ht. 4.
\ Trutu, v mredo JaitmirJaf 1NNI.
Tečaj VI.
EDINOST
„V edinosti jo moflu.
t.f i , M	l8hajn mko ,r,do; rpnn VHe le,° »r 4 40 *!l P"'" IPtn 2 ul'1 30 kr, an
.,ei.A 1 20 ,— r(iHtme*ne Atovilke |.ri npravništvn in po trafikah v Trstu ho <l<>hivi\j.> po S kr.-arocmnn, reklamacije i it inzerate prejema IpmvnlStvo ,,via Zonla 5"
\'<i dopisi se pošiljajo IreilnUtvu „via delle poite 10 I. p«; vsak mora biti frank i ran Rokopisi lire« posebne \roiliinsti ho no vračajo. - Inzeruli (razne vrste naznanila in pofllanice) ?e zaraćunijo po pn|(o4bi — prav ceno; pri kratkili oglaaih z drobnimi ćerkami ho plačaj« za vsako besedo 2 kr
SZFOa^EIfcTIC-A.
dru.stvn „Edinosti" ministru prvoscdnlkn.
(Dalja.)
To vse se pa godi večidel zarad tega, ker zasedajo na Primorskem najviša mesta taki gospodje, ki ali prav uič ne poznajo potreb in teženj slovenskega naroda, ali pa iz čisto navadnega predsodka mrzu na vsako novotarijo, ki jim dela količkaj preglavice, in slednjič tudi taki, ki ne morejo niti zatajevati največe antipatije do Slovanov. — To hudo mržnjo zapazujemo posebno v Istri, kder so večinoma taki uradniki, ki ne znajo, ali pa nočejo zuati jezika ondotiiih Slovanov; slovenski ali hrvatski krnet, kateri bi tam tirjal slovenščino, strašno bi so opekol, kajti večinoma so uradniki, inostranci premožnejih Italijanov v mestih naseljenih, ki pa so prava šiba božja ondotneinu slovenskemu ali hrvatskemu kmetu, to sicer ne brez izjeme, ali večinoma, in kedor ne bi verjel tega, čita naj pritožbe iz Istre v javnih listih nemških in slovanskih.
Odkar pa imamo porotno sodnije, je stan Slovencev in Hrvatov pred sodnijaini postal še neznosnejši. V Trstu, Gorici iu Kovinju sodijo večinoma Slovence iu Hrvate taki sodniki, ki malo ali nič no poznajo jezika narodovega, po-sebuo pa pismeuoga ne, iu porotniki ko skoro vsakikrat tudi Italijani, ki malo ali nič no umejo jezika slovenskega, oziroma hrvatskega zatoženca, katerih je velika večina po naravni razmeri prebivalstva; po porotnih soduijah je Slovenec, Hrvat tujec v svoji lastni zemlji, kajti Angleža, Francoza, Kiueža itd. izprašavajo pred porotno sod u i jo v Trstu, v Gorici in ltovinju po zapriseženem tolmaču, Slovenca, Hrvata pa tudi tako; gledć prvih je to naravno; a da je Slovenec na svoji zemlji pred sodnijo enak z Angležem in vsakim drugim tujcem, to je vendar krivica, v nebo vpijoča krivica iu tako žalostna razmera, da Žali čut prava celo surovega človeka. — Goriško politično društvo „Soča", zdaj „Sloga", prosilo je ob svojem času poprejšnjo ministerstvo, naj bi se odvrnolo to zla in da 110 bi več svobodnostna naprava bila v tolikem protislovju s pravo svobodo; ono društvo jo zahtevalo, naj bi se na Primorskem osnovale po-sebue porote za Slovence iu posebne za Italijane; a ta prošnja je imela prav tak uspoh, kakor vse druge; kqti volja naših viših uradnikov na Primorskem je, kakor smo uže rekli, da se slovenščini ne dade nobenega mesta pred sodnijami. Znamenje je to in dokaz, da nij zadosti biti juristom, ampak da je treba tudi čuta za pravo, katerega pa je poprejšnja doba, ko so na Dunaju V drž. zboru najhujši sofisti igrali prvo rolo, maqj ali več zamorila. Pa tudi neglede na naravno pravo, aiupak glede avstrijskega postavo-dajstva je to preziranje našega jezika popolnoma nepostavno; naše postave so v tem obziru uže od nekdaj še precej dobre; le premalo so razširjene, to je razglašene, poznane in premalo ali nič se gosposke no ozirajo na-nje. — Naj omenimo v prvi vrsti sodnega reda od M a 1771, t katero stoji g. 13., ki se glasi: „obe stranki, kakor tudi njuna pravna zastopnika se imajo v pravnih svojih govorih posluževati jezika v deželi navadnega". — g. 16. te postave pa ukazuje to: „Vsaka priča se ima posebe preslišati, povedbe se iiuajo, kolikor je mogoče, z lastnimi besedami prič (torej pri nas po slovensko) za-pisavati in vsaki stranki po koučanem izpraSanju predložiti, da jih sama prečita in podpiše", g 1(56. te postave veleva: „Oe svedok hoće med branjem nekoliko spremenili svojo izpovedbo, ali joj kaj pristaviti, ima se na koncu izpovedbe vse zapisati prav z njegovimi besedami". Mini-sterijalni dekret od 17. marcija 17(52 pa ukazuje v S- „Dovoljuje se, ako bi se potreba pokazala, za vabila in dekrete vsako vrste poskrbeti potrebne tiskane obrazce v jezikih doželuih " — Glasoviti §. 19. osnovnih postav od 21. decembra 1867 se pa glasi': „Vsakemu je zagotovljena narodnost v Soli, v uradnijah in sploh v narodnem življenju". — Postave so torej dobre, kajti po njih imamo mi Slovonci vso pravico, da terjamo slovousko uredovanje pri oblastnijah na Primorskem in celo uitavoverna stranka nij imela take vesti, da bi bila prezirala to naše pravo v postavali, katere jo ona napravila iu sklenola. — A kako se pa izpolnujejo te postave?
Od zgoraj je dozdaj vedno manjkalo prave, rosne volje glede vestnega iu točnega izpolnjevanja teh postav in to je uplivalo demoralizovalno na zdolaj. Mnogokrat trdijo colo niži uradniki, da slovenski jezik nij za rabo, a to je krivična trditev, kakor so dokazali naši juristi, ki celt» uredujejo list za pravuike, donašajoč vso. kar zadeva soduijo in druge uradnije, v lepi slovenščini; supet drugi se izgovarjajo, da narod sam ne terja tega; ali tudi to je prazen izgovor: narod sam ue upa se, terjati, ker so boji, da mu ne v/,raste kaka škoda, ker predobro ve, tla na gotovih krajih mrze njegov jezik in da so mnogim gospodom nadležne tako tirjatve. — Mi |>a nasprotno trdimo, da uradniki sami bi morali biti tako podučeni in odgojeni, da bi vsaki stranki slovenskoga rodu pravico delali v njo maternetn jeziku, tudi ako stranka tega no zahteva, iu da bi morali manj omikane stranko celo podučevati o pravicah, katere imajo; kajti narod nij zaradi uradnikov, pač pa so uradniki zarad naroda iu morajo torej narodu, mej katerim žive, biti dobri prijatelji in zvesto služiti njo-govim potrebam, posebno pa morajo skrbeti za dobro tacega naroda, ki, kakor naš, zvesto iz-polunje svoje dolžnosti do cesarja in države. — Mi saj si smatramo nalogo uradnika ko bolj v/višitno, kulturno, no pa samo fiskalno.
Podali smo tukaj naravno sliko naših razmer glede uradnij in menimo, da smo dokazali, da jo silno potrebna v tem obziru velika reforma na podlogi enakopravnosti in prave svobode in da taka reforma bode v prvi vrsti koristna državi. —
Ali no le v uradnijah, temuč tudi v šolah trpi naš narod največo škodo. Mi imamo, hvala Bogu, še precej ljudskih šol na Primorskom in te so osnovano na narodni podlogi, ker drugače nij niti mogoče misliti si ljudskih šol v slovenskih pokrajinah; a tudi to podlogo hočejo no-kateri krogi našo deželne vlado premaknoti s tem, da silijo z vso močjo nemščino v ljudsko šolo. ~ Ker pa ljudska šola po zdravih in občno priznanih načelih pedagogike neina namena širiti le poduka v onih vedah, ki so neobhodno potrebne za praklično ž i vonje naroda, in ker nameu ljudske šole in doba šolanja no dopušča, da bi so delale poskušuje, zato jo vse to siljenje cilju ljudsko šolo na kvar; s tem se no dosežo nobenega pravega namena in se le trati dragi čas in denar, kakor to kažejo dosodanjo skušnje.
ljudska šola naj toraj služi izključljivo lo narodu, naj goji omiko njegovo, a naj nikar no postane torišče za politične namere. — A ne samo, da je siljenje nemškega jezika v ljudske šole nepraktično in škodljivo njo namenu, ono jo tudi protipostavno, ker spodmika po postavi ljudski šoli odmerjeni cilj in zatorej moramo proteatovati proti neki ngitaciji v tem obziru, ki so prav očividno dela in sicer po najviši gospOdi, po prvih zastopnikih vlade, kateri so ne bojo učiteljem javno priporočati vpeljavo nemškega jezika nad vsem drugim in taki migljaji postajajo nekaterim bolj bojazljivim učiteljem, proti lastni volji, postava, vslod č«sar mi trdimo, tla jo tako ravnanje seganje v pravice slovons-kega naroda na Primorskem v zmislu g. 19. osnovnih postav. —
Kar so pa tičo meščanskih in srednjih šol, je stvar še veliko slabša. Na Primorskem imamo več takih srednjih šol, meščanskih, realk iu gimnazij, a vse te šole so nemške in italijansko; imamo tudi dve preparandiji za učitelje in učiteljice, na katerih imate slovenščina in hrvaščina vendar nekaj veljave, pa tudi tam bi bilo želeti, da bi so še več podučevalo v narodnih jezikih; a slovenščina jo osobito na realkah in gimnazijah, nahajajočih so na Primorskem, šo celo ko predmet za francoščino in so tudi ko predmet tako spoštuje, kakor so spoštuje v družbi kak vsiljonec.
Za malo število Nemcev, ki so so naselili v teb deželah, imamo na Primorskem kakih (i realk iu gimnazij, katoro vzdržuje vse vlada; Italijani, ki so v manjšini na Primorskom, imajo tudi kake 4 srednje šolo, katero tudi nekoliko vzdržuje vlada; a Slovenci in Hrvatje uumajo v t"j deželi, kder oni prebivajo v ogromni večini, nobene srednje šole; naši mladeniči so primorani obiskovati italijanske in nemške realke, gimnazijo, meščanske in drugo Sole; za nas, ki vendar tudi plačujemo davke za šole, nij našla še nobena
vlada denarja, da bi nam olajšala izobraževanje; naši otroci, ki dovrše ljudsko šolo, so morajo Se le v posebnih šolali pripravljati za nemški poduk, ako hočejo prestopiti v srednje Sole; — in kako teSko so potem v tujem jeziku uči predmetov naša mladina, to dobro vedo gospodje učitelji in tisti, kateri imajo opravili z abiturijenti našega naroda, kateri le izjemoma imajo nekoliko v svoji lasti tuji jim nemški jezik. —
Kedo torej ne vidi, da jo osnova srednjih šol na Primorskem na veliko kvar narodnim iu pedagogičaim načelom iu da se tudi s tein no ujema, knr nam g. 19. osnovnih postav jamči?
Naši mladeniči vslml tega zaostajajo v mišljenju, ker se morajo učiti teških predmetov v takem jeziku, katerega lo malo poznajo in zatorej postajajo le izredno talentje, dobri misleci; ker pa mora šola v prvi vrsti vpljivati na razvitje d ušnvnih močij to je mišljenje, zatorej zaostaja in mora zaostati mej nami občna omika in pogrešamo celo mej našimi boljšimi stanovi ono sigurnost v duševnom kretanju, katera se nahaja lo pri dobrih mislecih. *) (Konec prilt.)
Novi trgovinski minister bar. Fino.
Trst jo jako vesel ter stavi v novega trgovinskega ministra veliko zaupanje. Ne le, da je on bil v Trstu mej vsem dobromislečiin prebivalstvom, kateroga je najmanj 90° „, „pernona grafa", temuč neumorno so jo tudi brigal za vso mnogovrstno zadevo v Trstu i na Primorskom, i kedor je pravičen, mora nam pritrditi, da z razumom i ljubeznijo. Vsi tržaški časniki, razen enega, ki pa dola na to, da bi v Trstu trava rastla, pozdravljajo ga sočutno. — Trgovinska zbornica, katera tukaj ni kaka malenkost, ampak velevažen faktor, pozdravila ga je tako lepo, da doslej še nobenega njegovega prednika no tako; brzojavila mu je namreč tole: Tržaško trgovinsko zastopstvo pozdravlja imenovanje Vaše prevzvišenoiti trgovinskim ministrom z največjo zndovoljnostjo ter Vas prosi, sprejmite najiskrenejše čestitanje in visoko spoštovanje, katoro gojimo do Vaše prevzvišenosti itd.
Največje veselje nad tem imenovanjem pa imajo naši slovenski kmetje, katerih se je tako prijazno spomnil, ko jo linški kmetovski hIio<I dovolil. — Užo ko je prišel v Trst za naiuost-niškega svetovalca, takoj so jo začel slovenski učiti; učil ga je Slovencem dobro znan uradnik, kateremu jo on rekel: „Kdor koli sem dosloj služil, povsod sem z ljudstvom v njegovem jeziku govoril, tolmačev nečem, ker tolmači so stena mej uradnikom in ljudstvom". Naše kmete jo zelo rad sprejemal iu imeli so oni veliko zaupanja do njega, pa jim je tudi, kder jo lo mogel, pomagal ali vsaj dober svM dal. IVigo-dilo se jo, tla ga jo slovenski kmet nagovoril laški, a segol mu je v besedo rekoč: „Lo slovenski govorite, laški no znate dobro". Hud boj jo imel baron Pino, ko jo bil v Gorici, z nesrečnim Moringom zastran šempaskega taborja, i prav pri tej priliki je Pino pokazal, da je mož od nog do glave. To jo morebiti lo malikomu znano; zato nečoino zagrinjala popolnem odkriti, le to tukaj omenjamo, da jo Tino tabor dovolil, Moring pa prepovedal, i da je potem prvi kato-gorično poslednjemu sporočil: „Oe tabor prepo-viste, odstopim jaz!" Vsled tega je bil poklican Pino v Trst; tabor je bil sicer dovoljen, a Moring jo zahteval, naj se postavijo trije kanoni (!!) na šempansko ravnino i naj so ta dan vojaki za taborjem urijo. Tudi to je Pino odbil s poroštvom, da bo za najmanjši nered lo on odgovoren.
Naše narodne želje iu težnjo je novi trgovinski minister vedno odobraval i podpiral, brisal našim rodoljubnim uradnikom tudi črne pike, kolikor jo bilo v osornih Lassor-Auersbergovih časih lo mogoče; zato pa smo se pod njim tudi vesolejši gibali, nego se gibljemo zdaj.
Pino je rad vesel, posebno inej prostim ljudslvom, on ima dobro srce, pa tudi strogo zahteva, da vsak spolnjuje svoje dolžnosti; on sam je jako marljiv, njegova vrata so bila vodno
*) V zadnjoj ilov. naj so na prvoj strani, prvom predalu, 10. vrsti oil spodaj bore : 1MID U ». oktobra namesti 1H08 18. oktobra.
odprta gospodu in kmetu; tim ima jako bister,
govori, ako so zelo no motimo, jeziko vseh avstrijskih narodov i še več družiti: angleški, francoski, španski, madjarski itd.
Co jo tedaj njega grof Taafl'e poklical za ministra, vedel je, koga jo poklical; sovraštvo od neke uiaiovredne strani mu nobene dobre lastnosti ne vzame.
1'oklican na tako visoko i za avstrijske na-rodo toliko važno mesto, imel bo silno dela in kakor jo uže sam rekel, neizrečeno težavon posel. Sreča, da to težavo pozna; drugo je v božjih rokah.
Novi trgovinski minister, baron Pino, vprašan, po kakem programu so bo ravnal v trgovinskih zadevah, odgovoril je, da v sedanjih razmerab avstrijski trgovinski minister ne more imeti določenega trduega programa. Trgovinske razmere v Avstriji so neskončno težavne. Na zapadu imamo razvito kulturo in obrtnijo, katera jo daleč pred nami; na vshodu je še le v porodu svet, ki je prav Avstriji najvainiši. Pri tacih razmerah ne moremo ravnati po enom goslu, ne moremo so naslanjati na sploh veljavno pravilo. Treba je oteti Avstriji tu in tam, kar je mogoče oteli, držati so trgovinske politiko, rekel bi, posebno v vsakem priinerljaji. — Minister je prepričan, tla bodo posebno vshodnje dežole av-strijskej trgovini in obrtniji zelo široko in rodovito poljo, ali prav z vshodnjitni deželami zdaj ni mogoče po enem vodilu ravnali, ker tam s trgovinskimi interesi tokmujejo in nasprotujejo najvažniši politični interesi. Ko so enkrat politično reči bolj vredo, potom bo čas, določiti trdna vodila iu potom ne bode odlašal svojih nazorov odkritosrčno razodeti. Minister meni, da se v Avstriji sploh za trgovino in obrtnijo boljši časi bližajo. —
Vsak, kedor lo nekoliko pozna trgovinske razmere, moro ta program pozdraviti, ker se minister ne naslanja na doktrinarstvo i gotova načela, ampak na dejansko razmere, katorim je treba povsod ugajati, kdor se hoče kaj zboljšati. Minister imenuje trgovinsko razmero v Avstriji neskončno težavne, in tudi to jo popolnoma resnično, uže notranjo trgovinske razmero so neskončno različne in dualizom jim jo zelo nougoden; kuj pa šo le navzunajl Tu so ima Avstrija boriti z najizobraženejšo, tam z najbolj principijelno trgovino in obrtnijo; tu so surovim, tam z obtniško preustrojenim blagom taki, kakor nobena druga država. Da so tako različne in zapleteno razmere ros neizrečeno težavne, kedo bi mogel to tajiti, i dobro znamenje jo, da minister sam pripoznava to resnico, ker lo tisti, ki razmere i težave pozna in vidi, moro vspešuo delati.
Irredenta se pripravlja na delo.
Rimski časnik „ Capital«" je priobčil pismo tržaškega irrcdentovskega izvrševalncga odbora, pisano Garibuldu', v njem je naprošen Oari-bahli, naj zastopa še ne odrešene dežele na ve~ lirik rimskih shodih, potezajočih se ea splošno volitveno pravico. Dalje javlja ta časnik^ da je Guribuldi prošnjo nslišal. „Kiilnische Zeitung" pa je prinesla is llima brzojavno poslanico, da bo ljudski shod v liimu, ki se bode posvetoval o volitretu j predrugaihi, pečal tudi z večhni irre-dentovskimi demonstracijami. Dalje se temu časniku poroča, da misli Garibaldl spomladi so svojimi prijatelji Trst napasti, in da se za tu podjetje uze nabirajo novci na Laškem in po druzih deželah. Vse to potrjuje tudi neko pimo v „ Vossisehc Zcitung" iz popolnoma zanesljivega vira. '/'« časnik je priobčil tudi pismo tržaške irredente, katera Oaribalda pooblaščuje. 'Jo pismo je taku veleizdajsko, da ga ni mogoče priobčiti. Zanimivo je, da je italijanski poslanec na Dunaji žulje izrekel, naj bi se mu dali po ljudskem popisu nabrane pozvedbe o luških podanikih. „Press«" misli, da iz tega morebiti izve naša vlada, koliko italijanskih podanikov r Trstu prebiva, kaj delajo in koliko jc irreden-tovccv mej njimi. — Ako bi „Presse" tržaške razmere lo nekoliko poznala, no bi teh besed bila zapisala. Kdor Trst opazuje, prav lahko se prepriča, da so najhujši irredentovci — polutani in renegat je, katerih se je zadnja leta mnogo zaredilo in vgnje/dilo celo v držav-nc urade, ker
EDINOST
dovolj se jo skrbelo laščini i ž njo irredenti za
—	floreat, creseat! Te ljudi v Trstu uže vrabci poznajo, z lučjo jih tedaj vladi ni treba iskati in če jih res ne pozna, kedo je temu kriv ? Ugibati ni težko, povedati pa bi nevarno bilo.
—	O Garibaldi misli, da je Trst Sicilija, zelo se vara. Naj le pride, če ga Se druga noga srbi; z naše zemlje, to smo mu pornk, zdrave ne odnese. Kakor bučele, kadar rojć, tako hi rojilo naše ljudstvo iz vseh krajev nanj ter pokončalo njega, ž njim vso irredento takraj morja, na onej strani pa hi se tudi prevroča kri ohladila.
Ker pa je dobro znano, da Garibaldi ni tako strašen, kakor kak „Zampa" ali „Ugolino", in ker se sploh trdi, da pripoznava vsakemu narodu svoje pravice, zato ne bo sile. Ko si malo ogleda Trst i mu bo po trgih preveč donela na uho „lingua barbara", mislil si bo, nisem prišel na pravo mesto, tu ni zemlja za nas, i potegne nazaj na „Kozji otok": „Addio Trieste, non mi vedi piii " Ni se treba tedaj dosti bati, naj uživajo rogovileži veselje, doklor pride Garibaldi — meseca aprila, ali kali — boste videli, da pojde rajši z nami na Opčine k Miče t u pit dobrega terana, nego da bi se z nami pretepal; — teran mu glavo gotovo bolj razvedri, nego vso irredentovske komedije.
Ker so uie menimo o Irredenti, naj še povemo, da je poslalo mnogo v Trstu živočih Švicarjev iz tesinskega kantona načelniku švicarske repuhlike energičen protest zoper izjavo Irre-dentovcev, da so namreč švicarski Italijani zadovoljni, da so njihova zemlja združi z Italijo. V tem protestu pravijo tržaški Švicarji mej drugim, da so čutijo dobro pod ljudovlado i da nič no marajo zameniti ljudovlado z laško monarhijo i da bo vsak Švicar krepko branil neodvisnost republike. Tako Irredento povsod odbi-gajo; čudno pa je vendar to, da nekateri Švicarji, ki domA nočejo vedeti za „Irredento", pa so jej v Trstu tako gorki pristaši. Mutant moreš!
Dopisi.
V Podgrajah, 18 januarja.
Tukaj smo imeli lanskega leta 40 mrličev; mnogo jih jo končalo po nesreči. Med Uožičein je padlo blizu 2 letno deklice v ogenj in so opeklo tako, da jo k malu umrlo. Meseca oktobra je Sla v jako slabem vremenu uboga samica po drva, spotakne bo, in pade v jarek z bremenom na hrbtu. Konop okoli vrata jo stisne, in našli so siroto zaduženo mrtvo pod drvi. Meseca septembra so delali Kastavci cesto v goro Snežnik. Debelo kamenjo so morali z smodikom odstraniti, 25 letni mladenič zapali smodik, — a razletelo kamenje ga tako nesročno v rebra zadene, da več ko seženj daleč pade, in je bil v hipu mrtev. Spomladi so Kastavci na gori Snežniku delali oglje; 45 leten mož poseka hrast, a ta ga med padcem tako hudo zadene, da je vsled tega umrl. Letina jo bila silno slaba, zadnjega julija je potolkla toča turščico, fižol in krompir, poglavito pridelke tukajšnih kmetov. —
Več obžalovanja vrednih in pomoči potrebnih ljudi nema nič, razven malo slabega krompirja, toliko da se morejo še 2—3 tedne prehraniti. Lani so dobili nekoliko podpore, lotos, ko se jim še slabšo godi, uikdo ne misli na nje. —
Politični pregled.
Uže zadnjič smo omenili, da je bilo v gosposko zbornico poklicanih 12 novih udov, kateri vsi so sedanji vladi prijazni možje. Ti so: Franc grof Coudcnhove, potomec staro avstrijsko rodbine, veliki posestnik. Tajni svetnik Maks baron Ua-gern, hud protivnik liberalcem. Jožef baron llelfert, slaven avstrijsk zgodovinopisen Profesor Anton Ramla, Čeh, velik rodoljub in izvrsten jurist, v najboljših lotih, zato je od njega mnogo pričakovati. Opat benediktinskega samostana Ivan Rottcr, odločen privrženec češkoj naroduej stranki. Grof E. Stadnicki, bogat Poljak, nov mož v politiškem živenji. M. Zvblikiewicz, velenadarjeni vodja v poljskem klubu. Edvard baron Tomašek, nekdaj sekcijski šel v vnanjem ministerstvu. Ivan grof Tamotcski, Poljak in državni poslanec. Josip vitez Saujski, poljski pisatelj in profesor poljske zgodovine. Grof Karo! Scileni - Aspung, grajščak na Moravskein. Grof Schiinborn, češki plemenitaš.
S poklicaujem teh mož v gosposko zbornico je Schmerlingova stranka, če tudi še ne potis-nena z večine, vendar zelo pobita, ker so jo vladna stranka pomnožila s tako razumnimi in izobraženimi gospodi, kakoršnih Schmerling nema pod svojimi poruti. Ako se vrosniči glas, da bo na jesen zopet poklicanih več gospodov v gosposko zbornico, potom bodo liberalci tudi v tej zbornici v manjščini.
Govori se, da je stari Schmerling delal neko zaroto zoper ministerstvo i da sta bila vanjo zapletena tudi ministra trgovine i pravosodja. Schmerlingu pa je izpodletelo i ministra sta morala zarad tega naglo odstopiti.
V prvej seji državnoga zbora, dne 18. t. m. je grof Taall'e predstavil nova ministra Pražka in Pinota, kateremu posledujemu je mnogo poslancev čestitalo, prvi je bil itak uze poprej minister. Pravosodni minister je predložil zbornici načrt zakona, ki bi varoval upnike pred onimi malo-
vrednirni dolžniki, ki se plačevanju dolgov skušajo s tem odtegnoti, da posestva na drobno prodajajo.
Na dnevnem reda je bilo drugo branje zakona zoper oderuhe. Poslanec Grenter ni bil zadovoljili zodsekovimi predlogi, ker so oderuhom »e preugodui. Ostro j'' nihal liberalce ter rekel, da gibanje zoper jude ne i/.vira iz verskega, ampak v/, socijalnoga prašanja. Sedanji načrt zakona je prva stopinja do boljšega, zato bo zanj glaseval Desnica mu je burno pritrjevala.
P. Grenter je finančnega mistra tudi vprašal, je li res, da so centralisti pri chabrusu državi nad 2(J0 000 gld. ukradli in linančni minister je prikiinoval. Treba je tedaj, da so ti „lumpi" in goljufi očitno naznanijo ter pravici v roke dado. Od finančnega ministra se nadejamo, da to tudi stori.
Izvrstno je govoril tudi slovenski poslanec vitez Schneid ter dokazal, v kako zlo se je rabila beseda „svoboda kapitala" i druge tako lepozvoneče fraze; zavalil je vso odgovornost za sedanje razmere na levico državnega zbora i rekel, da bo desnica morala še dolgo i mnogo delati, da se zlo stanje na boljšo obrne.
Tudi poslanec Schoffel je dobro govoril, rekel je: Pošteni zaslužek je v obrtniji Jan danes po-slranska stvar, goljufivi pa glavna stvar: innogo kmetov je uže prišlo na nič in osoda delalcov je Žalostna. Vlada naj sestavi statistiko uboštva; odiranju kmeta in delalca z oderuitvom naj se konec stori. Glasovi zoper oderuštvo so upor moraličnega čuta zoper najsramutnejše robstvo, robstvo denarja. Da jo SchOffel tako govoril, to nas toliko bolj veseli, ker je on centralist, tedaj ud tiste stranke, katera je kriva občnega gmotnega propada.
Madjarski vladni krogi se prizadevajo, da bi Taaffejovo vlado vrgli i zopet centraliste na ministerske stole spravili: v ta namen dražijo Bismarka, katerega so uže enkrat na svojo stran dobili, da je llohenwarthovo ministerstvo izpodrinol Nadejamo se, da Madjari zdaj ne dosežejo umazanega svojega namena, ker Bisinark vidi, da se za Schonererjem i njegovimi tovariši ne skriva le nemštvo, tomuč tudi socijalizem, katerega se Bismark i nemški cesar najbolj strašita.
Proračun za Bosno v letu 1881 kaže 700.000 gld. prebitka. Vojvoda Wiirttemborg je nasvo-toval, naj se fa prebitek porabi za bogočastno in učne namene.
Crnogorsko - turškega prašanja še ni konec. Skleneno je bilo namreč, da ima biti roka Bojana meja mej Oruogoro in Turčijo. Zdaj pa turški komisar zahteva, naj meja drži od Bojane ob levem bregu Saškega jezera k vodi Megured tako, da bi ostalo Turčiji ozomljo ob Bojani. Ornagoro v to ne more dovoliti i če se Turčija ne uda, ponovi so zopet črnogorsko-turško pra-šanje.
Nemške uovine silno kriče na ltusijo, da ona v propad telebi no le Nemčijo, temnč vso zapadno Evropo, in to zbog tega, ker je naložila na uvoz obrtniških izdelkov 10" u carino. S tem povzdigne, tako kriče Nemči, svoje obrtstvo, zatre pa naše in evropsko; naši delalci ne bodo imeli zaslužka, vzdignejo se in pokončajo našo kulturo, zato vojna na ltusijo! Nemcem so res za življenje godi vedno trše, nič ni pomoglo pot milijard. Nemci so utaknoli vse v vojaško suknjo, zdaj pa taruajo, ker jih ta no redi Pridejo pa še hujši dnevi, ker plačilni dan je zadaj.
DOMAČE STVARI.
Spomenica društva „Edinost" grofu Taaffeju je zbudila veliko pozornost tukaj v Trstu, akopram je še le nje začetek znan; dva župana, ki sta bila te dni v Trstu, nasvetovala sta, naj bi se to spomenica rasposlala vsem občinskim zastopom na Primorskom in naj bi ti zastopi javili svoj pristop k tej spomenici. Ta misel nij slaba; zatorej pa jo priporočamo občinskim zastopnikom po Primorskem v ozbiljen preudarek. Zdaj je morda čas, da so vsaj nekoliko doseže; zatorej na dolo, vi slovenski rodoljubje in zastopniki naroda. — Želeli bi, da tudi drugi slovenski listi podpirajo to misel, saj o tom, kar zahtevamo mi, vsi smo edini in tudi ne smemo kazati nobeno nesložnosti. -
Položili so mandat vsled burne debate v mestnem zboru g g. dr. Biosolelo, Ciota, Gi-rardoli, Strudtboff stareji, Vivante, kateri so bili v odseku upravništva za mestno svečavo.
Iz Sežane nam pišejo: Denes je šlo našo občinsko svetovalstvo k gospodu Francu Borghi-u, c. k. sodniku in se mu je v gorkih besedah zahvalilo za veliki trud, s katerim je v primerno kratkem času dovršil zemljiščae knjige za sežansko občino. — V znamenje hvaležnosti mu je izročila deputacija srebrn kozarec z volilom srenje. —
Delniško podporno društvo v Trstu napravi v saboto, dne 5. februarja 1881 veliki ples v gledališču „Politeama Kossetti", pri katerem bode svirala vsa banda c. k. pešpoika Jelačič-evega, pod vodstvom slavnoznauega kapelnika gosp. Milier-a. Mej počitkom bode pel pevski zbor delalskega društva in se bode tudi srečkah) na tole dobitke: 1. En par zlatih uhanov. 2. Ena žepna srebrna ura z verižico. 3. En cokin.
4. Kna namizna ura (budnica). Na ta darila igra vsak, kedor kupi ustopnico k plesu, na kateri bode zaznamovana številka srečke. Ustop nij dovoljnu šetnam iu takim ljudem, katere odbor ne spozna za sposobne.
Po polunoči plesal se bode šaljivi kotiljon, se samimi figurami za smeh. Vodsttro kotiljona bo tako, da bo lehko vsakdo plesal ta zinimivi ples, tudi tak, kateri ga šo videl nij. —
Vstopnina k plesu velja za vsako osobo brez razločka 50 soldov. — Začetek plesa točno ob 9 uri zvečer. — Denarnica se odpre precej po 8 uri zvečer.
Vstopnice se dobivajo od denes naprej v društveni pisarni, v tržaški čitalnici, v kavarnah „Bott" in „Commercio" in v prodajalnici gosp. Franca Žitka, Corsin Stadion, št. 1; zadnji dan pa samo v gledlšfini denarnici.
Čisti dohodek je namenjen: polovica društveni glavnici, polovica pa za napravo društvene zastave, katere načrt bo razpoložen v društvenih prostorih, in zadnji dan v gledišču.
Ker jo namen dobrodelen, vabimo posebno slovansko občinstvo Trsta iu okolice, da se vdo-leži v velikem številu te veselice.
Odbor delniškega podpornega društva
Kojnnskn čitalnica naznanja, daje veselica, katera je imela biti 20. t. in., preložena na nedeljo, 30. t. m. — Program jo isti, brez vsake spremembe.
Dolinska Čitalnic« napravi „veliko besedo" 24. feb., na debeli četertek in ne !iO, feh., kakor je bilo poročano.
Ljudsko gibanje t Trstu v letu 1SS0.
Rojenih jo bilo v vsem skupaj 4210 otrok, 2178 moškega iu 2041 ženskega spola. Največ je bilo rojenih v fari sv. Autona in sicer 1670 (877 m. in 71)3 ž. sp.); potem v fari sv. Jakoba 7(18 (399 m. in 309 ž. sp.); sv. Marija zgornja 616 (307 m. in 309 ž. sp.); v fari sv. Justa 373 (188 m. in 185 ž. sp.); v fari sv. Ilrmagora in 225 (119 m, in 106 ž. sp.); v fari Marije Dev. pom. 205 (98 in. in 107 Ž. sp.); pri sv. Ivanu 182 (98 m. in 84 ž. sp.); v mestnej bolnišnici 180 (92 m. in 88 ž. sp.). Umrlo je 4048 osob, 2135 moškega, 1913 ženskega spola in sicer: v fari sv. Antona 1165 (617 m. in 548 ž. sp.); v mestnej bolnišnici 1014 (571 m. in 443 ž. sp.); pri sv. Mariji zgornjoj 565 (268 in. in 297 ž. sp.); pri sv. Jakobu 541 (289 m. in 252 ž. sp,); pri sv. Justu 296 (138 in. in 158 ž. sp); pri Mariji Dev. pom. 158 (77 m. in 81 ž sp.); pri sv. Hrmagoru iu Fortunatu 129 (76 in. in 53 ž. sp.); pri sv Ivanu 117 (64 m. in 52 ž. sp.); v mestnej preskrbovalnici <>3 (35 in. in 28, ž. sp.) Zakonov je bilo 944 in sicer v cerkvi sv. Antona 397, pri sv. Jakobu 168, pri sv. Mariji zgorujej 144, pri Mariji Dev. poin. 66, pri sv. Justu 05, pri sv. Hrmagoru in Fortuualu 41, pri sv. Ivanu 39, v mestnej bolnišnici 22, in tudi v mestnej oskrbovaluici 2. Iz tega se vidi, da jo bilo v letu 171 več rojenih, nego jih je umrlo, 5 več nego v prejšnjem letu, umrlo pa jih jo tudi 133 več, nego v letu 1879. Poroko so bile 3 več, nego v letu 1879,
Statistika v lotil 1880 nn Prošeku. Prebivalcev je bilo ■;. Miramorom in Grijanom vred 1230. Brez Miramara in Grijana 1132. Hišnih številk ima Prosek z Miramarom in Grijanom 240. — Živine je v Prošeku; Krav 122. Volov 18, junic in juncev 16, konj in kobil 13. Oslov 8, Prascev 50.
Popis ljudstva t Ljubljani kaže, da ima glavno slovensko mesto 24.940 prebivalcev brez vojakov, 4727 stanovanjskih strank in 1173 hiš. Pri zadujem popisu leta 1869 se je naštelo 22,591 prebivalcev, 4218 stauovanjskih strank in 1051 hiš.
Umelnija. Akademiški kamnosek liendič, kateri zdaj v Trstu prebiva, razstavil je v pro-dalnici g. Šoljaua (via ponto rosso) prav lepe podobe. Mej njimi se posebno odlikuje mar-melnjeva podoba Bolgarska tmeda. Lepa mlada ženska stoji veličastno, nje črte so govoreč izraz : ,Zora puca, bit ec dana", tako slehrni vsklikne, kateri pogleda to pomenljivo podobo. Mi želimo našemu umetniku obilo vspeha iu naročb.
Dohodki LloJda od !. januarja pa do 31. decembra 1880 so znašali od vožnje 6. milijonov 963 tisoč 644 gl. 22188 gl. več nego lansko leto.
Lloydovo porobrodno društvo je uvedlo novo brzo plovitbo mej Trstom in Kotorom i s tem ustreglo željam vseh Dalmatincev.
O Matičinih knjigah zh leto 1880 poročajo Novice to-le: Natisneua in vezana je: 1 knjiga „Vpliv vpijančjivih pijač na posamni človeški organizem iu na človeško družino v obče", spisal dr M. Samec, — 2) knjiga „Oko iu vid" s podobami; spisal J. Žnidaršič, jo tudi uže natisneua iu vezana, — 3) knjiga „Kopitarjeva spomenica" na 12 polah, ki jo je vredil prof. Marn, je uže tudi tiskana, — 4) knjige: „Letopis", ki ga je vredil dr. Jan. Blei\veis, bodo obsegal 25 pol, natisnenih je uže 19 pol, in ko bode uatisnen imenik Matičnih, udov, katerega vredba je po likvidacijskem operatu veliko tru-dapolnega dela prizadela, bodo dovršeue vse 4 knjige, ki jih za loto 1880 dobijo društvaniki, ter se jim prve dni prihodnjega meseca dopošlejo.
Jczičnik. A Jernej Kopitar. B. Matija Čop. i C. Dr. France Prešerin. Spisal J. Marn, XVIII.
leto. V Ljubljani. To je knjiga, katera se dobiva na prodaj po 60 kr. v Ljubljani v katoliškej bukvami stolni trg št. 6.
„Slovenskega Pravniku4* prvi list je dve poli obširen 15. t. m. prišel v Ljubljani na svitlo. Prinaša uvoden članek od izdajatelja dr. A. Mosche-ta „Kaj čemo?" Potem so ti le članki: ,0 naših pravnih reformah I/, „Pridržanje samostalnoga preganjanja kažnjivih dejanj v glav-nej obravnavi" — „Prednost zastavne pravice hišnih posestnikov na pohišje najemnikov za na-jemičino pred starejiimi zastavnimi pravicami drugih upnikov* — .Motenje v mirni posesti* — „Sokrivda pri poboji" — „Torum contractus in njegov dokaz" — „Vknjižba servitut in realnih bremen" — „Meja sodnikove oblasti v ofici-joznem postopanji" — „Ali so slovenske razsodbe sodnijam dovoljene ali ne" — „Haznosti." List tedaj donaša prav raznotere in zanimive stvari, ter je vreden vse podpore; lahko ga tedaj priporočamo vsem izobraženim Slovencem; vsem ! juristom pa je zelo potreben.
Umgnngssprache. Kako nesrečen sad rodi ta izrek pri popisovanji ljudstva, to se dan na dan očituišo kaže. NaDunaji magistratove komisije brišejo iz popisovalnih pol slovanščiuo ter jo nadomeščujejo z nemščino. — V Trstu je o tem še vse tiho, zvedeli pa smo, da nekaterim slovenskim strankam hišni gospodarji niso izročili ' popisovalnih pol, ampak napolnili so jih sami, da strank Še vprašali niso. Naj no opusti nobe-i deti, kedor ima kak sum, prepričati se, ali se niso godile nezakonite stvari, i če opazi kaj tacega, naj zahteva, da se krivci po zakonu kaznujejo.
PočeSčenJe. Narodna čitalnica v Koboridu jo izvolila dne 10. januarja v izrednem občnem zboru č. g.g. Simona Gregorčiča, kaplana v Rihenbergu in Ignacija Gruntarja, notarja v Lo-gatci ko ustanovnika društva, za častna uda. Živila!
Slovanski vseučlllščnikl na DunaJI priredijo 27. dan januvarja 1881 (v Blumensale, I., Parkring 12) v prid unesrečenitn Zagrebčanom besedo s plesom, se sodelovanjem slavnega slov. pevskega društva, gg. prof. Smjetanskija, Kochanowskija, i, z dovoljenjem ravnateljstva dunajskega konzervatorija, gospojice Lavino Miles i g. O. Lanpperta. — Pri plesu svira godba 32. peš polka, F. d'Este. — Začetek ob V,8 uri zvečer.	Odbor.
Javne dražbe.
V	Bujah Ivan Monica, hiša in posestvo, cenjeno 983 gl. 23. februarja od 9. do 12. ure.
V	Bujah, Ivan Momilovič od sv. Lovrenca, zemljišča, cenitev 1260 gl. 19. januarja 21. februarja, 21. marcija od 9. do 12. ure.
V	Bujah Matija Štule, del hiše in zemljišča, cenitev 312 gl. 18. januarja, 19. februarja, 17. marcija od 9. do 12. ure.
V	Komuu, Franjo Štepančič iz Zagraje, pohištva in posestva cenitev 2900 gl. 15. februarja, 18. marcija od 9. do 12. ure.
V	Trstu posestva Mihe Tenceta pri sv. Križu v okolici, cenitev 4717 gl. 27. januarja, 28. februarja, 31. marcija ob 11. uri dopoludne.
Podgradom posestvo Franja Kašovica iz Hrušice, cenjeno 3734 gl. 12. februarja od 9. do 12. ure.
V	Trstu imovino Ilugona Hella, cenitev 8082 gl. 31. januarja 3. marcija in 4. aprila od 9. do 12. ure.
V	Trstu hišni delež Enrike Maurata, cenitev 3667 gl., 31. januarja 28. februarja 28. marcija od 10. do 12 ure.
Staro železo proda 29, t m. na obrežji Panfili c. k. kraljeva pomorska gosposka najav-nej dražbi od 10. do 12. ure.
Podgradom se na javnej dražbi otda 29. t. m, ledenica v najem pod Pilami, blizo Loce-graude, cenitev 1650 gl. od 9. do 12. ure.
V	Gorici posestva Franja Pršiča iz Prebačino 28. januarja 31. februarja od II do 12 ure.
V	Kanalu posestva Andreja Bratuša iz Lo-kovice, cenitev 2069 gl. 29. januarja, 6. februarja, 2. aprila od 9. do 12. ure.
V	Kanalu posestvo Marije BuČik rojeue Jermol iz Loga, cenitev 8553 gl. 29. januarja 19. februarja 26. marcija od 9. do 12. ure.
Na javni dražbi se na tukajšni c. k. eolnini proda 42 vreč cukra, 2 vreči kave 3. februarja ob 10. uri dopoludne.
POSLANO.
Slavno uredništvo!
Dopis iz „Borovnice1 10. jaunuarja t. 1. pod naslovom „Kaj je zelo krivo kmečkih rev in težav" v zadnjej številki vašega cenjenega lista, priobčil sem jaz lansko leto v „Soči" št. 10 ko uvodni članek pod istim naslovom, tedaj ga je g. dopisnik J. K. iz Borovnico malo da ne od bosede do besede le prepisal. Sicer ni nič napčnega, da tudi drugi časopisi enake podučljive članke priobčujejo, a to se ne sme goditi s podpisom imen ptujih dopisnikov, katerim se o članku in izvirnej ideji še nikdar sanjalo nij. — Z odličnim spoštovanjain
Josip Honig, trgovec. *)
*) Mi srurimo prod tako prevaro, »ko nam bi se ne kaj tačica pripetilo, javno naznanimo dopisnikovo ime.
Uredu,
EDINOST
Javna zalivala
Vsem gospodom i vaganom v Senožečah, 'ih sočutno obžalovanje po mojpin pokojnem ne* nesrečnem očetu ; posebno pa č. gospodu župniku, Vatroslavu Okornu, za njegovo nam izpolnjeno željo. —
Žalujoči otroci, posebno Franjo Ćokelj, sin.
Listnica uredništva.
Gosp. J. D. in drugi v T. Mi ne moremo sprejeti poslanic proti P... .u; ta mož po našem menjenju nij vreden toliko prostora v listu, ki je namenjen bolj resnim stvarem; tudi plačilo nas ne briga. Ako imate Se kaj govoriti ž njim, obrnite se tija, kder vas on opravlja. — Sicer po vam ne svetujemo niti tega. Kedor je Čital njegove slabo prevedene francoske iu angleške stihe in občudoval njegovo logiko v neki poslanici, kder se ob enem hvali in graja, kder namreč pravi, da človek malo velja, ki dosti misli o sebi, ta se more smijati prav od srca, ako pozna moža, ki je ono pisal, kajti v Trstu ga pač nij človeka, kateri bi se toliko bahal s tem, da je bil na Angleškem par let, na Francoskem 48 ur, na Nemškem 12 ur, in da je zarad tega edini on sam zmožen zediniti vse Slovence v eno samo kupčijo (kraško bisago), kakor oni možicelj. Mali ljudje navadno radi stopajo na prste in trcijalke tudi najrajše povdarjajo pri vsaki priliki svojo poštenost, na katero pa ne veruje uobeden, lažujivi Kljukec pa je tudi vedno trdil, da ne laže in da je laž grda. — Zatorej pustiti ga na cedilu; homuncolo ost sine grano salis. —
Nekoliko dopisov smo morali odložiti za prihodnjo številko.
Tržno poročilo.
Ko va. — še precej obr^jtana, cene trdnejše k nagibom, da še poskočijo. — Kio velja f. 65 do f. 86.—, Java f. 82 do f. 91.-, Santos f. 76 do f. 85.-, Cejlon plant. f. 100 do f. 136, Ceylon nat. f. 80 do f. 85, Portoricco f. 100 do f. 112.—
Olje. — v boljšem menjenju, posebno line baže, cene trdne, bombažno najtineje se je celo podražilo. — Denes stane olje namizno od f. 56 do f. 69.—, jedilno f. 40 do f. 44.—, bombažno prve vrste f. 38 do f. 39.—, druge vrste f. 34 do f. 36,—
Sadje — Sultanina se je podražla, druge vrste sadje brez spremembe. — Kožiči f. 10 do f. 13, fige v vencih f 17 7„ v sodih f. 15 do f. 16.-, Sultanina f. 35 do f. 40.— opaša f. 21 do 22.—, cvebe razne od f. 20 do f. 33.-, pomeranče f. 2 do f. 3.— zaboj, limoni f. 3 do 4 zaboj. —
Iti i. — Ker je prav malo naročeb, postala je kupčijo mlahova in cene so padle. Denes velja riž italijanski od f. 18 do f. 22.—, Ran-goon f. 14 do f. 13 V
Špeh in mast. — Ker cene na Angleškem vedno rastejo, se je tudi tuk^j Špeh podražil prav tako tudi mast, in smemo zd«j skoro gotovi biti, da cene š« zdatno poskočijo, posebno pa masti. Denes velja špeh od f. 50 do f. 64.—, mast f. 58 V, do f. 60V,. —
Petrolje. — se uže več časa drži trdno na f. 12 V4 do f. 123j upati je bolj, da cene poskočijo, nego padejo. —
Domači pridelki. — fižol vsak dan slabši; denes se ue more prodati niti po sledeteh le cenah; rudeči f. 10'/,, bobinec f. II",, zeleni f. 11., beli 10'/j, koks f. 12, kanarin f. 12, rumeni f. 10',, mešani f. 87,. Masla naravnega manjka, zato ga plačujejo po f. 85 de f. 87.—, slive so tudi v dobrem menjenju in gredo po f. 16'/, hrvatske in stajerske. — Korun ameriški f. 3.—, koroški f. 37«
Koruza in pSenica — po nespremenjenih cenah; a mala kupčija. — Les — brez spremembe, slaba kupčija.
Seno. — ima dobro prihodnijost in utegne na spomlad veljati do f. 27,; denes gre dobro volovsko po f. 1.70 do f. 1.85. —
Dunaj slca, Eorsa
dne 25. januarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih . 72	gld.	40
Enotni državni dolg v srebru . 73	„	55
Zlata renta.......8H	,	-
1860, državni zajem . ... 130	„	25
Delnice narodne banke . . . 823	„	—
Kreditne delnice..... 282	„	50
London 10 lir sterlin . . .118	„	80
Srebro........—	„	—
Napoleoni.......9	,	39
C. kr. cekini......5	„	54
100 državnih mark .... 58	.	10
CENIK RAZNEGA BLAG*.
KAVA: Mulcu. ___________...________________________________________
t'eylon biser........................................ ..........
i plant. (um in najlineja.........................„
« srednja in */» lina •«________________________
« nalive..........................««....................
Portorico...............................................
Malabar native ......._......... .........._..„.__...._
La (luayra...............................................
St Domingo......._._„,...._„...................„,„„
Hali i a__________________________________ _________________
Rio najlineja ..«.,............................................
» 1 f lina in navadna................._„.........
Santos navadna in fina ....................................
Jara Malang . «........._....„.. «.....................
Manila ... . ....................................................
Ollatemala .......................................................
Sladka skorja.............................................
Nageljnovi cvečiči (šibice).................................
Poper Singapore................................................
» Batavia..............................................„„
Piment Jamajka...............................................
Imber..............................................................
Sladkor avstrisjki v Stokih rafiniran................
« < r kosih _______.____________________
01 JE: Ital jedilno navadno............................................
lino in najfmejSe namizno........................
Levantinsko in AlbneSko jedilno.......................
Corfii jedilno fino in najlinoie...........................
Dalmacija jodilno fino in najfinejšo................
Istra	« «	< ....................
Laneno..............................„......................
Pavoljno ali bombažno..............................«...
Ilibje hamburSko (:t krono) ............................
Olein...........................................................................
SADJE: Pomen ranče Sieilije (I zaboj).......*.........,'...........
Limoni	< (j /aboj)...........................
Kapari	« fini...................„...........
«	i l//, fini________________________
Ruiiči piiljeski novi..........................................
« grSki stari .................................................
Mandlji puljeSki.....................................................
« romanski........................ ..............
« sieiljski .............................................
« puljoSki grenki .......................................
Loinlki novi ital........................................................
, « « istrski......________________________________
Ošplje suha iz Bosno in Srbije novo .........«...
« *	<	« stara--------------
« « iz kranjske in hrvatsko.................
Pinjoli....................................._.............................
Kiifo Calamata v vonolh nove..........................
« v v vrečah stare_________ ........
« puljesko v sodih......,«................................
<	11 Smirno.........................................................
Cvobe F.lonu! novo........................................
t l'ism6.................................................
<- Stanohio........... ........................................
*	Samos črno ........................ ...............
Rozino Sultan novo...... ....................................
OrozdiČo (opoSa) grško.....................................
4 rudečo (korinte)________________________________
*	siciljsko l.ipari _______________________________
B1Ž ALI LAŠKO PŠENOs
Italijanski navadni do 7« fini............................
Italijanski lini in najfinejši..............................
Indjiski.................................................................
SLANINA IN MAST: Slanina ainarikaska.......................
Mast Bankorft.................. ..................................
« \Vilcox....................... ..............................
Loj dalmatinski...................................................
« tržaški......................................................
Stearina.,., . ..........................................................
Srečo iz stoarine .....................................................
« iz parafine...................................................
PETROLJE v sodih...«...................................................... ..
v zabojih.............................................................
DOMAČI PRIDELKI: Maslo Minersko I. vrsto..............
Maslo hrvatsko...................................................
Loča .............„.„....««.....................................
Fižol svitlo rudeči novi............................. ......
« temino rudeči.........................................
« bohineo novi...................................................
<	rumeni..............................................
i. zoloni,................„...„....„..................
« kanarček.. .. ..........................................
<	oukreneo (koks)...........................................
« boli dolgi.................................„...„,.....
€ t okrogli novi..................... ..................
« mešani noTi..........................................
Konopljo drobno,..........................................
« dobolo...............................................
Proso belo.............................................................
Zeljo kranjsko................................ ................" "
Korun................................................ "
ŽITO: Pšenica ruska_____________________________________________"I
« bana^ka in ogrska........................, . .„..„
Koruza Oalac, Ibraila...............................
« Odesa_________________________________.''.'."1
<	ogrska in banaška nova..........................
« hrvatska....................... .......
Rž, Oalac, Odesa..................................7...'T~T~.!!
Ječmen ...................................„.,..„.
Oves banaski, ogrski...............„..,.................
Razgla«.
Naznanja se, da po sklepu slavnega c. kr. okrajnega šolskega svota se bode na javni dražbi oddalo kauinarsko delo za novo šolo v Sežani dne 29. t. m.
Načrt, kakor tudi pogoji so pri podpisanem krajnem šolskem svetu v razgled.
KRAJNI ŠOLSKI SVET V SEŽANI.
PEKOVSKO DKI STVO
"\ar u'aisa'u'^ii
vabi uljudno k
VELIKEMU PLESU
kterega priredi 29. dan januarja pri Zelenem Hribu (Monte Verde). — Svirala bode vojaška godba reg. nadvoj. ALBERTA. — Začetek ob 8 uri zvečer.
n 100 K.*			
od	f.	do	f
II?	_	126	
12«	_	13«	_
ii:i	—	135	_
100	—	100	_
78	—	Si	_
100	—	IU	_
Hli	—	93	_
10«	—	112	_
74	_	84	__
JH	—	70	_
78	—	8i	____
70	—	78	_
60	—	08	_
7:»	—	83	
K9	—	»1	_
75	—	80	_
80	—	88	_
31)	."KI	M	—
170		17 "J	_
3<J	50	6tl	__
53	_	54	Ml
59	—	10	
2'.»	—	30	
33	_	37	50
:i«	_	31	30
30	ecs	iil	
31	—	08	_
30	—	40	
40	—	12	
38		41	_
38	—	ill	_
35	30	34	_
34	50	38	50
55	—	—	_
34	_	_	_
2	.in	4	_
3	—	5	30
60	—	62	_
3o	_	28	—
10	—	12	-
8H	_	^ 96	
8«	_	_	_
84	_	86	_
IOO	_	_	
27	_	25	
32	_	45	_
10	—	20	_
11	—	t4	_
16	50	17	50
711	—	77	
17	—	17	50
li	_	13	
13	—	10	
40	—	110	_
20	—	38	_
23	—	24	_
211	—	—	_
2J	—	21	__
28	—	ill	_
21	—	24	-
28	-	20	—
17	50	20	30
21 li	»1»	23	30
	30	10	_
53	—	30	_
00	50	61	_
58	—	50	_
30	—	—	_
40	50	_	_
67	—		_
75	—	110	_
02	7.1	100	_
12	30	12	50
15	50	16	—
80	_	88	_
72	—	78	
18	—	20	—
11	—.	—	_
10	50	—	_
12 1 ]	—	12	3(i
11	_	II	50
12	—	12	25
12	73	13	_
11	—	11	75
10	75	II	_
8	5(1	9	_
10	—	20	_
1(1	—	—	_
11 G	—	! 1	50
3	—	3	25
12		12	50
12	_	13	
-7	—	7	23
7	Iti	—	
6	05	0	75
6	70	_	
0	50	10	_
7	23	9	_
7		7	50
			
8 8 •/, O
MOKA ogrska
0 18 345 t T
f! 30, ti.30, to tU, 1» (VI. IV IS 30, 17.*, 17
otrobi debeli... ..._____... _____________
« drobni...... .........................„,
ajdova............................................ .
koruzna .....................................
VINO IN ŠPIRIT: Špirit rafinirani 30° hektolZ
Rum Jamajka (liter).. ...........................
t Demerari « .................. ..........
<	St Jago t...........................
Vino oipersko (hoktolitor) ......................
*	Malaira (aroba)......................._„..,........
«	refoik iz Istro (bntelja)...................
<	islersko (hektol.).................................
<	teran « ___________________________
*	vipavsko c .................................
<	hrvatsko « ........................
*	ogrsko 1 ........................„,...,
<	dalmatinsko« .............................
PREDIVO konopljeno Kerrara.........................',..'.'...
« Bologna....................................
< Gosena.................................
dolgo čiSčeno...............„„,.„ __________________
<	< najlinoj«......„«....„..«.___...
za dreto.....................................................
RAZNO BLAGO: Kafra..................................................
Orehi dalmatinski...................... ..............
Vi rh ........................................................
OrcSki (Muškat)............................................
T<5....................................................................
Vanilja	(1 kilo)«...............................
Žafran Spanj-,ki. .....................................
Oalun. _______________________________________________„.,.„
PotaSelj.......................................................
Rlj domaii in tirolski....................................
*	istrski...............................................
Soda.............................................................
Kolofonij amerikanski .................................
Votlee (Bimstoin)............................................
Mjilo kandijsko.............................................
<	Corfii ...............................................
Cunjo ...................................................
Gobo za konje,.............................................
*	za toaleto.............................................
Jcžice iz Azijo........................................
« grške...—...................................
i domačo............................
Žveplo rimsko v kosih.....................................
1 siciliansko zmljeto...«..........................
RIBE — polenovko nove................. . .........................
« staro.........................................
Arniki Varmoiuth (t aod).........................
Sardello istrsko t ..........................»
KOŽE — usnjo za poplate............................................
usnje tolotina..........................................
*	krivina bela in črna______________________
kožo surovo volovsko domače.....................
dalmatinsko in bosensko.......................,....„
amerikansko.........................................................
kravjo iz Indijo.........................................
teločje.................................................................
jančje dalmatinsko ................................
zajčjo (100 komadov) ...................................
VOLNA bosenska...................................,......................
albaneška........................................................
(trška ..................................................................
iz malo Azijo...............................................
istrska............................._______________________
LES: , Desko 1" debele iu 7" široko za
Škureto '/»" «
iS > * ' *
2 S Romeljni */4 «
7" HO « 10/14 * 8/12 < 10/14 » 8 Vi « in/11 t
w
100 kom. 850 colov 1200 « 1200 « 1200 < 1300 » 1200 « 100 kom. 100 < 100 «
4
« Vt <
Dlle 2" « za 1 cola....................................
« »'/• « * --------------------------
« 2" moro novo « ...........................
f I1, «	* ..............................
f Deske po 1" dobolo in 7" Airoko za 100 kom. « i<<8»< «100« * « « « 10/141 <1200 < « */4 < * 8/14 « * 1200 « « »/. < « 10/14 f « 1200 « Skureto laške miro debolo 8/12 1200 » <i * f € 10/14 1200 < Romeljni */» * * «	100 kom.
<	V/» « < «	100 »
<	*/» « « « 100 «
Dile 2" dobolo cola_____________________________________________
« 7» « * ................................................
Tr.itui od */t d o "/, kubični čevelj......................
«	7. do %,	«
liordonuli od 24 naprej < .................. ..
Drva za kurjavo bukova, sežonj.............................
Ogljo bukovo za 100 K.°.________________________________
po trakili uenali prodaja so tukaj v magazinu.
SENO dobro volovsko (dun. uent.)................................
navadno konjsko_____________________________________
SLAMA (skopa ržene)..................................................
za steljo, p5onična...................................
■7?
za liiO K."			
od	i	do	1
5	10		
4	8(1	_	_
! 3	—	19	_
8	—	10	53
38	-•	38	50
—	80	1	M
—	57	_	72
—	32	_	40
33	—	60	75
10	—	12	
—	811	1	_
26	—	36	_
30	—	45	_
16	—	24	_
10	—	11	_
11	—	16	_
10	—	15	_
43	—	44	_
jO	—	53	__
40	—	42	_
7i	—	83	_
86	—	87	_
80	—	96	_
190	—	105	_
10	—	17	_
40	—	34	_
260	—	300	__
160	—	0110	_
38	—	58	
38	_	72	
8	50	9	
21	—	21	50
0	_	__	
8	50	,	
0	—	9	_
7	—	9	50
4 15	—	8	
25	_	33	
16	—	18	_
3	—	17	,
9	—	27	_
25	—	26	,
14	—	17	_
8	30	9	_
7	—	7	75
7	50	8	25
28	—	34	
20	—	24	_
10	—	16	_
15	—	74	_
150	—	175	_
357	—	616	_
145	—	250	_
45	—	55	_
71	—	98	_
110	—	130	_
120	—	150	_
190	—	200	_
«11	—	75	_
28	—	38	_
108	—	115	_
113	—	120	_
130		140	
120	—	123	-
36	_	38	
47	_	52	
88	_	90	_
62	—	05	
60 50	—	72	_
lit)	-	57 61	—
29	_	59 31	
28	—	29	30
—	li	_	16
—	12		13
--	20		2 i
—	15	—	28
20	—	32	_
30	—	40	_
00	—	68	_
50 53	—	51	—
i i	—	5 i 16	_
43	—	44	_
20	—	27	_
2 i	—	25	_
23	—	21	_
—	12	—	13
—	II	—	12
—	36	—	37
—	39	—	10
—	47	—	50
II	50	13	50
2	30	2	73
1	40	2	20
1	40	1	60
2 i	60	1	80
Pr8uscher-jev
vsemu svetu znani anatomični
prostorih
,Cerrro d.' oro"
jo vsak dan od 9. ure zjutraj do 9. uro zvečer odraslim ljudem odprt.
Vsak petek od 1. popoludno do 9, zvečer samo Ženskemu spolu.
Priiuscherjev muzej se jo od te dobe, kar je zadnji pot v Trstu bil, zelo pomnožil, in ined stotero novih preparatov boste vzlasti azijatsko kuge in difteritis ulekli oči na sebe.
Vstopnina za osobo: 20 soldov. o-i
Glavna zaloga
izvrstne
PITE iz pivovarne STEINFELD
Cbratov Rciuiugsiiafls r Gradca)
via degli Artisti v Trstu.
Prodaja v sodcih in boteljah.
52—3

I <l*»Ht Ijettii 11*7
ALBERT SAMASSA
c. k. dvomi zvonar
MM stroje? in gasilnega v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z opravo.
Vsake sorto gasilnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodn. vrtne škropilnice kakor drugo orodje in
pripomočki zoper požare. Cerkveni svečniki in druge priprave iz brona.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesalko za vodnjake, za vinske in pivno sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s pritoki ino, mehovi iz konnpnine in gumija itd. —
po najnižih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	12—1
a» »»h i u j
Sploli znane Izvrstne
Voščene sveče
iz garantiranoga nepokvarjenega bučelnoga voska pri
P. in R. SEEMANN-u
v LJUBLJANI	11-11
BlHft 1n1f m 'iiBft Hjjft ^-'liit 'ijjt 'lilTt '.iffl- itT." iiijt' '.'irft lW.il' i.jI B
I Nagla In gotovu pomor |
I PLJUČIH BOLNIH J
I pri tuberkulozi (jetiki) v prvih dobah, pri j| (| hudem in kroničnem pljučuem kataru, pri ^ A kašlju vsako vrste, pri pasjem kašlju, liri- gi pavosti, teškoj sapi, zaslezonju 1
•	potem pri	J
bramorjih, bledici, pomanjkanju krvi in J U	pri okrevanju	t?
8	po polufosloro - kislem	H
|apneno«ieleznem |
8
Herbabn; na Dunaju.
To zdravilo sp razodeva s tem, da bolniku /.aine jed dobro disati i da so zadobl mirno spanje ter se okrepi vsled pomnožene krvi, trudnost in (»mitično
S , potenje ponohavata, ka- |j lior tudi kašelj vsled J
manj gostega »leza in celijo so s poapnonjoin bolni A pljuiJni doli. Mnogo zdrnvnlških sprlčnl in za-9 ovalnih pisem, kakor tudi nutanjčcn poduk se
nahaja t knjižici dr. Hehwo1zerja, ki jo priložena vsakej stekloniei.
POHVALNO PISMO.
Gospodu lekarnarju .1. HKKItAKNV na Duuaju.
Dolgo časa sem bila tako slabB, da sem večkrat omedlela. Poskusila sem Vaš polufosfora kisli apneno-železni sirup In prav kmalu mi j« zelo odleglo. Okropola sem tor dobila vesolje do jedi in k malu sem popolnoma ozdravela.
Potom pa jo zbolela moja 17.letna hčerka in po izreku slavnih dunajskih zdravnikov jo obolel lovi dol pljuč. K malu potom jo je napadla So huda pljučnica, katoro jo, hvala Ilogu, ugodno prebila, ali vso moči žlvenja so pri mojej hčerki opešalo in bilo so jo najhujšega bati. Ker jo mono Vai apneno-železni sirup ozdravil, zato sem ga tudi svojej hčeri dajala in lahko trdim z najboljšo vestjo, dii je le on mojemu detetu iivenje ohranil in oslabljeno moč žirenja zopet utrdil. Ti vidni vspehi Vašo dobrodejne iznašbo mo nagibajo, da Vam, visoko spoštovani gospod, izrekam živo zahvalo v svojom in v imonu mojo hčerko. Nama jo dal Vas apneno-itlezni sirup zaželeno pomoč, naj bi jo dal tudi vsem tistim, ki imajo enako bolezni.
Hitzing, pri Dunaju.
Fanl Itcluer,
okrajnega komisarja vdova
CENA i steklenica 1 gl. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavoj.
Prosimo, nuj se izrecno zahteva apneno-4)1B železni sirup od Julija Jlerbabinj in naj se gleda na zgoraj natinneno, od gosposke, vpisano varstveno marko, katero mora biti na vsakej steklenici.
Glavna pošiljatvena zaloga za deželo: Na Dnuaji, lekarnica „mr Barmheriigkeit" J. Herbabny, Neabao, Kaiserstrasse. 90.
ZALOGE: C'arlo Zanetti, lekarniea via nuova 27 — Na Boki: M. Scarpa lekarničar; v Gorici: G. Crlstofeletti lekarničar; v Ljubljani: J Svvoboda ul. Trnkotzy lekarničar; v Puljl: A. Wassermann lokarničar.	IS—1
» 0
i d u 1
s «
(E t:
_EDINOST_
^scKcjčaer^aEaeSaa&agc
Tinctura Klici Coni]). uil»o
F»43SCOVil ESENCA
ki j« izdt-lnie
PICCOLI
lelcar „pri angelu" v LJUBLJANI, na ilmiajsM cesti.
Pomagala je uže mnogo tieoč ljudem k zdravju, kakor se lehko Ur ^ dokaže iz mnogih pohvalnih pisem. Ta esenca ozdrnvi bolezni v V. ^ Želodcu iu v spodnjem životu, trrižo, krč. želodčevo in prehodno mrzlico, zabasanje, bemorjide, rumenico itd., vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za časa ne ozdravijo.
1 steldenica velja lO isr. ■ --
Spod 12 steklenic se ne razpošilja, ktpre skupoj s zavitkom in postno pobotnico veljajo gl. 1.40 kr. — Naroči se pri GABRIH L PICCOLI-ju, lekarju „pri angelu- v Ljubljani, na dunajskej cesti, s poštnim povzetjem.
Spričala.
Prečastni gosp. Gahriel Pircoli, lekarničar „pri angelju" v Ljubljani.
Srčno se Vam zahvaljujem za poslano mi Vašo izvrstno „Franeovo esenco", s katere pomočjo je moja Žena \ zelo nevarni bolezni popolnoma ozdravela. Ne bom opustil, Vašo izvrstno „Franeovo esenco1- drugim bolnikom priporočati, da si z njo opomore. Še enkrat so vam z mojo ženo vred prelepo zahvaljujem in ostajem s posebnim .'■poštovanjem zvesto Vam udani	Valentin Lussing m. p., e, k. var. stmJnik.
Illajforodni gosp. Gahriel Pieeoli, lekarničar „pri angelju" v Ljubljani.
Ko sem bil zbolel, ponuilila mi mi je neka osnb« eno steklenico Vašo „Franeovo esence1'. Rabil som jo po receptu in imela jo tako dober uspeli, da se čutim sedaj popolnoma zdrav. Prosim Vas, pošljite mi Se 12 steklenic Vašo „Francore esence', da bodo služile nekomu prijatelju. S poštovanjem
lil—I	Miha VubU, via del Rosehclto št, 14, II. piano.
Prsni
BOMBONI IZ TRPOTCA
(Sjiitziregerich-Iirutt-Bonbona)
Zit ozdravljanje plućnih in prsnih bolezni, kailjn. hri-parice, pičke in zasležtnja sapnika.
Neprecenljiva rastlina, ktero nam ponuja priroda v blagor trpečega človeškega rodu, hrani v »obi do današnega dne nedojasneno skrivnost, vneti sleznici irrla in sapnika urno in zdatno pola)šanjo daje, in tako ozdravljenje dotičnih organov naglo pospešuje. Ker pri na->*.,<//. /^t^ 5™ izd alku damo po-
---Ti- roštvo za ."isto zmes
trpotca s sladkorjem, prosimo, posebno pazili na našo po gosposki vpisano varovalno marko in na podpis na listku, ker le tak jo pravi.
Viktor Schmidt in sinovi,
e. kr fabrlkanti, WIE\, IV. Alleegasse Nr. 48.
Cena ene škatljice 30 kr.
Se dobiva pristno samo v lokarnah: E. Leltonburg, C. Zanetti in P. Koren i Trstu, in C. Zanetti v Gorici. I,.n—»
V Trstu, plazza nuova (Bađola) št. 2 t hiši Societž operaia Triestina,_
prodajalo so bo zdolaj navedeno blago iz najugodnejše
Isonlrvuczne mas© tlranili izđ.©llroTr
čudovito nizke cene prekose vsako uže bivšo
Koliko časa se bodo blago prodajalo, to je, kar se samo ob sebi umeje, odvisno od blaga samega. Zato se priporoča hitro nakupovanje,
Kastner & Oehler
V Trstu V Pragu Na Dunaju V Brnu
("ondofa^iri'vU's!'A°n t! OI»st(casno li, Mariahilforstrasso 07, liennergasso U,
10
KI 18
16
- Ki.
Tt cent. Vetrn
5000 kom. blaga za obleko: 4/« Široko kr. kr.
platneni desine, krasno, barve na zblro 14 1H 3000 kom. blaga za obleke: mozambik,
čista volna po modi......18
1800 kosov orieana, gladkega i mešanega
črnega in bnrvanega......18
2000 kosov jesensko obleke, rips, izbrano
barvo...........22
IliOO kosov najnovejši karirani modest.
nova lina roba za joaon.....24
M atlase, najtežje sorte......20
Diagonal, kariran za vsak lotni čns . , lit
Tafot. črn in pisan.......78 gl.
Tomo •/« širok.........42
Tomo duuble, najfinejše......Oft
Pasei za obleko, najtežje vrste ... 1 lleln volna za pletenje, izvrstno blago,
velik zavitek.........—
Ovratniki za ženske, trojni z sedlom . —
Klanole, razno vrsto.......88
Trakovi iz bnrZuna, 2 palea široki , . '.i Sorvijeto h kavi .... ,. , . —
Otročjo nogavico, par......—
Karirntia posteljina, iz pravega kanafasa
Uksford, največja Izber......
Dvojni barhend, kalmuk, gladek in mešan Pra- nieo lake imenovane prezorniee, platno Nenking */« Slrok, gosta roba ....
Spodnja obleka, kostume.....
Porle za obrobljenjo Aljiaka, eel kos .
Sipki iz plotcnca za našiv.....
VrvIlO za zarobljenje, eol kos .... Namizna pregrinjala iz lepega damnuta
Kravate za deAko........
Kravato za gospodo i. vratnim trakom Itokavicn iz trikota zn gospodo in gospo Navit sukanec boli in firni, kos . . , Hlačno prekoraiunieo, trajne . . , .
Svilnati trakovi vseh barv.....
Svilnati trakovi črni nobl. 5 paleov
široki ........ •
Juto skanina za hišno opravo, hrasno blago Patentni baržun, črni in barvani. . . Gradi krasno damastno blago ....
Hiši............
Zastori, najnovejši izgledki, posebno za
_ liip . . . ;........
/onski Aivotniki. najprimomiša oblika .
Modni Irak, najnoveji......
Kvasto za zastore, par ......
Svilnata franže, nanizano.....
Kašmir-rute črno z dolgimi svilnatimi
franžami..........
Klopčič pnvolo, belo in barvne . . . Ženska platnena obleka ......
Ženska spodnja oblačila iz neobclenega platna, nališpana .......
Proproge, posebno trajno.....
Migniadis jiosteljni obrobki, 7 paloov
široko ...........
Plišna posteljna odeja iz svilo . . .
Harhent barvani........
Žensko kravato, novost......
Orjaško platno, izvrstno......
Gradi 'za pohlSje, najlepši, dosin °/* • Kipa za pohišjo za garnihirC fino robo
(1 20
-	Ki
20
1(1
-	Ki 13
12 25
23 >
»3 \
31 33 17 L— &5 «3 1'*
r>5 10 28 4 8 7 21 17
23 15 20
1.10
15 t/ i*
12 48 b
16
10
>>
24 4
23 30 02 28 4
45
10 20 13
, 2.35 7 20
1.30 20
V Budapeštu
Kilnigsgasse 10.
Posteljna odeja prešivana iz kreton.
Kongo in Kašmira.....
Natikači zoper potenje nog . . . Zimske nogavico iz volno .... Posteljna odeja, Gobelin-trakovl in
desin..........
Dežniki z 8 doli z jeklenim hrodjom Tarlatani za plesno oprava . . .
Neoboleno platno......
Garniture za kavo z dainastn. serv Clotli. dežniki z sprožilnlkoin . . gl. Clotli. deinl .1 iz svilo . , . . gl. Solnčniki obrobljeni iz atlasa . . Košuljo za gospode Oksford . . Košuljo za gospodo bele, ehifon,
žilet, prsi ........
Košuljo za gospodo bele, ehifon t vozljanimi prsi .,..,. Sh i rt i iig, sivi in črni . . . , .
Mol, eel kos........
Atlas, črni.........
Kotonina, perivna, velika Izber, izvrstna, lopi izgledki . , . . Tiračo iz neobeljenega platna . . Tiračo iz obeljenega platna. . . Gumbi za košuljo, sukanec najboljšo
vrsto ..........
Žepno rute, bolo z robom . . , „ „ „ obrobljene . . . Ovratniki za gospode,trigubni,kroj lop Sukno za ženskoobloko, dvojno široko gl. Sukno za moško obleko . . . . gl. Shavli za otroko .......
Sukno iz sukaniee nn grebenu Manšoto za gospodo, triuubne . . Volant šipki, 0 paleov široki . , Porilni šipki, 2 palea široki . . Struks-tkanino .'.,.,, Žensko košuljo z Sipki ....
„	bogato vozljano , ,
„ korsete „	„ , ,
„ spodnje hlače „ ., . . Ruto iz led. rolno , , . , \ . Sipki guipur iz svile, 'i palea široki
ii	ii	u	"t i,	M ■
Kouge Cotton, pristno z barvami . Franže, 3 palce široke.....
„ 4 „ ......
Organtin r'!i širok......
Mouselin */t širok......
Chevlot, naj I, izgledki za jesen in zimo Zimska ogrinjala */4 velikaš franžami Zimska Himalaja ogrin,ala, mehka in volnata % velika s franžami Spodnji telovniki za gospode in gospo, struk.........
Spodnji telovniki za gospodo in go-
spč struk........
Spodnji tolovnikl za gospode in gospe svilni finish......gl.
Spodnje hlače za gospodo in gospo
struk.........
Flanelasto košulje, podšjte z svilo
na prsih ........
Popotni plodi za gospodo in gospo i, t. d,
—	gl. 4.05
—	88 7 ii
20 VO
-	gl. 2.03 1.30 gl. 1.80
gl 4.80
-	gl. 1.30
58
-	95
-	gl. 1.40 12 15
-	gl. 1.20
03
10 12 18
1.08 1.95
gl. 1.95
10 2 17
10 15 10
3 2
4 10 28
80
21 15
23
3 5 0
10 25 22 0
95 20 13
9'/.
22 85 gl. 1.20 ,, i.io
•i ii •>
24 13 20 21
4
13 30 95
-	gl. 2.05 58	88 95	gl. 1,20
1.20	gl. 1.40
58	88
-	gl 1,30
-	„ 4,50
Ugodna prilika za napravo ženltovaujsklk bal.
= Sukna, preprog in tkanin
je za vsak lotni čas velika zaloga! Kazen tega so vse, obsegajoče modo, manifakturo, šipke, svilo, sukno in kratko blago, po nezaslišano nizkej ceni razproda.
Prodaja se: V Trstu, piazza nuova (Gadola) st. % v liiši Societa operaia Tiestina, vhod via St. Antonlo.	h_i
Postranski zaslužek
za vsak stan pri majhotiem trudu in brez skroškov. Vprašanja pod imenom „Nebeaverdlfiist" se stavijo" An die Redaktion „Der Kapitalist" Wlen,
Kohlmark 0. —	|j_o

Nij sleparstvo!
h c. kl zastavnice dunajske
rešene
izjomno ceno, namreč,
-70 odstokov pod kupno ceno.—
Razno komisijske zalogo ur, od največjih ftvaj-earskib to varen, so jo t e. kr. zastavnici zastavilo, a no rešilo, tedaj so zapadlo po javnoj dražbi prišle po neverjetno nizkej ceni nam v last.
Mi moremo tedaj ure zlatu, srebra I« niklja, najboljši Nvajcamkt Izdelek, vse a & letnim poroštvom, sam« da dobimo avoj denar, prodajati 10 odstotkov |»>d fabriško ceno, ure no skoraj zastonj.
Vsak človek, naj si jo bogat ali ubog, potrebuje vondar uro, ki jo čoato najzvestejša pripratoljlca in spremljevalka skozi eolo ž.ivljcnjo; tako priliko, prijetno in nikdar vračajočo se, Ima zdaj vsakdo, da si more proskrboti skoraj zastonj solidno, lino, ga rantirano in na minuto regulirano uro, ker je naše fabriško osobje vse ure še jedenkrat reguliralo. Vsaka ura ima švajkarsko fabriško znamenje.
Poroštvo Je tako zagotovljeno, da 8e > tem Javno zaveiemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novce povrniti.
Zapisnik žepnih ur.
1 ura na valjar iz teškoga srebrnega niklja, fino na trenutek regulirana gravirana in gvlloširana, z 8 rubini, s ploščatim Steklom, emajlirano urno plo uo in posebnim krovom zoper prah, in lino zlato facon-umo verižico, ki je stala prejo gld 12, velja zdaj samo gld. 5.50.
1 žepna ura na sidro iz teško a srebrnoga niklja, lino ua trenotok egullrana, gvilo.širaoa, a 15 rubini, s ploščatim steklom, emajlirano urno ploščo in kazalom za sekunde, .s fino urno faeon-vcrlžioo od talmi-zlata, prejo gld, 20, zdaj samo gld- 7 50
1 remontoir ura, iz najfinejšega doublo-zlata brez ključka za navijati na kozici, pod poroštvom ohrani si zmirou zlato barvo, izvrstno na miuuto ro-gullrana, z dvojnim krovom, dekerovana email. urno ploščo In privillgirano delo, obdarovana izvrstna ura z verižico iz talmi-zlata, preje gld. 24, zdaj samo gld. 10.20 — Teh ur jo malo. i
1 srebrna remontoir ura, iz pravega 13 lotucga srebra, potrjena od c. kr. kovnoga urada navija so na kozici brez kljueka, z nasprotnim zoporom in kazalno pripravo lino s privilegijem, na minuto repasirana, s ploščatim steklom, email urno plošćo in kazalom za sekunde, v notranjem s kristalnim krovom iu kolesi od niklja, vsacega transparentna, najboljša, najcenejša in najclegantnojša ura svota, preje gld. 30, zvaj sauio gid. 14.
I srebrna ura na sidro, iz pravega 13 lo-tnega teškoga srebra, potrjenega od o. kr. kovnega ureda, s 15 rubini, na sekundo repasirana, s ploščatim steklom, email urno ploščo in kazalom za sekundo, prejo gld. 24, zdaj pozlačena samo gld. 12.50.
1 srebrna ura na valjar, iz pravega lotnega srebra, potrjenega od c. kr. kovnega urada, z 8 rubini, na minuto repasirana, pozlačena elektro-gal-vanskiiu potom, tako, da so jo od prave zlate ne more razločiti; prejo gld, 15. zdaj samo gld. 9.50.
1 ura za gospi', iz pravega 14 karat, zlata, potrjenega od o. kr. kovnega urada, vrlo fina, elegantna ura z najfinejšo benočansko faeon-vorižico za okolo vratu v iinem baržunastem otuijij prejo gold. 30, zdaj samo gld. 10 50. — Tacoga So nij bilo
l Jina zlata remontoir ura, 13 karat., po gld, 40, 50 najfinejše savonotto-uro. preje po gld, 1(J<>.
Naslov:
Uhren - Ausverkauf
A. FRAISS,
RothcnthurmBtrasBO 9, partorro, gogfiiubcr dom erzbischiiflichon Palais, *WIEN.	6-5
Lastnik, društvo „EDINOST", — Izdatelj in odgovorni urednik: ANTON SLUNDER.
Tisk. Sinov K. Amati v Trstu.