t \ 1 Poštnina plaćana v getentni. Leto LXrv*, št. 89 Ljubljana, torek ti. aprila loji Cena Din 1.- Iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratt do 80 pettt UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO PODRC2N1CE: a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji tnseratl petit ijttiiijava Knafltev* ulta* it. ft MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« wiBUA«a, uiuijeva uuca s*, o NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 8122, 3128, 8124, 8125 in 8126. Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. POMORSKI SPORAZUM PONESREČIL? Pogajanja v Londonu za trajni pomorski sporazum bodo prekinjena, ako Italija in Anglija ne bosta odobriti francoskih predlogov Pariz, 21. aprila. Pogajanja za pomorski sporazum med Francijo, Italijo in Anglijo, ki se vrše v Londonu, so prišla v odločilni stadij, ni pa mnogo upanja, da bi prišlo do sporazuma, ker je na eni strani Francija odločno nepopustljiva, na drugi strani pa tudi Anglija in Italija nočeta popuščati. Ta prikrita prestižna politika bo popolnoma onemogočila pomorski sporazum in zdi se, da ne bo prišlo do rešitve pred splošno razorožitveno konferenco. Vodja francoske delegacije Massigli je prejel včeraj nova navodila. Pred svojim odhodom v London je imel dolgotrajna posvetovanja z ministrskim predsednikom ter zunanjim in mornariškim ministrom. Podrobnosti teh razgovorov niso znane, vendar pa se more iz pisave današnjih listov sklepati, da je malo upanja za sporazum, ker vztraja Francija pri tem, da se ji v do- | bi od 1. 1934 do 1936 dopusti zamenjava starih vojnih ladij z novimi. Ce Anglija in Italija na to ne bosta pristali« je smatrati pogajanja v Londonu za definitivno razbita. London, 21. aprila. Redakcijski odbor za pomorski sporazum je včeraj po kratki seji odgodfl svoje delo do povratka francoske delegacije, ki bo dobila nova navodila. Ce bodo novi francoski predlogi nesprejemljivi, bodo pogajanja definitivno prekinjena. Pariz, 21. aprila. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal zunanji minister Briand zelo izčrpno o pomorskih pogajanjih. Ministrski svet je odobril navodila, ki bodo izdana francoskim delegatom za ta pogajanja. Vodja francoske delegacije Massigli je davi zopet odpotoval v London. Med Briandom in tukajšnjim angleškim odpravnikom poslov Campbellom se Briandov gospodarski načrt Vzhodnim agrarnim državam se priznajo ugodnostne carine za izvoz kmetijskih pridelkov, industrijskim državam pa olajša prodaja industrijskih izdelkov Pariz, 21. aprila. »Echo de Pariš« poroča: Iz goste megle, ki obdaje Briandov načrt, se dajo izluščiti naslednji konkretni predlogi: Briand hoče najprej v tej aii oni obliki zagotoviti dolgoročne kredite in take trgovinske pogodbe, ki bodo omogočile avstrijski industriji večja tržišča. Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Rumunija, Madžarska in Bolgarija bodo dobile ugodnostne carine v obliki takih carinskih sporazumov, ki jih bodo jamčili ugodno prodajo agrarnih pridelkov. Na ta način naj bi se preprečilo, da se pridružijo avstrijsko-nemški carinski uniji. Večje evropske indu- ske države z Nemčijo vred naj bi dobile ugodnosti za izvoz svojih industrijskih izdelkov. Težkoče obstojajo v j te tem, da bo za tak sporazum potreben pristanek prekomorskih držav, zlasti ameriških Zedinjenih držav in Kanade. Vprašanje je tudi, ali bo hotela Nemčija prostovoljno pristopiti k takemu sporazumu. Pri mednarodni hipotekar-ni banki, o kateri se ta 'teden razpravlja v Ženevi, bo ta predlog igral važno vlogo. Briand je imel zadnje dni dolge konference s poslaniki vseh vpoštev prihajajočih držav. Zagrebški Kiirten pred sodiščem Slikarski pomočnik Žimbrek, ki je umoril 14-Ietno dekle, pravi, da se ničesar ne spominja Zagreb. 21. aprila. Včeraj se je vršila pred kazenskim senatom zagrebškega sodišča uprav kiirtenovsko senzacionalna razprava. 28-letni slikarski mojster Slavko žimbrek, rodom iz Zagorja, se je zagovarjal zaradi umora 14-letne Ivke Vrk-ljanove. žimbrek je pričakal 12. februarja t. 1. ob pol 12. opoldne na vogalu Mar-kičeve ulice deklico ter ji prizadel z nožem 11 vbodijajev. Na policiji in pri preiskovalnem sodniku je žimbrek trdil, da je storil zločin iz osvete, ker mu njen oče ni Izplačal celega zasluzenega zneska za neka slikarska dela. Na včerajšnji razpravi pa je Slavko žimbrek ali simuliral ali pa ga je res zapustil razum, ker je trdil, da absolutno ničesar ne ve, da bi bil koga usmrtil. Spominja se samo. da se je znašel na policiji in da so mu tamkaj nekaj govorili o usmrčenem dekletu. Nič pa mu ni znano, da bi bil to on storil ali pa da bi bil kaj takega hotel storiti. Tekom dopoldneva so bile zaslišane priče ter je šofer nekega avtobusa, ki se je kritični čas nahajal v bližini vogala Markičeve ulice, izpovedal, da je videl v daljavi 30 metrov, kako kleči neka deklica pred moškim, ki jo udarja. šele ko je prišel avtobus docela blizu, je šofer z grozo opazil, da ne udarja neznanec s palico, temveč z bodalom, ki ga neprenehoma zabada deklici v pleča. Vrkljanova je imela raztrgana vsa pljuča. Ko je šofer skočil proti napadalcu, je ta pobegnil, šoferju pa ni preostalo drugega, nego da je pobral deklico in jo odnesel v avto. Sele tu je opazil, da je nož še vedno zaboden v hrbtu deklice in ga je šele on izvlekel. Deklica je v bolnici še spoznala svojega očeta Antona Vrkljana ter mu rekla: »Bolje, tata, da je mene, nego tebe, kaj bi bilo potem iz nas vseh ,da je tebe!« To je rekla s slabotnim glasom in takoj nato umrla. Druge priče so res potrdile, da je žimbrek nekoliko slaboumen ter da se je napram ljudem neobičajno obnašal in vsakemu grozil. Cesto je padal v nezavest in tožil o glavobolu ln trpel na fiksni ideji, da ga nekdo preganja. To je potrdila tudi njegova žena, ki je živela z žimbrekom dve leti in ga baš zbog tega zapustila, ker je bilo življenje z njim neznosno. Razprava se bo Se nadaljevala in bodo psihijatri bržkone žimbreka vzeli še na nadaljnje opazovanje v bolnico. Smrt nemškega znanstvenika Berlin, 21. aprila, g. Znani nemški raziskovalec Azije prof. Trinkler, ki se je pred 14 dnevi hudo ponesrečil pri avtomobilskem karambolu, je v nedeljo v bolnici v Breme rhavnu podlegel hudim poškodbam. Poostritev kontroie na italijanski meji ženeva, 21. aprila. List >Suisse« poroča, da so italijanski obmejni organi prejeli navodila, da naj pooštre kontrolo ino-zemcev, ki potii^jo v državo. Poostritev obmejne kontrole je baje v zvezi z dejstvom, da so v nekem vagonu premoga, ki je bil namenjen v Turin, nedavno našli precej orožja. Objava tajne pogodbe Mussolinija in Primo de Rivere Pariz, 21. aprila. »Populairec poroča, da bo v kratkem objavljena tajna pogodba, ki je bila sklenjena med Mus solini jem in Primo de Rivero. Muslimani proti nasilstvom v Tripoiisu London, 21. aprila. AA. Iz Jeruzalema poročajo, da je po časopisnih vesteh vrhovni muslimanski svet proučil vprašanje slabega postopanja Italijanov z muslimani v Tripoiisu. Delegat tripolitanskih muslimanov, ki se mudi v Jeruzalemu, je vložil protest pri italijanskem konzulatu v Jeruzalemu proti temu postopanju. Nezgoda angleškega poštnega zrakoplova Sidnev, 21. aprila. 8. Po brezžični vesti iz Porta Darwina se je danes popoldne pri Cospangu na otoku Timor ponesrečil prvi poštni zrakoplov »City of Cairo« zračne zveze med Anglijo in Avstralijo. Vsi potniki in poŠta so rešeni. Zrakoplov je močno poškodovan. Parlamentarne volitve v Egiptu London, 21. aprila. Parlamentarne volitve v Egiptu se prično 17. maja in bodo zaključene 3. junija, Nova zbornica se sestane 25. junija. je vršil po seji ministrskega sveta razgovor v zvezi s temi pogajanja. London, 21. aprila. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je izjavil zunanji minister Henderson. da so se pojavila v redakcijskem odboru za italijansko-francosko pomorsko pogodbo gotove težave, o katerih se vrše trenutno med zastopniki vlad v njem pogajanja. Henderson je s povdarkom naglasil. da so vesti, po katerih angleška vlada nima interesa, da bi se dela v odboru nadaljevala, popolnoma neresnične. London, 21. aprila. »Observer« poroča: »Čeprav se bo redakcijski odbor jutri ponovno sestal. Je popolnoma nemogoče še nadalje prikrivati dejstvo, da je pomorski sporazum nemogoč. Francija je z izjemo onih določb, ki nimajo nikakega vpliva na francoski pomorski gradbeni program, zavrnila vse druge predloge.« V enakem smislu se izražajo tudi vsi ostali angleški listi. Ghica ne vstopi v Jorgovo vlado Bukarešta, 21. aprila. Rumu.nski poslanik v Rimu Ghica, ki ga j« kralj izbral za zunanjega ministra, je iz rodbinskih razlogov o3kl-on.il ime.novan.jt:. M-in^strsk'? predsodnak Jorga si med tem prizadeva, da bi ga vse politične stranke rlobro sprejele in je v ta namen pos'al vsem političnim voditeljem daljša prsni?, v katerih :z-Taža posameznem strankam svoTe spoštovanje in naglasa, da je njegova vlada zgolj delovna vlada. Njena naloga je le doseči, da bi se razmere v državi zbo'j-šale. Udržalova čestitka Jorgi Praga, 21. aprila, h. Rumunski ministra ski predsednik Jorga je poslal ministrske* mu predsedniku U držal u brzojavk o naslednje vsebine: Ko mi je kralj poveril predsedstvo de* lavne vlade, ki naj materijalno in moralno dvigne državo, vam hočem zagotoviti naj* globokejšo vdanost do vaše prijateljske in zavezniške države. Na to brzojavko je ministrski predsed* nik IJdržal odgovoril nasJednje: Zahvalju* jem se vam za brzojavko in si dovoljujem izreči vam prisrčne čestitke za visoko od* likovanje, ki ste ga bili deležni. Pri tej priliki vam izražam prisrčne želje, da bi imela vaša častna naloga čim večji uspeh v procvit naše prijateljske in zavezniške Ru mumije. Aretacija belgijskega profesorja v Italiji Rm, 21. aprila. »Lavore Fascista« poro* ca, da je bil pred par dnevi aretiran v Mi* lanu gimnazijski profesor iz Bruslja Mou* lin. Moulin se je mudil že dalje časa v Ita* liji ter je baš nameraval odpotovati v ino* zemstvo, ko so ga aretirali. Osumljen je, da je prenašal pošto med italijanskimi emigranti v inozemstvu in protifašističnimi rovarji v Italiji. Pri njem so baje našli mnogo obtežilnega materijala. V zvezi s tem je bilo aretiranih tudi mnogo italijan* skh državljanov. Enaka usoda je doletela tudi prof. Arnalda Possattia, ki je name* raval skupno z Moulinom odpotovati v inozemstvo. Vsi aretirane i so biH izročeni fašističnemu tribunam v Rrmu. Naraščanje komunizma v Nemčiji Berlin, 2l. aprila. Gospodarska beda Širokih slojev, ki s prihajajočo pomladjo samo potegoma popušča, slabi upe za bodočnost, politična zmešnjava v nemškem notranjem življenju in zadnji dogodki v taboru hitlerjevcev predstavljajo zelo dober teren za nemški komunizem, ki v zadnjem easu oči vidno napreduje. Napram lanskemu letu se je Število nemških komunistov povedalo od 100.000 na 200.000. Zlasti v zadnjem Času se čimdalje bolj množe prijave za vstop v komunistično stranka Centrala komunistične stranke ugotavlja, da je največji porast članov v mladinski organizaciji. Tudi število članov v revolieijonarnih sindikalnih organizacijah je že preseglo četrt milijona. Komunistični pokret postaja ponovno resna nevarnost in vlada bo prisiljene, da ga s primernimi sredstvi omeji, ker bi mogel notranjo zmešnjavo v Nemčiji samo Še povečati in privesti državo v zelo neugoden mednarodni položaj.. Promenado nam pobrustajo Vsa dela za tramvajska proga pa šelenburgovi ulici morajo biti končana do 5. maja Ljubljana, 21. aprila Usoda je neizbežna, naj bo mila ali strašna... In je strašna, kako pa drugače; preljubo promenado naui bodo pobrustali. Včeraj so torej začeli. Najprej so delavci mahnili s krampi po cestišenem asfaltu, preljubo Selenburgovo ulico so doslovno slekli ali ogulili, do obisti — od pošte do Knafljeve ulice. To pa še ni bilo najbujše, čeprav so ljudje že močno zmajevali z glavami ... Nekateri so pa bili celo veseli, mislili so namreč, da razbijajo cesto le zaradi tega, da jo bodo končno temeljito zakrpali in sešili. kar je bilo že nujno potrebno. Pa so še seveda ušteli- Stvar je v resnici resna. In čedalje bolj je postajalo proti poldnevu. V začetku se ljudje niso niti mnoiio zmenili za masakriranje promenade. Niti tistih ni bilo, ki bi morali stati prvi na braniku svojih pravic, tistih, ki so rojeni in rojene prav za prav le za promenado, ki jim je promenada še več kot pol življenja .. . Sploh se zdi dokaj čudno, da se ni nihče zavzel za promenado, vsaj včeraj ali danes, kot je naša lepa meščanska navada, da se pričnemo ujedati in pričkati ob 12. uri. Včasih smo kazali več gorečnosti, ko je Slo za Zvezdo ter smo vsaj to dosegli, da se tam podirajo kostanji sami od sebi. Žal je promenado razjedala enaka usoda, sama od sebe je pričela giniti brez vsakih protestov ter je bila zadnje čase prav za prav kaldrma, četudi je še vedno služila za korzo naši nadebudni mladini kot eliti za damske in modne revije in ne v najmanjši meri za razne športne namene. Ta majhni prostor smo pač vsi ljubili neizmerno, zato ni čuda, da je bil za našo veliko ljubezen premajhen. No. in zdaj si jo bo osvojil popolnoma zase — tramvaj. Izpodrinil nas je ta zeleni vrni;, ki je Še bolj zelen kol naša zavist* Sicer pa o zavisti prav za prav nismo niti upravičeni covoriti. Pomislite, včeraj dopoldne ie zarenčal in zabučal na promenadi kompresor kot lačna zver, srce pa doslej Sovjetski agitatorji v Španiji Varšava, 21. aprila. AA. Iz Moskve so prispeli s poslednjimi vlaki večje skupine komunističnih agitatorjev, ki potujejo v Španijo. Med njimi je tudi izvršilni odbor španskega oddelka komunistične interna* cijonale. Predsednik tega odbora je izjavil novinarjem, da se nahaja Španija pred ko* m.u>ni«tiano revolucijo. Federativni značaj nove španske republike bo pospešil čisto* krvno proletarsko revolucijo. Portugalska naroča vojne ladje London, 21. aprila, AA. Na seji spodnje zbornice je aunanjd minister Henderson rekel, da »o uporniki še vedno gospodarji položaoa na Madeiri. Angleška križarka >Ixmdon« bo zato še nadalje ostala v Funcfaahi iai ščitila interese angleških državljanov. Rim, 21. aprila. AA. Portugalska vlada je naroČila v italijanskih ladjedelndcah .pet vojmrih ladij. NaroČila predstavljajo skoro polovico novega mornariškega načrta Portugalske. Po tem načrtu bo Portugalska zgradila štiri torpedovke, 4 fa-vddniske ladje, dve podmornici in ladjo za letala. Revolucija v Hondurasu Newyork, 21. aprila Zaradi revohicijo-narnega pokreta je bilo v državi Honduras proglašeno obsedno stanje. Odrejena je splošna mobilrij&acija. VPashington, 21. aprila, s. Razen lcrižarke »Memphis«, ka je dobila nalog, naj se pri zaščiti življenja in lastnine Američanov omeji na obalna mesta, sta odšli včeraj še dve križarki in matična ladja za letala rz luke Guatanamano na Kubi v Honduras in Nicaraguo. VVashington. 21. aprila AA. Revolucl-jonarji ▼ Hondurasu prodirajo proti mestu Progreseo In proti glavnim pristaniščem: Lacdeba, Tel a, Tmjillo ln. Puerto Oortez. Zedtnjeme drŽave so poslale v Honduras tri križarke, da zašcJAnjo interese inozem-cev, ki pa za enkrat niso v nevarnosti. Revolucionarje vodi general Gregomi-o Furara. Kongres bančnih uradnikov Beograd, 21. aprila. AA. 24. in 25. maja se bo vršil v Splitu kongres bančnih uradnikov. očividno še nikomur ni počilo. Zarezgetali so sekaci kompresorja kot strašni apokaliptični konjički — promenadi so pričeli drobiti i drob, betonsko podlago za asfaltno površje. Ljudi je bilo čedalje več, toda do besede niso prišli, hrup je bil presrlen in preveč strašen, beton se je pa drobil kot sir, drobci so se kar prašili izpod tekačev ter od leta vali daleč okoli. Vozovni promet je bil že zjutraj ustavljen po š^lenburgovi ulici, odvažali so le materijal razbitega cestišča Ln dovažali gramoz. Zaradi tega pa ni imel stražnik, ki dirigira promet pred pošto nič" manj opravka, okoli delavcev se je zgrnilo toliko ljudi, da bi jih skoraj zadušili. Treba jih je bilo seveda odganjati v njih interesu, 9icer bi marsikdo oslepel, dovolj je pa že, če ogluši. In oglušilo jih bo gotovo precej, saj se mnogi ne morejo ločiti od tako zanimivega prizora in zgodovinskega dogodka — hrustanja promenade, hrup je pa strašen. S sekanjem betonskega tlaka so začeli pri pošti z dvema sekačema, kot rečeno, na pogon kompresorja. Kompresor je popolnoma nov in ga je posodila Stavbni družbi mestna občina. Vsa dela pa izvršuje Stavbna družba in morajo biti gotova do 5 maja. Zato jih morajo tudi zelo forsirati. Kanalizacijo bodo izpeljali delavci mestnega cestnega nadzorstva, delali bosta dve skupini in najbrž tudi ponoči. Ko bodo gotova kanalizacijska dela. bodo takoj zbetonirnli betonski tlak, na katerega bodo potem položene tramvajske tirnice. Z lesenimi kockami bodo pa cestišče tlakovali seveda nazadnje, ko bodo že izpeljani tiri. Po vsem tem bo Selenbur-gova ulica morda še nekaj dni promenada, če ne bo tramvaj pričel takoj voziti po končanih delih. Potem pa nikdar več. Kompresor neusmiljeno hrusta, snofi je pohrustal promenado skoraj že do Knafljeve ulice, davi ga pa ni bilo več. Kar čez noč je nekam izginil, menda je šel malo počivat. Ljubljanski firbec je bil pa davi ob ves. užitek. Gospodarska vojna med Rusijo in Kanado Moskva, 21. aprila Med Sovjetsko Rusijo in Kanado je Izbruhnila gospoda .i vojna. Sovjetska vlada je na prepoved uvoza ruskega blaga v Kanado odgovorila s splošnim bojkotom kanadskega blaga. Kanadske ladje v bodoče ne bodo smele vozita po ruskih vodah, niti pristajati v ruskih pristaniščih. Poplave v Francifi Pariz, 21, aprila. AA. Zaradi dotLgotraj« nega deževja so reke zelo na rasti e. Pri St. Denisu v bližini Pari-za so popustili nasipi prekopa Ourcq. St. Denis in nekatera pari* ška predmestja so v veliki nevarnosti, da jih poplavi povoden j. Gasilci isn vojaki sku* šajo popraviti nasip. Povodenj prodira proti Št. Denisu, Nedeljske filmske predstave v Angliji London, 21. aprila. Notranjega ministra Clvnesa so v spodnji zbornica interpolirali, aii bi bil pripravljen dovoliti sedaj vodite« lju ruske revolucije Levu Trockemu biva* nje v Angliji. Clynes je odgovoril na vpra* sanje negativno. V spodnji zbornici se je nato v drugem čitanju razpravljalo o zakonskem osnuf* ku vlade, ki bo dovoljeval predavanje fil* mov ob nedeljah in ki je izzval v verskih krogih precejšen odpor. Zbornica je spre* jela ta zakonski načrt z 258 glasovi proti 210. Izdatki za kino v ČSR Praga, 21. aprila. Ob koncu lanskega leta je imela Češkoslovaška 1817 kmemato* grafov. Poset cenijo skupno na 50 milijo* nov oseb na leto, kar pomeni, da se izda na leto okoli 150 milijonov Kč za vstop* niče, ako se smatra, da je ena vstopnica veljala povprečno 3 Kč. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.845, Berlin 13.535 — 13.565 (13.54). Bruselj 7.908, Budi mpc-šta 0.9179, Curih 1093.80 — 1096.80 (1095.3), Dunaj 798.05 — 801.05 (799.55;, London 276.35, Newyork 56.765, Pariz 222.38, Praga 168.06 — 168.86 (168.46), Trst 297.62. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1280, Pariz 20.3025, London 25.23, New York 519.275, Bruselj 72.175, I Milan 27-1875, Madrid 51.25, Amsterdam ! 208.575, Berlin 123.61, Dunaj 73.—, Sofija 3.76, Praga 15.38, Varšava 58.20, Budimpešta 9055, Bukarešte 3.085. Str»n 2 >S L O V E N S K I N A R O D«, dne 21. aprila 1931 Ste v 8Q Ljubljanski peki pred sodiščem Nadaljevanje in zaključek obravnave — Pri nas ono bolj papeSki kut je papež sam Ljubljana, 21. aprila. Ob 13. prekinjena razprava se je nadaljevala ob 15. z zasliša vanj eni posameznikov. Iz večine so obtoženci predložili svoje kalkulacije in tudi račune za moko. ZašliSa vanje vsakega posameznika je bik) sicer zelo kratko, saj so bili vprašani le zaradi sestanka pri Mraku, in koliko speče vsak kruha na dan ter koliko moke zanj porabi, vendar se je pa razprava vlekla zelo počasi, da so se poslušalci, ki so med seboj pogrešali zastopnike mestnega tržnega odseka in kvasnega kartela, skrajno dolgočasili. Po zaslišanju obtožencev, ki jih je pa več ostalo doma, sta izvedenca g. S ter ga r iz Maribora in g. Jenko iz Ljubljane, ki je prišel dopoldne k razpravi na predlog zagovornika dr. Lapajneta, predlagala, naj sodišče zahteva račune od posameznikov, da iz njih ugotovi točen dobiček, na kar je sodnik preložil razpravo po členih 8 in 9 zakona o pobijanju draginje ter razpravljal dalje samo po prestopku § 382. Sodnik je preči tal razne naredbe banske uprave, ki se tičejo cen kruha, zlasti banovinsko naredbo, ki jim obtožnica očita, da so jo prekoračili, razen tega pa tudi razna poročila mestnega načelstva banski upravi, cenik zadruge z dne 11. februarja 1931, ki so z njim od banovine znižane cene peki zopet zvišali, posebno zanimiv je bil pa dopis banske uprave mestnemu načelstvu, češ, da pekovska zadruga hujska k organiziranem odporu. Nato je bil zaslišan predsednik zadruge g. MežnarciČ, ki je izjavil, da ni sam izdal novega cenika temveč da je bil sklenjen soglasno na odborovi seji predvsem zaradi pritožb članov, da pri tako nizkih cenah ne morejo shajati in jim preti gospodarski polom. Nov cenik je bil sporočen tudi mestni občini, kakor je sploh zadruga pošiljala vse svoje cenike mestni občini in članom /e od 1. 1922, vendar pa na to vlogo zadruga od občine ni dobila nobenega odgovora. Kar se tiče obtoženega Starica iz Slomškove ulice, pravi predsednik zadruge, da se že pet let ni udeleževal odborovega delovanja. Po tej ugotovitvi je prečital sodnik poročilo mestnega načelstva, da Starič prodaja kruh po določeni ceni in je bil le zapeljan od pekovske zadruge, da je pričel kruh prodajati po višji ceni, zato ga pa banski upravi predlaga kot pričo proti svojim stanovskim tovarišem in za informatorja v tej zadevi. O P rosen u Ivanu iz Kamniške ulice sporoča mestno račeistvo sodišču, i'a je jKoda-jal kruh po določeni ceni in predlaga, da se ustavi postopanje proti njemu. Uprava policije sporoča sodišču, da je obtoženi Srhvvarz Josip le poslovodja pri Bončarju na Sv. Petra cesti, kar g. Bončar tudi potrdi in prevzema vso odgovornost. Zagovornik dr. Lapajne predlaga, naj s« razpravi radi prestopka § 83 preloži, ker 30 potrebne poizvedbe pri banski upravi, kako je treba razlagati drugi odstavek banske naredbe, da se bodo cene ravnale po dnevnem kurzu moke na zagrebški borzi, dalje poizvedbe pri ZTOI, da ni bila pozvana dati svojega mišljenja glede maksimiranja cen in končno poizvedbe o usodi rekurza na ministrstvo notranjih zadev, ker pekovski zadrugi še vedno ni znana rešitev vložene pritožbe. Dr. fcirovnik, zagovornik g. Gabrijele Žužek, in dr. Lulig, zagovornik Starica, se pridružita predlogom dr. Lapajneta, a sodnik zavrne vse predloge kot nepotrebne ter prečita kazenske liste obtožencev, iz katerih Je razvidno, da so obtoženi pekovski mojstri skoro brez izjeme neoporečni, pisma o njih glasu pa dokazujejo, da so vsi na najboljšem glasu. S tem sklene sodnik dokazovanje, državni tožilec pa predlaga obsodbo. Zagovornik dr- Lajpajne obširno in temeljito pobija obtožbo in se predvsem bavi e pravno osnovo banske naredbe, ki se v smislu § 382 ima ščititi le tedaj, če je bila izdana v okviru obstoječih zakonov. Ker se ta naredba naslanja na zakon o pobijanju draginje, ki pa ne daje pravice političnim oblastem maksimirati cen, smatra, da naredba nima zakonske osnove. Tudi se banska naredba neutemeljeno opira na § 65 in 66 o občinski upravi, katere določbe so le teoretičnega značaja, ki naj usmerjajo delovanje političnih uprav. Četudi se banska naredba ne opira na § 51 obrtnega reda, bi banska uprava lahko maksimirala cene na podlagi te določbe, toda le za posamezne občine, v izjemnih slučajih, namreč v času vojne, lakote, nemirov itd. Če bi se pa tudi bansko naredbo smatralo za na zakonu osnovano, obdolženci niso kažnjivi, Če dokažejo, da jim preti gospodarski polom. Po § 25 kazenskega zakonika se namreč ne more kaznovati krivcev, ki s kažnjivim dejanjem odvrnejo pretečo nevarnost za življenje aH imovino. Ker pa sodišče trditve pekov, da bi prodajali po banski naredbi kruh v izgubo, še ni ugotovilo, predlaga zagovornik, naj se razprava preloži do razsodbe po zakonu o pobijanju draginje. Končno smatra zagovornik, da peki sploh niso kršili banske naredbe, ker so se držali ključa glede cene, odrejene v drugem odstavku naredbe. Dr. ŽMrovnik kot zastopnik gospe Gabrijele Žužek se pridružuje izvajanjem prvega branilca in smatra, da je banska naredba neveljavna tudi zaradi tega, ker krši princip enakopravnosti državljanov, ko je vendar notorično. da prodajajo peki kruh v Zagrebu. Beogradu in drugih mestih z dovoljenjem državnih oblasti dražje, kot to zahteva naredba v dravski banovini. Sicer smo pa pri nas bolj papeSki. kakor je papež sam pri tolmačenju raznih naredb in zakonov ter naše oblaeti obsojajo vse prestrogo. Spominja se primera, ko so preganjale oblast; De Schiavo iz Kolodvorske nHce in mu zaplenile celo zlatnike, ki jih je priženi!. V Beogradu so pa razsodbo na kratko razveljavili, a revež prebolene kri- vice ni mogel prestati in je umrl. V drugem primeru so naše oblasti preganjale kmete in trgovce zaradi prodajanja krompirja po 5 kron. Miinister prehrane pa, ko je to izvedel, je samo dejal, da ves krompir prav rad plača po 7 Din. Treba je torej počakati rešitve pritožbe pekovske zadruge, ker ministrstvo sodi gotovo boli milo, kakor sodimo v Ljubljani. Tako tudi v Beogradu ni ndkjer cen v izložbah in še nikdar ni bil nikdo kaznovan, če jih nI miel. V današnjem primeru pa hoče oblast uničiti kar cel stan. Dr. Lulik. zagovornik obtoženega Starica, se pridružuje izvajanjem svojih pred-govornikov in posebno opozarja sodnika na to, da je izdalo ministrstvo samo splošna navodila banskim upravam, v katerih opozarja, da se gibljejo cene za bel kruh v višini 6 Din, za črni pa 5 Din in da je banska naredba prekoračila pooblastilo ministrstva, ker so bile cene v dravski banovini že itak nižje kakor v drugih delih naše države. Nadalje razlaga, da njegov klijent sploh ne more biti kaznovan, ker je prodajal kruh v dobri veri po ceniku zadruge in bi bil drugače kaznovan po obrtnem redu, kakor hitro pa je izvedel za stališče mestnega načelstva, je takoj točno izpolnjeval naredbo. Sicer pa smatra, da banska uprava sama ne zahteva kaznovanja po § 382. ker je izročila peke sodišču samo zaradi navijanja cen. Po govorih zagovornikov je proglasil sodnik naslednjo sodbo: Mežnarčič in Bizjak sta obsojena na 2400 Din ali 24 dni, vsi ostali ljubljanski peki razen nižje navedenih pa na 840 Din ali 10 dni. Starič in Novak Frančiška na 120 Din aH dva dni, Arbi in Markič pa na 180 Din ali tri dni. Vsi so obsojeni pogojno na eno leto, to je, da jim ni treba plačati kazni, če tekom leta ne bodo obsojeni zopet zaradi istega prestopka, le Markič in Arbi nista obsojena pogojno, ker sta izgubila dobroto pogojne obsodbe. Vsi zagovorniki prijavijo priziv in zahtevajo prepis obsodbe. Obsojeni so sprejeli obsodbo popolnoma mimo, zaupajoč v svojo mirno vest. Konec razprave je bilo ob 18. in vsa Ljubljana je govorila in razpravljala o obsodbi pekovskih mojstrov. Prva posledica sodbe ie znižanje cen in poslabšanje kvalitete kruha. O novem smetarskem vozu »Slovenec« z dne 15. t. m. ie priobčil članek o novem vozu. katerega je ljubljanska mestna občina pustila napraviti kot že tretjega na občinski mestni pristavi. Ta voz se ie tam delal približno devet mesecev, morda tudi kak mesec več. delala so ga na 3 do 4 delavci noleg drugega dela za pristavo. Voz je po mestnih računih stal ca 24.UOO Din in naj bodo v tej vsoti za-popadena za ves ta čas plače delavcev, stroški za materijal, obraba orodja, najemnina za delavnice, davščine itd. Marsikdo mora o tem dvomiti. Ker pa hočejo prikazati ta tretji na pristavi izdelani voz kot tehniško popolnost in nadkriliti po meni leta 1929 skonstruiran smetarski voz, sem primoran podati nekaj strokovnega pojasnila o tem novem mestnem vozilu. Popolna ladiška napaka je. ker je novi voz obremenjen samo na zadnja dva kolesa in sta prva dva brez predvidene obtežbe, za katero sta bila zgrajena. Zato se bo zadnji konec voza vedno adiraj na mehkejšem terenu. Da bi se prostornina, ki je podana s kolesnim razstojem. racijo-nelno izrabila, se niti mislilo ni. še manj pa na obliko, ter je voz vse preje ko lep. Konstrukcija naprave, ki služi za iztresanje smeti v voz, je popolnoma zgrešena in sicer zato. ker se mora vsak zaboj privzdigovati, da ga obrneš v aparatu. To je zelo utrudljivo za delavca in se tudi s tem premetavanjem zabojčki hitro razbijejo. Kako hermetično je ta naprava pri novem vozu med stresenjem smeti v voz zaprta, naj pa pasanti sami presodijo, če bodo Sli med praznenjem zabojčkov mimo novega voza. Običajno se s pobranimi hišnimi smetmi zasipavajo jame na travnikih in jairki ob cestah. Da je zasipanje mogoče, se mora z vozom pripeljati tako. da je jama aLi jarek tik ob strani voza, nakar se prazni na levo ali na desno stran. Novi voz se pa odpira in prazni samo na zadnji strani tako, kakor so bili narejeni vozovi za to rabo pred 30 do 40timi leti. Sedaj se naprav-Ijajo skoraj vsi vozovi, razen specijalnih, z napravo, ki omogoča stresanje na obe strani, kakor se to vidi pri modernih Tur-kovih in Dukičevih avtomobilih. Ako se snov stresa zadai. se jo odtaga vedno na not. po kateri se je pripeljalo z vozom, torej, če bi se hotelo zasipati jamo ali jarek, se mora peljati z vozom preko jam in jarkov, da zadnji konec voza stresa smeti v nje. Zaradi te pogreške pri novem mestnem vozu mora delavec smeti Se enkrat z lopato odmetati s ceste v jarke ali jame. Zato lahko trdimo, da je ta novi smetarski voz lajiSki konstrukcijski izdelek in kakor ie razbrati iz »Slovenčeve-ga« članka, je pri njegovi izdelavi igrala zavist proti mojemu vozu tudi svojo vlogo Kakšna napredna pridobitev ie pa avtomobil za pobrranje smeti, se razvidi iz naslednic kalkulacije. Avto vozi med vsem pobiranjem smeti s prvo prestavo, ki rabi trikrat več bencina, kakor pri normam! vožnji avtomobila. Torej stane ta pogon ca 400% več. kot konjska vprega. In, ali naj se motor avtomobila pred vsako vežo med oraznenjem zaboičkov ustavi? Pa draga nabava voza. vzdrževanje poleg smetarja še šoferia in draga popravila? Davkoplačevalci se vam bodo lepo zahvalili za take modernrzaoile. A. Kunsiler Velika noč na Triglavu Odgvvor oskrbalka StanMeve koče na dobe« napad Pristopajte k Vodnikovi dražbi tf Pod tem naslovom so neki »veJikoooč* ni smučarji« priobčili v »Slov. Narodu« ne* osnovan, zlonameren napad na SPD odnos« no oskrbnike koč v Triglavskem pogorju. Morda se je pisec zavedal, da piie nere» nico. ker se ni upal podpisati. Upam p*» da se bo kljub temu našla možnost, da se klevete izpodbijejo. Pisec se je si—ti ob* regn.il ob Stanič evo koćo in ji je skušal čim največ škodovati na dobrem rmenu. Da javnost ne bo imela napadnoga rnne» nja, naj mi bo dovoljeno nekaj stvarnih ugotovitev. Staničeva koča poleti ki pozimi (v ča» su oskifoe) ni nilkaka privilegirana vila, temveč vsakemu poštenemu planincu pri« merno zavetje. Članom SPD nrtkoli njih pravice niso bile kratene. Če pa se zgodi, da so vse postelje že zasedene, a bližnja Kredarica ima še pro* štora, je, mislim, popolnoma na mestu in v redu, če se tzletn i k o*n*plan inc em nas ve* tuje, naj se še malo potrudijo, če reflek« tirajo na primerno prenočišče. Ne vem, kdo naj bi bili ti »privilegira« ni« krogi. V tečaje, ki se vrše na Staniče* vi koči, se lahko priglasi vsakdo brez izjeme; tudi vsem drugim smučarjem in turi« stom se ne gleda na njihov položaj, po* streže enako in po vrstnem redu. Ravno za praznike je b'la koča polna smučarjev iz vseh slojev in vendar je ves čas med njimi vladala popolna harmonija in pravo tovariško razpoloženje. Tudi je laž. da je moral brez izjeme vsakdo plačati 20 Din za prenočišče, pa naj se je stiskal v mrzlem skupnem ležišču, ali pa je spal v topli sobi na mehki postelji. Baš sobice so hladnejše in nekurjene; kurjeno pa je bilo spodnje skupno ležišče, ki ima prav take postelje kot v sobah. Sicer pa so v tem skupnem ležišču bili razmešče* ni udeleženci tečaja. V drugem skupnem ležišču pa je znašala prenočtnina le 10 Din. Da se more javnost uveriti o pravilnosti mojih navedb, podajam v naslednjem pre* gled cen. kakor so se računale o veliki noči na Stani.evi koči in primerjavo z letnimi cenami: Prenočnina je bila enaka kot na* vadno za člane .SIPD. nečlanov SPD in do* govornih društev (HPD, OEAV. itd) sploh ni bilo v tem času v koči. Dnevna oskrba 1m za udeležencem tečaja je bila 70 z instruk* cijo vred. ta ostale 80 Din, vse s tem na* meaom, da bi se omogočila udeležba naj* širšim krogom. — Toliko stane penzijon v naših zimskih letoviščih v dolini ob želez* niči, a tu je 2332 m visoko in 8 ur oddal je* no od železniške postaje!! V ostalem pa so bile koče oskrbovane tako kot poleti in po istih cenah. Vsakdo je lahko izhajal po svojih gmotnih razmerah in manj situirani gostje niso bili prav nič drugače postreže* ni kot oni, ki so v ugodnejšem gmotnem položaju. Koč pa SFD ni oddalo nobenemu pri* vatniku v las*, kot zlobno trdi pisec, tem* več so tudi sedaj oskrbovane le pod go* tovimi pogoji. S kakšnimi težkočami je združeno oskr* bovanje koč v Triglavskem pogorju v zimskem času, pa ni mogoče tu pojasnjevati, misli pa si to lahko vsakdo, kdor je že bil v takem času tu gori. Po mojem mnenju so vsi oskrbniki v polni meri storili svojo dolžnost, v koli* kor so dane prilike dopuščale. To ugoto* viri odboru SPD ne bo težko. Za vreme, kakršno si je želel ta »velikonočni smu* čar«, pa oskrbniiki ne morejo biti odgo* vorni. Snega in solnca se je našlo lahko po okusu. Na ledeniku in okoli Kredarice je bilo malo trdo in spihano. Pri Staničevi koči je bil sneg mehkejši. Prav lep je bil na Velem polju. Okoli Sedmerih jezer pa je bilo še dosti pršiča. Tako naj ta nezadovoljnem prime sebe za nos, če si je sla* bo izbral. Seveda se bo kdo našel, ki mu ni ljubo, da se koče v redu oskrbujejo, so tudi taki, ki bi jim bil morda vhod v kočo skozi dimnik ali razbito okno ljubši kot skozi odprta vrata in inventar (mize in stoli) ljubše kurivo nego s trudom nabavljena drva. Čisto pravilno naj se odbor SPD za stvar zavzame in jo preišče. Po zaslugi pa naj zavzame tudi stališče proti takemu svojemu »članu«, ki skuša neopravičeno blatiti tako SPD kot njegove oskrbnike, ki v najtežjih razmerah pošteno vrše svojo službo. Janez Bitenc oskrbnik Staničeve koče. Polemika o radarskem pozdravu V nekem listu je nekdo nedavno priporočil rudarjem opustiti nemaki »GlUck auf!«, ki se še sem pa tje sliši, ter rabiti namesto njega slovenski pozdrav: Uspešno bilo! Na to je odvrnil dr. Ivo šorli, da je ta pozdrav neprimeren in je priporočal »srečno«, na kar je prvotni dopisnik zopet reagiral, češ: »srečno« je splošen slovenski pozdrav, rudarski pozdrav pa mora biti tipičen. Končno se je ing. Rudolf zavzel za sokolski >Zdravo« s pripombo, da bodo o tem, ali »uspešno bilo«, »srečno« ali »zdravo« odločali rudarji sami. Naj torej pove še rudar svoje mnenje! »Gliick auf!« je zato postal tudi pri Slovanih tako priljubljen, ker je specijel-no rudarski pozdrav, je torej tipičen za rudarje. Kakor rudar Nemec ne bo rabil »Allheil«, tako kolesar Nemec ne more rabiti »Glttck auf!« Slovenski »srečno« ni tipičen pordrav, ker ga rabijo vsi v splošnem, slovenski »zdravo« je tipično telovadski pozdrav in ni primeren za naš rudarski namen. »Srečno« kot posnetek za »Gliick auf!« je germa ni zem. Da bi »uspešno bilo!« ne bil primeren zato, ker rudarju n i merodajen (?) uspeh, temveč sreča, kakor misli g. Rudolf, je napačno; ravno po uspehe hodimo v rudnik, in brez uspehov tudi sreče ni. Rudarji so se že koncem XIX. stoletja poprijeli slov. rudarskih pesmi, zlasti Pajgljevih Jamskih odmevov, ker sta pisatelj in skladatelj rudarska ter sta rudarski smisel pravilno zadela. Ker je torej »srečno« splošno slovenski, a »zdravo« tipično telovadski pozdrav, so rudarji pravo zadeli, oprijemši se pozdrava »uspešno bilo!«, ki ga drugi sloji ne poznajo in ne rabijo. »Jamske odmeve«, v katerih je ta pozdrav, smo peli in pojemo rudarji ne samo doma, temveč tudi v tujini (Francija, Nemčija. Holandska) in pri tem naj ostane! »Srečno« in »zdravo« so uvedle razne pisarne, da je nastala nepotrebna zmeda, nič drugega! Rudar-paznik. Submarina Katastrofa podmornice S U 44 (K jutraanj4 premieri narjnovejšega zvočnega filma ZKD v Elitnem kinu Matica.) tf. O. S.! S. O. S.!! S. O. S.!!! 400 m globoko v morju. Brez pomoči. Brez nade na življenje, brez iakriee upanja Peščica ljudi, pogumnih mornarjev, v trpljenju in težki boli, polnagih teles. Odrezana peščica ljudri, od zraka in luči. V atmosferi, ki meji na blaznost. Ujetniki morja v potop M eni podmornici, ki čakajo na odrešenje. V grozi, nepopisnem smrtnem strahu so onemele njihove duše. Tako odrezani od vsega, v votlem in tesnem jeklenem trebuhu po topi j ene podmornice, obdam! od ogromnih vodnih mas. elementa, ki počasi ubija, jemlje človeku zavest in mu obeta neizbežen konec. Samo ena je misel v njih. Pozabljene so vse žalitve, telo, srce, duša streme le za enim v tej grozni hi težki atmosferi: živeti. M al šum. Čisto neznaten, trkanje na jeklo, vzbudi vero. Rešitev? Z zunanjega sveta, kakor dobri bog, pride potapldač, M prinaša življenje... Izmed mnogih vojaških, posebno pomorskih filmov, doslej še nismo videli tako dramatsko močnega in umetniško do-VTŠenega filma kot je -»Submarina«. Reži-ser kakor tudi igralci so svoje naJoge izborno pogodili, zlasti pa briljira jo zvočni momenti, ki dajejo delu sijajen in izboren efektni uspeh. V glavmih vlogah teiga lepega filma nastopajo Victor Ma Laglen, Ra.lph Graves ob sodelovanju brodovja Združenih držav Severne Amerike. Premiera bo jutri v Eltmem kinu Matici ob znižanih ljudskih cenah ob 14.30. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. iz. 173 Iz gledališke pisarne DRAMA. Finžgarjevo narodno igro »Divji Io= vec« ponovi ljubljanska drama v sredo dne 22. t. m. v premijerski zasedbi za abonma reda E. Dve premijeri v ljubljanski drami. še ta mesec bosta v naž.i drami dve premijeri in sicer najprvo premijera misterija o življenju in smrti bogatina »Slehernika«, ki ga je .priredil za naš oder Oton Župančič. Za tem pa bo prem i jetra trode-janske igre »X, Y, Z«. Slehernika rez-ira višji rezrser g. prof. šest, X, Y, Z pa režiser Milan Skrbinšek. OPERA. Drevi se ponovi uspela Charpentier-jeva opera »L u i za« z gospo Zlato Gjun-gjenac-Gavella v naslovni partiji. Vprizo ritev se zlasti odlikuje po lepi melodiozni glasbi, verjetni vsebini ter izvrstni izvedbi V večjih partijah nastopijo ga. španova an g. Gostič, Primožič in Sancin. Dirigent ravnatelj Polič. Predstava je za red D. Jutri se ponovi Rimski - Korzakova opera »Snegurčica«. Naslovno partijo poje ga Ribičeva, sodelujejo gdč. Majdičeva španova, gg. Primožič, Sanoin, Zupan in dr. Delo je Izvrstno pripravljeno ter splošno ugajala rada originalne inscenacije, lepe glasbe in pravljične vsebdne. Dirigent g. Neffat, režiser g. Primožič. Predstava je za abonma C. NOGAVICE 2 ŽJ60M , oaftrajnejse. zalo KOLEDAR Danes: Torek, 21. aprila 1981, katoličani: Anzelm, pravoslavni: 8. aprila, D ragom i ra. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: zaprto. Opera: Luiza. D. Kino Matica: Sin planin. Kino Ideal: Tarzan. DEŽURNE LEKARNE Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Bakareie", Sv. Jakoba trg. Kam pride NANETA? ODGOVOR JUTRI NA TEM MESTI"! Iz policijske kronike Llubllana. 21. aprila. Kronika ie bila danes precej pestra :n zanimiva. Kakor običajno, je bilo policiji prijavljenih več tatvin m surov napad, ;z Gradaščice so pa davi potegnili neznano utopljenko. Zanimiva je tudi vest. da se bo danes vršila obdukcija trupla pokojne Biz-i a ko ve. Utopljenka v GradaŠčici. Raznašalka Časopisov Marija Hafrčeva, stanujoča v baraki na Cesti dveh cesarjev, je danes kakor običajno že zgodaj zjutraj odšla z doma. Ko je prišla po Želj arski ulici do Gradaščice. le kakrh ?0 m od brvi opazila, da leži v vodi neznana Ženska. Habičeva je odšla na trnovsko stražnico, kjer je obvestila redarje. Utopljenko so potegnili iz vode in pozvali policijskega zdravnika dr. Avramoviča. Truplo neznanke, katere identitete še n;so ugotovili, so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Obdukcija trupla. Včeraj smo poročali, da je v soboto zvečer nenadne smrt; umrla 301etna delavčeva žena Marija Bizjakova in da :e policija uvedla preiskavo, ker so se raz-šrrile vesti, da je utegnila biti zastrupljena. Policija je včeraj preiskavo zaključila in je danes vse spise izročila državnemu pravdništvu. Kakor izvemo, je državno pravdništvo odredilo obdukcijo trupla pokojne Biz Jakove, ki se bo vršiVa danes popoldne. Obdukcija bo pokazala, če je sum utemeljen. Surov napad. V nedeljo okrog polnočV; se je vračal 251etni delavec Stanko Luznar, zaposlen pri železniški nabavljalni zadrugi, po šfmartinski cesti proti domu. Blizu Kolin-ske tovarne so stali na vogalu Štirje moški, eden je pristopil in ga prosil, naj mu prižge cgareto. Luznar mu je rad ustregel, nenadoma so pa planili neznančevi tovariši nanj, ga podrli na tla m ga začeli pretepati in psovati. Zadobil je precejšnje poškodbe, poleg tega so mu pa napadalci popolnoma pokvarili krilni rog, tako da ima 1800 Din škode. Odnesli so mu tudi 100 Din vredno čepico. Policija napadalce zasleduje. Razne tatvine. Hlapcu Rudolfu Babniku, zaposlenemu pri Rajku Turku na Vidovdanski cesti 3, je nekdo v noči od nedelje na ponedeljek odnese! iz konjskega hleva dva suknjiča in več drugih stvari v skupni vrednosti 400 Din. — Stavbnemu delovodji Jakobu Kalcu, delavcem in zidarjem Konradu Hojniku, Josipu Mavriču, Josipi' Dover|u in Josipu Petrasu je nekdo iz barake v Pokopališki ulici odnesel več stvari v vrednosti 300 Din. — Mesarskemu mo:-stru Karlu Južniču je nekdo z Gahisovega nabrežja odpeljal 800 Din vreden ročni voziček Dolg najkrajši govor Pariška College de France je proslavila te dni 400 letnico svojega obstoja. Na banketu je omenil sedanji predsednik zavoda Josef Bedier podobno priliko, ko je imel svoj najkrajši govor, iz katerega je pa nastal slučajno najdaljši. To se je zgodilo na jubilejni svečanosti harvardske univerze. Predstavniki raznih unrveTz so imeli pozdravne govore in vsi udeleženci proslave so se dolgočasili, ker govorov ni hotelo biti konec. Take dolgočasne storije se ponavljajo po svetu dan za dnem. Tedaj je pa stopil k Bedieru predsednik oxlordske univerze viseo-unt Brvce ki mu dejal: »Pokažite gospodom kot Francoz, da znate govoriti kratko.« Bedier je bil baš na vrsti, da bi govoril. Bedier je odgovoril: Stavim kolikor hočete, da bo moj govor med vsemi najkrajši. In res se je omejil na kratek pozdrav in na naštevanje slavnih učenjakov, dike in ponosa zavoda, ki ga je zastopal. Ko je pa izgovoril prvo ime raziskovalca Culiera, je trajalo ploskanje več minut. Ploskanje se je ponovilo tudi po Amperovem imenu. In potem so morali gospodje ploskati po vsakem hnenu, ki ga je govornik izgovoril tako, da je minila dobra ura, predno je naštel Bedier vseh 30 imen, ki bi jih bil lahko izgovoril v dveh minutah, če bi mu ne bili ploskali. In tako ie Bedier hočeš nočeš stavo izgubil. Njeno stališče. — Ali si povedal svoji ženi, da se boš moral pri izdatkih za gospodinjstvo omejiti, ker gredo kupčije slabo? — Seveda sem ji. — In kaj ti je odgovorila? — Da moram nehati kaditi. Stev. 89 >S L O V E N S K T N ARO D«, dne 21 aprila 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Iz odvetniške službe. Odvetnik v Ljubljani dr. AtojzU Kokalj je umrl. Za začasnega prevzemnika pisarne je določen odvetnik v Ljubljani dr. Janko Žiro v n i k. — Konferenca poštnih direktorjev. Kakor smo že poročati, je sklical prometni minister konferenco vseh oblastnih poštnih direktorjev, na kateri se bo razpravljalo o zboljšanju poštno - brzojavno telefonskega prometa. Prva seja je bila v nedeljo pod predsedstvom prometnega ministra. Posvetovanja bodo trajala več dni. — Tujski promet pri nas narašča. V nedeljo popoldne se je vršila v Beogradu glavna skupščina »Putnika«. Iz ravnatelje vega poročila je razvidno, da je dosege! »Putnik« v preteklem poslovnem letu lepe uspehe Turizem se je v naši državi zadnja leta zelo razvil, tujcev prihaja k nam vedno več m vse kaže, da bomo v tem pogledu še bolj napredovati. To ie tem razveselj i vej ši pojav, ker v drugih državah tujski promet nazadiije. — Švicarji se zanimajo za naše Primorje. Neka švicarska finančna skupina se zelo zanima za zidanje hotelov na našem Primorju. V maju prispo v Split njem predstavniki, da se informirajo o možnosti zidanja hotelov v zvezi s tujskim prometom. Najprej b; zgradili Švicarji velik hotel v Splitu, pozneje pa tudi v drugih letoviščih — Razpisana služba. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje mesto uradniškega pripravnika s pravniško fakultetno izobrazbo pri kr. bansk? upravi dTavske banovine v Ljubljani. Mesečna plača znaša 1800 Dm z eventuelno rodbinsko, draginj-sko doklado. Prosilci - pravniki, ki so položili z uspehom vse tri državne izpite, morajo vložit; prošnje najkasneje do 9. maja t. I. — Važno za vinogradnike. Z namenom, da se uvedejo dobre vinogradne škropilke in žvep!aln:ki, bo oddala kraljevska banska uprava potom kmetijske družbe, skladišče Maribor, večje število subvencijsk.h Hickovih škropilk in Platzovih nahrbtnih žvenlalnikov kmetijskih organizacijam v vinorodnih krajih za polovično ceno. Celotna cena Flickove škropilke znaša 700 dinarjev, Platzovega nahrbtnega žvepial-nika pa 640 Din. S 5 Din kolkovane prošnje je viožiti preko pristojnega sreskega načelstva najkasneje do 30. aprila t. I. kraljevski banski upravi dravske banovine, kmetijski oddelek v Ljubljani. — Zeleno preee pijan je Šmarniee. Kr. banska uprava je izdala tale razglas o zelenem precepljanju šmarnice: Vinogradništvo dravske banovine tnpri na svojem dobrem jllasu radi šmarnice. ki se ie močna razpasla med vojno in po vojni, Go*pin 050 za uspešno precepi jen trs. V ta namen naj pred ložo vinogradniki, ki so precepih ^mamico v tekočem letu s plemenitimi sortami v izrazito rinoiiradnih položajih preko sreskega načelstva kraljevski banski upravi v Ljubljani nekolkovano prijavo števila trsov na katerih se je zeleno precepljanje posrečilo do 15. septembra 1931. Resničnost podatkov mora potrditi pristojni občinski urad z izjavo, da ■^e je po svojem zastopniku na licu m<3sta or. pričal, da v prijavi navedeno število ispešno precepi jenih trsov odgovarja resnici. Nagrado se bodo izplačale do višine v to svrho določene vsote. Po 30. septembru prispele prijave se ne bodo upoštevale. — Rdeči križ v Prekmurju. V nedeljo 19. t. m. se je vršila ustanovna skupščina krajevnega odbora Rdečega križa v Bogc-jmi. Ob 20. uri se je zbralo kljub skrajno slabemu vremenu prav lepo število človekoljubov obojega spola v gostikii Vogel. Skupščino je otvoril g. Kutassi Evgem, pozdrav1! navzoče ter delegata oblastnega odbora Rdečega križa g. Ivana MalnariČa, ki je v daljšem govoru opisal pomen 'n namen RK. Navzoči so z zanimanjem sledili njegovemu predavanju in ga nagradili z burnim odobravanjem. Po sprejetju društvenih pravH je, bil izvoljen soglasno za predsednika g. Oton Brelih, šolski upravitelj. Istctako soglasno je bil izvoljen upravni in nadzorstveni odbor. V upravni odbor so bili izvoljeni: Bertoncelj Terezija, Vogel Terezija, Bezjak Matija, Breznik Janko. Kutassi Kvgen, Puhan Štefan, Savče Jožef, Simen Jože, Vugrinec Štefan, v nadzorstvo pa: Horvat Štefan, Pintarič Janez, Pučko Štefan. Organizacija ima 41 rednih članov. V Prekmurju imamo sedaj pet krajevnih odborov RK: Beltinci, B>-gojina, Dubrovnik, Dol. Lendava, Murska Sobota. Dobri Prekmurci so vneti za človekoljubno delovanje. — Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom oiertalne lioitacije 5. maja PTi direkciji državnih železnic v Sarajevu. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Moderno kopališče v Murski Soboti« >K Mura namerava zgraditi v Murski Soboti moderno kopa'lišče. V zvezi s tem se vrše vse priprave, obenem je pa Mura prosila za dvoljenje. Banska uprava je zahtevala predložitev načrtov. K zgradbi kopališča je tudi občina prispevala večjo vsoto. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani železniški uradnik g. Ivan Gre goric. Pogreb bo jutri ob 15.30 izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno so-žalie! — Druga ^iriiultanka šahovskega mojstra Spielmanna v Zagreba. V nedeljo zvečer je igral šahovski mojster Spielmann drugo si-multanko proti zagrebškim šahistom. Nastopil je proti 27 igTačem in je dobil 13 partij. 3 izgubil, 11 pa remiziral. Turnir je trajai 5 ur. Spielmaan odpotuje v Banjalu- ko, gostoval pa bo tudi v Sarajevu, Zavido viču itd. Turneja bo zaključena sredi maja. 10. maja nastopi Spielmann v Rogaški Slatini, kjer se bo vršil mednarodni turnir. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrož no sodišče v Mariboru je prepovedalo čev Jjarju Gajalerju Antonu iz Stogovcev za hajantJe v krčme za dobo 2 let. Vsakdo, ki bi zgorao navedenemu vede postregel z opojno piijačo, bo po § 268 k. z. kaznovan — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bistvene izpremembe ni pričakovati, da se pa utegne vreme prehodno izboljšati. Včeraj je biro po vseh krajih naše države oblačno in večinoma tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 2\2, v Skoplju 7, v Sarajevu 15.i, v SpHtu 11, v Zagrebu 10.4, v Mariboru 9.1, v Ljubljani 9. Davi je kazal barometer v Ljubliani 755.9 mm, temperatura je znašala 4.8. — Monstre proces v Subotici. Včeraj se je začel v Subotici pravcati monstre proces proti bivši upravi Prvega jugoslovenskega pogrebnega udruženja, ki je obtožena, da je okrog 500 članov oškodovala za 4 milijone Din. Na zatožni klopi sedi 24 uglednih Subo-ličanov in zaslišanih bo 4i4 oškodovancev. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1924 z na menom, da bi si člani v .primeru smrti medsebojno pomagali. Uprava je pa sleparila kar na debelo. Iz obširne obtožnice je raz vidno, da so obtoženci zavarovali bolne in hrome starčke v starosti 70, 80 in celo 80 let. Zavarovali so celo — mrtvece. Obtožui-ca navaja 230 sleparij. Razprava bo trajala najbrž tri tedne. Za izid vlada v Subotici veliko zanimanje. Vsa javnost pričakuje stroge obsodbe krivcev. — Razprava proti razbojnika Mediru. Pred sodiščem v Šibeniku se je začela včeraj obravnava proti zloglasnemu dalmatinskemu hajduku Todoru Medicu, ki ie bil strah in trepet vse Dalmacije. Medic je bi! že obsojen na smrt, pozneie pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Posrečilo se mu je pobegniti iz zapora. Klatil se je ;->o Dalmaciji in izvršil celo vrsto zločinov, med drugim ima na vesti tudi več umorov. Državno pravdništvo ga je obtožilo 16 zločinov. Medic je v sodni dvorani vklenjen, čuva aa pet orožnikov. To je bilo potrebno, ker je razbojnik znan kot velik nasilnež. Razprava bo trajala več dni. Državni pravdnik zahteva smrtno obsodbo. — Smrtna nesreča. V Sv. Margareti pri Čakovcu se je pripetila včeraj težka nesreča, katere žrtev je postal voznik Vid Jane-žič. Padel je z voza naravnost na glavo na betonska tla in obležal mrtev. — Samomor starega pijanfka. Včeraj je v Karlovcu skočil v Kolpo 72-letni Andrija Svrževič in utonil. Pokojni je bil notoričen pijanec, živel je pa tudi v veliki bedi. Njegovo truplo so že potegnili iz vode. — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Kaj je NANETA ? ODGOVOR JUTRI NA TEM MESTU! Iz Ljubljane —lj Seja občinske uprave. V četrtek 90. t. m. ob 17. bo v mestni dvorani redna javna •^eja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila odsekov. Referent finačnega odseka bo poročal o prodaji palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, o Jakopičevem paviljonu, o prošnji za odkup parcele ob Linhartovi ulici, o prošnji za nakup zemljišča Ignacija Zajca v Zeleni jami, o prispevku za zgradbo šolske poliklinike, o prošnji ruskega Rdečega križa glede brezplačne prepustitve zemljišča v Koleziji ter o raznih pritožbah. Poročila gradbenega odseka se nanašajo na uporabno dovoljenje za prizidek hladilnice pri mestni klavnici, na razširitev VerovŠkevo ulice, na gradbeni program za tekoče leto, na načrte nove zgradbo dohodarstvenega urada, pritožbo proti regulaciji Dunajske ceste, obračunsko poročilo Ljubljanskega gradu itd. Občinski odbornik Ivan Dachs je vložil samostojen predlog o nujni popravi trotoarja na Karlovski cesti-Javni bo sledila tajna seja. —lj Himen. Včeraj sta se poročfta v cerkvi Marijinega Oznanenja gdč. Slavka Kocjančdč iz Ljubljane z g. Vinkom Pircem, tovarnarjem iz Lipnice. Čestitamo! —lj Kable za napajanje tramvajskega elektrovoda bodo položfh* ta teden. Včeraj so začeli lf>pati jarek za kabel na Bleiwenovi cesti od podstacije ter so ga izkopali do Go-sposvetske ceste, kjer bodo kabli zvezani z olektrovodom. Skupno bodo položili okoli 4000 m kablov in sicer od postacije do Go-sposvetske ceste 3 kable v dolžini približno 1200 m. 6 kablov pa po Puharjevi in Gajevi ulici in Dunajski cesti do pošte. _lj V glavnem tivolskem drevoredu beton i raj o te dni temelje za kandelabre električnih svetiljk. Včeraj so tudi pričeli z raznimi regulačnimi deli na tej strani železnice, ob Trubarjevem parku. Kot znano, bo drevored po regulaciji znatno razširjen, zato ga bodo razširili daleč na prazno zemljišče na levi strani Trubarjevega parka, približno 10 m, v to svrho zdaj tam piani rajo teren- —I i Mestna zastavljalnica bo imeta redni dražbi za v septembru 1930 zastavljene dragocenosti (zlatnino, srebrnino "n dragocenosti) dne 6. maja, za ofekte (perilo, stroji itd.) pa 12. maja 1931, vsakokrat ob 15. uri v uradnem prostoru na Poljanski cesta št. 15. —lj Pevkam in pevcem Ljubljanskega Zvona! V sredo zvečer skupna vaja. Naj prav nihče ne manjka! Smo pred nastopom! — Odbor. —lj Čajanka na Taboru. Dne 26 .t. m. ob 16. uri se bo vršila akademija sokolske dece na Taboru. Na akademiji nastopajo naši najmlajši Sokolići, da pokažejo česa so se naučili in koliko so jim koristile vaje v sokolski telovadnici v zimskem času. V kolikor smo poučeni, bo vzpored akademije zelo pester in bo obsegal poleg novih rajalni h nastopov in vaj, tudi recitacije in prizore. Po nastopih streže Sokol svojo deco in vse navzoče na čajanki, ki bo nekako slovesen zaključek sokolskega dela v telovadnicah ter začetek krepitev telesa in gojitev duha na prostem. Sokol na Taboru upravičeno pričakuje, da bodo posetili prireditev nele starši nastopajoče dece, temveč vsi, ki jim je razvoj naše dece pri srcu. —I j Pri koncertu »Kola iugoslovenskih sester«, ki se bo vršil v proslavo lOletnega obstoja društva v soboto 25. t. m. ob 20. v dvorani hotela Union, sodelujejo iz prijaznosti pevski zbor »Grafika« in slovenski pevski kvintet, kar je pri včerajšnji objavi izostalo. Iz Celja —c Drevi ob 20. bo v celjskem Mestnem gledališču predstava Leonida Andrejeva »Mladoletjec (»Dnevi našega življenja«), ki ga uprizore člani ljubljanske drame. Vstopnic« se dobe do 18. v knjigarni Ooričar ćt Leskovšek na Kralja Petra cesti, zvečer pred predstavo pa pri gledališki blagajni. Vsak naj si vstopnice nabava, če le mogoče, že v predprodaji. —c Še danes obnovite svoje srečke, ker boste sicer prepozni in ne boste mogli sodelovati v zadnjem milijonskem V. razredu. Žrebanje se prične v petek 24. aprila *n bo trajalo do 20. maja. —c Izgubljeno in najdeno. Avtoizvošček Anton Lednik je izgubil pred dnevi na cesti med Celjem in Šoštanjem z zadnje strani avtomobila 150 Din vredno svetiliko in pa novo evidenčno tablico, ki ima številko 2—840. — V mestu je bila najdena usnjata aktovka z dvema praznima steklenicama in parom starih čevljev. — V Trubarjevi ulici je bila pred kakimi tremi meseci najdena brovvning - pištola. Najdene predmete naj lastniki dvignejo pr* celjski mestni policiji. —c Posnemanja in hvalevredno dejanje. Kakor o božiču, tako sta tudi o veliki noči ravnatelj celjske Oinkame d. d. s Lazarevič in njegova ga. soproga obdarovala 13 revnih otrok iz delavskih celjskih predmestij z obleko in obutvijo. —c Nova trgovina. V Kamencah 19, občina Braslovče. namerava odpreti ga. Marija Cilcnškova novo trgovino z mešanim blagom. Komisijska poizvedba in obravnava se bosta vršiti v torek 38. aprila ob 15.30 na Licu mesta. —c Razglas. V smislu čl. 57 zakona o zatiranju kužnih bolezni se odreja za območje celjskega mesta pasji kontumac z nastopnimi določili: 1.) Vsi psi, ki niso prt hišah varno priklenjeni, morajo biti opremljeni z dobrim, grizenje izključujočim nagobčnikom ali pa jih mora voditi odrasla, dovolj krepka oseba na močni kovinski vrvici. Mačke je držati v hišah, prosto okros begajoče se bodo polovile in uničile. 2.) Prepovedano je za čas kontumaca brez dovoljenja mestnega načelstva prestavljati pse v druge kraje, ki niso podvrženi pasjemu priporu. 3.) Določba 5 19 cestno-po-lic. reda za mesto Celje, glasom katere je zabranjeno jemati pse v javne lokale (gostilne, kavarne itd.) in kopališča, velja za čas kontumaca tudi za trgovine in obrtne lokale. Po določilih sub. 11 morajo biti psi zavarovani tudi v odprtih t. j. pristopnih vrtovih, dvoriščih, stopnjiščih. hišnih vežah. 4.) Vsak slučaj sumljivega obolenja psov oz. mačk je nemudoma javiti mestnemu načelstvu. Obolele živali se morajo do nadaline odredbe varno zapreti. 5.) Konjač j ima nalog, da vrši redne obhode po mestu ! in da polovi in uniči vse pse, ki jih zaloti i nezadostno zavarovane ter vse prost' okrog begajoče mačke. Reklamacije radi polovi j enih psov se ne bodo niti sprejema-e. niti uvaževale. Prestopki te naredbe, ki je veljavna s 15. aprilom, se bodo kaznovali v smislu čl. 111 uvodoma navedenega zakona. Mestno načelstvo Celje. —c Računski zaključki mestne občine n njenih podjetij za upravno leto 1930. so na vpogled pri mestnem računovodstvu ob uradnih urah od 13. do 27. t. m. V tem času se lahko vlagrajo pri mestnem načelefcvu opozoritve aH pa pritožbe proti računskim zaključkom Kdo |e NANETA? ODGOVOR JUTRI NA TEM MESTU! Odrejena operacija Civilno sodišče v Los Angelesu je odredilo, da se mora dati Adolf Roome operirati, da se ustavi njegova presenetljiva rast. Fant je star komaj 14 let, pa meri že 180 cm in tehta 90 kg. Pobudo za operacijo je dal njegov oče, ki je po poklicu zdravnik. Deček in njegova mati, ki se je dala lani ločiti, pa odločno odklanjata vsako misel na operacijo. Fant pravi, da se operacije boii, ker bi utegnila slabo vplivati na njegove možgane. Pravi, da bo raje velikan, kakor idijot. Toda vsi ugovori in protesti ne bodo nič pomagali. SodiSče je priznato očetovo avtoriteto tem bolj, ker je strokovnjak ki ve, ali bo operacija sinu koristila ali škodovala. Fant se bo moral ukloniti, operirali ga bodo, da postane človek normatoe postave. so popolnoma nepotrebne skrbi... Kadar se zgodaj spomladi trenutno solnce smehlja z jasnega neba, a potem se zopet nepričakovano ulije ledena ploha, tedaj se bojite za Vašo nežno kožo. Ali to so prav nepotrebne skrbi! Klida Creme de chaque heure varuje in neguje Vašo kožo in pokrije obraz in roke s povsem fino skoraj nevidljivo kopreno. Potem naj bo zunaj še tako nestanovitno vreme — Vaša koža ostane nedotaknjena, vedno enako plemenita in nežna — kajti Klida Creme de chaque heure jo varuje in neguje. ELI DA CREME DE CHA0UE HEURE I ta Rina — Tantara Djordjević V nedeljo se je naša filmska igralka v Beogradu poročila z inženjerjem Djordjevićem Tako, zdan je naša Ita ali Ida gospa in se imenuje Tam ara, Tam doli v prestol nem Beogradu so zapisali v register, da se Je poročila z beograjskim mž-enj^rj-eim M-dragam Djodjervičetm. Poroka domače ftilm-ske zvezde ni šala celo za Beograd ae, kjer naso tako zaspani ,kakor smo pri nas. Ves Beograd je bil na nogah, ko je stopila naša Ida s svojim izvoljencem pred oltar. Poročila se je v nedelo zjutraj v vazne-senski cerkvi. Poročila sta ju sorodnika Ali n že član Vodnikove dražbe? proti Pera Mdlojev-ić in Drragot/m LMinitri-jevđć. Ita Rina je prestopila nedavno v pravoslavno vero lin po pravoslavnih obrediih se je dala krstiti t Berlinu, kjer je dobila rusko ime Tam ara. že na vse zgodaj zj-utraj se je pred vaanesensko ceriervijo trlo radovednežev, posebno mladine. Seveda je bila tudi cerkev že davno pred poroko polna Cek> na ograjo in bližnje drevje so splezali najpod-jetnajši radovedneži. Sveta je bilo toliko, da se ni bilo mogoče preriniti skozi množico. Vse je nestrpno pričakovalo, kdaj se pojavita ženin 'in nevesta, že so začeli najbolj nestrpni dvomiti, da ju sploh ne bo in da so zaman tako zgodaj vstali, češ, da se poročata v drugi cerkvi. Fotografi so morali pazitii, da jim ljudje niso polomili aparatov. Množica avtomobilov je čakala, da pohiti na drugo stran mesta, če hi se izkazalo, da se poroči Ita v Rakovici. Niti prota sam ni točno vedel, ali se poročita mlada bas v vaznesenski cerkvi, čakal je od ranega jutra, da ga telefonično obveste o presenečenju. In malo je manjkalo, da presenečenja res ni bilo. Proton kolega se je namreč pošalil in ga telefonično pova-bii na Mino poroko v Rakovioo. Končno se je pa le približala cela procesija avtomobilov. V množioi je završalo. Avtomobili so se ustavili, vratca prvega so se odprla. V hermelinovem plašču in beli poročni obleki iz bruseljskih čipk, z zastrtim obrazom, z vencem iz pomarančnega cvetja na glavi in radostnim smehljajem na obrazu je nevesta izstopila iz avtomobila. 3> živel a Ita Rinalc je zadonelo od vseh strani. Nevesta se je vsa srečna zahvaljevala za navdušene pozdrave. Izstopati so zaceli svatje, ki jih nI btto mnogo. Poleg najožjih sorodnikov so spremljali nevesto in žendna samo sorodniki te najurt±mn je za to, kaj poreče Witeon o nameravani poroki z Jackom Beik> irn d som. In vendar si ni znala razlagati, zakaj jo je navdajalo to razmišljanje s tako mučno negotovostjo in zadrego, ki jo je le z največjo težavo skrivala, ki v svoje ogorčenje je morala ugotoviti, da se je strahopetno umaknila njegovemu direktnemu vprašanju po drugi novici. — Jack BeJlounds se vrne drevi ali jutri zjutraj domov, — je dejala. In v pričakovanju cowboyega odgovora se se je zagledala v gorske grebene, ki so obdajal! na eni strani 0W VVhfite. Toda odgovora ni bila Njegov molk jo je prisilil, da se je obrnila. Cowboyev obraz se je bil neopaženo izpremenrl; postal je bil mračnejši; lahna rdečica je bila spredeteia bronasto kožo; in ko ga je Columbtna še opazovala, se je ločila njegova spodnja ustnica od zob. Njegov pogled je obstal na vrvi, ki jo je počasi zvil v kolač. Kar se je ozrl na Columbino in oči so se mu srdito za-iskrile, tako, da je zadrhtela. — 2e več mesecev čakam tega pre-phijivca, — je dejal osorno. — Kaj nista bita nikoli prijatelja? — je vprašala Columbina počasi. Tega spk>h ni hotela vprašati, toda misel ji je kar sama ušla na jezik. — Mislim da nel — Od kar sta si bila skočila v lase — dolgo je že tega... Roka se mu je kar sama stisnila v pest, pri tem je pa odvil laso. — Od kar sem ga pošteno premi-kasta — nikar ne pozabite tega, — se je prekinil Wilson. Rdečica je bila izginila i'z njegove rjave kože. — Da, seveda, — je dejala Columbina. — Spominjam se. In Jack vas od takrat sovraži. — Kar naj me, prava reč. — Wils, še nikoli niste tako govorili — tako ostro in zaničljivo. — Kaj hočemo, je že tako, da nisem človek, ki opravlja za hrbtom. Pa tudi na usta še nisem padel... Stavka ni končal in njegov zmisel je ostal zagoneten. Columbnri se je zdelo, da Wids ni več prejšnji. Bila je v zadregi. 2e opetovano mu je vse zaupala. Tu je pa stala pred izredno zamotanim položajem — zelo rada bi mu bila vse povedala, pa se je bala — v njegovih zaničljivih besedah o Jacku je našla nerazumljivo zadoščenje. Zdelo se ji je, da ji je Wiisonovo prijateljstvo dražje nego je mislila m da se ji hoče zdaj nenadoma izmuzniti, ne da bi vedela, kje tiči pravi vzrok. — Tako dobra prjiatelja sva bia — tako dobra tovariša, — je dejala Columbina vsa raz vneta. — K