V VstaniiAo rojaki! '-:— )i "Mi vstajamo in / ^ vas jc strah . ;." A. Aikcrc. , Da, vstati moramo bratje! Naš zaroti moramo prebuditi iz dolgotrajnega dremanja. Preprečiti moramo njega duševni in gmotni pogin, kateri mu preti od strani črne reakcije, rimske klike — klike, katera vlači narod v temo, z namenom ga uničiti. Saj jc naš narod slovenski najbolj izkoriščani narod, ki hi imel trenutka časa za se oddali' niti pod mučno težo piramidalno nakopičenega krvosesa: domačega izkoriščevalca, kteri je brez rodoljubnega srca in bratskega sočutja do svojih rodu jih mu bitelj prisegel na koncilu, udušiti zadnjo iskrico svobodnega duha v bratskih možganih. Zaklel se je pred papinatvom ustrojiti iz rojakov stražo rimskemu bogastvu in varovati cel sistem iste reakcije. Zavezal se je iztrgati človeku samostojnost v pravem pomenu besede, ter upogniti njegovi) voljo in um v versko fanatične dogme. ščuvati obsenčena bitja na ljudi, ki se niso hoteli ali se nečejo, vslcd lastnega prepričanja, podvreči rimskim dogmam; ali, ker si niso pustili odvzeti svojih življenskih pravic za skledico leče onega sveta, kakor nam pripoveduje stara zgodba o "Ezovu in Jakobu". "Ne glej nas, temveč poslušaj nas" ~ . . pravijo popi. To jc zasmehovanje, hinav\ščina! Temu hočemo in moremo narediti kotiecf-Bratje! Zamašite ušesa ored popi a . odpcite toliko bolj oči! Vsak človek ima pravico živeti in srečen biti, - tukaj srečen biti . . .! Živeti, oh enem pa tudi sfečen biti. je umetnost. Vsaka umetnost iahteva zn.-yija — ukal Živeti in veseliti se življenja vsled tega, ker so jim ga drugi pripravili, ki ne žive v veselju, "marveč v po.nanj: kanju, bedi in trpljenju, jta v novo družbo — socijalno življenje. Duh člove&i more biti v najožji dotiki s telesom. Samoten duh ne krepi telesa. Vsaka stvar v življen jn rabi menjavo, premikanje, tako dolgo, dokler ni razvita. Življenje potrebuje boja. kdor ni kreposten podleže! Kdor se ne uči. ne zna — padel V boj torej! Mar naj pademo? Naj zgnjijemo še pre-dno račnemo.živeti? Ne! Vstati hočemo, zdramiti .naše trudne .brate iz dolzega spanja. K zavednosti jih' hočemo nrioravlti, kajti tam je — moč. In, kjer moč, tam zmaga! Le potem, č? smo se učili, delali, smo si v svesti, da smo zmožni in vredir zaslužka, po katerem stremimo. Zgubiti nimamo ničesar, ker nič nimamo: dobimo pa lahko vse, kar hočemo. Življenje se nam smehlja v naravi in ponuja ...... vzemimo torej I Vzeli bomo, kadar se združimo v duhu. Prišel bo čas. a pov-spešimo ga. kakor pravi I vati Cankar ... "a prišel bo čas, ko se bodo majali beli gradovi v svitu krvave zore . Na razvalinah stare podrtije bo zrastla nova družba ZAVEDNOST PBlNCir SOCI ALIZMA. Socializem Hrwlstvo zboljšanja ovira splošen napredek. gmotnega ntanja. Pueblski Italijani, katere celo Slovenci z "dego", so kaj organizirani medseboj. Pošil italijanskih otrok v javne šole II. učenje njih v eni ali drugi strolji t ni nič kaj nenavadnega. Kaj pa 3o-venci? Ti se za vse to prav ni Ine zmenijo; deveta briga jim je sak napredek. A ta nilačnost se lxi nedvomno prej ali slej maščeval! če ne nad njimi, pa nad njiho jni otroci. —- Obrambna sredstjra proti klerikalizmii. (Daljo.) V svoji najlepši'moški dobi, ko bi lahko mnogo, mnogo koristil člove ški družbi, odira in odira far, kadar se pa tudi tega nasiti, popusti vse in gre v pokoj, uživat sad trpinovih žuljev, med tem, ko more delavec tistihdob že skoraj onemogel starček, sle vedno težko služiti svoj vsakdanji kruh. Kje je tu pravica kje človeška družba, kojega vsacega posameznega člana bi morala biti vsa zemlja? Ali mar delavec, oni, ki vse vstvari, ni človek? Kdo jc kriv današnje loj>ovščine sirom sveta? In ali ni vsacega poštenega človeka sveta dolžnost, da napove brezobzirni boj svetovnim roparjem, ki se okoriščajo na kvar milijonov in milijonov, na ravno isti način v življenje poklicanih, bitij ? Na ta in enaka vprašanja nam odgovarjajte lopovi. A tega sc menda bojite, kakor se boji sova svetlobe, ker bi ljudstvo takoj že samo. |>o odgovorih, spoznalo, kdo stoji za vesoljno človečanstvo in kdo slepari nevedno ljudstvo s skrajno predrznostjo. Da pridete do zaključka, kojega zagovarajmo iz socialnega stališča, ni treba citati samo od naše strani priporočenih časooisov, nač pa vzemite v roke farški bič, čitajt^ ga pazno in s povdarkom vsake besede in more se Vam zjasniti v glavi. Sezite n. pr. po 6o. številki "Nove Domovihe" in čitajte na drugi strani odstavek "Nemški socialisti". Socializem |)o celem svetu." pravi "Nova D." AH ne.tiči v teli besedah globok npmen? I)a se da ljudstvu ono nazaj, za kar je bilo od posameznikom ukradeno? — Takoj potem pa navaja: "Ni čudno, da išče cesar Viljem zaslotnbc pri papežu." Te besede dajo mnogo misliti. V nadaljno trajno izkoriščanje večjega dela človeštva, se vežejo že posvetni fnogočtiiki s cerkvenim vrhovnim vladarjem, dol do zadnjega zakotnega kaplana in obratno. ' Pa to bi še ne .bilo nikako tako čudo, toda pomisliti moremo, da so ti |>o-svetni vladarji večinoma drugover-ci, kakor.: protestanti (nemški cesar), episkopalci, pravoslavni, tla celo niohamedanski, katerih vseli — I K) naši katoliški veri — ni nebeško kraljevstvo. Bratenje naših "tako-zvanih "Kristusovih namestnikov" žnjimi" more, torej imeti nekak p<>-seben namen in ta je, s druženo posvetno in cerkveno močjo uničiti vsedelavsko gibanje, v prid posa-meznih korištolovcev. In Če se smejo bratiti vsi naši krvniki, zakaj bi se ne smela tudi delujoča masa ljudstva. Le v celoti nam je mogoče zavpiti besede: "Dopolnjeno je!" na vsa sprašanja. _____- ščim bo osvedočena zmaga naravne m«, previdnostjo speljal, da je zemeljske moči nad nenaravno in umetno do današnjega dne vzdrže-ano močjo. "Kdor se s farjem brati, nitna kmalu kaj sejati!" Tako je bilo in tako bode, dokler se ne bo Imdstvn samo zavedalo svoje neodvisnosti. Kako hočeš, da ti bode Bog pomagal, ko pa pahneš vse ckI sebe! "Drži ga, ne lovi ga," pravi star pregovor. Ce imaš tedaj prihranjen en dolar, ne nesi ca takoj v farško !>i-sago, misleč, da dobiš potem — po irV i nrinrošnji — dva dolarja natrij. Nikakor ne! Ne' pusti se vedno voditi za nos! Daj strezni -jakc -r do blizo 4000 jh» število — in spoznali bodemo takoj, da so >.•• daleč, daleč zabredli s svojo — otT Cirila povspeševano — mračnostjo da ne rabimo hujšega izraza. .Med tem, ko imajo tamošnji Italijani, kojth število nikakor ne presega števila Slovcnccv, svoje mestne svetovalce (aldermane), mestne uradnike, polismane itd., nimajo Slovenci dnizega, kakor dva varstvena orga- Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! Chicago, 111. 9. julija 1903. Leto ti med Kranjci-Slovenci, prevl; tudi tukaj sebičnost in ozkosre h žrtev je nebroj iu kdor bi hotel vse čine inkvizicije navesti, bi moral napisati par sto debelih knjifr. Kakor je v morju že tis >če in tisoče ljudi našlo smrt, take je na inkvizicijskih grmadah zgor -lo na tisoče in tisoče nedolžnih lji di< Kajti žrtve inkvizicije so šle po ie-dolžtiem v smrt, saj je vendar pr 'a, prirejena pravica vsakega človc a, da veruje to, kar sam hoče verov iti in da ni smeti nikogar siliti, naj to veruje in onega ne veruje. Neusmiljeno sežiganje "kril b-vercev" je rodilo naj stranic j še 1 0-cialne in kulturelnc posledice in i lito je potrebno, da se nekoliko | >-mudimo pri žrtvah inkvizicije. Inkvizicija ni nikjer tako stra divjala kakor na Francoskem. V ne papeža Inocencija proti Albj 1-genzotn so bile strahovito moren b. Glede počenjanja inkvizicije 1a rancoskcm imamo obilo a 'kih podatkov, letja ohranjena kronika dominikan skega inkviziturja V. Pellisa, ki po roča z veliko radostjo, k i ko so do-miuikanci celo mrtve "krivoverce' izkopavali iz grobov in jih seži gali ter razdevali njih prebivališča 1'elisso poroča meti drugim, da so ;aino v malem Monseguru sežirali jio krivovercev, vsled česar jc na-slal med ljudstvom grozen strah, Inkvisitor Pelisso, gobovo verodo-tojna priča, pripoveduje tudi na-lednjo, čez vse značilno dogodbo: ..1234 sc je v Toulousu oklicalb, da c sv. Dominik bil proglašen za svetnika. Škof jc imel tem povo-lom y dominikaskem samostanu mašo. Ko je.po maši hotel iti k lojedini, je prišlo obvestilo, da je neki krivovcrec obiskal neko bolno /eno. škof in dominikanci so šli takoj k ženi. Skof se je koj vsedel bolnici in ker je ta mislila, da ima pred seboj |x>glavarja "krivover-cev", je odkritosrčno odgovarjala Škof jo jc z ve- edala, kaj veruje, potem pa jo kfj •bsodil kot krivoverko iu jo dal s [11 jsteljo vred nesti takoj na grmado in živo sežgati. Ko je bila sežgana, 0 šli škof in dominikanci k pojedini 1 jedli z največjim veseljem. Tako poroča Inkvizitor Peli^w sam! Kako krivično so postopali inl vi-;;,-ji. se vidi iz tega, da je celo v tistih časih, ko se je vse treslo strahu pred duhovščino, ker so vsake-a ki je kaj ugovarjal, kar obsodili kot krivoverca in ga sežgali, imela •nestna gosposka v Nimesu pogum, c pritožiti proti jnkvizitorjem in v svoji pritožbi reči: Dominikanci !«>-""•topajo tako groino 'krivično, da, kršeč vse postave, mečejo v ječo ljudi in jim ugrabijo premoženje, (lasi 11:1 dotičnikih ni nobenega suma. Tudi duhovnikom niso prizanašali. V Orleansu so 1. 1022. sežgali deset kanonikov in mnogo družili, ki so v nekaterih verskih rečeh imeli drugačne nazore kakor cerkev. Poleg teh je bilo šc nmogo družili duhovnikov umorjenih. Kako krvoločnost je vladala, priča to, da ic ,kof Theoduin pisal I. ioy>- francoskemu kralju: Ni treba misliti "a koncil proti krivovercem, mislite njih usmrčenje. . I.. 1157. je bil v Remsu korr 1 kjer so se določile sjrozne kav: i krivovercem. Seži zadostovalo: upelj In za kakšini reči so sežigaii ljudi I V Marziliji je frančiškanski inkvizitor Mihael dal štiri osobe ži ve sežgati, ker so rekle, da so pred pisi sv. Frančiška ravno toliko vred ni kakor evangelija. Za te besede so bili živi sežgani, a ne samo ti nego še na stotine druzih. L. 1382. je frančiškanski inkvizi tor sklenil pogodbo z Girardom Burgaronom, poglavarjem cestnih roparjev, da mu plača gotovo na grado za vsakega, sekti Waidenzov pripadajočega krivoverca. Strahovito vojno proti Albingcn zom — je pravzaprav vodil papež Inocencij sam, ki je s plamtečimi besedami |>ozivljal, naj se ti krivo-verci pokončajo. Leta 1209. je "križarska vojska" zavzela mesti Bezier in Carcassonc, ki sta bili v rokah Albingenzov. Ker sc ni vedelo, kdo izmed prebivalcev Bezier-sa jc krivovcrec in kdo katoličan, je papežev legat ukazal: Pomorite vse, Bog bo svoje že spoznal. In pomorili so vseh 20,000 ljudi, katoličane in Albingenzc, mo'ke, ženske in otroke. V cerkev sv. Marije Magdalene je zbežalo 7000 ljudi. Papeževa armada jih jc v cerkvi poklala, papežev legat pa'je to be;.tial-nost sporočil "Kristusovemu namestniku" v Rim z veliko ra !o :jo, češ: božja osveta je krivoverca čudovito pokončala. V Carcassonu so tedaj 400 krivovercev sežgali in 50 obesili. V La-vauru so I. Mil. na jeden dan sežgali in poklali nad 100 ljudij, in sicer pravijo zgodovinski viri, da je papeška armada klala z velikanskim veseljem, cum ingenti gaudio. Seveda se ni dosti časa tratilo s preiskavo. Če je bil kdo sumen, da pripada sekti Katarcev, so 11111 ukazali, naj zakolje piščanca. . Ako te-oi storil. saga sežgali Kako se jc tedaj tunela vera ljubezni, kako se je tolmačil Kristusov nauk: Ljubi svojega bližnjika kakor samega sebe — to kaže pismo, ki sc s'a 20. februvarja 1213. v Lavaurju ..hrani škofje pisali papežu. V tem li.iiuu prosijo škofj^, naj da papež uničiti celo mesto Toulouse in vse prebivalce poklati. Razgled po svetu. Italija. Rim 6. julija.—Papež Leon XIII. leži 11a smrtni postelji, vsaki trenutek sc pričakuje, da izdcime dušo.— V vatikanu nastala je velika zmešnjava. Zdravnika Mazzoni i Lap-l>oiii upata, 11111 življenje še nekaj časa |Kxleliti. Vatikan jc poln kardinalov. Odposlanstva dan za dnevom prihajajo v vatikan. Kardinali se pripravljajo za volitev novega papeža. — N&jbrže, da ne bode Italijan papeženi izvoljen. —Kakor govorica trdi bode.najbrže kardinal Sera fino Vaiiutelli. Kardinal Ram|)dla ali pa kard. Jerome M. Gotti paj)cžev naslednik. — Pričakuje sc hud l*)j nfeil kardinali. - Turško. Iskub, julija. — Pri Vodeni evemo-od Safbnike »prijeli so se i'urki in vhtasi. Vstaši zgubili so 10 mrtvih. Imeli so znamenja (lx--iege) z napisom: 'Trostost ali mrtl" Turška izguba ni še kon-statirana. Srbija. r Srbsko «xl]>oslaiistvo dospelo je \ Gencvo v solioto ob 10.40 zveč ■ raljevi bratranec, profesor Nena-dovič s spremstvom, pozdrav 1 j-,te 11a kolodvoru. Kralj sprejel jc odposlanstvo v nedeljo zjutraj. l'o aitnetn nagovoru senatnega p:\ sednika Veliminoviča izročili so kra-il z "živijo" klici na pergamentu pisani, v svilenem toku spravljeni in .< prebojnimi trakovi okrašeni zapisnik skupčine z dne 2. ju. 1903. Kralj Peter se je izrazil, da je globoko ganjen na dokazih udano ti n zvestotif wojega naroda, ter, da ni-na hsed, da bi zadostno označil o:a topla čustva. — "Corrica- della Sera" iz Milana »roča. da ko sc je dovršila trag.' i. - konaku, se r.i nikdo dotaknil m«-: vih žrtev, trupli nista Katastrofa v Ilanna, }\yo. Hanna Wyoming, 2. julija. .— Največjim katastrdfom, kar se jih zgodovina spominja, sc k tem prišteva tudi v Hanna, Wyoming, od dne 2. julija t. 1. Velika eksplozija nastala je v Union Pacific Coal Co. in šc veliko večja jc, kakor se jc sploh od začetka mislilo. Rov jc napolnjen z mrtveci. Rešilo sc je samo 47 premogarjev, a v rovu je bilo, kakor jjozncje došla poročila zatrjujejo 21; premogarjev. Vsi ti so umrli večinoma radi plinov, ognja in razstrell>e. Mnogo od o-nih, kojc so rešili, so grozno razmesarjeni, in zopet nekateri so vslcd strahu postali blazni. Kmalu za toni, ko sc je pripetila nesreča, jc odšlo rešilno niožlvo ]>od vodstvom Brooksa na delo; toda, tem ni bilo mogoče nič storiti za ponesrečen*, in glolx)ko zakopane sobratc. Še-lc po večumem najioru, našlo je rešilno moštvo blizo vhoda večje število ponesrečencev, katere so takaj prenesli na prosto. Nepopisnem na])oru rešijtiega moštva, so do večera od 2yo zasutih premogarjev spravili na površje samo 47 živih in 5 mrtvih. Pozneje so tudi našli škiri žive mule, iz česar se da sklepati, da še živi več preinorgajev v rovu. Ven-iaf je pa njih up "na rešitev na zadane premogarjev ne dosegljiv in ni dvoma, zadušili sc liodo. Mošto je prišlo tudi do sedmega uhoda, kjer leži okrog 20 mrtvih, katere so kusili izvleči, a sc je isto v plinih jadilšilo. Tudi so se preiskovalci rovov izrekli, da ni plinov, ampak so se sani v teh zadušili. Rešeni premogarji trdijo, da so ideli v nekem stranskem hodniku v rovu, kateri je sedaj zasut, 20 mrt-•vqb»v"" .»"»i. j Nesrečniki so bili namestu v inr-tenl, ali pa zasuli. Rkzsirelba je bila več milj daleč slišati. Rešilno moštvo opisuje od 3. ju-ija, katero je bilo dlje časa v rovu, la so uhodniki pod 17. nadstropju vei v ognju in da se bodo najbrže naprej razširili. Moštvo zasipa goreče hodnike, la stem prqireči razširjanje ognja. V dolenje prostore rova je do se-laj sc nemogoče priti, kajti nadejati ■ je še vedno razstrelil plinov, kari sc nahajajo v velikih množinah. Mestne novice. Patron denamita no jo vnel. Strašen strah je zavladal v okolici tovarne Za streljivo v mestu Chicago, na South Chicago Ave,, ko seje vžgal in razl.'tcl denamit, med am, ko so bili večina delavci upo-sljeni odzunaj tovarre in od istega vlakladali 11a voz. Ob tri priliki so bile 3 osebe takoj usmrtene in eden izmed teh tako, raztrgan in ožgan, da ga ni bilo moč poznati. Več oseb jc poškodovanih. Kar zadene eit "blok" h:š na o-rog tovarne, so se na vseh hišah radi velicega potresa in poka, šiipe razdrobile in najmanje 1.: poslopij jc postalo razvalina. Prvi trenutek" e mislilo prebivalstvo, da jc potres, ' hčpflts •i vozar na lladiso-r^! ' Icznici ke, katera sc je j>o|x)liiQma obžgal«. Murphy, paglovec, bil je takoj na varno1 postavi jen na Dcsplaines ulico polisijsko postajo. E. S. Pearson iz W. Pullmamia, jc zgubil palec in dva druga prsta na desni roki, na State ulici, ki je bil najbolj srČan ter kan on ali top užgal; sedaj se nahaja v slaberii položaju in je v Samaritaner bolnišnici. William Hetzcl, ifi let star, je ravno na takšen način pri.^el ob 3 prste na desni roki. Upati je, da ga v Aleksiancr bolnišnici ozdravijo. Maks Joseph, Indiana Ave., in 40. ulica, 35 let star, sc je ustreli', z revolverjem tako, da je za njego • vo življenje in zdravlje dokaj nevarno. Clias. Lanvon in Ixntis Kleim, 5917 State ulica, sta se s prepovedanimi raketi takozvanimi — "Rie-soncrackers", igrala, za kar je pa |>olicija preskrbela ter ju 11a varea kraj na Englevvood jiolicijsko postajo pripeljala. Walter Strickland, 749 W 66. ul., se je igral s kationom, katerega napravu iz neke železne cevi, i na mestu pri prvi poskušnji sa n sebe ustrelil. Fral Hoffman, voznik na 1 , w Dearborn ulici, jc bil od zlodnca njegov konj z raketom zadet, kateri sp je splašil in veliko škodo gos|K>- \ darju in drugim napravil. Nepoznato dekle, koje je pris/Io k nekemu zdravniku za |>omoč s prestreljeno roko, 11a Sangamon in Grand Ave., ji jc dal prvo zdrnvni-ko pomoč ter jo obvezal Kdor je naš pristaš, kdor čuti za • ljudstvo in 11111 želi zmago v dana-njem ekonomičnem boju, naj stopi < očitno, brez vsakega strahu ali celo srar.ni, na dan. En odločen nastop več, kakor-deset druziK-^ pri zaprtih durih. — Vsak naj presodi sam, da nimamo nialo stroške" z izdajanjem šele v povojih se r. ( hajajočega lista. Pošljite nam torej nemudoma tistih 150 centov za celo- ; letno naročnino in ne zahtevajte, da ; moramo ravno vsakega |>osapiczno ] obiskati. To velja tudi za čika&e in okoličanske Slovence . . . Odkar ie bilo truplo srbskega kralja Aleksandra secirano in ai tomično-vednostno dognano, ds nosil mej plečani bučo rojer butca, opazujejo kronani in ne< nani vladarji sveta v ogledalu zaupljivo svoje ostro izražene dc janstvene glave in vladarske f| nomije. kraljice ni ni- m potnika, oziroma gospo h. M% "Za brezposelne delavce v svetovnih mestih ne velja danes noben izgovor, da'nimajo dela; na farmah je sedaj obilo dela in delavce se išče. kakor se išče zl^to in drago kamenje. Mnogokrat so oni še težje za najti, kakor ti." Tako piše "Record Herald". Pihalec hoče namigniti, ljudje ki rdaj brezposelni, so delo mrzeči v gabundi. Zakaj bi ne šli na farni kie sc jih išče jeilnako demantom Za odgovor bi se stavilo lahk protivprašnnje: Je li človek z gol mehanizem? Niti strokovnjaka teh nika si ga ni moda popolnoma pod vreči K srpči, seveda I Mcstri in lustrijski delavec nikakor ne more | brez pomisleka na deželo, Zgodi sc mil kaj lahko, da ga Vrže farme«y ;c!o na cesto in olača nič, ker ni bilo delo ]*> go(lu ali pa pre L-asno. Sploh pa, kje vzeti de naj mestni delavec riskira zadnje cente? Posebni vlaki pr sednika, ali "piillmanski višjih deset tisoč se pač ne prepiv tem potljudem. Ce pa poskusi ali' drugi kot slepi |>otiiik 4V srečo na zamazanih tovornih K-ih, srne se srečnim šteti, če « it- zaloti, aretira ali celo z v !.t k-rže. Saj so nam znani slučaji, majo železniške drv/be celo istne "3picelne", ki imajo pra streljati na take revne "polljti ()h, kako giwo zločinstvo riroti svetemu d-ihičku! Ta znhteva je slična oni, ^ko kdo rekel naprav pisatelju v Re Herald: Cas je da napraviš u c '-■»r koristnega — vstopi v •vmf^kejn "astirja^! Somišljenik I m >" "Grlas Svobode". Prvi BvobodomiBolni Ust zn slovenski narod v Ameriki. Isdajutelja in urednika MARTIN V. KONDA FRANK M. MEDICA "Glas Svobode" i&ide vBtiki pe 4»k fn velja za Ameriko: za celo leto ---- $1.50 za pol leta - - - - . 75c ZA EVROPO; »a celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - pron 5 Posamezni list po o centov. . "Glas SvDbode" [The voice of Libebty] is tho only union labor paper in America: published and EiliUnl every Friday in Slovenio laguagu by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA, Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. Nawlov za dopise in posiljutve je loci: "GLAS SVOBODE" 63 Throop St. PiUen Sta. Chicago, 111. Application made for entry as second Class Matter at Chicago, 111., Post Offcce. = DOPISI. RATON, N. M. 1<>. juulja 1903. Ker še vcratje. Ne daleč od Raton-a ležita dva, na premogu zelo bogata, rudnika, Blasburg in Vilaroja po imenu. Tukaj so naseljeni in delajo naši Slovenci, ki se obnašajo kot uzor . nega premoga rja. Nekateri so ■ jakto vneti za narod in občni i '/ or. .Posebno mi je dolžnost na-' i brata John Jerčinovič-a. Dne 25. svečana t. 1. povabil je brat John Jerčinovič vse Slovence v Raton. Povabilu se nas je odzvalo malo krdelce, broječe 15 mož. Po dolgem vsestranskem prigovarjanju brata Jerčinoviča smo ustanovili odsek N .H. Z. št. 217 z imenom: "Narodno slov.-hrv. podporno društvo sv. Barbare" Raton. Da smo i^vemu društvu dali ime "Sv. Barbare' 'tiči vzrok v tem, ker je nekaj 5remogarjev, došlih iz stare domo-iile, želelo isto zaiCitnico. To omenjam le vsled tega, da bi morebiti koji brat ne razumel napačno in nas uvrščal med farške podrep-nike. Kolike koristi je tako društvo, se da preceniti. Kdo, dragi brat, pozna, ako ležiš bolan v postelji, wJkokdaj' najdeš v takem stanju prijatelja, ki ti pomaga. Kdo je prvi, ki priskoči na pomoč ubogi, po umrlem možu plakajoči, vdovi? Kdo drugi nego dobro organizova-no podporno društvo! In v največji meri smo odvisni in navezani na društveno podporo, v slučaju bolezni, mi Slovenci. Vsak mi bode rad priznal, da večina nas Slovencev ravna z nedarjem preveč lahkomiselno, mislimo le od danes do juri Toda, za dobrimi, mokrimi ča-i, pridejo mnogokrat, netiadejoč se, slabi. Bolezen, težka telesna poškodba in še več! V takem stanju pripoznal je že marsikdo svojo zmoto in obžaloval, da ne pripada h kakemu društvu. Odsek N. H. Z. št. 217 v Ratenu fteje po 4 mesečnem obstanku 40 udov in se je nadejati v kratkim večji naraščaj.'' Kakor že omenjeno gre za ustanovitev in vodstvo dru štva največja zahvala našemu sedanjemu tajniku bratu John Jerči-noviču. Prodno končam, zakličem še en-bratom rojakom, pristopite h nu podpornemu društvu in •„■ ie takih nimate, ustanovite jih, J stane to le malo truda. Ne zanašajte se na izrek: "Bode ze Bog dal." Ako si sam ne bodeš pomagal, tudi od Boga ne dobiš nič! Večina SloVcticev je uslužl>cna v rudoko-pih, tovarnah, rudotopilnicah, jek-laniali itd. Pečamo se s težkim, nevarnim dolom. Razpostavljeni smo vsak čas večji nesreči in z ozi-rom na ta djestvn je slehernega sveta dolžnost, da preskrbi svojo ženo in deco. Na svidenje in obilega vspeha Vam želi brat A. B, EKSPLOZIJA V BLASBUROU. Poroča nam rojak: Dne 19. junija 1903. ob ti. uri po noči vnel se jc premogovi plin v premogokopu, ter ubijo, oziroma ohžgalo 5 premev garjev, kateri so bili takoj mrtvi. V sosednih rovih delujoči prcmof;.irji so takoj izpustili delo, ter hiteli nesrečnežem na pomoč, toda žc med potjo jih je prehitela Št druga raz-strelba, katera jc štiri jako težko poškodvala in je le malo upanja, da ^e kdaj popolnoma okrevaj). Vzrok eksploziji je, kakor navadno v vsakem takem slučaju, malomarnost in nepravilna naprava ventilacije. Sploh je vodstvo ,v večinoma vseh ameriških rudnikih skoraj popolnoma v neveščih rokah. In, dokler se ne bodo jemali v službo rudniških ravnateljev, inženirjev in paznikov, absolventi rudniških šol in akademije, se nesreče ne bodo omejile. Oseba, ozjroma paznik, katerega imenujemo "bos" je navadno kak navaden premogar, kateri ne pozna nikakoršne novodobne varstvene napraVe rudnika. - (leslo večinoma vsih premogar-skih družb je: "Veliko premoga za malo stroškov"! Da bi jemali ozir na varnost svojih delavcev, to jim je deveta briga. Ventilacijske stroje (ventilater) v blasburgškem rudniku goni električna sila, ker je pa žc skoz tri tedne razsajal hud vihar in se je !>ilo bati, da trešči, so se ustavili stroji za par ur na dan, vsled česar se je negovalo nabiranje plina, kar jc provzročilo grozno eksplozijo. V okom temu bi lahko prišli, ako bi imeli rezervni parni stroj, kateri na; bi v hudi uri nadomestoval električnega. Ker jc plin eksplodiral že pred tremi fedni in obsmodil rojaka Jakoba Kusa, ter se nevarnost v tako kratkim času zopet ponovila, je mnogo naših zapustilo Blasburg in sc preselilo v sosedni rudnik Vilaroja, kjer ni plina. Žrtve eksplozije so: Ant. Nov-Ijan, Slovence iz Žalne pri Novem-tne.stu; Jako!) Stur, Slovenec iz Poljan pri Skofjiloki; Josip Vriznik iz Štajerskega; Alfonso Deme iz Italijanskega in Tom Pojzer domačine. Bili so vsi samci. Kar je Slovencev, nimajo sorodnikov tu- M- . Sprevod v nedeljo, dne 21, t. m. bil jc veličasten. Udeležilo se ga je društvo "Raehnacu"'in "SI. hrv. narodno podporno društvo" iz Rato-na, ter oHrog 30 kočij in vozov. Pri IKxrrebu je igrala zalostinke mestna godba. Dragi rojaki! Tu imate dovolj jasen dokaz in priliko spoznati in ceniti pomen in vrednost društva. Za krsto našega brata, uda Anton Novljana stopala je lepo ' urejena četa društvenikov s zastavo in videlo se je, da jc bilo vsakemu ležeče na tem |>ovc!ičati sprevod, kolikor najbolj mogoče in s tem tujim narodom, da smo Slovenci tudi tukaj v Ameriki organizovani in da se ljubimo med seboj. Vsa čast našim bratom iz Vilaroje. Prišli so do zadnjega moža vsi, dasiravno so 5 ur oddaljeni od mesta Raton in je bila pot vse prej, kakor lepa. Glavni razloček med udom in neudom tiči v podpori. Anton Novljan, kakor že omenjeno, je bil ud odseka 217 N. H. Z. in tisoče •nilj oddaljenim starišem v stari domovini bo gobovo olajSevalna vest, da se jih jc sin tudi v daljni tujini spominjal in jim zapustil lepo dedščino, koja bode gotovo dobro došla oslabelim starišem. Dospevši na pokopališče začelo je močno deževati in grmeti, kar je prepodilo vse spremljevalce, izvzemal naše društvo in duhovnika. Zelo ginljivo, tudi za najtrše srce, je bilo videti, stati okrog štirih ra-kev osamljeno društvo s svojo zastavo.. I-e ono je stalo mirno, ne meneč se za grozno nevihto, dokler nismo izročili trupla svojih foja-kov materi zemlji in ni bilo opravljeno žalostno delo. Na svidenje! .1 R, IN HOC SIGNO VINCES. Lepa je vasica ali predmestje Gro.ve v okolici mesta Pueblo, Colo. Iz stolpa župnijske grajščine je plapolala belo-rumena zastava. Ob cestah, stezah in stezicah so bili postavljeni slavoloki z visoko letečimi naf)i*i. Pa, tudi "mali vitez" in dru- gi mežnarji, amcri&a žlindra von kukavica, slovenski notar "Čifut Veliki" in druga .taka visoka živina pardon, gospodska govedina je bila ozaljšana s "cvetjem iz vrtov sv. Benedikta" in s svetopisemskimi platnicami — ko sem stopal z, veliko množico rojakov po blatni cesti, ki pelje v vas. Klerikalni tovori in druga jčdnaka zmes se jc vrstila na tej i»ostaji, kakor jagode rožnega venca med prsti, tombolo igrajoče, l>obožne kuharice Četrtega reda. Najbolj pa so bili napolnjeni živinski "kupeji", kajti vsa Puebla je hotela biti navzoča pri ljudski veselici, katero je 'priredila "tiskovna in kupci socialna družb;} Šmir", o priliki preselitve "ranjke. Glas Svobode" in v večno čast sv. Curihi za sedemintrklesetdnevnico službovanja kot glavni mežnar v cerkvi "Marije pomagaj" v Puehli. Trije bdtaljoni klerikalnega brzo-pešpot-ka iz benediktinskega reda so streljali, seveda — s praznimi patroni! Kar naenkrat pa je ta tolpa dobila poželjenjc po bachusovi tekočini in izginula je, kakor kafra, na dom petelinčka "malega viteza". Tam so i>opili dva "keka" pive, a-tudi par grajskih čuvajev iz "oberestrajha" se ni manjkalo na tej "ofeeti", še več pa, seveda, bilo jih je na cesti razpostavljenih za vzdrževanje mira in reda pri takem kolosalnem navalu. Veliki prostor |k*I cerkvijo, bil jc v hipu do zadnjega kotička prenapolnjen s klerikalno golaznijo. ()pazovalt smo tu črne krte, gosenice ščurke in druge jednake živa-lice, ki so si dale tu nekaki skupni "rendez-vous". Gledalični okojeni derviš, temeljit spoznav.lec socijalogije od pete . . . do tonzure — Vencel Nep. apeš v Ig. Butnbttrgar. Njegov nastop je 1»il pozdravljen z navdušenim ploskanjem in grgrasti mežnar Curji je celo samega veselja jkv skočil dva metra in 57 cm visoko, kakor je koj izmeril poročevalec in x.l|)Oslanec klevelaiulske "K-k-k-kljunovine". Ko so ponehale huronske ekser-cicije, povzdignil jc socijelog Vencel glas vpijočega v St. Pavlu in za-solil svoje besede semtertje z jere-mijskimi solzami. "Slavna, vcl^ in blagorodna, pre-častita in sppstovapa gospoda v Kristusu 1 Majnikovi hrošči so se vzbudili in tudi mi smo poleteli v bujno pomladansko naravo, da o-glodamo vsa peresa zelene socialne vede. Z radostjo konštatiram o grortmo udeležbo pri danasliiji veselici, namreč devetindevedeset društev ; med temi zavarovalno društvo svinjarjev; prekomOrski klerikalni Lloyd; sedlarsko društvo za one poslance, ki so že na konju; podporno društvo za onemogle kuharice; zrakoplavno društvo "Pavli-ha"; tiskovno in kupčijsko društvo suhih hru^k In' fig 1 indijanarsko društvo "Udriga" za povzdigo va-gabudnstva; izobraževalno društvo pueblskih krokodilov, največjih klerikalcev na svetu: "črni" zamorci itd." Govornik se je nekoliko oddahnil, kihnil kot tulenj ali morski pes, ter nadaljeval: "V tem znamenju zmagamo!" ' • Vrišč, šum in ropot pri obleganju mesta Jeriho je bil le tajnosten šepet v gozdu pihljajočega nežnega zefirčka proti velikanskemu krava-lu, ki je nastal vsled zadnjih govor nikovih besed. Stoetiajst odstotkov |>oslusblcev je namreč tolmačilo kihanje za znamenje v katerem zmagajo klerikalri, med tem, ko je govornik mislil tisto znamenje — veliko udeležbo. Neko polčlovečc in brez duše je sicer voščilo govorniku po običajni šegi: "Bog pomagaj I" toda a i dosti manjkalo in raztrgali bi ga liili drugi, ker so menili. da se hoče norčevati s tem svetim znamenjem. Bodi si pa že tako ali tako, Ahas-vor se je zabaval in noložil, seveda, tudi svoj obolus, v obliki gromovi-tega "bravo", na oltar klerikalne socijalne organizacije. (iovornik je zopet začel: "Barva katoliških socijalistov je bela, za to je že dal Bog prvemu človeku bele zobe. ter mu s tem pokazal pot, po kateri naj' hodi kot katoliški socialist. Glavni smotri naše organizacije so: zavedno katoliško udrihan-je po teh preklicanih pravih socia* listih, ki hočejo tudi jesti in piti. kakor mi; ljubezen mir, pokornost in štiridesetdanski post, kateremu sledi na velikonočno nedeljo — "paršut I" Marks in BebePsta tepca ! Tekom današnje veselice bode-mo igrali tudi tombolo, ker je ta, kakor je |>oizvcdcla jolietska polna luna, najstarejša igra, s katero sta se že zabavala Adam in Eva v rajskih svojih nekostumih. "Deklamovala sc bode tudi pesem: '**«!»• • 1 M i smo krščanski soc'jalisti, kako nas gledajo ljudje. Nas hvalijo jolietski, kleveland-ski listi, ki se nikogar ne bfeje! "Pelo se bode več zborov, med kojimi bo izvr&yala otročja igra svoje umetne plese, kakor: rajski valček, jabolkovo polko, figovo peresno mazurko itd. Upam, da mi ni. treba prosjačiti Za "aplavs" .sebi in drugim sotrudnikotn. To j^-torej naš program, o katerem se pomenimo natančneje pri prosti zabavi, to je: pri nirespetijotu klerikalnega konzuma, brez črne duše. Se enkrat vam kličem: Ljubite se med seboj in če se že hočete malo pre tepsti, tedaj, prosim, le pri zabavnem delu in ne do krvavih — ran. In zdaj pa prečastiti poslušalci na katoliški jKxllagi: da bi zdravilu veseli bili, kakor divji krokodili, ki plavajo po Nili. Amen! In res, krokodilova solza se je zabliščala v očeh socijologa, krokodilove solze so padale poslušalcem na tla in nastala jc solztja reka "na-tura passeggiera", St. Pavilska dolina pa se je soremenila v solzno dolino, v kateri smo z Jihovali po rešitvi. "Živijo naša Stranka, živijo govornik, živijo!" je še slišal Ahas-ver in se stisnil v kot, kjer je trdno sklenil, da zanusti Colorado in se preseli v bolj gorke kraje držav*: New York, od kjer Iki zopet kaj jx>-ročal svobodnim čitateljem, Od tedaj pa kliče: "Do vidovaI" Srubothti . tluinrr. ODGOVOR PUEBLSKEAIU "MIRU". ^ vso verjetnostjo smo }K>veikili, da se z listom "Glas Svobo;k" le preselimo iz Pucble v Clrcago. Kljub temu pa sc je 'smrdokavra "Smirkibla" oglasila, da jc "spa-ka Gl. Sv. propadla". No, o kljuk-CU Bumbtirgarju in njegovemu starešinu Vmalhosm\iku smemo reči, da sta se prav |>oštcno blamirala. Naš "mali" a tem krepkeje v boljšo liodočnost upajoči "listič" je zopet zagledal beli dan. Na propad lifta še za mi iii! 1 ni bilo in nikdar ne ljode, dokler bodemo imeli še par / vednih rojakov za seboj. "Vencel Papeš, nekdanji maziljeni bum, je pač za eno hlamažo stareji. Pameten človek pač ne more najti ničesar čudnega na tem, da'smo se preselili v Chicago med vrle, zavedne rojake, kojih bi ne znemirilo niti "dejstvo, ako bi došlo makari de 't ; irilov y njihovo sredo. Chi-caga pač ni Puebla — povsod ni svet s plankami zabit! Smeh nas je pa posilil čitavši mirovo javkanje in zatrjevanje teh pobožnih a toliko bolj neusmiljenih koristolovccv, da jc "Svoboda" svobodo zatirala. Za danes naj povemo le na kratko, kdo uči in ljubi in kdo jo z vso Ik>s-nostjo zatira. Kakor znano, priredilo je puebl-sko — nikdar sito — farštvo dne t iti 5. junija otročji igri v korist samopašne pueblske kranjske duhovščine in sploh z namena, da se sistematično odira ljudstvo, katero po teh "božjih svetnikih" ne sme imeti niti centa odveč.' - Torej za ti?,ti itrri je bila z javnimi plakati izdana naslednja reklama: "K/lo jc še tnko črnega srca, tako neolikan, da bi ne kupil tikete od te nedolžne mladine." Ni to najostudnejša, vsega zaničevanja vredna reklama? Pfuj, taki katoliški svobodnjaki! Pa to šle ni vse! Reklama za ta novi "katoliški humbug" ali cerkveni "fair", o kakršnem nima jiojma niti najlicsnejši pop v stari domo-1 vini. se je delala tudi v cerkvi pred Najsvetejšem.« Pridiga — prav za prav stokanje, kajti ono, kar Ciril skupaj skvasi, pač ne moremo imenovati pridiga — pri dveh sv. mašah „dne 31. maja se je sukala samo okoli cerkvenega "businessa". Kdor ne kupi za to igro 20 ali pa vsaj 25 (v istini, tako je bilo — vsa Ciri-lova zmožnost se zrcali v tem!) ti-ketov, bo" — poslušajte dobro — "frdaman", rekel je Ciril. Bumburgarče! v istini "prava katoliška svoboda". Uboge pare se nam v resnici"smilijo ko vidimo, da nimajo toliko odločnosti v sebi, da J)i pokazali hrbet takim izsesalcetn tn si poiskali res pravega božjega Nadaljevanje na tretji strani. Društvene vesti. velikTIžLet priredi v nedeljo 111. julija t. 1. u rudništvo č. S. B, P. J. in sicer do novo napravljenega pnrka, R'" ver Grove ali pu do Willow Sprl^ ng's, III. Vlaki železniške progr Atchison, Topekn & Santa Fe za-puste kolodvor na Dearborcn & Polk ulici. Prvi odhaja ob 8., drugi ob pol S', in tretji ob t), uri zjutraj in se ustavijo na tialsted ulici, Archer Ave. in Westren Ave. Nazaj odhajajo ylnki ob 7. pol 8.'in 8. uri zvečer. Vožnja tjo in nazaj 50 centov za 081"1k). * ^ ODBOR. Opomba: Najboljši kegljavec na kegljišču dobi zlat znak v dar. • ODBOR. Vožnji listki se dobo pri sledečih Kg: Alartln Potorkr, 41)5 S. Centre Ave., In Mohor Mladič, 017 Centre Ave. Društvo 8T. Petra lit Pavla Poživlja vso svoje ude, da se zanesljivo udeležn zborovanja vsak«*ga lil: v mtMccn v dvorani na S. Santa Fe Ave. -t. 1207 PUEBLO, COLO Bratsko društvo: "SOKOL" spodajoi'o k .T. S. K. J. ima svojo redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dništ veni dvorani na 502 Sr.tymla FeAve. Društveni zdravnik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudno ODBOR. PUEBLO, COLO. Btr«>gel vsem. IH'DE RADKOVICII, 1247 S Santa Fk Avk. Pi eui,O,CO. Anton Šuklo PUEBLO, Colo • Ml S Santa Fe. Priporočnm svojo gostilno, kjor točim vedno svežo pivo 111 žganje, Telefon 607 Main. mcmahon & collier podrobnika. Dobra in cena i>oBtruzlwi.i Cor. D S.'I'hiioN Ave PUEBLO, COLO. I 1) A H 0 Kjek poljedelstvo cvete Rajski pnwtor za nnsidjevanje Bogate farme, izvrstna zemlja in dosti dobre vode, Kupi Bi listek na aHEGON SHORT LINE tu, Najkrajša in najboljša pot naj vse kroje v IDAHO OREGON in MONTANA. Za listke in pojasnila pišite d. e. bt'rley, d. h. hpen'cek, o. p a t. a. a. g. p. A 1. a. Salt Lake City, Utah. Hermanek's Headach Wa- feis (oblati) w> najboljši za gla] voImiI, koji prihaja iz .želodionih bolezni, kakor tudi reumatiziua. Žensk« ki trpe 11 ti inesečiiih dotokih, zfltlolx) tieprooenljivo olajšavo, če rabijo "Headaeh W«fer8M» NAVODILO: Namoči oblat v mali kupici vodb in i/pij i>otom vse skupnj. To smei ponoviti o os eno uro zopet, če bo le prej boljšo-ga ne počutiš. Dvaobluta naenkrat ne smeš nikdar vzeti. Cena25o p44 BM K ISLAND AVE. < IIK A00, ILL. Tel.: Morgan 4M. SL0YENSK0-HHV. (iOSTILNA 427 W. 18th St. Chicago, III. Toči Be vedno sveže pivo. Smod-ke in najfinejši likerji. Biljar iti kegljišče na razpolago. V obilen poset sc priporočatu J, KRULEČ IK J. HRVAT. j. C73 SLUE IS^DAVE, CHlCA&O, ILL, priporoma SLOV E N C E M svoj ''SALOON". Fina vina, smodko in rakije po zmerni ceni. Postrežba točna. ROJAKOM Potujočim in tukaj bivnjočim, pri-{loročuin bvoj novi, lepo urejeni "SALOON" Kjer točim vedno sveie pivo, nuna fina vina in likerje. Postrežba točna, Batno z linijskimi sinotknuii. Biljar v hiši. Potniki dolie čedno prenočišče. y Za obilen poset se c. rojakom priporoča Leonard Puh lastnik 9950 Avenue N S.CHICGO. ILL. Za Ameriko patentirane Harinonlke, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Oolob 203 Bridge St. JOLIET, ILL. "DELAVSKI DOM". PHIL. BAST LASTNIK, 535 Blue Island Are., CHICAGO, ILL. Tu najde vtak posameznik postrežbo, kakoršuo narekuje bratski socializem Veliki posebni prostori za skupščiue in druitva na razpolago. rt odgovor puedlskemu i "MIRU". (Dalje.') . . i inamcstnika, ki 1>I jih pošteno podu-ogubljen,' bi moral izdati $8.75. Ciril sam trdi, da je v Pue-hli 3000 (gotovo jih je pa še več!) Slovencev, koji naj bi mu naenkrat darovali $26,250. To bi bila imenitna dvodnevna večerja, kaj ne vi na katoliški |>odlagi — svobodnjaki! No, ker pa je denar "vladar svcta'^jtobožna gospoda ve to dobro, zato ne ljubi denarja 1), upamo, da bodo tudi nam, a !o čikaški Slovenci, napravili tako krasno — pojedino! To je sicer prazna šala na stroške "šmirovcev" in enačili bolh ali stvar jc vzlic temu vsaj toliko resna, da prosimo nujno vse rojake — somišljenike za vst rajno razširanje lista, ker le tako nam jc mogoče povzdigniti "Glas Svoliodc" na dvakratno tedensko izdajo. Kolikor več 11a-ročnikov-predplačnikov, toliko prej jim bodemo pokazali, komu je namenjen obstanek in komu propad. Delavstvo v celoti naj se zaveda, da smo vsi ljudje, vstvarjeni vsi |X) božji podobi. Naša zahteva za zboljšanje našega ekonomičnega ali gos]Kxlarskega položaja, jc popolnoma opravičena. Nači cenj. rojaki v stari domovini, naj se bi pa tudi že enkrat zavedali dejstva, da, če mi napredujemo v tej smeri, napreduje tudi njihova stvar. Mnogo, nmogo sedaj v Ameriki živečih Slovencev je namenjenih zopet nazaj v staro domovino in če zanesejo tja duh svoliodo-miselnosti, je to pač več vredno, kakor pa, ako bi se vrnili kot far-ški koštnini, kakoršni so prišli po večini sem. Torej ua noge, komur je napredek slovenskega naroda svet I Uslišana molitev. da se ti ravno duša telesa drži.On si misli, da ni treba; da bi nioral rav-jio na \ Ashland 11.mlevardu stanovati, temveč, da je 7.a teV tudi smrdljivo židovsko predmestje dobro." Mihec: "Hm! Zopet moram potrditi, da imaš popolnoma prav!" »Jakec: "Kdaj greši pa sjrati?" Mihec: "Med 9. in 10. uro." Jakec: "Ali ti godba dopadc?" Mihec: "Pa še kako, kar clektri-zira me, kadar jo' čujem igrati." Jakec: "Tako! Zakaj pa ne napraviš sebi in družini veselja s tem, da greš v kakšen koncert ali, da si jioišlčeš kako drago zabavo?" Mihec: "Kako neki? J\aj nisem vžc povedal koliko, služim in koliko nas je? Razven tega pa moram biti vže ob 7 uri pri delu, katero jc tako težko, dal pridem zvečer vselej silna utrujen domu. Ako bi torej hodil na' zabave, ne bi mogel drugi dan redno na delo, kar bi imelo za posledice, da bi še. nazadje služlio zgubil." Jakec: "Tako, sedaj, uvidiš, da ti tvoj gospodar tudi predpisuje, kdaj smeš iti in koliko časa smeš spati ?" iMhcc: "Seveda, če prav premislim, imaš ti v vseli rečeh popolnoma prav, vendar te pa vprašam: ali ni tukaj nikake odpomoči?" Jakec: "Kaj pa da jc, le poslušaj: stroji s katerimi sc trudi "moderni suženj" so last tvojega gospodarja-kapitalista, kakor hitro pa si bodo delavci nabavili |iotrcbnc pripomočke, ter se vsi ždfužili v eno misel glede odstranitve velikanske zasebne lasti, sc bo ccla stvar v hipu pre-dntgačila — delavci bodo sami svoji gosjKKlarji in sami svoji delodajalci v isti meri, kakor vsi današnji kapitalisti. Ravno ta in samo ta cilj, imajo socialisti v svojem programu. Mislim, da me zdaj razumeš ?" Mihec: "Hvala ti lepa za podnk; res misem mislil, da mora biti tako sedaj pa vidim, da vse, kar sc nasproti socialistom piše ni druzega, kot navaden — kapitalistični in far-ški "slvindel" ali humbug 1" Se enkrat »vodnim ceni! Nloven. Pod tem naslovom pripoveduje "A. SI." z dne 5. m. m. o nekem •čudežu, koji naj bi se 6il dogodil v Mich. V mestu St. Joseph, tako pripoveduje namreč, so se zbrali nedavno katoliški kmetje iz okolice I: slovesni sv. maši, pri kateri so prav zaupljivo prosili Boga, naj bi posla! dežja suhemu polju in reslil njihove poljske pridelke. In glejte šest ur pozneje je začelo deževati in poljski pridelki so bili rešeni. Tako "Amerik. Slovenec"1 To je uprav tisto sistematično, po-neumnenjc ljudstva, o katerem smo že toli in tolik rat risali. A žal za "A. SI.", da se je to pot prav pošteno urezal. Naša "prečastita" je pač vedno jednaka. Zabarikadirati se hoče vselej za ljudsko nevednost, toda minuli so časi slepega verovanji, tako tudi v zgoraj omenjeno bu-dalost, ki nima repa ne glave. To pa je tako I Isti Bog, ki je na eni strani rešil svojim otrokom — kmetom iz okolice St. Josqih, Mich. — pojskih pridelkov v vrednosti kakih par tisoč dolarjev, napravil je na drugi strani ob ravno i«tem fa^u z dežjem toliko ogromue škode svojim drugim otrokom — in to samo omim v Kansas Citv. Kans. nad 30 in v St. Louisu, Mol, nad 25 milijonov dolarjev — da smo primorani dvomiti nad tako "malo usmiljenostjo" in "strašansko neusmiljenostjo" liožjo, kajti tudi nekaj sto ljudi je odnesla grozno deroča voda, med tem, ko ni bil v Mich, noben človek v nevarnosti. Ljudstvo naj bi se že vendar enkrat vsaj toliko izspame-tovalo, da bi si prepovedalo tak u-mazan hijmbitg. Več ne rečemo! Kdor nima slame namesto možga-v svoji.glavi, bo znal pač soditi tako, kakor je prav. Onemu pa, ki tudi zdaj še trdi, da imajo tudi v tem slučaju "gspud" prav, sploh ni za pomagati več! Kako je postal Mihec vnet socialist! (Konic.) Jakec: "Vidiš! Zopet se je pokalo, da tvoj gospodar dobro ve, da tem — kar ti da — plača le toliko. Rojaki-somišljeniki, ne pozabite dejstva, da Vas je klevelandski lo-|>uv — ''gorjanc", v pravem pomenu besede — blatil z izrazom "podli zapeljane!" Iz zavrženih farških ust biti podel, je častno. Ni pa dovolj, da smo po ■inenjti onega ma-ziljcmega tepca samo mi, kar nas je tu združenih, podli, temveč pomagajte listu "Glas Svobode" do novih podležev-predplačnikov, kajti tu v tem slučaju pomeni beseda podel — značajnost, poštenost in pred vsem zavednost! Kakor hitro bodemo imeli zadostno število - predplacni-kov, izdajali bodemo list dvakrat na teden a z^ sedaj smo — žal, navezani še vedno na tedensko izdajo. Živela zavednost, svobodomiselnost in živel bratski socializem med ameriškimi Slovenci! Luč resnice in pravice naj zasveti vendar enkrat toli zatiranemu slovenskemu narodu. Naročnino blagovolite pošiljati na: upravnistvo GLAS SVOBODE $63 Throrrfr Sir. PUsen Sta. Chicago, III. Žrtev razmer. (Daue prili.) (Zapiski kranjskega kaplana). I. Namenil sem se, popisati svoje življenje, ki ni bilo ne lepo, ne častno; načrtati hočem podobo svojega življenja, ker mi vest tako veleva. Sklenil seta, da si končam življenje, kakor stori marsikak duhovnik, kadar se sam sebi studi. Seveda se nikdar ne pove, da se je zgodil sa-ipomor. Ne bom govoril o prvih letih svoje mladosti. Stopil sem v dti-liovski stan, ker je tako želel moj oče, ki ie bil ugelden in vpliven član duhovniške stranke, dasi je bilo občno zjiano, da njegove kupčije niso posebno čiste. Semenišče sem zapustil telesno čist, duSevno bolan. Učili smo se namreč tudi tacih stvari, ki so po nazorih merodajnih mož sicer potrebne, ki pa nikakor niso primerne za nezrele mladeniče. Tako je prišlo, da sem, zapustivši semenišče, bil kreposten kakor angelj, a podu-čen kakor največji Iahkoživec. Ker nisem bil tako neolikan, kakor večina mojih sošolcev, marveč sem že od nekdaj pazil na lepo vedenje, me niso poslali na kmete. Nastavljen sem bil kot drugi kaplan v prijaznem X-u. Tam so se zgo- nameravam poročati, točno tako, se je prvič, da sem pozabil na ve-kakor so sc zgodile. Kdor se pri- j černo molitev, pravlja na smrt, ne laže. Predno sem odšel na svoje me sto, sem svojega prednika zaupne vprašr.l, kakšne so razmere v X-u. Izvedel sem reči, ki so me osupnile Izvedel sem, da je dekan na sumu kot ateist, sicer pa trdoglaven moz, ki jc cclo škofu povedal, kar mu gre, prvi kaplan pa fanatik, strasten agitator in konzumar, ki škofu skrivaj |>oroča o vseh dogodkih fari in ki tudi nadzoruje dekana in druzega kaplana. Naravne jc, da me je ta informacija nekoliko vznemirila in da sem težkega srca in poln skrbi odpotoval v X V župnišču so ine sprejeli z očitno nezaupnostjo. Najprijaznejši jc bil še stari dekan. Pozdravil me, je skoro očetovsko, mej tem ko sta bila prvi kaplan in larovška kuharica — dekanova sestra — hladna kakor le< Prvi večer ni bil zabaven, a spoznal sem vsaj nekoliko dekana in prvega kaplana. Sprevidel sem, da je dekan dobra in poštena duša, moj tovariš pa nevaren človek, katerega se boji tudi dekan. Pogovor sc jc sukal le liolj okrog vsakdanjih reči, a tudi tu sc jc spoznalo, da sta de kan in prvi kaplan, gos|xxl Janez, kaj različnih nazorov. Bil sem vesel, ko je bila večerja končana in smo se razšli. Dekan me je odslovil z besedami, ki so naredile name globok utis, ker sem čutil, da mu prihajajo iz srca "Pa lahko noč, mladi prijatelj"— mi je rekel. "Upam, da bodeva prijatelja iu, da bodeva dobro izhajala. Želim, da bi bili tu zadovoljni. Vem, da ste prišli r. gotovimi predsodki k meni, saj me imajo v škofiji zapisanega v črni knjigi, odkar sem škofovemu kaplanu Šiški povedal v obraz, da jc škofova politika nesreča za naš narod in da naj gleda škof pri duhovnikih malo več na [»stenje in dostojnost in malo manj na versko gorečnost, ki jc največkrat hlinjena. Pa bodi! Le kailar vidim, kar počenjajo škof Missia in nekateri njegovi ljubljenci, me o-bidejo še vedno čustva, da bi najraje lasa! oblake ali pa mesecu z metlo brke naslikal — kajti da bi kaj storil proti temu poČenjanju — ja to nimam moči. Človek, ki postane duhovnik, je podoben ptiču, kateremu so |>ertonice postrigli. Toda — o teh stvareh morda drugič. Prva not na prvi duhovski službi naj Vain bo sladka, pridejo že še druge, Če ste pošten in dolier mladenič iu ne tak, kakor — kakor — Lahko noč." Sel je in jaz sem se odpravil v svojo sobo. Dekanova sestra je šla /. menoj. Ves večer ini ni privoščila besede ni tudi sedaj jc molče svetila pred menoj. Prišedši v sobo je kar na kratko rekla: "Prosim, povejte, če šc Česa potrebujete." "Ne, mati" — sem ji odgovoril— "ničesar ne jx>trebujem, a prosim Vas, hodite dobri z menoj. Jaz sem mlad in neizkuslen človek in vem, da bom dostikrat potreboval materinskega sveta." To je gledala žena, ko jp slišala te besede. Njen mrki (»ogled se je zjasnil, njeno lice je dobilo prijazen izraz in nekako mehko je odgovorila : "Vi ste drugačni, kakor drugi in morda ste prinesli srečo v to hišo. 2e dolgo nas je zapustila. To vam pa naravnost poVem, da se ne bo* detc motili: veliko vere jaz nimam. Kar sem je imela, so jo mladi duhovniki skoro vso poteptali, potem naj Vam Bog da srečo — drobtinica sreče in zadovoljnosti je več vredna, kakor žakelj modrosti. Z nenavadnimi čutili sem legel spat a dolog nisem mogel zatisniti očes. Jasno mi je bilo, da sem pri šel med ljudi, ki takorekoč pred stavljajo dve različni generaciji. Po mišljenju, po semeniski vzgoji sem bil napolnjen onih idej, ki jih je v tem župnišču zastopal moj tovariš, prvi kaplan, srce pa me je z neko ta-jinstveno silo vleklo na stran dekana in njegove črnoglede sestre. Na katero pot se odločim, kam me zapelje usoda in bom-li srečen v svojem stanu? Zlasti to zadnje vprašanje me je mučilo, ket sem na jedni strani videl dekana in njegov položaj — na drugi pa položaj onih, ki jih je.dekan preziral ali celo so-so očividno imeli srečo. Naposled sem si rekel, da se pravi modrijan ne briga ne za preteklost in ne za prihodnost, ker preteklosti ne more premeniti, prihodnosti pa ne uganiti in sem zaspal. Zgodilo se je prvič, da sem pozabil na večerno molitev. Naposled sem si rekel, da se pravi modrijan ne briga ne za preteklosti ne more premeniti, prihodnosti pa dile vse te monstroznosti. o katerih ne uganiti in sem zaspal. Zgodilo KA/M Žrtev sv. Vaclavske posojilnice. Obesila se je 5oletna' Frančiška Jaeger, ker se ji je zmedlo, ker je zgubila VSo Ji'oje premoženje v sv. Vaclavski posojilnici. Moč zvonov. V Bolcanu so morali zantdi poškodovanega stolpa omejiti zvone nje. Krščansko socialni lirt 'Tiroler' piSe o tem: "Zvoncnje k molitvi se opvalja zdaj le z nekaterimi udarci. To je morda marsikateremu gospodu v mestu prav in ljubo, kmetom v okolici pa to ni ljubo. Posebno bodo ti kmetje zelo neradi pogrešali zvonenja zoper — megle. Zadnje dni so že večkrat prišle nad o-krajem grozeče nevihte, zadnjo nedeljo je šja še celo toča. Tukaj bi moral glas zvonov slabeti moč nevihte. Zvonovi imajo zato ne le na ravne sposobnosti { ?), temuč tudi nad naravno določl>o, Posebno veliki bol^anski zvon je bil v tem ozi-ru vedno sloveč." Da so tirolski klerikalci kakor klerikalci sploh, straš--no zabiti, je znana stvar;da pa si u-pajo v našem stoletju po listih zagovarjati take budalosti, je naravnost opasno znamenje oiitračencga duha. Kaj si kaplani upajo. Neki kaplan IVtrič v škofji loki, kot zastopnik cerkve v okr. šolskem svetu hotel je ubogemu šolskemu nadučitelju par kronic, kojc dobiva za vzdržavanje snage in kurjave v soli, snesti, nadalje jc prejiovedal učiteljem brati "Učiteljskega tovariša" seveda gosp. revše "Pctkrat-nič" ni desetkrat nič opravil pač pa, očitalo se 11111 je, kako kali mir in pouk v šol L Pred okli dvema mesecema pri-grmel je v >blo, ker je učitelj pri-•Iržal njegovega administranta, ter je z največjo le kAcemu kaplančku možno jnfamijo žalil učitelje in motil |K>uk ter naposled rekel učencu: "Pojdi domov zato te nima nobeden pravice zapirati." • Da je pa gosp. PetkratniČ lažmk prve vrte, je v o!>če znano. Nekoč sc je v šoli opravičil da mora iti na oblmjilo, a šel se jc sam sebe s »kruhom in vinom, k fajmo štru na Soro, koji je ravno obhajal svoj god, obhajati. — Prizanesljivo obveščena. Ko je neccga dne gospod Zclen-jak igral v kavarni biljar, zadene ga sredi igre kap. Njegov; prijatelj, gos|K.xl Črviček, imel jc nalogo,, obvestiti o tem presunljivem dogodku njegovo soprogo. Brzih korakov oddalji, d« čim prej odpravi ta težaven posel, Prišedši pred ht^n, pozvoni in gospa Zclenjakova se prikaže na oknu. Spoznavei gospoda Črvička, odpre vrata in ta vstopi. "Dober dan, gospod Črviček, kako se žc kaj imate?" pozdravi do-šlcca, gospa Zclenjakova. "Kako se imam? Dobro!" "Niste li videli mojega moža?" "Da, pravkar sem ga videl!" "Jc pa žc zojKit igral biljar, kaj ?" "Da, kramljal je v kavarni." "Gotovo jc igral zopet biljar?" "Da, igral je tudi biljar." "Potem pa jc. gotovo žc zopet zgubil?" "Da, zgubil je tudi; veliko svoto denarja jc zaigral." "Veliko denarja?' Kap naj ga lobere I" "Da, poglejte gospa Zclenjakova. ravno vsled tega pridem k Vam; Vaša želja se Vam je izpolnila I" STARA MAMICA. . Pivovarna združenih čeških gostilničarjev, imenovana Garden City Brewery Knlin najboljšo "laoeli" pivo v Ameriki in še posebno I doma pridelan Fiber, Kapuciner in cisto pivo Albany Ave. & 21 Place CHICAGO, ILLINOIS. Svoji * k svojim! 1—■ llojnkom priporočamo tiskarno Glas Svobode i Prejemamo vsakovrstna tiskovna naročila. Priporočamo se posebno društvom za vsako njihovo potrebo. Točna in dobra postrežba. Kdor želi listu vspehn, naj nnm gre tudi v tem oziru na roko. Vse za izobraženost na-Sega Ijudstv«! Kdor je z nami. ji; ta prosve-to, je za napredek danes šc zasužnjenega slovenskega naroda. GLAS SVOBODE 563 Throop St. Pilsen Sta. CHICAGO, ILL. JOHN FEItBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Prii>Oroeiini rojakom svojo novo, lopo urejeno gostilno, kjer točim vodno sveie \\ nltorjevo pivo. Izvrstno žganjo in fine smodke lin razpolago. "chad zagreb" jo najstarejši hrvatski "SALOON" na zapadnl strani mestu Chicago. Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, Sthodko in hiljnnl na razpolago. Slovencem v obilen pose t so priporoča: ALOIS PAUSE lastnik, 814 \V. IHth St. Chtcaoo, III. Gospa Ana Hach z Vining, Iowa, je vže 71 let stara in dolgo časa bo-lelina ženica. Ker vže dalj časa ni mogla nobenega jedila zavžiti, postala je seveda od dne do dne sla-bejsa. Raznn tega imela je pa še eno roko z tekočo rano, tako da te roke sploh ni zamogla pregibati. Njen sin gospod Peter Hach, vgle-den trgovec v Cedar Rapids, Iowa, posla! ji je Trinerjevega zdravilnega grenkega vina in stara mamica postajala je zmiraj krepkejša; roka je vže tako dobra, da lahko navadno delo poravlja. Ta stara ženica pra vi: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je najboljše zdravilo za stare ljudi, ker jim podeli.zopet novo telesno moč. To zdravilno grenko vino ima prav prijeten okus in kdor trpi na slabem želodcu, breztečnosti, zgubo moči, slabem spanju, najde v Trinerjevem zdravilnem grenkem vinu ne samo najboljše, ampak edino sigurno zdravilo. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri ir-delovalcu, Jot. Triner, 799 S. Ashland Ave., /Chicago, Ills. Pilsen-Station. JETNICARJI UBOŽCI OS K R UN J K V A LC1 IN PRILIZOVALO!. Gromade dokaznv, to lio eventu-jelno uničilo miš današnji gospodarski sistem. Izvrstni govorniki nastopajo za lailo (žajfo). Socialisti, demokrati in republikanci. Dobro in vretlno je odpreti te male ikntlice. Cena tmeinu zavoju samo Sets., ali i«i za 100 koniiuiov $1.2oct8. "CHICAGO SOCIALIST", 1S1 Washington St. J NASI ZASTOPNIKI SO: gg. Ivan Medni, KKi^Madison St. in Ladislav Ziikntjsek, KI Oxford Str. CLEVKLAND, OHIO. Mike Majerle, 105 Iliir. Ave. LEADVILLE, COLORADO rhlllp Zadnik. Box 7 ASPEN, COLORADO. J. I'ezdlrtz, 1002 S. 13th Str. OMAHA, NEBRASKA. Matt Abzec, COVENTRY. COLO. Antoii^Krlslits Oat llill Mino, CALIF. Jakob TIhoI, Fulton St.. Block E., Room 41. PULLMAN, ILL. Matt Nimonie, Oat Hill Mine, CALIF. ' John Bo/ie, FRONTENAC, KANS. Daniel Predovič m E. B St. PUEBL, COLORADO. Frank Pogoreltz 204 Jackson St. JOLIET, ILLINOIS. Rojakom! Naznanjava, da sva v zvezi z najboljšim agentom, "Chicago Labor Agency", Clapp Freeland Co. in pošiljava delavce na vse strani Apierike, največ na železnico. Imava tudi čedno prenočišče za potnike. Kot solidna hiša jo znana iK) vsej ameriki. Vsak Slo. van naj nas obišče, ki pride semkaj. Priporočava posebno svoj lepo urejeni "SALOON", kjer točiva vedno svežo pivo in dru-go pijnčo. Fezdirc (k flchwelger Telefon: p 2727 1002 So. ltith St. OMAHA, NEB. TJ K BAN MtO'S »98 W. ISth. Nt.Chicago, III, ( ENA IN DOSHA POSTREŽBA. V SOLI. Učitelj: "Janezek, vzemimo, da imaš ti dva jabolka in jaz ti dam še enega, kaj bi nastalo potem T' Janezek: "Pretep z mojim bratom." A. (proti B., kateri «topi f neko hišo): "Izostane? dolgo časa?" 1 B.: "Mislim, da ne, vprašal bom namreč za hčer! o gospoda ravnatelji." Sfi Nflzdar rojaki! Slovencem iu drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni '"SALOON". Točim vedno svežo pivo in pristne druge pijače. Raznovrstno fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočila in dobro postrežbo. Za obilen jxiset se priporoča MARTIN POTOKAR, 6P>4 S. Con tre Ave Chicago, IU. Tclefbn štev. 1721 Morgan. Rojaki, 110 pozabite Btarega proa torn. John K oš čir k a. STKFAN POPOVIt lastnik, 687 CENTRE AVE. CHIIAQO, III. Izvrstna vina, rakijo in smodko. Velika dvorana za sejo, plese etc. - Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "salootiu" vedno sveže najfinejšo pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na ruz(x)lago. Vsoce-inu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in ignilna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Aye. bliio 19. alice Chicago, III. L_m t : aR Slovenskega, naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik DR. G. IVAN POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na: S. W. Cor. 10th & Walnut St. in N. W Cor. Park & Central St., Knnsas Citv, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva m ' j eden nujpriljubljenejših zravnikov zaradi svojih sposobnostij se pripo raČa slovenskemn občinstvu. Glasovltl In proslavljeni zdravnik.— Ki se je izučil in prejel di plouio na sloveoih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Snmoboru na Hrvatskem; ima 25ietno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil jo glas svetovnega zdravnika. Zaradi iega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: M. G. IVANA POHEKA. S trajnim vspehom ozdravi: bolezni na prsih, y grlu, plučih, glavni in nasni katar, krvne in kožno bolezni, rovmntizem, slabo prebavljonjo, bolezni v mehurju, živčne boležni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rano, izraščenje itd.-Opazka: ako sej« kdo zdravil brez vs-peha in videl, da mu nihče več nemore pomagati, naj obišče nli so pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. Ivana Poheka. On je na STOTINE In STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, |osebno j« mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. 0. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju ' -—:VSI ONI:- kaleri nemoreio osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo liolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravlivn. on to po ve dotični osebi, ker nečo da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da jo zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjon za svojo poštenje in priznan zn najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. Spoštovani zdravnik:- Naznanjam vam, tla sem vsa zdravilu porabil, in sem ix>polnomu ozdravel. Zelo sevam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let, na želodcu in č revi h in sem mislil, da ni več pomoči, za mojo bolezen. Vaš udani JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Pohek :-Lopa vam hvala za ozdravljenje mojega revmn-tizma. vsled kut^nga sem trpel celih 20 let. J. KELLER Helena, Mont. —t—NASVETE DAJE ZASTONJ.- Ne pozabite pmožiti znamko za 2c. za odgovor.-Vsa pismu nuslovito na: Dr. G. Ivan Pohek, post office Boxes 553 & 663. Kansas City, Mo, il, S. A. Sedaj je najboljši čas za FOTOGRAFIRANJE. Iidehj:ao slih po najnižjih cenili: i nalili slik aipurisa nlite Obijhjite redno Maly's Studio SI. JOHN pETECH 663 THHOOP NT. PILSEN STATION CHICAGO, ILLINOIS. Slovensko-hrvatski notuF-(Notnry Public). Prodaja zemljišč, hiš in lotov, ter posojevnn je denarja. Zavarovanje proti ognju. Pošiljovan-je denarja v staro domovino po najnižjem ktirzu. L.terjatve dodfičine in druge zapuščino v stari domovini. Pregledovanje zemljiščnih listin in pogojevanje denarja na rknjižena zemljišča (Monlgnge), Prodaja prekomorskih parobroiltuh listkov na vse dele sveta in ob-ratno, cul tam sem, po najnižjih cenah. NujlK>ljšn |)ostrežl>a. Obrnite se zaupno na nas ^ kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nnmi v slovenski m jeziku, a naše Izborilo plfo jo po e vi opsko kuhano, tako, da bodote vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebnoi do nas, pilite ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vleiano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canai 967 ATLAS BREWING CO. 21. & Blue Island Ave. Sle li pripravljeni na izlet? Če ste no odlašajte Bi izbrati čižute, katerih imam jaz raznovrstne liaže na razpolago. Imam veliko zalogo letnih obuval po nojnovej šem kroju. Vsako vrste obuvala, za vsako nogo. so dobe pri meni po nedosežnih niskih cenah Za enako oeno nemorete nikjer kupiti, od 7"»c. do $2.50. Moško najnovejše obuvalo (Ovford), iz fine kože, lakirano Batno nočni tišini vseslovanska: "Hej Slovani!" — Kresovi .so pogastilll in pojoč so odšli pastirji s plauinkami. Uogdan pa je sedel na klop in sc zamislil. Veselo mu je bilo nocoj srce, navdušil ga je bil ta krasni pojav narodne zavesti. — "Narod ntoj, živiš in sc zavedaš, — šc nisi izgubljen! In jaz, da bi obunaval? Ne, ne, na delo, — v boj!"-- Krene jo proti kočam. Seip je čarobno obseval- bele zidove in sive strehe. Tam v prvi je — ona, Olga. H kresu ni smela. Ta nem-čUrski oče! — I'a kaj sc brigam za njo! Danes sem jo prvič vide' in sedaj uže v jednomer mislim nanjo. I otta nima srca za svoj narod! Nemški je vzgojena. Izvo-Ijenka moja mora biti narod' zavedna domoljubka, zatrjuje si. kakor bi hofel neko neljubo mi.-e! izgnati iz glave. V tem dospe do prve koče. Mala okna blesketala m- se v mesečini Uogdan se ozre tja. Zdi se mu, da mu miga bela ročica, da se svetijo v luninem sevu svetli kodri. Ozre se še enkrat,.pa ne vidi ničesar več Se dolgo jc gledal tisti večer skozi okno po dolini, kjer je tlel >V tu in tam kak kres. Zaspi, a v sanjah vidi Toneta, ki peha starega Vilnika v,.kre;i; r>1a-men raste in šviga vedno vi^e; žarki letajo proti temnemu nebu, zdrttze sc in krasna vila v zlatem krilu plava nad vrhom; Bordan ji pogleda v lice in spozna — Vil nikovo Olgo, — Siva megla je ležala nekaj dni zatem nad dolinami in liki otoki molele so gore iz meglenega morja, ko je Bocflan sedel zgodaj v iutrr ob |w>tii v f.rozd in čital ljubljeni"" svojega Simona Jenk-a. Lahki koraki se začujejo, Bogdan se ozre in zagleda — Vilnlkovo. "Dobro jutro," odzdravi, dekle 1'ogdanovemu poklonit. "Spremita sem očeta tu doli do senožeti. Vi ste pa ttže zopet pri delu ?" "Ne — pri zabavi! IVsni mu jega . . .*' "Pesni? Kakšne — čegave?" — vpraša Olga nekam radovedno. "Slovenske seveda. Simona Jen-' ka," — odvrne pravnik. "Prosim, čitajte mi jednoj' Bogdan listu je knjigo v nj^no oko. "Zakaj me tako rde te, prosim, kar Vam p: Trenotek gledala sta oko. Bogdan začne n "Tujki". "Prosim te. tujka jjjtj! V me ne vpiraj temnili Dp se ljubezen nepr V mDieni Pijte sa Trinerjevo grenko vino in nebojte se potem bolezni ker napravilo vas bo močne, vaše žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. JOSIP TRINER, 799 South Ashland Ave. Pilsen Station ILL. Ne dovoli nobenemu Imsinessmanu, da bi ti usililkuko nevmlno ponarejeno vino; ako ti da kaj drugega kot. izvirno Trinerjevo vino dela to iz ^lobičkarije ker pri ponarejenim naredi vee denarju. Trinerjevo vino mu da mulo dobička, a nia turni i dobre prijatelja. •J • i