PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 292 (13.523) Trst, torek, 19. decembra 1989 Predsednik Nicolae Ceausescu kljub vsemu odpotoval na državniški obisk v Iran Romunski režim v krizi V krvi zatrte manifestacije v Temišvaru in Aradu - Mrtvih morda na stotine - Upor naj bi sč Že razširil tudi drugam - Zaprte meje z Madžarsko in SFRJ - Uradni režim o dogodkih molči BUKAREŠTA — Romunski predsednik Nicolae Ceausescu (na sliki AP) je včeraj zjutraj mirno odpotoval na obisk v Teheran, medtem pa iz Romunije prihajajo vesti o krvavih demonstracijah z morda več sto mrtvimi, o zaprtju meja z Jugoslavijo in Madžarsko ter o dejanskem vojnem stanju v Temišvaru in Aradu na zahodu države, kjer red in mir vzdržujejo le s pomočjo tankov in izredno okrepljenih enot policije in vojaštva. Vesti o neredih so začele prihajati včeraj v zgodnjih jutranjih urah, o demonstracijah, ki morda tudi v to najbolj utrjeno evropsko stalinistično trdnjavo prinašajo nov veter in pomenijo prvi znak, da se tudi »nedotakljivemu« Nicolaeu CeausescUju, ki že 24 let z železno roko vlada v državi, počasi začenjajo majati tla pod nogami. Najhujši incidenti v Romuniji, po znanem uporu v Brašovu pred dvema letoma, so se začeli že v soboto, ko so romunski varnostniki skušali iz Temišvara deportirati protestantskega duhovnika madžarske narodnosti Laszla Toekesa zaradi njegovih prizadevanj v korist madžarske manjšine v Transilvaniji. Najmanj pet tisoč prebivalcev Temišvara je skušalo zaščititi pastorja, policija pa je z oklepnimi enotami in vodnimi topovi skušala razgnati množico ljudi. Toda, ko .jim to ni uspelo, naj bi po številnih pričevanjih policiji priskočila na pomoč še vojska, ki naj bi se z rafali in nato še z bajoneti spravila nad neoborožene ljudi. Med neredi naj bi romunske varnostne sile tudi aretirale nekaj sto demonstrantov. »Mrtvi gredo v stotine,« je za avstrijski radio po telefonu izjavil neki očividec, ki je še dejal, da je videl tudi mrtve vojake, spopadi med manifestanti in varnostnimi silami pa naj bi trajali do 4. ure zjutraj. Madžarski turisti, ki so se vračali s tega področja so povedali, da je Temišvar, s svojimi 700.000 prebivalci četrto največje romunsko mesto, »od vseh strani obkoljen z vojaštvom v polni bojni opremi, po ulicah se prevažajo tanki, nad mestom pa stalno letajo helikopterji«. Ne ve se še, kaj se je zgodilo s pastorjem Toekesem. Po pričevanju nekega Jugoslovana, naj bi neredi izbruhnili v soboto, ko se je po Temišvaru raznesel glas, da nameravajo oblasti Toekesa izgnati v Madžarsko. Jugoslovanski turist je povedal, da naj bi se pred pastorjevim bivališčem zbralo nekaj tisoč ljudi. Te naj bi nato sam Toekes pozval, da se razidejo, vendar pa je nato »nekdo opazil, da ima protestantski duhovnik zatečen obraz in krvave roke, vse to pa je bil povod za izredno odločen protest več tisoč Madžarov in Romunov. Ob navalu množice je policija začela streljati vsevprek,« je zaključil svoje pričevanje jugoslovanski očividec. Istočasno pa so včeraj nove vesti prišle iz Madžarske, kjer je ministrski predsednik Miklos Nemeth na tiskovni konferenci po končanem obisku zahodnonemškega kanclerja Kohla povedal, da naj bi se upor razširil tudi na druga mesta v zahodnem predelu Transilvanije. Podrobneje o tem Nemeth ni govoril, skupaj s Kohlom pa je pozval romunske oblasti, da se tudi same odločijo za reforme, ki že potekajo v ostalih vzhodnoevropskih državah. »Zgodovina se lahko zaustavi za nekaj časa, vendar pot proti reformam in svobodi ne more ostati zaprta v nedogled,« je Nemeth zaključil svoj poziv Ceausescuju po spoštovanju človekovih pravic v Romuniji. Ob vsem tem pa uradna Romunija molči. »Condukator« je v Iranu, vesti o neredih v Temišvaru in Aradu ni zaslediti. Molk je popoln, ob tem pa Romunija zapira mejo z Jugoslavijo in Madžarsko, avstrijskim turistom je za 15 dni prepovedan obisk v Romuniji, uradna tiskovna agencija Agerpress pa poziva ljudi k spoštovanju zakonov in reda, morebitnim kršiteljem pa grozi z »resnimi posledicami«. Vse to kaže, da imajo oblasti za cilj še večjo mednarodno osamitev države, popolna izolacija pa naj bi oblastniški strukturi še naprej omogočala neomejeno in nenadzorovano vladanje v državi. V nedeljo v Čedadu prvi občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze v videmski pokrajini Za bodočnost naše manjšine v enakopravnosti Za demokratični razvoj na pragu nove Evrope ČEDAD Za našo bodočnost v enakopravnosti in za demokratični razvoj na pragu nove Evrope. S tem Jeslom, ki vsebinsko povzema težnje ‘n ambicijo organizacije, je Slovenska Jjulturno-gospodarska zveza imela v j-edadu svoj XVII. občni zbor, ki je Sovpadel z njeno petintridesetletnico. letošnji je bil prvi občni zbor SKGZ v Vldemski pokrajini, kar je nedvomno Pomembna etapa v organiziranem ži-ujenju slovenske narodnostne skup-Oosti v Furlaniji-Julijski krajini, pred-Vsem pa dokaz, da slovenskega življa v. N pokrajini ni mogoče več zanema-riti. Slovenci v videmski pokrajini so namreč tudi v objektivno težkih pogodb pokazali, da so življenjski v kulturnem, gospodarskem, narodnostnem in Političnem življenju in da so od Na-diških do Kanalske doline organski sestavni del slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Nedeljski občni zbor je v poročilih Predsednika Klavdija Palčiča in tajnika Dušana Udoviča pa tudi v prispev-km k razpravi poudaril, da kakovost je in mora biti strateška izbira Slovenske kulturno-gospodarske zveze. To svojo izbiro bo organizacija jasneje opredelila v tem mandatu tudi s programsko konferenco, ki bo točneje opredelila vlogo SKGZ in za prihodnji občni zbor pripravila moderen koncept ustroja in dela Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Sicer pa je bila razprava zelo živahna in odraz pluralizma pogledov in stališč. Uvodnemu opoldanskemu delu občnega zbora so prisostvovali številni gostje iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške, ki so s svojimi pozdravi obogatili razmišljanje. Med tem delom je predsednik Klavdij Palčič tudi izročil priznanja, ki jih SKGZ vsako leto podeljuje tistim pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti, ki so veliko prispevali k uveljavitvi manjšine. Popoldanski del je bil v celoti posvečen razpravi, nato pa so odposlanci izvolili novi glavni odbor, ki bo iz svoje srede izbral izvršni odbor. NA 3„ 4. IN 5. STRANI. Občni zbor SKGZ Je bil v kinodvorani Ristori, ki sta jo za to priložnost opremila beneška arhitekta Renzo Rucli in Donatella Rutar . (Foto Križmančič) Predsednik Markovič predložil zvezni skupščini svojo šok terapijo za premostitev inflacije Od včeraj ima Jugoslavija konvertibilni dinar BOGO SAMSA šči ^PP^RAD — Nekaj čez 15.30 je v nabito polni skup-Am x korani spregovoril predsednik jugoslovanske vlade stn 6 Markovič. Ozračje je bilo izjemno, pričakovanje se je i Pljuvalo, v dvorani so bili poleg vseh delegatov tudi je ?un° številni domači in tuji novinarji. Markovičev govor v jtJ), resnični šok, pretres tudi za veliko večino prisotnih v šok * 1 dvorani jugoslovanske zvezne skupščine, kot je bil mli ?a številne Jugoslovane, ki so njegova izvajanja spredi neposredno po radiu in televiziji. korTd yc.erajšnje dvanajste ure ima namreč Jugoslavija nji] e.rtibilno valuto, s prvim januarjem pa bodo črtali štiri 12 j® ln bo veljala ena nemška marka 7 dinarjev, en dolar Omarjev in po tem vzorcu vse ostale trdne valute. Vseht °Vna karakteristika pa je konvertibilnost dinarja v sv P transakcijah z inozemstvom in pravica državljanov, da Teč ' ^menjavajo dinarje in devize po uradnem kurzu, dinarja je trdno vezan na nemško marko in se ne bo spremenil do 30. junija 1990. leta. To v praksi pomeni, da se lahko dinar svobodno kupuje in prodaja, vedno pa po uradnem kurzu, ki je vezan na marko, in po njenem vzorcu na liro, francoski frank, pa tudi ameriški dolar in druge valute. Z eno potezo je torej Markovič preprosto ukinil inflacijo, saj je do 30. junija zagotovil trdno vrednost jugoslovanskega dinarja in torej presekal inflacijsko spiralo. Za tako drzno, presenetljivo in odločno operacijo pa ima že uresničena dva pogoja. Predvsem je devet mesecev postopoma spreminjal gospodarski sistem in ga že nekako uskladil z novim sistemom tržnega gospodarstva. Temu problemu je posvetil dobršni prvi del preko petdeset strani obsežnega poročila. Zagotovil pa si je tudi izredno obsežne devizne rezerve in mednarodno podporo. V enajstih mesecih se je izvoz na konvertibilno področje povečal za 10,7%, ustvarjene so devizne rezerve v višini 5,8 milijarde dolarjev, za prihodnje leto je predviden suficit plačilne bilance v višini 2,3 milijarde dolarjev. Še posebej pa je Markovič poudaril močno tujo NADALJEVANJE NA 2. STRANI Aleksinski rudarji nočejo v jame ALEKSINAC — Rudarji aleksin-skih rudnikov, kjer bi morala po mesecu dni včeraj ponovno steči proizvodnja, niso hoteli oditi v rudnik. Na izrednem zboru so v prisotnosti vodstva rudnika in predstavnikov republiškega IS Srbije zahtevali, naj rudnik zaprejo. Razlog za zahtevo so predvsem nevarne razmere v jamah, kjer je doslej umrlo že 125 rudarjev. Odgovor pričakujejo do danes do 14. ure. V nasprotnem primeru se bodo odpravili v skupščino SR Srbije. Vandalske akcije proti slovenskim višjim šolam NA 6. STRANI □ □ □ V Trstu odkrili 20 kg heroina NA 7. STRANI Tudi Gorbačov na pogrebni slovesnosti Včeraj zadnje slovo od Andreja Saharova Včeraj v skupščini SR Slovenije Predložen osnutek zakona o političnem združevanju LJUBLJANA — Delegati slovenske skupščine so včeraj dobili na mize osnutek zakona o političnem združevanju, ki ga zlasti opozicija že težko pričakuje. Besedilo je predstavil predsednik skupščinske komisije za pripravo volilne zakonodaje Tone Jerovšek. Največ časa je namenil političnemu združevanju in dejal, da osnutek tega zakona zagotavlja popolno svobodo in prostovoljnost političnega združevanja občanov ter enakopravnost vseh političnih organizacij. Vsebuje le toliko omejitvenih določb, kolikor jih določa ustava kot omejitev svoboščin in pravic človeka in občana. Politično organizacijo, je nadaljeval Jerovšek, lahko ustanovi najmanj deset polnoletnih občanov, ki sprejmejo statut organizacije, svoj program in predlagajo vpis v register. Edini pogoj je, da politična organizacija v statutu opredeli svoje politične cilje, po čemer se loči od interesne dejavnosti. Omejitev je le nasilno rušenje z ustavo določene ureditve, ogrožanje neodvisnosti države, kršenje z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic, ogrožanje miru in podobno. Zakon prav tako določa obveznosti, da političnim organizacijam zagotav- lja materialne in druge možnosti za njihovo delovanje. Politične organizacije se torej financirajo iz članarin, prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter iz proračuna. Do proračunskih sredstev so upravičene le tiste, ki imajo svoje izvoljene predstavnike v ustreznih skupščinah in to v sorazmerju s številom delegatov v družbenopolitičnem zboru te skupščine. Urejeno je tudi začasno financiranje novih političnih organizacij, ki so že ustanovljene in štejejo najmanj 500 članov. Tem zakon do volitev zagotavlja proračunska sredstva za enega funkcionarja, enega administratorja in materialne stroške. Jerovšek je posebej opozoril, da družbenopolitične organizacije, ki so se doslej financirale iz proračuna, po volitvah preidejo na sistem financiranja po proporcionalnem načelu, torej odvisno od udeležbe v skupščinah. Za ZZB kot veteransko organizacijo in SZDL, ki financira nekatera pomembna društva in druge organizacije, pa je treba z ustreznimi zakoni to financiranje posebej urediti. N. M. MOSKVA — Od včeraj popoldne Andrej Saharov počiva na majhnem predmestnem moskovskem pokopališču, ki ga je družina umrlega jedrskega fizika, Nobelovega nagrajenca za mir in velikega borca za človekove pravice v Sovjetski zvezi izbrala za pokojnikovo zadnje prebivališče. Na pogrebni svečanosti, ki se je začela že na domu umrlega Saharova in nato nadaljevala na znastveni akademiji in nato še na inštitutu za jedrsko fiziko »Le-bedev«, kjer je Andrej Saharov delal vse do smrti, se je zbralo na tisoče navadnih državljanov, prisotni pa so bili tudi visoki politični predstavniki sovjetskih oblasti s predsednikom Mihailom Gorbačovom in premierom Nikolajem Rižkovim na čelu in številni predstavniki drugih držav. Med temi je bila številčno tudi dokaj močna italijanska delegacija, ki jo je vodil podpredsednik vlade Martelli, v njej pa so bili še predstavniki KPI, PSI, KD in PLI. Na sliki AP: pogrebnim slovesnostim na znanstveni akademiji v Moskvi je prisostvoval tudi sovjetski partijski in državni voditelj Mihail Gorbačov. Jugoslavija prepočasi stopa na pot sodelovanja z Italijo BEOGRAD — Odbor za zunanjo politiko pri skupščini SFRJ je včeraj obravnaval vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, s posebnim poudarkom na tako imenovano jadransko pobudo. Razprava ni ponudila najbolj pozitivne ocene, zato je odbor sklenil, da najkasneje do konca februarja prouči vse oblike sodelovanja in se le-tega tudi aktivno loti. Člani odbora niso našli pravega opravičila za brezbrižnost jugoslovanskih institucij, ki so zadolžene za realizacijo gospodarskega sodelovanja z Italijo. Kot dokaz te pasivnosti, je marsikdo omenil dejstvo, da doslej Jugoslavija še ni izkoristila posojila 500 milijonov dolarjev, ki ga je Italija odobrila že pred dvema letoma. Član odbora Mij at Šukovič, je dejal, da vzroki, ki ovirajo sodelovanje niso na italijanski strani, pač pa na jugoslovanski. Predlagal je, da odbor imenuje delovno skupino, ki bo izdelala delovni načrt in ga nato čimprej predstavila, skupščini. Šukovič pa je tudi poudaril, da je že pred tremi leti, ko se je prvič pogovarjal s tedanjim zunanjim ministrom, pa tudi pozneje, ko je Jugoslavijo obiskal sedanji vladni minister Andreotti, Italija redno spoštovala vse obveze. Istega ni mogoče trditi za jugoslovansko stran, je še dodal Šukovič. Drugi član odbora, Husein Hodžič, pa je pripomnil, da je Italija že več let v »pozitivni ofenzivi« z Jugoslavijo, kljub temu pa je Jugoslavija naredila le malo konkretnih korakov na tej poti. Ob tolikšnem zamujanju priložnosti pa se vse bolj uresničuje težnja po zbliževanju z Evropo. Hodžič je obnovil predlog, da bi prihodnje leto, ki bo proglašeno za leto turizma, ukinili potne liste na mejnih prehodih z Italijo in omogočili vstop na jugoslovansko ozemlje le z osebno izkaznico. Jože Šušmelj pa je problem pojasnil zgolj s politične plati. Dejal je namreč, da bi bilo sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo še plodnejše, če bi prišlo do rešitve vprašanja slovenske manjšine v Italiji. Kongres nemških socialistov v znamenju združitve ZRN-NDR Wllly Brandt, ki je včeraj slavil 76 let, je delegatom spregovoril o vprašanju združitve obeh Nemčij (Telefoto AP) ZAHODNI BERLIN — Zahodno-nemška socialna demokracija je v Zahodnem Berlinu začela tridnevni programski kongres. Na njem naj bi sprejeli program, s katerim bodo nadomestili onega, ki so ga leta 1959 sprejeli v godesberški mestni dvorani in s katerim so deset let kasneje prišli na oblast. Novi program naj bi odražal spremembe, ki so se v zadnjih treh desetletjih zgodile v načinu proizvodnje, pri čemer gre zlasti za vse večje pre-žemanje nacionalnih gospodarstev in za uhajanje vse bolje organiziranih kapitalov v mednarodno sfero in za pravo mešanico trga in državnega poseganja v gospodarstvo; nadalje spremembe, do katerih prihaja pri delitvi bogastva tako v nacionalnih okvirih, kjer nastaja nov na rob odrinjen sloj socialno preskrbljenega, vendar pa brezposelnega prebivalstva, kot tudi v mednarodnih okvirih na znani relaciji Sever-Jug; odražal naj bi nadalje tudi novo ekološko zavest, ki narekuje, da varstvo okolja postane del proizvodnega procesa; pa tudi najnovejše spremembe na mednarodnem prizorišču, spremembe, ki že napovedujejo postopen razpad dveh blokovskih monolitov. Prav zaradi teh sprememb je vodstvo SPD ne glede na težave, ki jih takšna odločitev prinaša, kongres po kratkem postopku prestavilo iz Bremna v Zahodni Berlin. O tem, kaj bo ostalo v samem berlinskem programu - tako naj bi se imenoval novi strankin v temeljni dokument - pa bo v prihodnjih dveh dneh odločal kongres. Pripomb k osnutku, ki ga je pripravila posebna programska komisija, ta pa je imela toliko težav, da so kongres že morali preložiti za pol leta, je toliko, da tehta diskusijska brošura dobra dva kilograma. Kljub temu pa kongres prvega dne zasedanja ni posvetil programski problematiki, marveč problematiki, zaradi katere so kongres preselili v Zahodni Berlin, to je nemškemu vprašanju. Z njim v SPD v zadnjih tednih niso imeli ravno veliko sreče. Ko je Kohl v svojem zadnjem nastopu pred Bundes-tagom predstavil svoj program nemškega povezovanja, znan kot program desetih točk, je doživel nepričakovano ploskanje tudi iz vrst socialnodemokratske opozicije in celo predsednik SPD Hans-Jochen Vogel se je z njim izrecno strinjal. Takšen navdušen sprejem je naletel na kritiko med bolj zadržanimi socialnimi demokrati, ki so menili, da stranka, kot je SPD, s svojo tradicijo pionirske vzhodne politike res ne more tekati za programi, ki jih ponuja vladna krščanska demokracija. Dokument o nemški politiki, ki ga je pripravilo vodstvo stranke, zdaj sicer ni sporen, prav lahko pa se zgodi, da se bo kakšen od delegatov lotil vodstva zaradi spodrsljaja ob Kohlovih desetih točkah v Bundestagu. O nemškem vprašanju je včeraj popoldne pred delegati kongresa govoril častni predsednik SPD Willy Brandt, ki je prav včeraj slavil 76. rojstni dan. Enotnost Nemčij naj bi po njegovem rasla od spodaj in naj bi šele kasneje dobila svoj »politični izraz«, je dejal Brandt; kakorkoli bo že potekalo združevanje, pa ta združitev ne more biti vrnitev k nemškemu rajhu. Po njegovih besedah gre zdaj v prvi vrsti za prenovo v NDR, to pa bo terjalo velikanske napore pri prenovi gospodarstva in infrastrukture. Pred Brandtom je opoldne govoril strankin predsednik Hans-Jochen Vogel, ki je nemško politiko SPD zajel v sedmih točkah, posvečenih oblikovanju konfederacije obeh nemških držav. Cilj te politike naj bi bilo torej oblikovanje »zveze držav« med ZRN in NDR (Kohl je v svojem programu govoril o »konfederativnih strukturah« in se je tako izognil kočljivemu priznanju vzhodnonemške državnosti), na poti k tej zvezi pa naj bi začeli oblikovati skupne organe in forume. Obe Nemčiji naj bi bili v tem času še vedno vključeni v svoji vojaš-kopolitični zavezništvi, ki pa naj bi jih postopno demilitariziran in jih enako postopno vključili v bodočo vseevropsko mirovno ureditev. Kdor hoče odpreti pot k nemški združitvi, mora sprejeti dejstvo, da igra evropska enotnost osrednjo vlogo, je dejal Vogel, ki je hkrati opozoril, da nihče nima pravice podpihovati dvomov zastran stalnosti zahodnih poljskih meja; ta kritika leti seveda na kanclerja Kohla. Sicer pa je ena od namestnic predsednika stranke Herta Daubler-Gme-lin v govoru, s katerim je začela 35. izredni kongres SPD, opozorila pred nacionalističnim patosom, ki bi utegnil nastati spričo hitrih sprememb v NDR. Pred kampanjo v prid vnovični združitvi Nemčij je posvaril tudi berlinski župan Momper, rekoč da lahko podpihovanje nemškega nacionalizma procesu evropskega združevanja prizadene le škodo, s tem pa bo utrpelo škodo tudi nemško združevanje. MARJAN SEDMAK SZ je postala enakopravna partnerka ES BRUSELJ — Sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze in predsednik Evropskega sveta Roland Dumas sta včeraj podpisala " »zgodovinski« sporazum o sodelovanju med SZ in evropsko dvanajsterico. Desetletna pogodba vsebuje tudi daljnoročne načrte o sodelovanju in izmenjavi na najrazličnejših področjih, kot so industrija, okolje, naravna bogastva, surovine, energija, prevozi, turizem in finančne dejavnosti, vsebuje pa tudi dogovor o izmenjavi izkušenj na področju jedrske energije v civilne namene. Predsednik Dumas je v pogovoru z novinarji poudaril, da gre za pomemben dogodek, ki bo odločilno vplival na politiko združevanja Evrope in odpiranja vzhodnih meja. Prav tako pomembna pa je tudi razpoložljivost Sovjetske zveze do vključevanja v svetovno gospodarstvo, ki se bo s podpisom sporazuma še povečala. Sovjetski zunanji minister Ševardnadze je dejal, da je sporazum nekakšno okno v prihodnost, ki bo dalo novega zagona gospodarskim reformam, ki jih SZ že uresničuje. Danes bo Ševardnadze postavil še en pomemben mejnik v zgodovini zbliževanja z Zahodom. Kot prvi predstavnik sovjetske vlade bo namreč gost generalnega tajnika NATO, Manfreda VVoernerja, srečal pa se bo tudi s predstavniki vseh šestnajstih držav članic Atlantskega pakta. Franco Carraro novi rimski župan RIM — Socialist Franco Carraro je bil sinoči izvoljen za rimskega župana. Po dolgi in občasno burni razpravi so Carrara podprli svetovalci KD, PSI, PSDI in PLI, zanj je osebno glasovala tudi predstavnica PRI Susanna Agnelli. Razprava se je razgrela, ko se svetovalci niso mogli zediniti, ali naj takoj preidejo h glasovanju, ali pa naj se prej razvije programska razprava. Prvi predlog je prevladal, ko so štiristran-karsko koalicijo podprli še misovci in republikanci. • Konvertibilni dinar podporo. Vlada skratka razpolaga z obsežnimi valutnimi rezervami in zagotovljeno podporo zapadnega sveta, kar vse je izredno močno orožje. Seveda pa je to samo eden izmed ključnih delov zastavljenega vprašanja. Naslednji ukrep, ali bolje cel sklop ukrepov se nanaša na proračun, v katerega so vključili vse državne izdatke in zato so ga tudi realno povečali. V rokah osrednje vlade bodo odslej ne samo obramba, zunanja politika, temveč vrsta ekonomskih postavk, ki so se do sedaj vrtele stihijsko okrog Narodne banke, ki je odobravala kredite poslovnim bankam, te pa so jih pod pritiskom politike posredovale deficitarnim podjetjem. Narodna banka - to pa je tretji ukrep - naj postane resnično monetarno središče in naj ima samo še nalogo braniti vrednost dinarja. Toda na štirinajsti strani so tudi nekateri drugi izredno ostri in nevarni ukrepi. Odločna monetarna politika, torej že omenjen odnos do Narodne banke. Uravnovešeni državni proračun. Tu pa je že prvo zrno problema, saj se uvaja državni dohodek, ki je progresiven in o katerem ne odločajo več republike. Svobodno formiranje cen, razen nekaterih izjem, za katere pa so že vzpostavili gospodarsko ravnotežje. Pričakujejo naraščanje cen v prihodnjem letu za 13 odstotkov in za toliko torej tudi realno inflacijo. Osebni dohodki so v resnici zamrznjeni, uradna formulacija je, da se bodo formirali na osnovi akontacije izplačane do 15. 12. 1989. leta. Dopuščajo se poviški, vendar je prav to poglavje izredno na splošno ocenjeno, na vsak način pa Markovič predvideva padec realnih plač in dejanskega standarda ljudi. Glede kliringa s Sovjetsko zvezo je rečeno, da bo doživljal usodo vseh drugih problemov in torej bi po tej logiki od tega trenutka moral izginiti, ker ni več Narodne banke, ki lahko preprosto tiska denar. Dokončno pa ga bodo rešili na dvostranski način, za zaostale dolgove, oziroma jugoslovanske kredite pa bodo izdelali skupne investicijske programe, različne načine odplačevanj in podobno. Za vse to mora tudi država imeti več denarja, zato pa nova fiskalna politika, ki mora omogočiti zmanjšanje potrošnje in pritiska na monetarni sistem. Ključno vprašanje je dosledno izvajanje finančne discipline. Okenca Narodne banke morajo biti zaprta za vse banke, ki bodo odobrile kredite na lahek način, ki ne bodo spoštovale gospodarskih načel, kot so solventnost, rentabilnost in likvidnost. Lokalni in drugi politični faktorji ne smejo več pritiskati na banke, da bi ščitile njihova politična podjetja. Za nekaj takega preprosto ne bo več denarja. Beogradu je izredno vroče (termometer je dosegel rekordno višino 23 stopinj), izredno vroče pa je bilo tudi v dvorani zvezne skupščine in še zlasti je ozračje postalo živahno in celo navdušeno, ko je Markovič dejal: »1-januarja bodo že na razpolago novi bankovci z novim konvertibilnim dinarjem.« Takrat je dvorana izbruhnila v spontan aplavz. Pa vendar obstajajo številna odprta vprašanja in razni dvomi. Markovič je predložil resnični in izredno pomemben program, da se inflacija takoj likvidira. Toda pustil je odprta vprašanja medrepubliških odnosov. Odprto je vprašanje blokade, ki jo je proglasila Srbija, navedel pa je predlog ustavnih sprememb, po katerem bi imela federacija večjo pristojnost glede varnosti- S tem pa smo pri občutljivem vprašanju ustavnih sprememb, o katerih je predsednik govoril, ni pa jih podrobneje obrazložil. Povsem pa se je spremenil postopek, ki je normalen, čeprav pravijo, da ga je treba izvesti čim prej. Danes bodo torej republiške skupščine prejele celoten sveženj ukrepov, o njih razpravljale, popoldne p8 se bo ponovno sestala zvezna skupšči' na, ki bo razpravljala in sklepala na osnovi zaključkov lastnih komisij in na osnovi stališč republiških skupščin-Ne bo pa govorila o ustavnih spremembah, ki jih je predlagala vlad8' ker pričakujejo odgovore skupščin® do 7. januarja, izredno delikatno vprašanje je skratka odloženo na ianua^ Že se govori celo o 15. januarju, d tega datuma naj bi namreč republišk ^ skupščine odgovorile o ustavnih spremembah, ki jih je predlagala vlada, nato pa sledi še precej zapleten post° Ko je Markovič samozavestno in od ločno končal z branjem, je sledil običajen aplavz, zelo buren in navdušen-Ploskali so vsi delegati vseh repubu z izjemo Srbije, od katerih so mend ploskali samo trije. Takoj za tem sledila prva debata, v resnici omejen samo na nekatera vprašanja deleg tov. Še posebej so bili zaskrbljeni pesimistično razpoloženi delegati Srbije, toda bilo je tudi mnogo ze treznih vprašanj. Komisije zvezne skupščine so nna etapa v organiziranem življenju sloven-i e. narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski , rajini, dokaz, da je realnost življenja Slovencev v>dqmski pokrajini takšna, da je ni več mogoče Pregledati. Kljub težkemu družbenemu in gos-^arskemu okviru, ki je dolga leta v povojnem dobju povzročal razgraditev te skupnosti, so anes namreč prav tako očitni podatki, da gre za upnost, ki je tudi v slabih pogojih voljna in Posobna izražati svojo vitalnost v kulturi, gos-° arstvu in političnem življenju z jasnim pred-orakom, da je od Nadiških do Kanalske doline ganski sestavni del slovenske narodnostne upnosti in njenih prizadevanj za emancipacijo dalijanski družbi. Usnri>Se^eni rezultati so odraz trdne zavesti, da je n a Slovencev vseh treh pokrajin v deželi tes-vei??vezana- Občni zbor v Čedadu pa je prispe-" krepitvi te zavesti, ki je za nadaljnji razvoj rn Venske narodnostne skupnosti ključnega po-buri^o ocenjevanju uspelih in neuspelih po-Ijat' ■ ie dejal Udovič, ni mogoče uporab- iai * suti°parnega notarskega kriterija, ker posta-st",nal°ge manjšinske organizacije, kakršna je GZ, vse bolj zahtevne in kompleksne kolikor Dušan Udovič: Naša skupnost ne dovoljuje da bi jo tok dogajanj enostavno zavajal bolj se krepi zavest, da je bodočnost manjšine v vse večji kakovosti njenega dela. Gospodarska dejavnost, je nadaljeval Udovič, je morda med vsemi najbolj občutljiv termometer današnjih sprememb. Slovenci v Italiji so se kot ljudje ob meji vseskozi naslanjali na njene komparativne prednosti, zato so se vseskozi zavzemali za njeno odprtost in utrjevanje obstoječih ter ustvarjanje novih instrumentov za gospodarsko sodelovanje. Zato se zavzemajo za ovrednotenje mednarodne vloge italijansko-jugoslo-vanske meje, opozarjajo na nujnost ojačanja obstoječih sporazumov - zlasti tržaškega in goriškega - in se zavzemajo za čimprejšnjo odobritev zakona za obmejna področja. Merilo za uspešnost slovenskega gospodarstva je vsekakor v sposobnosti, da se na vseh mogočih ravneh vključuje v konkretne projekte, ki jamčijo inovativnost in razmišljajo v perspektivi nove Evrope. Zato je treba usposobiti gospodarske članice in tudi posameznike, pri tem pa je bistvenega pomena, da se SDGZ v vseh treh pokrajinah razvija v strukturo, ki bo vsem članom znala nuditi še trdnejšo oporo in jasne dolgoročne cilje. Obramba zemlje je zaradi stalnih spornih posegov na teritorij v minuli mandatni dobi SKGZ in Kmečki zvezi jemala mnogo energij. V tem pogledu sicer ne bo kvalitetnih korakov naprej, če se negativni odnos deželne uprave ne bo spremenil. V Furlaniji-Julijski krajini veljajo na splošno zaostala merila, zaradi česar prihaja do konfliktnih situacij in s tega vidika je primer sinhrotrona pri Bazovici emblematičen. A tudi v ostalih dveh pokrajinah ni zavesti o nujni prisotnosti in o potrebah slovenske manjšine pri vsakršnem urbanističnem in drugačnem poseganju v okolje. Zavzetost Slovencev za lastno zemljo po konceptu aktivne zaščite je zato upravičena in v skladu s prizadevanji za zaščito okolja, kjerkoli prihaja do neupravičenih ali vsiljenih posegov. Pomanjkanje jasnih garancij o smotrni uporabi teritorija včasih pelje manjšino v neko kategorič-nost, čeprav nima nikakršnega interesa, da je glede teh problemov v stalnem konfliktu z deželno upravo. Tesna povezava gospodarstva in telesne kulture je v minulem mandatu jamčila športu relativno dobre pogoje za delo, ki so omogočili vrsto vrhunskih rezultatov ter dokaj uspešno teritorialno organiziranost. Kljub dosežkom pa je treba razčleniti in rešiti še vrsto problemov in se opredeliti za nove izbire. V ta namen bo v dogovoru z ZSŠDI organizirano široko posvetovanje, ki naj evidentira položaj slovenske telesne kulture in reši dileme glede dolgoročnih usmeritev, ki so povezane z demografskim gibanjem, z ustreznim načrtovanjem objektov ter utrjevanjem virov finansiranja. Dimenzije in uspeh slovenske telesne kulture pa sta potrdila proslava 120-letnice slovenskega športa v Trstu in sprejem delegacije ZSŠDI pri vsedržavnem predsedstvu olimpijskega odbora v Rimu. V nadaljevanju svojega poročila se je Udovič lotil vprašanja povezave gospodarske in kulturne sfere, ki morata vztrajno iskati recipročne interese. Finansiranje iz javnih sredstev pa je za glavnino slovenskih kulturnih in rekreacijskih ustanov boleča točka, kateri se je v zadnjih časih pridružil nesprejemljiv odnos deželne uprave do rabe slovenskega jezika v prošnjah za prispevke. Pri tem vprašanju pa Slovenci ne nameravajo popustiti. V kulturnem delu, je nadaljeval Udovič, bi bilo treba uvajati večjo selektivnost in se osredotočiti na tiste oblike dejavnosti, ki lahko predstavljajo kakovostno ponudbo za širši prostor. Značilna sta dva primera: uveljavitev slovenskega kulturno-športnega centra v Gorici in uspeh izložbe slovenske kulture na Borznem trgu. Pri vprašanju slovenskega jezika je tajnik SKGZ ugotovil, da je odnos do jezika na nizki ravni. Če tega odnosa skupnost ne bo začela popravljati, bo utrpela hude posledice. Vprašanja ni mogoče zato prepuščati samo hvalevredni skrbi Slavističnega društva. V tem okviru bi bila potrebna ponovna vzpostavitev lektorske službe na Primorskem dnevniku. Časopis se je v zadnjih časih spoprijel s hudimi finančnimi težavami, kar je imelo posledice pri podobi in obsegu dnevnika. V zvezi z agencijo Alpe Adria je Udovič dejal, da se je SKGZ zavzemala, da morata slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Jugoslaviji odigrati vlogo osebka v televizijski informaciji. Načrt je še v teku in SKGZ zaupa v njegovo dokončno uresničitev, do katere bi prišlo že pred časom; če ne bi naleteli na ovire in nerazumevanje pri vodstvu RTV Ljubljana. Slovenska narodnostna skupnost potrebuje učinkovita sredstva množičnega obveščanja, brez katerih si ne more zamišljati kvalitetnega organiziranega dela. Slovenska narodnostna skupnost, je nadaljeval Udovič, noče odigrati v italijanski družbi podrejene vloge, zato mora razpolagati s strukturami, ki bodo omogočale pridobivanje novega znanja. Kritične pripombe na račun slovenske šole so v tem oziru odraz skrbi, da se ta ustanova na vseh ravneh izboljša. Skupnost mora izkazovati do šole veliko več napora in zavzetosti, SKGZ pa razmišlja o sistemu zunanjih, medsebojno integriranih servisih, ki bi pomagali šoli pri reševanju konkretnih odprtih problemov. V tem okviru je Udovič predlagal tudi vzpostavitev trdne strukture, ki naj skrbi za dolgoročni program permanentnega izobraževanja. Po omembni stikov in povezav z manjšinami na evropski ravni, stikov z Italijani v Jugoslaviji ter s Slovenci na Koroškem je Udovič poudaril, da so v sedanjem času na preizkušnji iniciativnost in ustvarjalne sposobnosti manjšin, da vsaka v svojem okolju in tudi v skupnih pobudah aktivno posegajo v dogajanje, ne da bi se na to samo odzivale ali postale njihova žrtev. Iz vidika obstoja manjšin je to edina možna pot in tudi edino jamstvo, da se z usodo narodnosti ne poigravajo drugi. Ni mogoče namreč dopustiti, da bi s pospešeno regionalno integracijo manjšine postale klasični glinasti pisker med železnimi lonci. V zaključku svojega poročila se je Udovič lotil problema pragmatičnosti. Pri tem je dejal, da SKGZ tolmači pragmatizem kot nujnost ustvarjanja plodnega dialoga z vsemi političnimi in družbenimi partnerji večinskega naroda, s katerimi je možna kakršnakoli konstruktivna raven pogovora. Pragmatizem je tudi spretnost, da Slovenci z vztrajnostjo in trdnimi živci iščejo vse mogoče poti, da se uveljavijo njihovi interesi, ne da bi se za vsako ceno frontalno sprli s političnim okoljem. Pragmatizem pa ne sme narodnostne skupnosti odvračati od ustvarjalne in kritične razprave, ki ne sme biti omejena na ozko politično raven, pač pa mora resno in kritično vzeti v poštev celovito slovensko kulturno in zgodovinsko bogastvo kot bogastvo uspehov in napak, mnogih, raznolikih, večkrat bolečih protislovnih izkušenj. Končal je z ugotovitvijo, da slovenska narodnostna skupnost s svojim delom vsak dan dokazuje, da ima v svoji sredini mnogo energij in dovolj še neizkoriščenih možnosti, da se ne pusti enostavno zavesti od toka dogajanj. Z občnega zbora SKGZ so poročali: MARKO MARINČIČ BREDA PAHOR ALEKSANDER SIRK VOJMIR TAVČAR SANDOR TENCE Fotografije: DAVORIN KRIŽMANČIČ Pozdravi gostov sedemnajstemu občnemu zboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze Poudarek na pomenu in vlogi narodnosti Kot je običaj so uvodnemu poročilu predsednika SKGZ Klavdija Palčiča sledili pozdravi gostov, zastopnikov manjšinskih organizacij in političnih ter družbenih sil. Glede na politični trenutek in na dejstvo, da je bil občni zbor v Čedadu, imajo tudi pozdravi, ki so bili vsi vsebinski, velik pomen. Skupaj je občni zbor SKGZ pozdravilo 10 predstavnikov organizacij, ob njih pa še župan mesta Čedad Giuseppe Pascolini, ki je prosil za besedo na samem začetku, ker je imel nato še kopico drugih obveznosti. Sintezo pozdravov objavljamo po kronološkem vrstnem redu. GIUSEPPE PASCOLINI župan Občine Čedad Dejal je, da je Čedadu v čast, da gosti - prvič v zgodovini SKGZ, kolikor mu je znano - tako pomembno zborovanje. Izbira kraja za občni zbor se gotovo navezuje in upošteva pozitivno zgodovino Čedada, ki je že od nekoč stičišče narodov in kjer se je sožitje utrdilo v premagovanju razlik med narodi. Omenil je stvarnost Na-diških dolin, ki bi jim še naprej grozila zaostalost in izseljevanje, ko ne bi bilo državnih in deželnih podpor tamkajšnjemu gospodarstvu. Bežno se je dotaknil zakonskega vladnega zakonskega osnutka za zaščito Slovencev in ugotovil, da ga je manjšina sprejela z določenimi rezervami glede možnosti izboljšanja nekaterih zakonskih določil. Pri tem je izrekel prepričanje, da se bo politična aktivnost Slovenske kulturno gospodarske zveze še naprej uresničevala umirjeno in ob spoštovanju demokratičnih načel političnega delovanja. S tem bo organizacija prispevala k efektivnemu napredku v splošno korist vseh. JOŽE SMOLE predsednik SZDL Slovenije Najprej je čestital SKGZ ob njeni 35-letnici, 17. Občnemu zboru organizacije pa zaželel učinkovito in plodno delo. Predsedniku Palčiču se je zahvalil, da je v poročilu podprl politiko in stališča Socialistične zveze Slovenije glede zadnjih dogodkov v Jugoslaviji. S tem v zvezi je poudaril, da se bo SZDL v spopadu med dvema konceptoma v Jugoslaviji odločno in s pokončno držo zavzemala za uveljavitev naprednega koncepta reform na vseh področjih. Kljub nekaterim nespametnim stališčem, kot sta npr. ekonomska agresija in blokada Srbije v odnosu do Slovenije, pa je Smole poudaril, da je glede bodočnosti optimist. To pa zato, je dejal, ker so že tudi v preteklosti večkrat napiadali Slovenijo, češ da sprejema protiustavne in nevarne odločitve. Navedel je pristop Slovenije k delovni skupnosti Alpe-Jadran, aktivno slovensko vključevanje v evropske tokove in zagovarjanje političnega pluralizma; vse te poskuse so najprej kritizirali, nato pa jih je kot lastne, vsaj v načelih, osvojila cela Jugoslavija. Oboroženi s- takšnimi izkušnjami, je zaključil predsednik SZDL Slovenije Jože Smole, predstavniki SR Slovenije ne bodo pred nikomer klonili in se s pokončno držo brezkompromisno borili za reforme in v tem tudi uspeli. SILVANO SAU predsednik Unije Italijanov Istre in Reke Prinesel je prisrčni pozdrav italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in iskreno željo, da bi Slovenci v Italiji dobili tak zaščitni zakon, kakršnega si želijo tako po obliki kot po vsebini. Italijani v Jugoslaviji gledajo z velikim optimizmom na procese demokratizacije v Evropi, in tudi v Sloveniji in Hrvaški, hkrati pa so zaskrbljeni zaradi poslabšanja mednacionalnih odnosov v Jugoslaivji, ki ogrožajo prav najmanjše narodnosti. Navedel je nekatere odprte probleme: nevarnost zveznega zakona o jezikih manjšinskih narodnosti ni še mimo; ob ljudskem štetju leta '91 bo spet prišlo do preštevanja manjšine; obstajajo razlike v odnosu do italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški. Toda Unija z velikim upanjem gleda na sodelovanje ob meji, ki je dobilo pomembno potrditev ob nedavnem srečanju Markovič-Andreotti, pri katerem je bila soudeležena tudi italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji. Prav manjšini ob meji morata namreč biti aktivno prisotni v odnosih med sosednima državama, kot tudi v odnosih v okviru skupnosti Alpe-Jadran in nasploh v procesu evropske integracije. Pri uveljavljanju načel nove Evrope je spoštovanje različnosti in torej manjšin temeljno načelo. FELIKS VVIESER predsednik Zveze slovenskih organizacij Pozdravil je občni zbor in najprej dejal, da je ob poslušanju poročila predsednika Palčiča in Smoletovega posega ugotovil, da sta tudi na Koroškem dva koncepta o sožitju; Na eni strani so demokratične sile, ki se pri- družujejo splošnemu vrenju v Evropi, na drugi strani pa se pojavlja moderen tip nacionalizma na Koroškem, ki skuša izvajati ločevanje med Slovenci in zanje ustvariti nekakšen geto. Slovenci se seveda opredeljujejo za prvo možnost, za demokratičnost, ki prinaša enakopravnost v sožitju med velikimi in malimi narodi. Po mnenju F. VVieserja imajo Slovenci v zamejstvu velik del odgovornosti, dokler bodo iskali sovražnikov, ne pa tudi prijateljev. Do takrat, pravi VVieser, bodo ostali v getu. V imenu vseh koroških Slovencev pa je F. VVieser zaželel, da bi z ostalimi Slovenci prispevali k nadaljnjemu razvoju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. S tem v zvezi si nadeja še večje izmenjave mnenj, da bi lahko oboji bolj optimistično zrli v bodočnost. DAMJAN PAULIN predstavnik Sveta slovenskih organizacij V imenu SSO je pozdravil in čestital ob 35-letnici delovanja SKGZ. Soglašal je s predsednikom Palčičem, da danes ne moremo prezreti demokratičnih procesov v Evropi in Sloveniji, medtem ko smo, žal, istočasno priče dramatičnim odsnosom v Jugoslaviji. Vladni zakonski osnutek za zaščito Slovencev v Italiji pomeni korak nazaj v reševanju problemov naše narodnostne skupnosti, ki je bila vedno lojalna do italijanske države in na demokratičen način zahteva svoje pravice. Od- Med občnim zborom je nastopil pevski zbor Pod lipo iz Barnasa tal Zanfagnini, zato se lahko zagovara-nje narodnostnih pravic tudi Slovencev v Italiji opira na nove motivacije. Po pripombi, da SKGZ oziroma Slovenci ne bi smeli tako togo ocenjevati posameznih strank, je Zanfagnini obnovil glavne obveze Socialistične stranke glede Maccanicovega osnutka. Predvsem je dejal, da je treba predstavljeni tekst popraviti in izboljšati. PSI je proti predvidenemu preštevanju manjšine in za enakopravno vključitev slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v videmski pokrajini. Obveze v tem smislu je stranka potrdila tudi na nedavnem srečanju v Ljubljani s SZDL in ZK, je naglasil Zanfagnini, ki je ob koncu zaželel SKGZ, da bi njeno delovanje res odra- takšnim predsedniškim poročilom dokazala željo po prenovi in obenem po veliki širini. Po njegovem mnenju je tudi pravilno zastavljen odnos med Zvezo, ki je nadstrankarska organizacija, in raznimi političnimi strankami. Popolna samostojnost SKGZ je v popolnem soglasju s prizadevanji, da bi v političnem svetu našli skupen jezik. »V duhu z današnjim časom,« je dejal Viezzi, »so želje in prizadevanja, da bi premostili vse pojave ločevanja, ki so prisotni tudi med Slovenci. Na tem območju sta sicer že veljala načelo in praksa odprte meje, vendar bi bilo treba kooperacijo med državami kot tudi sodelovanje v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran v bodoče še okrepiti.« Odposlanci in gostje med branjem predsedniškega poročila govor pa je neustrezen in v nasprotju s splošno evropsko tendenco. V naši narodnostni skupnosti potrebujemo nove prijeme, večjo odprtost, drugačne odnose med našimi organizacijami. Cilj našega dela je, da s skupnimi močmi in konkretnejšo enotnostjo dosežemo bistveno izboljšanje tega, kar nam danes ponujajo kot zaščito. To, kar nam ponujajo, je namreč slabše kot nič, saj celo omejuje naš prostor in krni naše pravice. PIERO ZANFAGNINI deželni tajnik PSI Uvodoma je dejal, da je v bogatem predsednikovem poročilu veliko pomembnih elementov za razpravo. Predvsem pa se je socialistični predstavnik zadržal ob vladnem osnutku o zaščitnem zakonu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Potrdil je obvezo njegove stranke, da se bo zavzela za odpravo vrste ovir, ki so doslej otežkočale priznanje narodnostnih pravic pripadnikom slovenske manjšine. Zanfagnini je sicer dejal, da je bil s tem v zvezi predsednik Palčič mestoma preveč polemičen, ker je dandanes veliko konkretnejša možnost kot v preteklosti, da pride do otipljivih premikov. Še do pred kratkim bi namreč lahko uveljavitev narodnostih pravic Slovencev v Italiji v luči predsodkov tolmačili s poskusom približevanja tako imenovanemu realnemu socializmu. Današnji politični boj v Sloveniji pa se veže z vrenjem v Evropi, je podčr- žalo dejanski pluralizem v sozvočju s sedanjim gibanjem za svobodo, ki pretresa Evropo. IVO JEVNIKAR deželni tajnik Slovenske skupnosti Ob pozdravu in čestitkah zaradi 35-letnega dragocenega dela je izrekel tudi željo po uspešnem nadaljevanju. O vladnem zaščitnem osnutku SSk meni, da ni presegel dosedanje težnje po načrtni ali vsaj tihi asimilaciji in si bo zato prizadevala za njegovo bistveno izboljšanje. Slovenci potrebujemo zaščito zato, da svoje energije preusmerimo iz samoobrambe v ustvarjalnost. SSk se ne čuti zgolj kot ena od strank, za katere volijo Slovenci, pač pa kot slovenska stranka. Želi si dialoga, sodelovanja, spodbud, kritik in jasnih oblik akcijske enotnosti, ki se lahko uresniči tudi v zboru slovenskih izvoljenih predstavnikov kot eni od možnih oblik akcijske enotnosti. Zaželel je, da bi se utrdile reforme v Sloveniji, nato pa ugotovil, da smo Slovenci v Italiji v prehodnem obdobju: iščemo nove poti v odklanjanju monopolov in v iskanju dialoga. Naša skupnost je živa in ima v sebi veliko moč, zato pričakujemo uspeh - je zaključil Jev-nikar - v teh naših prizadevanjih. ROBERTO VIEZZI deželni tajnik KPI za FJK »Omejil se bom samo na nekatere vidike, ki jih je načel predsednik Palčič v svojem lepem poročilu, s katerim večinoma soglašam,« je dejal v pozdrav in poudaril, da je SKGZ že s Glede odnosov med narodnostnimi skupnostmi je Viezzi podčrtal, da bi morali porušiti psihološke pregrade med njimi in premostiti razna protislovja v vidu ovrednotenja različnosti. Kajti Furlanija-Julijska krajina je dežela z avtonomnim statutom tudi zaradi prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti. V zvezi z vladnim osnutkom o zakonski zaščiti Slovencev v Italiji je Viezzi pozitivno ocenil dejstvo, da je do teksta prišlo, vendar pa je ponovil kritike KPI glede vsebine. Tako je bil odločno proti temu, da bi Benečane proglasili za drugorazredne državljane v odnosu do Slovencev, ki živijo v tržaški in goriški pokrajini; poskus, da bi preko zakona uveljavili merilo preštevanja pripadnikov narodnostne skupnosti, pa je označil za kratkovidno in anahronistično politično potezo. »Zato se bo KPI,« je zaključil Viezzi, »potegovala za spremembo, obogatitev in razširitev osnutka, predvsem pa se ne misli odpovedati načelu, da mora zakon v prvi vrsti dobiti podporo slovenske narodnostne skupnosti.« PETER BEKEŠ izvršni sekretar Zveze komunistov Slovenije Čestital je Slovenski kulturno-gos-podarski zvezi za 35-letno uspešno delo v uveljavljanju tukajšnjega slovenskega subjekta. SKGZ je obenem del skupnega slovenskega prostora, ki v procesih evropskega združevanja dobiva danes stvarnejšo podlago. Slovenija, in komunisti v njenem okviru, se zavzema za manjšine in uveljavljanje njihovih pravic. Bekeš je omenil boj za demokratično preobrazbo Zveze komunistov in Jugoslavije, za pluralistično strankarsko demokracijo ob spoštovanju demokratičnih načel in človekovih pravic, katerih sestavni del je tudi ureditev položaja manjšin. Slovenski komunisti se tudi zavzemajo za zaščito Slovencev izven Slovenije. Vzorni odnosi z italijansko državo, sodelovanje z deželo FJK in obmejnimi občinami ustvarjajo ugodno vzdušje za upoštevanje pričakovanj Slovencev v Italiji. Zaščitni zakon pa mora biti tak, da bo zadovoljil Slovence in izpolnil meddržavne obveznosti. Slovenski komunisti bodo pozorno in aktivno spremljali ta postopek. JOŽE ŠKOLČ predsednik ZSM Slovenije Po pozdravu in čestitkah SKGZ je najprej hotel še enkrat podčrtati, da se je Zveza socialistične mladine pred dobrim mesecem prelevila v stranko in da jo je treba sedaj kot tako tudi obravnavati. Glede lastne organizacije je še dejal, da bi se z njenim delovanjem v marsičem lahko pohvalil ali pa bi jo tudi grajal. Po njegovem mnenju niso zadnji dogodki v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji tako pregledni, da bi bilo lahko zadržanje ostalih samoumevno. Zato je lahko nadaljnje obnašanje do raznih slovenskih političnih formacij za vse pravi izziv. Školč je pozitivno ocenil izbiro kraja za 17. občni zbor SKGZ, kajti za Benečane, kot so mu sami dejali, je bilo večkrat daleč tako do Trsta kot do Ljubljane. Pri tem je še omenil, da bi lahko občini Tolmin, ki je najbližja Benečiji, dodelili več sredstev, kar bi pozitivno učinkovalo tudi na položaj v Benečiji. »Ljudje v Benečiji se dobro poznajo in so polni dobre volje,« je zaključil Školč, »vendar lepe besede njim namenjene niso dovolj.« DUŠAN KOŠUTA LUCIANO RAPOTEC V imenu deželnega in štirih pokrajinskih vodstev VZPI-ANPI Pozdravila sta 17. občni zbor SKGZ in naglasila pomen zadnjih svetovnih dogodkov zgodovinskega pomena, ki bodo, vsaj takšno upanje sta izrazila, ugodno vplivali na mirni razvoj človeštva v svetu, da se zmanjšajo strahovi oborožitve, ne samo velesil, ampak tudi ostalih držav ter da se ta denar nameni zmanjšanju bede in lakote nerazvitih držav. Dušan Košuta je izrecno omenil tudi vprašanje zakonske zaščite in s tem v zvezi naglasil, da občni zbor SKGZ sovpada s trenutkom, ko je po dolgih desetletjih zakonski predlog »dobil zeleno luč«. »Vsi se zavedamo,« je podčrtal Košuta, »da je predlog, ki ga le predstavil minister Maccanico silno okrnjen... zato naša borba še ni končana.« V teh zavzemanjih pa so Slovencem ob strani vsi borci in bivši partizani, italijanski in slovenski. Dejal je tudi, da je VZPI-ANPI posegla na naj višjih ravneh, da bi se vprašanje dokončno rešilo, pri tem Pa bi si želeli več sodelovanja in PrizJja_ nja s strani SKGZ. Ob koncu je D. Ko šuta pozval vse antifašiste in še Pos bej mlade, naj srčno čuvajo ogrome moralni kapital, ki je bil ustvarjen NOB in v Odporništvu, tudi z oziron na dejstvo, da bo prihodnje leto sve na proslava 45-letnice osvoboditve. Razgibana razprava razgrnila vrsto odprtih vprašanj • razpravo je na občnem zboru SKGZ poseglo 38 delegatov. Od-Prl jo je prof. Samo Pahor. SAMO PAHOR Diskutant je podčrtal, da so za dose-9° zastavljenih ciljev v boju za narod-ostne pravice potrebne dobre opera-J® na terenu. Naš boj mora biti Podoben strategiji gverile (šibkejšega Proti močnejšemu), kar pomedi, da ora imeti manjšina vedno pobudo v ina rokah- Bil je kritičen do SKGZ .... vodilnega kadra manjšine, »ki je tl ,. v slepo ulico«, poudaril pa je not' le Bilo doslej v boju za narod-stne pravice preveč neizkoriščenih b oznosti' pri čemer je omenil razsod-v ustavnega sodišča o vprašanju slo-turi- iz leta 1982- Obregnil se je I 1 ob pisanje Primorskega dnevnika i.n oboda tiska mora biti v sozvočju s ektnim informiranjem«), DAMJANA KRALJ premalo upošteva načela de-gj, rac|1Je in notranjega prenavljanja, a.- le kritična do delovanja zveze, »ki Janško ne posluša mlade«. Treba je zvGma9ati. občutek nemoči ter dati o Z1 *n njenim organom novega za-y na. Mladi zavračajo paternalistične in ^e, s* obločno želijo več odprtosti ni ukritega soočanja, »ki ga trenutno al1 Pa ga je premalo«. STOJAN SPETIČ Zaščitni osnutek ministra Maccani-le odvzel zadnji alibi za nadaljnje zavlačevanje rešitve tega vprašanja. Slovenci moramo po svojih močeh prispevati za bistveno izboljšanje tega predloga in da se izpelje zakonodajni postopek pred iztekom mandatne dobe parlamenta. Bitka za vsebinsko spremembo osnutka Maccanico-Bia-sutti, kot ga je imenoval senator KPI, se mora odvijati na dveh ravneh in sicer v Rimu in v Trstu. Omenjeni osnutek predstavlja najslabšo varianto, ki nam je bila kdaj sploh ponujena. To odraža šibkost manjšine, ki je posledica šibkosti matične domovine v mednarodnih odnosih ter konzervativnega notranjega političnega okvira, v katerem je ta predlog nastal. Slovenci potrebujemo enotnost in organiziranost, potrebujemo pa tudi svoj "»slovenski forum«, da bomo z novimi energijami spremljali parlamentarni postopek. Potrebni pa so nam tudi »glasnost« in velik čut za odgovornost, mimo trenutnih političnih računic. ODO KALAN Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je uvodoma pozitivno ocenil spremembe, ki jih uvaja novi način izbire kandidatov za glavni odb.or SKGZ in v okviru teh sprememb podčrtal, kako je ZSŠDI že prišla do prepričanja, da mora spremeniti in posodobiti način delovanja ter mora dobiti nove prijeme in cilje za celotno telesnokulturno gibanje. Zato je združenje sprejelo vrsto pobud, ker želi postati soustvarjalec razvojne politike slovenske manjšine. Sicer pa je ZSŠDI v zadnjih mesecih že krenilo na novo pot uradnega, to je političnega priznanja svojega delovanja in obstoja, pri čimer se zaveda, da samo ne zmore vsega in da zato potrebuje zunanjo politično pomoč in zavezništva. Predsednik ZSŠDI se je zavzel tudi za tesnejše sodelovanje z drugimi članicami in da bi v okviru SKGZ ustanovili posebni urad, ki bi proučeval zakonske ukrepe na tem področju in sproti obveščal prizadete organizacije. MIRJAM MIKOLJ O šolski problematiki, ki je tako velike važnosti za narodnostno skupnost je prva spregovorila Mirjam Mikolj. Dotaknila se je številnih odprtih vprašanj, začenši z obravnavanjem šolstva v Benečiji. Posebno pozornost je namenila vlogi, ki bi jo na tem področju moral izvajati odbor za šolstvo pri SKGZ. Med drugim je predlagala, da bi v okviru prizadevanj za premostitev sedanjega kriznega stanja, v katerem se nahaja naše šolstvo, ustanovili operativni servis, ki bi šolnikom nudil strokovno gradivo in literaturo. To bi bil po njenem mnenju konkreten prispevek za' prilagajanje spreminjajoče se šolske stvarnosti. V ta načrt bi se seveda morali vključiti vsi, ki imajo stike in si prizadevajo za doraščajočo mladino. SALVATORE VENOSI Zelo malo se je doslej ne samo v F-JK, ampak tudi v Sloveniji govorilo o Kanalski dolini, je uvodoma ugotavljal Salvatore Venosi. Orisal je nato zares za to področje zelo razvejano dejavnost, s katero tamkajšnji kulturni in politični delavci skušajo ohraniti slo- vensko besedo v tem severnem predelu naše dežele. Odločno je poudaril, da je treba največjo skrb vložiti v poučevanje otrok, ker bodo v nasprotnem primeru vsa prizadevanja zaman. Jasno je, da bo treba okrepiti tudi gospodarski sektor, , j e dodal, na delegate in goste občnega zbora pa se je obrnil z apelom, da bi pač ne pozabili na Kanalsko dolino. MILAN PAHOR Diskutant je orisal vlogo, ki jo ima Narodna in študijska knjižnica z Odsekom za zgodovino v sklopu slovenske manjšine v Italiji in prizadevanja (s številnimi različnimi pobudami), da bi uspešno delovala na kulturnem področju. Med ostalim je tudi predlagal, da bi poleg sedežev SLORI, ki ima že razvejano dejavnost na področju, kjer živimo Slovenci, morali dobiti še vzporedne knjižnice in podčrtal nujo po pametni in dolgoročni politiki glede usmerjanja in izobraževanja mladih. ANTON SIVEC Zastopnik Slovenskega kluba iz Kanalske doline je bil mnenja, da slovenska manjšina, vključno s SKGZ, močno zapostavlja to območje. Tamkajšnji Slovenci nočejo stati več ob robu slovenstva in so glede gospodarskega razvoja in pobud na tem področju popolnoma na mrtvi točki. Tudi Kanalsko dolino bo treba vključiti v zaščitni zakon, izrazil pa je podporo predlogu PSI v videmskem pokrajinskem svetu, da se v teh krajih uvede tudi šolski pouk v slovenščini in v nemščini. DARKO BRATINA Slovenci v Italiji smo blokirani in utesnjeni v zelo ozke, preozke okvire. Smo premalo Slovenci in istočasno premalo Italijani, dejansko nimamo živega odnosa z burnimi dogajanji v sosednji Slovenci. Bratina se je v zvezi s tem vprašal, koliko zamejcev pravzaprav redno prebira slovenska občila in posebno ljubljansko Delo. Majhno zanimanje za slovenske medije priča o majhnem zanimanju za dogajanja v Sloveniji. V hudih težavah se znajdemo tudi v odnosih z Italijani in z italijansko kulturo. Pravilno je, da dobro in učinkovito odgovarjamo nacionalistom in desničarjem, kar pa ne zadostuje, tudi zato, ker vsi Italijani ne sodijo v te kroge, prav nasprotno. Manjšino preveva v tem nekakšen utrujeni aktivizem (»pravzaprav ne vemo kaj smo«), kar velja tudi za SKGZ, ki krvavo potrebuje notranjo reorganizacijo in drugačne oblike notranjega demokratičnega življenja in soočanja. Koop-tacijski režim v SKGZ, kot ga je imenoval Bratina, je v sedanjih razmerah škodljiv in torej dokončno preživel. Ravnatelj Slori je govoril tudi o »po-stideološkem sirotišču«, v katerem se je znašla Evropa, po svoje pa tudi naša narodnostna skupnost. Na Vzhodu se rušijo miti in sistemi, tudi Zahod pa ne preživlja najboljših časov. Tudi tukaj je opaziti velike praznine in želje po spremembah. (Ostali posegi in zaključki predsednika Palčiča v jutrišnji številki) Odkrito soočanje za potrditev vloge SKGZ Zaslužne osebe in ustanove prejele odličja in plakete ČEDAD Na nedeljskem občnem zboru v dvorani Ristori v Čedadu je SKGZ pddelila naslednja priznanja Posameznikom in ustanovam: ODLIČJE BOJA IN DELA Srečko Colja - ob osemdesetletnici za življenjsko delo v boju za pravice Slovencev v Italiji Milko Bambič - za dragoceno in ustvarjalno delo na področju likovnega izražanja in kritike. PLAKETA BOJA IN DELA - posamezniki Aljoša Žerjal - za uspešno delo na Področju kinpamaterstva Pavel Stranj - za dragocen prispevek pri obveščanju italijanske javnosti 0 življenju Slovencev v italiji Ivan Humar - za ustanovitev in uspešen razvoj slovenske vinogradniške zadruge Brda v Števerjanu Anica Udovič - za dolgoletno in uspešno delo v slovenskih organizacijah aied Slovenci v Italiji Alfonz Guštin - za pomembne zasluge pri razvoju kmetijstva na Tržaškem Albin Sirk - za dolgoletno uspešno delovanje na področju šolstva med Slovenci v Italiji Ivan Brass - za vsestransko aktivnost in zasluge v korist slovenskega športa na Tržaškem Ema Kerševan - za dolgoletno uspešno delo v slovenskih organizacijah med Slovenci v Italiji Ado Kont - za dolgoletno uspešno delo v korist slovenskih izseljencev ODLIČJE BOJA IN DELA - ustanove Tržaška kreditna banka - ob tridesetletnici za velike zasluge pri razvoju obmejnega gospodarstva in medna-r°dnih ekonomskih odnosov Kmečka in obrtna hranilnica in Posojilnica v Nabrežini - ob 100-let-nmi poslovanja za pomembno vlogo Pfi krepitvi slovenskega gospodarstva na Tržaškem Kmečko-obrtna hranilnica v Doberdobu - ob 80-letnici poslovanja za Pomembno vlogo pri krepitvi sloven-skega gospodarstva na Goriškem Tržaška knjigarna - za dragoceno Posredovanje slovenske knjige in li-k°vne ustvarjalnosti, ki bogati kultur-n° Podobo našega prostora. 1954 89 Skupni posnetek nagrajencev (zgoraj), dobitnika odličij boja in dela Milko Bambič in Srečko Colja (v sredi) ter zbor pod Lipo, ki je spremljal podeljevanje priznanj (Foto D. Križmančič) Delegati izvolili nov glavni odbor IZVOLJENI ČLANI: Fabio Bonini (Videm), Miloš Budin (Trst), Bogdan Butkovič (Gorica), Marina Černetič (Videm), Nada Devetak (Gorica), Živa Gruden (Videm), Sonja Klanjšček (Gorica), Anna Jussa (Videm), Marko Marinčič (Gorica), Vilma Martinig (Videm), Maurizio Namor (Videm), Luigi Paletti (Videm), Sandro Pascolo (Videm), Giovanni Rossi (Videm), Lucia Trusgnach (Videm), Renzo Rucli (Videm), Giorgio Banchig (Videm), Darko Bratina (Gorica), Edi Bukavec (Trst), Germano Cendou (Videm), Silvano Ferluga (Trst), Milan Gravner (Gorica), Žarko Hrvatič (Trst), Dušan Kalc (Trst), Nives Košuta (Trst), Damjana Kralj (Trst), Mario Lavrenčič (Gorica), Mirjam Mikolj (Trst), Milan Pahor (Trst), Suzi Per-tot (Trst), Riccardo Ruttar (Videm), Zvonko Simoneta (Trst), Pavel Stranj (Trst), Adriano Stulin (Videm), Dario Tersar (Trst), Franco Vec-chiet (Trst), Salvatore Venosi (Videm), Marjan Bevčar (Gorica), Danjel Brajnik (Gorica), Ladi Budin (Trst), Pavel Fachin (Trst), Ivan Humar (Gorica), Igor Komel (Gorica), Marino Košuta (Trst), Ali Oman (Videm), Damjana Ota (Trst), Jožko Pahor (Gorica), Ivan Peterlin (Trst), Izidor Predan (Videm), Loretta Primosig (Videm), Vili Prinčič (Gorica), Nada Sanzin (Gorica), Livio Semolič (Gorica), Boris Siega (Trst), Pavel Slamič (Trst), Katja Turk (Trst), Rudi Bartoloth (Videm), Tamara Blažina (Trst), Ivan Bratina (Gorica), Graziano Crucil (Videm), Viljem Černo (Videm), Marij Gregorič (Trst), Alfonz Guštin (Trst), Silvan Klabjan (Trst), Jože Koren (Trst), Branko Jazbec (Trst), Boris Peric (Gorica), Sergij Premru (Trst), Vid Primožič (Gorica), Igor Prinčič (Gorica), Valter Reščič (Gorica), Corrado Švab (Trst), Giuseppe Chiabudini (Videm), Darij Čupin (Trst), Leopold Devetak (Gorica), Karlo Grgič (Trst), Rudi Pavšič (Gorica), Janez Povše (Gorica), Aldo Rupel (Gorica), Vojko Slavec (Trst), Stojan Spetič (Trst), Marij Čuk (Trst), Karlo Devetak (Gorica), Renzo Mattelig (Videm), Klavdij Palčič (Trst), Silvij Tavčar (Trst), Dušan Udovič (Trst), Lucijan Volk (Trst), Pavel Colja (Trst), Igor Tuta (Trst), Marino Pečenik (Trst), Mirko Primožič (Gorica), Boris Race (Trst), Edvin Švab (Trst), Suadam Kapič (Trst), Dušan Košuta (Trst), Nerina Švab (Trst), Filibert Benedetič (Trst), Firmino Marinig (Videm), Aljoša Race (Trst), Aleš VValtritsch (Gorica), Edmund Košuta (Gorica), Anton Nanut (Gorica), Oskar Kjuder (Trst), Sergij Lipovec (Trst), Rado Race (Trst), Samo Pahor (Trst), Mitja Race (Trst), Darij Jagodic (Trst), Jože Cej (Gorica), Marko VValtritsch (Gorica), Bogo Samsa (Trst), Barbara Gruden (Trst). DELEGIRANI ČLANI: Alpe-Adria: Breda Pahor; Dijaška matica; Dušan Križman; Društvo slovenskih upokojencev v Trstu; Nadja Pahor; Društvo slovenskih upokojencev za Goriško; Ivan Petejan; Društvo slovensko gledališče; Miroslav Košuta; Filatelistični klub Lovro Košir; Peter Suhadolc; Glasbena matica: Adrijan Semen; Kmečka zveza - Gorica: Salomon Tomšič; Kmečka zveza -Trst: Zoran Parovel; Kulturni sklad: Marko Kravos; Kulturno društvo Ivan Trinko: Beppino Crisetig; Narodna in študijska knjižnica: Jože Pirjevec; Novi Matajur: Jole Namor; Podporno društvo za Goriško: Tanja Mermo-lja; Primorski dnevnik: Vojmir Tavčar; Slovenski taborniki v Italiji RMV: Martina Sardoč; Slovenski raziskovalni inštitut: Aljoša Volčič; Slovensko deželno gospodarsko združenje: Vito Svetina; Slovensko planinsko društvo Gorica: Zorko Čotar; Slovensko planinske društvo Trst: Lojze Abram; Zavarovalnica goveje živine v Bozovici: Alojz Križmančič; Zavod za slovensko izobraževanje: Pavel Petricig; Združenje aktivistov OG na tržaškem ozemlju: Srečko Colja; Združenje slovenskih športnih društev v Italiji: Odo Kalan; Zveza slovenskih izseljencev iz F-JK: Ferruccio Clavora; Zveza slovenskih kulturnih društev: Ace Mermolja. NADZORNI ODBOR: Stanislav Renko (Trst), Peter Sanzin (Gorica), Franc Škerlj (Trst) Kandidatno listo, ki je bila v celoti odobrena, je v imenu kandidacijske komisije predlagal Pavel Slamič. V glavni odbor je bila v tajnem glasovanju izvoljena tudi Barbara Gruden. V noči med soboto in nedeljo so »neznani storilci« vdrli tudi v zavod Stefan Odločen protest slovenskih višjih srednjih šol zaradi fašistične mazaške akcije na zavodu Zois Pismo o sožitju in strpnosti Podpredsednica deželnega sveta slovenskim dijakom V celoti objavljamo skupni dokument slovenskih šolnikov in dijakov, ki so ga včeraj izročili Prefekturi. Ravnatelji, učno in neučno osebje ter dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu,, zbrani na zborovanju dne 18. decembra 1989 OBSOJAJO na oster način podla in človeškega dostojanstva nevredna dejanja, ki so jih politično točno opredeljeni neznanci storili v noči med soboto in nedeljo na sedežu DTTZ Žiga Zois in DPZIO Jožef Stefan v Trstu. So dejanja, ki so uperjena proti ustanovam, ki pričajo o prisotnosti Slovencev in njihove kulture v mestu in njegovi okolici. Gre za ponavljajoče se izbruhe rasnega sovraštva, ki z nasilnim ustrahovanjem in blatenjem hočejo izničiti trud ljudi, ki si prizadevajo za vzpostavitev naravnih in človeških odnosov med tu živečima narodoma. Podobna dejanja so dokaz vzdušja, ki je v naših krajih razširjeno tudi med ljudmi, ki se morda proglašajo za tolerantne, a ne storijo ničesar, da bi se to vzdušje spremenilo. Odmevi na zahteve po pravični zaščiti slovenske manjšine so jasen dokaz vsega tega. ZAHTEVAJO od pristojnih oblasti, da opravijo svojo uradno dolžnost in da izsledijo ter kaznujejo storilce dejanj, saj jim je verjetno znano, kje se skrivajo. S tem bo ponovno vzpostavljen zakoniti red ter bodo zaščitene obstoječe državljanske in človečanske pravice, ki jih ustava priznava slehernemu državljanu v Italiji. VABIJO vse res poštene in demokratične sodržavljane, naj si prizadevajo, da bi prišlo do pravega spoznanja in sožitja. Saj bi s tem odvzeli nepoučenim pobalinom in njihovim neposrednim in posrednim podpornikom vsako možnost nadaljnjega napadanja pravic italijanskih državljanov slovenske narodnosti, kaljenja odnosov, netenja sovraštva, razdiranja demokratičnega ustroja države in kvarjenja javne imovine. Samo tako se bo prostor, v katerem živimo, ponovno povzpel na raven kraja, kjer so doma poštenost, kultura in človeka vredno ozračje. Mazaške akcije in podobna vandalska dejanja je treba v bodoče preprečiti, ne pa jih samo naknadno obsojati. Tako je izvenela skupna sodba ravnateljev, učnega in neučnega osebja in dijakov slovenskih višjih srednjih šol, ki so se včeraj dopoldne najprej zbrali na protestnem zborovanju v športnem centru »1. maj«, potem pa odšli na Trg Unita. Delegacijo profesorjev in dijakov je nato sprejel viceprefekt dr. Do-menico Mazzurco, kateremu so izročili skupni dokument, ki ga tu zraven v celoti objavljamo. Povod za protest je dala ponovna žaljiva in nekulturna mazaška akcija, ki je kot cilj tokrat imela doprsni kip Žige Zoisa in zunanje zidove tehničnega zavoda, ki po njem nosi ime. Podvig so »politično točno opredeljeni neznanci«, kot piše v skupnem dokumentu, storili v noči med soboto in nedeljo, se pravi nekaj ur potem ko je bila v Gorici omikana in odločna mladinska manifestacija za pravičnejšo zakonsko zaščito Slovencev v Italiji, za dialog in medsebojno spoznavanje. V isti noči so prav tako neznani storilci vdrli v delavnice DPZIO Jožef Stefan, ukradli nov videotape, razbili nekaj steklenih vrat na omarah in pokvarili nekaj strojev. Seveda ni nujno, da so storilci obeh vandalskih dejanj isti. Nad takšnimi dejanji, predvsem z ozirom na fašistične izpade zadnjih dni po predstavitvi vladnega osnutka o zakonski zaščiti Slovencev, so tako profesorji kot dijaki upravičeno zaskrbljeni, ogorčeni in užaljeni. Zaskrbljenost podkrepuje še dejstvo, so predstavniki profesorjev in dijakov dejali viceprefektu Mazzurcu, da v mestu podobna fiekulturna dejanja ne doživijo dovolj odločne obsodbe. Kot primer so navedli sobotne dogodke v Gorici, kjer so napade na slovensko narodnostno skupnost obsodili vsi začenši z županom in predsednikom Pokrajine. Ob ostri obsodbi mazaških dejanj je torej treba tudi odločno podčrtati, da vlada v Trstu do takšnega početja vsaj precejšnje brezbrižje, so predstavniki slovenskih srednjih šol dejali na prefekturi. Drznost »neznanih storilcev« sloni na prepričanju, da bodo na-kdnadno kriti. Ob vsem tem pa se čutijo dijaki izpostavljeni raznim napadom, ker imajo med drugim občutek, da jih organi javne varnosti premalo ščitijo. Istočasno pa očitno ni dovolj zaščitena šolska oziroma javna imovi-na, kajti ni prvič, da je na zavodu Jo- žef Stefan prišlo do podobnih vlomov in kraj. Delegacija je med drugim oporekala trditvam viceprefekta Mazzurca, češ da je storilcem težko priti na sled, kajti v podobnih dejanjih »stalno nastopa« ožja skupina oseb, ki je ni težko izslediti in si tudi priskrbeti dokazno gradivo. Sicer pa je, je dodal prof. Močnik, apologija fašizma takšno kaznivo dejanje, ki ga lahko zasledujejo tudi brez prijave. Na uvodne besede ravnatelja zavoda Ž. Zois Ivana Černiča, ki je govoril o določilih italijanske ustave, ki zagotavlja enakopravnost vseh državljanov, se je skliceval viceprefekt Mazzurco. Večkrat je podčrtal; da so mazaške akcije odraz globoke nekulture, obljubil je, da bodo nemudoma odstranili oziroma premazali napise. Nikakor pa ni soglašal z oceno, da je Trst nestrpen oziroma odklonilen do Slovencev. »Ves ne«, je vskočil prof. Boris Iskra, »saj smo tudi mi del Trsta«. Glede specifičnega vprašanja ogroženosti, ti jo je po eni strani sprožil ravnatelj Černič že pred približno desetimi dnevi ob napovedi protestnega shoda neofašističnega mladinskega gibanja, med včerajšnjim srečanjem pa dijak Rado Jagodic (v delegaciji je bil po en predstavnik vsake višje srednje šole), pa je viceprefekt Mazzurco dejal, da bodo o tem govorili še danes na sestanku Odbora za javni red in varnost. Izključil pa je možnost, ki jo je predlagala delegacija, da bi uvedli stalno nadzorstvo slovenskih šol. (bip) Na slikah (foto Magajna): zgoraj dijaki višjih srednjih šol na Trgu Unita, spodaj pa eden izmed sramotilnih napisov na zavodu Žiga Zois. Podpredsednica deželnega sveta F-JK Augusta De Piero Barbina je poslala dijakom liceja France Prešeren daljše pismo, ki ga v celoti objavljamo. Podpredsednica se je navezala na pismo, ki so ga slovenski dijaki omenjenega liceja naslovili vrstnikom italijanskih višjih šol o vprašanju sožitja in v zvezi z Macca-nicovim zakonskim osnutkom. Vsebino pisma dijakov v našem mestu smo objavili 15. t. m. Dragi prijatelji, ne boste mi zamerili, če se obračam na vas z nazivom, ki vam zaradi razlike v letih lahko ne bi bil všeč, vendar nisem našla boljšega izraza za občutke, ki me prevzemajo, ko vam pišem-V časopisu sem brala vaše pismo tržaških dijakom in me je pretreslo. Prepričana sem, in to sem v javnosti ponovila že večkrat, da smo moja generacija in tiste, ki so bile pred njo, veliki dolžniki napram mladim, to je do vas. Prepuščamo vam svet, ki je zaradi vojn poln nasilja in ki je onesnažen, oboje pa je posledica izbir in ne usode. K temu moram dodati, da nismo znali vzbuditi resničnega občutka za spoštovanje in solidarnost, to je za vrednoti, ki nam omogočata, da vidimo v drugačnih bogastvo, ne pa nekaj, kar je treba zatreti in podrediti. Povsem se moramo strinjati z vašo izbiro, da ste ohranili trezen odnos tudi do tistih vaših vrstnikov, ki so želeli izraziti potrebo, da bi prevladovali v enoličnem svetu. Želim si, da bi bila občutljivost, ki ste jo izkazali do zaščite etnične in jezikovne manjšine zaklad, ki vam bo omogočal, da boste prav tako pozorni do tistega, ki ga ljubite. Voščilo naj gre predvsem moškim, ki jim je naša zgodovina, in upati je, da le še za kratek čas, pripisala vlogo prevladujočih. Upam, da vam bo to vaše bogastvo omogočilo, da boste znali sprejeti v svojo sredo vse člane manjšin, ki živijo z nami, predvsem pa mlade priseljence in da se boste zavzemali za njihove zaposlitvene probleme, za njihov jezik in vero. Upam, da bo vaša trezna strpnost osnova vaših stvarnih prizadevanj za razorožitev in mir in prepričanja, da oboroževanje že samo po sebi uničuje možnosti takšnega sožitja, ki ne bi temeljilo na ustrahovanju in nadvladi. Upam, da bodo vaše pismo prebrali v vseh tržaških šolah. Če želite, sem vedno pripravljena na pogovor z vami. V nedeljo na openskem strelišču Sindikat zahteva večjo prozornost V nedeljo so bile trgovine odprte Občuten poklon spominu žrtev fašističnega posebnega sodišča Kakor vsako leto, je bila tudi letos na openskem strelišču svečana počastitev spomina žrtev fašističnega posebnega sodišča Tomažiča, Bobka, Ivančiča, Kosa in Vadnala, ki so jih fašisti 10. decembra leta 1941 prav na tem mestu ustrelili. Nedeljsko spominsko svečanost je organiziral tržaški pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja antifašističnih političnih preganjancev ANPPIA, ki se je tako želel oddolžiti spominu petih junakov, ki so se odločno in hrabro uprli fašižmu in njegovi nameri, da nas kot narod iztrebi, in so v tem boju dali svoje življenje. Svečanost je začela in lepo povezovala Tjaša Kocman, govornika na njej pa sta bila pokrajinski tajnik VZPI-ANPI Dušan Košuta, v italijanščini pa komunistični deželni svetovalec Ugo Poli. Oba sta se v svojih govorih dotaknila številnih dogodkov v svetu, ki kažejo, da si ljudje in države želijo svobode, da odklanjajo pregrade in meje, ki jih še ločujejo, da si želijo mirnega sožitja in medsebojnega sodelovanja. Tu pri nas, sta poudarila govornika, je položaj povsem drugačen. Tu smo priča prebujanju fašistične dejavnosti, tu dviga glavo desnica, ki odreka Slovencem pravico do zaščitnega zakona, tu smo priča vsakodnevnim izzivalnim in hujskaškim akcijam. Boj za uresničitev zaščitnega zakona postaja zato za vso slovensko in napredno javnost še večja obveza, ki se pravilno povezuje z bojem naših junakov. Oba govornika sta obsodila dejstvo, da se je tudi tokratna svečanost morala odvijati ha neurejenem prostoru, ki naj bi se spremenil v park miru. Takšno zahtevo postavlja vsa napredna javnost že vrsto let. Pred dvema letoma je stekla tudi akcija pošiljanja posebnih razglednic (ki so jih v nedeljo tudi delili na svečanosti) odgovornim oblastem v naši deželi in v Rimu. Na svečanosti je sodeloval tudi moški pevski zbor KD Tabor, ki je pod taktirko zborovodje prof. Sveta Grgiča lepo zapel pesem Žrtvam in pa finale iz drame Rižarna skladatelja Aleksandra Vodopivca, (ni) Na sliki (foto Magajna) polaganje vencev na openskem strelišču. CGIL prijavil sodišču Pokrajinski urad za delo Pokrajinski sindikat javnih uslužbencev CGIL je prijavil tržaškemu državnemu pravdništvu Pokrajinski urad za delo zaradi primera kršenja zakonskih določil o sprejemanju uslužbencev nižjih kategorij v javne uprave. Sindikat je na tak način hotel opozoriti sploh na problematično delovanje Pokrajinskega urada za delo, ki bi po njegovem mnenju moral delovati veliko bolj učinkovito in predvsem nadvse prozorno. O vsem tem je tekla beseda na tiskovni konferenci, ki so jo voditelji pokrajinskega sindikata javnih uslužbencev CGIL priredili včeraj na tržaškem sedežu tiskovne agencije ANSA. Glavni tajnik Adriano Sincovich je najprej spomnil, da po zakonih 56 iz leta 1987 in 160 iz leta 1988 javne uprave lahko sprejmejo v službo na mesta, ki ne zahtevajo višješolske izobrazbe, edinole prve uvrščene na lestvicah, ki jih sestavljajo pokrajinski, uradi za delo. V nasprotju s tem pa je Pokrajinski urad za delo iz Trsta 1. junija letos posredoval miljski občinski upravi seznam za sprejem v službo osmih ljudi, ki niso bili na vrhu lestvice oziroma niso bili sploh v lestvici. Ko se je zadeva razvedela, so pokrajinski sindikati javnih uslužbencev CGIL, CISL in UIL takoj nastopili pri ravnatelju Pokrajinskega urada za delo in zahtevali troje: prvič, naj nemudoma odstrani funkcionarja, ki je bil odgovoren za kršitev zakona; drugič, naj zadevo prijavi sodnim oblastem; tretjič, naj Okrožni komisiji za delo, ki nadzoruje Pokrajinski urad za delo, posreduje podatke o vseh dosedanjih prošnjah javnih uprav za sprejem v službo uslužbencev nižjih kategorij, kakor tudi ustrezne odgovore Pokrajinskega urada za delo. Kot so sindikalisti povedali na tiskovni konferenci, pa je ravnatelj doslej ugodil le prvi izmed treh navedenih zahtev. Prav zato je sindikat javnih uslužbencev sklenil, da kršitev zakona sam prijavi sodnim oblastem, pa tudi, da postavi oziroma obnovi vrsto zahtev za učinkovitejše in predvsem prozornejše delovanje Pokrajinskega urada za delo. Poleg preveritve dosedanjih sprejemov v službo na osnovi zakonov 56 iz leta 1987 in 160 iz leta 1988 sindikat zahteva, naj bi seje Okrožne komisije za delo bile odprte občinstvu in da bi na stenčasu objavljali vse zadevne lestvice, prošnje za sprejem v službo in odgovore nanje. »Ta naša zahteva po popolni prozornosti je v skladu s črko in duhom zakonov,« je dejal Sincovich. »Sicer pa tudi drugače ne sme biti pri tako delikatni in pomembni stvari, kot je delo, na katero po seznamih brezposelnih čaka v naši pokrajini povprečno vedno več kot 5 tisoč ljudi. Tržaški Korzo na voljo pešcem Tržačani so predvčerajšnjim preživeli nekoliko drugačno nedeljo. Trgovine so bile namreč, vsaj v mestnem središču, povečini odprte, središčni Korzo italia pa zaprt za pr0' met in torej izjemoma na voljo pešcem. In res so pešci nekaterih urah dobesedno preplavili Korzo in seveda tudi trgovine ob njem, čeprav trgovci pravijo, da so morda Prl čakovali večje dobičke. Težave pa so imeli avtomobilisti v bližnjih ulicah, P°' sebno v Terezijanski četrti, kjer so se vozila premikala le veliko težavo, parkirišč pa seveda ni bilo. Novost v te ^ pogledu pa je predstavljajo odprtje novega parkirišča Silosu, ki je bil v nedeljo na voljo brezplačno,- v pričakova nju jutrišnjega uradnega odprtja. Tudi prihodnjo nedeljo bodo trgovine odprte in Kor zaprt za promet. Takrat pa bomo že tik pred božičem, ta da pričakujejo, da bo naval še mnogo večji, izkupiček trgovce pa izdatnejši. u Na sliki (foto Magajna) nedeljski sprehajalci na Kor KUPUJ NA OPČINAH NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 1989 Za vsakih 10.000 lir nakupa zahtevaj srečko nagradnega žrebanja. 1. nagrado 15.000.000 lir - 5 nagrad po 2.000.000 lir in 10 nagrad po 1.000.000 lir VSE NAGRADE SO V ZLATIH ŽETONIH! min. odobr. št. 4/82162 Po včerajšnjih mrzličnih sestankih na raznih ravneh Občinski svet vendarle zasedal Kriza samo začasno preložena? Poročilo o sinočnji seji občinskega sveta je skoraj nujno treba začeti s pripisom, da gre za sejo, ki je bila sicer napovedana, a na začetek katere do zadnjega trenutka nihče ne bi stavil. Ko pa se je zasedanje le začelo ob prisotnosti vsega 32 svetovalcev (na 60), pa je bilo kmalu jasno, da že skoraj napovedane krize ne bo. Zaplet in razplet celotne zadeve, ki je na sinočnji že skorajda nesojeni seji, doživela začasni finale, pa zaslužita daljšo razlago. Zadnje dni, predvsem pa včeraj, je bilo namreč več strankarskih sestankov in srečanj v okviru petstrankarske večine, da bi prebrodili težave, ki so se pojavile v koaliciji. O izidu posvetovanj so se že Pred zaključkom seje med načelniki občinskih svetovalskih skupin tudi preko nekaterih sredstev javnega obveščanja širile najrazličnejše vesti, kar je seveda celotni zadevi dalo še dodaten, mestoma že v farso prevešen prizvok. Kljub odkritemu vztrajanju liberalcev in bolj zakriti želji nekaterih struj v Krščanski demokraciji, da seje ne bi bilo, se je župan Richetti odločil, da v znak korektnosti do občinskega sveta pride na zasedanje. Ob tem se je seveda takoj pojavilo vprašanje, kdo bo sledil njegovemu zgledu. V tej igri ugibanj opozicijske sile niso nastopale v vlogi neznank, kot je bilo jasno, da bodo nekatere članice večine prav gotovo prišle na sejo. V zadnjih razgibanih dneh in celo urah je namreč socialistična stranka odločno izjavljala, da je proti krizi in za okrepitev večine z vključitvijo Liste za Trst. Stališče Krščanske demokracije je bilo bolj razčlenjeno in je dajalo povod za razna ugibanj a-ugotav-Ijanja o notranjih odnosih v stranki. Kot se je izkazalo na sinočnji seji, pa je bila PRI proti krizi, medtem ko bi bili socialdemokrati »pripravljeni ugoditi želji liberalcev«. Jasno zahtevo o preverjanju dogovorov v okviru petstrankarske koalicije je namreč postavila prav liberalna stranka, ki se je čutila zapostavljeno. Zadostiti njenemu predlogu pa bi pomenilo sprožiti krizo v tržaški občinski in pokrajinski upravi, na kar se je Zadnje dni več kot samo namigovalo. Kot rečeno, pa je potek sinočnjega zasedanja - ki je bil po mnenju nekaterih celo zabaven, predvsem v začetni fazi - privedel do drugačnega zaključka, ki vsaj trenutno ne pelje v krizo oziroma k odstopu sedanjega občinskega odbora. Začetek seje za župana Richettija ni bil preveč obetaven: v dvorani se je mukoma zbralo 32 svetovalcev, od katerih so bili 3 svetovalci KD in' 2 lis-tarja, predstavnika PLI seveda ni bilo. Župan je zato predlagal, naj bi najprej pregledali nekaj »tekočih zadev«, nakar naj bi se stranke izrazile o nastalem položaju. Ker je bilo več kot očitno, da je do zasedanja občinskega sveta le prišlo, je postal precej previdljiv tudi nadaljnji scenarij seje. Opozicijske sile so, dasi z različnimi poudarki, zelo kritično ocenile zadržanje večinskih strank; komunistična skupina je zahtevala odstop odbora; predstavnik Slovenske skupnosti je, kot nekateri drugi, prostodušno priznal, da je pravzaprav težko razbrati, kaj se dogaja; LpT je govorila o farsi, ki se je odigrala na njen račun; predstavniki koalicije pa so zelo pluralistično utemeljevali nujo, da se v imenu interesov mesta in sprejetih obvez ohrani obstoječa koalicija. Precej zagoneten je bil govor pokrajinskega tajnika KD Tripanija, ki je kot predstavnik večine posegel prvi. Dejal je namreč, da je ustaljeno pravilo, da ostali člani koalicije ugodijo prošnji enega izmed njih po soočanju mnenj; podčrtal pa je tudi nujo po zagotovitvi nemotenega upravljanja mesta. Med drugim je Tripani izrazil solidarnost županu Richettiju. Pokrajinski tajnik PSI Perelli je potrdil že znana stališča stranke, ki so zavračala vsakršno možnost krize. Uvodoma pa je dejal, da bi morali na seji, do katere je le prišlo, razpravljati o resničnih političnih vzrokih nastalega položaja, katerih nekatere sile nočejo razkriti. V imenu'spoštovanja demokratičnih načel je pokrajinski tajnik KPI Costa pozval župana in odbor, naj odstopita, medtem ko zeleni raznih formacij svoje kritike večinoma niso konkretizirali v tovrstnem predlogu. Ob koncu izjav je Richetti na kratko ugotovil, da so mu nekateri prehitro zapeli žalostinko. Odbor in župan ostajata na svojem mestu, kar med drugim pomeni, da bi v četrtek moralo biti že napovedano naslednje zasedanje tržaškega občinskega sveta. (bip) Dežela jo namerava prirediti v marcu Seminar za pripravo konference o teritoriju tržaške pokrajine V prostorih zavoda IRFOP v Trstu je bil včeraj pripravljalni seminar pred konferenco o teritoriju v tržaški pokrajini. Za prireditev konference se je deželna uprava obvezala že v daljnem letu 1982, ko je podpisala sporazum s predstavniki kraškega prebivalstva o gradnji avtocestnih zvez na Tržaškem, zdaj pa kaže, da bo do nje končno prišlo spomladi, po vsej verjetnosti marca. Tako je vsaj povedal deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Gianfranco Carbone, ki je tudi vodil včerajšnji posvet. Na seminarju so se zbrali predstavniki krajevnih uprav, ustanov in organizacij, ki imajo opravka z upravljanjem tržaškega teritorija. Osnovali so širok odbor, ki bo imel nalogo, da pripravi spomladansko konferenco. Toda kakšni bodo cilji tega širokega posvetovanja? Odbornik Carbone je na včerajšnjem seminarju poudaril predvsem dva. Izdelali naj bi »specializiran normativ« za uporabljanje, razvoj in varovanje tržaškega teritorija, po- leg tega pa naj bi teritorialno uskladili kakih petdeset velikih načrtov, ki so se pojavili za posamezna področja, od načrta za turistično ovrednotenje Sesljanskega zaliva do načrtov za razvoj tržaškega mestnega obmorskega območja, od načrtov Ustanove za tržaško industrijsko cono do načrtov Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Poleg Carboneja so na včerajšnjem seminarju govorili podpredsednik Pokrajine Cervesi, tržaški župan Richetti, devinsko-nabrežinski župan Brezigar, dolinski župan Švab, zgoniš-ki župan Budin, podpredsednik industrij cev Riccesi, predsednik avto-terminala pri Fernetičih Russo Cirillo, tržaški občinski odbornik za urbanistiko Cecchini, sindikalist CGIL Mau-ri, tajnik Kmečke zveze Bukavec, predstavnik združenja Intersind Suffi, podpredsednik kolegija gradbenikov Venuti in ravnatelj Centra za raziskave Sancin. Vprašanje svetovalca Budina Zakaj bi moralo ŠZ Bor vrniti deželni prispevek z obrestmi? Deželni svetovalec KPI Miloš Budin je poslal predsedniku deželnega sveta Biasuttiju vprašanje, v katerem se zanima za razloge, zaradi katerih naj bi Športno združenje Bor moralo vrniti podporo, ki jo je prejelo od deželne uprave. O zadevi smo poročali tudi mi in poudarili, da je deželna uprava nastopila skrajno ostro, saj je Boru zagrozila s sodiščem v primeru, da ne bi slovenski prošnji priložili tudi italijanske. Budin opozarja predsednika, da ga je že 16. junija prosil, naj poseže za to, da bi Boru ne odvzeli prispevka. Grožnjo je pred tem datumom izrazilo predsedstvo deželnega odbora, ko je računski dvor opozoril na morebitne upravne prekrške, ker je pač Bor predstavil prošnjo za prispevke v slovenščini. Budin opozarja, da ni od Biasuttija nikoli prejel odgovora, 1. decembra pa je predsedstvo poslalo pismo, v katerem zahteva, naj Bor vrne prispevek, in to z obrestmi. Budin nadalje sprašuje Biasuttija, zakaj ni zaščitil interesov združenja in zakaj se je pasivno podredil zahtevam računskega dvora. Pri tem ni zaščitil niti svojih lastnih odločitev, saj je deželna uprava podporo odobrila. Budin sprašuje predsednika, kaj namerava narediti, da bi preprečili, da bi moralo ŠZ Bor vrniti denar, ker bi bilo to nepravično in poniževalno. Habilitacijski izpiti za poučevanje na višjih in nižjih srednjih šolah Enajstega decembra je šolski skrbnik izdal razpis izrednih habilitacijskih izpitov za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Udeležijo se jih lahko kandidati, ki so med šolskimi leti 1982/83 in 1988/89 poučevali vsaj 360 dni s predpisano diplomo. Ker poteka medtem v parlamentu razprava o zakonskem odloku na osnovi katerega so razpisane izredne habilitacije, in bo ta verjetno v kratkem odobren, tudi s kako manjšo spremembo, svetujemo kandidatom, naj še nekaj tednov počakajo s predložitvijo prošnje. V tem času lahko pripravijo potrebne dokumente, ki so: službeni list predpisanega sedemletja in overovljena fotokopija diplome ter potrdilo o opravljenih izpitih kadar je to potrebno. Razpis habilitacijskih izpitov za poučevanje v otroških vrtcih bo razobešen na šolskem skrbništvu dne 20. decembra. Pogoji za udeležbo na njih bodo enaki kot zgoraj. Čas za vložitev prošnje bo do 25. januarja 1990. Izredni rok izpita - kolokvija za mesto tajnika na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah, je razpisan za tiste, ki so v zadnjem sedemletju službovali vsaj eno celo šolsko leto. Rok za prošnje steče 28. decembra. Vsi razpisi, informacije in obrazci za prošnje so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8/II. Od jutri vrsta prometnih prepovedi ob odprtju novega veleparkirišča Z jutrišnjim odprtjem velikega parkirišča v bivšem silosu pri železniški postaji stopa v veljavo tudi vrsta občinskih ukrepov glede ureditve prometa oziroma parkiranja na območju od Trga Unita do Trga Liberta. Občinska uprava namreč v posebni okrožnici ugotavlja, da bo z" novim parkiriščem veliko več parkirnih mest, zato z jutrišnjim dnem uvaja vrsto prepovedi s pripombo, da bodo avtomobile, ki bodo parkirali na prepovedanih mestih odpeljali. Tako bo od jutri prepovedano parkirati na obeh straneh Trga Unita pred palačo Tržaškega Lloyda oziroma pred Prefekturo. Po Ul. F. Gioia, ki je vzporedna z Miramarskim drevore- dom in je torej speljana na drugi strani železniške postaje, bosta prepovedana tako vožnja kot parkiranje vozil. Parkiranje bo praktično skoraj nemogoče na Trgu Liberta razen na označenih parkirnih prostorih, kjer je seveda treba plačati. Enaka prepoved bo veljala za Trg Citta di Santos, v obeh primerih pa so predvidene številne izjeme, ki se nanašajo, kar zadeva parkiranje, na avtomobile s posebnimi dovoljenji. Odpravili bodo tudi možnost parkiranja na tistem delu Miramarskega drevoreda, ki je v neposredni bližini železniške postaje. Dopustili pa bodo, da se avtomobili nekaj minut ustavijo pred vhodom na železniško postajo. V Barkovljah aretirali dva Jugoslovana, druga dva pa še iščejo V uspešni akciji policije in finančne straže zaplenili heroin, vreden dvajset milijard lir Jelka na meji kot simbol miru jelka od včeraj krasi mejni prt ka Pr' škofijah. Prav ob veliki meji s Znen med obema blokoma ga je včeri ™ko svečanostjo dal postaviti kop in* župan Raul Šiškovič kot simbol mir 2e s°delovanja ob meji. Pod jelko so tuc na Po,0žHi darila, namenjena delavcei k . mejnem prehodu, za okrasitev p g° Poskrbeli italijanski mejni organ Ud V,e^anosti na mejnem prehodu sta s Mirežj,a ,udj župana pobratenih obči m. DoHna Jacopo Rossini in Edvi hQ, ki sta prav tako kot njun koprsl d e9Q v priložnostnih nagovorih poi okja Pomen sodelovanja ob meji "u Prizadevanj za dobre sosedsk Ne inza mir v svetu. S^vzočf so. bili tudi generalni konzt nQ v Trstu Jakomin ter visoki funkcic Van i'? delavci italijanskih in jugoslc skih obmejnih organov. Prizivni proces za rop v Krminu Tržaško prizivno sodišče je sinoči pod predsedstvom dr. Lugnanija le rahlo spremenilo prvostopenjsko obsodbo treh članov bande, ki je pred leti oropala podružnico zavoda Banca del Friuli v Krminu in storila še vrsto drugih kaznivih dejanj, ki gredo od raznih kraj do poskusa uboja pri begu iz banke po opravljenem ropu. Prvostopenjski proces je bil 11. maja 1987. Prizivno sodišče je. včeraj Ercoleju Balvanu v celoti potrdilo obsodbo na 12 let zapora in pet milijonov globe, ki mu jo je naložilo prvostopenjsko sodišče, medtem ko je Antonelli Giulato za spoznanje znižalo kazen: od prejšnjih šestih let zapora na pet let in osem mesecev in od prejšnjih treh milijonov lir globe na 2,5 milijona. Tretji obsojenec, Franco Zanotti, se procesa zaradi bolezni ni udeležil, zato so razpravo o njegovem prizivu odložili. Na tržaški kvesturi je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je načelnik tržaškega letečega oddelka Giuseppe Padulano obrazložil široko zasnovano akcijo, v kateri so zaplenili enaindvajset kilogramov čistega heroina. Akcijo so v sodelovanju izvedli policijsti iz Trsta, Gorice in Tržiča ter finančni stražniki, povrhu pa so bili udeleženi tudi agenti Interpola in jugoslovanske milice. Na veliki mizi je bilo pred številnimi novinarji in fotografi 41 temnih polivinilastih vrečk, v katere so prekupčevalci spravili kot sneg bel heroin. Vsekakor spreletijo človeka čudni občutki, ko gleda vrečke, ki bi zastrupljale in morda celo umorile veliko ljudi. Preseneti te tudi vrednost tega belega strupa: približno 20 milijard lir, vse »blago« pa lahko spraviš v avtomobilski prtljažnik. Heroin so zaplenili po daljšem zasledovanju. Na podlagi informacij Interpola so že dalj časa sumili, da se preko Trsta odvija pomembna trgovska pot z mamili, ki povezuje Turčijo z Italijo. Pot naj bi vodila preko Jugoslavije, v prekupčevanje pa naj bi bilo vpletenih več Jugoslovanov, predvsem s Kosova. Policija in finančni stražniki so bili na preži in čakali na pravo sled in trenutek. Odločilna pa je bila informacija jugoslovanske policije, ki je omogočila, da se je akcija uspešno zaključila. V soboto so v Trstu pričeli slediti avtomobilu znamke mazda z registrsko tablico iz Novega Pazarja. Avtomobil je med 18.30 in 19. uro zapeljal v barkovljanski portič, kjer ga je čakal kombi znamke mercedes, prav tako iz Novega Pazarja. Takrat se je obroč policije in finančnih stražnikov sklenil. Prekupčevalce so zasačili med delom, ko so iz zelenega kombija prenašali dragoceni in prepovedani tovor. Aretirali so dva jugoslovanska državljana, in sicer 28-letnega Mersada Ljajča in 25-let- nega Midhata Madzoviča, iščejo pa še de osebi, ki sta sodelovali pri prekupčevanju. Na včerajšnji tiskovni konferenci je načelnik letečega oddelka tržaške kvesture Padulano pojasnil, da je bil heroin namenjen italijanskemu tržišču, Trst je bil prehodna točka prekupčevalske mreže, ni pa sledov, ki bi kazali na možnost, da je mesto tudi razpečevalno središče. Prekupčevalci so očitno morali pretovoriti heroin in so za to izbrali Trst, ne pa kak kraj na jugoslovanski strani meje. Vsekakor je sobotna akcija policije in finančnih stražnikov privedla do ene izmed naj večjih zaplemb heroina v naši deželi. Na sliki (foto Magajna) dr. Padulano s sodelavci in zaplenjenim mamilom, desno fotografiji aretiranih jugoslovanskih državljanov. Nesreča peške in verižno trčenje V Trstu je bilo včeraj več manjših prometnih nesreč, nekoliko resnejši izid za vpletene osebe pa sta imeli le dve nesreči. Prva se je pripetila na Ulici Flavia, kjer je 25-letna Fiorella Flaminio iz Ul. Mahovaz s svojim fiatom panda trčila v spredaj vozeči fiat 126, ki ga je upravljala 49-Ietna Nerella Topan iz Ul. Cologna 42. Obe ženski so prepeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer se bosta morali zdraviti 10 oziroma 15 dni zaradi poškodb vratu, Flaminiova pa tudi zaradi zvina desnega stopala. Žrtev druge nesreče, ki se je pripetila okrog 17.15 v Drevoredu D'Annun-zio, pa je bila 82-letna Luigia Boschin, ki stanuje v isti ulici št. 72. Pri prečkanju ceste zunaj prehoda za pešce jo je s fiatom uno zadel 69-letni Mario Vo-silla iz Ul. Settefontane 69. Ženica se bo morala zaradi udarcev v glavo, ran po kolenih in zloma desne noge zdraviti na Katinari 40 dni. Zapustil nas je za vedno naš ■ dragi mož, oče in brat Stanko Semolič Pogreb bo jutri, 20. t. m., ob 13. uri na pokopališču v Sesljanu. Žalostno vest sporočajo: žena Mila, sinova Roberto in Armando, brata, sestri in ostalo sorodstvo. Sesljan, 19. decembra 1989 Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga Olga Bratuž Pogreb bo jutri, 20. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Užaloščen nečak Peter Grilanc V zadnji pozdrav svak Pepi Grilanc Trst, 19. decembra 1989 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none Ide Legiše vd. Legiša se iskreno zahvaljujemo zdravniku Sardagni, g. župniku Merkuži, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Cerovlje, Trst, Medja vas, Tržič, 19. decembra 1989 SKD Igo Gruden organizira KONCERT NEW SWING QUARTETA v petek, 22. t. m., ob 20.30 v nabrežinski cerkvi. Brošure (vabila) dobite v knjigarni Terčon v Nabrežini in v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 vabi danes, 19. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na srečanje z avtorjem najnovejše gledališke uspešnice Lepo je v naši domovini biti z Marijem Čukom seveda, s katerim se bomo pogovarjali o satiri, o našem tutamu in še o marsičem... kino ARISTON - 17.00, 22.00 L'attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin Williams. EKCELSIOR - 16.00, 22.00 Ghostbusters II., i. Dan Aykroyd, Bill Murrvay, Ha-rold Ramis, Sigurney Weaver. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 21.45 Mystery Train - Martedi notte a Memphis, r. Jim Jarmusch. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Kickboxer, il nuovo guerriero, i. J. C. Van Damine. NAZIONALE II - 16.30, 22.10 Non guar-darmi, non ti sento, kom., i. Gene VVilder, Richard Pryor. NAZIONALE III - 16.20, 22.10 La signo-ra dei cavalli, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Senza in-dizio, kom., i. Michael Caine. GRATTACIELO - 17.45, 22.10 Ouattro pazzi in libertd, i. Michael Keaton, Christopher Lloyd. MIGNON - 16.30, 22.15 Johnny il bello, r. Walter Hill, i. Mickey Rourke. EDEN - 15.30, 22.00 Desiderio di femmi- na, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Cocaina, i. James VVoods, Sean Jung. LUMIERE - 20.30, 22.15 La legge del desiderio. ALCIONE - 16.30, 22.00 Vogllo tornare a časa, r. Alain Resnais, i. Adolph Gre-en, Gerard Depardieu. RADIO - 15.30, 21.30 Provocazione sen-suale, porn., □ D Prepovedano mladini pod 14. letom D - 18. letom □ D razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava ZORANA MUŠIČA - slike in grafike. V muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. V galeriji Al Bastione - Ul. Venezian 15 - je na ogled razstava LUCIANA CRI-VELLARIJA. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 6. januarja 1990 odprta razstava izbranih del tržaških likovnikov. V foyerju Kulturnega doma v Trstu je odprta razstava ob 120-LETNICI SLOVENSKEGA ŠPORTA NA TRŽAŠKEM. Ogledate si jo lahko v jutranjih urah ter na prireditvah v Kulturnem domu. V galeriji Al Bastione - Ul. F. Venezian 15 - je do 5. januarja na ogled razstava slikarja G. BARISONA. V galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ '89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso. razna obvestila KD Fran Venturini od Domja sporoča, da je na sedežu v teku vpisovanje za silvestrovanje vsak dan v popoldanskih urah. Galerija Kraške umetne obrti BOR -Nabrežina sporoča, da je odprta božična razstava tudi ob nedeljah za ves december od 11. do 18. ure. Dijaški dom Srečko Kosoval, Trst prireja jutri, 20. t. m., ob 19.30 vsakoletni kulturno-družabni praznik 'Domski dan". UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi v četrtek, 21. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave kiparja PETRA JOVANOVIČA Ob otvoritvi bo nastopil pesnik Tone Pavček. včeraj-danes Danes, TOREK, 19. decembra 1989 FAVSTA Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.39. Jutri, SREDA, 20. decembra 1989 boživqj PLIMOVANJE DANES: ob 2.33 najvišja 31 cm, ob 9.19 najnižja -2 cm, ob 12.38 najvišja 2 cm, ob 19,28 najnižja -27 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,4 stopinje, zračni tlak 1014,2 mb raste, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federica Scardino, Antonio Perrotta, Marta Marcusa, Klemen Kralj. UMRLI SO: 91-letna Pia Cuppi vd. Vallisneri, 81-letni Leopoldo Ferrara, 75-letni Oscar Bussani, 84-letna Vittoria Co-ronica vd. Cosolini, 76-letni Ugo Bellen, 74-letni Carlo Gaber, 89-letni Attilio Venchiarutti, 96-letni Nicold Indrigo, 63-letni Marcello Trani, 75-letni Romano Moretti, 95-letna Maria Bernich vd. Mil-lo, 70-letni Carlo Glavina, 67-letni Vitto-rio Ferro, 62-letni Amedeo Giacomin, 77-letna Nerina Limena, 67-letna Anna Petri por. Torcello. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. decembra 1989 Dnevna služba — od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41. PROSEK (tel. 225141/225340), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delPOrologio 6. PROSEK (tel. 225141/225340), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delPOrologio 6. PROSEK (tel. 225141/225340), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. koncerti Societd dei concertl - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja 1990, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopil KVARTET FAURE. Šola Glasbene matice vabi na interna nastopa, ki bosta jutri, 20. t. m., ob 18.30 v KD I. Grbec v Skednju in v četrtek, 21. t. m., ob 16. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29. VERDI Nocoj ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi na sporedu koncert ob peti obletnici smrti Giulia Viozzija, ki bo v celoti posvečen njegovim skladbam. Koncert prirejata Društvo prijateljev operne glasbe in Krožek za kulturo ir: umetnost. VSTOP PROST. Berite »Novi Matajur« SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE MARIJ ČUK Lepo je v naši domovini biti Krstna uprizoritev Režija JOŽE BABIČ PONOVITVE: Jutri, 20 t. m., ob 16 uri - Abonma red i v četrtek, 21. t. m., ob 16. uri - Abonma red H v petek, 22. t. m., ob 20. uri - Abonma red K v soboto, 23. t. m., ob 20. uri - izven abonmaja mali oglasi OSMICO ima odprto Zvonko Ostrouška. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Ferluga pri Piščancih. Vabi na domačo kapljico in pokušnjo sauvignona '88 - zlata medalja Vinskega sejma v Ljubljani leta 1988. OSMICO sta v Zgoniku odprla Meri in Lojzi. Točita belo in črno vino. FARMA KRALJIČ - Prebeneg 85, tel. 231846, prodaja žive kokoši po 3.000 lir in posušeni gnoj v vrečah po 25 kg po konkurenčni ceni. ODDAJAM poslovne prostore v Šempetru. Informacije dobite na št. (003865) 23788. SUHA drva za kurjavo prodam. Tel. 421508 po 20. uri. TERAPEVTIČNE odeje Merinos, priporočljive za revmatike in obolele za artrozo prodajam po ugodni ceni. Informacije: Mario Devetak, Ul. Zanetti 22/A, Sovodnje ob Soči, tel. (0481) 882112 ob uri kosila. 22-LETNA tajnica išče katerokoli zaposlitev. Tel. na št. 229402. 19-LETNI elektronski tehnik z vozniškim dovoljenjem išče tudi začasno kakršnokoli zaposlitev. Tel. 762259. SLUŽBO DOBI šef/inja za hotelsko recepcijo, strokovno usposobljen/a ter knjigovodja/kinja za hotelsko administracijo last delniške družbe. Samo pismene ponudbe poslati na naslov: Palače hotel, Korzo Italia 63, 34170 Gorica. PRODAM trgovino sadja in zelenjave v Trstu. Dober zaslužek. Tel. 228390. PRODAM A 112 junior, star pet let, prevoženih 45.000 km, edini lastnik. Tel. ob večernih urah na št. 228607. PRODAM smrekove tramove, dolge od 5 do 6 m. Tel. (040) 200201 od 18. do 19. ure. PRODAM 320 i BMW, letnik '85, v odličnem stanju, air condition, pomična streha, hi-fi in druga oprema. Tel. 211340 od 14.00 do 14.30. PRODAM lancio delta integrale, letnik '88, prevoženih 18.000 km. Tel. 226609 ob večernih urah. PRODAM smuči rossignol, skoraj nove, po zelo ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 78248 v večernih urah. PRODAM majhno stanovanje pri Sv. Jakobu. Tel. 228390. PRODAM 3.000 kv. m zazidljivega zemljišča v Repnu, v središču vasi, z lepim razgledom. Tel. 228390. PRODAM 900 kv. m zazidljivega zemljišča v središču Moše. Tel. na št. (0481) 390238. PRODAM fiat 500 v odličnem stanju. Tel. 229495. IŠČEM vajenca elektrikarja. Tel. 229100. IŠČEMO osebo staro od 21 do 27 let, resno in z dobro voljo do dela za trgovino jestvin na Krasu. Tel. 822003 vsak dan v večernih urah od 20.30 do 21. 30. SILVESTROVANJE NA CIPRU za dve osebi, tudi posamezno, od 28. decembra do 4. januarja 1990, zaradi bolezni oddam. Zelo ugodna cena s popustom. Tel. 394660. PAPIRNICA SARA pri Sv. Ivanu obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta vsak dan do božiča. SLUŽBO dobi takoj hitra tipkarica - tajnica. Tel. na št. 62686. čestitke Prlvekal je VANJA. Z Aljošo, Milošem, mamico Rosano in očkom Aleksom se veselijo otroci, starši in osebje otroškega vrtca v Lonjerju. Danes praznuje 50 let HENRIK ČUK. Še na mnoga leta mu želi ŠD Primorec. Celoletna Mesečna . 192.000 lir 20.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m 211 št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. gledališča ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališče Teatro di Genova ponovilo delo I FI-SICI Friedricha Durrenmatta. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju: odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Nocoj ob 20. uri (red E) bo na sporedu ponovitev opere F. Cilee ADRIANA LANCOUVREUR. Režiser Alberto Fassi-ni, dirigent Daniel Oren. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave STORIE D'AMORE. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Laura Tavanti, Ariella Reggio, Carlo Montagna, Mimmo Lo Vecchio. Predstava je v abonmaju. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje po osnovnih šolah z rusko pravljico POJDI NE VEM KAM v režiji in priredbi Marka Sosiča: danes, 19. t. m., ob 9.30 v Nabrežini, jutri, 20. t. m., ob 9. uri v Zgoniku, v četrtek, 21. t. m., ob 9.30 v Šempolaju in v petek, 22. t. m., ob 14.30 v Miljah. razne prireditve Godba na pihala iz Ricmanj vabi na PRODUKCIJO GOJENCEV GLASBENE ŠOLE, ki bo danes, 19. t. m., ob 18.30 v Babni hiši v Ricmanjih. Vabljeni! Mladinski krožek Prosek-Kontovel vabi jutri, 20. t. m., ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku na predavanje prof. Staneta Raztresna na temo: NAŠI KNJIŽEVNIKI O NAŠI ZGODOVINI. Vabljeni! KD Fran Venturini vabi na ZAKLJUČNI VEČER, ki bo v četrtek, 21. t. m., ob 20. uri v kulturnem centru A. Ukmar Miro pri Domju. SKD Barkovlje prireja v četrtek, 21. t. m., v barko vij anski cerkvi KONCERT OB SVEČAH V IZVEDBI MePZ MILAN PERTOT iz Barkovelj, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vabljeni! Učenci šol iz Saleža, Gabrovca in Briščikov priredijo BOŽIČNICO v petek, 22. t. m., ob 10.30 v društvenih prostorih KD Rdeča zvezda. Vsi toplo vabljeni! Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 23. t. m., vse otroke, mladino in starše na FILMSKI VEČER. Na sporedu bodo: Walt Disneyev Dum-bo, Walt Disneyev Ostržek in Števen Spielbergov Roger Rabbit. Proste jori-spevke bodo zbrali za Sklad Mitja Cuk. Začetek ob 15.30 (Zadnja predstava ob 18.30). Prisrčno vabljeni! Glasbena zadruga Ars nova vabi na ROCK OPOLNOČI. Predstavitev nove kasete ansambla Agropop bo v Športno-kulturnem centru v Zgoniku v soboto, 23. t. m., ob 22. uri. Godbeno društvo Nabrežina prireja v nedeljo, 24. t. m., ob 16.30 v telovadnici v Nabrežini TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA. Gost večera bo MPZ Fantje izpod Grmade. Godbeno društvo Prosek priredi v torek, 26. t. m., ob 17. uri TRADICIONALNI KONCERT NA ŠTEFANOVO v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje har-monikaški ansambel s Proseka. Vabljeni! Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST, ki bo v jietek, 29. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij. Ameriški dolar..... 1295,500 1275.— Nemška marka....... 747.— 744,— Francoski frank.... 218,680 216,500 Holandski florint ... 662,120 657.— Belgijski frank.... 35,535 35.— Funt šterling...... 2063,300 2040.— Irski šterling..... 1972.— 1950.— Danska krona....... 192,380 190.— Grška drahma....... 8,095 7,600 Kanadski dolar..... 1111,200 1070,— Rosani, Aleksu, Milošu in Aljoši se je pridružil še VANJA Mamici čestitajo kolegice Distriest in komercialni direktor Privekal je VANJA Kolegici Rosani, Aleksu, Milošu in Aljoši čestitajo uslužbenci m uprava Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu čestita svoji odbornici EMI KERŠEVAN ob prejemu plakete boja in dela SKGZ. Upravni svet in osebje NŠK in OZ iskreno čestitata Aleksu in Rosani Kalc ob rojstvu tretjerojenca VANJE ___________prispevki________________ Ob 1. obletnici smrti dragega Ladija darujeta Jelka in Betty 50.000 lir za KD Skala iz Gropade. Ob 1. obletnici smrti dragega Ladija darujeta Zofi in Argeo 50.000 lir za KD Skala iz Gropade. V spomin na Anico Milič daruje družina Samar 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na predragega svaka in strica Danila Benčino darujejo družine Orel, Hedman in Bečaj 60.000 lir za Dijaško matico, 60.000 lir za Sklad Mitja Čuk, 40.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost in 40.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Josipa Tavčarja daruje Peter Suhadolc z družino 50.000 lir za odkup stavbe Sklada Mitja Čuk. 50-letniki z Opčin, od Banov in Ferlu-gov darujejo 120.000 lir za Sklad Mitja Čuk. 62-letniki z Opčin, od Banov in Ferlu-gov darujejo 60.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina Francke Malalan, Miroslava Kralja, Germana Pernija, Emilije Milič in Giacoma Bellafontane daruje Majda Danev 50.000 lir za zbore Vesela pomlad. 'Namesto cvetja na grob Miro ta Bene-dettija daruje družina Saia 35.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo Dorbež in Stanislava Širco daruje Nada Briščak 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na inž. Milana Sosiča daruje družina Kalc_ (Gropada 73) 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pok. pevca Vladimira Kocjančiča darujeta Paolo Bandi 20.000 lir ter Pepi Lovriha (Dolina 252) 30.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. V spomin na pok. Vladimira Kocjančiča daruje Tiberio Mauri 20.000 lir za KD Valetnin Vodnik. Namesto cvetja na grob pok. Ladija Kocjančiča darujejo Iči, Ljuba in Gianni 60.000 lir za MPZ V. Vodnik. V spomin na Ladija Kocjančiča daruje Ester z družino 25.000 lir za MPZ V. Vodnik. V spomin na Dorianinega očeta daruje Ester z družino 25.000 lir za MPZ V. Vodnik. V spomin na pok. Danila Benčino daruje Ivanka Colja 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Josipa Tavčarja darujeta družini Parola in Mutinati 60.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Japonski jen ......... 8,953 8,600 Švicarski frank..... 833,250 830. Avstrijski šiling... 106,350 105,500 Norveška krona...... 193,460 191.-" Švedska krona....... 205,980 204.-— Portugalski eskudo . 8,502 8.—_ Španska peseta ..... 11,573 11.250 Avstralski dolar.... 1016.— 970. _ Jugoslov. dinar .... - 0,00 ECU................. 1512,45 menjalnica 18. 12. 1989 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Trne a/attitc FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-13 Agencija Rojan 411-6' AGRAOV1 agrar R IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900, 631846 Telex 460195 Polemike in kritike ob filmskem festivalu v Kairu Petina plače za ogled filma Med polemikami in splošnim nezadovoljstvom se je v preteklih dneh v Kairu zaključil 13. mednarodni filmski festival. Čeprav nepotešeni in nezadovoljni so Egipčani tako že začeli čakati na festival naslednjega leta, saj je to edina priložnost, da si lahko ogledajo tuje filme. Filmski festivali predstavljajo za gledalce, še posebej pa za kritike pravi maraton, preizkušanje vzdržljivosti in strpnosti, egiptovski festival pa ima še nekaj prav posebnih lastnosti, ki jih velja omeniti. S svojo filmsko produkcijo Egipt krije celotno arabsko tržišče. Kot se to'dogaja po vsem svetu, so domači igralci pravi idoli od Maroka do Rdečega morja. V vse severnoafriške države pa prodre le malo ameriških ali evropskih filmov, tistih, ki jih distribucija le uspe uvoziti, pa se loti nato nadvse stroga cenzura. TV mreže cenzurirajo, denimo, celo zadržano poljubljanje v ameriških komedijah iz 50. let. Zato pa je cenzura precej popustljivejša do pustolovskih ali akcijskih filmov z raznimi Rambi ali Chucki Norrisi, in to ne glede na število nasilnih prizorov. Mednarodni festival v Kairu, na katerem ne podeljujejo nagrad ali priznanj, je tako edina priložnost, da filmski navdušenci potešijo svojo željo po tujih filmih, istočasno predstavlja zanimivo revijo zvezdnikov, ki so slavni po vsem svetu, a jih tu spoznajo včasih z večletno zamudo. V dveh tednih so letos predvajali skoraj 100 filmov iz severno in južnoameriške produkcije, iz Evrope in Japonske, seveda pa je bila prisotna tudi produkcija drugih afriških držav in arabsko-islamskih dežel. Projekcije so bile pogosto ob nemogočih urah, a gledalci so se kljub temu potrudili, saj si večina ne more privoščiti nakupa video kasete in z njo ogleda »prepovedanega« filma. Glede urnikov so se najbolj pritoževali kritiki, ki so morali vstajati ob zori ali pa slediti filmom pozno v noč. Sicer se to pogosto dogaja tudi na drugih festivalih, le da posvečajo kritikom kanček več pozornosti in jim organizatorji od časa do časa skušajo olajšati delo. V Kairu so kritiki morali romati od dvorane do dvorane, pogoste spremembe sporeda pa so jim onemogočile, da bi prišli pravočasno na projekcije. Afriške in arabske filme so v glavnem predvajali v popoldanskih urah in v starih kinodvoranah, ki so bile zgrajene v evropskem slogu. Med padajočim ometom kraljujejo sedaj mački, a filmski izvedenci, ki so uspeli priti do teh projekcij, so lahko v miru napol praznih dvoran sledili nekaterim res zanimivim delom. Če so urniki in dvorane ustvarjali preglavice kritikom, so cene vstopnic predstavljale pravo moro za navadne gledalce. V državi, kjer znaša srednja plača kakih 100 egiptovskih funtov (približno 50 tisoč lir ali malenkost več), so vstopnice za kinodvorano stale 5 funtov ali 2500 lir. Filme, za katere je vladalo največ zanimanja, pa so Vrteli v velikih hotelih, kjer so vstopnice stale tudi do 15 funtov ali 7500 lir, torej skoraj petino plače državnega uslužbenca. Največ zanimanja je v Kairu vladalo za angleški film Scandal, za belgijski Crazy Love, ki govori o ljubezenski iniciaciji najstnika, ali še za španskega Mi querida senorita o ženski, ki odkrije, da je v resnici moški. Precejšnje število gledalcev je zaman »zasledovalo« ameriški Accused, ki je bil na sporedu v mnogih dvoranah, a so ga zadnji trenutek povsod umaknili. V državi, kjer se število posilstev iz leta v leto veča, je tako zanimanje za dramatično zgodbo o posilstvu še posebej »sumljivo«. Omenili smo že, da afriški filmi niso bili v središču pozornosti. Prav med temi pa se je pojavil biser letošnjega festivala - Shanee, znanstvenofantastični film pakistansko-islamske produkcije. O festivalu je nadvse kritično poročal dnevnik v angleškem jeziku Egyptan Gazele, ki je naštel vse pomanjkljivosti te prireditve in v uvodniku svetoval, da festival sploh ukinejo. Uvodničar svetuje, naj bi tujim filmom omogočili vstop v vse kinodvorane celo leto, seveda po zmernih in dostopnih cenah. Širše občinstvo bi bilo prav gotovo veselo take spremembe, saj si želi spoznavanja tujih kinematografij in bi se rado osvobodilo »zaostalosti«. Pretekli teden smo že opozorili na častitljivo obletnico filma V vrtincu. Petdesetletnico te filmske uspešnice so še posebej proslavljali tudi v Atlanti, kjer je bila pred pol stoletja premiera. Prireditev je bila cela vrsta, najbolj zanimiva pa je bila v resnici »ponovitev« premiere. Pred 50 leti se je množica zgrnila na ulice, da bi si lahko ogledala protagoniste filma, ki je govoril o suženjstvu, o delu črncev v plantažah in o državljanski vojni. Le izbranci so lahko stopili v kinodvorano in si ogleda- Casi se spreminjajo li tudi film. Vstopnice za gala projekcijo so stale 10 dolarjev in med izbranci ni bilo temnopoltega obraza. Vklenjeni sužnji so bili sicer zgodovina, enokopravnost pa je bila prav tako daleč, če so prepovedali vstop v dvorano celo temnopolti Hattie McDa-niel, ki si je z vlogo Mammy prisluži- la oskarja. Bil je to prvi kipec, ki so ga podelili temnopoltemu igralcu. V 50. letih se je marsikaj spremenilo. V Atlanti, rasistični prestolnici Georgie, se je, denimo, rodil Martin Luther King, izvoljena sta bila tudi dva temnopolta župana. In tako je bilo občinstvo na slavnostni projekciji Flemingove mojstrovine popolnoma drugačno: mestno elito so v petek zvečer predstavljali tako belci kot črnci in morda je prav zato bila dramatičnost zgodbe toliko bolj občutena. Zarotniškega TV klepeta v Haremu še ne bo konec Catherine Spaak (na sliki) je s svojim sobotnim Haremom, ki je uglašen seveda na žensko struno, dosegla očitno več uspeha, kot si je marsikdo pričakoval. Prijetni in skoraj zarotniški klepet z gosti, med katerim prevladujejo ženske, uspe prikleniti vsako soboto pred male ekrane čez milijon gledalcev, občasno celo do 3 milijone. Uspeh je tako zagotovil oddaji na RAI 3 še tri mesece življenja: niz se ne bo zaključil ob koncu leta, temveč se bo nadaljeval do marca, čeprav ga bodo prestavili na petek. Januarja se bo namreč začel nov niz uspešne oddaje AUa ricerca delfarca z Minom Dama-tom. Med uglednimi sogovornicami Catherine Spaak so bile doslej Tina Anselmi, Margarita Boniver, Marina Berenson in Marina Ripa di Meana. V zadnjih oddajah bo voditeljica posvetila več pozornosti »starim mamam«, ženskam, ki so si za poklic izbrale družino. Prihodnje leto pa bo oddaja le nekoliko drugačna: glavno temo naj bi predstavljala ljubezen - pri 20, 40 in 60 letih, nato odnos do šefa, upravljanje denarja in prepovedane ljubezni. lil I lil : : današnji televizijski in radijski sporedi a rai 1____________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo (vodita Claudio Lippi in Eugenia Monti) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dok.: Kvarkov svet 15.00 Italijanska kronika in tednik 15.30 Tednik: A Nord a Sud 16.00 Mladinska oddaja: Big 17.35 Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta - vesti 18.05 Nanizanki: E’ proibito ballare, 18.45 Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Film: Fiore di cactus (kom., ZDA 1969, r. Gene Saks, i. Ingrid Bergman, VValter Mat-thau), vmes dnevnik 23.30 Rubrika: Effetto notte 24.00 Nočni dnevnik - iz parlamenta 8.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 9.35 Izbrane Petrarcove rime * 1 ^ RAI 2_________________ 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nan.: Ouando si ama 14.45 TV igra: L amore e una cosa meravigliosa 15.50 Nanizanka: Simpatiche canaglie 16.15 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.00 Vesti - iz parlamenta 17.10 Videocomic, nato šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: II mio nome 6 Nessuno (vestern, It.-Fr. 1974, r. Tonino Valerii, i. Henry Fonda, Terence Hill) 22.30 Dnevni, vreme, horoskop, iz parlamenta 24.00 Filmske novosti 0.10 Film: La conversazione (dram., ZDA 1973, r. Francis Ford Coppola, i. Gene Hackman) ^ RAI 3 I 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - II pallottoliere del Du-emila, Chimica in labo-ratorio, II principe di San Severo 14.00 Deželne vesti 14.30 Oddaja o kulturi: Block-Notes - Le gazzette e la rivoluzione francese 15.00 dokumentarec: Ambi-entevivo 15.30 Šport: hokej na travi in namizni tenis Italija-Belgija 17.00 BlobCartoon 17.15 Nan.: I mostri - Un ca-vallo sicuro, 17.45 Vita da strega - La superdo-mestica di Samanta 18.10 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Chi l ha visto? 20.00 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Variete: Uno su cento 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Aktualno: Pubblimania - Humor 23.55 Dnevnik - v kiosku 0.05 Dok.: Pred 20 leti | y TV Ljubljana 1 | 10.10 Mozaik. Zgodbe iz življenja rastlin, 10.35 Pamet je boljša kot žamet, 10.40 Šah v Jugoslaviji 11.05 Tečaj angleščine 11.25 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Tečaj angleščine (pon.) 15.25 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.45 Video strani 17.50 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj -Kuhana riba, 18.00 Zbirajmo star papir, 18.30 risanka Črna ovca 19.00 Risanka in TV Okno 19.18 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Žarišče 20.35 Nadaljevanka: Lepotec z otoka (A. Kantof-J. Besnard, r. Jacgues Bes-nard, i. Daniel Ceccaldi, Catherine Rich, 4. del) 21.30 Aktualno 22.15 Dnevnik in vreme 22.35 Glasbena oddaja: Zvezdni prah 23.20 Video strani HjjP| TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - angleško prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 16.30 Nogomet - nemško prvenstvo 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Pillole 20.15 Nogomet: United King-dom Championship (prenos) 22.00 TVD Novice 22.15 Rubrika: Obiettivo sci 23.15 Športna oddaja: Euro-golf 0.15 Ameriški nogomet NFL TV Ljubljana 2 17.00 Poskusni satelitski prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.00 Naša pesem 19.30 Dnevnik 19.50 Premor 20.00 Žrebanje lota 20.05 Umetniški večer. Film: Vesele VVindsorčanke (Shakespeare, VB) cr ČAKALE5 dia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 9.30 . Cerco e offro 0-00 Zdravniški pregled iO.30 Kvizi: .Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II oranžo e ser- RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.30 Nanizanka: La grande 7.00 Risanke 11.30 Igra: La spesa in vacanza vallata 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.35 12.30 Nanizanka: Ouattro in ' ivvizi: .Lasa mia, rz.uu Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop-pie 8.00 Aktualni oddaji: Agenda matrimoniale, 15.30 Cerco e offro lfi -io travniški pregled 17 n <~ana*e 5 vam ponuja 00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 n V 11________i w.ou Daniloma, iti.uu O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 2no Tra moglie e marito ■45 Variete: Striscia la noti- 20.35 Veriete: Cera una volta il festival (vodi Mike 2t q B°ngiorno) 30 Variete: Maurizio Co- 1 on stanzo Show O40 Variete: Striscia la noti-zia 1-30 Božič v kinu •40 Nanizanki: Lou Grant, 2.40 MacGruder & Laud 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Čosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per . amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Topazio, 16.00 Ve-ronica, il volto delLamo-re, 17.00 General Hospi-tal, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Febbre delLoro 20.30 Film: Invito a cena con delitto (kom., ZDA 1976, r. Robert Moore, i. Peter Falk, Peter Sellers, Alec Guinness) 22.20 Aktualno: Oltre il comu-nismo (vodi Emilio Fede) 23.55 Film: Il telefone suona sempre due volte (dram., Fr., r. Jean Pierre Wer-gne, i. Michel Galabru, Jean-Calude Brialy) 1.50 Nanizanka: Ironside 2.50 Božič v kinu Operazione ladro, 10.35 Agenzia Rockford, 11.40 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.40 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.25 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.10 Italijanske smešnice 15.20 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold -Concorso fotografico 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson - Litigio in famiglia 20.00 Risanka 20.30 Film: American College (kom., ZDA 1983, r. Noel Black, i. Phoebe Cates, Mattew Modine) 22.15 Nan.: Časa Keaton - Legami di cuore 22.45 Nogometni tednik 23.45 Italijanske smešnice 23.55 Nanizanki: L uomo da sei milioni di dollari, 0.55 Zanzibar 1.25 Deejay Televison amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Custer, eroe del West (vestern, ZDA 1968, r. Robert Siodmak, i. Robert Shaw, Mary Ure) 23.15 Variete: Sportacus 23.30 Dirka Pariz-Dakar 24.00 Nanizanka: Night Head TMC Pat Jackson, i. Kenneth Connor) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Tra il buio e la luce (biog., ZDA 1986, zadnji ael) 21.30 Mednarodne vesti 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Amsterdam - Operazione diamanti (pust., VB 1959, r. Michael McCarthi, i, Peter Finch) TELEFRIULI 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nadaljevanka: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nad.: La lunga notte 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Il testamento che uccide (krim., VB 1962, r. 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Dok.:Norseman 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Custer 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Little Roma, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Variete: Buinesere Friul 22.30 Šport in šport 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Pot-puri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kan-tavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 89: Višarski ženski kvintet iz Kanalske doline; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli lahke glasbe; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05' Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis - dogodki in komentarji; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 1600 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Govorno-glas-beni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato brez prekinitve Nočna glasba. Medsebojno boljše poznavanje osnova prijateljstva in sožitja Kaj nudi goriška občina mladim v vojaški suknji? Občinski svet razpravljal o porabi 48 milijonov za vojake Prepolna velika dvorana goričkega Kulturnega doma je na najboljši način izpričala, da je pobuda, ki jo je pripravil rajonski svet za območje Svetogor-ske četrti in Placute, zabela v črno. »Popoldne skupaj«, tako so dali naslov temu srečanju, ni bila le priložnost za kulturni in družabni trenutek, marveč tudi prispevek k medsebojnemu spoznavanju, utrjevanju prijateljstva in iskanju človeških dimenzij med ljudmi, ki živijo v isti skupnosti, v isti rajonski četrti. To so bile tudi misli, ki so jih pred pričetkom nekajurnega sporeda izrekli predsednik rajonskega sveta Giovarini Podbersig ter člana te skupščine Igor Komel in Pino Ieusig. Kulturni spored so začeli učenci osnovne šole Fumagalli, ki so pripravili nekaj gledaliških prizorov. Pevski pa je bil nastop učencev slovenske osnovne šole Oton Župančič, ki so sklenili prvi del srečanja. Na prireditev so izrecno povabili starejše krajane s tega območja, ki so bili deležni tudi posebnega presenečenja. Nastopajoči učenci obeh osnovnih šol so jih namreč nagradili s spominčkom in jim voščili ob bližnjih praznikih. V nadaljevanju sobotnega sporeda pa so nato nastopili Goriški madrigalisti in člani zbora Ars Musiča, ki so se predstavili z izborom božičnih pesmi, zadnjo točko pa so izvedli mladi plesalci folklorne skupine Balemo insie-me. Na sliki (foto Pavšič): Podbersig, Komel in Ieusig (v ozadju učenci šole Fumagalli) pozdravljajo številno občinstvo. Goriška občina je v zadnjem letu potrosila 48 milijonov lir za dejavnosti, ki naj bi pomagale mladim nabornikom pri vključevanju v tukajšnjo družbeno stvarnost. Toda kako? Slabo, so na sinočnji seji občinskega sveta ocenili predstavnik zelenih Fi-orelli, komunist Lamberti, socialdemokrat Gentile in demokristjan Bel-tramini. Navedli so vrsto primerov: več kot milijon lir so potrosili za cvetje; razdelili so nekaj sto abonmajev za košarkarske in nogometne tekme, ki pa jim naborniki najbrž ne sledijo, saj ob nedeljah, ko niso na straži, raje gredo domov; priredili so večer v Verdijevem gledališču, na katerega so "izbrani" vojaki morali iti obvezno in v uniformi itd. Nekaj je bilo tudi pozitivnejših izbir (tečaj angleščine, informatike), vendar premalo. Fiorelli je dejal, da je bil denar na tak način zavržen in da mladim vojakom sploh ni pomagal, da bi se vživeli v mestno stvarnost. Odšli bodo iz Gorice, ne da bi spoznali, da je onkraj meje svet brez sovražnika. K tem vsebinskim kritikam je Gentile pristavil vrsto formalnih ugovor glede nepravilnosti na fakturah, s ka- terimi so opravičili strošek in zahteval naj odbor umakne sklep. Beltra-mini se je pridružil kritikam in predlagal, naj bi raje denar potrosili za informativne brošure, ki naj bi vojakom pomagale spoznati mesto in možnosti preživljanja prostega časa v njem. Drugačnega mnenja je bil Lutman (KD), ki je dejal, da so pri porazdelitvi denarja upoštevali predloge vojaških predstavniških organov. Pri glasovanju so svetovalci večine kompaktno podprli sklep, proti pa so glasovali KPI, Zelena lista in PSDI. Bogata trinajstica V Tržiču je v nedeljo srečen in še neznan dobitnik na totocalciu zadel edino trinajstico v deželi. Dobitek je kar izdaten, saj je zaradi nekaterih nepričakovanih izidov tokrat znesel dobrih 250 milijonov lir. Stava je bila oddana v baru Tomaso v Ul. Rosselli, katere lastnik je Gianfranco Puglisi, ki vsak teden pripravlja športne napovedi s pomočjo računalnika. kino Za obnovo bolnišnic potrebnih 175 milijard Pri IACP predstavili knjigo o ljudskih hišah Za obnovo bolnišnic in drugih zdravstvenih struktur na Goriškem bo predvidoma potrebnih 175 milijard lir. Ta izdatni znesek je seštevek stroškov za pet posegov, ki jih predvideva plan Krajevne zdravstvene enote. Pred časom so dali izdelati študije o izvedljivosti posegov za .izboljšanje goriških zdravstvenih struktur. Gre za načrte za celovito obnovo goriške splošne bolnišnice, za dograditev tržiške bolnišnice San Polo, za ureditev bivše psihiatrične in pnevmološke bolnišnice' v Gorici ter za gradnjo novega središča za preventivno medicino. Načrte in predvidene stroške za njihovo uresničitev je te dni odobril upravni odbor KZE in jih posredoval deželnemu odborništvu za zdravstvo. Z Dežele bodo nato predvidevanja in želje upraviteljev goriškega zdravstva romali v Rim, kjer bo ministrstvo za zdravstvo odločalo o dodelitvi finač-nih sredstev za izvajanje teh posegov. Vprašanje je, ali bo prišel v današnjem obdobju zategovanja pasu pri javnih izdatkih in še posebej stroških za zdravstvo denar za vse posege, ali pa bo treba izbirati. Predvideno je sicer, da bi investicijo porazdelili na deset let, vseeno pa je strošek dokaj izdaten. Zaradi tega so že sami upravitelji KZE sestavili nekakšno prednostno lestvico najnujnejših med zaželenimi posegi. Na prvo mesto so postavili novo go-riško splošno bolnišnico, ki naj bi jo sezidali v Ul. Tuscolano, tik za sedanjo. Projekt je najzahtevnejši (tudi finančno, saj bo potrebnih predvidoma 91 milijard lir) med petimi predvidenimi, je pa tudi nujno potreben zaradi dotrajanosti in neprimernosti sedanjega poslopja. Prav te dni prihaja do izraza potreba po novih strukturah, saj v medicinskem oddelku splošne bolnišnice nimajo več prostora za sprejemanje novih bolnikov. Za bolnišnico San Polo v Tržiču predvidevajo strošek 54 milijard lir. Dvanajst milijard naj bi nadalje potrosili za obnovo bivše psihiatrične bolnišnice v Gorici, kjer nameravajo urediti razne ambulante in sedež goriškega zdravstvenega okraja. Devet milijard je predvidenih za obnovo poslopja nekdanje pnevmološke bolnišnice, v kateri naj bi pridobili ministanova-nja za ostarele, nadaljnih devet milijard pa za novo središče za preventivno medicino. Zaenkrat še zmeraj neugotovljeni zlikovci so v nedeljo ponoči spet pustili vidne sledove svojega neumnega početja v Tržiču. V Ulici Randaccio ter v nekaterih bližnjih ulicah so prerezali gume tamkaj paikiranih avtomobilov. Po do zdaj razpoložljivih podatkih je bilo prizadetih kakih deset avtomobilistov. Preiskavo o novem vandalskem početju - ob tem velja poudariti, da se v Tržiču taka dejanja ponavljajo in da krivcev še niso uspeli odkriti - vodijo karabinjerji. Zdi se, da je ovadbo proti neznancem doslej vložila le ena oškodovana oseba. Na sedežu zavoda za ljudske hiše IACP je bila včeraj krajša slovesnost, ki so jo priredili ob 65-letnici delovanja te ustanove. Ob tej priložnosti so predstavili bogato opremljeno publikacijo o delovanju IACP na Goriškem od ustanovitve leta 1925 do današnjih dni. Zavod je takrat nastal na pobudo tekstilne industrije - predilnice v Pod-gori in družbe "Macchine tessili" - da bi skrbel za gradnjo stanovanjskih kompleksov za delavce. Leta 1938 se je razširil na celo pokrajino, po letu 1950 pa je dobilo njegovo delovanje nov zagon s posebnima zakonoma, ki sta mu dodelila večja denarna sredstva. Takrat so v Gorici nastali razni ljudski stanovanjski bloki. Delovanje se je v naslednjih desetletjih razvijalo Poškodovani avtomobili so bili parkirani v ulicah v bližini železniške postaje. Prav na postaji pa so pred kratkim zabeležili tudi obisk tatov v tamkajšnjem bifeju. Ukradli so nekaj pršutov in drugih prehrambenih artiklov v vrednosti okrog štiristotisoč lir. ■ Je mogoče živeti brez vojske? Na to temo prireja krožek Micron C jutri ob 20.30 javno razpravo v večnamenskem centru, UL Baiamonti 22. Sodelovala bosta Tobia Schnebli in Astrid Astolfi, ki bosta govorila o referendumu za ukinitev vojske v Švici. Vrteli boto tudi film nemške TV na to temo. in zadnja leta ubralo nekoliko drugačno pot. Upravitelji so namreč ugotovili, da je zaradi krčenja števila prebivalstva nesmiselno zasedati nove površine in so se usmerili tudi v obnovo in preurejanje že obstoječega nepremičninskega premoženja. V te dejavnosti so v nekaj letih investirali približno 5 milijard lir. Danes obsega premoženje IACP na Goriškem skoraj 6.500 stanovanjskih enot. Tem gre dodati še nekaj več kot 3 tisoč, ki so jih doslej odkupili stanovalci. Knjigo, ki vsebuje zgodovinski oris nastanka in delovanja IACP ter bogato fotografsko gradivo o ljudskih stanovanjskih zgradbah na Goriškem, so na včerajšnjem srečanju podarili dosedanjim predsednikom in upraviteljem inštituta. Srečanja se je udeležil tudi deželni odbornik Cisilino. Našli mrtvega v, kopalni kadi Goriški gasilci so včeraj dopoldne pohiteli v Ulico Locchi. Poklicala jih je stanovalka v hiši št. 7, ker je z nadstropja nad njo pričela curljati voda. Ni šlo za običajno okvaro, ampak za nesrečo. Voda je uhajala iz kopalne kadi, kjer je bilo truplo 68-letnega Alberta Duiza. Zdravnik je lahko samo še ugotovil, da je možak mrtev in da je smrt nastopila malo pred odkritjem trupla. Truplo so odpeljali in bodo nad njim po vsej verjetnosti opravili sodni zdravniški pregled. Gasilce so v Ulico Locchi poklicali nekaj pred deseto uro. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 10. do 16. decembra 1989. RODILI SO SE: Francesco in Maria Labianca, Sara Stella, Alessandro Panico, Luca Riaviz, Roberta Gri, Sasha Altran, Monica Gurtner, Raffaella Klavcic, Ales-sio Orzan, Denis Michelin. UMRLI SO: 73-letna upokojenka Jožica Budal por. Paulin, 57-letni upokojenec Bernardo Buffolin, 78-letni upokojenec Italo Fabretto, 38-letni uslužbenec Antonio Candussio, 80-letna upokojenka Gio-vanna Franzot, 74-letna gospodinja Anna Pinzani vd. Cabrini, 88-letna upokojenka Olga Humar, 89-letna gospodinja Maria Scoda, 83-letni upokojenec Egone Bla-son, 75-letni upokojenec Pietro Pessotto, 80-letni upokojenec Giuseppe Lugnani. Gorica CORSO 18.00-22.00 »Poliziotto a 4 zampe«. VERDI 17.15 — 22.00 L’attimo fuggen-te«. VITTORIA 18.00-22.00 »Dear Fanny calda bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Rita Bassi — Don Boscova ulica 175 — tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo — Ul. E. Toti 52 — tel. 410701. __________pogrebi____________ Danes, ob 9.30 Maria Persich vdova Sponza iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Angela Sandrin vdova Bandelli iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 13.15 (zaprtje krste) Ida Zorzon iz splošne bolnišnice v Krmin, ob 13.15 (zaprtje krste) Canciano Venturino iz splošne bolnišnice v Ronke. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče Anton Tomšič iz Sovodenj (Škrlje) Pokopali smo ga včeraj, 18. t. m., ob 14. uri na pokopališču v Sovodnjahf Sinovi In hči z družinami Sovodnje, 19. decembra 1989 Vodstvo in delovno osebje Sovo-denjske hranilnice in posojilnice sočustvujeta s svojim nadzornikom Dragom ob bridki izgubi očeta Antona Tomšiča. Slovensko lovsko društvo Doberdob izreka svojemu dolgoletnemu odborniku Dragu Tomšiču iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Kulturno in športno društvo Sovodnje izrekata globoko sožalj6 Emilu in Dragu Tomšiču ter druži' nama ob izgubi dragega očeta Anto-na. VABIMO VAS NA PRAZNIČNE NAKUPE V NOVO GORICO IN SOLKAN lil 1 ■ 11 Antikvarij ( Biljah &< Reršepan Erjavčeva 43 Nova Gorica Tel. (065) 22326 pri mejnem prehodu Sv. Gabriela i BOUTIQUE LJUBICA ŠULIGOJ M. Štrukelj 8, Nova Gorica - Tel.: (065) 24-309 SPORILIFE VELIKA IZBIRA ZA ŽENSKE, MOŠKE IN OTROKE trenerke - bunde, zimske športne športne majice jakne adidas športni copati - oprema za tenis smučarske rokavice - idrijske čipke IX. korpus 65, SOLKAN Vandalizmi v Tržiču Rožna dolina, Vipavska 94 65000 Nova Gorica (YU) Tel. 003865 / 22-562 TOREK IN SREDA ZAPRTO Ribja restavracija PIKOL GAŠPARIN Boris & Branko Nudimo vam dnevno sveže ribe in druge morske sadeže Specialiteta restavracije ŠKRPENA V PEČICI URNIKI OD 12.00 DO 22.00 SOBOTA OD 19.00 DO 23.00 Butik: Gradnikove brigade 49 NOVA GORICA - Tel. (003865) 25761 Trgovina modnega spodnjega perila »INTIMO«: IX. korpus 11 NOVA GORICA - Tel. (03865) 21230 Galerija »ŠINKA« Gradnikove brigode 17 - Novo Gorico Tel. (003865) 25209 Nudimo darila za otroke in odrasle. Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto. Hvala za obisk! OKLICI: psiholog Giuseppe Šansone in psihologinja Gloria Manzini. POROČILI SO SE: delavec Paolo Lovi-ni in gospodinja Tiziana Peteani, policijski agent Roberto Bullo in prodajalka Rosanna Fischer, Virgilio Giovanni In-gallati in uslužbenka Rosa Capito. SDGZ izreka globoko sožalje svojemu članu in odborniku Dragb Tomšiču ob žalostnem dogodku družini. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Večer posvečen pisatelju in šolniku Andreju Budalu V želji, da bi ugodili Budalovim verzom »Mi zvesti naši smo besedi, nje glas naj bo nam vselej mar in Pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar«, je kulturno društvo Oton Župančič priredilo v soboto v domu, ki nosi ime po štandreškem Pisatelju in narodnem buditelju, zbo- rovski koncert, na katerem so nastopili združena zbora KD O. Župančič in Lipa iz Šempasa, moški zbor Pro-vox ter komorni zbor iz Nove Gorice. Pred koncertom je predsednica štandreškega društva Sara Hoban povedala, da večer sodi v okvir prireditev ob 100-letnici rojstva dr. Andreja Budala, na katerega je vsa vaška skupnost izredno ponosna. Podrobno oceno in pregled Buda-lovega dela je podal zgodovinar Marko VValtritsch, ki je uvodoma naglasil potrebo, da se s takimi in podobnimi prireditvami spomnimo na vrsto goriških osebnosti, ki so veliko prispevale za našo kulturno in splošno rast. Budalovo literarno in publicistično delo je dokaj bogato in pomembno za takratno obdobje, ko je fašizem prepovedal vse, kar je bilo slovenskega, izida knjig in revij pa ni uspel zatreti. Prav zaradi tega je bilo založniško delovanje Goriške matice, v kateri so delali Budal, Bevk in Fei-gel, izredno pomembno. »Ob tem pa ne gre Budala pozabiti kot vsestransko angažiranega druž-beno-političnega delavca,« je svoje misli zaključil Marko VValtritsch. V drugem delu sporeda so se občinstvu najprej predstavili pevci in pevke zborov Oton Župančič in Lipa, ki jih je vodil Miran Rustja. Sledil je nastop novogoriškega Provoxa (Jožko Harej), večer v Domu Andreja Budala pa je sklenil komorni zbor iz Nove Gorica, ki ga vodi Ivan Mignozzi. Na sliki govornik Marko VValtritsch, za njim združena zbora Oton Župančič in Lipa. (Foto Pavšič) Prijavljanje odpadkov Do konca februarja morajo proizvajalci odpadkov (razen gospodinjstev) in podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo ali uničevanjem le teh vložiti na Deželi posebno prijavo. Deželna Zveza industrijcev je glede tega pripravila Poseben vodnik. V njem so zapopade-na točna navodila o postopku izpolnjevanja prijave ter zakonska določila. Gre za dodaten servis, ki ga Zveza nudi svojim članom. Ob tem velja poudariti, da je zakonodaja prav na področju zbiranja, hra-nienja, predelave in uničevanja od-Padkov zelo zapletena. Jutri popoldne spet vrtiljak Srečanje z Bojanom Jurco Naš vrtiljak se bo v tem letu še enkrat zavrtel in nam vsem skupaj pripravil prijetno novoletno presenečenje. Tokrat se bomo srečali s slikarjem in ilustratorjem Bojanom Jurcem iz Ljubljane, ki nam bo na preprost način prikazal, kako nastane risanka risani film. Po uvodnem klepetu in prikazu pa bo to svojo risanko »spravil v živo« in sicer s pomočjo video kasete, ki je pred kratkim izšla v Ljubljani. Obeta se nam torej zanimivo in pestro popoldne, ko se bomo ob simpatičnih junakih iz risanih filmov, glasbi in dobri slaščici nasmejali in si zaželeli veliko lepega v letu 1990. Srečanje, ki ga pripravljajo dijaški dom Simon Gregorčič, uprava KD in Zveza slovenskih kulturnih društev, bo jutri, v sredo, 20. decembra, ob 17. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. Srečanje bo res zadnje v tem letu, oziroma tretje v nizu prireditev v tej sezoni. Nikakor pa ne bo zadnje, saj se v novem letu obeta pester spored srečanj, zanimivih in zabavnih popoldnevov. Vrtiljak se bo namreč vrtel tudi po novem letu. Srečno! Koncert okteta Vrtnica v goriškem Kulturnem domu Možnost skupnih pobud med Gorico in Novo Gorico Škoda, da se koncerta novogoriškega okteta Vrtnica, ki ga je za kulturni novoletni pozdrav pripravila uprava goriškega Kulturnega doma, ni udeležilo večje število občinstva. Pobuda sama in kakovost nastopajoče skupine bi namreč zaslužili večjo pozornost naših ljudi, predvsem tistih, ki že vrsto let sodelujejo v številnih pevskih skupinah in bi jim ta priložnost služila tudi za medsebojno preverjenje in pevsko bogatitev. Sicer je sam nastop potrdil solidno pevsko raven skupine, ki letos obhaja deveto sezono skupnih prizadevanj. Pod umetniškim' vodstvom Alenke Saksidove so novogoriški oktetovci v prvem delu sporeda predstavili vrsto božičnih in sakralnih skladb, v drugem pa so bile na vrsti narodne pesmi. Koncert okteta Vrnica pa je nudil upravi Kulturnega doma tudi priložnost za srečanje z upravitelji Kulturnega doma v Novi Gorici. Srečanja so se ob predsednici Nadi Sanzinovi udeležili še ostali člani odbora, za nogo-voriško stran pa so bili prisotni Alenka Saksida, Ivan Mignozzi, Lojze Lah in Boris Kovšca. Ob splošni oceni delovanja obeh kulturnih domov (novogoriški stopa v deseto sezono) so si bili na srečanju edini v ugotovitvi, da je potrebno poiskati tudi take poti, ki vodijo k skupnemu sodelovanju in soustvarjanju tistega, kar sodi v enotni kulturni proso-tor. Predstavniki obeh domov so preverili vrsto možnih pobud in se za začetek usmerili na prireditev ob sodelovanju Glasbene mladine, ki naj bi bila prvenstveno namenjena naši študirajoči publiki. Novogoriški oktet Vrtnica na koncertu v goriškem Kulturnem domu. (Foto Pavšič) SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE MARIJ ČUK Lepo je v naši domovini biti Krstna uprizoritev Režija JOŽE BABIČ Danes, 19. t. m., ob 20.30 - Abonma red B v Kulturnem domu v Gorici Poziv za prepoved ali omejitev metanja pokalic med prazniki Skupina goriških občanov je te dni haslovila javnosti in s tem posredno tudi pristojnim oblastem, poziv za prepoved uporabe pokalic (petard). Poziv le podpisalo kakih sedemdeset občanov. V pozivu podpisniki navajajo, da Jtna uporaba umetnjih ognjev lahko tudi hujše posledice. Pokanje moti Predvsem starejše osebe in take, ki na Uenadni ropot niso pripravljene. S strahom reagirajo na tako dogajanje tudi živali, zlasti psi. Podpisniki pozi-Va navajajo, da se strinjajo z zaščito Pande in mladičev tjulenja in drugih jedkih živalskih vrst, pozivajo pa na človeško" in primerno ravnanje tudi J' odnosu do domačih živali. Toliko “olj, ker imajo zlasti starejše osebe do Psov in mačk poseben afektivni odnos. Podpisniki poziva se zavzemajo za prepoved uporabe pokalic ali vsaj za omejitev na zadnjo noč v letu. Koliko bo poziv zalegel, saj je kar precej tega materiala v prosti prodaji, mulci pa ga seveda dokaj nemoteno tudi uporabljajo, ne zavedajoč se tudi morebitnih posledic takega ravnanja. Ob tem velja poudariti, da je goriš-ka kvestura že pred kakšnim tednom, kakor smo tudi poročali, izdala obvestilo o predpisih, ki urejajo prodajo in uporabo umetnih ognjev. Ukrep je bil sicer izdan predvsem s ciljem zagotavljanja varnosti in preprečevanja poškodb. Ne gre namreč pozabiti, da so se lani, zaradi opeklin in drugih poškodb, zatekli po zdravniško pomoč številni uporabniki umetnih ognjev, dijaku pa je eksplozija petarde odtrgala tudi del prstov. Zadeva se je seveda končala na sodišču. w Sole v Ulici Alviano: ob dežju bo potrebno terensko vozilo ajbolj primerno za varen dostop Šolskih prostorov v Ulici Alviano , '10 morda terensko vozilo. Kljub zonlom in protestom doslej nihče 5uJcfsar ukrenil. Stanje se je še po-am, saj že kakšen mesec po uliči- ci vozijo tudi tovorna vozila, ki so cestišče dodatno razkopala. Slika (foto Marinčič) je nastala ob koncu tedna, ko smo imeli, po daljšem sušnem obdobju, nekaj padavin. Lahko si predstavljamo, kako je ob nalivih! NAJBOLJŠE NI VEDNO NAJDRAŽTE O tem se boste sami prepričali ob obisku Primexovih prostocarinskih prodajaln, kjer Vas za praznične nakupe pričakuje zelo široka izbira artiklov najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev. Po zelo ugodnih cenah lahko kupite smuči Dynastar, avtogume Pirelli, snežke, smučarske čevlje in rokavice Tecnica, avdio in video tehniko Selečo, Fischer, Schneider, Nordmende, Telefunken, Sanyo in ITT, posodo in pribor INOX, krzna. • KRZNO IN USNJENA KONFEKCIJA • ŠPORTNA OPREMA • KOZMETIČNI IZDELKI • BLAGO'ŠIROKE POTROŠNJE • AVDIO IN VIDEO TEHNIKA • TOBAČNI IZDELKI • ALKOHOLNE PIJAČE • BIŽUTERIJA • URE 4/ A.VV.S. GORICA V17. kolu italijanskega nogometnega prvenstva B lige Triestina le zmagala v gosteh in se približala vrhu lestvice COMO - TRIESTINA 1:2 (0:1) STRELCI: v 46. min. Trombetta, v 55. min. Milton (11-metrovka) ter v 63. min. Papais. . COMO: Aiani, Annoni, Lorenzini, Ferazzoli, Maccoppi, Cimmino (Bion-do), Turrini, Notaristefano, Mazzucato, Milton, Sinigaglia. TRIESTINA: Biato, Costantini, Ce-rone, Danelutti, Consagra, Polonia, Trobetta, Papais, Lerda (Terraciano), Catalano (Di Rosa), Butti. SODNIK: Ceccarini iz Vidma. GLEDALCEV: 2.800. IZKLJUČEN: Danelutti. COMO — Triestina je na gostovanju v Comu vknjižila dragoceni točki, s katerima se je znatno približala vrhu razpredelnice in sedaj ima le 3 točke zaostanka za četrtouvrščenim Cagliarijem. Kar pa je najvažnejše, Giacomi-nijevi varovanci so tudi v nedeljo pokazali odločno igro in to še posebno v zadnjem delu tekme, ko je Como napel vse sile, da bi dosegel izenačenje, kljub številnim napadom (v tem času so domačini izvedli kar 25 kotov) in igralcu manj pa je Biatu in tovarišem uspelo ohraniti prednost in zagotoviti svojim navijačem lepo novoletno darilo. Massimo Giacomini Tržačani so v vodstvo prešli ob sklenitvi polčasa, ko je Daneluttiju uspelo zatresti nasprotno mrežo. V nadaljevanju igre, potem ko je sodnik iz- ključil Daneluttija, je Como remiziral z Miltonom, ki je dobro izvedel 11-metrovko. Triestina se s polovičnim rezultatom očitno ni zadovoljila in nadaljevala je z napadi. Papaisu pa je s prostega strela uspelo povesti svojo ekipo v vodstvo, vsem igralcem pa gre zaslu-a, da so do konca kljubovali napa-om Coma in po daljšem obdobju ponovno zabeležili zmago na gostovanju. Stanje Piantanide se je poslabšalo BOČEN — Stanje italijanskega smučarja Giorgia Piantanide, ki se je v soboto hudo poškodoval med smukom v Val Gardeni, se je v noči od nedelje na ponedeljek poslabšalo. Zaradi notranje krvavitve so ga zdravniki odpeljali iz ortopedskega v oddelek za intenzivno nego. Včeraj, popoldne, tako so dejali zdravniki, se je stanje nesrečnega smučarja rahlo izboljšalo, čeravno ostaja prognoza pridržana. Serija poškodb zadnjih dni je že povzročila val polemik med smučarji, ki organizatorje tekmovanj kritizirajo, češ da skrbijo prej za spektakel kot za njihovo varnost. ZRN osvojila Davisov pokal Odlični Becker strl Wilanderja STUTTGART — Teniška reprezentanca Zvezne republike Nemčije je drugič zapored osvojila prestižni Davisov pokal. Da je ZRN tudi v Stuttgartu premagala švedsko vrsto, se je treba v prvi vrsti zahvaliti »Bum-Bum« Beckerju, ki je v odločilnem dvoboju s prepričljivim 3:0 (6:2, 6:0, 6:2) premagal Wilanderja, ki je še lansko leto vodil na svetovni lestvici najboljših tenisačev. V drugem srečanju, ki je bilo le formalnega značaja, je Edberg z 2:0 (6:2, 6:4) premagal Steeba. Nemška vrsta, ki jo vodi bivši jugoslovanski teniški igralec Nikola Pilič, je pomembno hipoteko na končno zmago postavila že v srečanju dvojic, ko je premagala švedski par. V nedeljo pa je dvoboj Becker-VVilander povsem navdušil številno občinstvo, sam poraženec pa je po srečanju priznal, da proti takemu nasprotniku ni bilo kaj storiti, saj je izvajal izredno točne in močne udarce, ki so bili v bistvu neustavljivi. Becker in Pilič se veselita zmage v Davisovem pokalu. Košarkarsko prvenstvo A-2 lige Trst in Gorica se veselita zmage STEFANEL - IPIFIM 92:88 (47:46) STEFANEL: Middleton 23 (7:8 pm, 8:19 za 2 točki, 0:5 za 3 točke), Pilutti 11 (1:1, 2:4, 2:4), Tyler 19 (3:5, 8:14, -), Lokar 2 (2:2, 0:1, 0:1), Cantarello 9 (3:3, 3:4, -), Zarotti 8 (-, 4:4, -), Maguolo 13 (5:5, 4:7, -), Sartori 7 (2:2, 1:1, 1:1), Cavazzon (-, 0:1, -), De Pol. IPIFIM: Appio, Bogliatto, Negro, Della Valle 5 (1:1, 2:4, 0:4), Pellacani 7 (1:2, 3:5, -), Dawkins 19 (5:9, 7:9, -), Kotički 20 (9:9, 4:8, 1:5), Morandotti 17 (9:10, 4:7, -), Miolani 14 (1:2, 2:3, 3:7), Scarnatti 6 (2:2, 2:3, -). SODNIKA: Maggiore in Grossi iz Rima. PON: Pellacani (38') in Della Valle (35'). IZLJUČEN Dawkins v 38. min. DELNI IZIDI: 10. min. 27:24, 26. min. 58:61; 30. min. 65:64. Z zasluženo zmago proti prvouvrščenemu Ipifimu se je Stefanel ponovno prebil pod sam vrh razpredelnice. Tržačani so si zmago priborili predvsem zaradi borbenosti in požrtvovalnosti, ki so jo prikazali. Nasprotnika so nadigrali pri odbitih žogah in tako v napadu imeli na razpolago več metov (večkrat so zadeli šele s tretjim poiskusom). Ipifim pa razpolaga z odličnim igralskim kadrom, a je popolnoma pogojen od svojega centra, bivšega profesionalca NBA Dawkinsa. Ta je sicer skorajda nezgrešljiv v napadu, a se po igrišču pomika prepočasi. (Marko Oblak) SAN BENEDETTO - KLEENEK 97:85 (45:43) SAN BENEDETTO: Vargas 26, Poguette 19, Vitez 4, Gnecchi 5, Esposito 16, Ardessi 9, Biaggi 5, Ponzoni 11, Paravella, Borsi. KLEENEK: Rowan 43, Douglas 3, Silvestrin 17, Crippa 17, Mazzoni 4, Vitiello 1, Capone, Greco. 'SODNIKA: Zucchelli in Rudellat iz Nuora. GLEDALCEV: 2.000. PM: S. Benedetto 20:27, Kleenex 18:30. PON: Douglas (36'). GORICA — Daleč na obzorju se svita luč upanja. Tako bi lahko rekli po nedeljski zmagi San Benedetta proti enemu od neposrednih nasprotnikov v boju za obstanek. Tretji letošnji uspeh daje namreč upati, da bi goriška peterka prvi del prvenstva zaključila z 8-10 točkami, kar bi bilo že zadovoljivo izhodišče za nadaljnji del prvenstva. Kar zadeva nedeljsko srečanje velja povedati, da so Goričani pokazali napredek prav v zadnjih minutah srečanja, ko so doslej vedno popustili. Predvsem po zaslugi Vargasa in Poguetta, ki je povsem onesposobil Doiuglasa, je Tothova druščina v odločilnih trenutkih znala ohraniti mirno živce in prednost, ki si jo je zaslužila predvsem z dobro igro v drugem polčasu. Po štirih porazih zmaga Olimpije Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ Letošnja jugoslovanska nogometna sezona je končana. Dinamo je jesen končal v velikem slogu z rekordno zmago 5:0 nad Slobodo. Zagrebčani bodo imeli tako kar precej prednosti pred C. zvezdo in Partizanom. V Zagrebu je bilo 15.000 navijačev navdušenih, čeprav je Dinamo serijo golov začel šele po 40. minuti, strelci pa so bili Mladenovič (prvi igralec tekme), Boban 2 ter Shala in Cvitano-vič. Crvena zvezda je bila z Vojvodino za odtenek manj učinkovita, Pan-čev je dosegel trat trick in je tako s 15 goli daleč na vrhu lestvice strelcev. Bilo je že 3:0 potem pa je Vorkapič s častnim golom rešil čast prvaka. Zelo zanimiva tekma je bila v Titogradu, kjer je gostoval močno oslabljeni Hajduk. Spličani so imeli ugodnejše priložnosti, toda zmago so seveda morali prepustiti Budučnosti, ki je - tako kot je že navada - zmagoviti gol dosegla z enajstmetrovke. Pred to tekmo naj bi bil zanimiv sestanek vodstev obeh klubov v zvezi s prestopom reprezentanta Mijatoviča. Budučnost in Mijato-viČ sta od Hajduka že davno prejela 500.000 mark (in jih seveda tudi zapravila), toda neugnani as se je pre- mislil in podpisal pogodbo s Partizanom, ki je ponudil še več deviz. Veliko sreče pa je imel tokrat beograjski Partizan na Reki. Zmagal je z golom Milojeviča, pa čeprav so Rečani z igro povsem zasenčili Beograjčane. Rečani so tako zamudili veliko priložnost, da bi prezimili na sijajnem tretjem mestu, toda tudi s šestim so močno presegli pričakovanja. Najbolj nenavadno tekmo pa so videli gledalci v Subotici, kjer je Spartakov branilec Stankovič že na začetku hudo poškodoval napadalca Veleža Repaka in dobil rdeči karton. Z igralcem več je bil Velež veliko boljši, toda domači so po dveh nasprotnih napadih dva gola in zmagali z 2:1. Ljubljanska Olimpija je po štirih zaporednih porazih gostila zadnjeuvr-ščeno moštvo Vardarja. V beograjskem taboru so se bali te tekme, ki je bila za moštvo Vardarja usodna. Toda strah je bil povsem odveč, Olimpija je v najlažji tekmi sezone zmagala s 3:0 in zamudila priložnost, da bi dosegla še pet golov. Vardar je bil zares najslabši nasprotnik, ki je letos gostoval za Bežigradom. Res pa je, da so gostje igrali razmeroma odprto - le tako so držali obljubo igri na vse ali nič - in tako Olimpiji omogočili lahko pot do zmage. Ob dežju se je za Bežigradom tokrat zbralo le nekaj več kot 2000 gledalcev, ki pa na koncu niso bili zadovoljni samo s tremi goli. Prvič letos je bilo za bežigradom slišati žvižge, ki pa le niso bili upravičeni, saj je Olimpija igrala borbeno in lepo, kot po navadi pa si je dovolila nekoliko preveč strelskih spodrsljajev. Po dolgem času je spet igral visoki Damir Vrabec in bistveno poživil igro, končno pa se je razigral tudi najdražji igralec Olimpije Djukič. Strelci so bili Gliha, Novak in Djukič, najbolj pa se je proslavil mladi Primož Gliha, ki je s silovitim strelom s kakih 20 metrov dosegel pravi evrogol. IZIDI 19. KOLA: Rad - Željezničar 1:0 (1:0), Borac - Radnički 5:4 (1:1, 1:1) -po 11 m, Crvena zvezda - Vojvodina 3:1 (1:0), Sarajevo - Osijek 3:0 (1:0), Ri-jeka - Partizan 0:1 (0:0), Budučnost -Hajduk 1:0 (0:0), Spartak - Velež 2:1 (1:0), Olimpija - Vardar 3:0 (2:0), Dinamo - Sloboda 5:0 (1:0). LESTVICA: Dinamo 27, Crvena zvezda 22, Partizan 20, Hajduk, Budučnost, Rijeka in Željezničar 19, Sloboda in Osijek 18, Rad in Spartak 17, Olimpija in Borac, Sarajevo in Vojvodina 15, Velež in Radnički 14, Vardar 9. PARI 20. KOLA (25. 2. 1990): Velež -Borac, Radnički - Rijeka, Partizan -Budučnost, Hajduk - Sarajevo, Osijek - Rad, Željezničar - Olimpija, Vardar -C. zvezda, Vojvodina - Dinamo, Sloboda - Spartak. Po zmagi nad Nacionalom iz Medelina Enajsterici Milana medcelinski pokal TOKIO — V finalni tekmi za medcelinski pokal so nogometaši Milana, po podaljških, premagali kolumbijsko moštvo Nacional iz Medelina. Zmagoviti zadetek je v 119. minuti, ko je že vse kazalo, da bodo o zmagovalcu odločale enajstmetrovke, dosegel Evani s prostega strela. To je druga zmaga Sacchijevega moštva v tem tekmovanju, saj je prvič prestižno lovoriko najboljšega kluba na svetu doseglo leta 1969. Srečanje, kot je dejal sam trener Sacchi, je bilo izredno zahtevno, čeravno so imeli Milančani v drugem polčasu in v prvem podaljšku več priložnosti za gol Igralci iz Kolumbije so po 90. minutah zaigrali precej bolj obrambno v želji, da bi prišlo do streljanja enajstmetrovk, kjer so računali na svojega vratarja. Na sliki: milanovi igralci se veselijo velikega uspeha. nogomet________________| Italijanska A liga IZIDI 16. KOLA Cesena - Sampdoria 1:2, Cremonese -Bari 0:2, Fiorentina - Inter 2:2, Genoa -Atalanta 2:2, Lecce - Ascoli 1:1, Milan -Verona n.o., Napoli - Bologna 2:0, Roma -Juventus 1:0, Udinese - Lazio 0:2. LESTVICA Napoli 25, Sampdoria, Inter in Roma 21, Milan ‘ in Atalanta 19, Juventus 18, Bari in Bologna 17, Lazio 16, Lecce 14, Fiorentina 13, Genoa, Udinese in Cesena 12, Cremonese in Ascoli 10, Verona " 9. * Milan in Verona imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (30. 12. 89) Ascoli - Genoa, Atalanta - Fiorentina, Bari - Milan, Bologna - Roma, Inter -Udinese, Juventus - Lecce, Lazio - Napoli, Sampdoria - Cremonese, Verona - Cesena. Italijanska B liga IZIDI 17. KOLA Barletta - Monza 1:0, Cagliari - Piša 1:0, Como - Triestina 1:2, Cosenza - Brescia 2:0, Foggia - Ancona 1:1, Padova -Licata 0:0, Parma - Messina 2:2, Pescara -Reggiana 4:0, Reggina - Avellino 4:1, Torino - Catanzaro 2:1. LESTVICA Torino 24, Piša in Parma 23, Cagliari 21, Reggina 20, Ancona, Reggiana, Triestina, Monza in Pescara 18, Avellino in Brescia 17, Licata in Padova 15, Cosenza in Messina 14, Barletta 13, Foggia 12, Como in Catanzaro 11. PRIHODNJE KOLO (30. 12. 89) Ancona - Reggina, Avellino - Cosenza, Brescia - Barletta, Catanzaro - Pescara, Licata - Como, Messina - Torino, Monza - Foggia, Piša - Padova, Reggiana - Parma, Triestina - Cagliari. Meddeželna liga IZIDI 15. KOLA Pievigina - Pordenone 1:0, Fontanaf-redda - Opitergina 0:2, Giorgione - Pro Gorizia 2:1, Monfalcone - Sacilese 0:2, Montebelluna - Mira 3:1, Ponte di Piave - Brugneta 1:1, Salzano - Conegliano 0:0, Sedico - San Dona 0:1, Venezia - Caera-no 0:0. LESTVICA Pievigina 25, San Dona 21, Venezia in Giorgione 18, Mira in Monfalcone 16, Ponte Piave, Caerano, Pro Gorizia in Montebelluna 15, Sacilese in Salzano 14, Brugneta in Sedico 13, Pordenone 12, Conegliano 11, Fontanafredda 10, Opitergina 9. PRIHODNJE KOLO (23. 12. 89) Pro Gorizia - Venezia. 1. — 1. Gravino X 2. Diderot 2 2. — 1. Ettore Mas 1 2. Guardi D'Ausa X 3. — 1. Funaro X 2. Carre BI X 4. — 1. Govi del Pino X 2. Fire di Samo 2 5. — 1. Bisliante X 2. Frastabz 1 6. — 1. Faemund 2 2. Dolfuss 2 KVOTE 12 (41 dobitnikov) 16.372.000 11 (1.334 dobitnikov) 505.000 10 (15.369 dobitnikov) 43.000 košarka Italijanska moška A-1 liga IZIDI 13 . KOLA Arimo - Neutroroberts 108:104, Eni-mont - Knorr 80:105, Irge - Viola 82:84, Messaggero - Benetton 74:75, Panapes-ca - Paini 81:88, Phonola - Ranger 104:97, Scavolini - Philips 96:81, Vis-mara - C. Riunite 100:91. LESTVICA Scavolini 22, Ranger 20, Knorr in Vismara 18, Viola, Phonola in Enimont 16, Philips 14, C. Riunite, Arimo, Benetton in Messaggero 12, Panapesca 8, Paini in Neutroroberts 6, Irge 0. PRIHODNJE KOLO (23. 12. 89) Arimo - Knorr, Messaggero - Phonola, Neutroroberts - Enimont, Paini -Irge, Philips - Benetton, C. Riunite -Panapesca, Scavolini - Vismara, Viola - Ranger. Italijanska moška A-2 liga IZIDI 13. KOLA Alno - Fantoni 96:97, Annabella -Hitachi 95:85, Braga - Garessio 95:92 , Marr - Filodoro 85:79, Popolare - Teorema 90:89, S. Benedetto - Kleenex 97:85, Stefanel - Ipifim 92:88, Glaxo -Jollycolombani 81:88. LESTVICA Ipifim in Garessio 18, Alno, Glaxo, Stefanel, Jollycolombani in Hitachi 16' Annabella 14, Filodoro in Fantoni 12> Teorematour, KIeenex, Braga in Popolare 10, Marr 8, S. Benedetto 6. PRIHODNJE KOLO (23. 12. 89) Alno - Hitachi, Filodoro - Annabella, Garessio - Marr, Ipifim - Glaxo, Jollycolombani - Popolare, Kleenex -Fantoni, S. Benedetto - Stefanel, Teorema - Braga. Smučarski skoki ] IZIDI IZ SAPPORA (velika skakalnica) 1. VVeissflog (NDR) 227,0; 2. Haiff (Av.) 210,5; 3. Kuttin (Av.) 208,0; 4. Vet-tori (Av.) 203,0; 5. Ploc (ČSSR) 201,5; &• Jež (ČSSR) 200,0; 7. Laakkoenen (Fin) 198,5; 21. Janeš (Jug.) 175,0; 42. Ulag8 (Jug.) 153,0; 56. Zupan (Jug.) 129,0; ~>r-Štirn (Jug.) 125,5. LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL 1. Vettori (Av.) 88, 2. Kuttin (Av.) £>« 3. Felder (Av.) 65, 4. Nikkola (Fin.) 5«. 5. Laakkoenen (Fin) in Ploc (ČSSR) f' 7. Boklov (Šve.) 53, 8. Thoma (ZRN) 9. Jež (ČSSR) 39, 10. Nykanen (FUN 34,.. 13. Ulaga (Jug.) 27. totocalcio Cesena - Sampdoria Cremonese - Bari Fiorentina - Inter Genoa - Atalanta Lecce - Ascoli Napoli - Bologna Roma - Juventus Udinese - Lazio Cagliari - Piša Cosenza - Brescia Foggia - Ancona Arezzo - Empoli Giarre - Taranto 2 2 X X X 1 1 2 1 1 X X X KVOTE 13 (56 dobitnikov) 12 (1847 dobitnikov) Sobota, 30. 12. 89: Ascoli - Genoa, Atalanta - Fiorentina, Bari - Milan, B . na - Roma, Verona - Cesena, Inter - Udinese, Juventus - Lecce, La Napoli, Sampdoria - Cremonese, Messina - Torino, Triestina - Cagliari« no O. - Fano, Kroton - Frosinone PRIMORSKI DNEVNIK — torek, 19. decembra 1989 SpOI*t D stran 13 V nedeljo v 13. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige naša združena ekipa izgubila v Faenzi MANGIAEBEVI - JADRAN 86:74 (52:45) MANGIAEBEVI FAENZA: Morini 17 (5:6), Giuliani 8, Billi 10 (1:2), Ped-retti 10 (4:6), Jurich, Vitelozzi 18 (2:5), Cappella 10 (2:2), Matassini 20 (1:2), Vespignani, Angelucci. JADRAN: Oberdan 2 (0:1), Čuk 20 (2:2), Pregare 11 (1:1), Sosič 8 (2:3), Crisma, Battini 6 (2:4), Rauber 18 (3:7), Daneu 9 (1:4), Lesizza, Pertot. SODNIKA: Terranova (Maršala) in Pace (Palermo). PM: Faenza 15:23; ■Jadran 11:22. ON: Faenza 20; Jadran 22. PON: Battini (34), Rauber (35). TRI TOČKE: Matassini 3, Cappella 2, Morini 2, Bifii 1; Rauber 1. GLEDALCEV: 1.200. FAENZA — »Bila je to naša naj lepša in najkakovostnejša tekma v tem Prvenstvu. Prvi polčas pa je bil tudi daleč naj lepši in to seveda tudi po zaslugi naših nasprotnikov, to je jadra-novcev, ki so ga videli naši gledalci doslej,« to je bilo mnenje domačega trenerja Adolfa Marisija takoj po nedeljskem srečanju v Faenzi. In res, nedeljska predstava v Faenzi ie bila gotovo dokaj kakovostna in to ue samo po zaslugi domače vrste, temveč tudi po zaslugi jadranovcev, ki so v bistvu ponovili igro kot v prejšnjem kolu proti Imoli, le da so tokrat preveč grešili pri metu na koš. Naši so namreč zelo lepo in uspešno izpeljevali vse akcije (priča smo bili prav lepim Igram dvojic med Rauberjem in Sosičem...), neposredno pod nasprotnikovim košem pa se je neverjetno zatak-ullo. Skratka, spet je naše moštvo kot Za stavo zgrešilo vsaj 15 polaganj in tako je šla zmaga po zlu. Drugi vzrok za nedeljski poraz pa je gotovo ta, da so jadranovci že v uvodnih minutah drugega polčasa ostali urez visokih igralcev. Najprej (v 24. min.) se je ponesrečil Robert Daneu, ali bolje s komolcem ga je udaril eden °d nasprotnikov. Udarec je bil tako močan v sence, da smo se zares bali, Robert Daneu je moral z igrišča zaradi močnega udarca. Mauro Čuk (med polaganjem na koš) je bil v nedeljo najboljši strelec. da se je Robertu pripetilo kaj hujšega. Naš center se je namreč zgrudil na tla in le prizadevnost Jadranovega zdravnika Danija Žerjala ter fizioterapeuta Giacoma Passavantija sta preprečila najhuje. Daneu si dolgo ni opomogel in seveda ni mogel na igrišče. Še dobro uro po tekmi je mirno ležal v slačilnici. Na srečo pa se je bolje počutil v avtobusu in vsi smo si oddahnili. Kot rečeno, je Jadran že na začetku drugega dela tekme ostal brez visokih igralcev. Poleg poškodbe Daneua sta si v 26. min. nabrala štiri osebne napa- ke še Battini in Rauber, ki ju je trener Vatovec seveda zamenjal. V 34. oz. 35. min. pa sta morala oba igralca na klop zaradi petih osebnih napak. In tedaj je bilo očitno, da se brez treh standardnih in visokih igralcev naši ne morejo več enakovredno upirati domačinom. V 35. min. je bila namreč razlika devet točk za Faenzo (73:64), v 37. min. 10 točk (80:70) in poraz je bil neizbežen. Glede nedeljskega srečanja v Faenzi pa ostaja uteha, da so jadranovci predvsem v prvem polčasu odigrali verjetno svojo dosedanjo najboljšo tekmo. S tem se strinja tudi Jadranov trener Valter Vatovec: »Vse do zaključka na koš smo igrali zelo dobro, potem pa... bolje, da ne pomislim. Na srečo, da si je Robert Daneu opomogel. To je najvažnejše!« Do konca prvega dela prvenstva čakata naše fante se dve tekmi, doma proti Oderzu (v soboto ob 17.30 in ne ob 21.00) in potem v gosteh proti Montebelluni. V soboto je zato nujna zmaga, tudi da bi z uspehom sklenili letošnje leto. (B. Lakovič) IZIDI 13. KOLA Castel SP - Cesena 85:75 Montebelluna - Malaguti 91:95 Pierobon PD - Ozzano 76:84 Faenza - JADRAN 86:74 Imola - Montichiari 93:92 Electrolux - Vicenza 84:83 San Dona - Petrarca PD 94:103 Virtus PD - Oderzo 83:76 LESTVICA Virtus PD 13 10 3 1121:1043 20 Imola 13 10 3 1137:1122 20 Montebelluna 13 9 4 1302:1168 18 Montichiari 13 9 4 1188:1111 18 Petrarca PD 13 8 5 1286:1214 16 Ozzano 13 8 5 1086:1056 16 Faenza 13 8 5 1073:1072 16 Vicenza 13 7 6 1198:1113 14 Malaguti 13 7 6 1189:1220 14 Pordenone 13 7 6 1103:1144 14 Oderzo 13 5 8 1078:1075 10 Castel SP 13 4 9 1038:1082 8 JADRAN 13 4 9 1038:1106 8 Cesena 13 4 9 1097:1214 8 San Dona 13 2 11 1107:1184 4 Pierobon PD 13 2 11 1054:1171 4 PRIHODNJE KOLO (23. 12.) JADRAN - Oderzo; Cesena - Electro-lux; Montichiari - Montebelluna; Ozzano - Virtus PD; Petrraca PD -Castel S. Pietro; Malaguti - Faenza; San Dond - Pierobon PD; Vicenza -Imola JADRANOVI STRELCI Čuk 259, Rauber 222, Pregare 139, Battini 129, Daneu 120, Sosič 103, Oberdan 49, Crisma in Corsi 5, Pertot 4. V Dolu so slovenske odbojkarice podcenjevale nasprotnika in zasluženo izgubile IZIDI 7. KOLA Dolo - Bor Elpro 3:1 (15:8, 15:7, I~"J5, 15:11), Peroni Tržič - AUSA Pav Cervignano 1:3 (9:15, 9:15, 15:13, 2:15), Mbatros Treviso - Vivil 3:0 (15:3, 15:7, 15;7), Foče Colori Latisana - Corde-”°ns 3:1 (12:15, 15:10, 15:8, 15:12), Pav Videm - Ghemar 3:0 (15:12, 15:10, 15:8), DMA - CMC Mestre 3:1 (15:6 6:15, l5:9, 15:7). Albatros TV Vivil OMA Trst PAV Videm j?0r Elpro Dolo CMC Venezia p0ce Latisana L-ordenons Veroni Tržič AUSA Cervig. Chemar LESTVICA 7 6 1 20:8 12 7 5 2 16:9 10 7 5 2 16:10 10 7 4 3 16:10 8 7 4 3 14:10 8 7 4 3 16:12 8 7 4 3 14:12 8 7 4 3 16:14 8 7 2 5 10:17 4 7 2 5 9:17 4 7 2 5 8:18 4 7 0 7 3:21 0 PRIHODNJE KOLO (23. 12.) * ®°r Elpro - OMA Mobili San Gius--p1 AUsa Pav Cervignano - Albatros feviso, Ghemar - Foče Col Latisana, ivil - Dolo, CMC - Mestre - Pav Vi-em' Cordenons - Peroni Tržič. Za Bor Elpro mora biti kazen vzgojna Tamara Vidali je bila v Dolu ena redkih, ki so se izkazale Po nesrečnem gostovanju v Dolu, kjer so doživele prvi »pravi« spodrsljaj sezone, so se odbojkarice Bora Elpro po sedmih kolih znašle v gneči sredine lestvice, od koder sta povratek navzgor oziroma še globlji padec navzdol možna v enaki meri. Vrstni red se lomi na tri dele. Na vrhu so zdaj tri ekipe, ki so pred pričetkom sezone tudi že sodile med favoriti, nato sledi velika skupina outsiderjev (verjetno pa bo kakšna ekipa še odpadla), novinci pa tudi letos niso dorasli ostalim in so že krepko izgubili stik z glavnino. V skupino zadnjih spada še Cervignano, ki pa po potencialu nemara sodi višje. Vse bi bilo normalno, če ne bi letos propozicije prvenstva določale različico o uvrstitvi v B-2 ligo, v katero prestopi še četrtouvrščena šesterka, peta pa dobi pravico do igranja na kvalifikacijah. Po tekmi v soboto smo zapisali, da borovke verjetno še niso prebolele poraza z Albatrosom, ki je zamajal njihovo samozavest, vendar čisto po nepot- rebnem! Ekipa iz Tre viša je namreč v minulem kolu dokazala, da (če ji gre) predstavlja v ligi razred zase, saj je dobesedno zmečkala močni Vivil in mu v treh nizih prepustila vsega samo 17 točk! Tako kot borovke pred enim tednom so bile tudi Furlanke v sprejemu servisa in bloku proti razigranim Venetam povsem brez moči. Borovke bi lahko v obeh zadnjih dveh nastopih, glede na to, kar so pokazale v prvih tekmah sezone, nemara lahko iztržile kaj več, a treba je bilo igrati brez vsakršne nadutosti. V tem je po našem mnenju tudi ključ sezone borovk. Te imajo vse možnosti, da dosežejo cilj, ki so si ga zastavile, toda zavedati se morajo, da ne bo tako lahko, kot so si morda mislile po prvih petih kolih. Treba bo veliko požrtvovalnosti na treningih in tekmah in natančna zavest o lastnih zmogljivostih, a tudi o lastnih pomanjkljivostih. Navsezadnje je tudi sobotna tekma potrdila, da šesterke, ki zdaj delijo četrto mesto s plavimi, niso v nobenem pogledu boljše, toda se jih nikakor ne sme podcenjevati. Dolo je tako prav z veliko mero požrtvovalnosti premagal nasprotnika, ki je nemara mislil, da bo zmagal brez večjega naprezanja. In če velja, da je kazen lahko tudi vzgojna, lahko upamo, da bodo plave znova našle izgubljeno ravnotežje. -Podobno meni tudi trener Kalc: »Na igrišče smo stopili premalo zbrani. Začeli smo slabo in smo naposled zaigrali šele tedaj, ko je bilo prepozno. Nedvomno moramo biti bolj ponižni, ker je vsakršno precenjevanje škodljivo. Najbolje bomo reagirali, če bomo na treningih delali še več.« Bor Elpro v številkah NAPAD: Načinov! 20 točk, 4 napake; Fučka 7/3, Maver 7/5, Foraus 0/2, grebe 3/0, Vitez 2/0, Vidali 6/0. BLOK: Fučka 1/1, Maver 4/8, Foraus 2/3, Grbec 1/4, Vitez 1/5, Vidali 4/7. SERVIS: Fučka 1/5, Nacinovi 0/4, Maver 1/1, Foraus 1/2, Grbec 0/3, Vitez 1/1, Vidali 1/4. ZGREŠENI SPREJEMI: Fučka 2, Maver 2, Foraus 3, Stoper 2, Grbec 2, Vitez 1. Po drugem zaporednem porazu so Štandrežci spet v pr e ženi v boj za obstanek v L amaterski ligi Položaj Juventine Radenska spet zaskrbljujoč 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 14. KOLA JlJVENTINA RADENSKA - VARMO 1:3 (0:2) T ?TRELCI: v 20. min. Zanin, v 29. min. abacchi, v 47. min. Del Negro ter v 49. miTn. Tabacchi. JUVENTINA RADENSKA: Andreoli, nizzolini, Travagin (Andaloro), Kerpan, baevisan, Tomasi, Klanjšček, Maso, Ta-]■ Cingerli, Bastiani (Del Negro). p vARMO: Teghil, Danna, Del Giudiice, ~ r°H (Pituelli), Bivi, Pinzan, Bernardis, Tabai co). cehi, Burba, Martinis, Zanin (Odori- bPPzP^II^ Tedesco iz Pordenona. GLE- °ALCEV: 100. ^i^DRlCA — Res je, da so ljudje v bo-darrf111 času boljši' toda prevelika rado-žcjejOst Juventine se nam je v nedeljo Sradip ??vsem slabo igro, previsoko na k, neumestna. Štandrežci so tudi to-_at. s n Varmo, ki ni pokazal nič posebna. da - ■ - - -----• ■ •• ■ Ve bi si zaslužil pomembni točki. l0vjs.m° bili na prejšnjem srečanju le po-pjgAno prepričani, da Juventina na do-se vlfl tleh ne izraža vsega, kar zna, smo n0v.nefleljo v to povsem prepričali. Mia-9rad Y.arovanci imajo velike težave pri ba nF.Igre. Pomanjkanje prave režije Postf • ni igrišča ne zagotavlja prodor-tau_ ln učinkovitosti napadu, ki je prav 1° Pod vprašanjem. pa ijre^anju proti Varmu je domača eki-grala v bistvu s polovičnim napadal- cem, Klanjščkom, kar se nam zdi očitno premalo, če je Juventina štartala na zmago. Da je tako, smo se prepričali v drugem polčasu, ko je na igrišče stopil Del Negro, ki je s svojimi hitrimi prodori povsem razživel igro, ni pa spremenil izida, predvsem zaradi izredno slabega dne domače obrambne vrste. Če je prvi zadetek Varma padel po splošni nepazljivosti obrambe, je treba povedati, da nosita Travagin in Tomasi precej krivde zaradi drugega in tretjega gola. Prvi je namreč pustil nasprotnemu napadalcu prazno pot, da je lahko izvedel predložek, drugi, namesto da bi žogo odločno odbil, je skušal preigravati, izgubil žogo in odločilno prispeval, da je Varmo dosegel tretji zadetek, s čimer se je v bistvu srečanje zaključilo. Kaj reči o zadnjih dveh porazih? Težko je v tem trenutku oceniti, kako se bodo stvari razvile. Dejstvo je, da so Štandrežci računali, da se bodo prav z uspešnimi nastopi na teh dveh srečanjih oddaljili od dna lestvice. Zgodilo se je obratno in položaj Juventine Radenska je v tem času, ko do konca prvega dela manjka še eno kolo, dokaj zaskrbljujoč. Dva zaporedna spodrsljaja je namreč najbojše izkoristil Cordenonese, ki je skoraj dohitel Štandrežce in se ponovno vključil v boj za obstanek. Pred Juventi- Zaskrbljeni Claudio Mian no, s točko več, je Torviscosa, ostale ekipe, ki naj bi se potegovale za obstanek, pa že imajo 2 ali 3 točke prednosti. Res je, da do konca prvenstva manjka nekaj več kot polovica, toda je tudi res, da je Juventina imela v tem času izredno priložnost, da bi zimski del zaključila kar na sredini lestvice. Po vsej verjetnosti bo trenerju Mianiju in igralcem prišel prav novoletni odmor, ko bodo za dvajset dni počivali in imeli na razpolago dovolj časa za premislek in odpravljanje določenih pomankljivosti. Časa za popravne izpite je vedno manj in težko si je zamisliti, da bo moštvo lahko računalo prav na zadnja prvenstvena srečanja, da se'bo izvleklo z dna lestvice. To mora storiti veliko prej, preden pride znotraj ekipe do nesoglasij in nerazumevanja. V tem primeru bi bilo prvenstva konec veliko prej in škoda bi bilo, da bi ekipa zapustila to ligo, v kateri, kot je že pokazala, zasluži, da igra. Predzadnje kolo prvega dela je bilo zanimivo predvsem zaradi srečanja na vrhu med vodilnim San Canzianom in Porcio. Delitev točk med tema dvema postavama pa ni izkoristil drugouvrščeni Tamai, ki je pred domačim občinstvom remiziral s poprečno Sangiorgino. Kot smo že rekli, položaj v spodnjem delu razpredelnice je izredno negativen za Visinale. Šest ekip pa je danes vpre-ženih v boj za obstanek, od teh pa imata prav Cordenonese in Juventina najslabšo izhodiščno točko. RUDI PAVŠIČ Cervignano - Fiumicello 2:1 Lauzacco - Torviscosa 1:1 S. Canzian - Porcia 0:0 Costalunga - Corno 0:0 Tamai - Sangiorgina 1:1 JUVENTINA - Varmo 1:3 Cordenonese - Percoto 1:1 Visinale - Portuale 0:0 LESTVICA S. Canzian 14 7 7 0 18: 8 21 Tamai 14 7 5 2 15: 8 19 Porcia 14 5 8 1 13: 7 18 Cervignano 14 5 7 2 13: 9 17 Lauzacco 14 5 7 2 14:12 17 Costalunga 14 5 6 3 8: 4 16 Varmo 14 5 5 4 13:12 15 Portuale 14 3 8 3 9:11 14 Fiumicello 14 4 5 5 22:18 13 Corno 14 3 7 ‘4 11:11 13 Percoto 14 5 3 6 13:14 13 Sangiorgina 14 3 6 5 11:14 12 Torviscosa 14 2 7 5 12:20 11 JUVENTINA 14 4 2 8 13:18 10 Cordenonese 14 1 7 6 10:18 9 Visinale 14 0 6 8 3:14 6 PRIHODNJE KOLO Portuale - Cordenonese, Percoto -JUVENTINA, Varmo - Tamai, Sangi-orgina - Costalunga, Como - S. Can-zian, Porcia - Lauzacco, Torviscosa -Cervignano, Fiumicello - Visinale Medtem ko v ženski C-2 ligi Sloga Koimpex in Kennedy vse bolj meljeta svoje nasprotnike Neverjetna gneča v moški C-2 ligi Blok Sloge Kolmpex je bil za Agorest večkrat nerešljiva uganka MOŠKA C-2 liga ŽENSKA D liga IZIDI 8. KOLA Meblo Imsa - Rozzol Trst 3:0, Bor Cunja Avtoprevoz - Torriana Belca Gradišče 3:0, Volley Bali Videm -01ympia Gorica - 1:3, Cima Truciola-ri Sacile - Fincantieri Tržič 1:3, Vivil Vitla Vicentina - Prata 3:1, Volley Pordenon - Intrepida Mariano 3:0. LESTVICA Cima Sacile 8 7 1 22:7 14 01ympia GO 8 6 2 21:7 12 Meblo Imsa 8 6 2 20:10 12 Bor Cunja Av. 8 5 3 17:11 10 Volley PN 8 5 3 16:10 10 Vivil 8 5 3 16:12 10 Remanzacco 8 5 3 18:15 10 Volley BV 8 5 3 17:13 10 Crismare 8 4 4 19:16 8 Prata 8 3 5 14:20 6 Rozzol TS 8 3 5 11:19 6 Torriana 8 2 6 11:21 4 Libertas Tur. 8 0 8 5:25 0 Intrepida 8 0 8 2:24 0 PRIHODNJE KOLO (23. 12.) OIympia Gorica Meblo Imsa, Rozzol Trst - Bor Cunja Avtoprevoz, Intrepida Mariano - Libertas Turjak, Prata - Volley Pordenon, Torriana Belca Gradišče - Vivil Villa Vicentina, Fincantieri Crismare Tržič - Vol-ley Bali Videm, Libertas'Cima Truci-olari, Sacile - Pav Remanzacco. IZIDI 8. KOLA San Giorgio Porcia - Bre Agrar -Aguila Spilimberghese - Kontovel Electronic Shop 1:3, Danone Rivigna-no - SCI Centa 0:3, Al Fungo Humin -Virtus Trst 3:0, AŠFJR Čedad - Pro-movolley Pordenon 1:3, Gammalegno Cecchini Pasiano - San Luigi Gorica 3:0, DFL Trst - Lavoratore Fiera Martignacco 3:2. LESTVICA Promovolley 8 8 0 24:3 16 Banca pop. Centa 8 7 1 22:6 14 DLFTrst 8 7 1 21:10 14 ASFJ Čedad 8 5 3 18:12 10 Gammalegno 8 5 3 18:14 10 Al Fungo 8 4 4 18:13 8 Rivignano 8 4 15:17 8 Martignacco . 8 3.5 16:20 6 Kontovel ES 8 3 5 12:16 6 Virtus PD 8 3 5 14:19 6 San Giorgio 8 3 5 11:21 6 San Luigi GO 8 2 6 9:21 4 Breg Agrar 8 17 10:22 2 Spilimberghese 8 1 7 8:22 2 Prihodnje kolo (23:12.) Breg Agrar - Al Fungo Humin, Kontovel Electronic Shop - San Giorgio Porcia, San Luigi Gorica - Lavoratore Fiera Martignacco, Promovol-ley Pordenon - Gammalegno Cecchini Pasiano, Virtus Trst - ASFJ Čedad, Banca Popolare Centa - Aguila Spilimberghese, Danone Rivignano -DFL Trst. ŽENSKA C-2 liga________ IZIDI 8. KOLA Sloga Koimpex - Agorest Gorica 3:0, Torriana Gradišče - Sokol Indu-les 3:2, Pav Natisonia - Juniors Ca-sarsa 1:3, Kennedy - Celima Maniago 3:0, Prata - Pieris 3:0, CUS Videm -Fincantieri Tržič 3:2, Virtus Fontanaf-redda - Libertas Martignacco 3:2. LESTVICA Kennedy 8 8 0 24:5 16 Sloga Koimpex 8 7 1 23:5 14 Fincantieri 8 6 2 21:8 12 Agorest GO 8 5 3 16:11 10 Juniors 8 5 3 18:14 10 Sokol Indules 8 4 4 16:15 8 Torriana 8 4 4 18:17 8 CUS Videm 8 4 4 16:16 8 Prata 8 4 4 12:14 8 Martignacco 8 3 5 16:15 6 Celinia 8 3 5 10:18 6 Fontanafredda 8 2 6 7:20 4 Pav Natisonia 8 1 7 6:21 2 Pieris 8 0 8 0:24 0 Prihodnje kolo (23. 12.) Agorest Gorica - Virtus Fontanaf-redda, Libertas Martignacco - Sokol Indules, Fincantieri Tržič - Sloga Ko-impex, Pieris - CUS Videm, Celinia Maniago - Prata, Juniors Casarsa -Kennedy, Pav Natisonia - Torriana Gradišče. V zadnjih letih moško odbojkarsko prvenstvo C-2 lige ni bilo še nikoli tako izenačeno kot je letošnje. V razmaku štirih točk je na vrhu lestvice kar osem (!) ekip. Padla je še zadnja nepremaganost, saj je vodilni Sacile kar doma izgubil s tržiškim Crismare-jem, ki je neke vrste »potujoča mina«, saj bi po kakovosti sodil više in bo lahko pripravil še nekaj presenečenj. Vse tri naše ekipe lahko zdaj gojijo konkretne ambicije po visoki uvrstitvi. V soboto se je izkazala predvsem 01ympia, ki je gosteh premagala neposrednega tekmeca VBU in dokazala, da si je po dveh zaporednih porazih že opomogla. Meblo Imsa in Bor Cunja Avtoprevoz pa sta premagala ekipi s spodnjega dela prvenstva. Vsaka na- poved je odslej tvegana, v soboto pa bo na vrsti goriški derbi, ki bo glede na položaj obeh šesterk še posebej vroč. Osrednja tekma kola v ženski C-2 ligi je bila na Opčinah, kjer je »stroj« Sloga Koimpex v slovenskem derbiju zmlel združeno ekipo Agoresta in verjetno dokončno dokazal, da ob Kenne-dyju v tej ligi predstavlja razred zase. Za presenečenje kola pa je poskrbel videmski CUS z zmago proti Fincanti-eriju, ki je doslej delil drugo mesto s slogašicami. To je prvi poraz enega člana vodilne trojice proti outšiderju in daje krogu ekip, v katerem je Agorest, a tudi Sokol Indules, še upanje, da se prvenstvo kar se tiče napredova- nja mogoče le še ni končalo, če vemo, da v C-l ligo napreduje letos tudi tretjeuvrščena šesterka. V tej luči je še posebej škoda, da je v Gradišču izgubil Sokol Indules, za katerega nemara velja, da ni slabši od večine bolj prekaljenih tekmecev v ligi. Pod vrhom prevladuje namreč velika izenačenost. Derbi na Opčinah je privabil v telovadnico veliko število gledalcev. Tudi tokrat je prišla na dan premoč Sloge Koimpex, ki ima poleg izpiljene tehnike tudi to prednost, da je izredno homogena ekipa, saj trenerja lahko med igro zamenjata katerokoli igralko, ne da bi se pri pri tem učinkovitost na igrišču bistveno spremenila. Po sobotnem srečanju smo prosili za oceno tekme oba trenerja. Ivan Peterlin (trener Sloge Koim-pex): »Tekma se je v bistvu odvijala tako, kot sem si predstavljal. Že med treningi smo zelo forsirali servis, saj je Agorest nekoliko slabši v sprejemu. Izkoristili pa smo tudi prednost openske telovadnice, ki povzroča težave marsikateri ekipi. V tekmi je bil skoraj do konca izenačen le drugi set, v katerem je Agorest tudi že vodil z 11:7, vendar v glavnem zaradi naših napak, vendar smo tudi tu strli odpor Agoresta, zlasti z izredno močnim serviranjem.« Miran Strgar (trener Agoresta): »Mislim, da smo zaigrali slabše, kot sicer zmoremo. Objektivni razlog za to pa je, da je derbi pač derbi, naš sov- Po sedmem kolu prve ženske italijanske namiznoteniške lige Odločilno bo srečanje med Krasom in Enigmo ŽENSKA A LIGA Tri kola pred koncem prvega dela prvenstva v ženski A ligi, to je pred delitvijo mest (play-off in play-out), se stanje na lestvici A skupine ni spremenilo. Po porazu na domačih tleh v sedmem kolu z Vittorio Ragusa, Kras še naprej ohranja 4. mesto na lestvici. Z ekipama Ora Au-erplater in Enigmo Messina si deli enako število točk s po eno zmago. Vodilnih v skupini Barcelone, Raguse in Verone, Kras seveda ne bo dohitel, ker je razlika prevelika, njihova kompozicija pa je namenjena v play-off za državni naslov. Kras lahko vpliva le na razmerje v svoji skupini. Odločilnega pomena bo zato srečanje prihodnjega kola z Enigmo, s katero bodo krasovke morale popraviti zamujeno priložnost domačega srečanja, proti Ora Auerplater pa ponovno potrditi premoč. Tudi če bo šlo dvakrat po sreči, to še ne bo zagotovilo Krasu obstanek v ligi. Odločal bo play-out med šestimi ekipami obeh skupin in le zmagovalka bo izplavala. Izpadlo bo torej pet ekip iz prvenstva A lige. IZIDI 7. KOLA - A SKUPINE: Surgelati Arena Verona - Ora Auerplater 5:2; Enigma Messina - Barcelona Pozzo di Gotto 0:5; ŠK Kras Zgonik - Vittoria Ragusa 3:5. B SKUPINA: Comafer Coccaglio - TT Garden Hotel Terni 5:0; TT A Ouattro Verzuolo - Libertas Genova 2:5; TT Citta della calza - Ouattro Mori Cagliari neod. LESTVICA A SKUPINA: Barcelona Pozzo di Gotto 12; Vittoria Ragusa, Surgelati Arena Verona 10; ŠK Kras Zgonik, Ora Auerplater, Enigma Messina 2. B SKUPINA: Comafer Coccaglio 12; Libertas Genova 10; TT Citta della calza 8; Ouattro Mori Cagliari 4; TT A Ouattro Verzuolo 2; TT Garden Hotel Terni 0. Na sliki: zadnji nasveti trenerja Šercerja Tanji Ravbar (Foto Križmančič). Bogato delovanje teniške sekcije Gaje Zaključni družabni večer Naše peterke v D in promocijski ligi Preseneča visoka zmaga Bora Pred kratkim so imeli pri teniški sekciji Gaje zaključni družabni večer, ki je bil prilika tako za srečanje članstva, kot tudi za povzetek celoletnega agonistič-nega in družabnega delovanja. Agonistično delovanje se je odvijalo v dveh glavnih smereh: tekmovanje v okviru italijanske teniške zveze F IT in notranja tekmovanja. V okviru FIT so igralci in igralke Gaje nastopili na pokalu Baby Davis under 12, na italijanskem pokalu za moške NK, na italijanskem pokalu za moške o ver 35, na moških turnirjih ter na pokrajinskih, deželnih ter vsedržavnih turnirjih under 12. Temu delovanju bomo posvetili poseben članek, zato se bomo tokrat osredotočili na notranje agonistično delovanje. Le-to je za življenje kluba izredne važnosti saj daje možnost stalnega nastopanja tudi tistim članom, ki se zaradi službenih dolžnosti ali "starosti" ne morejo v večji meri posvetiti treniranju in nastopanju v ligaških tekmovanjih, je pa vseeno na precejšnji tehnični ravni. Takih turnirjev je bilo letos pri Gaji pet. Dva "jesenska" sta bila klasična izločilna turnirja, tri "letni" pa so bili posebno tekmovanje na katerem so se igralci pomerili vsak proti vsakemu in to skozi vso sezono. "Jesenski" turnir je tako določil najboljšega igralca iz tehničnega vidika, "letni" pa igralca, ki se je najbolj izkazal skozi celo sezono. Poleg tega je bila sestavljena tudi posebna lestvica, ki upošteva doseženo točkovanje na vseh društvenih tekmovanjih in ki je tako določila društvenega prvaka. Lestvice posameznih turnirjev in skupnega zaključnega točkovanja so dale naslednje rezultate: LETNI TURNIR MASTER: 1. Dušan Ma-uri, 2. Robert Čorbo, 3. Alberto Prelec. LETNI TURNIR MASTER O VER 35: 1. Dušan Mauri, 2. Edi Plesničar, 3. Mitja Vavpetič. LETNI TURNIR 1. KATEGORIJE: 1. Da- vid Bloomfield, 2. Jure Kufersin, 3. Livio Predonzani. JESENSKI TURNIR: 1. Gabriele Kliner, 2. Ripcardo Cannone, 3. Alberto Prelec in Dušan Mauri. JESENSKI TURNIR OVER 40: 1. Dušan Mauri, 2. Mitja Vavpetič, 3. Edi Plesničar in Bogdan Čuk. KONČNA SKUPNA TOČKOVNA LESTVICA: 1. Dušan Mauri, 2. Robert Čorbo, 3. Alberto Prelec. Notranjega agonističnega delovanja Gaje se je udeležilo preko 50 tekmoval- Največje prijetno presenečenje naših peterk v D in promocijski ligi je visoka zmaga Bora Radenske proti Ar-teju iz Gorice, ko je presenetljivi Pieri dosegel kar 51 točk. Bor je na tej tekmi dokazal, da si nikakor ne zasluži zadnjega mesta na lestvici v popolni samoti, vendar pa da se bo moral še kako potruditi, če se bo hotel rešiti pred izpadom. Žagarjevi varovanci so tokrat zaigrali kot že dolgo ne, to pa seveda daje dobro upati za bodočnost. V promocijskem prvenstvu na Tržaškem je Cicibona gladko in suvereno pregazila šibko Fiammo, Kontovel, ki tudi tokrat računa na napredovanje pa je s težavo premagal solidni Radio-guattro. Kaže, da je letos Kontovel na najboljši poti, da uresniči svoj veliki met, saj je peterka z Guličem, Štoko, Čukom, Grilancem in ostalimi dobila svojo tehnično in taktično dimenzijo. Dom Gometal na Goriškem Neroden poraz Domovci so v šestem kolu nerodno izgubili na tujem proti solidni ekipi Corri-donija II Lume. Brumnovi varovanci so v obrambi zaigrali še posebej učinkovito, saj so se morali domačini večkrat močno potruditi, da so dosegli koš. Toda v napadu so bili belo-rdeci ponovno zelo povprečni, saj so marsikdaj zgrešili iz stoodstotnega položaja. To je bil že drugi zaporedni poraz s samimi tremi točkami razlike. Očitno našim sreča res ni naklonjena. V tem kolu je za prvovrstno presenečenje poskrbela ekipa Edere Primis, ki je v mestnem derbiju odpravila močno ekipo Petrolifere, ki je spadala v ožji krog favoritov za prestop v D ligo. Vodeči Igc Staranzano je le za las zmagal proti močni peterki Albe iz Krmina. Igralci iz Šta-rancana so namreč dosegli odločilno trojko v poslednjih sekundah srečanja. S to zmago so. še utrdili svoje vodstvo. Prvenstvo bodo sedaj prekinili za slab mesec, saj bo prihodnje kolo na sporedu šele 13. januarja, (af) TRI ESE GIR NJDIO TRST - Ul. della Geppa 10/B - Tel. 61026-69358 VABI NA OGLED VSEH NAJNOVEJŠIH PROIZVODOV VISOKE TEHNOLOGIJE PODJETJA y**0?ILPINE ražnik pa je tudi ta telovadnica, v kateri še nismo zmagali. Zaigrali smo zmedeno, raztrgano, zagrešili preveč napak. Pa še nekaj, kar sicer ne rad rečem: sodnik je slabo sodil in se je v kritičnih trenutkih včasih navijaško obnašal. Slogašice pa so zaigrale dobro, kot znajo, z nič kaj veliko napakami, skratka zrele so za vrh lestvice in želim jim, da bi še dolgo tako igrale.« V ženski D ligi so Kontovelke nekoliko zadihale, za Brežanke pa postaja položaj vse bolj zapleten, tudi zato, ker jih zdaj do 12. kola čaka res zahteven spored tekem proti boljšim ekipam v ligi. košarkarska prvenstva MOŠKA D LIGA IZIDI 12. KOLA Intermuggia - Santos BOR RADENSKA - Arte Ponte di Paive - Virtus UD Latisana - Roncade Ardita - Mogliano POM - Sacile Nervesa - San Daniele Inter 1904 - Tecnoluce 85:73 110:89 72:77 74:82 87:83 99:84 97:101 77:69 LESTVICA 12 11 1 989:823 22 12 11 1 1040:980 22 12 9 3 1039:959 18 12 9 3 1087:1017 18 12 7 5 976:980 14 12 6 6 951:898 12 12 6 6 1035:1038 12 12 5 7 969:971 1$ 12 5 7 953:969 1« 12 5 7 981:1013 10 12 5 7 961:1000 10 12 5 7 850:904 10 12 4 8 909:1022 » 12 3 9 927:949 » 12 3 9 964:1028 6 Virtus UD Roncade Mogliano San Daniele POM Tržič Inter 1904 Intermuggia Tecnoluce Sacile Ardita Santos Latisana Arte Nervesa Ponte di Piave — . BOR RADENSKA 12 2 10 948:1028 * PRIHODNJE KOLO (23. 12.) BOR RADENSKA - Ponte di Paive; Virtus UD - Ardita; San Daniele - POM. Sacile - Latisana; Tecnoluce - Intermuggia; Mogliano - Roncade; Inter 1904 - Nervesa; Santos - Arte. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem IZIDI 6. KOLA Grado - Del Do Senators - Asguini Petrolifera - Primis II Lume - Dom Gometal Igc Staranzano - Alba ZAOSTALI SREČANJI Primis - Grado Petrolifera - II Lume 64:60 71:59 80:82 56:53 74:73 79:80 82:80 Igc LESTVICA 6 6 0 Alba 6 4 2 Petrolifera 6 4 2 II Lume 5 3 2 Primis 6 3 3 Grado 6 3 3 Del Do 5 2 3 Senators 6 2 4 Dom Gometal 6 1 5 Asguini 6 1 5 540:464 12 462:417 ° 499:476 » 338:326 ° 465:453 « 441:457 ” 371:383 * 444:480 * 407:446 2 410:475 1 rKlnUUiNJC IX.V#LU (Id. 1. Del Do - Petrolifera, Alba - Grado, A _ guini - Igc Staranzano, Dom G omet" Senators (13. 1. ob 18. uri v Kulturnei domu), Primis - II Lume. Na Tržaškem IZIDI 7. KOLA KONTOVEL - Radioguattro CICIBONA - Fiamma Lav. Porto - Barcolana St. Azzurra - Libertas Scoglietto - CGI Milje CUS - Ferroviario Zaost.: Radio4 - Fiamma LESTVICA CGI Milje 7 7 0 KONTOVEL 7 6 1 Ferroviario 7 6 1 Barcolana 7 5 2 Scoglietto CICIBONA 7 4 6 4 3 2 St. Azzurra 7 3 4 Libertas 6 2 4 Radioguattro 7 2 5 CUS Trst 7 1 6 Fiamma 7 1 6 90:86 78:56 83:105 86:63 85:92 60:69 91:80 679:512 J* S| ž IS 466:399 « 485:51? 6 415:453 577:581 496:601 503:583 527:647 PRIHODNJE KOLO (6. IN 7. 1. Radioguattro - CUS; CGI - p0rt° VEL; Libertas - Ferroviario; Lav. g. - CICIBONA; Scoglietto - St. n-L Fiamma - Barcolana. Lav. Porto 7 1 6 V nedeljskem 14. kolu v 2. amaterski nogometni ligi (skupina Ej Tokrat le Zarja rešila točko, Primorju in Vesni ne gre rezultati ZARJA - CASTIONESE 0:0 ZARJA: Kočevar, Vercounig (v 71' Vidali), Samec, Antonič, D. Fonda, E. Fonda, Kalc, Borelli, Tognetti, Auber, Zeugna (v 46' Franza) Končni izid jasno prikazuje potek celotne tekme med Zarjo in gosti iz Furlanije. Navijači se verjetno že lep čas niso tako dolgočasili kot tokrat, saj sta ekipi igrali pretežno na sredini, tako da res ni bilo dosti priložnosti za gol. V prvem polčasu so gostje takoj pokazali, da so prišli v Bazovico s trdnim namenom, da ne izgubijo. Tako so z urejeno igro na sredini onemogočili prodore Zarje. Bazovci pa so v tem delu tekme igrali preveč medlo in premalo odločno, da bi lahko strli odpor gostov. Tako je prav Castionese imel v 32. minuti prvo zelo lepo priložnost po hudi napaki Bazovcev, toda Kalc je posredoval na sami gol črti. Kmalu nato se je Auber po lepem prodoru znašel sam pred vratarjem, toda njegov strel je končal mimo gola. To je bilo v prvem polčasu tudi vse. Začetek drugega dela je veliko več obetal. Že po nekaj minutah je imela Zarja odlično priložnost, ko je vratar kratko odbil silovit strel Tognettija. Žoga se je počasi zakotalila le kak meter od vrat, toda Franza je na neverjeten način streljal nad prečko. V nadaljevanju lahko zabeležimo še dva odlična posega Kočevarja, ki je moral Pokazati vso svojo spretnost, da je rešil lastna vrata. Čeprav se je igra po teh priložnostih precej umirila, pa je moral sicer odlični sodnik izključiti po enega igralca na vsaki strani zaradi medsebojnega obračunavanja. To so bili tudi zadnji razburljivi trenutki tekme. (Big) SAN VITO - VESNA 2:1 (1:0) STRELCI: V 36' Faleschini, v 64' Ba-rilla, v 77' Faleschini. VESNA: Francioli, Niko Sedmak, Ridolfo, Podgornik, Rados, Fabio Can-dotti, Roberto Candotti, Leonardi, Pisani, Barilla, Picchieri (v 80' Diego Sedmak). Vesna se je z gostovanja vrnila ponovno poražena in tako še precej poslabšala svoj položaj na lestvici, saj ni v zadnjih štirih tekmah osvojila niti točke. Omeniti je treba, da je San Vito tehnično slaba ekipa, ki je zmagala samo po »zaslugi« kriške enajsterice. V prvem polčasu so kriški igralci precej podcenjevali nasprotnika, ki je s protinapadi večkrat ogrozil Vesninega vratarja in tudi povedel s hitrim Faleschinom. Po golu Vesna ni reagirala in prvi polčas se je končal brez velikih sprememb. V drugem delu je Vesna stopila na igrišče kot prerojena in začela ostro napadati. V 55. minuti je imel Pisani odlično priložnost za gol, ko se je sam znašel pred vratarjem, a slednji je bil spretnejši. Do izenačenja je prišlo v 64. minuti, ko se je Barilla osvobodil svojega branilca, in z natančnim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Kriški igralci so še naprej napadali in domačini so se zaprli v obrambo, tako da so gledalci bili skoraj prepričani, da bo Vesna povedla. Skozi vso tekmo in še posebno v tem delu je bil stalen trn v peti nasprotnika Leonardi, ki je zalagal napadalce z odličnimi žogami. Ko je gol že visel v zraku, pa so domačini podvojili. Tekla je 77. minuta: v edinem protinapadu domačinov je po prekršku sodnik dosodil prosti strel in lepo izvedeni udarec je Faleschini z glavo preusmeril v gol in pokopal vse ujfe Vesne in njenih zvestih navijačev. (P) PRIMORJE - CGS 1:2 (0:2) STRELCE v 10' Palumbo, v 15' Sam-baldi, v 86' Škabar. PRIMORJE: Savarin, Luxa, Verrillo, Štoka, Pipan, Antonazzi, Livan^Creva-tin, Sullini, Comino (v 20' Škabar), Mosetti (v 75' Bertucci). Prosečani so tokrat v drugo zapustili igrišče poraženi. Bili so v zelo okrnjeni postavi, saj nista poleg treh izključenih igralcev mogla nastopiti poškodovana Demarco in Husu, nekaj drugih pa je bilo med tednom bolnih. Dodati pa je treba, da sta jim bili usodni površnost in nezbranost v prvih petnajstih minutah igre, ko so gostje dosegli dva zadetka in si z njima tudi zagotovili zmago. Tekma se je torej začela z netočno igro predvsem s strani Primorja, ki je to drago plačal. Že po desetih minutah je Savarin posegel po nevarni podaji, po prekršku napadalca pa mu je žoga ušla iz rok in napadalec gostov Pa- lumbo je povedel brez težav, a s pomočjo sodnika, ki je tudi tokrat oškodoval rdeče-rumene. Gostje so že v naslednjem napadu izrabili zmedenost nasprotnikov in Sambaldi je s preciznim udarcem z glavo preusmeril v vrata podajo z levega krila. Šele tedaj so domačini začeli igrati bolj odločno, čeprav so do konca polčasa ustvarjali premalo nevarnih akcij, a zapravili so se prosti strel v kazenskem prostoru. V drugem polčasu so Prosečani le postali bolj nevarni tudi v napadu. Najprej je Mosetti z udarcem z glavo poslal žogo ob vrata, nato je bil na x - X vrsti Sullini (prav tako z glavo), ki je najprej zadel prečko, zatem pa prav tako za las ni presenetil vratarja. Sledilo je nekaj strelov izven kazenskega prostora, ki pa jih je vratar brez težav ubranil, dokler ni mladi Škabar le dosegel zelo lep zadetek z močnim prostim strelom ob kazenskem prostoru. V zadnjih minutah so domačini zelo odločno napadali, da bi izid izenačili, Tržačani pa so zdržali do konca in osvojili obe točki. (Š. M.) Na sliki: akcija s tekme Primorje -CGS. V zaostalih srečanjih 3. amaterske nogometne lige (skupini I in L) Sovodenjci izgubljajo upanje, Kras res izvrsten Gaja (na sliki med nedavno tekmo z Aurisino) v nedeljo sicer ni bila zaposlena, a lahko z optimizmom čaka na nadaljevanje prvenstva (čez dobre tri tedne), saj je na prvem mestu lestvice, ki si ga deli z Opicino. Kljub pomanjkanju snega Člani MZSTE pridno vadijo Smučarji MZSTE imajo za seboj Prvo izkušnjo pod oznako pokrovitelja 'robles. Pravkar so se vrnili s skupne- ___________________ _____ skupnega treninga v Padoli, kjer se je mudilo smučarjev in smučark. Tehnični vodja Mario Rapotec je le belr?0 zadovoljen s tem treningom. »Žal smo prišli na kraj nekako na slePo in smo na smučišču našli reprezentanco Veneta, ki je imela pri postaji proge in izkoriščanju le-te prednost. Delno zato, ker je bila na mestu Pred nami in delno, ker je uveljavila Prednost domačina. Trening je bil *ato nekoliko okrnjen, čeprav nikakor 6 brez uspeha.« . Prav stik s smučarji iz dežele, ki nra več primernih smučišč, je verjet-j^sprožil primerjavo z našimi tekmo- »Seveda! In zadeva je za nas razme-°rna ugodna. Že kronično pomanjka-Je snega v zadnjih sezonah je brez Vorna občutno izenačilo pogoje za ra °' ^ glavnem smo vedno imeli na ®zPolago za trening le konec tedna, v ®otem ko so hribovci bili navadno p na boljšem, ker so imeli sneg 50ed vrati. S pomanjkanjem zasnežitve se njihove možnosti zmanjšale in nekoliko približale našim. Gre pa za pojav, ki je odvisen le od vremena in na njem ne moremo graditi posebnih iluzij.« Kako izgleda letošnja tekmovalna garnitura meddruštvene ekipe? »Ob že znanih in uveljavljenih imenih veliko računamo na vrsto cicibanov. V našem primeru gre za skupino 8- 10-letnikov, ki so se zgodaj naučili pravilnega smučanja in povsem obvladajo prvine. Delo z njimi bo zato lahko prišlo hitro v živo. Ob njih pa imamo tudi vrsto motiviranih staršev, ki so pri značilnostih naše organizacije bistvene važnosti.« Pri MZSTE načrtujejo skupinski trening pred novim letom, skoraj neposredno pred prvim tekmovanjem, ki bo ob sv. treh kraljih na Piancavallu... »V tem primeru bo šlo za pridobivanja točk FIS oziroma za kategorizacijo,« je zaključil Mario Rapotec. Rapotec je doma iz Boršta. S smučanjem se intenzivno ukvarja kakih 15 let. Ob smučanju se bavi tudi s pripravo tekmovalnih motorjev, športne izkušnje pa ima še v veslanju in atletiki. V slednji se je pri Boru kot edini ukvarjal s hitro hojo. (Bruno Križman) SAN PIER - MLADOST 2:0 (1:0) MLADOST: Baldan, Černič, Zavadlav (v 83' A. Kobal), Marušič, Falcicchia, Devetak, Devetta, Caleo (v 56' Košič), H. Kobal, Frandolič, Argentin. Kljub porazu proti prvouvrščenemu San Pieru je Mladost s prikazano igro zadovoljila. Domači so namreč povedli že po 10 minutah igre, vendar se Dober-dobci niso vdali in so primerno reagirali, tako da so s Frandoličem tudi zadeli prečko. Tako je bilo tudi v drugem polčasu, dokler ni San Pier v 80. minuti podvojil iz enajstmetrovke. (I. L.) SOVODNJE - AZZURRA 0:1 (0:0) SOVODNJE: Gergolet, Tomšič, Gulin, Marson, Černigoj, Sambo (Pahor), M. Fajt, Čevdek, Vecchiet (A. Fajt), Bicciato, Acconcia. S porazom, ki so ga doživeli na domačih tleh proti poprečni Azzurri, so Sovodenjci verjetno že zapravili skoraj vse možnosti, da bi se še potegovali za vrh razpredelnice. Nedeljski neuspeh je sad predvsem neučinkovitosti domače napadalne vrste, a našim tudi sreča ni bila naklonjena. V prvem polčasu sta si bili ekipi v glavnem enakovredni, čeravno so domačini več gospodarili na igrišču. V protinapadu je Azzurra dosegla prednost in prisilila domače, da so zaigrali bolj napadalno. Povedati je treba, da je Čevdek sicer dosegel izenačenje, toda sodnik je brez pravega razloga gol razveljavil. Za nameček je kasneje Marson zadel okvir vrat. Ko so domači uvideli, da bo težko remizirati, se jih je polastila živčnost, ki je tudi botrovala izključitvam Marsona in Černigoja. HERMADA - KRAS 0:5 (0:2) STRELCI: Špacapan v 10' (11-metrov-ka), v 35' in v 61’, v 52' Albertini, v 79' Fabris. KRAS: Caputo, Škabar, Drago Purič, Špacapan, Marcošini, Rudi Purič (v 65' Lepore), Albertini, Cucarich, Forte, Fabris, Žagar (v 60' Škerk). Krašovci so v nedeljo končno prišli do prve neoporečne zmage in povrhu tega še v gosteh, kjer so v zaostalem srečanju pregazili Hermado ter se tako približali vodilnemu na lestvici na same tri točke. Prevladovali so na igrišču od prve do zadnje minute in stalno oblegali nasprotnikova vrata. Tokrat so res naleteli na srečen dan, saj nasprotnik nikakor ni bil tako šibak kot bi lahko marsikdo sklepal glede na rezultat (v prejšnjem kolu je namreč v Trebčah prisilil Primorca k neodločenemu izidu). Rezultat pa bi lahko bil še izdatnejši, če ne bi pri stanju 3:0 domači vratar z mojstrsko potezo odbil strel Forteja z bele točke. Gostje so zasluženo povedli že v 10. minuti, ko je Špacapan uspešno realiziral najstrožjo kazen. V naslednjih minutah so rdeče-beli na najboljši način konkretizirali svojo igro, tako da nasprotniku ni preostalo drugega kot da poskusi srečo v portinapadih, ki pa so se povečini izjalovili že pred kazenskim prostorom vratarja Caputa, ki je bil praktično nezaposlen. Obramba Hermade je nato zdržala do 35. minute, ko je Špacapan s krasnim uar-cem s prostega strela izven 16-metrskega prostora podvojil. Kljub temu, da se rezultat nekaj časa ni spremenil, so gostje večkrat nevarno streljali na nasprotnikova vrata: podatek, da je bil vratar Hermade najboljši mož na igrišču, jasno priča o veliki premoči razigranih varovancev trenerja Vatte. V 52. min. je z zadetkom kronal svoj trud tudi Albertini, ki je po neustavljivi osebni akciji z neubranljivim diagonalnim strelom tretjič premagal sicer odličnega čuvaja mreže. Najboljši v Krasovih vrstah, Špacapan, je v 61. minuti po lepi kombinaciji s Fabrisom dosegel svoj tretji zadetek. Končni rezultat je 8 minut kasneje postavil Fabris in skupaj s soigralci dokazal, da je bilo Krasu v nedeljo res izredno težko priti do živega. Trener Vatta v drugi polovici prvenstva od svojih varovancev, ki so v prvem delu doživeli le en poraz, pričakuje predvsem uspešnejše nastope pred domačim občinstvom, tako da bi se tudi začela vse bolj uresničevati upanja na napredovanje. (Z. S.) 2. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 14. KOLA Muggesana - Porpetto 2:1 Aguilela - Staranzano 1:1 S. Maria - Paviese 1:1 S. Vito - VESNA 2:1 Gonars - Pieris 2:3 ZARJA - Castionese 0:0 PRIMORJE - CGS 1:2 Terzo - Ruda 1:1 Aguileia Muggesana Staranzano Ruda Pieris Castionese PRIMORJE S. Vito VESNA ZARJA CGS. Porpetto S. Maria Terzo Gonars Paviese LESTVICA 14 10 2 14 9 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 21:8 22 20:9 21 24:11 20 12:7 18 23:14 17 14:10 16 13:9 16 19:14 15 14:16 14 15:17 13 11:23 12 8 15:18 10 6 12:19 9 8 13:23 9 9 12:20 8 1 8:28 4 PRIHODNJE KOLO Ruda - PRIMORJE, CGS - ZARJA, Castionese - Gonars, Pieris - S. Vito, VESNA - S. Maria, Paviese - Aguileia, Staranzano - Muggesana, Porpetto - Terzo. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 12. KOLA Fossalon - Poggio 1:7 SOVODNJE - Azzurra 0:1 Vermegliano - Medea 1:4 Begliano - Turriaco 1:1 San Pier - MLADOST 2:0 Audax - S. Lorenzo 2:0 Sagrado - Brazzanese 4:0 LESTVICA San Pier 12 9 3 0 23: 5 21 Audax 12 8 3 1 22: 5 19 Medea 12 7 3 2 31: 9 17 Turriaco 12 6 4 2 18: 7 16 Poggio 11 6 3 2 21: 9 15 S. Lorenzo 11 6 1 4 21:18 13 SOVODNJE 12 5 2 5 12: 9 12 Sagrado 12 3 6 3 15:14 12 Azzurra 11 3 4 4 18:14 10 Begliano 12 3 4 5 15:22 10 MLADOST 11 2 3 6 15:12 7 Vermegliano 12 1 4 7 16:22 6 Fossalon 12 2 2 8 14:28 6 Brazzanese 12 0 0 12 1:68 0 PRIHODNJE KOLO S. Lorenzo - Sagrado, MLADOST -Audax, Turriaco - San Pier, Medea -Begliano, Azzurra - Vermegliano, Poggio - SOVODNJE, Brazzanese -Fossalon. Skupina L ZAOSTALA SREČANJA Romana - Aurisina 0:2 Hermada - KRAS 0:5 Fincantieri - Stock 2:1 LESTVICA Opicina 11 8 0 3 18:7 16 GAJA 11 6 4 1 19:12 16 Aurisina 11 5 5 1 15:6 15 KRAS 11 3 7 1 17:11 13 J. Aurisina 11 4 4 3 15:15 12 Stock 11 2 7 2 13:13 11 PRIMOREC 11 4 3 4 9:10 11 S. Andrea 11 2 6 3 18:13 10 BREG 11 3 3 5 15:13 9 Fincantieri 11 4 5 7 9:12 9 Hermada 11 1 4 6 9:25 6 Romana 11 1 2 8 4:28 4 PRIHODNJE KOLO BREG - GAJA, Romana - Hermada, PRIMOREC - Fincantieri, J. Aurisina - KRAS, Aurisina - Opicina, S. An-drea - Stock. obvestili SK DEVIN obvešča, da bo priredil 7., 14., 21. in 28. januarja 1990 smučarske izlete z avtobusom na razna smučišča. Cene: štiri prevozi 55.000 lir, en prevoz 15.000 lir, samo tečaj pa 40.000 lir. Informacije in vpisovanje v večernih urah na št. 200236. TPK SIRENA vabi svoje člane na silvestrovanje, ki bo v društvenih prostorih. Igral bo priznani »One man band«. Vpisovanje po tel. 422696 do vključno 22. t. m. Mesta so omejena. Pohitite! V 4. kolu ženske rokometne C lige Začetek spet usoden za krasovke S. VENDEMIANO - KRAS 27:18 KRAS: Natural, Calzi, Ukmar, Nataša Bizjak 6, Purič 1, Ferluga 9, Zitter, Jagodic 2, Vesna Bizjak. Krasovke so v soboto odigrale drugo letošnjo tekmo v gosteh in se žal tudi tokrat vrnile praznih rok. Znova so jim bile usodne prve minute igre, ko so nasprotnice povedle kar s sedmimi zadetki. V nadaljevanju so sicer skušale zaostanek nadoknaditi, a razlika se je le redkokdaj zmanjšala na -6, tako da se pravzaprav niso nikoli približale nasprotnicam. Krasovke bi torej morale v začetku vsake tekme zaigrati ostreje ter bolj koncentrirano, tako da bi se morebitno razliko le dalo nadoknaditi. Edina igralka, ki jo gre tokrat pohvaliti, je Dolores Ferlu- ga, ki je bila izredno uspešna v napadu, saj je dosegla kar polovico Krasovih zadetkov. Lahko še rečemo, da nasprotnice, kljub zmagi, nikakor niso bile nepremagljive. Med ekipama je bila razlika v moči zares minimalna, kar je za krasovke nadvse spodbudno, saj se igralke iz San Vendemiana bavijo z rokometom že štiri leta. SPORED PRIHODNJIH TEKEM 13. L 90 v Zgoniku: Kras Zgonik - Pal-lamano Mosile (19.30); 20. 1. v Zgoniku: Kras - Cividin (19.30); 28. 1. v Trevisu: Pasta Jolly - Kras (11.00); 10. 2. v San Vitu al Tagliamento: Sides - Kras (18.00); 17. 2. v Zgoniku: Kras - San Vendemiano (19.30); 25. 2. v Monastieru: Pallamano Mosile - Kras (11.-00). (Tanja) Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000, - din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst-13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi t modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch M torek, 19. decembra 1989 Manjkajo še glasovi najrevnejših dežel Konservativec Collor predsednik Brazilije RIO DE JANEIRO — Po vsej verjetnosti bo 40-letni Fernando Color De Mello, kandidat konservativne stranke za nacionalno obnovo PRN, novi brazilski predsednik. Po 75 odstotkih preštetih glasov je imel Collor približno 49% glasov, njegov nasprotnik Luis Ina-cio »Lula« Da Silva, 44-letni bivši sindikalist in kandidat Delavske stranke PT, pa 44 odstotkov glasov. Preštevanje glasov poteka precej počasi, najbolj pa »zamujajo« rezultati iz najrevnejših predelov države, kjer pa naj bi Collor imel veliko večino. Kot je že včeraj dopoldne poročala privatna brazilska TV postaja »Globo«, naj bi doslej Collor dobil 28.362.243 glasov, Da Silva pa približno 200.000 manj. Nedeljska balotaža med Collor-jem in Da Silvo je nadaljevanje prvega kroga predsedniških volitev v Braziliji, ko sta 15. novembra oba dobila največ glasov med 19 kandidati za brazilskega predsednika. Volilno pravico je imelo približno 82 milijonov Brazilcev, ki so izbirali naslednika Joseja Sarneyja, člana stranke Brazilskega demokratičnega gibanja PMDB. Sarney je bil na čelu države od leta 1985, brazilski parlament pa mu je poveril nalogo, da vodi državo v prehodnem obdobju po več kot dveh desetletjih vojaške diktature. Če bodo tudi dokončni rezultati potrdili zmago konservativnega kandidata, potem bo 40-letni Collor 15. marca 1990 postal naj mlajši predsednik v stoletni brazilski zgodovini. V svojem dosedanjem političnem nastopanju se je izkazal kot odločen nasprotnik korupcije v politiki. Svojo kariero je začel z 29 leti, ko je kot član desničarske koalicije ARENA postal župan glavnega mesta države Alagoas Maceia. Že leta 1982 je bil izvoljen v parlament, štiri leta kasneje pa je bil izvoljen za guvernerja države Alagoas. Februarja letos je ustanovil konservativno desničarsko stranko PRN, s katero je uspel v prvem krogu predsedniških volitev in kot vse kaže tudi v balotaži. Izhaja iz znane politične družine v Alagoa-su, kot predsednik pa se bo moral ob mnogih drugih problemih spopasti s 1.600-odstotno inflacijo in velikanskim zunanjim dolgom, ki dosega 109 milijard dolarjev. Hudo neurje ob Rokavskem prelivu I V nedeljo dopoldne je hudo neurje divjalo ob Rokavskem prelivu. Veter je pihal s hitrostjo preko 120 km, zgornji posnetek pa je iz Porthlevena v Angliji (Telefoto AP) Italijanske družine vse manj številne RIM — Število prebivalstva v Italiji bo začelo močno padati po letu 2007. Demografsko padanje je sicer že sedaj zaznavno, v začetku prihodnjega tisočletja, pa se bo močno pospešilo. Do te ugotovitve je prišel statistični zavod ISTAT, ki je primerjal število in položaj družin v letu 1983 in v letu 1988. Primerjava jasno kaže, da število družin, ki se odloči samo za enega otroka, močno narašča: povprečno število družinskih članov se je namreč na vsedržavni ravni v petih letih zmanjšalo s 3,2% na 3,0 odstotka. Vzporedno s tem pa naraščajo družinska jedra, ki jih tvorijo roditelj in otrok ali drugi ožji krvni sorodniki, na primer brat in sestra ali dve sestri. Takih družinskih jeder je v Italiji že 14 milijonov. Narašča pa tudi število dvočlanskih družin (mati-otrok ali oče-otrok). Leta 1988 jih je bilo že milijon 231 tisoč proti milijonu 169 tisoč iz leta 83. Število zakonskih parov brez otrok se ni bistveno oddaljilo od že ustaljenih 23 odstotkov. Odločno manj pa je družin z več kot štirimi otroki: leta 83 jih je bilo 5,7 odstotka, lani pa komaj 3,5 odstotka. Srednja starost zakoncev z otroki je 35-44 let, zrelejše osebe, od 45 do 54 let pa se odločajo za škupno življenje, vendar se ne poročijo in le majhen odstotek takih parov ima tudi otroke. ISTAT je ugotovil tudi, da je vse več moških, ki živijo sami, vendar ne po lastni izbiri, saj gre predvsem za vdovce. Nenavadno hitro pa raste število samskih žensk, ki sedaj predstavljajo že 43 odstotkov ženskega prebivalstva. Takih je največ na jugu in na otokih. Zanimiv pa je tudi podatek, ki priča, da si razvezani ali ovdoveli očetje vse bolj prevzemajo odgovornost za otroke ali otroka. »Samskih« očetov je namreč 71,8 odstotka, samskih mater pa 70,7 odstotka; otroka obdrži 8,4 odstotka razvezanih očetov in 6,8 razvezanih mater. Varnostniki na metroju Na metroju, primestnih vlakih in avtobusih v Parizu bodo odslej patruljirali posebej izvežbani varnostniki, ki bodo skrbeli za zaščito potnikov (AP) Deklica padla z voza in se smrtno pobila ANCONA — Sprevod, s katerim so nameravali trgovci iz centra Ancone začeti vrsto pouličnih božičnih prireditev, se je tragično končal. Devetletna deklica, ki je sedela na majhnem koleslju,Je iz zaenkrat še neznanih vzrokov padla z voza in udarila z glavo ob tlak. Že takoj se je izkazalo, da je njeno zdravstveno stanje kritično, saj ni dajala znakov življenja. V bolnišnici, kamor so malo Claudio prepeljali le nekaj minut po nesreči, so zdravniki lahko ugotovili samo, da je dekletce v globoki nezavesti. Po nekaj urah je Claudia umrla. Konjsko vprego, na kateri sta poleg Claudie sedela še neki fant, preoblečen v dedka Mraza in neka druga deklica, je upravljal Cesare Papa, ki je hkrati tudi lastnik konja in koleslja. Preiskovalcem je povedal, da je konj nenadoma obstal, sunek pa je z voza vrgel vse potnike. Fant, oblečen v dedka Mraza se ni poškodoval, druga deklica pa se je le lažje potokla. Papa ne izključuje, da se je konj, ki je sicer mirne narave, ustrašil poka petarde. Tudi drugi očividci so povedali, da se je v neposredni bližini kraja nesreče gruča fantov zabaval s petardi. Za povorko kolesljev je izdala dovoljenje občinska uprava, izkupiček prireditev pa so organizatorji namenili nekemu krajevnemu zavodu za rehabilitacijo narkomanov. Preiskovalci menijo, da bo težko ugotoviti vzrok nesreče, še težje pa bo določiti sicer nenamernega krivca, saj zakonov o prevažanju ljudi s konjskim1 vpregami že zadavnaj ni več. V Anconi pa so take prireditve ob božiču že kar tradicija. Nagrada za umor G. Busha BIRMINGHAM — Nekaj ur P° umoru Roberta Vancea, sodnika, ki 9a ljeno na njegov domač naslov. Preiskovalci so tudi potrdili, da je kolumbijska narkomafija razpisala vl' soko nagrado za usmrtitev ameriškeg predsednika Georgea Busha, ki bi f moral čez dva meseca, 15. februar) < udeležiti v Kolumbiji zasedanja n vrhu o mamilih. V ZDA trdijo, da s narkosi najeli plačane morilce, ki naj likvidirajo ameriške sodnike, ki se u varjajo z mamili. je ubila eksplozija z razstrelivom nabasanega pisma, so preiskovalci mne; nja, da gre za atentat, ki ga je pripisat1 kolumbijskim prekupčevalcem z mamili. Vanče je namreč bil zadolžen za preiskavo o prekupčevanju z mamil1, eksplozivno pismo pa je bilo naslov- V Londonu pečeni polhi poslastica za božične čase LONDON — Zalogaj zadnje modne muhe, ki ta čas razsaja po Londonu, velja približno 50 tisoč lir. Za kaj gre? Mesar Richard Hunt trdi, da je odkril star recept za rejo polhov, ki sega še iz časov rimske nadvlade. Hunt namreč krmi svoje polhe s svežim in suhim sadjem, z rozinami in koncentriranim mlekom, svetuje pa prav poseben recept za kuho: živalice je treba izpeči v pečici v vinski omaki in z obilico dišečih trav. Polhi so v njegovi mesnici naprodaj po približno 100 funtov za par. Ker zaleže vsak polh za dva skromna zalogaja, je cena še kar visoka. 'S svojo potezo si je Hunt nakopal protest vseh naravovarstvenih organizacij. IMPORT-EXPORT DILA01/z MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV 5. r. I. 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322