i«ki|očoa pooblatčenke ca ogta*evan)e tUlit&nakega tu tnjeg* | UrednlHvo la a p r a v a > Kopitarjeva 6. Ljubljana. | Conceulonaria escluilva pel la pubbllciti dl proTealensa tt&liam Uvora Limone PubbliciU ItaJiane S. A- Milana S Kedutoo« Ammtnistrazione Kopitarjeva 6, Lnbiana. = cd eaterai Uniona Pubblidti Uallana d A. Milana Spedlzloae la abbonnmmte poatalB Poštnina plačana V gotovini Štev. 77. V Ljubljani, v tor eh, 7. aprila 1942-XX Leto VII II bollettino No. 674: Incessanti incarsioni aeree centre Malta 11 Quarlier Generale delle Forze Armaie comu-nica: Elementi esploranti avversari, appoggiati del •rtiglieria, sono stati respinti nella zona a sud-est di Mechilli. Nella stessa regione noslri velivoli da combattimento hanno ataccato con palese eflicacia un concentramento di automezzi. danneggiandone gravemente buon nuinero. Un aereo non fe ritor-nato. Le ferrovia Marsa Matruch - Alesandria fe staja nuovamente bombardata da nostri apparecchi e interrotta in piu punti. Poderose aliquole dell’arma aerea germanica lianno efiettuato ripetute incursioni diurne e nottur-ne 6uIl'isola di Malta. L’areenale, le officine e i de-positi di carburanti di La Valletta sono stati poten te mente bombardati e un incrociatore in quel ba-cino b stato centrato. Aerodromo e piste di laneio delPisola hanno subito notevoli danm. Un Hurrica. ne risulta abbatuto in combattimento. Vojno poročilo št. 674: Nepretrgani letalski ca Malto Uradno vojno poročilo št. 674 pravi: Sovražnikovi ogledniški oddelki, ki jih je podpiralo tudi topništvo, so bili odbiti na področju južnovzliodno od Mekilija. Na istem področju so naša bojna letala napadla z vidnim učinkom zbirališče motornih vozil in jih Znatno število poškodovala. Eno letala se ni vrnilo na oporišče. Naša letala so znova bombardirala železnico Marsa Ma_ truh—Aleksandrija ter so jo na več točkah pretrgala- Močni oddelki nemških letalskih sil so ponoči in podnevi ponovno napadli otok Malto. Silovito so bile bombardirane ladjedelnice, tovarne in zalo ~e pogonskih sredstev v La Valetti. Zadeta je bila tudi križarka v tamkajšnjem bazenu. Znatna škoda je bila prizadeta letališčem in vzletiščem na otoku. Ugotovili so, da je bilo angleško letalo vrste Hurri-cane sestreljeno v letalskem spopadu. napadi Ducejev velikonočni dar ranfencem in vojnim pohabljencev Navdušene manifestacije Mussoliniju ob obisku v Frosinoneju Rini, 7. aprila, s. Tudi druga vojna Velika noč je hrabrim italijanskim ranjenim ter pohabljenim vojakom prinesla izraze hvaležnega ter priznavajočega duha italijanskega ljudstva. Otipljiv in najvišji izraz tega enodušnega priznanja je bil Ducejev dar, ki so ga tovarišem v sivozeleni obleki, ležečim po različnih bolniških središčih vse Italije, prinesli dostojanstveniki stranke ter fa-šistovske ženske. Narodna ustanova Dopolavoro, ki se izkazuje z vsakdanjo pomočjo vojakom, je pri včerajšnjih manifestacijah poslala ranjenim in pohabljenim zelo veliko darov, poleg tega pa priredila tudi veliko gledaliških in različnih umetniških zabav, katerih so se udeležile velike množice vojakov. Vse manifestacije so dale priliko za navdušene demonstracije na naslov Duceja. V Rimu je Ducejev dar nesel v dom pohabljencev »Kneginja Piemontska« na Via Aurelia, sam tajnik stranke. Sprejel ga je ravnatelj zavoda in vodja zdravstvenega osebja. Ministra Vidussonija je pri obisku spremljal tudi rimski zvezni tajnik. Minister je sam izročil Ducejev dar vsem pohabljenim vojakom, ki bivajo v zavodu ter se dolgo in ljubeznivo pogovarjal z njim. Za slehernega je našel besedo pohvale, spodbude in tolažbe. Bolni tovariši so večkrat izrazili tajniku stranke svojo neskončno vdanost in svojo toplo hvaležnost do Duceja. Tajnik stranke je potem odšel v okrep-čevališča na postaji Termini in na postaji Tibur-tina, kjer se je razgovarjal z vojaki, potujočimi skozi Rim. V druge rimske vojaške bolnišnice so Ducoiev dar nesle fašistovske žene. Rim, 7. aprila, s. Pokrajina Cioclara je bila v soboto deležna Ducejevega obiska, ki si ga je že dolgo želela. Prav zaradi tega, ker je bil nepričakovan, so bile ljudske manifestacije ob tej priliki tem bolj spontane in zato dokaz ljubezni, ki jo goje do Duceja prebivalci tega ozemlja, iz katerega je izšlo že mnogo najboljših delavcev, vrednih naslednikov onih, ki so bili jedro legij starega Rima. Ob 10 je Duce prispel v spremstvu Eksc. Rie-cija in Favagrosse ter predsednika »Agipa«, prefekta in zveznega Tajnika iz Frosinoneja v veliko Novo japonsko vabilo in opozorilo Indiji Tokio, 7. aprila, s. Tiskovni urad ministrskega predsedništva objavlja naslednjo izjavo predsednika vlade, generala Toja, Cesarske sile, ki so po zavzetju Rangoona zasedle najvažnejša vojaška oporišča na Indijskem oceanu, oziroma na Andaman-skem otočju, kamor so bili pregnani indijski rodoljubi, ki so se pregrešili s tem, da so se borili za neodvisnost svoje domovino, so zadale britanskim silam in britanskim vojaškim napravam nove zelo hude udarce. Trdni sklep našega cesarstva, da stre ameriške in angleške sile, se je zdaj uresničil. A čo Ivo Indija še naprej pod angleškim vojaškim nadzorstvom, se bojim, da jo bo v nadaljnjih 'bojih proti jajionskim silam zadela huda nesreča. Japonci še daleč ne smatrajo Indijcev za svoje sovražnike. Japonske namene glede Indije sem podrobno razložil v svojem govoru ki sem ga imel 12. marca, na dan japonskega cesarstva. Trdno 6ein prepričan da je zdaj napočil ugoden trenutek za indijsko ljudstvo, da napne vse svoje sile ter uresniči svojo vročo željo, ki je izražena v geslu: Indija Indijcem, in si tako zagotovi takšno indijsko ustavo, kakršno si vsi žele. Britanski vpliv v Indiji je na tem, da izgine. V tem trenutku bi rad znova poudaril, da Japonska pričakuje, da 400-milijonov Indijcev ne samo hoče odstraniti vojno nesrečo in se ne bo dalo zapeljati z lahko izpol-njivimi angleškim obljubami, pač pa, da hoče tudi izkoristiti lepo priložnost, ki se jim nudi, da stro verige, ki so jim jih zapeli okrog nog Angleži, ter da se bodo pogumno lx>rili za svobodo in neodvisnost svoje domovine. tovarno, v kateri predelujejo in pripravljajo v tehnične namene metan. Duce se je ustavil pred posameznimi napravami. Delavstvo in kmetsko prebivalstvo, ki se je ob Ducejevem obisku zbralo okrog tovarne, mu je priredilo navdušene ovacije. Duce je odobril program nadaljnega dela v tovarni in je izrazil svoje zadovoljstvo nad doslej doseženimi uspehi. Tovarno je-zapustil med živahnimi manifestacijami in prispel ob 10.46 v Frosi-none, kjer ga je sprejela ogromna množica ljudi z nepopisnim navdušenjem. V gostih špalirjih so se ljudje razpostavili po glavni cesti ter vzklikali Du-ceju ter mu izrazili vso svojo vdanost in vso svojo neomajno vero vanj in v zmago. Duce je stopil iz avtomobila in peš odšel na kraj sredi med množico. Frosinonski župan mu je izrazil hvaležnost in veselje spričo Časti, izkazane mestu z dolgo pričakovanim obiskom. Množica po večini kmetskih ljudi, žen in otrok, je obdala Duceja tako. da se jo moral ganjen ponovno ustaviti. Z nasmehom je izrazil svoje priznanje in svojo zahvalo za manifestacijo ljudstva, ki je že leta želelo, da bi ga videlo in je bilo končno poplačano. Ko je stopil v Bolgarska hvaležnost ob obletnici zasedbe Macedonije in Tracije Sofija, 7. aprila. s. Ob prvi obletnici povratka Mucedoniie m Tracije k materi domovini. je uradni list »Dnes« v uvodniku poveličal junake italijanske in nemške vojske, po katerih sta bili obe pokrajini osvobojeni, da sta se lahko spet združili z Bolgarijo. Velika noč, ki jo danes obhajamo, zaključuje list, označuje obletnico osvoboditve teh ozemelj izpod nevzdržnega jarma, osvoboditve, ki jo dolgujemo našim velikim zaveznikom Osi. Tem zaveznikom se moramo zahvaliti za vstajenje Bolgarije. Tudi list »Vnevil« se spominja veličastnega dogodka in pravi, da »bolgarski narod ne bo_ nikdar pozabil padlih italijanskih in nemških junakov, ki so prelili svojo kri za bolgarsko stvar. Izražamo svojo popolno zvestobo velikima zavezniškima narodoma, ki jima dolgujemo svoje vstajenje. t • * v . 4 '* • * ; W Načelnik romunskega generalnega štaba pri Hitlerju Berlin, 7. aprila. 6. Iz Hitlerjevega glavnega stana poročajo, da je Hitler tam sprejel načelnika romunskega generalnega štaba Steflea, ki zdaj potuje po Nemčiji. General je na povabilo nemške vojske obiskal različne vojaške oddelke ter nemške vojaške naprave. Nemško vojno poročilo: Uspešni boji na frontah in v zaledju ruskega bojišča Hitlerjev glavni stan, 7. apr. s. Nemško uradno poročilo pravi: Na srednjem in južnem odseku vzhodnega bojišča je bilo odbitih več osamljenih sovjetskih napadov. Pri čiščenju ozemlja v zaledju južnega odseka vzhodnega bojišča je bila uničena skupina 3000 partizanov. Velike skupine bojnih strmoglav-skih in lovskih letal so v bojih na severnem odseku uspešno podpirale oddelke na kopnem. So- Japonski letalski napad na prestolnico indijskega otoka Ceylona Neresnična angleška poročila o japonskem izkrcanju v luki Akyabu Bangkok, 7. aprila, s. Angleško uradno poročilo iz Colomba pravi, da so močni oddelki japonskih letal v nedeljo zjutraj bombardirali veliki indijski otok Ceylon. Japonci so napadali z bombami ter v nizkem letu s strojnicami, zlasti okoli mestnega pristanišča in okoli predela Ran-malala. Tokio, 7. aprila, s. Japonski glavni stan potrjuje, da so mornariška letala silovito napadla Colombo, glavno mesto na indijskem otoku Cey-lonu in povzročila hudo škodo. Napadi so v glavnem veljali trgovskim in vojnim ladjam, letališčem, zlasti pa še poglavitnim vojaškim ciljem okoli mesta Colomba. Tokio, 7. aprila, s. V japonskih krogih pripominjajo, da ima bombardiranje Colomba na otoku Ceylonu bolj političen kakor pa vojaški pomen. Bombardiranje je razumljiva posledica japonskih operacij na otočju Andamani. Med tamoš-njim pristaniščem Port Blair ter med Colombom je 1550 km. Ta kraja tvorita tudi zemljepisno prednji postojanki v Bengalskem zalivu. Bombardiranje Colomba spada v okvir japonskih načrtov za zaporo Bengalskega zaliva. Vojaške naprave y Colombu so zanje čase zelo pomnožili in ojačili, zakaj mesto tvori poslednje angleško oporišče, ki lahko zagotovi nekaj zveze z Avstralijo. Bombardiranje Colomba bi utegnilo pomeniti, da so se indijske sanje o svobodi podrle, in utegnile postati krik njihovega končnega osvobojenja. Tokio. 7. aprila, s. Agencija Domei poroča z bojišča v Birmi, da se je popolna japonska premoč v zraku na tem bojišču pokazala tudi v soboto, ko se je eno samo angleško letalo dvignilo v obrambo zoper napad japonskih letal na neko angleško oporišče. Tokio, 7. aprila. s. Agencija Domei poroča z bojišča v Birmi, da je bilo pri japonskih letalskih napadih od 25. do 31. marca- uničenih 105 angleških letal na tem bojišču. Rim, 7. aprila, s. Ameriško vojno ministrstvo poroča, da je položaj ameriških čet na polotoku Ba-tangu in na otoku Corregidorju (na Filipinih) vedno težavnejši in da japonska oblegovalna vojska zaseda nove dele ozemlja. Bangkok, 7. aprila, s. Poročajo, da so japonski bombniki v nedeljo zjutraj znova bombardirali pristanišče Port Moresby na Novi Gvineji. Šanghaj, 7. aprila, s. O obupnih sedanjih angleških prizadevanjih za dosego sporazuma z vsaj nekaj indijskimi voditelji, najbolj zgovorno priča razodetje, da je novica o japonskem izkrcanju v birmanski luki Akyabu čista in gola angleška izmišljotina. S tem so Angleži hoteli pospešiti počasna pogajanja med Crippsom im Indijci. Zato so vrgli v svet novico, da naj bi se bili Japonci izkrcali nedaleč od indijske meje. To zlagano novico so seveda objavili ne samo listi v državah, ki so zaveznice Anglije, temveč tudi listi po nasprotnih državah, saj se je zdelo, da nasprotnik sam priznava hudi udarec. Angleška propaganda je očitno računala na velikonočne praznike in pa na dejstvo, da veliko poročevalski.i ustanov počiva,- zaradi Česar bo novici usojeno daljše življenje kakor pa bi ji bilo sicer. Toda spletka se je kar hitro razkrinkala. 28. marca so angleška letala napadla štiri francoske ribiške ladje, poroča francosko mornariško ministrstvo. Do sedaj so anflešika letala napadla, poškodovala in uničila že 42 francoskih ribiških ladij. vjetskim četam so bile prizadete znatne izgube in škoda. V letalskih spopadih in od protiletalskega topništva je bilo sestreljenih 47 sovjetskih letal. Nemške letalske sile so izgubile le en stroj. Letalski oddelki so napadli oporišči sovjetskega brodovja na Baltiškem morju, v Petrogradu in Kronštatu. Bombe velike in največje mere so zadele dve bojni ladji in dve križarki. Bržkone je bila poškodovana tudi ena težja križarka. Težko topništvo vojske je podpiralo napade letalskih sil in obstreljevalo sovražne baterije protiletalskega topništva. V vodami ob Ribiškem polotoku in ob obali blizu Murmanska' so bojna letala potopila z bombami 1200 tonsko tovorno ladjo in poškodovala še nadaljnjih pet. V severni Afriki je bil odbit napad britanskih oglednikov. Z dobrim uspehom so bila bombardirana letališča in motorizirane kolone v Marmariki. Z velikim učinkom so se ponoči in podnevi nadaljevali napadi na vojaške in pristaniške naprave v La Valetti ter na britanska oporišča na otoku Malti. Bombe so zadele križarko v eni med ladjedelnic. Skupina britanskih bombnikov je včeraj popoldne v močnem varstvu lovcev skušala prodreti nad zapadno zasedeno ozemlje. Nemški lovci in protiletalski topovi so sestrelili 14 letal. Na nemški strani ni bilo nobene izgube. Berlin, 7. aprila, s. Kakor poročajo iz vojaških krogov, so bili vsi ponovni sovjetski napadi dne 5. aprila na vseh odsekih vzhodnega bojišča zavrnjeni. Sovjeti so posebno hudo napadali na bojišču okrog obleganega Se-bostopola, pri Harkovu in na srednjem odseku, a povsod so nemške in zavezniške čete bolj-ševiške odbile in jim zadale prav hude izgube v moštvu in orožju avto, da bi zapustil Fiosinone, so ovacije dosegle vrhunec. Malo pozneje ga je ogromna množica znova pozdravila z nepopisnim navdušenjem na železniški postaji, odkoder je Duce z vlakom ob 11.16 odpotoval nazaj v Rim. Sprejem Eksc. Graziolija pri Duce ju Rim, 6. aprl. s. Dure je sprejel Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine, ki mu je podal poročilo. Duce mu je dal navodila glede dela na gospodarskem in upravnem polju. Bolgarski vojni minister o pripravljenosti Bolgarov na vse žrtve Solija, 7. aprila, s. Bolgarski vojni minister general Daskalov je dal nekaj izjav o sedanjem položaju v Bolgariji. Poudaril je najprej, da je kljub žalostnemu izidu prejšnje svetovne vojne bolgarski narod v zadnjih dvajsetih letih dosegel znaten napredek na vseh področjih, potem pa je nadaljeval: >Po vojni na Balkanu, ki so jo zmagovito vodili križarji novega red^ in pravice, naši zavezniki Osi, smo mogli doseči zedinjenje naše domovine. Bolgarski narod se zaveda svoje srečne bodočnosti, ne posluša sovražnikove propagande in ne prijema za trnek, ki mu ga nastavljajo tisti, ki mu obljubljajo »boljševiški raj«. Bolgarski narod je danes pripravljen na kakršno koli Dre-skušnjo ter na kakršno koli žrtev.c 0 nalogah madžarske vojske na vzhodnem bojišču Budimpešta, 7. aprila, e. Načelnik glavnega stana madžarske vojske general SzombatheTy je govoril o nalogah, ki jih je madžarska vojska izpolnila in Jih bo izpolnila še na vzhodnem bojišču. Poudaril je, da so madžarski bojevnici dali čudo. vite dokaze o vnemi in o svojih vojaških sposobnostih. Madžarski vojak je poln neomajnega zaupanja v zmago, ki bo osvobodila Evropo in 6vet boljše-viške nevarnosti ter zagotovila in dala poroštvo za neodvisnost domovine. General je končal z be-sedimi, da je prepričan, da se bodo madžarske čete v bojih na vzhodnem bojišču znale odeti s 6lavo ob boku hrabrih zavezniških vojakov. Podrobnosti o atentatu na nemškega poslanika v Turčiji Carigrad, 7. aprila, s. Turški časopisi prinašajo zdaj še nove podrobnosti o tem, kako je bil pripravljen napad na nemškega poslanika von Pa-pena. Iz teh podrobnosti se jasno vidi, da so napadalci delali po navodilih sovjetskega veleposlaništva. Omembe vredno je dejstvo, da so poslanca Pavlova odpeljali v carigrajske zapore, dočim so prijeli Kornilova v Cezareji, odkoder je poskušal pobegniti čez mejo in priti na sovjetsko ozemlje. Pred indBfsko izjavo o angleških predlogih Bangkok, 7. aprila, s. Novice iz indijske pre. stolnice pravijo, da je na včerajšnji seji izvršilnega odbora indijskega kongresa predsednik Azad povedal, da bodo sklepe odbora glede predlogov angleškega odposlanca Crippsa objavili najbrž danes. Angleška letala vnovič nad Parizom Berlin, 7. aprila. 6. Nemški poročevalski urad javlja, da 60 prettenočnjim angleška letala znova napadla Pariz. Silovito nemško protiletalsko streljanje je angleška letala odgnalo od vseh vojnoin-duetrijskih ciljev. Bombe, ki so'jih Angleži zmetali, 60 povzročile 6amo majhno tvarno škodo Hud potres je naredil mnogo škode v Tutra-kamu ob Donavi v Bolgariji. Odprl se je globok prepad, v katerega se je zrušilo okrog 100 hiš. število žrtev še ni znano. Čile in Argentino bosta ostala izven vojne in se nočeta zaplesti v nikake pustolovščine, ki bi jima prinesle zgolj škodo,, piše Cilenški list »Diarioc. Nemški obračun o zimskem razdobju vojne v Rusiji Na obeh straneh so že vidne priprave za nove napad «i\te in obrambvo Berlin, 7. aprila, s. Po sodbi nemških vojaških veščakov bi zimski boji na vzhodnem bojišču zdaj bili pri kraju in za položaj je značilna prehodna doba, ko zaradi odjuge večje delovanje ni možno. V tej dobi zbirajo sile za borbo, ko bo nastopilo suho vreme. Tako na nemški kakor na sovjetski strani so že zdaj vidne priprave za nove napadalne in obrambne nasfope. Pri sovjetih se že opaža izčrpanost kot posledica nekoristnega trošenja sil v zimskem vojskovanju. Nemški oddelki, ki so v prvih vojnih črtah navzlic snegu in ledu kljubovali ponovnim boliševUkim napadom. se seveda ne dajo primerjati z novimi spočitimi četami, pripravljenimi za napad. Toda nikdar in nikjer na vsem ogromnem bojišču ni bojni duh nemških čet klonil niti za hip. Številke ujetnikov in vojnega plena, ki jih je za prvo trimesečje letošnjega leta objavilo nemško vrhovno poveljstvo, dajo prepričljiv dokaz za to. Na boljševiški strani pa je položaj docela drugačen. Množični napadi, ki so napadalcu vselej prinesli močne izgube, so boljševike v zimskih bojih veljali mnogo. Računi nemškega vrhovnega poveljstva o tem so prav izčrpni Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu V velikem številu in z globoko pobožnostjo opravljajo verniki pobožnost deveterih prvih petkov. Morda še v vsej zgodovini naše škofije ni bilo takšne skupne pobožno-sli, ki bi bila vse sloje naroda tako združevala v ljubezni in zaupanju do presvetega Srca Jezusovega. Ta pobožnost, prav opravljena, bo brez dvoma rodila ta sladki sad, da bo Jezus s svojo milostjo zavladal v dušah, ki spolnjujejo Njegovo vročo željo in sprejemajo prve petke zadostilno sv. obhajilo. Jezusa prosimo, da bi kot sad te pobožnosti našim družinam naklonil še eno dobroto: da bi se iskreno in vdano posvetile Njegovemu presvetemu Srcu. Mnogo slovenskih družin se je že posvetilo presvetemu Srcu Jezusovemu. Njih imena so zapisana v zlatih knjigah, položenih na tisti oltar, na katerem je Jezus razodel sveti Marjeti Mariji svoje Srce. Naj se proti koncu naše skupne pobožnosti odločijo še ostale družine in postavilo Srce Jezusovo na svoj družinski prestol, da jim s svojim sladkim vladanjem kraljuje, jih vodi in varuje, da bo oče, poglavar in gospodar družine, katerega vsi člani družine spoštujejo, ubogajo in mu z vestnim spolnjevanjem vseh dolžnosti veselje delajo. Ce je Jezus obljubil, da bo blagoslovil hiše, v katerih se bo častila podoba Njegovega presvetega Srca, koliko bolj bo s svojim blagoslovom napolnieval srca, ki se mu posvete, mu skušajo zvesto služiti in mu ljubezen z ljubeznijo vračajo Kako pa so danes družine posebnega varstva in blagoslova potrebne! Stopite, krščanske družine, pod najmočnejše varstvo božjega Srca in sprejemajte iz Njega najbogatejši blagoslovi f Gregorij Rožman, škof. Velikonočni prazniki v našem mestu Ljubljana, 7. aprila. Velikonočni prazniki so za nami. Tokrat so bili nenavadno mokri. Vreme se je kisalo že pretekli teden, za praznike je pa deževalo včasih kakor za stavo. 2e na veliko soboto je bilo oblačno, vendar pa ni deževalo. Gospodinje in otroci so tudi letos nosili k žegnu, vendar pa manjše košarice kot druga leta. Ni bilo veliko potic in gnjati, nekaj pa vendarle. V poznem sobotnem popoldnevu je posijalo že lepo sonce in bilo je prav prijetno. Pričakovali smo, da bosta ostala dva praznika lepo sončna, pa smo se urezali. Ob 5 popoldne so bile v stolnici velikonočne slovesnosti. Verske obrede je opravil sam g. knezoškol dr. Gregorij Rožman ob številnem spremstvu duhovščine Cerkev je bila nabito polna vernikov, med katerimi je bilo tudi veliko odličnikov. Kakor v stolnici so bile velikonočne slovesnosti tudi po ostalih ljubljanskih cerkvah. Od cerkvi do cerkve 60 6e vrstile čez vse praznike reke pobožnih vernikov, ki so hodile molit pred božji grob. Tudi na velikonočno nedeljo je bilo nebo oblačno. Nič kaj dobrega ni obetalo Dopoldne so bile cerkve spet nabito polne Posebno prisrčna je bila slovesna pontifikalna sv. maša v stolnici, ki jo je poveličevalo petje stolnega cerkvenega zbora in spremljajoči orkester. Pa tudi po ostalih cerkvah je bila taka gneča, da si komaj mogel v hišo božjo. Proti popoldnevu je pričelo deževati. Tudi na veliki ponedeljek smo se prebudili v dežju. Zjutraj je bila nad mestom še gosta megla, ki se je le počasi dvigala. Večina obratov je de- lala, trgovine so bile odprte. Delali pa so le do Soldneva, popoldne pa so bile vse trgovine zaprte, lan je bil prazničen. Popoldne so se oblaki razvlekli in posijalo je sonce. Krasno popoldne je posredovalo vsaj do neke mere velikonočno praznično razpoloženje. Med velikonočnimi prazniki so meščani ostali po večini doma v mestu. Ceste in ulice so bile v zgodnjih dopoldanskih urah precej prazne, pozneje pa je bilo na njih bolj živahno. Meščani so se med prazniki zabavali tako kakor vsako nedeljo. Gledališke predstave so bile razprodane do zadnjega kotička, enako pa tudi kinematografske. Tudi gostinski obrati so bili dobro obiskani. Saj smo bili še okrog prvega in še prazniki so bili povrhu, pa zakaj si ne bi privoščili kozarček dobre vinske kapljice. Revežem za veliko noč Ljubljana, 7. aprila. Ob priliki velikonočnih praznikov so bili obdarjeni tudi obiskovalci javnih kuhinj. Občinski podporni odbor je priredil v dveh mestnih jedilnicah, ki ju «n m vodi, posebno praznično kosilo, pri katerem eo bili številni podpiranci. Predsednik odbora Campana je prišel opoldne pregledat obednici in prisostvoval delitvi kosila, obenem pa je 6poročil navzočim pozdrav in voščila Eksc. Visokega Komisarja in svoja osebna voščila. Kosilo je potekalo v ozračju prisrčnosti in dalo povod za spo-nlane zahvale s strani obdarjencev. Dotrpela je na dan Vstajenja draga žena, ljubljena mamica, hči, sestra, svakinja itd., gospa Draga Pogačnik in se, previdena s sv. zakramenti, preselila v veSnost. Pogreb bo v torek, dne 7. aprila ob 4 popoldne iz kapelice sv. Marije na Zalah na pokopališče k Sv. Križu. Pogrebna maša bo v sredo, dne 8. aprila ob 7 zjutraj v trnovski cerkvt. Ljubljana, dne 5. aprila 1942. Žalujoči: Kristo, mož; SI ajda in Jane*, otroka starši in sestri in drugi sorodniki. Kaj vpliva na uspehe v šoli Vsi izmed vas, ki imate otroka v tej ali oni šoli, pač gojite vsaj na tihem željo, da bi vam ga ta šola kar najbolj usposobila za vsakovrstne boje v poznejšem življenju. In prav imate! Kajti šola res mora, ali bi vsaj morala biti pripravnica za življenje. To je nekaj, kar bi se moralo-razumeti samo od sebe. Od česa pa zavist uspeh v življenju, recimo v tem ali onem poklicu (najsi ga opravlja kdo boli z roko ali pa pretežno z duhom)? Mislimo, da 'je treba pritrditi Iranc. mislecu A. Binetu, ki tatrjuje, da je tukaj treba upoštevati štiri stvari: idravje, inteligentnost (razumnost), značaj (trdna volja, pridnost, vestnost), in pa - nekoliko sreče. V tej četvorki bi še posebej podčrtal inteligentnost, to je način, kako vzameš, ko opravljaš svoje posle, to ali ono >v roke«, čeprav ne gre morda zgolj za ročno delo. »Inteligenten« (razumen), mislijo ljudje, da je samo tisti, ki dela z glavo, češ »delavcu«, to je delavcu z roko, vobče ni treba razumnosti! Toda take in podobne trditve niso več vredne, kakor če bi kdo rekel, da je zraka treba le ptici, ki po iraku leta, a človek, ki po zemlji hodi, da lahko živi brez njega. V kakšnem razmerju pa je šola do inteligentnosti? No, ako vaš otrok v Soli »dobro napreduje« (izpričevalo, pohvala), s tem še nikdar ni rečeno, da bi zato tudi moral biti kdo ve kaj inteligenten. Uspeh v naših šolah še vedno namreč največ zavisi od vse drugačnih pogojev, kakor pa uspeh v življenju: v šoli, kakor jo imamo, posebno v srednji, odločuje slasti pomoči. Glavno Pojasnila glede izdajanja »Nabavnih knjižic za mleko« Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata objavlja glede razdeljevanja »Nabavnih knjižic za mleko« sledeča pojasnila: Nabavne knjižice za mleko so izdane na podlagi »Prijav za dodelitev mleka«, ki so jih poedi-ne stranke napravile (bi jih morale napraviti) v mesecu januarju in sicer onim strankam, ki so na teh prijavah navedle, da dobivajo mleko v mlekarnah, oziroma, da ga ne dobivajo nikjer. Te stranke so ostale brez knjižic le, če se je njihova prijava izgubila, ali £e so pozabili navesti svoj naslov. Vendar je bilo tovrstnih reklamacij zelo malo. Strankam pa, ki so po prijavah navedle, da dobivajo mleko od mlekaric, Nabavne knjižice za mleko niso izdane. Stranke, ki 60 medtem mlekarice izgubile, bodo pač primorane priti v »Urad za razdeljevanj« mleka«, Maistrova ulica 10, da 6e jim knjižice izdajo. Po možnosti naj si stranke oskrbe izjavo mlekarice, da jim mleka več ne nosi. Prehranjevalni zavod pa izrecno opozarja, da je takih strank izredno mnogo. Zato naj stranke po-trpe, če ,ne pridejo takoj na vrsto. Navodilu za prijavljanje izprememb: Stranke, katerim je v Nabavno knjižico za mleko vpisana premajhna množina mleka, naj predlože »Uradu za razdeljevanje mlekac nabavno knjižico za mleko in kakršen koli dokument, iz katerega je razvidna starost posameznih družinskih članov. Za novorojenčke je obenem s knjižico predložiti matični izpisek (ki se stranki vrne), za priseljence pa potrdilo mestnega anagra-fičnega urada o priselitvi. Strankam, ki so imele že prej zdravniška spričevala, a jim sedaj odgovarjajoča množina mleka ni vpisana v Nabavno knjižico za mleko, se priporoča, da si nabavijo novo zdravniško spričevalo, da prihranijo iskanje prejšnjega izpričevala. Na wsak način pa naj si oskrbe nova spričevala stranke, katerih spričevala so stara nad 2 meseca, z izjemo tuberkuloznih bolnikov in nosečih žena. Končno Prehranjevalni zavod ponovno opozarja, da sme vsakdo kupovati mleko le v oni mlekarni, kateri je priključena ulica (cesta, trg), kjer stanuje in na katero se tudi glasi nabavna knjižica. Rajoni posameznih mlekarn so bili pred par dnevi objavljeni v vseh ljubljanskih dnevnikih. Doba jutranjih in večernih koncertov Ljubljana, 7. aprila. Zaradi hude zime in trdega mraza se je letos doba brstja in cvetja za nekaj tednov zakasnila odnosno je bila preložena na toplejše dneve, kar je pač ugodno za sadno drevje, ko bi drugače najbrž nastopila huda pozeba, kaikor nedavno pred leti, ko so bili dnevi februarja in marca silno topli in sončni, da je potem vse bujno brstelo in cvetelo, pa je pritisnil pozen pomladanski mraz s 6lano, ki je napravil silno škodo po sadovnjakih. Sadno drevje letos počasi brsti. Nikjer še ne cvete, ker 60 pač v zunanjem pogledu še premrzli dnevi. Doba brstja in cvetja pa je združena tudi z dobo jutranjih in večernih koncertov. Naši pevci vseh vrst se že oglašajo in pojo ob vsakem vreme-nU svoje jutranjice in večernice. Kljub slabemu velikonočnemu vremenu, celo ob dežju se je dvigal škr-janček ob jutranjih in popoldanskih urah, kakor tudi ob drugem času v zračne višave in tam žvr-golel 6vojo pesem. Lepo pojo svoje pesmice 6inice in penice. Kos že začenja svoje jutranje in večerne koncerte, ko se postavlja na visokih drevesih in zapoje svojo pesem. Prav zgodaj spomladi je človek, ki je pešačil po Dolenjski cesti mimo železniške čuvajnice ali po Ižanski cesti mimo botaničnega vrta, lahko poslušal živo in krepko pesem neznanega ptiča, ki prihaja že dolga leta vsako pomlad in poje po nekaj tednov svoj »Živi! Živi!« Ta pevec je sedaj že utihnil in se skril. Pravijo, da je biila priba. V deželo pa se še niso povrnile lastavice, najbrž jih ovira slabo vreme. Kmalu pa bo sak tikal a v zelenem bukovem gaju kukavica. Letos mogoče tudi nekoliko pozneje? K nam se vrača drzni srakoper ki pač ni odličen pevec, pa |e drugače selivec prebrisan in tudi ropar. Zadnji pa pride k nam kosec s prepelico, ki bosta prvi po travniki^, druga po žitnih poljih prepevala Bogu čat>t in slavo. Za vajence in vajenke znižana voznina v Magistrovem avtobusu od Tavčarjeve ulice nasproti kavarne Evrope do Stadiona v meščansko šolo za Bežigradom, ki obiskujejo strokovno nadaljevalno šolo. Povratna karta velja samo 80 centesimov. Javna dražba najdenih predmetov bo 8. aprila ob 9 na železniški postaji Ljubljana. Železniško legitimacijo s pripadajočimi dokumenti na ime Roimanc Vincenc je izgubil železničar na progi Ljubljana—Črnomelj. Najditelj se naproša, da jih odda v prometno pisarno na postaji Ljubljana ali pa pošlje upravi »Slovenskega domač. Stroške povrnem. Mladinska prireditev, »Ludi iuveniles« _ Ljubljana, 7. aprila. Kakor pri vsakem zveznem poveljstvu, so bile tudi pri zveznem poveljstvu v Ljubljani 1. aprila kulturne tekme, tako imenovane »Ludi iuveniles«. Vsi organizirani Italijani so se udeležili na tej preizkušnji, ki vsako leto pokaže napredek v fašistični kulturi med mladino. Točno ob devetih so v veliki dvorani italijanske gimnazije ob navzočnosti zveznega podpoveljnika, zvezne nadzornice, načelnika glavnega stana in strokovne komisije odprli vpričo tekmovalcev kuverte, v katerih so bile naloge, ki jih je glavni poveljnik poslal za izbirne zvezne tekme. Naloge so bile naslednje: ^ Bnlillo: Otroci, vi morate biti zvesti čuvarji vsega življenja nove junaške omike, ki jo ustvarja Italija. Male Italijanke: Duh zmage veleva: dolžnost, pogum in popolna posvetitev domovini. Mlade Italijanke: Rim je ime, ki izpolnjuje zgodovino dvajsetih stoletij. — Rini je nosilec svetovne omike. Namizni turnir na Korotanu ■ijubljana, 7. aprila. Da nismo ostali za velikonočne praznike v Ljubljani brez slehernega športnega sporeda, je poskrbel delovni Korotan in je priredil obširen namizni turnir. Igrati so začeli na velikonočni ponedeljek in bodo tekme trajale še dan ali dva. Povabljeni so bili vsi ljubljanski klubi, ki goje to panogo športa in odziv je bil prav dober. V tekmah so nastopili juniorji, seniorji, verificirani in neverificirani igralci ter moštva. Razen prireditelja so prišli pomerit svoje moči še najboljši od Mladike in Hermesa. Za tekme je bilo precej zanimanja; organizacija je bila v dobrih rokah. Rezultati včerajšnjih iger. Seniorji neverificirani Florjane D. : Rezar 2:0; Blagne : Sobočan 2:0; Merala : Urban 2:0; Marolt : Florjan L. 2:1; Lili. ja : Štafel 2:0; Leben : Bogataj 2:0; Skofic : Peterca 2:0; Zajc : Zajček 21. II. kolo: Blagne : Florjane D. 2:0; Merala : Marolt 2:0; Lilija : Leben 2:1; Škofič : Zajc 2:0. III. kolo: Merala : Blagne 2:0; Lilija : Skofic 2:0. Merala : Lilija 2:0 Juniorji: V prvem kolu Potočnik brez partnerja. Podobnik : Bec 2:0; Klun : Landero 2:0; Jankovič : Sajovic 2:0; Sevšek : Erzer 2:0; Košak : Purkart 2:1. II. kolo: Potočnik : Bec 2:0; Meden : Klun 2.0; Sevšek : Jankovič 2:0; Purkart : Gale 2:1. III. kolo: Potočnik : Meden 2:0; Sevšek : Purkart 2:0; Potočnik : Sevšek 2:1. Seniorji verificirani Bradeško : Belec 2:0; Keržič O. : Gabrovšek 2:0; Keržič Z. : Iva„nc 2:0; Kreč č : Jankovič 2:0; Bogataj : Bajec 2:1; Božič : Purkart 2:0, Recek : Bec 2:0; Medved : Djinoveki 2:0. II. kolo: Bradeško : Krečič 2:1; Medved . Bogataj 2:0. III. kolo: Bradeško : Medved 2:6. O nadaljevanju tega turnirja bomo še poročali. Novice iz Oržave Sestanek časnikarjev zavezniških držav v Benetkah. V petek, soboto in nedeljo bo v Benetkah sestanek časnikarjev in predstavnikov časnikarskih sindikatov ter stanovskih združenj iz držav Osi in raznih drugih zavezniških držav. Zborovalci bodo razpravljali predvsem o raznih političniji vprašanjih. Sodelovali bodo znani italijanski in nemški časnikarji, poleg njih pa tudi časnikarji iz Ilrvatske. Madžarske, Bolgarije, Romunije in Slovaške ter še nekaj drugih tujih časnikarjev. Madžarsko delegacijo bosta vodila predsednik madžarskega časnikarskega združenja Koloszvary Bo reza ter vodja uradne telegrafske agencije dr. Zimmer. Vendo licenza rigenerttore gomma vetchla caucclu' procedlmentosempHce, Drevetlnto con certif calo ut at« le. Scivere Cassotta U 3tJ4 M. llnl-one Fubbllcit* Itallana Koma Prodam dovoljenje za regeneriranje starega gumija In kavluka Enostavna procedura, paVnUrann 7,drtavnlm potrdilom. PiSile n»: Cassetta U 31M M.Tnl-one Pubbllclli Italiana Bom« je, da si dečko ali dekle zapomni In pa zna, ako le mogoče, to ali ono povedati z istimi besedami, kakor jo slišal od učitelja ali bral v knjigi; a premalo Sola uvažuje, da bi otrok to, česar se je naučil, znal v raznih, posebno pa v »novih« položajih življenja tudi — porabiti. Rado se zgodi, da starši zamenjajo dober pomnež svojega otroka (»vse si zapomni takoj — bo še nekaj iz njega«) z inteligentnostjo ter na ta način vzamejo manj vreden nadomestek za pristno blago. Binet je točno povedal rekoč, da pomnež, ki človeku pomaga si kaj zapomniti, čestokrat na-likuje premetenemu sleparju, ki se izdaja za pravo inteligentnost. Zgled! Priprosto dekle je moralo v bolnišnico; in ko se je zvečer loti vročina, pa na glas izgovarja kar cel niz grških in hebrejskih stavkov. To je pač moralo biti inteligentno dekle, bi marsikdo rekel. Toda stvar je v resnici bila takale. Mladenka je služila pri pro-testantovskem duhovniku, ki je na glas prebiral svoje molitve v grškem in hebrejskem jeziku, ter si je to modrost na čisto mehanski način zapomnila, čeprav ni razumela niti ene same besede. Tudi vi si na pr. lahko zapomnite začetni verz kitajske himne, če vam ga citiram, pa zato ne boste ne bolj in ne manj inteligentni nego ste bili prej. Nikakor pa nočemo v nič devati vloge, ki jo igra sposobnost za pomnenje v našem življenju. Toda uvaževati morattio, da je pomnež vendarle vse kaj drugega, ko pa inteligentnost. Pomnež ima samo ta opravek, da mi tisto, kar sem si prej kdaj hote ali nehote zapomnil, pozneje bolj ali manj verno zopet stopi pred oči. Pomnež se torej veikdar obrača y preteklost ter ml y ugod- nem primeru obnovi ta ali oni doživljaj iz preteklosti. Marsikoga izmed vas veže na pr. v izvrševanju poklica kar dolga vrsta različnih 'Predpisov. ki se jih moraš, recimo_ kot železničar, zavoljo lastne in tuje varnosti, točno držati. Kot stori veikdar to, kar je predpisano za ta adi oni primer, recimo rudar, ki zna v rovu prav ravuati s svetilko ter si ne prežiga cigarete na nevarnem mestu, ker je to po predpisih prepovedano, še ni, da bi moral biti inteligenten. Lahko da si je predpise pač zapomnil in jih izipolnjnje, ker se tako — zahteva. Toda vzemimo, da se giloboko v rovu kar naenkrat pojavi taka nevarnost, ki v predpisih ni izrecna omenjena! Zato pa ▼ šoli ni' inteligenten tisti učenec ali tačenka, ki /na »kakor Oče naš«, česar se je »napilile, ampak le oni, ki se mu štrena ne zmeša tudi takrat, ako učitelj s kakim vprašanjem poseže vmes, oz. če vobče vprašanja stavi drugače, kakor pa »stoji« v knjigi«. Iznajdljivost v teh novih položajih življenja. Ta lastnost pa nima nemara domovinske pravice samo pri boljše oblečenih ljudeh; iznajdljiv, reči hočem inteligenten, je namreč lahko tudi najpriprostejši delavec. Imamo do-/ volj inteligentnih delavcev, pa tudi dovolj neinteligentne gospode! Kadar učitelj da učencu ta in ta »red«, ga ne presoja po tem, kaj učenec vobče zmore, temveč po tem kaj takrat, ko je vprašan — zna, se pravi ka-j zna iz te in te tvarine. In za ocenjevanje tega znanja se rabijo točke 1 do 5 ali še vi«!e, do 10, oz. pridevniki? odlično, pdb., db., slabo. Inteligentnost pa se ne da »izražati s točkami«, ampak v ta namen služi ocenjevalna 6kala: normalno, nadnormalno, pod-normalno inteligenten. Normalno inteligenten je tisti, ki ima take (telesne in duševne) sposobnosti, da ob njih zmaguje naloge, ki mu jih stavi ona sociatna skupina, v kateri živi (šolski razred, poklic, stan, rodbina, sloj, narod...A kdor ni sposoben se podrediti obče-veljavnim ciljem in nalogam svoje skupine, temu pravimo, da je — podnormalno inteligenten. In nadnormalno inteligenten je tisti, ki je kos takim nalogam in pogojem življenja, kateri so za povprečnega človeka povsem novi. Če ta in ta učenec svojega tovariša, kateri je normalno inteligenten, po razumnosti nekoliko prekaša, ga zato še ne bomo imeli za nadnormalno inteligentnega; in če nekoliko zaostaja za njim, še ne bomo rekli, da je podnormalno inteligenten, temveč mu bomo priznali normalno inteligentnost. In tako se torej normalna inteligentnost ne da izraziti s piko (»točko«), temveč z — daljico. Ali drugače rečeno: normalna inteligentnost ima svojo »širino«. Po dosedanjem opazovanju je med šolskimi otroki pa mladostniki 50 do 60 odstotkov povprečno ali normalno inteligentnih; 20 do 25 odstotkov jih je nadnormalno (med njimi i do 2 odstotka izredno) inteligentnih; a 20 do 25 odstotkov manj inteligentnih (med njimi 1 do 2 odstotka podnoraaflnih* slaboumnih). (Dalje jutrij Pisane raznoterosti iz sodne kronike 50 letnica sodišča v Cerknici — Nepremičnine nemških izseljencev Ljubljana, 7. aprila. Letošnje vremensko čemerne velikonočne praznike je skromen reporter porabil za to, da je začel listati po starih sodnih zapiskih, sodnih kronikah, kjer je našel marsikatero, tudi za širšo javnost zanimivo drobtinico. Kako je bilo razvito in organizirano sodstvo na sedanjem Notranjskem? Kako odlični pravniki in sodniki so včasih služili pri sodiščih v Ložu in v Planini? Na sedanjem Notranjskem sta najstarejši sodišči Lož in nato Logatec. Kdaj so bila ustanovljena okrajna sodišča? Po viharnem letu 1848 je marca 1819 cesarski patent določili, da izvira vsa sodna oblast iz države, odpravil je vsa dotakratna patrimonialna sodišča, ločil sodstvo od uprave ter zapovedal javen in usten postopek. Julija meseca nato so bila ustanovljena okrajna, deželna, pozneje tudi okrožna sodišča. Iz patrimonialnega sodišča v Hasbergu pri Planini na Notranjskem je bilo organizirano okrajno sodišče v Planini, ki je tam nato poslovalo do leta 1875, nakar je bito z ozirom na potrebe prebivalstva in ugodnejšo lego premeščeno v Logatec, kjer okrajno sodišče posluje že 67 let. V Planini tako pri patrimomialnem, kot tudi pri polnejšem okrajnem sodišču so delovali- in uradovali prav odlični sodniki, tako pravnik Anton Gogala, ki je študiral v Paviji in dosegel važna mesta v sodnijski karieri. Bil je oče publicistu in pripovedniku L. Kor-dešu, dalje je tam službovhl tudi dr. Globočnik, poznejši 6odnik v Postumia, ki je prvi že leta 1884 vpeljal v Postumijski jami primitivno električno razsvetljavo. Okrajno sodišče v Ložu, ki je obsegalo mnogo večje ozemlje kakor sedaj, saj je podenj spadal tudi Sv. Vid nad Cerknico z vsemi tamožnjimi naselji, se tudi ponaša, da so tam službovali odlični E ravniki, tako pisatelj dr. Hinko Dolenc, in dr. dvard Volčič, odličen pravnik, ki si je pridobil mnogo zaslug za razvoj slovenske pravniške literature in terminologije. Tudi njegov oče, aiktuar Volčič, je tam nekaj let služboval. Lokalne potrebe in razmere so naposled sodno upravo primorale, da je bilo ustanovljeno še tretje okrajno sodišče, to v Cerknici. Sodišče je bilo ustanovljeno lela 1892, torej prav pred 50 leti, tako da letos to sodišče slavi svojo petdesetletnico. Lokalni kronist v Cerknici bo pač podal obširnejše poročilo! V prvem četrtletju je bilo doslej po reporterjevih zapiskih na okrožnem sodišču 56 razprav zaradi prestopkov glede prekoračenja maksimalnih cen. Bilo je 31 obtožencev obsojenih zaradi navijanja cen na skupno kazen 200 dni zapora in na 4350 lir denarne kazni. Oproščenih je bilo 17 obtožencev, druge razprave še niso končane. Bilanca nepremičninskega trga za prvo četrtletje je zadovoljiva, tudi v primeri z bilanco lanskega leta za to razdobje. Zemljiška knjiga je zaznamovala v treh mesecih že nad 150 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost do 10 milijonov lir. Zadnji čas je bila zaznamovana kupna pogodba, s katero je prodal Drago Lunder, trgovec v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št 7, »Podpornemu društvu za duhovnike ljubljanske škofije« v Ljubljani nepremičnino vi. št. 688 k. o. Udmat (hiša v Tovarniški ulici št. 11 in vrt) za 118700 lir. Drugače je bilo prodanih tudi več nepremičnin, ki 60 bile last nemških izseljencev. Prenos lastninske pravice na nove kupce pa še ni bil izveden v zemljiški knjigi. Glede prodaje nepremičnin, lastnih poprej nemškim izseljencem, so bile že objavljene posebne odredbe in navodila. Prenos lastninske pravice na novega lastnika je v prvi vrsti for-malno-pravno vezan na odobritev kupne pogodbe od strani nemškega delegata, ki je drugače generalni pooblaščenec za vse zemljiške transakcije. Interesenti za nepremičnine nemških izseljencev morajo torej upoštevati vse odredbe in navodila, ki so bila doslej v tem pogledu izdana. Splošno ni večjih težav in ovir za nakup teh nepremičnin, ki v prvi vrsti v mestu obstoje iz različnih stanovanjskih hiš in vil, pa tudi iz raznih zemljiških parcel, katerim so cene v splošnem ostale nespremenjene, ponekod pa so se celo dvignile nad lansko ceno. Italija : Hrvatska 4:0 (0:0) Na velikonočno nedeljo sta se srečali italijan- j Hrvatje se morajo tolažiti le še s tem, da so pač I.. I. X1 — .. HfVI ' o f/i t-vt 1» nprvf! mA?>nniS!m iffrol/«Dm ska in hrvaška nogometna reprezentanca v prvi mednarodni tekmi, odkar je postala Hrvaška država nezavisna. Tekma je bila odigrana v Genovi. Za Italijane je bila nedeljska tekma tudi majhen jubilej, saj je bila tekma 150., kar jih je igrala Italija z najrazličnejšimi državnimi reprezentancami. Pa ne le jubilej, ampak tudi temeljita priprava za srečanje s Spanci, ki bo čez 14 dni v Milanu. Italijanski zvezni kapetan je postavil lake može, ki bodo najbrž nastopali tudi proti Spancem. Hrvati so šli v Genovo dokaj samozavestno, saj so imeli pokazati lepe rezultate s turneje po Švici. Hrvate je, kakor znano, zastopalo kompletno moštvo Gradjanskega. Prvi polčas so se Italijanom dokaj uspešno upirali in je tekma ostala do tedaj neodločena. V drugem polčasu pa Hrvatje Italijanom niso bili kos. Spraviti so morali štiri gole v svoj žep, sami pa niso zabili niti častnega. Poraz je precej visok a zaslužen, in Depuratori (Tacqua Čistilniki za vodo Doft. ing. Paolo Ferrari s. a. Via Carlo Farlni, 75 Milano Telefono 691-405 Societi specinl zzata per Depuratori d'acqua per caldaie a bassa, media ed alta pressione del tipo a Calce-Soda, e a Fosrato, per Degasatori, per la cos ruzione di impianti di filtrazione lenta e rapida previa eventuale aggiunta di coagulante. Impianti di depurazione a Zeofite, di deferizza-zione, di sterilizzatori, ed impianti di sollevamento e d stribuzione d’acqua. Cercasi rappresentante esclusivo. Specializirana tvornica čistilnikov vode za kotle na nizki, srednji in visoki pritisk z apnencem-sodo in s fosfatom, za izdelovanje razplinjačev, gradnjo naprav za počasno in naglo filtracijo, tudi z dodatki za strjevanje. Čistilne naprave na zeolit, za izločevanje železa; sterilizatorji in naprave za črpanje in razdeljevanje vode. Iščemo izključnega zastopnika. BUDINO con PEŠCE // RIBJA PAŠTETA j. * Oggl ehe l’»Umentazlono dev’esnere regolats con estroma razionalit&, il Budino L« ltocca merita oprni preferema corae alimento eompleto. Entrano nella sna componizione pešce, ollo puro d’oliva e »erdure, tra elementi basilari, dl altiaslmo te-nore nutritivo e sqmsitamente appetitosi. Dandanes, ko mora biti Tea prehrana urejena s (krajno racionalnostjo. zaslnZl pač RIBJA PAŠTETA La Boeea vsako prednost kot popolno branivo. V njeno zmes Je vmeSano ribje meso, *isto olivno olja in zelenjava, tri osnovne prvine, ki so redilne in ltredu tečne Budino »ischpasteti .z WEL_I nastopili proti močnejšim igralcem. Nastopili pa sta obe enajstorici v teh-le postavah: Italija: Griffanti, Foni, Rava, Campatelli, An-dreolo, Grezar, Biavati, Loich, Babetto, Mazzola, Ferrari. Hrvaška: Urch, Brozovič, Dubac, Lechner, Jazbinšek, Kokotovič, Cimermančič, Wolfl, Lešnik, Antolkovič in Pleše. Zmago domačega moštva so tisoči prisotni navdušeno pozdravili. Kratek potek igre: Na blatnem in težkem terenu se igra, ki jo je sem in tja motil tudi dež, dolgo ni mogla razviti. Moštvi sta igrali v splošnem malo povezano in zelo površno, kar velja predvsem za obe napadalni vrsti, ki sta zamudili marsikatero priloži nost za usodni dogodek. Tudi obe obrambi sta delali zelo nervozno, toda kljub številnim kotom na obeh straneh (3:2 v korist Hrvatov) se nobenemu izmed nasprotnikov ni posrečilo zadeti v mrežo. Do odmora sta ostali obe svetišči nedotaknjeni. Po odmoru se je slika kmalu začela spreminjati — v škodo gostov. Italijanski stroj je začel delovati in zmerom nevarnejši so postajali sunki proti Urchovemu golu. Že v 10. min. je prišlo, kar je moralo priti 1 Biavati je lepo postregel Babetta, ta pa z ostrim strelom ukanil hrvatskega vratarja. 1:0 za Italijo. Komaj se je začelo znova, se je že spet približala nova nesreča. Spet je ušel Biavati; to pot je bil Ferrari, ki je ujel njegov predložek in že drugič je moral Urch pobirati usnje od mreže. V 12. min — 2:0 za Italijo. Sedem minut pozneje sta bila spet v akciji ista igralca; to pot sta zamenjala vlogi: Ferrari je dodal Biavatiju, ta pa je opravil ostalo — s krasnim strelom v desni zgornji kot. 3—0 za Italijo. Gostje so prisiljeni v obrambo. Italijanski napad stiska še odločneje. V 27. min. spet nevaren izlet >a*zurov<; Biavati je na strelu, toda Brozovič ga položi — proti pravilom. Enajstmetrovko strelja Grezar in stanje je — 4:0 za Italijo. Do konca je še več kakor 15 minut, toda vse kaže tako, da so se igralci že zadovoljili z doseženim. Častna izdava gobarskemu vesčaku g. A. Begu V »Slovenskem domu* z dne 2. aprila t. L je pod zaglavjem »O gobarski gobavosti, strokovnjakih in novi čudežni gobi« obavljen polemičen članek, 6 katerim 6e čuti žaljenega na časti g. Ante Beg st. in 6icer kot goboslovec ter pisec nekega članka v »Slovenskem narodu« z dne 25. febr. t. 1. Podpisano uredništvo izjavlja odkrito, da ob. žaluje način m ton pisanja članka v »Slovenskem domu« z dne 2. marca t. I., ker se tisti članek z g. Begom ne spušča v strokovno razpravljanje, ampak ga na neprimeren in žaljiv način napada in 6ramoti. Ta članek je zašel v naš list, ker ga odgovorni urednik ni prečital zanašajoč 6e na osebo dopisnika, čigar ime smo g. Begu povedali. Obžalujemo, da se j« zgodila g. Begu krivica in odkrito izjavljamo, da obsojamo vsako pisanje, ki kogar 6i bodi, zlasti stanovskega časnikarja, žali. Ljubljana, dne 31. maa so spoznali, kaj je bil vzrok temu nenavadnemu pojavu. Zemljo je 6tresel 6ilovit po. tresni 6unek. Sprva 60 sicer to 6amo šele domnevali, pozneje pa so to 6vojo domnevo tudi znanstveno dokazali ter odslej tisto ribo imenujejo »napovedovalko potresa«. Kakšno starost dočakajo razne živali O starosti živali, naših najzvestejših tovarišic in spremljevalk v življenju, 6tno si večinoma že na jasnem. Pes, naš neločljivi drug, živi 10 do 25 let, kar je največ odvisno od rodu. Njegova sovražnica mačka dočaka 15 let. Konj kljub težkemu delu ki ga opravlja, vzdrži 20 do 30 let, vol ne dosti manj, 25 let. Ovca živi navadno tudi 10 let, volk pa dvanajst let. Zajec 6 do 10 let let bega po hostah in nji. vah, v neprestanem 6trahu za 6voje življenje. Dika naših planinskih gozdov, urni jelen, lovi dni 6Voje svobode p>o visokogorskih šumah tudi 40 let, če ima 6rečo. V daljnjih vročih krajih opreza pol stoletja za plenom kralj lev. Ce ga prej ujamejo, čaka na 6mrt v kakem zverinjaku skupno z mnogimi dTU. gimi živalmi. Tam bo tudi dromedar, ki bi v svobodi dočakal svojih 40 let, enako tudi zabavna opica orangutan, dočim veličastni 6lon v ujetništvu preživi več rodov, saj živj do 100 let. Črni krokar 6e dere po poljih 80 let, dolgokraka čaplja opreza za ribami do pol stoletja, kraljevski orel 6e lahko prevaža po sinjih višinah 30 let. Naš malček v grmovju, ljubki lišček, dočaka 18 let, nenadkriljivi j>e-vec slavček 12 let. Krivokljune papige, hčere daljnih vročih f>okrajin, žive nad 100 let. Tudi mišiča. 6ta želva 6e plazi po prahu več kot eno stoletje, dočim je pa našemu močeradu prisojenih 40 let, žabi pa 6amo 15 let, če je gad ali modras, naši strupenjači z'najvišjo starost jo 10 let, prej ne spravita na oni 6vet. Ropareka ščuka preganja po ribniku lagodnega krapa lahko tudi 100 let. Drobna mravlja, vzor pridnosti in delavnosti, 6e veseli življenja eno leto. Hišna muha, nadležnica in prena-šalka bolezenskih klic, v štirih mesecih svojega bitja povzroči dovolj sitnosti. Rjavi hrošč pa se le šest tednov veseli svojega življenja. Sueški prekop največja prevara 19. stoletja Znano je, da je marsikak iznajditelj naletel na silne težave, preden je uveljavil 6voj izum. Preden so zgradili na Angleškem prvo železnico, so nekateri poslanci ugovarjali temu, nekateri celo iz golega praznoverja. Nek poslanec je trdil, da je to »vražji izum«, drugi pa je 6pet dokazoval, da je nemogoče, da bi ee železna kolesa vrtela po železnih tračnicah Na velike težkoče v angleškem parlamentu ie tudi naletel slavni graditelj Sueškega prekopa Francoz Les6ep>6. Eden na j večjih angleških državnikov v parlamentu je odklanjal ta načrt, z be. sedami: »Prekop bo podoben smrdljivemu jarku, polnemu žab. Ta načrt je največja prevara današnjega veka...!« Ko pa 60 leta 1869. dogradili Sueški prekop in tako skrajšali ladjam pot do Indije za nekaj tednov, so uvideli največji nasprotniki tega načrta, kako zelo so se motili. Le6sep6u 60 priredili zmagoslaven prihod v London in 60 mu izkazali največje časti Hudomušna češka koza Iz neke občine na južnem Češkem poročajo o naslednjem zabavnem djpgodku. Pri neki priliki je tamkajšnji župan imel na domače prebivalstvo, 'ki se ga je mnogo nabralo okrog velikega zvočujka okrog velikega zvočnika sredi tiste va6i, govor, v katerem je med drugim tudi poudarjel, kako velik napredek 60 prinesli zadnji ča6i v deželo. Pri teh njegovih besedah pa je v zvočniku začelo nenadno nekaj škripati, vedno bolj in bolj, in nazadnje je žui>aTiov glas popolnoma utihnil. Uvedena je bila seveda takoj stroga freiskava, da 6e ugotovi, kdo se je drznil motiti upana pri njegovem govoru. Nazadnje so tistega »zlikovca« le izsledili. Ugotovili 60, da je žico, s katero je bil mikrofon zvezan z zemljo, pretrgala sosedova koza, ki 6e je pasla za blr”::m plotom. Knjižnica, v kateri lesene knjige same V Kaselu imajo svojevrstno knjižnico, kakršne najbrž ni nikjer več na 6vetu. Vse knjige, ki jih imajo v njej, so lesene, platnice in listi. Razpravljajo samo o vprašanjih le6a, gojitvi posameznih vrst drevja ter predelave njihovega lesa v industriji. To čudno knjižnico je ustanovil konec preteklega stoletja Karl Schielbach. Knjižnica danes obsega okrog 500 knjig, ki so vse izdelane iz lesa, katerega so dobili v parku cesarja Viljema. Vsaka teh knjig je zapeta z jermenčkom iz marokanskega usnja, na katerem je napisano, iz kakšnega lesa je tista knjiga in kje je drevo, ki je dalo les zanjo, raslo. Tudi listi 60, kakor rečeno iz lesa in sicer iz izredno finih, tankih deščic ter je na njih napi. 6an cel prirodopis rastlinstva. ll 4 RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA ,, »Kakšen čuden duh!« reče. »Dobro jutro, mama,* pravi Korenček. Gospa Lepicovu potegne odejo s jx>stelje, voha po V6eh otih in kmalu najde. »Bil sem bolan in ni bilo pohode,« hitro pove Korenček, ki meni, da je to najboljša obramba. »Lažnivec! Lažnivec!« pravi gospva Lepicova. Odhiti iz sobe, se vrne s j>osodo, ki jo spretno skriva in jo ■ :no potisne pod jiosteljo, piotegne Korenčka 6 postelje, zbere ružino in vpije: »Kaj neki sem zagrešila, da imam takega otroka?« In že privleče cunj, vedro vode, poplavi ognjišče, kot bi ga-:la jiožar, stresa posteljnino in vsa razburjena in jokaje vpije: Zraka! Zraka!« Potem pa spet maha z rokami Korenčku pred nosom: »Nesrečnež! Torej te pamet zapušča! Tak boš navadno zmenil Tako živiš kakor živina! Če bi živini dala posodo, bi vedela, kaj z njo. Ti pa — ti se domisliš in se valjaš po ognjišču! Bog mi je priča, da me spravljaš ob pamet in da bora umrla nora, nora, nora!« Korenček stoji bos in v srajci in gleda posodo. Ponoči ni bilo !'osode in zdaj je tam, skoncema pri postelji. Ta prazna in bela |M>soda ga slepi in predrzno bi bilo trditi, da je ne vidi. In ko ga njegovi obuj>ani domači, prihajajoči porogljivi so-■cdje, pravkar došli pismonoša morijo in silijo vanj z vprašanji, i/dvrne naposled, srej>o zroč v posodo: »Častna beseda! Jaz se več ne sp>oznam. Naredite, kar hočete!« Zajci. »Nič ni več melone zate,« pravi gospa Lepicova. »Sicer si pa kakor jaz, ne maraš je.« »Ravno prav,« si reče Korenček. Tako mu dopiovedujejo, kaj mara in česa ne mara. Na splošno velja, da mora marati samo tisto, kar mara njegova mati. Kadar je sir na vrsti, mu reče: »Povsem prepričana sem, da ga Korenček ne bo jedel.« In Korenček misli: »Če je o tem prepričana, ni vredno, da bi ga poskušali jesti.« Vrh tega ve, da bi bilo nevarno. Saj ima časa zadosti, da ustreže svojim najbolj čudnim muham p>o krajih, ki ve zanje 6amo on! Pri posladku mu reče gospa Lepicova: »Pojdi, nesi tele melonove rezine svojim zajcem.« Korenček uboga in stopica z drobnimi koraki ter drži kro- žnik na moč vodoravno, da ne bi česa stresel. Ko stopi v hlev k zajcem, se zgrnejo okoli njega. Nosijo se kakor razgrajači, uho na ošesa, smrček kvišku, sprednje tačke naravnost, ka.kor bi se odpravljali bobnat. »O, počakajte,« reče Korenček. »Hipec, prosim. Delimo.« Ko sede na kup blata, do korenik oglodanega plevela, zeljnatih kocenov in p>opeljnovega listja, jim da melonovo zrnje in p>opije sam melonov sok: sladek je kakor sladko vino. Potem postrga z zobmi, kar so njegovi domači pustili na ru- menih, s sladkorjem potresenih rezinah, vse, kar se v ustih še raztopi, in podaja zelene lupine zajcem, ki čepe v krogu na svojih zadkih okoli njega. Vrata v hlev so zaprta. Sonce prvih popoldanskih ur prihaja skozi reže med opekami in pomaka končiče svojih žarkov v hladno senco. Motika. Starejši brat Feliks in Korenček delata drug zraven drugega. Vsak .ima svojo motiko. Feliksovo je naredil kovač po |oierl, sikoval jo je iz železa. Korenček je naredil svojo čisto sam, iz lesa. Vrtnarita, 6e trudita, se kosata, kateri bo pridnejši. Nenadoma, v hipu, ko bi najmanj pričakoval — nesreče se dogajajo vselej ravno v takem hipu — udari Feliks Korenčka z motiko po čelu. I Nekaj trenutkov potem je treba odnesli in previdno položiti na posteljo brata Feliksa, ki je omedlel, ko je zagledal kri pri svojem bratcu. Vsa družina je pokonci in okoli njega, stopa p>o prstih in v strahu vzdihuje. »Kje je dišavna steklenička?« »Malo mrzle vode, prosim, da mu zmočimo senca.« Korenček stopi na stol, da bi ga videl preko ramen in mim< glav svojih domačih. Čelo ima obvezano s kosom platna, ki si je že pordečilo. Kri pronica skozenj in polzi z njega. Gospx>d Lepic mu je rekel: »Dobro te je kresnil!« In 6estra Ernestina, ki mu je obvezala rano, doda: »Kakor bi usekal v sirovo maslo.« Nič ni vpil, zakaj dopovedali so mu, da nič ne hasne. A glej, brat Feliks odpre eno oko, j>otem drugo. Strah ga je že minil in ker se mu barva j>olti postopnima vrača, se vznemirjenost in groza umikata iz src. »Zmeraj stara pesem!« pravi gospa Lepicova Korenčku. »Ali nisi mogel paziti, negoda!« Puška. Gospod Lepic reče svojima sinovoma: »Dovolj je za’vaju, če imata oba skupaj eno puško. Bratom, ki se ljubijo, je vse skupno.« »Da, papa,« pravi starejši brat Feliks, »delila 6i bova puško. Zadosti bo celo, če mi jo bo Korenček od časa do časa posodil.« Korenček ne reče ne da, ne da ne. Ne zaupa- Gospod Lepic pjotegne puško iz zelenega tulca in vpraša: »Kateri od obeh bratov jo bo nosil prvi? Zdi »e, da bi moral biti starejši.« 1 Za Ljudsko tiskarno sečna naročnina b lir. za inozemstvo 15 lir v Ljubljani: Jo}p Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov oe vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — M?* Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava; Kopitarjeva ulica b, Ljubljana — Telefon itev, 40-01 do 40*03 — Podružnica« Novo mesto