor. Čudno je to, da si človek na podobah krajev, katerih ni sam videl, smer in lego predmetov misli navadno ravno narobe. Kakoršen je pogled na nelepi stolp mestne dume in njeno sosesko, če se prihaja od spodnjega — južnega — konca praspjekta, sem si vedno predstavljal, da je ta pogled, če se prihaja od Njeve doli — torej ravno narobe. In tako zmoto sem že dostikrat opazil na sebi samem. Iz tega sledi, da tudi najlepša fotografija ne daje nepoznavatelju kraja prav nobenega resničnega predočevanja. Po fotografiji tudi ne čutiš, kam stremi tek prometa, kako lego ima to in ono k ostalemu, česar ni ravno na tisti podobi, kje je sever, kje jug. Bizo Gastinnega dvora je začelo pršeti in čez nekaj časa liti. Stopili smo torej pod arkade tega dvora in to je storilo tudi na stotine drugih pasantov in razvila se je pod arkadami gosta promenada. Gastinnij dvor je enonadstropna ogromno obsežna stavba, krog in krog so arkade in pod arkadami prodajalna pri pro-dajalnici. Obhod krog in krog znaša ravno 1 versto, t. j. malce manj nego 1 kilometer. Tudi znotraj in v prvem nadstropju so prodajalne in skladišča. Ko so Po- terburg še ustanavljali, so menda hoteli tamkaj napraviti bazar za vse potrebščine, ker posamezni trgovci tedaj v pol dozidanem mestu s prostornimi praznimi ploskvami pač niso mogli izlepa dobiti lokalov, najmanje še v središču, kjer so ob dolgem, praznem Njevskem posamič stale le palače velikašev, katere je Peter Veliki kratkomalo prisilil, da so prilezli iz province in si zidali hiše v novem glavnem mestu in tam živeli. Je bil zares velik mož, ta ruski samodržec; pričaral je iz zapuščenega severnega močvirja, sredi neruske dežele, slovansko svetovno mesto. Peterburg leži pravzaprav na finskem svetu in finska dežela je segala včasih še precej globoko proti jugu. Prav do zadnjih let je bila Peterbur-gu lastna suknja prevelika. Silno širokim in dolgim ravnim cestam ni odgovarjalo število prebivalcev in ceste so izgledale 200 let prazne in zato otožne. V zadnjih desetih, dvajsetih letih pa se je Pitjer, kakor se Peterburgu po domače pravi, dokopal do prave mere za svojo razsež--nost. Leta 1703. je car Pjotr zapodil 40.000 delavcev ob Njevo. Moralo je biti gigantsko delo. kakor gradba piramid. Bogve. koliko ljudi je poginilo na boleznih, provzročenih po strupenih parih iz močvirij, koliko sta jih vzela mraz ali ponesrečenje pri delu. A vrsto so sproti popolnjevali. Novo mesto, ki je obstojalo tedaj pravzaprav le iz Peter-Pavelske kriepasti (trdnjave) in par palač in hiš, morali so vrhutega še braniti proti Švedom. A vse je šlo po sreči in leta 1712. je bil Peterburg proglašen za prestoli-co. Morala je biti pa strašno žalostna prestolica. V muzeju Aleksandra III. (Ruskem muzeju) visi sicer nova, a gotovo dobo študirana slika: Peterburg v XVIII. stoletju. Ime slikarja mi je žalibog iz spomina. Par rokoko-kavalirjev leze iz čolniČa, na katerem so se prepeljali čez Njevo. Na bregu je vse prazno, semintja kaka palača, a povečiem le močvirni travniki z ločkom. Sivi oblaki se pode po nebu, ledena burja veje čez bičevje in ljudje stiskajo klobuke in plašče k sebi; za svetlozelenim bičevjem moli iz nekega kanala kup zibajočih se jamborov. Da. prav tako je moralo tedaj biti. Njevski in nektere druge velike ceste so bile že tedaj tu, a tekle so čez kraje, kakor naša pota v Mestnem logu. Do konca XVIII. stoletja je Peterburg vendar imel že 200.000 ljudi, a nobene enotne slike, vse polno vrtov in plank ob najlepših cestah. Okrog leta 1830. je bilo 430.000 prebivalcev, leta 1880. jih je bilo 860.000, leta 1900. že 1,440.000, in danes jih je nad dva milijona. V dvesto letih torej naravnost amerikanski prirastki. Dandanašnji promet kaže, da ima mesto tendenco, še velikansko napredovati. Povsodi se vidijo začetki one živahnosti, ki jo imajo le važna, krepko rastoča trgovska in industrijska središča, povsodi se vidijo priče ogromnega bogastva, in sicer ne Ie bajnega bogastva ruskih grandseig-neurjev, temveč bogastva pridobiva-jočih slojev. Dunaj je gotovo v intimniji slikah in posameznostih stokrat lepše mesto, nego Peterburg; Dunaj je aristokrat najboljše civilizacije in izbranega okusa, zato mu pa tudi teče kri tako medlo po njegovih distingiranih žilah. Peterburg je pravi parvenij, grd v posameznostih, sramotno nehigijenski, ali pester in nabasan življenja in — da rabim besedo, ki se jo na Kranjskem zadnje čase mnogo goni—zares velikopotezen. Da, velikopoteznost je tisto, kar te oduševi v njevski prestolici. Ce pogledaš po Njevi gori, kjer ta reka izza mesta z juga priteka in se obrne zapadno, vidiš ob njej same dimnike in plavže, same verfte, velikanske, moderne valjčne mline in elevatorje — zdi se ti: To je London. Ce pogledaš preko Velike Njeve, kjer se v njen severni breg odcepljata rokava Malaja Njeva in Baljšaja Njevka — katera sama pozneje zopet oddaja Sredno in Malo Njevko — in vidiš na oni strani na vse plati, na vseh obširnih otokih, ki jih tvori ta Njevski delta, samo velikansko mesto, mesto glavni in izvrševalni odbor s predsednikom deželnim poslancem dr. Kukovcem. V debati se je oglasil k besedi Fr. R o b le k iz Žalca in je stavil sledeči predlog: »Glavni zbor Narodne stranke izreka izvrševalnemu odboru, posebej še njegovemu marljivemu predsedniku dr. K u k o v c u na njegovem delu v prid slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem iskreno zahvalo.« Predlog je bil z živahnim odobravanjem soglasno sprejet. Dalje se je oglasil k debati dr. G o r i š e k od Sv. Lenarta glede naših časopisov, v isti zadevi tudi Jakob Zadravec iz Središča; Franjo Piki iz Žalca izreka željo, da se naj vse naše društveno delo vrši bolj v smislu strankinih načel in ciljev kot doslej in pa željo, da bi se delo pri nas bolje razdelilo; navadno pade na posameznike vse društveno in še politično delo, tako da omagujejo in se naveličajo; Franjo Brin ar je opisoval, kako nepošteno se po deželi agitira proti narodnemu časopisju od duhovniške strani in dr. Tone Gosak je stavil v smislu svojih izvajanj resolucije, katere so bile soglasno sprejete. Nato je bilo to lepo zborovanje zaključeno. Naj bi obrodilo v interesu naše narodne stvari obilo dobrega sadu! _ Novi društveni zaton. Ravnokar je izšlo poročilo referenta grofa Paceja pomnožene komisije gosposke zbornice o novem društvenem zakonu. Komisija predlaga, drugače kakor poslanska zbornica, da naj se izločijo iz tega zakona tudi one korporacije, na katere se razteza tudi obveznost za črno vojno, in one korporacije, ki imajo namen, varovati vojaške interese. Komisija predlaga nadalje izpremembo paragrafov glede ustanavljanja in preustrojitve društev. Komisija se ni pridružila od poslanske zbornice na-svetovanim izpremembam. Kar se tiče društvenih zborovanj, se naslanja poročilo popolnoma na vladno predlogo. Komisija pa je sprejela od poslanske zbornice sklenjeno pripustitev žensk k političnim društvom, izključuje pa osebe pod 21. leti. Poročevalcev predlog, da naj se ino-zemcem prepove sodelovanje pri društvih, je propadel, istotako tudi predlog, da naj bi smele oblasti razpustiti društva, pri katerih sodelujejo inozemci. Sicer pa je sprejela gosposka zbornica novi društveni zakon v obliki predloga poslanske zbornice. _ Dogodili na Balkanu. Tretja balkanska vojna. Albanci so bili, kakor je razvidno iz vseh poročil, ki prihajajo iz Belgrada, na celi črti tepeni. Poročali smo o velikanski bitki pri Dc-brn, poročali smo o strahovitem porazu pri Ohridi, kjer se ni reši niti en Arnavt, poročali smo o hudem porazu v Ljumi, najhujši poraz pa so doživeli Arnavti pri Prizrenu. Beg Albancev izpred Prizrena je bil tako popolen in tako strašen, da lahko trdimo, da je severna arnavtska vojska popolnoma strta in razpršena. Seveda se skušajo manjši arnavtski oddelki še vedno v gorah ustavljati srbskim četam, toda četa za četo izginja s površja brez sledu. Cel dan so se vršili v soboto strahoviti boji zlasti pri Guri Devrenu v okraju Gorskem nad Prizrenom, končno pa so Srbi pregnali Albance tudi iz teh trdnih postojank. Neprestano prihajajo srbska ojačenja. Srbom se je posrečilo napraviti v teh pokrajinah in zopet mesto, povsodi nadkriljeva-no v ozadju od tvorniških dimnikov in od krasnih ali bizarnih cerkva; če se potem obrneš, stoječ na enem izmed monumentalnih mostov, ki drže čez Veliko Njevo, še proti zapadu, proti nevidnemu morju in pristanu, in gledaš, kako se tam tudi ob najlepšem jasnem dnevu venomer dvigajo proti nebu marogasti oblaki dima, kakor bi bil kdo mesto zažgal — tedaj si poražen nad mogočnostjo Pe-terburga. Ne sme se pa misliti, da je ta slika le impozantna s stališča prometa, lepa le v amerikanskem zmi-slu. Ne; pogled na Veliko Njevo, ki je do 600 m široka in valuje kakor morje, na njena monumentalna nabrežja, carsko zimsko palačo in vse druge palače, rumene, rdeče, zelenkaste — skoro vse so živo pobarvane! — potem na neskončno tanki in neskončno visoki zlati zvonik Peter-Pavelske trdnjave in na onega admi-ralitete, na tucatov cerkva in na vse obvladajočo bajno zlato kupolo renesančnega doma sv. Isaka — samo zjokal bi se človek nad to mogočno krasoto, drugega ne vem reči. (Dalje prihodnjič.). ' popolen mir. Pa tudi na jugu v okolici Debra, pri Ohridi in Strugi je vse mirno. Srbi so Arnovte popolnoma razbili, tako da so se morali ti umakniti za svoje meje. * Srbija in Avstrija. Poset ministrskega predsednika Pašiča na Dunaju je imel zelo velik pomen ne samo za Srbijo, marveč tudi za Avstrijo. To opažamo že sedaj, ker so utihnili vsi oni širokoustni glasovi, ki drugega niso znali, kakor neprestano hujskati in klicati na bojni ples s Srbijo. Srbija, toliko zaničevana in oblajana, se je pokazala kot junaška država, kakršnih v Evropi nimamo mnogo. Srbija pa se je pokazala tudi kot diplomatično na višku stoječa in upati je, da bo tako ostalo. Srbski vladni ilst »Samouprava« piše pod naslovom »Potrebno soglasje«: Prijateljski korak sosedne monarhije povodom dogodkov na srbsko - albanski meji je bil izraz potrebe za ohranitev miru in za odstranitev nesoglasij, ki so ovirala medsebojne odnošaje. Samo ob sebi umevno in popolnoma upravičeno je, da se hočemo po enoletni hudi vojni izogniti novim mednarodnim zaplet-ljajem. Zato je bila tudi izjava zastopnika zunanjega ministra, Spalaj-koviča popolnoma na mestu. To stališče odgovarja popolnoma tudi srbskim interesom, zato ne gre o njih odkritosti dvomiti. Upamo, da bodo sprejeli na me-rodajnih avstro - ogrskih mestih Spalajkovićevo izjavo kot izraz resničnega stremljenja, da se izognemo škodljivim konfliktom in da ustvarimo boljše medsebojne odnošaje. V tem pogledu so tudi velesile neposredno interesirane. Da se pa ustvarijo dobre razmere v Albaniji, je delo, ki je mora Srbija nujno želeti in za čemer naj tudi Avstrija, kot na Albaniji najbolj interesirana država, najbolj stremi. Srbija upa, da bo Avstro - Ogrska v tem pogledu v kratkem storila odločilen korak. Upamo torej, da bodo vse velesile vsa vprašanja Albanije rešile kolikor mogoče hitro in na ta način zaprle izvor večnih nemirov, ki ne stori samo mnogo škode, marveč odpira tudi skrbi polne perspektive. Z ozirom na te težave bi pač ne bilo upravičeno, če bi velesile zavlačevale s počasnimi diplomatičnimi akcijami ureditev albanskih vprašanj ter tako odprle možnost novih konfliktov. Kar se tiče razgovorov srbskega ministrskega predsednika Pašiča na Dunaju posnamemo iz »Narodnih listov«, ki prinašajo baje avtentično poročilo, da Pašičeva konferenca z zunanjim ministrom grofom Berch-toldom nikakor ni imela meritorične-ga značaja, marveč je šlo samo za splošne razgovore o onih predmetih, ki naj tvorijo podlago za nadaljna pogajanja med obema vladama. Glede železniških zvez z avstrijskimi železnicami je izjavil Pašič, da Srbska takim zvezam nikakor ne ugovarja. Srbija tudi ne vztraja več na dosedanji zahtevi po zvišanju uvoznega kontingenta živine in mesa; Pašić pa je dobil tudi vtisk, da se avstro - ogrska vlada principijalno ne protivi več prevozu živine preko Metkovića, Reke in Kormina v Italijo. V nadaljnem poteku konference se je tudi omenilo, da bi bila Avstro-Ogrska rade volje pripravljena kupovati v srbskih pokrajinah tobak in Pašić je izjavil, da je srbska vlada pripravljena odpreti svoj tobačni trg Avstriji. Končno je prišla na razgovor tudi še ureditev srbsko - bosanske meje. Kakor znano, je bila namreč v berolinski pogodbi določena reka Drin kot meja. Od tedaj pa je Drin izpremenil svojo strugo v prilog Avstriji in g. Pašić je izjavil, da je treba to vprašanje primerno urediti, da ne nastanejo morda pozneje spori. Kar se tiče Albanije, je izjavil Pašič popolnoma decidirano, da mora dobiti Srbija gotove strategično važne pozicije, če se tudi v celoti sprejmejo meje, določene na londonski konferenci. O Pašićevem razgovoru z ravnateljem dunajskega »Bankvereina« Popperjem poročajo, da se mu je Popper predstavil kot član upravnega sveta orijentskih železnic in izja-vii, da upa, da bo mogoče sedaj, ko so najvažnejša vprašanja na Balkanu rešena, zopet uvesti normalen promet na železnicah. Družba hoče ostati tudi naprej privatna železnica in hoče ohraniti tudi proge, ki teko po novoosvojenih pokrajinah. Ministrski predsednik Pašić pa je izjavil, da je v Srbiji postavne uveden državni železniški prjjnet. Zagotovila, da bo Srbija v novo osvojenih pokrajinah vrnila železnice družbi, ni dal, izjavil pa je, če pride do prodaje teh prog, da bo srbska vlala na vsak način varovala oravice družbe. Ministrski predsednic Pašić je končno izjavil, da je politična vprašanja med Avstrijo m Srbijo smatrati za popolnoma urejena. Štajersko. Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Nemško-nacijonalna zveza v štajerskem deželnem zboru je imela v soboto plenarno sejo v zadevi pogajanj za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Seja vseh poslancev se je sklicala po izjavah nemških listov zato, ker so slovenski klerikalci po četrtkovi seji svojega deželnozbor-skega kluba stavili tako dalekosežne zahteve, da načelstvo nemško - na-cijonalne zveze ni moglo zanje samo prevzeti odgovornosti. O sobotni plenarni seji nemško - nacijonalne zveze se je izdal sledeči komunike: »Pogajanja so se bavila od vsega začetka samo z delavnim programom za oktobrsko zasedanje deželnega zbora. Konstatirati je treba, da jih je namestnik grof Clary vodil z redko požrtvovalnostjo in da so tudi od drugih udeležencev zahtevala veliko požrtvovalnosti in vztrajnosti. Na predloge »Slovenskega kluba« (glede ustavljenja obstrukcije) je odgovorila nemško - nacijonalna zveza s protipredlogi, ki so obsegali delavni program za jesensko zasedanje deželnega zbora. Ker so se pokazale pri ustmenih pogajanjih glede pro-gramatičnih točk velike težkoče, je nemško - nacijonalna zveza izločila iz svojih protipredlogov dve najbolj sporni točki in izjavila, da se bo o njih kasneje pogajala. Nato so Slovenci vložili pismeno nove predloge, ki so bili v včerajšnji (sobotni) seji odklonjeni kot nesprejemljivi, pač pa je bil sprejet posredovalen predlog namestnika grofa Clarvja v celoti. Slovenci še o tem posredovalnem predlogu niso sklepali, vendar pa do tega sklepanja ni daleč in potem se bo odločila usoda deželnega zbora. Kakor hitro pade odločitev, se objavi celo gradivo, kakor je v aktih glede pogajanj zabilježeno.« — Tako govore Nemci. V sobotnem »Slovencu« piše dr. Korošec, da Nemci pogajanja za delazmožnost zavlačujejo in da bodo samo oni krivi, ako ne pride do sporazuma. Želeti bi bilo, da bi se tudi s slovensko-klerikalne strani po konečni odločitvi podal javnosti natančen potek pogajanj. Teh skrivnostnih mešetarij v Mariboru in Gradcu mora biti enkrat konec. Iz Celja. Cesarjev rojstni dan se je proslavil na običajen način. Za uradništvo in javne funkciionarie je služil slovesno mašo v farni cerkvi g. opat Ogradi. Z javnih poslopij so vihrale cesarske zastave. Zanimivo je, da se poštno uradništvo že nekaj let ne udeležuje takozvanih cesarskih maš, in sicer zaradi neke netaktnosti, ki io je zagrešil znani vladni svetnik P r o f t. Razpisano je na štirirazredni ljudski šoli v Konjicah, 2. plač. razred, mesto učiteljice. Iz Ormoža. Naše sobotno poročilo o občinskih volitvah v mestu Ormož, popravljamo v toliko, da so dobili Slovenci v vseh treh razredih 75 in Nemci 242 glasov. Med temi glasovi jih seveda polovica in še več ni nemških, mnogo »davkoplačevalcev« se je pa na stroške »Siidmrake« ustvarilo. Pridržujemo si še besedo o teh volitvah. Iz Maribora. Mestna občina je dobila sedaj od poljedelskega ministrstva vodopravno dovoljenje za gradbo električne centrale ob Dravi pri takozvanem Felberjevem otoku poleg Kamnice. Centrala bo lahko dajala za 20.000 konjskih sil električne energije. Kakor poroča »M. Z.«, se pogaja z mariborsko mestno občino že graška za soporabo nove električne centrale ob Dravi. Iz Maribora. Slav. uredništvo prosim, da objavi naslednje pojasnilo: Na osebne napade, ki se pojavljajo v »Slovencu« in v mariborskih listih na mene, redoma že dobrih 6 let z raznimi žlahtnimi nameni, ne odgovarjam načelno nikdar. Na uvodni članek v »Slovencu« z dne 29. septembra pa je treba v javnem interesu pojasnila, ker bi utegnil škodovati časti mariborskega »Sokola«. Tam se namreč pripoveduje, da so Orli junaki, ki se upajo pokazati. Sokoli pa so drugačni, zlasti jaz, ki nosim svoi sokolski kroj v culici. Tako so me baje videli septembra nekako pred petimi leti. — Izjavljam, da si je to izmislila samo nesrečna fantazija hudobnega človeka. Dodajam še, da se je konstatiralo, da so nekateri člani »Sokola« sicer videli nedeljske žalostne orlovske prizore na ulici, toda da se niti eden izmed njih ni udeležil demonstracije na kakršenkoli način. — Maribor, dne 3. oktobra 1913. — Dr. Ljudevit Pivko. Drobne novice. Grad T h a I pri Gradcu, kateri je igral zna-t no usodno vlocro ori ljubljanski »Glavni posojilnici«, je po nekem poročilu »Gr. Tagblatta« kupil baron Rotschild. — Slučaj usode. V Radgoni je umrl 60 let stari gostilničar in mesar Henrik Eckhard. Eno uro po njegovi smrti je bil ravno pogreb njegovega brata Avgusta. — O b e s i 1 se je v Mariboru vrtnar Anton Kleinschuster. — P r a g e r -sko postajo nameravajo .razširiti. Tozadevna komisija je napovedana na ponedeljek, dne 13. oktobra. — Umrl je v Celju mestni blagajnik Rudolf Lang, star 43 let. Bil je miren in blag človek. Z glasovitim defrav-dantom Oechsom je imel pred nekaj leti veliko tožbo, v kateri je prej v Celju vsemogočnega Oechsa pred vso javnostjo razkrinkal. Od takrat so ga seve tudi na magistratu postrani gledali. Naj v m. p.! Prodiranje Nemcev na Koroškem postaja vedno bolj nevarno in pogubonosno za slovenski narod. — Glavno germanizatorično delo izvršujejo Nemci pred vsem v mestih, pritiskajo pa z vsemi silami tudi na deželo. V sredstvih, katere porabljajo v svrho uničenja bivših gospodarjev te lepe dežele, Nemci niso prav nič izbirčni. Znana je značilna poteza Nemcev brezsrčnost in brezobzirnost. In v lepi luči se kaže ta njihova karakteristična poteza posebno na Koroškem, kjer Nemci slovenski živeli, ne oziraje se na sredstva, naravnost ubijajo. V rokah že imajo vse deželne, državne in cerkvene oblasti, Slovenec nima nobene pravice, ker ga smatra oholi in nasilni Nemec za manj vredno in neumno stvar. Žalostno je to, toda res je. Pred dobrim pol stoletjem je bilo glavno mesto Celovec po večini slovensko mesto, okolica je bila skoro popolnoma slovenska. Tam so stara, sveta slovanska tla. Toda pod nemškim nasiljem gineva rod za rodom Slovencev, njih odporna sila je preslaba, manjka jim samozavesti, manjka pa jim tudi sredstev, fizične in moralne podpore. Osamljeni so in v obupnem boju se pogrezajo vedno bolj v morje germanstva, ki preti poplaviti v kratkem celo Koroško in razviti svoje črno - žolto - rdeče prapore na vrhovih Karavank. — Pred vsem pa so se vrgli v zadnjem času Nemci na šole. Spoznali so in uvideli pomen šol za obstoj, odnosno za napredek slovenskega življa in zato so se začrtali v program svojega potujčevalnega dela pred vsem geslo: »Uničimo in zatrimo popolnoma slovenske šole!« Malekostno se zdi Nemcu, odtrgati nedolžnega otroka od slovenske matere, odtrgati ga slovenski rodbini, slovenskemu narodu in ga napraviti za sovražnika svojega naroda, svoje rodbine, da, za sovražnika svoje matere in svojega očeta. Veliko se ie že govorilo in pisalo o žalostnem položaiu koroškega slovenskega šolstva. En del te žalostne slike prinaša »Edinost« v aktualnem članku »Koroške posebnosti«, ki se posebno bavi s šolstvom. Več o teh izvajanjih poročamo prihodnjič. Utopljene. Iz Vrbskega jezera so potegnili truplo 62Ietnega vrtnarja Matiio Thomana. Do sedaj še ni dognano, kako je prišel starec v vodo. Primorsko. Nabrežina. Tukajšnja »Javna ljudska knjižnica« je otvorila dne 1. oktobra 1913 svojo čitalnico v društveni pevski sobi. Odprta je med tednom dnevno od 1.—3. ure popoldne in od 7.—10. ure zvečer; v nedeljo in praznik od 9.—12. opoldne in od 1.—5. ure popoldne. Dostop imaio člani knjižnice in tudi nečlani, koji plačujejo mesečno 80 vin. in to trimesečno naprej. Na razpolago so razni časopisi vseh slovenskih političnih strank in razne revize. — Odbor: »Javna ljudska k n j iž-n i c a«. Avstrijski vohuni v Italiji. Iz Vidma poročajo, da so zaprli v Civi-dale dve osebi, ki sta iz Gorice in sta na sumu, da vohunita za Avstrijo. Dozdevna vohuna krivdo tajita, dobili pa so pri njih baje nepobitne dokaze, da sta res vohuna. Tržaška porota. V soboto se je vršila zanimiva obravnava proti kovaču Atiliju Maestri iz Benetk in proti njegovemu rojaku delavcu Josipu Somariva. Obtožena sta vloma v zlatarsko delavnico Tamaro na Corsu št. 23 v Trstu, katerega sta izvršila v noči do 25. na 26. aprila. O vlomu samem pripovedujeta obtoženca približno tako-le: Misel na vlom je sprožil Maestri, ki ie potreboval denar, da plača alimente svoji ljubici. Obenem si je hotel pridobiti sredstev za beg v Ameriko. Razložil je svoj načrt tovarišu So-marivi, ki se je v začetku branil sodelovati. Končno se je udal in pri- pravila sta vse potrebno za vlom. S ponarejenimi ključi sta vdrla v trgovino. Srečno sta prišla do bogatih zalog zlatnine in srebrnine in sta začela polniti žepe. Ko so bili žepi polni sta zavila ostali del plena v dva robca. Samo v robcih sta imela za 16.000 K vrednosti. Ravno sta iiote-la oditi, ko so jih zasačili in prijeli. Beg je bil nemogoč, vsak odpor bi bil zaman. — Oba obtoženca sta znana nevarna in že večkrat kaznovana tatova. Posebno nevaren hudodelec je Maestri. Porotniki so krivdo potrdili z dostavkom, da znaša škoda več kot 2000 K. Sodišče jc obsodilo Maestrija na 6 let, Somarivo pa na 5 let težke jeeč. Po prestani kazni jih preženo v Italijo. Vojaški hvdroplan v Trstu. V soboto zjutraj je priplul proti Trstu v smeri od Pulja vojaški hvaroplan. Preletel je prosto luko in je pristal nato v bližini svetilnika. Hvdroplan je vodil linijski poročnik \v*osicek, ki se je dvignil v Pulju ob 6. uri 35 min. in prispel v Trst ob 7. uri 40 min. Kot gost se je vozil z njim eden njegovih tovarišev. VVosicek se ie hotel ob 1€. uri vrniti, toda odložil je povratek na drugi dan vsled malega defekLa pri motorju. Hišna preiskava, razžaljuije časti. Pred okrajnim sodiščem v Pulju se je vršila te dni zanimiva obravnava zaradi razžaljenja časti izvršenega pri hišni preiskavi. Stvar je bila sledeča: Dne 28. junija letos je odredil vodja policijskega oddelka poljskega okrajnega glavarstva policijski nadkomisar dr. Jos. Mlekuš v stanovanju in v pisarni dr. Cerleka hišno preiskavo. Preiskava se je izvršila in sicer na tak način, ki je bil žaljiv za dr. Cerleka. Obenem se je izrazil policijski nadkomisar dr. Mlekuš proti nekemu častniuk, da je g. dr. Cerlek zapleten v znano vohunsko afero Schmutzovo. Vsled tega je dr. Cerlek tožil policijskega nadko-misarja dr. Mlekuša. Prva obravnava je bila na predlog tožnika preložena v svrho . nadaljnega dokazovanja. Bratomor. V neki vasi ne daleč od Poreča se je spri pri trgatvi 18-letni kmetski fant Peter Suran s svojim starejšim bratom Šimnoin. Šimen je oženjen in ima tri otroke. Med prepirom je potegnil Peter pištolo in ustrelil svojega brata. Zadel ga je v prsa, ranjenec je v kratkem umrl. Morilec je šel takoj po zločinu v Poreč, kjer se je javil oblastim. Bombni atentat na Reki. Policija preiskuje zadevo z vsemi silami in upa, kakor je sporočila telefonično budimpeštanskim listom, da doseže v kratkem popolen uspeh. Do sedai so zaprli do 20 sumljivih oseb. Vsi ti pa so dokazali alibi. Splošno mnenje je, da gre tu za politično maščevanje. Atentator, ki je gotovo delal sporazumno, je hotel bržkotne vstra-šiti guvernerja, da bi ta premenil smer svojega političnega delovanja. Bomba je bila po zatrdilu nekaterih strokovnjakov napravljena v ladjedelnici »Danubius«, drugi pa zopet trdijo, da bomba ni bila napravljena na Reki, vsled česar je raztegnila policija tozadevno preiskavo na Trst in Pulj in upa, da najde tam, če že ne atentatorja vsaj njegove tovariše in pomagače. Bivši poslanec Zanella, ki vodi opozicijo na Reki, se je izrazil o atentatu, da je to delo anarhistov. Tako ugibajo sem in tja, pozitivnega ne ve, ali pa ne pove tudi policija, dasi nam obljublja, da bo v kratkem zadevo pojasnila. Dijaška socijalna konferenca v Ljubljani. V dneh 27. in 28. septembra se je zbral v Ljubljani majhen krog zboro-valcev v mali dvorani »Mestnega doma«, da prične orati ledino na popolnoma zanemarjenem polju dijaško-socijalnega vprašanja- Skromna je bila sicer udeležba od strani dijakov, še bolj skromna od strani javnosti, vendar nas to dejstvo ne sme ustrašiti, še manj da bi nas zapeljalo k sentimentalnemu jadikovanju o nerazumevanju in o sličnem. Delavcu zadostuj spoznanje, da ne more biti drugače, ker sicer bi ne bilo treba zborovanja in iskanja poti, kako se poprijeti dela. In dalje se moramo zavedati, da ideje ne vstajajo na šumnih prireditvah, življenje jih sicer poraja, ali one se razvijajo v samoti, tu poganjajo svoje kali, tu dobe predpogoie za realizacijo. Dočim se je prijela prvi dan marsikoga malodušnost, je ta izginjala vedno bolj ter se umaknila veselju k delu. Dokaz k temu je tudi, da je bilo zborovanje zadnji dan najbolje obiskano in da je bila tudi debata naibolj živahna. In ko je bil že končan glavni del zborovanja, so se sestali zborovalci k posvetovanju, kako dati idejam, ki smo jih slišali, tudi meso, da ne ostane vse samo le pri besedah, ampak da sledi intenzivno delo. Vemo sicer, da bodo našle ideje, ki so bile izražene na konferenci, precej pomislekov, da, celo nasprotovanja, ali to ne sme ovirati pri delu za njih realizacijo. Ker izide o konferenci obširno poročilo, kjer bodo natisnjeni vsi referati, ki jih bodo referenti še izpopolnili in razširili, zato podamo v tem poročilu le resolucije, ki jih je izdelal redakcijski odbor: Slovensko akademično diiaštvo, zbrano v dneh 27. in 28. septembra 1913 na socijalni konferenci v Ljubljani: A. smatra takozvani »eksistenčni minimum« za napačno merilo potreb slovenskega akademika in poudarja pravico slovenskega akademika, da se mu ne nudi samo borno eksistenco, temveč možnost poštenega življenja in vsestranke duševne in telesne izobrazbe; zato zahteva, da se razvija slovensko podporni-štvo v bodoče v tej smeri. B. Z ozirom na to in ker je večina dijaštva navezana na podporna društva na Dunaju, v Gradcu in Pragi, ki so nujno potrebna modernizacije, ker ne morejo radi preozkega delokroga in radi pomanjkanja sredstev zadostiti vedno bolj naraščajočim potrebam slovenskega akade-mičnega dijaštva, predlaga to: 1. podporna društva morajo biti in ostati politično popolnoma nevtralna, tako da se zamore zateči k ijim vsak podpore potrebni slovenski dijak, brez razlike prepričanja; 2. preuredi se naj dosedanja oblika podpiranja ponižujočih miloščin v dajanje pravnozavarovanih posojil, ker zahtevajo to: dijaška samozavest, povzdiga etičnega nivoja in vzbuja socijalne odgovornosti pri slovenskem akademiku in končno tudi materijalni interes podpornih društev samih; 3. izvede se naj centralizacija omenjenih podpornih društev in njih delokrog se naj razširi na vsa polja dijaško - socijalnega dela; 4. ustanove se naj dijaški pododbori, ki naj sodelujejo pri dovolje-ranju podpor. V teh pododborih naj bodo zastopane vse dijaške struje in njegov poslovnik bodi urejen tako, da jamči vsem pravičnost. C. Smatra akcije podpornih kladov, ki se naj ustanove pred-sem v vseh vseučiliških mestih po principih dijaške samopomoči in di-1 jaške samouprave pod kontrolo javnosti in ki se naj izvede vzporedno I z reformno akcijo pri dijaških pod-I pornih društvih kot etično vzgojno in kot pripravo dijaštva, da postane sposobno prevzeti dijaško podpor-ništvo v svoje roke in to pod kontrolo javnosti in starejšin. Smatra akcijo podpornih skladov nadalje za prehodno sredstvo v dosego končnega cilja: ustanovitve »dijaške matice«, sloneče na istih principih in ki bodi osrednji organ dela na dijaško-socijamem polju. »O. V. P. O.« Dnevne vesti. -f- Proračunska debata v deželnem zboru. V nobeni stvari niso ljudje tako občutljivi, kakor v denarnih stvareh in klerikalna stranka bi se morda še danes lahko nemoteno ve- ' selila svoje moči in veljave, če bi ne bila s svojim gospodarstvom vzbudila sume, ki so se polagoma zgostili v ljuto nevoljo. Ko so klerikalci pri-šii na krmilo, so našli deželno gospodarstvo v najlepšem redu in blagajnice v dobrem stanju. Prejšnja veČina je vestno in štedljivo gospodarila. Toda ko so klerikalci dobili deželni denar v roke, so začeli ž njim delati kakor berač, ki je zadel v loteriji. Kar zaslepljeni so bili od bleska tolikega denarja, kar ob pamet so prišli. Vse naše! so mislili in planili do denarju in ga začeli razsipati, nesmiselno in uprav blazno in vedno po načelu: Ves javni denar jc namenjen klerikalni stranki. Ko je denar pošel, so začeli delati dolgove in končno so jo zavozili tako; da je danes dežela zadolžena čez glavo in se nahaja v obupnem položaju. Zdaj ie Čas, da) bi klerikalci opravičili svoje gospodarstvo. Kako so zakopali deželo v nesrečo, to je pokazal tir. Triller, ne s praznimi besedami, marveč z neovrženimi številkami. Privaten človek bi moral napovedati konkurz, Če bi bil v takem položaju, kakor je dežela danes po zaslugi klerikalne stranke. Klerikalci seveda skušajo grozoto te slike zatemneti z gostobesednimi govorancami. Sami sebe ne bodo grajali in svojih vnebo-vpijočil grehov ne bodo priznali, posebno ne zdaj, ko se bližamo novim volitvam. Z gostobesednimi govori hočejo klerikalci premotiti javnost in slikajo svoie gospodarstvo tako, kakor bi iz njega rosil pravi blagoslov na našo domovino. Ker pri najboljši volji vendar niso mogli vsega denarja porabiti za svojo stranko in so morali gotove dolžnosti izpolnjevati, naj jim je bilo prav ali ne, pa skušajo to ubogo delo s poveličevanjem in napi- hovanje prikazati kakor da je kdo ve kaj. Pa to je komedija, ki na hladni razum ne napravi nobenega vtisa, to je pesek v oči in vse razpade v nič v trenotku, ko prečita človek govor dr. Trillerja, in mu pokažejo številke, kako so jo klerikalci zavozili, ker so deželno blagajno smatrali za svojo strankarsko blagajno, ker mislijo, da je naloga deželne uprave, skrbeti za blagor in moč klerikalne stranke in ne dežele Kranjske. Vse te baharije Krekove, Lampetove in Peganove so puhle, to je vse humbug in da je tako, to bodo tisti, ki nočejo zdaj resnice slišati, čutili takrat,ko bo deželni zbor prisiljen spraviti deželne finance v red in zvišati doklade v taki meri, da bo v dežela zavladala groza in bodo ljudje bežali iz domovine, ne le trumoma kakor sedaj, nego tako, kakor da je prišla kuga. + Saniranje deželnih financ. Vse klerikalno bahanje in pridigovanje ne prikrije bridke resnice, da so kranjske deželne finance obupne. Krek si ni znal drugače pomagati, kakor da je potolažil javnost z — državnimi preodkazi iz novih davkov. L. 1911. je dr. Šusteršič obljuboval, da bodo v prvi polovici leta 1912. ti preodkazi zagotovljeni in plačani. Na to so klerikalci zidali in veselo so razmetavali denar in špekulirali z električnimi napravami. Zdaj so že pri koncu leta 1913-, preodkazi pa še niti dovoljeni niso, kaj še da bi bili plačani. Zdaj nas s temi preodkazi zopet Krek tolaži. Pri tem je treba to-le pribiti: Krek ve prav dobro, da je skrajno malo upanja na rešitev malega finančnega načrta. Vlada bi ga pač rada spravila pod streho, toda v parlamentu noče pravzaprav nobena stranka nič slišati o njem in skoro glavo bi bilo staviti, da tudi zdaj s preodkazi ne bo nič. Pa vendar nas ž njim varajo! + Ta deželni glavar! Visoko nad deželnim zborom kraljuje njegov predsednik. Oblastno sedi tam kakor kak orijentski potentat, krvavo gleda doli na poslance in kadar mu je treba kaj povedati, takrat govori z votlim patosom, kakor bi strahove krotil ali mrliče iz groba klical. Pozna se mu na vsaki besedi in na vsa-, ki kretnji, kako blazna domišljavost ga je prevzela. Vse to komedijant-stvo pa se izkaže v svoji največji smešnosti tedaj, kadar pozira dr. Šusteršič dostojanstvenost in se začne zgražati. Kar ruka ga in toliko, da ga ne podere! Tisti dr. Šusteršič, ki je v letih klerikalne obstrukcije vpeljal največje surovosti v deželni zbor, ki je divjal v deželnem zboru kakor pijanci pri pretepih v krčmi, ki je psoval za sedem hajduhov, ki je žalil in sramotil politične nasprotnike, kakor konjski mešetar ter opljuval vse najprimitivnejše predpise Človeške dostojnosti — taisti dr. Šusteršič igra zdaj komedijo in se dela, kakor da mu najnedolžnejša beseda — seveda Ie če pride iz naprednih ust — kar živce trga. O dostojnosti in spodobnosti govori zdaj in markira rahločutnost, ki je še de-vičica ne premore, kadar gre prvič k sv. obhajilu. Neprestano daje nauke in podeljuje ukore in pridiguje o dostojnem tonu, o primernih besedah in parlamentarnih izrazih! Zadnjič je pa še samega sebe prekosil. Lampetu je dal ukor, ker je prečital iz našega lista, kako zasluženo brco je dal inženir Šuklje klerikalni trojici Lampe, Jare in Dermastija. Takrat je deželni glavar dr. Ivan Šusteršič zadrhtel po vsem životu in kakor bi njegov glas prihajal iz dna užaljene duše, je pokaral Lampeta, da čita take stvari v tistem deželnem zboru, kjer še nikdar ni bila izrečena nobena huda beseda in čigar uradni zapisniki so vendar večina priča čudovitih talentov dr. Ivana Šustersiča za finost, dostojanstvenost, rahločutnost in sploh najpopolnejše gentlemanstvo. Res, samo če bi kak star mesarski pes pri pogledu na kapljico krvi začel božjastno trepetati — bi to moglo napraviti tak vtisk, kakor ga naprav-Ija ta starošpanska grandeca, s katero zdaj dr. Šusteršič markira zadnjo instanco družabne in parlamentarne popolnosti. + Splošna in enaka volilna pravica za deželni zbor. Kdo se ne spominja bobnečih govorov, ki so jih klerikalci časih imeli o splošni in enaki volilni pravici. V parlamentih, na shodih, v brošurah in v časopisih so delali zanjo in oznanjali, da je edina pomoč zoper vse politične, gospodarske in socijalne nadloge, da je od nje odvisna rešitev ljudstva iz bede in brezpravnosti, da je ona jamstvo boljšega življenja. Borili so se za splošno in enako volilno pravico v državnem zboru, na cesti in v deželnem zboru. A sedaj so jo pohodili in so nanjo zagnali velik pljunek. Odklonili so v deželnem zboru stavljeni predlog na uvedbo splošne in enake volilne pravice. Vsi so glasovali proti njej, vsi od kraja, in ž njimi vred tudi dr. Krek, ki se je delal časih največjega demokrata. Strah pred ljudstvom je klerikalce napotil, da so kar mogoče hitro zadušili predlog. Še razpravljati niso prav hoteli. Le hitro v kraj s predlogom, da se mase ne zbude. Pa ne bo nič pomagalo. Stvar ne pride več z dnevnega reda, nikoli več! + Posredovalni uradi. Klerikalci so si vtepli v glavo, da hočejo imeti na Kranjskem posredovalne urade. Morda se res dobi kje kaka nedolžna dušica, ki verjame, da hočejo klerikalci s temi posredovalnimi uradi omejiti pravdanje in tožarenje med ljudstvom ter mu prihraniti potov in stroškov, toda kdor klerikalce pozna, tisti ve, da je vse to le pretveza. Klerikalci hočejo s posredovalnimi uradi ustvariti nekaka klerikalna strankarska sodišča. Klerikalci imajo veliko večino občin v svojih rokah in kjer so taki posredovalni uradi, se vidi, kako služijo klerikalnim strankarskim namenom in kako jih klerikalci izrabljajo. Spomniti se je treba samo slučaja Kleindienst! Ne bo dolgo, pa pride drug slučaj v javnost, ki bo vzbudil še večjo senzacijo: v nekem posredovalnem zavodu so namreč vjeli in zapeljali nekega posestnika, da bo moral plačati zanj jako veliko svoto na menico, ki jo je podpisal kot porok, dasi je bila menica že zdavno neveljavna. Ujeli in zapeljali so posestnika-poroka, da bi rešili denar fajmoštrovemu zavodu. Stvar pride še pred pravo sodišče, tam se bo pokazalo, kako in kaj in tedaj bomo o tej stvari že še govorili. Med ljudstvom ni nikakega zaupanja v posredovalne urade in celo najbolj klerikalne občine jih ne marajo. Treba je le pogledati v ljubljansko okolico. Občina Št. Vid. kjer županuje klerikalni Belec, občina D. M. v Polju, kjer županuje klerikalni Dimnik, občina Dobrunje, kjer županuje klerikalni Korbar, občina Grosuplje, kjei županuje klerikalni poslanec Košak, občina Šmarje, kjer županuje klerikalni Kastelic — nimajo posredovalnih uradov. Najhujši klerikalni župani, ki store vse, kar hoče stranka, ne morejo ustanoviti posredovalnih uradov, ker jih ljudstvo ne mara. To seveda klerikalcev nič ne ženira. Svoja strankarska sodišča hočejo na vsak način imeti — zato bodo zdaj dotični zakon »popravili«. Vlada jim bo seveda rada ugodila, saj se stori vse z veseljem, kar more poštenim ljudem pristuditi življenje v Avstriji. + Blamirani grof Barbo. Z grofom Barbom se bomo o priliki še malo pomenili zaradi njegovega zadnjega govora v deželnem zboru, za danes si hočemo le privoščiti to malo veselje da zabeležimo, kako lepo in izdatno blamažo je doživel ta žlahtni gospod. Grof Barbo se je namreč čutil poklicanega, da se je v deželnem zboru potegnil za dr. Kreka in je podprl, kolikor mu dopuščajo njegove šibke umstvene sile ljuto pritožbo, da je prišla Krekova ljubezenska afera v javne časopise. Pri Nemcih je kaj takega seveda izključeno! Popolnoma izključeno! Kaj takega se ni pri Nemcih še nikoli zgodilo in se ne bo. To je mogoče le pri Slovencih! Posebno pa je popolnoma izključeno, da bi se kaj takega zgodilo pri listih, kakor so »Grazer Tag-blatt«. Tam kaj takega ne store za nobeno ceno! Prej bi se svet podrl! — O, lepo je bilo videti in poslušati grofa Barbota. In pokazalo se je tudi takoj, kako resnične so bile Barbo-tove besede! Komaj jih je bil Barbo izgovoril — pa sta prišla »Grazer Tagblatt« in »Deutsche Wacht« — glasili tistega kluba, kateremu pripada žlahtni grof — in sta s slastjo in radostjo ponatisnila Krekova ljubezenska pisma! Pri tem je eno pomisliti: mi imamo ljut boj s Krekom, boj na smrt, in če smo mi dali svoj list na razpolaganje za objavljenje teh pisem, smo to storili iz političnih nagibov; »Grazer Tagblatt« in »Deutsche VVacht«, za katera je z nemškim Nationalverbandom grof Barbo najmanj ravno toliko odgovoren kakor narodnonapredni poslanci za »Slov. Narod«, pa nimata nobenega boja s Krekom, nimata pri stvari prav nikakega političnega interesa in sta ponatisnila Krekova pisma zgol le iz hudobije in ljubezni do škandala. To je za našega žlahtnega grofica Barbota krepka blamaža in mu na njej toplo čestitamo! Da, ti nemški listi! O ti so nekaj posebnega, nekaj tako posebnega, kakor nemški kavalirji iz kranjskega vele-posestva! -r Klerikalno hinavstvo. Ljubezenske stvari ne spadajo v javnost — to je smisel vseh pritožb, ki so jih izrekli klerikalci v dež. zboru za-stran Krekove ljubezenske afere. Da je »Slovenec« že neštetokrat posegel v take zadeve, to seveda črnih moralistov nič ne ženira. Kdor pa loče prav spoznati ostudno hinavstvo klerikalcev v tej stvari, naj vzame v roke zapisnike dež. zbora iz tistega »zgodovinskega leta« ko so prišli Krek, Šusteršič, Brejc in vsa ta lepa kompanija prvič v dež. zbor in začeli z obstrukcijo. Kakor stekli psi so takrat v deželnem zboru privlekli na dan ljubezensko afero tihega, skromnega človeka, ki ni še nikomur nič zalega storil. Črna ka-nalja je brezobzirna do največje brutalnosti proti svojim nasprotnikom — zase pa zahteva najnežnejšo obzirnost! + Konstatirati je treba! Poslanec dr. Ivan Tavčar je v zadnji seji deželnega zbora, govoreč o Krekovi aferi, rekel med drugim tudi to-le: »Po mojem mnenju bo stvar, o kateri se je po nepotrebnem že toliko govorilo v tej zbornici, takoj spravljena s sveta, (obrnivši se proti dr. Kreku) ako g. dr. Krek s pošteno besedo kategorično izjavi, da so njegova pisma, ki so jih listi nedavno tega objavili falsifikat . . .« Na ta poziv je dr. Krek resignirano gledal v tla in — molčal. To dejstvo je treba konstatirati vzpričo »Slovenčevega« go-bezdanja o »sodnem dnevu« in o »sijajni rehabilitaciji dr. Krekovi«! -i- Klerikalni shod po § 2. se vrši danes zvečer. Kdo shod sklicuje, ne vemo, znano pa nam je, da bosta na sestanku imela glavno besedo dr. Zajec in Gostinčar. Pravijo, da bosta skušala oprati zamorca dr. Kreka, proti kateremu je vkljub »sodnemu dnevu« največji odpor v klerikalnih vrstah. Toda to delo, napraviti iz črnca belca, ne bo tako lahko, ker je mnogo najzvestejših strankinih pristašev radi Krekove afere tako ogorčenih, da z vso resnostjo zahtevajo, kakor se zatrjuje, — Janezovo glavo. Bomo videli, kako se bo izvršila Zajec-Gostinčarjeva komedija. + Dejanja govore. Tisti izmeček učiteljtva, ki so mu klerikalci poskrbeli stoliček v deželni zbornici je imenoval knjigo »Dejanja govore« pamflet. Da, pamflet je on sam in taki pamfleti so vsi tisti učitelji, ki soglašajo ž njim. Dejanja kar naprej govore! Na Brdu pri Lukovici je nadučitelj g. Ivan Tavčar, vzoren učitelj in vzgojitelj, znan pa tudi kot izboren hribolazec, jamski raziskovalec in član amaterfotografskega kluba. Klerikalni deželni odbor mu ni privoščil vinarja draginjske doklade, moral je živeti ob mesečni plači 84 kron. Kakor ravno čujemo je ta vrli učitelj-značaj imenovan na c. kr. pripravnico v Trst kot c. kr. učitelj. Možu je čestitati k temu, toda kranjskemu šolstvu je to v škodo, deželnemu odboru pa v sramoto. Komaj pred pol meseca je šel učitelj Kovač, sedaj zopet Tavčar! Dejanja govore, toda le kot sramotna obtožnica klerikalni stranki, ki goni dobre učitelje iz dežele. 4- Ljubljana ni Zader. V spljet-skem »Našem Jedinstvu« čitamo med drugim: »Tisoč in tisoč Hrvatov v Trstu se nič ne briga za tamkajšnje razmere, ne brigajo se niti za brate Slovence, čija žilavost za njihovo in splošno slovansko stvar nas zadivljuje, kjerkoli oni prebivajo. V Trstu je na tisoče Hrvatov, a zdi se kakor da bi jih ne bilo. Iz najmanjše vasice po naših pokrajinah čitate kak glas v tem ali onem listu, samo iz Trsta skoraj nikoli. Kakor da bi nas tam niti ne bilo . . . Pred 60 leti je bila Praga po pretežni večini, Ljubljana pa docela nemška. Danes je Praga češka, Ljubljana slovenska — obe centra slovanska, a Zader, a Zader še vedno — »talijanski«! . . . 4- Spomin na Skader. Spomladi, ko je divjala najljutejša borba pred Skadrom in ko je bilo pričakovati, da trdnjava pade vsak treno-tek, so se po vsi Dalmaciji, zlasti pa v Spljetu pripravljali, da proslavijo padec Skadra v črnogorske roke na najslovesnejši način. Toda vladnim organom se je zdela taka proslava za obstoj države nevarna, zato so prepovedali vsako svečanost, v Spljetu samem pa so izdali prepoved, da se hiše ne smejo razsvetljevati in ne okraševati in da se na njih ne smejo razobešati zastave za dobo šestih mesecev. Na ta način so modri čuvarji državne ladje preprečili, da se ni zgodila velika nesreča, da bi padec Skadra pozdravljale v Spljetu in pc Dalmaciji zastave, cvetke in luči. In od dneva, ko je bila izdana ta prepoved, je danes v ponedeljek poteklo Šest mesecev. Spljetčani pa lahko danes zopet okrase svoje hiše. jih razsvetle in razobesijo na njih zastave, da proslave s tem neskončno modrost mož, ki s takimi prepovedmi rešujejo — državo. -h »Nibelunška zvestoba« Nemčije, kateri so peli dunajski listi sla-vospeve in himne za časa zadnje balkanske, zlasti pa v dobi aneksijske krize, se je jela nevarno krhati. Nemčija neče več drveti skozi drn in strn za avstrijsko diplomacijo, marveč je jela hoditi docela svoja pota. To se je pokazalo najprvo lani meseca novembra, ko so nemški državniki z vso odločnostjo nastopili proti nakani avstrijskih vojaških krogov vpasti v sandžak Novi pazar in se s tem vmešati v balkanske homatije. V drugič je Nemčija nastopila proti Avstriji letošnje poletje, ko se je izrekla proti reviziji bukareškega miru, ki ga je predlagala in zahtevala njena avstrijska zaveznica. Od tega časa se je razmerje med Nemčijo in Avstro-Ogrsko silno ohladilo in dunajski listi nič več ne pišejo o »tradicionalni nibelunški zvestobi«. A temu se ni čuditi, saj je jelo vse časopisje v Nemčiji z edino izjemo klerikalne »Germanije« v takem tonu pisati o Avstriji, kakor da bi ie-ta. že zdavna ne bila zaveznica liohen-zollernske države. Ti listi proglašajo Avstro-Ogrsko za — »živega mrtveca« in razpravljajo docela prostodušno o razpadu in razdelitvi naše monarhije, kar predstavljajo javnosti kot neizogibno potrebo polit'čne-ga in državnega razvoja. Zato priporočajo voditeljem nemške politike, naj zvezo z Avstro-Ogrsko iazbijejo in stopijo v zvezo z Rusijo, češ da bi ta zveza z Rusijo Nemčiji pripomogla k posesti nemških avstrijskih pokrajin in ji dala v roke tudi most in pot v Trst in na Jadransko morje! .. . Takšna je sedaj — »nibelunška zvestoba«! — Nekoliko odgovora piscu članka »Izpričevalo ubožnosti za liberalna gasilna društva« v št. 222. »Slovenca« z dne 27. septembra t. I. Gosp. pisec piše, da gasilci stare zveze ne poznamo cestno - policijskega reda. Veseli nas, ako ga on pozna bolje, kakor mi, prav gotovo pa ne ve, ali iz zlobnosti noče vedeti, kako se na kmetih živi in kako se iz-polnujejo ne samo cestno - policijski ali še kaki drugi redi. Dobro vemo, da je dolžnost občine, skrbeti za pri-prego v slučaju požara, ali naj nam gosp. pisec pove, v koliko občinah so se že določili posestniki v posameznih vaseh, ki imajo dati gasilnemu društvu priprego, ali kje je že določilo županstvo, koliko bo plačalo voznikom, ki bodo vozili brizgalno v vasi drugih občin, ki nimajo svojega gasilnega društva. Ne trdimo, da takih občin ni; mnogo, mnogo jih je pa še, kjer se ni v tem oziru še prav nič storilo! (Dokaz občni zbor nove zveze, na katerem se je vprašalo, kdo naj plača priprego!) Resnica je, da se mora ob požarih po navadi prositi in prositi, da se dobi priprego. Gospodarji se izgovarjajo drug na drugega, večina konj je isti dan bosih, in če se sledniič le preprosi kakega gospodarja, da zapreže, tedaj gotovo reče: »Zastonj mi že ne boste podili konj!« Zdaj naj mu reče načelnik, da mu bo župan plačal. »Kaj, jaz bom beračil okrog župana za te solde?« (Ali ni tako gosp. pisec?) Kaj je storiti zdaj načelniku? Plačati mora sam voznino. Ako je ogenj v kaki sosednji občini, kdo mora zopet plačati? Načelnik! Sam pa čaka kakega pol leta na povračilo, ako ga sploh dobi. Ali je, ali ni — taka »strašna neumnost«, ako se društva izjavljajo, da ne bodo mogla brez podpore plačevati priprege v oddaljene vasi, to prepuščamo rade volje vsem razsodnim bralcem. In ako že prinašate to našo »gorostasno neumno« izjavo na zavarovalnice in žalitev deželnega odbora »dobesedno«, zakaj pa neče-te objaviti naše dobesedne prošnje na isti deželni odbor? Slišali smo to prošnjo na dan našega občnega zbora dne 28. pr. m. in se Čudimo, kako je mogoče, da more deželni odbor tako ponižno in upravičeno prošnjo odkloniti. Kdor more kaj takega storiti, se res z ognjem igra, m če mu po letu 1917 posujejo plameni lastno hišo na glavo, si mora krivdo sam sebi pripisati! — Več gaslilcev. — Za trgovce! Iz Trsta se nam poroča: Večje italijanske in nemške tvrdke v Trstu so imele te dni zaupni sestanek. Sklenile so, s Slovenci le italijansko in nemško dopisovati. Neki veletržec je celo trdi!, da je na slovenska pisma dobil skoraj vedno nemške .odgovore in zato seveda odslovil slovenskega korespondenta. Slovenski trgovci, na vas ie sedaj ležeče, da s Trstom izključno le slovensko dopisujete; kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti. —- Pol stoletja sokolskega dela. Sokol je otvoril včeraj ob pol 11. dopoldne V dvorani »Merkurja« v Narodnem domu svojo razstavo, da pokaže uspehe svojega polstoletnega delovanja. Razstavo je otvoril brat dr. Rupnik s kratkim nagovorom in pozdravom zastopanih korporacij ter v velikih potezah orisal idejo SokcH-stva in delo Sokola med narodom te-zom preteklega pol stoletja. Otvoritve so se udeležili županja ga. Franja dr. Tavčarjeva, podžupan dr. 3565 Bukovje, dne 1. oktobra. 1913. Eeleaa Premra. Sladni ca! i ... I 50 % prihranka tudi na mle-J\fjl ku ln sladkorju in okusen zajtrk, iniino dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sledu* čaj, Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl Trnkoczyjev sladni čaj ima ime Sladin in je vedno T\/fn?f bolj priljubljen. Povsod 'Aikg za-JHUl • voj 60 vin. Tudi pri trgovcih. Po poŠti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkoczv v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7ffci»9\tt0 1 k 2'30 » » » V akordu zaslužijo moški tudi čez 5 in ženske 3 K in čez, na dan. Delo je deseturno Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Švici. Pripoznano najboljše švicarske ure. Schafftiausen Dre, Onega ore M Najbogatejša zaloga brllantnlh in drugih prstanov, uhanov, verižic, zapestnic itd. Namizno orodje. — Krasni nastavki iz srebra itd. itd. :: Najnovejši cenik brezplačno. :: r^elc5arji, zaljtcuajtc v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prosto prvi Slovenski pravkar izišli bogato ilustrovani cenik 1913 za kolesa in posamezne dele. Poglejte ga pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. Karel Camenik & Ko.. Ljubljana. Dunajska cesta 9-1?, specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deti. mehanična delavnica in garaža. I r L J Blud en c, 1. oktobra 1913. P. n. Tem potom usojamo si vljudno na-Pj znanki, da smo poverili samoprodajo i j r i l 1 naših izdelkov tvrdki a Fr.it f# J0 u M w i t i M v Ljubljani; zahvaljujemo se za izkazano nam zaupanje in prosimo, da se v bodoče naslavljajo dopisi in naročila na imenovano tvrdko. Velespoštovanjem W 3566 Vd. Lutz & sinovi. u B L J r i Ljubljaua, 1. oktobra 1913, P. n. Z ozirom na onostransko naznanilo si usojamo najvljudneje javiti, da smo prevzeli od tvrdke i Lutz & sinov! v Bludencu samoprodajo njenih izdelkov in prosimo vljudno, da se nam prijazno nakažejo cenjena naročila, ki jih bomo, kot običajno, izvršili kar najbolje. T_ V Velespoštovanjem j u Fr. Kalmus & F. P. Vidic & Komp. rt vi r_i L A n r 9 r v L 1