Št 184.
V Ljubljani, sobota dne 3. septembra 1910
Leto 1
: Posamezne številke po 4 vinarje. : »JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob '/»6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 91—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo Je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Častiti someščanjc!
Ginljivi izrazi zaupanja in ljubezni, katere sem doživel v poslednjih dneh, segli so mi globoko v srce. Do smrti ne pozabim zvestobe Vaše, ki se je tako sijajno manifestovala v dobi, v kateri so me od strani, odkoder bi tega nikdar pričakoval ne bil, tako kruto žalili. Sledeč soglasni želji občinskega sveta in vseh zavednih meščanov sprejel sem novo soglasno izvolitev za župana.
Častiti someščanje, boj, ki Vam je bil na ta način usiljen, sprejeli bodemo z združenimi močmi. Vem, da morem računiti na Vašo zvestobo, zato ne klonite duhom, kajti vsak boj podžiga pogum.
Prosim in rotim Vas, da v interesu mesta in v interesu narodne stvari ohranite ono slogo, ki se je glede moje osebe tako čudežno pojavjala vposlednjih dneh. Stran z vsako malenkostno občutljivostjo, stran z vsako osobno mržnjo! Domovina nas kliče, da branimo samoupravo in da se u pre m o t eror izm u, treba je torej, da je vsak na svojem mestu. Le, ako bodemo vsi zavedali se važnosti trenotka, zdrobimo v prah nakane v sredstvih svojih neizbirčne vlade ter pripomoremo volji svoji do zmage.
Še jedenkrat kličem Vam torej: sloga, sloga, sloga in s tem geslom v boj do končne zmage!
V Cerkljah,.dne 1. septembra 1910.
Ivan Hribar.
Gosp. državni poslanec Ivan Hribar je poslal ta poziv „Slov. Narodu" in »Jutru".
V »Slov. Narodu" je bilo včeraj zaplenjeno nekoliko odstavkov, ki jih mi izpuščamo, ker ne smemo priobčiti zaplenjenih sestavkov.
Poziv priobčujemo drage volje, ker je sloga v narodno-napredni stranki resnično nad vse potrebna in „Jutro“ gotovo ne bo rušilo te sloge, ako ne bo »Slov. Narod“ izzival, česar najbrže tudi ne bo, ker so merodajni faktorji v „Narodni tiskarni1* gotovo že sami sprevideli, da je za zmago narodne in napredne stvari potrebno v prvi vrsti složno delo vseh naprednih elementov ne samo v Ljubljani, nego na Slovenskem sploh.
Besedo delo treba naglasiti, ker samo z intenzivnim in smotrenim delom bo mogoče doseči take vspehe, da bo narodno-napredna stranka lahko ponosna na njih. Ne smemo se zadovoljiti z navadno volilno zmago, ker razmere, v katerih živimo, niso navadne. Naša zmaga mora biti sijajna, tako, da zapre sovražnikom narodne in napredne Ljubljane — sapo.
Pravda proti Hladniku in ženi.
Med sodnim dvorom, zagovorniki in občinstvom je že opaziti ona razburjenost, ki se pojavlja proti koncu zelo zapletenih in zanimivih obravnav. Obravnava ki je bila nastavljena na 9. uro, se je zakasnila za pol ure. Obtoženka je zelo slaba.
Državni pravdnik opusti tožbo radi sleparstva napram Marinšku, glede strupa pa predlaga, da se naj prečitajo mnenja bolj izvedenih vseučiliških profesorjev, kakor so zdravniki v provinci.
Dr. Ravnihar nima nič proti temu, že izlasti radi tega ne, »ker jma pravdnik velik apetit na krogljice", zahteva pa, da naj bodeta ljubljanska zvedenca navzoča.
Pravdnik hoče, da se potem osebno zaslišita tudi dva iz Gradca.
Dr. Švigelj hoče dokazati iz »Slov. Naroda" in »Slovenca", da je živela javnost v obtožencem sovražnem mnenju. Pravdnik se temu protivi. Radi izvedencev in čitanja se posvetuje sodni zbor. Prej konstantira dr. Ravnihar, kako se pravdnik umika. Po dvajset minut trajajočem posvetovanju je sklenil sodni dvor odkloniti čitanje časnikov, mnenje graških izvedencev pa prečitati v navzočnosti ljubljanskih. Dr. Švigelj prijavi ničnost. Iz čitanja se razvidi, da so oni v Gradcu prilično istega mnenja, kar se tika pojavov in posledic. Smrt lahko nastopi, če se za-vžije naenkrat 16 gramov (40 krogljic). G. Hammerlitz, ki je nervozna, bi bila pač zbolela od petih koščkov, a smrt ne bi mogla nastopiti. Če bi bila ona strup ponovno več dni zapored zavživala, bi bila bolezen hujša in če bi vedno jedla strup, bi slednjič res umrla.
Dr. Schuster se odzove in kratko-malo napram graškemu mnenju pove, da sploh nobeden človek ne bi strupa še drugikrat vzel, ko bi ga že prvič tako izplačalo. Vprašan, kako bi vplival strup, ponovno zavžit, se izrazi, da bi človek postal težko bolan, saj je njegovo mnenje, da strup, zavživan po malem, slabše vpliva nego če se ga zavžije naenkrat. V Gradcu mislijo, da umre. Dr. Ravnihar se vmeša in kaže na to, da so v Gradcu učenjaki samo teoretskega mnenja. Proti sodnikom imenuje dr. Schuster to jed »grausliches Gemenge", ki je noče pameten človek za-vživati. — Na dr. Švigljev predlog izjavi dr. Schuster, da se vsakbolnik obrne zopet na zdravnika, če čuti in sluti, da mu zdravilo ne koristi in ne ugaja. Na slepo normalen človek ne zavživa strupa. — Dr. Švigelj pravi šaljivo na pravdnikov račun, da človek lahko umre tudi od mernika jabolk, če bi jih naenkrat pojedel.
Dr. Plečnik nima vzroka, da se še enkrat izjavi, ker vstraja na prvem svojem izreku, ki je skoro enak graškemu. Predsednik konstatira, da med mnenji ni nesoglasja, a državni pravdnik zahteva, da se
zaslišijo graški izvedenci osebno. Sodni dvor bode o tem sklepal.
Čitajo se zapiski o okoliščinah, kako so se pošiljale karte, ona z mrtvaško glavo in tako dalje. Navajajo se drobne izpovedi neznatnih prič o avtomobilu, pogovori s Hladnikom, njegovem šolanju, menicah, poslovanju itd. O Piacentiniju velijo, da je velik pijanec, ali da ga ne smatrajo zmožnim zločina, ker je pošten človek.
O zadnjem predlogu pravdnikovem se posvetuje sodišče. Švigelj se pa med tem deloma posvetuje z obtoženkino sestro g. Rozo Arko. Po dvorani vrši o pravdi in se ugiba o izidu. Druga sestra, g. Gnezda, ihti in vzdiha na pridržanem sedežu. Dr. Ravnihar govori s Hladnikom nekoliko trenutkov. Posvetovanje traja 35 minut.
Predsednik še čita izpovedbe postranskih prič in korespondenco. Nekoliko listin omenja samo vsebino. To traja tričetrt ure. Med drugim se navaja Hladnikov napredek v Turinu, kjer je prišel od »popolnoma nezadostno" preko vseh stopenj do »odlično". Pri mornarici je bil iz početka zelo dobro zapisan, v tretjem letu pa že kaj slabo in je bil tudi degradiran, ker je nekoč izostal čez polnoč brez dovoljenja.
Po posvetovanju, ki traja le nekaj minut, izreče predsednik, da ni vzroka ape-lovati na graške izvedence. Pravdnik prijavlja ničnost.
Tožltelj govori.
Dr. N e u p e r g e r se od 4. uri 20 min. loti prvega in drugega vprašanja ter razjasnjuje zadevne paragrafe in bistvo posku-šenega zavratnega umora, radi katerega sta tožena. Namen, g. Hammerlitzovo zastrupiti, je dokazan, saj je ona prejela strup. Nekdo ga je moral poslati, a sledu dolgo niso našli. Osumljena sta bila dva: Mož Ham-merlitzeve in Hladnik. Hammerlitza so takoj opustili, a s Hladnikom so se začeli podrobneje baviti, kajti bilo je veliko sumljivih znakov na njem. Res, da je on bil kritični dan pri Sv. Ivanu v Trstu, ali čez nekoliko časa se je pojavil za pričo Piacen-tini, ki je zelo verojetno govoril, tako, da se je dalo iz vsakega stavka na naslednjega strinjati. Priča Rossi je tudi verodostojno govoril in pričal za Hladnika neugodno, kakor Piacentini. Oba sta prisegla in govorila gotovo resnico. Apelira na porotnike in pravi, da morajo biti gospodje gotovo prepričani, da je vse Hladnik uprizoril in da je šlo vse skoz njegove roke. Posrečil se mu umor ni, ali poizkus je gotov in to zadostuje za obtožbo. Kaj je smrt onemogočilo, je slednjič vseeno, ali če vse preudari, se pride do zaključka, da je imel voljo, katere pa ni mogel udej-stviti radi nerodnosti. (Z visokim glasom: Preneroden je bili) »Gospodje hudodelci" store vedno kako neumnost, ki jih izda. Sicer si je Hladnik genialno zamislil svojo
nakano, ali posameznosti je izvedel zelo nerodno in neizkušeno. Zdravniku-znancu bo vsakdo verjel in Hladnik je zaupal v lahkovernost. Zadeva je slična Hofrichteri-jadi, o kateri pa ne maram veliko govoriti, ker bi reč znala biti pohujšljiva. Razklada nekaj o študentih in o sladkorju na fakulteti. Govor je precej nerazumljiv in nekdo med poslušalci zašepne: »Danes je pa grozno duhovit!" Govori o smodniku in o črnem pesku in zaključuje, da je poizkus dejanja dognan, če je še tako nerodno uprizorjen. To, kar je Hladnik poslal, konstatira pravdnik, je strup, hud strup ali nezadostno sredstvo. — Dr. Neuperger že govori v teku o težki telesni poškodbi in stavi na prosto porotnikom, da zahtevajo eventualno tozadevno izpremeno vprašanja. On ne more tega iz formalnih ozirov storiti, ker Hladnik sploh vsako krivdo taji.
Tožitelj deloma preide na obtoženko in utemeljuje njeno pomoč pri poizkusu s sovražtvom, ki je vladala pri Tolazzijevih napram Hammerlitzovi. Hladnikove so pripravile do koraka skrajno neugodne denarne razmere. Te je on zakrivil s svojim dobrim življenjem in zapravljivostjo. Enkrat je moral zabresti na polzko pot, a tega ni mogel prej storiti, ker je bil pri salezijancih v samostanu in potem pri mornarici. Tudi ko je že bil samosvoj je še bil pošten, dokler je imel denar. Ko je v pa ta pošel, so se ga lotile druge misli. Človek, ki je v strašanski stiski, stori vse; plača tudi tisoč odstotkov, če le denar dobi. »Gospodje porotniki, to ste lastnoročno videli". Ce mislijo, da poizkusa ni storil iz dobička-željnosti, ampak samo iz sovraštva, lahko porotniki zahtevajo primerno izpremeno vprašanja. — Pravdniku se Hladnikova žena zelo smili, ali on mora vršiti svojo dolžnost in konstatirati, da je ona sokriva pošiljatve in poslane grozilne razglednice.
Če so porotniki res prepričani o njeni krivdi — on je — in če verujejo pismoukom, potem naj potrdijo vprašanje, drugače ga pa naj zanikajo. Zadnje besede govori z visokim glasom in jasno se vidi, da hoče tožitelj sam obtoženko oprostiti.
Pravdnik govori o Hladnikovem denarnem poslovanju in dokazuje njegovo sleparjenje, priznava pa, da je Hladnik sleparil le v nekaterih slučajih. Pričakuje popolnoma mirno, da porotniki potrde krivdo in če se tudi smeji zagovornik. »Gospod zagovornik ima tako rekoč dolžnost, da se smeji". (Smeh.) Z razburjenim ostrim glasom dokazuje, da po krivem ne bo nikdo pričal, če ve, da itak ne bo mogel dobiti denarja, ki ga ima pravico zahtevati. H koncu utemeljuje goljufijo in obljubi, da bode skoro pri koncu. (V dvorani se začuje oddih in vršanje.)
Hladnik je hotel zavesti Novaka in Zidariča z iztihotapljenim pismom do krive prisege v svoj prilog, priznava dejstvo, ali izgovarja se tako nerodno z lastno neum-
LISTEK.
MICHEL ZfcVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[85]
Njegove okrvavljene oči so se spustile naokrog po stražnikih, ki so bili pritekli. Strašno molčanje je ležalo nad to četo mož, tresočih se v ledeni grozi.
»Kateri stražnik je imel službo v četrtem krogu*, je vprašal Cezar.
»Jaz, Svetlosti" se je oglasil orjak s kuštravo brado in velikanskimi pestmi ter stopil naprej s sklonjeno' glavo in bled kakor smrt.
»Ali nisi slišal mojega kričanja?”
»Ne, Svetlost . . .*
»Ah, ničesar nisi slišali Spal si, kajneda . . . Čakaj, jaz ti dam spati do sodnega dne!*
Pograbil je orjaka za roko in ga pahnil pred seboj, dočim so se gledalci tega prizora s tresočimi nogami stiskali k zidu. Velikan se je dajal suvati kakor otrok. Cezar ga je ritenski porinil v hodnik na desni . . . pred tisto okroglo črno luknjo . . . pred jamo z golaznijo . . . pred šesti krog Borgijevega pekla! . . .
»Skoči!* je rekel Cezar mrzlo.
Orjak je padel na kolena in dvignil sklenjene roke.
»Milost, Svetlost!“
»Skoči, pesi*
»Milost zaradi moje žene in mojih otroki . . . Milosti . . .*
To so bile njegove zadnje besede. Z naglim sunkom noge ga je Cezar pahnil v globino. Nesrečnik se je par hipov poizkušal obdržati za kameniti rob. Toda kamen je bil gladek in ostro obrezan: padel je in strašno zatulil od groze. Začul se je gluhi pljusk vode, in trenutek nato je že prihajalo iz vodnjaka čudno renčanje in blazno tuljenje: bil je ječar, ki je pričenjal v črni temi svojo ostudno borbo z gladnimi podganami . . .
Cezar se je obrnil.
»Kdo je bil tam gori poveljnik straže?*
»Jaz, Svetlost,* je odgovoril eden izmed častnikov ter stopil naprej.
Z naglo kretnjo je Cezar iztrgal nekemu stražniku poleg sebe bodalo ter ga zasadil možu pod vrat Častnik je padel brez krika, mrtev na mestu, ter izbruhnil cel val krvi.
Nato se je Cezar ozrl po ostalih častnikih, stražnikih in ječarjih. Pod naporom tega popada besne jeze je šel rahel trepet po vsem njegovem telesu. Bela pena mu je stopala na levi in na desni izza stisnjenih ustnic.
Pred njim je stalo triindvajset mož; preštel jih je: hrabri častniki, ki so bili pač že stokrat tvegali svoje življenje, herkulski ječarji, ki bi ga bil njih vsakateri pobil z enim samim udarcem pesti; niti eden pa se ni ganil. Čakali so, bledi kakor mrliči.
»Vi pa . . .* je nenadoma izpregovoril Cezar.
Iskal je. Sledilo je nekaj strašnih, mrtvaških minut čakanja, dočim se je slišalo samo blazno renčanje, ki je prihajalo iz jame, kjer se je boril nesrečnež z golaznijo.
»Vi pa,* je povzel okrutnež, ko mu je nenadoma prišla misel, »vstopite tu! . . .*
Pokazal je celico, kjer sta bila priklenjena po vrsti
Ragastens in on. Možje so vstopili, brez besede, brez ene same proseče geste, ki jim ne bi bila pomogla. Cezar je zaprl železna vrata. Šele takrat je zavzdihnil s hripavim, globokim vzdihljajem olajšanja.
»Naj pocrkajo!* je zamrmral. »Naj pocrkajo vsi od lakote in žeje!*
Petnajst let pozneje so nekega dne našli v tej celici triindvajset okostij, na kupu, v ostudnih, čudno fantastnih legah: človek bi bil dejal, da so to okostja čede divjih zveri, ki so poginile, hoteče požreti druga drugo ...
Cezar je zavil v hodnik na levo, po isti poti kakor Ragastens. Ob nožju stopnic se je dvignila pred njim človeška senca.
»Pa ti?* je zarenčal. »Kdo si? . . .*
Glasen smeh mu je odgovoril. Senca je razgrnila svoj plašč, da jo je obsijala luč pokrite svetilke, ki jo je nosila s seboj.
»Lukrecija!* je vzkliknil Cezar.
»Jaz sama! Prišla sem alarmirat moštvo, da te rešim . . .*
»Ti? . . . kako si vedela? . . .*
»Pojdi z mano, da ti povem . . . Ragastens sam je bil lahko nesramen, da mi je povedal vse . . . Lopov me je nato hotel zabosti . . . Toda pojdiva, razložim ti vse po-podrobno . . .“
In že nekaj minut kasneje je Cezar izdajal povelje za poveljem ter pošiljal štafčtb za štafeto, vseh tristo rimskih zvonikov je zvonilo plat zvona, in vsi razglašalci v Rimu so tekali po ulicah, ustavljali se vsakih petdeset korakor ter kričali ljudstvu obljube, ki so dajale marsikateri glavi opravka:	____________ (DaIje)
nostjo in razburjenostjo, da mora pravdnik krivo navesti in zmešati italijanski rek: »E ben trovato, se non e vero.“ (Obe polovici stavka bi se morali izmenjati in potem znači stavek nekako slovensko: »Imenitna je pa ta, če tudi ni resnična 1“ — Tu sledi odmor, ker je odšla toženka za nekoliko časa iz dvorane.)
Dr. Neuperger govori o konkurzu Hladnikovem in dokazuje, da ga niso zakrivile nesreče, ampak nerodnost in lahko-miseljnost.
*
*	*
Kot končno besedo pove pravdnik, da mora prodreti „meč pravice" in ne meč osvete, kakor je pisano na grozilni karti. Ce bodo gospodje vestno sodili, se bode to zgodilo. (Dr. Neuperger govori kot govornik zelo slabo in besede delajo mučen utis. Za to se vse oddahne, ko vstane ob šesti uri
branitelj dr. Ravnihar
ter s prijetnim glasom in gladko zgovornostjo prične svoj ciceronsko izklesani govor. Takoj ob pričetku fino ironizira izvajanja pravdnikova in kaže, kako je hotel dr. Neuperger uprizoriti pravo Hofrichteri-jado po znanih vzorih, kar se mu je pa ponesrečilo. Kot velik napihnjen balon je prišla pravda pred poroto, ali on se je začel vedno bolj krčiti, da slednjič ni nič več v njem in na njem.
Po tem uvodu začne dr. Ravnihar z hranitvijo, ali on izhaja od zadnje točke v obtožbi, ter dokazuje, da Hladnik ni insol-venten in apeluje na trgovce, ki večinoma danes sede na porotnih klopeh. On ne mara za sedaj govoriti o vsem, a čudno se mu zdi, da povdarja pravdnik pač dolgove, a o terjatvah ne mara nič slišati: »Erklart mir doch, Graf Orindur . . .“ — Slovenec Hladnik je podjeten in je šel v Trst, da pomnoži slovenske trgovine in da obogati. Padel je pa kakor potnik v Jeriho med roparje, ki so ga oskubili in uničili. Italijani iz kraljestva so oškodovali avstrijskega Slovenca Hladnika. Ko je ta videl, da mu preti pogin, je še ravno ob pravem času prodal upravičeno sferisterij in s tem vsaj nekaj rešil. Smolo je imel povsod in nesrečo tudi z gostilno. Na nič pa je prišel radi logaške afere. Saj-mora vsako podjetje propadati, če pride lastnik v dolg zapor. Kredit izgubi ves in pride ob dobro ime. Zveze prenehajo, prospeh je ugonobljen.
Prišel je po nesreči v zapor, radi zapora pa ni mogel nič več plačevati. Sedaj pa gradi pravdnik vso obtožbo na tem. Hladnik ni kriv, če so ga izsesavale »pijavke ki se imenujejo med seboj »poštenimi", je pa zopet obžalovanja vredna nezgoda.
Dr. Ravnihar slikovito riše v skrajno neugodnih barvah mešetarje in senzale, opravičuje Hladnika in dokazuje, kako brezvestno izposojujejo za grozotne obresti taki oderuhi denar onim, ki ga ravno krvavo rabijo. Zagovornik upa, da bodo porotniki to vprašanje zanikali, sicer pa še gre ta zadeva na trgovsko sodišče v Trstu. Za sedaj pa želi, da porotniki ne priznajo dolga 1500 kron, ampak samo 1100 in čisto odkrito pove, da zato, da ne dobi kazni nad pet let. Nadalje imenuje Quirittijeve izpovedi o terjatvah nemaničeve pripovedke, zgodbo o zavarovanju za 50.000 kron pa bajko, ker na svežo polico nikdo krajcarja ne dobi. Tudi Quirittijeva eventualna terjatev se naj zniža na 250 kron.
V	zadevi zastrupljenja opisuje Hladnika laskavo in ga nepristranskemu poslušalcu res stori simpatičnega, zlasti na podlagi dejstva, da on svoje, v drugem stanu se nahajajoče neveste, vkljub protivljenju svoje matere ni zapustil in da potem njej na ljubo ni hotel več zahajati na rodni dom, ker mati nje ni marala. — Govori o Hladnikovi ženi in se vpraša začudeno, čemu se ni ona kot slaba žena tekom trimesečnega zapora uklonila in krivde priznala in čemu se ni Hladnik, če je res on poslal strup in če je ona oskrbela pisavo, poslužil samo nje, ampak Piacentinija, ki bi ga vsak čas lahko izdal. — Sicer je pa Hladnikova mati, ki gotovo edina pozna svojega sina, jasno dqkazala, da ga ne sumi.
Piacentini najbrže ni pisal pisma in si je to v pijanosti samo zasugeriral in sedaj živi v fiksni ideji. Če je pisal, je pisal na svojo pest, ker so mislile pijavke, da bodo po materini smrti Hladnikovo ded-ščino izmozgali. Mislile so namreč, da ima Hladnik mnogo za dobiti. — Piacentini pravi, da je pisal reči na treh mestih, tinta je pa vedno ista. Tudi na Hladnikovem domu se to ni moglo zgoditi, saj bi bil moral Piacentini vse Hladnikove predpoldan takorekoč vreči iz postelje. Njega na Hladnikovem domu tudi nikdo ni opazil, dasi je gotovo moral prepisovati kake tričetrt ure.
Tekom daljnjega govora se sporečeta zagovornik in pravdnik in poslednji se zelo raztogoti, ko mu oni zabrusi da mu bo dokazal še dosti neresnic. In res prike kmalu s takimi argumenti o nemožnosti zastrupljenja in o vzrokih, zakaj pravdnik sam ne omili tožbe, da začne ta sključeno in ne-
premično gledati v svoje zapiske, tako da dolgo časa niti ne povzdigne oči.
Poskušeno pregovarjanje v krivo pri čevanje je pač pojmljivo, če je po nedolžnem zaprti jetnik že ves obupan in uverjen, da bode moral za krivdo drugih trpeti. Sicer pa on ni imel pravega namena, ker ni vedel, če se bo to moglo sploh zgoditi.
>fJ
*	*
) Dr. Ravnihar završuje svoj poldrugo uro trajajoči sijajni govor, na katerem se mu mora odkrito čestitati. Njegova beseda napravi utis, da se vsakemu obtožencu laska sreča, ki mu je naklonila takega zagovornika. Končal je z italijanskim rekom: »E meglio di salvar cento rei, che condannar un innocente." (Bolje je rešiti sto krivcev, nego obsoditi enega nedolžnega.)
Ob tričetrt na deveto uro se dvigne zagornik dr. Švigelj in povzame krepkodonečo besedo, s katero razklada prepričevalno, kako je prišel slednjič do misli, da ona ne more biti kriva. Na usmiljenje državnega pravdnika ne verjame. Sovraštvo ni moglo biti motiv dejanja in za to tudi ni nobenega dokaza. Saj neka karta, ki jo je pisala g. Roza Arkova in ki je bila tolmačljiva za silo s sovraštvom, še nič ne dokazuje, zlasti ne, ker je kar nekam skrivnostno izginila iz aktov. G. Hladnikova je vedno dobra, blaga in vestna in ni, kolikor se jo pozna, zmožna takega grozotnega počenjanja. Ona niti svojemu zagovorniku ni zaupno priznala na jezik položene besede, da bi vendar morda bila kedaj pisala kak naslov ali kako sprem-nico, ne da bi vedela, zakaj bo to rabil mož. Z v srce segajočimi besedami predo-čuje zagovornik porotnikom gorje tožene žene in jim usilno dopoveduje, da jo je treba rešiti in ji vrniti naknadno čast. Dobro zasnovani govor, ki je bil pa primerno krajši in glede na enostavnost zadeve pri-prosteji, nego dr. Ravniharjev, je izzval obče olajšanje.
*
*	*
Pravdnik dr. Neuperger
reagira na »balone", ki jih spušča dr. Ravnihar na njo in pravi, da ni res, da bi bila za poizkusen umor, ista kazen kakor za umor. Vrhunec dokazov za poizkušen umor mu je argument, »da naj vsak, ki misli, da se ne gre za umor, vzame in zavžije krogljice".
Dr. Ravnihar še enkrat zbere najvažneje dokaze za nekaznjivost in priporoča, da naj gredo porotniki v posvetovalno dvorano z zavestjo o pravdnikovem porazu.
D r. Š v i g e 1 j v kratkih besedah zatrjuje, da mu je šel ta govor iz srca, če mu je kdaj kateri, česar državni pravdnik ne more trditi, pa če se mu morda tudi včasih v zakrknjenem srcu oglasi medel glas za pravico. (Mučnosti položaja primeren smešek zašelesti po dvorani in glas: »Dobro je povedal" se oglasi kot v imenu vseh.
Predsednik Vedernjak
završuje obravnavo in podava obični re-sume tek, omenja tožbe, raznih mnenj in zagovorov, objasnjuje dogodke in tolmači zakon. Razklada morebitne motive, ki bi znali pouzročiti vsa inkrimirana dejanja.
Porota se posvetuje o zamotanih mnogih vprašanjih od 9. ure 35 minut do 10. ure 35 minut pod prvomestnikom Sertičem. Posvetovali so se o sledečih 10 prašanjih:
Prvo glavno vprašanje se tiče Frana Hladnika, ako je kriv, da je v namenu svojo mater usmrtiti poslal strupeno tvarino in ponarejeno pismo dr. Levičnika; drugo vprašanje se tiče Emilije Hladnik, ki se ji očita isto kot soprogu; tretje in četrto vprašanje se tiče razglednice, ki se na nji grozi Hammerlitzovi. Nadaljna vprašanja (V. in VI. glavno vprašanje) vsebujejo menične delikte Hladnika v zadevi Luigi Dollenz in Stefan Quirittija. Sedmo glavno vprašanje se tiče poskusa Hladnika, ki je hotel iz zapora pregovoriti Novaka do krivega pričevanja in osmo poskusa, da bi Novak ovadil Piacentinija preiskovalnemu sodniku kot pošiljatelja strupenih pilul; isti delikt vsebuje deveto vprašanje glede Jožefa Zidariča radi navajanja h krivemu pričevanju, deseto in zadnje vprašanje pa se tiče kon-kurza, ki ga je zakrivil Hladnik po svoji lahkomišljenosti.
*
*	*
Porota je odločila, da na prvo vprašanje odgovori s 4 da in 8 ne. Drugo 2 da in 10 ne. Tretje enoglasno ne. Četrto enoglasno ne. Peto 5 da 7 ne, šesto enoglasao da, sedmo enoglasno da, osmo enoglasno da, deveto enoglasno da, deseto pa 10 da in 1 ne.
Milka Hladnikova je torej oproščena v dveh točkah enoglasno, v eni pa z 10 glasovi proti 2 In je torej popolnoma prosta.
Dr. Neuperger zahteva, da se Hlad-
nika naj sodi strogo po zakonu, dr. Ravnihar pa ga z izpremenjenim glasom priporoča milostni sodbi upoštevaje njegove bivše in bodoče razmere.
Ko se umakne sodni dvor, začno sestre oproščenko strastno poljubljati in nato se začne zopet ihtenje veselja in žalosti. Napeta pozornost med občinstvom, ki je proti koncu zavzelo že ves prostor od porotniških in zagovorniških prostorov pa tja do zatožne klopi, je popustila.
Po četrturnem posvetovanju proglasi predsednik ob četrt na polnoč obsodbo in pove, da je Hladnik dobil 7 (sedem) mesecev težke In poostrene ječe ter mu pripade plačanje troskov.
Obtežilno za kazen je, da se je ka znovano dejanje opetovano vršilo, olajšalno pa je njegovo dobro življenje in rodbinske razmere.
Državni pravdnik prijavi ničnost radi prenizke kazni, zahteva, da se obdrži naprej v zaporu, ženo pa veli izpustiti.
Tako je konec afere, ki je bila in bode najbrže ostala edina na Slovenskem.
Dnevne vesti.
Klerikalci in ljubljanska avtonomija.
Klerikalci že začenjajo kazati v tem vprašanju pravo barvo. Obnašajo se ravno tako kot po septemberskih dogodkih. Ker niso mogli pisati proti naziranju ljudstva, so takoj po 20. septembru izrabili vsa poštena čuvstva slovenskega naroda in pisali v njihovem smislu. Kmalu so začeli obračati plašč in letos smo videli njihovo hinavščino v bengalični luči, ko je »Slovenec" pričel velesrbsko zaroto v Ljubljani in tej pripisoval tudi septemberske dogodke. Sedaj so klerikalci tudi hinavsko pisali, da so protestirali pri vladi radi Hribarjeve nepo-trditve, dasi se je popolnoma izkazalo, da je baron Schvvarz strmoglavil ljubljanskega župana na zahtevo klerikalcev. Ker je vsak pošten Slovenec na strani župana Hribarja, kot reprezentanta ljubljanske občinske avtonomije, se ne upajo še pisati proti avtonomiji. Ze pa napadajo župana Hribarja. V »Slovencu" je sicer še nedolžen napad, v moriborski »Straži« pa že vidimo kako daleč bo še »Slovenec11 padel. »Straža" piše namreč, da je župan Hribar morilec in zavzema se za barona Schwarza. Klerikalci bodo čisto gotovo zatajili tudi še princip občinske avtonomije in dejali, da je baron Schvvarz storil prav, da je vrgel ljubljanskega župana. Naši klerikalci sploh niso več Slovenci. To so čiso navadne vlačuge, ki so vvsakomur naprodaj po groš.
Že zopet natolcujejo. Naši klerikalci so že zopet začeli pisati kot izdajalci. V dunajske liste zopet zanašajo nesramne laži o velesrbski ekspozituri v Ljubljani. Vče-rajšnji »Slovenec" ne piše prav nič boljše. Uvodnik je„ sicer na videz zelo miren in nedolžen. Če se ga bližje ogleda, se vidi. da je cel članek infamna denuncijacija. »Slovenčev" člankar hoče namreč napraviti iz tega, da je župan Hribar sprejel izvolitev, da se je z njegovim imenom imenovala nova ulica, da se je usipalo na župana cvetje itd. zopet zarotniške čine. S »Slovenčevimi" maziljenci bo res treba drugače govoriti.
Razkrita katoliška laž. V avgustu je »Slovenec", kakor drugi ketoliški listi, poročal z očividnim veseljem o neki tatvini dragocenega venca in kovinske krste v krematoriju v Gothi in nato pavšalno udrihal po svobodomislecih. Ker nikakor nismo verjeli tem vestem katoliških listov, smo poizvedovali o stvari in sedaj nam Član pripravljalnega odbora »Jugoslovanskega krematorija iz najzanesljivejšega vira in po direktnih informacijah poroča, da je vsa grozna povest iz krematorija v Gothi navadna laž lista »Halberstadter Allgemeine Zeitung" in po tem vseh drugih katoliških listov. Po »razkritjih" klerikalcev se je zgodilo zločinstvo podobno že skrunjenju mrtvih ob vpepeljenju žene ruskega bančnega direktorja Goldfarba. Po dveurnem čakanju je baje izginil lep venec in težka kovinska rakev, vredna 600 K. Da se izve resnica, je mestni svet iz Gothe sam imenoval te klerikalne vesti »grundlose Beschul-digungen" in izdal na podlagi policijske preiskave nepristranski opis te afere. Iz tega posnemamo, da je bila kremacija napovedana ob 2. popoldne in je Goldfarb le zato, ker je 2 uri prehitro prišel, moral čakati. Vrata h kremacijski dvorani je dal upravitelj g. Alfred Moller zapreti zato, ker je ta ruska družba ob krsti nemoteno kadila cigarete in bi to gotovo nadaljevala tudi v dvorani. Povest o dragoceni krsti, d so jo hoteli »okrasti", pa obstoji v tem, da je bila zunanja cinkasta krsta preširoka za kremacijsko odprtino, skozi katero se nogrezne notranja krsta z mrtvecem v peč in so jo zato s porazumom s Halberstadt-skim podjetnikom RSiverjem odstranili in pozneje na željo g. Goldfarba v njegovi
navzočnosti sežgali. Pretemperamentni g. Goldfarb je pozneje, ko je dobil vsa pojasnila, svojo prehitro obdolžitev v prisotnosti g. Mollerja preklical in prosil gosp. Langutha in R6werja oproščenja. — Taka je tedaj resnica o tej aferi. Krematorijski nradniki so že vložili tožbo proti Halberstadter Allgm. Zeitung radi hudobnega obrekovanja, drugi katoliški obrekovalci onstran nemške meje pa se za enkrat lahko vesele nekaznovani v izvrševanju svojega pravega posla — lažnjivega obrekovanja.
Nov udarec Slovencem. Iz najzanesljivejšega vira smo izvedeli, da se predsednik deželnega sodišča g. Albert Levič-nik res ne vrne več na svoje mesto. V kratkem bo namreč imenovan za to mesto dvorni svetnik pri graškem nadsodišču g. Adolf Elsner, ki preskoči 7 Nemcev in 2 Slovenca. Mesto ljubljanskega predsednika deželnega sodišča je' slovensko posestno stanje in če se na mesto Slovenca Levič-• ? i.meIluje zagrizenega Nemca Elsnerja, je to hud udarec za Slovence. Poživljamo vse slovenske poslance, da se za stvar zavzamejo in to iz samih nemškonacijonalnih motiv izvirajočo krivico preprečijo. Nam je vseeno, če je imenovan klerikalec ali liberalec samo da je Slovenec. Klerikalno stranko, ki ima razen enega, v deželi vse'državnozborske mandate, pa delamo naravnost odgovorno, če ne uloži takega protesta, ki bi preprečil imenovanje Elsnerja za ljubljan-škega deželno-sodnega predsednika.
Nov režim na ljubljanskem magistratu. S trudom je narodno-napredni obč. zastop iztrehil na ljubljanskem magistratu nemščino kot uradni jezik in uvedel samo-s*ovenski notranji uradni jezik. Komaj pa je prišel na magistrat vladni komisar La-schan. katerega je nemška vlada postavila sporazumno s klerikalnim deželnim odborom, že se krši opravilni red mestnega magistrata. Vladni komisar Lachan govori namreč tudi uradno s policijskim šefom Lavtarjem le nemško. Privatno gospoda lahko delata kar hočeta, zahtevamo pa z vso odločnostjo, da se držita predpisov in ne kratita naših pravic.
Čez 400.000 kron je šlo Iz dežele.
»Slovenec" vriska, da se je včeraj odpeljalo 520 romarjev v sveto deželo. Če pomislimo, da nima to romanje prav nobene vzgojne in poučne tendence, marveč naravnost poneumnjevalen namen, ga moramo le obžalovati z narodno gospodarskega stališča. Samo vošnja stane za osebo 500 K, kar znaša skupaj okoli 300.000 K Poleg vožnje pa bo vsak porabil še naj-man 200 K, kar znaša zopet čez 100 tisoč kron denarja. Cez 400.000 denarja je torej šlo po ueumnosti izdežele samo, da ima škof Bonaventura svoje orgije.
Kje pa je dr. Krek In dr. Šušteršič?
so izpraševali češki klerikalci iz Moravskega, ki so se ustavili na ljubljanskem kolodvoru na potu iz Jeruzalema. Zelo so bili užaljeni, da ni bilo nobenega oficijelnega pozdrava na kolodvoru, dasi vje bilo 500 romarjev. Ko se je bratom Čehom pojasnilo, da ljubljanski župan ne pozdravlja romarskih vlakov in da je Ljubljana napredno mesto, so Čehi žalostno vprašali: kje pa je dr. Krek, kje dr. Šušteršič? Še Štefeta ni bilo in Kregarja tudi ne, ki sta sicer re-prezentata klerikalcev v ljubljanskih občinskih zadevah.
»Slovencu". Klerikalni organ govori o »nekem radikalnem dnevniku", ki je prinesel sliko Ivana Hribarja, pripravljeno baje za slučaj — njegove smrti. To se mora nanašati samo na »Jutro", ki je edino prineslo sliko bivšega ljubljanskega župana in zato izjavljamo: naj kak drug slovenski politik kaj izrednega stori in drugi dan bo njegova slika v »Jutru", tako smo preskrbljeni s klišeji. Imamo tudi dr. Šušteršiča in mnoge druge klerikalne politike, ali te samo - v karikaturah.
Aviatik g. J. M. v Mengšu se dvigne jutri ob 4. popoldne s svojim novo izumljenim strojem v zrak. Kdor si hoče ogledati polet in sestav stroja, naj pride jutri, v nedeljo. 4. septembra t. 1. v Mengeš. Vstopnina na letalni prostor je jako nizka, tako da ne bode nikomur žal ogledati si to najoovejšo iznajdbo — Slovenca.
Iz Št. Petra na Krasu. Že zopet so se blamiral]! Pretečeno nedeljo so imeli krščanski »Čuki" svojo parado. Na dnevnem redu je bila velika komedija. Vse to je zbobnal klerikalni janičar, učitelj Grad. Slavnosti se Je udeležil celo naraščaj Št. 3eterskega »Čuka". Pri vsem tem so pa imeli smolo. Priredili so namreč javno telovadbo, pa da se ne zamerimo »komedijo". Nastop je bil tako krasen, da se je vse spogledovalo. Res, lahko ponosno so gledali nanje, kajti eden se je obrnil v levo, drugi v desno, tako, da je šlo, kakor bi ih z rešeta trosil. Ko so pa vaditelji videli, da to vendar ne gre, ker je bila blamaža že itak skrajna, se vendar eden skorajži, stopi na oder, ter ogovori gledalce: »Draga gospoda! Vaja se ne more vršiti dalje ker »telovadci" niso pripravljeni". Občinstvo se je začelo kar zgražati nad tem dovtipom. Pa saj so gospodje »naši" pri marijinih devicah in imajo zato posebno veliko
vpliva. Torej, dragi komendijontarji, komaj ie pričakujemo, da zopet ponovite to komedijo. Živeli! Le tako naprej, pa si zaslužite nebesa 1
Društvene vesti.
Sokol I. napravi prihodnjo nedeljo 4. t. m. korporativno in v društvem kroju izlet v Kamnik. Zbiramo se do l.’/4 popoldne v društvenih prostorih, Opozarjamo vse brate člane in sokolske rodbine na ta izlet. Pridite, priklopite se nam!
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za občino Moste vabi na slavnostno veselico povodom obletnice svojega obstanka, ki se vrši v nedeljo, dne 4. septembra 1910 na prostem pri g. E. Predo-viču na Selu.
Slov. del. pevsko društvo „Slavec“ v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 4. septembra t. 1. veliko komarjevo veselico na vrtu, v gozdu in notranjih prostorih nove restavracije na »Zajčevem razgledu" v Spodnji Šiški. Sodelujejo: Društveni pevski zbor, popolna »Slovenska Filharmonija" in kmetska godba. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 50 vin., društveniki in otroci prosti.
Odbor Ciril Metodove podružnice v Stepanji vasi opozarja tem potom vse častile člane in članice, naj se udeleže polnoštevilno veselice podružnice v Mostah, ki se vrši v nedeljo, 4. septembra na Selu. Zbirališče ob 2. uri popoldne v gostilni g. Jožeta Anžiča (»pri Šoršu") v Stepanji vasi.
Kam jutri? Na veselico podružnice D. C. M. v Mengšu, katera se vrši v nedeljo, 4. septembra t. 1. v najširšem obsegu pri g. Gregorcu. Ljubljanski izletniki pridejo lahko z vlakom, kateri vozi ob 2. uri popoldne z državnega kolodvora in pridejo ob 3. uri na postajo Jarše - Mengeš in imajo odtod do trga peš 30 minut.
»Slovenske Filharmonije" oddelek koncertira danes v hotelu »Južni kolodvor" {A. Seidl) od 8. do 12. ure zvečer.
N^novejša telefonska In brzojavna poročila
San Gulliano v Išlu.
Išl, 2. septembra. Danes so pozdravili v hotelu »Bauer" v Išlu italijanskega ministra za zunanje zadeve di San Giuliana zastopniki dunajskih Italijanov. Minister je deputacijo sprejel v posebni avdijenci. Nato se je vršil med Aehrenthalom in San Giulianom daljši razgovor, katerega so se udeležili grof Szapary, baron Merey in vojvoda avarnski. Vojvoda avarnski se je nato okolu 2. ure odpeljal proti Dunaju.
Cesarjev povratek na Dunaj.
Dunaj, 2, septembra. Cesar se povrne dne 7. septembra iz Išla zopet na Dunaj in bo stanoval v cesarskem gradu Schonbrunn. Dne 5. septembra bo praznovanje usmrtitve kraljice Elizabete, dne 11. septembra pa bo cesar sprejel v dvornem gradu posebno angleško komisijo, ki bo uradno naznanila nastop vlade novega kralja Jurija.
Dunaj, 2. septembra. Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je danes iz Solno-grada povrnil na Dunaj.
Polom v tržaški banki »Trleste populare".
T rst, 2. septembra. Tržaška banka »Trieste populare" je včeraj in danes še čisto redno izplačevala vse odpovedane vloge. Danes zvečer pa je prišla že v zadrego, vsled česar se je takoj vršila seja, da se pogovore o nadaljnih korakih.
Kolera v Berlinu.
Berlin, 2. septembra. V Špandavu pri Berlinu se je nenadoma zopet pojavil nov slučaj kolere. Obolela je namreš neka perica, ki je prala perilo za kolero obolelih bolnikov. Oblasti so radi tega odredile naj-obširnejše varnostne priprave.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Dijak ali dijakinja se sprejme na hrano In stanovanje. Poizvedbe na inseratni biro .Jutra*. 224/3-2
Kletarja s kavcijo išče zaloga pivovarne GOss v Spod. Šiški. Nastop takoj.	222/10—2
Gostilna N. D. O. ulica Kurudori št. 18. Trst se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra", kadar pridejo v Trst, da jo posetijo Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna Je v bližini Južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj.	77/18—23
Dijak iz boljše rodbine se sprejme. Glasovir na razpolago. Marije Terezije cesta 2./1I. nad. 227/3—1
Godbeni avtomat se prav ceno proda. Kje, pove inseratni biro .Jutra*.	226/1—1
Lep otroški voziček se ceno proda. Več pove
inseratni biro .Jutra*.
po 225/1—1
Kot dediči po svojem preljubljenem blagopokojnem soprogu in očetu Josipu Anžlinu, posestniku v Stavčevi vasi pri Žužemberku, se zahvaljujemo
„Prvi Češki splošni delniški družbi za zavarovanje na življenje v Pragi44
katera nam je izplačala potom generalnega zastopstva v Trstu tako hitro in kulantno celo zavarovano vsoto, akoravno je bil pokojni zavarovan pri njej komaj tri leta.
Toplo priporočamo ta zavod vsakemu, ki bi se nameraval zavarovati na življenje. ANTONIJA vdova ANŽLIN, za se in kot varuhinja svojih ndl. otrok.
Proda se
nova hiša
dve minuti od Ljubljane, obstoječa iz dveh sob, kuhinje, kleti z velikim vrtom in stavbeno parcelo. Cena K 8400. Pogoji jako ugodni. Ponudbe M. K. št. 146, Moste pri Ljubljani.
oženjen, brez otrok, ki ima veselje tudi za vrtnarstvo se sprejme takoj. Prosto stanovanje in kurjava. Plačilo po dogovoru. Kje, pove inseratni biro »Jutra".
! Redka priložnost !
Na jako prometnem trgu v sredini mesta se proda iz proste roke
v najboljšem stanju, obstoječa iz treh nadstropij, v kateri se nahajajo razven lepih stanovanj tudi lokali za razne obrti. Plačilni pogoji so jako ugodni. Naslov pove inseratni biro »Jutra".
Česky hostinec v Terstu
Češka gostilna v Trstu
'V
:: Šolske ::
knjige
:: za vse šole ::
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3. Poslopje Mestne hranilnice.
5-1
Lepo stanovanje
v I. nadstropju, obstoječe iz dveh sob, dveh kabinetov, terase in pritiklin se ceno odda s 1. novembrom t. 1. v najem Pod Rožnikom št. 242 v hiši vrtnarja Šuštarja (poleg hiše g. Jerine.)
asss
pisarniški uradnik (solicitator), vešč popolnoma malega koncepta, zemljiške knjige, stenografije in strojepisja v odvetniški ali notarski pisarni. Gre tudi na deželo. Nastopi takoj. Ponudbo pod »uradnik" na uprav-ništvo »Jutra".
PAVfkD T Uiizllo zoper izpadauje lu zn pospe-
i	.	gttev ril8tj )as. tudj tani( kjer jih prej
ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prhlaj. Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g. Ana Križaj, Spod. Šiška 222, III. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto-manufakturi .Adrija", B. Cvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
I K O
Najboljša
ura
I K O
sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nikelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
I K O
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O
? i ? I K O ? O ?
Velik operetni
SOICERT
„Slov. filharmonije"
se vrši danes 3. i m.
v hotelu pri Seydlu
(hotel »Južni kolodvor")
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
Mesto vsakega drugega posebnega obvestila.
Luiza Leustek, vdova pl. Kubanyi, roj. pl. Šipuš naznanja, da je nje ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, tast, zet, brat, svak in stric, gospod
Milan Leustek
lels:a,ma,r
v 46. letu svoje starosti, dne 31. avgusta na Dunaju mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki dragega pokojnika se v nedeljo, dne 4. septembra 1.1. ob 3. popoldne prepeljejo z Dunaja v Ljubljano na južni kolodvor, odkoder pojde pogreb na pokopališče k Sv. Križu, kjer se truplo pokojnikovo položi v lastno grobnico.
V	Ljubljani, dne 2. septembra 1910.
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani.
Gremij kranjskih lekarnarjev naznanja tužno vest, da je njega član, blagorodni gospod
Ph. Mr. Milan Leustek
lelcariieir
dne 31. avgusta 1910 po dolgotrajni mučni bolezni na Dunaju preminul.
Pogreb pokojnikov se vrši v nedeljo, dne 4. septembra ob 3. uri popoldne z južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 2. septembra 1910.
Ph. Mr. Rihard Nušnik,
t. Č. predsednik gremija.
Zahvala.
Za obilno sočutje na nedomestljivi izgubi, naše nepozabljene sestre, svakinje in tete, gospod:*ne
Marije Hanss
se najtopleje s potrtim srcem zahvaljujemo, posebno pa za mnogobrojno darovane cvetice
žalujoči ostali.
V	Ljubljani, dne 3. septembra 1910.
Prvi kranjski pogrebni zavod.
Sprejme se takoj zanesljiv
delavec sodar
T7- zadrio. žno Uslet.
Ustmene ali pismene ponudbe na zadrugo
Ljubljana, Janez Trdinova ulica štev. 8.
Dve jako dobro upeljani
koncesiji
z vsem inventarjem sta naprodaj. Obrestujeta se dobro. Natančnejša pojasnila daje pisarna
Peter Mateliča
Šlsofja, 13.11 c a, šteir. ±0.
Črevljarskega pomočnika
sprejme za mešano delo
Ivan Šober, Škofja Loka.
  Delo trajno. ==
Prevzetje gostilne.
P. n. priljubljenim gostom naznanjava, da sva prevzela
BR0WNING’S-RATENT >'•. 's
FR ŠEVČIK
puškar, Ljubljana, Židovska ul. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
p-U-šls in samokresov
lastnega izdelka, kaKor tudi belgijskih, sulsklh in deških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke troeerke In puške liock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo lovskih potrebščin
po najnišjlh cenah. — Popravila in narodbe se izvršujejo točno in zanesljivo. — Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
gnano g(
pri „Fortuni“
na Vodovodni cesti it. 28.
Postrežba točna!
Cene solidne!
Za obilen obisk se najvljudneje priporočata
J. I. Vodišek. Najboljše čistilo za čevlje
j'e neovrgljivo
Poleg kreme izdelujemo čistilo za kovine, vazelino, parketno voščilo in več drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Vazelino In čistilo za kovine Izdelujemo
v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Kakovost naših predmetov je priznano izborna in cene konkurenčne.
GOLOB & VOLK, Ljubljana.
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
nakupovalna in prodajalna zadruga v Ljubljani r. z. z o. z.
priporoča gg gostilničarjem, hotelirjem in privatnikom priznano najboljša na Dunaju odlikovana zajamčeno pristna vina v steklenicah in sicer: Ljutomerski muškat, Sylvanec, Goriški rizling, Burgundec, Teran, Refoško in razna najfinejša vina. V lastnih sodih razpošilja: Pristni dolenjski cviček, ljutomerski šipon, ormoško, haložko, teran, refoško, vipavsko belo in črno istrsko kakor tudi drugo različno fino namizno vino.
V	zalogi ima pristno domačo slivovko in konjak, brinjevi sodi od 56 1 naprej do 30 hi
so vedno v zalogi.
*
Cena nizka, postrežba točna.	V	Ljubljani	se	dostavlja	na	dom.
Grand cirkus Kludsky.
T7" E-srropi n.aoirečgl In na.jodJ.ičnejši clx3sra.s_
Ravnatelj in edini lastnik K. Kludsky.
100 ljudi.	150 živali.
Vsak dan ob 8.74uri zvečer najinteresantnejša predstava z vsakokrat izpremenjenim sporedom. V sobotah, nedeljah in praznikih dve predstavi: ob 4. uri popoldne in 8.1/*
zvečer. — Električna razvetljava.
________________„Glasbena	Matica44	v	Ljubljani._____________
Vpisovanje v glasbeno šolo
se bo vršilo
v torek 6. in sredo 7. septembra dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure; v petek 9. in v soboto 10. septembra popoldne od 4. do 6. ure in v pon-deljek 12., ter v torek 13. septembra dopoldne od 9. do 12., popoldne pa od 3. do 6. ure.
Vsi vpisani učenci naj pridejo v sredo dne 14. septembra popoldne ob pol 5.
uri k razdelitvi ur. Gojencem šole se podaja umetniška-glasbena izobrazba v klavirju iti violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine; v violi, violončelu, kontrabasu, flavti, oboi, klarinetu, fagotu, trobenti, rogu, pozavni’ do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru; v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno-teoretičnih vedah t. j. v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in eventuelno kompoziciji in glasbeni zgodovini popolna izobrazba za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo, kapelništvo itd.
Zavod stoji pod artističnim vodstvom g. koncertnega vodja M. Hubada in pod; administrativnim vodstvom g. šol. ravnatelja Frana Gerblča.
Na zavodu poučuje 17 glasbenih učiteljev; med temi: Fr. G er bič, M. Hubad, Jos. Vedral, Jan Rezekov namestnik, Vida Talich-Prelesnikova, Anton Lajovic, Klotilda Praprotnik, Jara Chlumecka, Josip Pavčič in drugi.
Pri vsprejemu je vplačati društvenino staršev, vpisnino učencev in ukovino za drugo polovico septembra eventuelno, kdor hoče, tudi za oktober.
Ukovino je plačevati en mesec naprej. Višina ukovine v posameznih predmetih je različna in znaša za nekatere predmete od 6 do 8 K na mesec, za nekatere pa po 4 K na pol leta. Natančnejši podatki so razvidni iz lepakov.
Za šolsko mladino
so že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke kakor tudi najnovejša konfekcija za deklice. — Pošilja se tudi na deželo. — Cene jako nizke.
Angleško skladišče oblek I O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Trgovina s knjigami in muzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2
priporoča
popolno zalogo vseh na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih uvedenih
ŠOLSKIH KNJIG
:: v predpisanih izdajah po najnižjih cenah ::
■ ■ ■
Zaznamki učnih knjig se oddajo gratis.
©
m
Bavarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908.
Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana
član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam ———————— v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lawl, Dunaj I. Schulhof 6. ----------------------------
$