ucvsK« TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje g# W W 2J .SJ enostavna rešitev za digitalne ftftografije Pošiljanje fotografij v izdelavo -preko interneta VELIKA IZBIRA »ARILNEGA PROGRAMA Avfohiša Kržišnik za program Suzuki ponuja vroče cene z izjemnimi popusti! Želite avto za igrivo mestno vožnjo ali morda štirikolesni pogon za terenske užitke? Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, fax: 03 56 68 359 www. avto h i sa - k rzi s n i k. si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Ilovo! Financiranje 50-50 na f leto ali na 3 leti za določene modele Mazda in Suzuki. MAZDA 3 in MAZDA 6 po najugodnejših pogojih -samo do konca aprila! Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele! Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Velika izbira pnevmatik in ALU platišč: ugodne cene, obročno odplačevanje, montaža Mazda po ceni, ki je še ni bilo! Enkratna priložnost - bogati paketi opreme za nižjo ceno Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in Časovno Omejena!" OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE UVODNIK Bolj, kot brsteče drevje, ki vsem vremenskim nevšečnostim navkljub hoče in tudi mora vzcveteti, bolj kot vonj pomladnih sapic, ki se kaj rade spremenijo v rohneče preganjanje vetra med na pol golimi krošnjami, ki dviga, nosi, vrtinči in premetava, bolj od vedrega pomladnega razpoloženja, prevzame misel žalost ob opazovanju mladih, premladih ljudi odsotnega pogleda, evforičnega razpoloženja, majave in negotove hoje in pre-suhe pojave nedozorelega telesa. Mladost ima krila! A kaj, ko se ob čereh današnjega hitrega in vsega zmožnega napredka, neprilagojeni resničnosti, s perutmi zapletejo v ovire, zanke... Niso samo ceste, ki jemljejo mlada življenja.. .tisoč in eno možnost obstaja, se zgodi prej, kot bi hoteli, želeli, pričakovali... So izpolnili svoja poslanstva? Je smisel v krutem opozorilu o minljivosti? Nihče ne more potrditi in ne zanikati teh misli. Ali pa so, če je tako, v tem poslanstvu tudi uspeli, to pa je vprašanje za vse, ki ostanejo na nasprotnem bregu... Tudi Kristus je bil (od)poslanec, ki se je namenil odrešiti človeka s svojim trpljenjem. Da mu poslanstvo ni najbolje uspelo dokazuje nečloveško človeško ravnanje. Bodo novejša gibanja mogoče bolj uspešna v prizadevanju, da slepi spregledajo, da gluhi zaslišijo...? Bo mogoče Jezus postal Janez? Kakorkoli, vse bo boljše, kakor Nič, ki grozi s samouničenjem in da se Vse pogrezne vase. Maj, mesec pomladi, radosti in mladosti - kako? Pomlad je krvava, radost izhaja iz omame in mladost - mladost imajo le še dedki in babice v svojih spominih...z nageljnom v gumbnici. Rdeč nagelj, simbol upora - ali je rdeč zaradi krvi ali morda ob pogledu na ljudi od sramu žareče zardi? Zdaj prihaja čas, ko mu lahko pomagamo, da ponosno rdeče zažari! Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALC) 0) KAZALO: STRAN: Mami, ali bom umrla? 4 Evro že drži kljuko 10 Intervju: Igor Gošte 18 Velikonočni utrinki 22 Dan Zemlje 20 Z. Poeti 39 Vitkost a la Francozinje 42 PRIJETNO DRUŽENJE V MLADI MAJSKI NOČI NAJ SE NADALJUJE V SVETEL DAN, Z BUDNICO ZAČET IN SONCEM OBSIJAN -VAM OB PRAZNIKU DELA ŽELIMO VSI »ZASAVCA« USTVARJALCI Opravičilo hrastniškima zlatoporočencema iz 2. številke letošnjega Zasavca. Za 50 skupnih let smo jim pozornost namenili na 16. strani, na njun priimek pa pozabili. Zakoncema Bombek in vsem prizadetim se iskreno opravičujemo. Uredništvo NA9LEDNJIČ 9E 9NIDEMO 4. MAJA 2006 Naslovnica: Delo hrastniških osnovnošolcev. Foto: F. Molk F/immifr* ŽIVLJENJSKO i »Mami, ali bom umrla ?« Vesna Orožen je 22-letna mladenka, ki je že dvakrat prebolela raka. Ker je med boleznijo pisala dnevnik, so ji sestre na Pediatrični kliniki svetovale, naj napiše knjigo. »Vse založbe so se otepale sprejeti tekst, ko so videle, kakšna je vsebina...,« nam je povedala Vesna. «Zato sem plačala stroške založbe sama...« Ko so jo v Knjižnici Antona Sovreta povabili, da bi predstavila svojo knjigo, ki je ugledala beli dan marca letos, ni bila najbolj navdušena, ker ne nastopa rada v javnosti.Tolažili smo jo, da v teh pomladnih dneh ne pride veliko obiskovalcev, ker so po dolgi zimi že vsi po vrtovih.. .Pa jih je prišlo več kot trideset in pogovor temu stekel v prijetnem in sproščenem vzdušju. Vesni se bolezen še pozna Levkemija je najpogostejša oblika raka, ki prizadene otroke. So pa še druge vrste. Na leto zboli za rakom približno 50 do 60 otrok na 100.000 prebivalcev. Vesna je zbolela leta 1998, ko je bila stara 15 let za ALL -akutno limfoblastno levkemijo. Začelo se je z bolečino v levi nogi, ki se je kar stopnjevala.. .In začel se je njen križev pot. V knjigi popisuje zdravljenje, ki je obsegalo morfij proti bolečinam, kemoterapijo, obsevanje glave in telesa, vrsto tablet... Kako je večkrat obupavala, posebno takrat, ko seje pri osemnajstih letih bolezen ponovila. Obakrat je shujšala za 15 kilogramov. Seveda je bilo vmes tudi mnogo svetlih trenutkov, saj se rada spominja zdravnikov in osebja s Pediatrične klinike, ki je enkratno, pravi, obiskov znanih osebnosti, prijateljev in staršev, ki so jo ves čas bodrili... Ob koncu zdravljenja je spoznala tudi fanta, s katerim se lepo razumeta. Med zdravljenjem je opravila izpite za tretji letnik trgovske šole in zaključni izpit ter se vpisala v četrti letnik. Zdaj pripravlja že diplomo na Višji strokovni šoli za komercialiste v Celju. Vse se je dobro izteklo Aprila 2004 je končala vzdrževalno kemoterapijo in izvidi so v redu. «Preglede imam na dva meseca in preden se odpravim, me je še vedno strah,« je povedala. «Vendar je moje vodilo tako, da ne smeš obupati, da se ne smeš vdati v usodo...« Številni obiskovalci so ‘aktivno sodelovali’ Obiskovalci so se ves čas vključevali v pogovor - z vprašanji ali s svojimi izkušnjami. Tako je ena izmed sorodnic male Ines, ki je tudi prebolela to bolezen, rekla: » Kdorkoli obišče Pediatrično kliniko, za vedno spremeni pogled na življenje, do svojih bližnjih, do materialnih stvari...«Nekaj podobnega sta na koncu knjige zapisala Vesnina starša: »Starši si želimo, da bi bili naši otroci pridni, da bi se dobro učili in kar največ dosegli v življenju. ..Kopa otrok zboli, si želimo samo to, da bi bil zdrav...« Fotograßje: Tanja Butara, besedilo: FančiMoljk Na 27. redni seji OS Trbovlje so svetnice in svetniki najprej sprejeli predlog župana, da se z dnevnega reda umakne 9. točka dnevnega reda predlog Stanovanjskega programa občine Trbovlje. Tako tudi v tretje ni bila obravnavana točka s sicer pomembno vsebino. Bogdan Barovič je med informacijami seznanil Občinski svet, da bo najverjetneje že letos začela v Trbovljah delovati Austria Bank. Omenjena je bila tudi lokacija kjer naj bi delovala konkurenčna banka. Gre za zgradbo kjer se trenutno nahajajo inšpekcijske službe, te pa se bodo preselile v objekt IBT-ja. Poslovanje nove banke naj bi se pričelo meseca septembra 2006. Med pobudami in vprašanji je Mici Jeraja (LDS) menila, da bi bilo nujno premestiti spomenik revolucije na vidnejše mesto. Kot novo lokacijo spomenika je omenila okolico krožišča. V zgodnjih jutranjih urah je onemogočen dovoz avtobusov na železniško postajo. Prostor namenjen za postajališče avtobusov zavzemajo tovornjaki. Problem bodo občinske službe poskušale rešiti v dogovoru s cementarno. Pogovori so že v teku. Trenutno pa se cementarna ukvaija s posodobitvijo nakladalne postaje. Svetnice in svetniki so brez razprave potrdili predlog Zaključnega računa proračuna Občine Trbovlje za leto 2005 in predlog Letnega poročila Javnega podjetja Komunala Trbovlje do.o.o za leto 2005. Posebnih pripomb tudi ni bilo pri obravnavanju poslovanja dvanajstih javnih zavodov in po poročilu o poslovanju CEROS-a za leto 2005, ki ga je podal Vili Petrič, direktor Centra za ravnanje z odpadki. Sprejeta je bila novelacija investicijskega programa za izgradnjo centralne čistilne naprave. Svetnice in svetniki so na predlog Komisije za imenovanja in priznanja potrdili letošnje nagrajence. Tako bo Lojze Ribič postal častni občan Občine Trbovlje, Ivo Jekuž in Vekoslav Gulič pa bosta prejela 1. junijsko nagrado. M.A.Š TRBOVELJSKEGA ŽUPANA TISKOVKA Bogdan Barovič je povabil medije, da jim pojasni rezultate anonimne kazenske ovadbe zoper uslužbence, zaposlene na Občini Trbovlje in sklep, da se postavi spominsko obeležje prisilno mobiliziranim v nemško vojsko. Na podlagi anonimne kazenske ovadbe je v februarju letos Sektor kriminalistične policije podal poročilo Okrožnemu javnemu tožilstvu v Ljubljani. Župan je 30. marca prejel obvestilo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, da so kazensko ovadbo Policijske uprave Ljubljana zoper osumljene zavrgli, ker ni bil podan utemeljen sum, da bi naznanjeni storili v ovadbi navedeno kaznivo dejanje. Postopek preverjanja resničnosti podatkov ovadbi je trajal od 30.8.2005 do 30.3.2006. Županje v zvezi s tem dejstvom javno pozval anonimneža, da prizna svoje dejanje in ga sprašuje, če je pripravljen nositi vse nastale stroške, ki so ocenjeni na več kot 20.000.000 SIT. Ob tej številki je naštel kar nekaj investicij, ki bi se lahko izvedle s tem denarjem, kot npr. vzdrževanje otroških vrtcev. Od štirih osumljenih delavcev občine je Metod Kurent javno priznal, da je bil naveden med njimi, saj je prepričan, da naj bi bila ovadba zaradi političnega motiva. Veselje bil ugotovljenih preiskave. Za ilustracijo je povedal, daje nekdaj imelo njegovo družinsko podjetje z Občino in Komunalo letno 30 milijonov prometa, zdaj ga ima le še 300.000 SIT. Za zemljišče, kije bilo od podjetja odkupljeno, za graditev ceste, pa je bila plačana enaka cena kot ostalim prodajalcem sosednjih zemljišč. O spomeniku prisilno mobiliziranim Trboveljčanom v nemško vojsko je bilo prelito že veliko črnila. Bogdan Barovič si je prizadeval, da dobi mnenja državnih ustanov, da bi se na podlagi le-teh lažje in pravilneje odločil. Odgovori so bili neenotni, neodločni, nejasni, brez čuta odgovornosti. Zaradi nasprotujočih mnenj je župan 8.4.2005 zaprosil za mnenje Inštitut za novejšo zgodovino in Avtorsko agencijo RS zaradi avtorskih pravic pri postavitvi spomenika. Institut je podal mnenje, da spominsko obeležje prisilno mobiliziranim spada med spominska obeležja žrtvam vojne in predlagal ponovni dogovor med obema stranema, predstavnikov prisilno mobiliziranih v nemško vojsko in borčevske organizacije, o prestavitvi. Če do dogovora ne pride, so predlagali, da se postavi dvoje ločenih obeležij. Avtorska agencija RS je ocenila, da moralne avtorske pravice do integritete avtorskega dela niso utemeljene, kar v konkretnem primeru pomeni, da avtor prvotnega spominskega obeležja nima avtorskih pravic. Županje oboje obvestil o nameri prestavitve - ločitve spominskega obeležja prisilno mobiliziranim in borcem 21.2. in 7.10.2005. Predstavniki Društva zgodovinske resnice mobiliziranih Slovencev v nemško vojskol941 - 1945 so po drugem obvestilu o prestavitvi - ločitvi vložili na PU Ljubljana in Urad varuha človekovih pravic prijavo poskusa skrunitve spominskega obeležja prisilno mobiliziranim Trboveljčanom v nemško vojsko. Zato je župan zadržal nameravano prestavitev in zaprosil za strokovno mnenje Urad varuha človekovih pravic, Okrožno državno tožilstvo in PU Ljubljana. Prejel je odgovore Državnega tožilstva, da niso pristojni za dajanje strokovnih mnenj, Varuha človekovih pravic, da ... .ne morejo dati nedvoumnega odgovora.., ne vidijo formalnih razlogov, ki bi ovirali realizacijo odločitve... za vzpostavitev prejšnjega stanja. Ni pa izključeno, da odločitev ne bi povzročila morebitnega postopka za oceno kršitev osebnostnih pravic katerega od prizadetih občanov. V takšnem primeru bi odločitev sprejelo pristojno sodišče.. .Katero stanje predstavlja potencialno manjšo kršitev, pa je seveda politična in moralna odgovornost nosilcev odločanja v občini.Dodaten razlog, da se varuh do tega vprašanja ne more opredeliti je tudi v tem, da bi kasneje lahko glede tega obravnavali posamično pobudo katerega od prizadetih. Marca 2006 je Okrožno državno tožilstvo prej omenjeno ovadbo proti županu zavrglo. Župan je sam odločil da se spomenik prisilno mobiliziranim Trboveljčanom v nemško vojsko postavi, saj je Občinski svet njegovo odločitev potrdil le posredno, ko je potrdil rebalans proračuna za postavitev spomenika. Postavitev na spominsko obeležje borcev, izgnancev, umrlih v taboriščih in zavezniških vojakov je povzročila razhajanje, ločevanje, politizacijo zgodovinskih resnic, številne neupravičene očitke in obtožbe o diskriminatomem ravnanju. Župan je poskusil s postavitvijo spomenika prisilno mobiliziranim v nemško vojsko preiti preteklost in postaviti temelje sožitja in skupnega življenja vseh Trboveljčanov v prihodnosti. Prestavitev spominskega obeležja po določilih 315. člena Kazenskega zakonika in z njim povezanimi 212.,214. in 224. členom ni skrunitev groba. Argument za postavitev samostojnega spomenika je tudi dovoljenje ZZB NOV, da se s starega mestnega pokopališča prenesejo posmrtni ostanki borcev na pokopališče v Gabrskem in tam primemo obeležijo. Župan občine Trbovlje bo ob spoštovanju vseh zakonskih določil, na legalen in legitimen način, postavil nov, samostojen, spomenik prisilno mobiliziranim v nemško vojsko in na spominskem obeležju borcev, izgnancev, umrlih v taboriščih in zavezniških vojakov vzpostavil prvotno stanje. Nov spomenik bo na enakem prostoru, v enaki vrednosti, je povedal Bogadan Barovič. Pojasnil je, da bo to storil kljub nasprotovanju njegove politične stranke, saj je tako odločil, ker se zaveda, daje županovanje spoštovanje volje, pravic in zakonov v dobro vseh Trboveljčanov. Pomembno je, da se spomnimo vseh, ki so dali življenje za nas, za naše generacije. V nadaljevanju je bilo iz postavljenih vprašanj drugih novinarjev razvidno, da zgodba verjetno še ne bo končana, saj naj bi Društvo napovedovalo pritožbe vse do evropskega sodišča. Ob tem je župan povedal, da se zaveda, da bi v primem, da ugotovijo, da ni ravnal prav, nosil sam posledice, saj se je Občinski svet distanciral od tega problema. Spomenik bo financiran iz sredstev proračuna, ki so namenjena županu in lahko o njih samostojno odloča kam se bodo porabila, brez dodatnega soglasja Občinskega sveta. Na koncu sta župan in podžupan odgovorila na vprašanja glede ovadbe, ki jo je podal Roman Vodeb, da še ni dobila epiloga. Ista oseba naj bi imela tudi probleme glede plače in jo želi urediti preko ministra Viranta, čeprav bi jo lahko uredil s predsednikom Sveta zavoda. ..(še bo toplo!) Besedilo: Irena Vozelj V občini nadaljujejo v prvih dneh aprila začeto akcijo odvoza kosovnih odpadkov za gospodinjstva. Odvoz je organiziran po posameznih področjih v določenih dneh in bo trajal vse do prvih dni junija. Časovni razpored po posameznih krajevnih skupnostih sije mogoče ogledati tudi na spletni strani Občine Zagorje. Zagorski utrip: PRORAČUNSKA SREDSTVA Zagorska občinska stavba na Veliki ponedeljek Občina Zagorje objavlja (končno) v skladu s predpisi s področja izvajanja proračuna ter odloki oziroma pravilniki, ki urejajo sofinanciranje posameznih dejavnosti, JAVNE RAZPISE za sofinanciranje dejavnosti društev, ustanov in drugih organizacij iz sredstev proračuna za leto 2006. Rok za oddajo dokumentacije je 15. maj, razen za razpis za področja kmetijstva, kjer je rok 30. 6. 2006. O rezultatih razpisa bodo prijavljeni pisno obveščeni do konca maja, oziroma v štirinajstih dneh po sprejemu proračuna 2006, ki naj bi ga Občinski svet predvidoma v drugo obravnaval v dneh od 22. do 26. maja 2006. SLR. SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI ČASOPISA ZASAVC, DRAGI ZASAVČANI! Ob prihajajočih prvomajskih praznikih, 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in 1. maju, prazniku dela, ki nas spominjajo na borbo našega naroda za nacionalno osvoboditev in za socialno pravičnost, vam iskreno čestitam. Naj nam spomin na oba praznika dviguje samozavest in nas navdaja s ponosom in optimizmom. Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi in poslanec v DZ Kaj imajo skupnega mesta Eschenbach, Kemnath in Zagorje? Saj ne bi uganili-čebelarje in to tiste zagrizene. Franc Ekart, ki je po rodu iz Ptuja, je čebelar in glasbenik in kot glasbenik je spoznal Zlate zvoke in Igorja, ki pa ga gotovo ni treba posebej predstavljati. Igor je Francovo čebelarsko društvo povezal z našimi gojitelji čebel. Tako je prvega julija lani podpisan prijateljski in partnerski sporazum o sodelovanju med tremi mesti, ki se bo šele razvilo v polnem zamahu. V imenu „Čebelarskega društva Zagorjre ob Savi“ Izlake pri Zagorju, gaje podpisal predsednik društva Jože Smrkolj. Franc Ekart, naš rojak in pobudnik partnerstva je v svojem mestu priznan čebelar, ki se veliko ukvarja tudi z zgodovino čebelarstva. Napisal je o tem celo kroniko, kije bila sprejeta z velikim zanimanjem. Izbrskal in objavil je marsikateri stari dokument o čebelarstvu nekoč. Te dni je s Hansom Krapftom, tudi čebelarjem iz Eschenbacha obiskal naše kraje. Dogovorila sta se z našimi čebelarji, da se srečajo v večjem številu najprej 24. in 25. maja, ko bodo Zagorjani gostovali pri svojih nemških prijateljih in 30.6. do 4.7, pri nas, ko bodo partnerji iz Nemčije pripotovali v Zagorje. Franc je predsednik Čebelarskega društva v Kemnathu dve leti. Člani njegovega društva so stari od 13.-85. leta. Vsi čebelarji morajo biti res pravi strokovnjaki in imeti čebelarski izpit. Matice zelo radi nabavljajo v Sloveniji in kupijo vsako drugo leto okrog 300-350 matic kranjske čebele, saj so slovenske čebele zelo kvalitetne. Poleg tega jim je všeč delo Franc Ekart in Hans Kraptf Čebelarskega centra Slovenije, ki ima celo satelitsko vodeno pašo. Tudi sicer obstajajo določene razlike v posameznih etapah pri delu čebelarjev pri nas in v Nemčiji. Zato bodo srečanja prav prišla za izmenjavo izkušenj na zadovoljstvo obeh strani. Slika in besedilo: St. R. FUNSTERC + SONCE IN SENCE HIMALAJE Knjižnica Antona Sovreta in PD Hrastnik sta v marcu 2006 gostila Toneta Škarja, alpinista z dušo in srcem, ki je tudi gorski vodnik, reševalec, publicist, fotograf in prejemnik častnega znaka svobode RS, ki mu ga je izročil Milan Kučan. Vodil je najmanj 16 odprav na Himalajo in sodeloval še v številnejših pripravah... »Že ob dogovaijanju za predavaje sva se zmenila, da ne bo prikazoval samo svetlih strani teh odprav...,«je povedal predsednik PD Hrastnik Marjan Pergar. Tako so se pred obiskovalci vrstili čudoviti posnetki različnih odprav z njegovimi komentarji. «Nekoč seje zgodilo, da nam je sneg zasul vse šotore,« je pripovedoval.«Nosači so nam ušli, ker so videli v tem božje svarilo....« Morali so dobiti druge. Takih problemov je bilo vedno dovolj. Obžaloval je, da je Slovenija plačala Himalaji tako visok davek - dvanajst mrtvih. »Ker sproži vsaka odprava milijon problemov, sem vedno rekel, da je to zadnja...« Seveda pa ga je veličina Himalaje vedno znova in znova očarala. Slika in besedilo: FančiMoljk Kratko in jedrnato: 63 DIJAKOV SE JE UDELEŽILO KRVODAJALSKE AKCIJE Da mladi niso brezbrižni, je pokazala krvodajalska akcija v četrtek 23. in 30. marca. Organizirala stajo Mladinski center Trbovlje in Rdeči kri*. Nanjo seje odzvalo 63 dijakov Gimnazije in ekonomske srednje šole ter Srednje tehniške in poklicne šole. Tako so mladi ponovno dokazali, da imajo posluh za humanitarnost, zato so se jim za pomoč naj lepše zahvaljujejo vsi, ki jo potrebujejo. IV. W CEMENT Cementarna Trbovlje Ob 27. aprilu in 1. maju iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje! Na tiskovni konferenci v četrtek, 13. aprila, so trboveljski predstavniki SNS govorili o aktualnih zadevah prvega tromesečja in podali poročilo iz volilne konference. Trboveljska SNS za prejemnika L junijske nagrade predlaga g. Guliča starejšega, njihov predlog pa temelji na predhodnih posvetovanjih s predstavniki civilne družbe in drugimi političnimi opcijami. V nadaljevanju je bilo predstavljeno delo dveh javnih zavodov -Zdravstvenega doma Trbovlje in Zavoda za šport. ZD Trbovlje se sooča s težavami v zvezi z neurejeno infrastrukturo, zaradi česar se občani obračajo tudi na stranko. Težava je v neugodni povezavi ZD in Bolnice Trbovlje, v kateri se nahaja diagnostični center. Stranka si prizadeva najti rešitev, saj bi izboljšanje povezave med objektoma skrajšalo pot, jo naredilo suho in prijazno za bolnike. V zvezi s kadrovskimi rešitvami v ZD Trbovlje na stranki pričakujejo odgovor vodstva, med možnimi opcijami se pojavlja koncesija. Na stranki bodo sledili interesu, da so storitve za občane na prvem mestu in daje zagotovljena njihova kakovost. Vodenje Zavoda za šport je v lanskem letu prevzel Mitja Rozina, sedanji predsednik SNS 00 Trbovlje, prevzel pa je tudi težave zaradi slabe komunikacije z direktorjem zavoda. Po besedah Mitje Rozine vsak dan prejemajo pritožbe uporabnikov objektov, od športnih društev do naključnih uporabnikov. Direktor ne izpolnjuje dolžnosti, ki mu jih nalaga statut zavoda, predsednika sveta ne obvešča o aktualnih zadevah in mu ne posreduje gradiva za obravnavo na svetu. Predsednik je moral sklicati izredno sejo, saj je bil prekoračen rok za obravnavo zaključnega računa, sprejeli niso niti porabe proračunskih sredstev. Nujni ukrep bo uskladitev vseh pravilnikov in odlokov, kar bi preprečilo podobne zaplete v prihodnosti. V zvezi s pripravami na jesenske volitve so sklenili, da se v stranki ne bodo spreminjali, svojo energijo raje usmerjajo v pripravo kakovostnega programa. Metod Kurent, podprredsednik stranke in podžupan občine Trbovlje, je zagotovil, da bo program kakovosten in predvsem realen ter podal bilanco dosedanjega dela. V preteklih treh letih so se naučili prisluhniti občanom in realno oceniti možnosti. V tem mandatu so začeli z ustvarjanjem osnovnih pogojev za pridobivanje gospodarstva in dokaj urejeno bivanje občanov. Potekala so dela za ureditev infrastrukture, predvsem na področju državnih cest je bilo narejenega ogromno, prav tako na vodovodih. Do konca mandata bodo nadaljevali z 2. fazo izgradnje krožišča in z asfaltiranjem lokalnih cest, na katerih bo treba sanirati udrtine, vdore in plazove, nastale čez zimo. Vsa dela bodo potekala v skladu z razpoložljivimi možnostmi in na podlagi dogovorov z državo. Potekajo tudi priprave na rušitev Špančevine in ureditev tega dela ter prenovo predšolskih, šolskih in športnih objektov v občini. Trenutno je občina v zadnji fazi razdelitve lastništva dvorane Polaj, obeta se tudi gradnja 13 stanovanj v Kovinarskem naselju, z otroškim igriščem in dodatnimi parkirišči. Ves čas poteka tudi iskanje primernih površin za odvijanje gospodarskih dejavnosti. Prav v tem tednu bo prišlo tudi do podpisa pogodb v zvezi s prihodom konkurenčne banke v Trbovlje, ki naj bi svoja vrata odprla do konca septembra, tako da bodo tudi ta cilj uspeli realizirati še v tem mandatu. Bogdan Barovič, županje predstavil aktualne zadeve na državnem nivoju. Občina preko Regionalnega centra za razvoj sodeluje pri pridobivanju sredstev za razvoj, župan pa sodelovanje vseh treh občin ocenjuje kot dobro, začeli so se tudi pogovori o sodelovanju z občino Radeče, Litija in Šmartno pri Litiji. Ocenjuje, da so v zadnjih letih delali dobro, v prihodnosti pa bi morali več pozornosti posvetiti predvsem mladim in prostorom, kjer bodo mladi lahko družabno aktivni. SNS si želi mandata tudi za naslednja 4 leta, saj bi tako lahko nadaljevala začete projekte. Vsekakor želijo, da bi se v naslednjem mandatu nadaljevali začeti razvojni projekti, ne glede na to, katera politična opcija bo prevzela oblast, saj bi v nasprotnem primeru izničili trud zadnjih štirih let. Na končuje predsednik stranke podal informacijo o izidu 1. dela volilne konference, ki sojo izpeljali v okviru sestanka članstva. Prejeli so preko 40 podpisanih soglasij h kandidaturi za občinski svet, na podlagi tega pa lahko oblikujejo 27-člansko kandidatno listo, na kateri bosta upoštevana ženska kvota in zastopanost vseh generacij. V zvezi s kandidaturo za župana se stranka v tem trenutku ne ukvarja, saj so vso energijo usmerili v pripravo kakovostnega programa. Ne glede na to, kdo bo končni kandidat, nastopil bo s kakovostnim in realnim programom, zagotavlja predsednik. Besedilo: IM. ČESTITKA Drage Trboveljčanke, Trboveljčani, spoštovani občani sosednjih občin! Ob prihajajočih praznikih; 27. aprilu, Dnevu upora proti okupatorju ter 1. maju, prazniku dela, vam iskreno čestitam in vam želim, da bi praznične dni preživeli v prijetnem vzdušju in v krogu svojih najdražjih. Vljudno vas vabimo na slovesnost ob Dnevu upora proti okupatorju, ki bo v torek, 25. aprila 2006, ob 19. uri, v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Bogdan BAROVIČ ŽUPAN KSEFTI + Prihaja 6VT0 Klepet s Tomažem Pozničem, vodjo projekta ‘evro’ v Banki Zasavje d.d. gpgg Trbovlje in Ljubo Štrovs Štampfel, ki vodi stike z javnostmi o... «I VSE KAK ŽELITE VEDETI O UVEDBI EVRA ( 1. ) S 1. marcem seje pričelo dvojno označevanje cen, v tolarjih in evrih. To štejemo za prvi, vsakomur vidni korak na poti k prevzemu evra. Večina korakov v letošnjem evro letuje še pred nami. Nanje se v Banki Zasavje pripravljajo že od konca leta 2004, ko so začrtali svoj akcijski načrt skladno s smernicami, ki jih je postavila Banka Slovenije. Banke bodo v procesu zamenjave nacionalne valute nosile levji delež, tako pri opravljanju dejavnosti ob uvedbi evra kot tudi pri deležu stroškov. Intenzivnost priprav stopnjujejo na vseh področjih in vse pomembnejša postaja komunikacija s komitenti. bo Slovenija postala prva od kandidatk za prevzem evra v letu 2007. Preostali kandidatki sta še Estonija in Latvija. Imeli bomo Evro bankovce in kovance Evro bankovci so izdani v sedmih različnih vrednostih - 5€, 10€, 20€,50€, 200€ in 500€ - ter so v vseh državah območja evra enaki. Vsak bankovec prikazuje enega od evropskih arhitekturnih slogov. Na sprednji strani bankovcev so upodobljena okna in vrata, ki simbolizirajo evropski duh odprtosti in sodelovanja. Mostovi na zadnji strani pa simbolizirajo komunikacijo med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim svetom. Enkrat mesečno bomo bralcem Zasavca v obliki vprašanj in odgovorov posredovali čimveč koristnih informacij o uvajanju evra navsehpodročijih bančnega poslovanja. Še več dodatnih informacij lahko dobite na spletnih straneh Banke Zasavje www.banka-zasavje.si ali pošljete konkretno vprašanje na njihov elektronski naslov info@hanka-zasavje.si. Kaj je evro in kje ga že uporabljajo kot plačilno sredstvo? Evro je skupna valuta Evropske unije, ki jo je do sedaj uvedlo 12 od skupno 25 članic Evropske unije. Te države so izpolnile pogoje in kriterije, ki so zahtevani za uvedbo evra in tvorijo t.i. območje evra. Evro danes lahko že uporabljate v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Irski, Luksemburgu, Nizozemski, Avstriji, Portugalski, Finski, Španiji in Grčiji. Na podlagi posebnih sporazumov in odločb uporabljajo evro kot plačilno sredstvo še v Monacu, Vatikanu, San Marinu, Azorih, Madeiri, Kanarskih otokih, v francoskih čezmorskih departmajih Francoski Gvajani, Martiniqu, Guadelouporju in Reunionu, pa tudi v Andori, Črni gori in Kosovu . V zadnjih dveh se evro uporablja kot naslednik nemške marke. Zakaj evro? Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo, 1. maja 2004, zavezala za uvedbo enotne evropske valute. Kljub temu, da je ta obveznost del pristopne pogodbe, mora Slovenija najprej izpolniti konvergenčne kriterije. Kdaj evro v Sloveniji? Slovenija si je za ciljni datum uvedbe evra postavila 1. januar 2007. V začetku letošnjega marca je zaprosila Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko za oceno o tem, ali izpolnjuje t.i. konvergenčne kriterije za uvedbo evra. Obe instituciji bosta pripravili ločeni oceni, ki bodo v obliki poročila objavljeni maja. V primeru pozitivnega rezultata, bo predlog Evropskemu svetu obravnavan na junijskem zasedanju 15. in 16. junija 2006, ki mu bo sledilo posvetovanje z Evropskim parlamentom. Uradno odločitev in fiksno menjalno razmerje tolarja do evra bodo sprejeli finančni ministri EU na njihovem srečanju, načrtovanem 11. julija 2006. V kolikor bo odločitev sprejeta, Evro kovanci so izdani v osmih različnih vrednostih, in sicer: 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov ter 1€ in 2€, vendar za razliko od bankovcev ohranjajo nacionalne posebnosti. Sprednja stran, ki označuje nominalno vrednost, je enotna za vse, hrbtno stran kovancev pa lahko oblikuje vsaka država članica po svoje. Kljub različni hrbtni strani, se lahko vsak kovanec uporablja na celotnem evro območju. In kakšni bodo slovenski evro kovanci? 2 evra 1 evro France Prešeren Primož Trubar 50 centov Triglav 5 centov Grohaijev Sejalec 20 centov : N#JJpr Lipicanec 2 centa Knežji kamen 10 centov Osnutek Plečnikovega parlamenta 1 cent Štorklja Al' prav se piše evro ali euro? Evro zu- torej euro zapis se uporablja v vseh nacionalnih aktih, v zakonih, sodnih sklepih, podzakonskih aktih in odločbah ter v komunikaciji z Evropsko unijo. Povsod drugod se uporablja slovenski zapis - evro. KŠEFTI © Hotel Medijske Toplice d.d. Medijske Toplice 1 Sl 1411 Izlake Tel.: +386 3 56 73 100 Fax.:+386 3 56 73 155 www.hotel-medijsketoplice.si Dnevi Dalmatinske kuhinje v Hotelu Medijske toplice na Izlakah od 20.4. do 27.4.2006 Privoščite si izbrane dobrote morskih specialitet v harmoniji z vrhunskimi vini in dalmatinskimi ritmi. Vaše cenjene rezervacije sprejemamo na telefonsko številko 03 56 73 100 ali po elektronski pošti na naslov: Info@hotel-mediisketoplice.si Vljudno vabljeni! Kolektiv Hotela Medijske toplice Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE ob Savi Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje tel 03 56 55 700, fax 03 56 64-011 e-mail:obcina.zagorje@zagorje.si Komisija za odlikovanja Občine Zagorje ob Savi objavlja na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 12/02) JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ OBČINE ZAGORJE OB SAVI ZA LETO 2006 1. V letu 2006 komisija za odlikovanja razpisuje naslednja priznanja: častni občan Občine Zagorje ob Savi zlata plaketa Občine Zagorje ob Savi srebrna plaketa Občine Zagorje ob Savi. 2. Priznanja Občine Zagorje ob Savi se podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu Občine Zagorje ob Savi. 3. Predlog mora vsebovati: naslov predlagatelja, osebne podatke in naslov za fizične osebe, ki se predlagajo za priznanje, vrsto priznanja, utemeljitev predloga, datum in podpis predlagatelja. 4. Predloge pošljite Komisiji za odlikovanja Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, najkasneje do 31.maja 2006. Predsednik komisije za odlikovanja Janez GROBOUŠEK, l.r «J ELEKTROPIIOM d.o.o. Loke a 1412 KISOVEC tel.: 0) It S7 ISO fu: 02 S» 71 224 www.elcktroprom.il ALEKSU POREDNIH: STRAH MOREČI NAJ IZGINE Strah? Pred čem? Vsakdo je umrljiv, pred 200 leti ni bilo nikogar izmed danes živečih tu, čez 200 let ga tudi ne bo. Vsak revež in vsak mogočnik bo umrl. Vsi smo bitja na poti v smrt, edino vezivo je smisel in uresničevanje naših skritih potencialov. Kaj bodo pa drugi rekli? “Goni” naj se, kaj bodo rekli. Vsaka sekunda je dragocena, čeprav se številni tolažijo s tem, da bo na drugem svetu bolje. Tudi če bo, sije treba že zdaj prizadevati za očiščenje. Kaj bi čakal vice, ko lahko nekaj ukrenem že v fizičnem telesu, ki je orodje duhovne substance? Vsaka sekunda je dragocena, vsak tren z očmi križem rok je izgubljen, stran vržen čas. Ne vemo, kaj bo jutri, zato začnimo živeti danes. Kar smo “zabili” včeraj, pred eno uro, pred eno sekundo, ne moremo več nadoknaditi, lahko pa izkoristimo tole sekundo, ta trenutek, ker je od njega odvisna prihodnost. Če je šla preteklost v “franže”, ne dovolimo, da se še ta sekunda sekundo kasneje izkaže za izgubljeno. Vsaka sekunda je milost, biser večnosti, ki ga ne mečimo “svinjam pogoltne minljivosti”. Bodimo v sebi, bodimo s sabo, namenimo čas za svojo dušo in srce. Ljubimo, čeprav nas sosed, kolega, sodelavec, sorodnik prezira. To je njegov problem. Ob smrtni uri bomo odgovarjali za svoje poteze, za vsebino čaše ljubezni, ki jo bomo napolnili v telesu čudovitega človeškega bitja. Četudi smo bolni, pohabljeni ali kako drugače prizadeti, nas bo pristna strast do življenja pripeljala do občutij vznesene sreče in blagodejnega notranjega miru. V smrtnih trenutkih se nam bo odvrtel film našega življenja. Takrat bomo odgovarjali. Komu? Bogu? Morda. Gotovo pa sebi. Ali smo sledili pristnim vzgibom svojega srca? Ali smo sledili glasu brezpogojne Ljubezni, stvariteljice veličastnih svetov Kozmosa? Ali smo storili, kar smo si zadali za to življenje že pred spočetjem? Velika sladkost nas bo obšla, če bomo lahko s solzami sreče v očeh ugotovili, da smo živeli sebe, bili, kar smo, kljub neštetim preizkušnjam, ki nas nočejo odtrgati od resnice o nas v človeškem telesu. Zelo redkim to uspe samih, od resnice, da smo svetla bitja v “kratkih letih, ki na svetu so nam Ljubezni. podarjena.” Preizkušnje so samo rešilna vrv iz zaslepljenosti z minljivim stvarstvom. Nič ne bomo nesli s seboj, zato se zaradi zagotavljanja lastne varnosti ne splača gnati za imetjem. Prizadevanje za materialno bogastvo je blagoslov le tedaj, ko to počnemo iz duhovnih vzgibov, ko delamo zato, ker v tem uživamo, ker si srčno želimo ustvarjati. Blagostanje je posledica takega pristopa k pridobivanju gmotnega bogastva in služenju denarja. Denar ne more odkupiti človekove duše, ne more pregnati strahu pred smrtjo, z njim si ne moremo pridobiti trajne, večne zaščite “kristalnega gradu, kamor črv ne zaide.” Črv je že vgrajen v nas; če se za nečem ženemo ali se nečesa izogibamo, pomeni, da se bojimo. Tega strahu se ne moremo znebiti, če se otepamo soočenja z njim. Ugotoviti moramo, kaj ta strah je, čeprav “bolečina kljuva mi srce, ki se zave resnice meča.” Samo resnica nas lahko osvobodi, resnica o nas samih. Vse, kar nas oddaljuje od nas samih, je treba odložiti. Očistiti se je treba zmedenih misli, ki nas pehajo v trpljenje. Najhujše je notranje trpljenje. Zunanje težave in navidez težke okoliščine so lahke, če nam srce poje, če smo polni miru, ljubezni in zavedanja, da sledimo sebi, temu, kar smo. Če smo to, kar smo, kar tudi pomeni, da smo uravnoteženi s svojo okolico, potem živimo popolnost že A prav zato, ker smo edinstveni in nam je na voljo milost, da smo se rodili kot ljudje, izkoristimo ponujeno. Pridimo naproti pomladi življenja, ki ves čas spi v nas, le povonjati jo moramo. Ugotovili bomo, da je pomlad v vsakem človeku. To spoznanje in vedno več svobode, ki jo bomo okušali, če bomo sledili lastnemu srcu, nas bo vedno bolj krepilo. Kot po čudežu bomo dojeli, da okrog nas ni sovražnikov in bedakov, ampak samo ljudje na svoji življenjski poti, ki so srečni toliko bolj, kolikor bolj živijo svojo “božjo iskro”. Takrat se bo radost razlila po vsem našem bitju in strah bo izginil. Česa se bati? Vse je samo priložnost za novo rast in v vsaki celici, vsakem atomu je Ljubezen, sicer jih ne bi bilo. Ni se nam treba bati smrti, ker smo ves čas del Večnosti. “Pred veki že so niti se rodile, ki nosijo naš dih življenja, in še naprej bo naša kri živela v Sili, ki razširja se mogočno, hrani v sebi konec in začetek, zdavnaj že razum je nadigrala; pamet uporablja naj se le za tisto, čemur jo namenil Um je večni! ” ©’ DRUŠTVENO RDEČI PETELINI V VELIKI NEVARNOSTI V PGD Hrastnik mesto so dobili novo gasilsko vozilo Sobota, S.aprila 2006, je bila za člane Prostovoljnega gasilskega društva Hrastnik mesto pomemben dan. V uporabo so dobili namreč novo gasilsko vozilo Mercedes Benz Atego 1628 z oznako GVC 24/50. »Pravzaprav je to praznik cele lokalne skupnosti, saj bo intervencija v primeru kakršnekoli nesreče hitrejša...,« je dejal v svojem nagovoru predsednik Ljubo Zalezina in poudaril, daje bilo nujno zamenjati tehnično zastarelo vozilo Zastava 650 AN, ki je bilo staro že več kot dvajset let. Vrednost novega vozila z vgrajeno predpisano opremo znaša 41,0 mio sit. Občinski svet je na predlog župana in poslanca Mirana Jeriča zagotovil večino teh sredstev že iz občinskega proračuna za leti 2005 in 2006 - 31,0 mio sit. Uprava za zaščito in reševanje RS bo prispevala 2,0 mio sit, preostala sredstva pa bodo zagotovili s prijavo na razpis za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme in s prispevki sponzorjev. Ljubo Zalezina Ključe novega gasilskega avtomobila sta predala poveljniku PGD Hrastnik mesto Sandiju Drakslerju botra-župan Miran Jerič in direktor Uprave za zaščito in reševanje RS Bojan Žmavc. Slednji je poudaril, daje bil vesel povabila v Hrastnik tudi zato, ker je podpredsednik Kajakaške zveze Slovenije in ve, da je tu doma trenutno najboljši slovenski kajakaš Peter Kauzer ml. Vsi pa so v svojih govorih poudarjali, naj bi bilo čim manj intervencij, novo vozilo naj bi služilo predvsem usposabljanju. V naslednjih dveh letih načrtujejo na osnovi sprejetega načrta razvojnih programov Občine Hrastnik za leto 2006 - 2009 še novo gasilsko vozilo za Dol in Prapretno. Bojan Zmauc Gasilska ‘gasilska’ Številni gostje, med katerimi je bil tudi direktor podjetja Gasilska vozila Pušnik d.o.o. Marjan Pušnik iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici, ki je dobavilo podvozje in izdelalo nadgradnjo, so se v lepem sončnem vremenu zadržali na družabnem srečanju Slika in besedilo: Fanči Moljk GASILSKI PODMLADEK ZAGORSKE OBČINE TEKMOVAL V ORIENTACIJI V soboto 8. aprila so se mlade gasilke in gasilci iz petih društev in štirih osnovnih šol pomerili v gasilski orientaciji. Nastopile so ekipe petih društev in štirih osnovnih šol, skupaj osemnajst ekip v štirih kategorijah. V kategoriji mlajši pionirji so prva tri mesta po vrsti zasedle ekipe PGD Padež, PGD Kotredež in OŠ Mlinše. Med mlajšimi pionirkami sta se najbolje odrezali ekipi PGD Kotredež in OŠ Mlinše. Ekip starejših pionirjev je bilo šest, prvi trije po vrsti pa so bili iz PGD Loke, PGD Čolnišče in OŠ Ivan Kavčič z Izlak. Ekipe z mentorji Starejše pionirke so bile iz treh društev in so se po vrsti takole razporedile: PGD Padež, PGD Kotredež in OŠ Ivan Kavčič Izlake. Da po društvih veliko in kvalitetno delajo z mladimi nam potrdi tudi analiza rezultatov, saj so ekipe doseženih točkah zelo blizu ena drugi. Od tisoč možnih točk so mlajši pionirji razvrščeni od 914 do 949 točk. Med obema ekipama mlajših pionirk je le točka razlike, prve so jih osvojile 941, druge pa 940. Zgodba se skoraj ponovi v kategoriji starejši pionirji (od 898 do 949 točk) in starejše pionirke (od 889 do 922 točk). Besedilo in sliki: MM Iz poročil na občnem zboru konec marca - v četrtek, 23.111. 2006, je bilo razvidno, da so imeli dolski upokojenci tudi v preteklem letu bogato dejavnost. Gospodarili so dobro, saj odbor z Jankom Štravsom na čelu skrbno bedi nad poslovanjem. V preteklih treh letih so imeli največ dela z urejanjem terase pred domom, ki je postal zares prijeten družabni prostor sredi Dola. Bodo pa morali pridobiti številna soglasja, če bodo želeli še naprej opravljati gostinsko dejavnost, saj jih je novi zakon izenačil z gostinci. Športniki so spet dosegali odlične rezultate. V ribiški upokojenski ligi, ki zajema ribiče Zagorja, Hrastnika, Radeč in Dola, so bili ekipno prvi, pa tudi posamezniki so zasedli vsa tri prva mesta. Tudi Pokal prijateljstva, tekmovanje, ki se ga udeležujejo balinarji iz Zidanega Mosta, Hrastnika, Trbovelj, Radeč in Dola, je za žensko in moško ekipo prepričljivo ostal pri Dolanih, ki so srečanje tudi organizirali. Omenimo še kegljače, ki so tudi osvajali dobra mesta, pa skupino, ki tedensko telovadi v Dolanki. Uspešnih je tudi petnajst pletilj, ki vsako sredo ustvarjajo in skrbijo, da ta zvrst ne bo šla v pozabo. K družabnim srečanjem pa štejejo tudi izlete, ki so vedno povezani s spoznavanjem zanimivosti naše dežele. Organizirali sojih pet, približno toliko jih bo tudi letos. Na občnem zboru so posvetili pozornost tudi zdravstvenim problemom, saj odsotnost zdravnika na Dolu prizadene še posebno starejšo generacijo. »Prihodnji občni zbor pa bo tudi volilni,« je opozorila predsednica Mili Kobal, »zato bo treba pripraviti predloge za nove člane organov društva...« Ob koncu leta 2005 je štelo društvo na Dolu 617 članov. Od tega je bilo 23 novih, umrlo pa jih je 21. Slika in besedilo: FančiMoljk MOREŠ VRNITI Staša Lepej in njen osemletni nečak Lovro Bašelj iz Zagorja sta lansko poletje prepotovala okoli 6000 km, prestopila 16-krat državne meje in si ogledala Auschwitz, Litvo, Latvijo, Estonijo, Sankt Petersburg, Helsinke, ..., skupaj s še nekaj radovedneži, ki želijo spoznati dežele, ki nekdaj niso bile lahko dosegljive. Potovanje sta zabeležila s fotografsko kamero, Staša je napisala potopis. Na potopisnem predavanju v Knjižnici Zagorje sta 13. aprila pripovedovala in pokazala številne posnetke s poti, ki je vodila skozi blišč in bedo, kije značilna za Rusijo in države bivše SSSR, kar se odraža tudi ljudeh. Nekatere je še vedno strah, žalost in veselje jih, žal, veliko utaplja v cenenem alkoholu... Izvedeli smo, da so v Rusiji matrjoške in ne babuške, da se najde na obalah Baltika jantar, kako sodobno oblečene so ruske ženske in kako klavrni so njihovi moški,... videli posnetke kipov iz soli, literarno grobnico,..., 326 m visok TV stolp z vrtljivo restavracijo.... Lovro je povedal tudi zgodbo Bremenskih godcev - osla, psa, mačka in petelina. Staša je svoje pripovedovanje zaključila z Goro križev, ki jo je leta 1993 obiskal sam papež in je danes ena izmed zelo obiskanih romarskih poti, kjer številni romarji pustijo svoj križ. Debeli dve uri nista bili dovolj, da bi obiskovalci videli in izvedeli kaj več, kot le delček dogajanja s potovanja. Besedilo in slika: Irena Vozelj ŽIVAHNO NA KULTURNO REKREACIJSKEM CENTRU HRASTNIK Pretekli teden so se prireditve na KRC Hrastnik kar vrstile. Tako je v sredo, 12.aprila 2006, v dopoldanskem času obiskala v delavskem domu mlade bralce simpatična mladinska pisateljica Janja Vidmar, ki jih je navdušila s svojo neposrednostjo. Bralcev BZ z Dola je bilo 40, iz Hrastnika pa 75. Janja Vidmar v svojem elementu V popoldanskem času istega dne pa so gostili v delavskem domu revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, ki so seje udeležili OPZ z OŠ Alojza Hohkrauta, Tončke Čeč in NH Rajka Hrastnik, Podružnica Dol. Pa še mladinski pevski zbor Gimnazije Litija. »Strokovni spremljevalec je bil Stojan Kuret,« je povedala Lilijana Oplotnik s KRC-a, »vendar uradne odločitve, kdo je najboljši, še nimamo...« No, obiskovalci so prepričani, da bodo šli naprej Litijani. Gledališki abonma je v svoji peti predstavi gostil v četrtek, IS.aprila, SNG Celje s komedijo Spustite me pod kovter, gospa Markham. Gledalci so se ob komičnih zapletih seveda nadvse zabavali. V petek, 14.aprila pa so igralci Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane predstavili v okviru zadnjega otroškega abonmaja Bratje, tat je, škratje. Zveza kulturnih društev Hrastnika pa je v torek, IB.aprila, organizirala v delavskem domu občinsko revijo odraslih pevskih zborov. Peli so ŽPZ z Dola, MPZ z Mamega in iz Steklarne ter MPZ Svoboda iz Hrastnika. Kot gost je pela vokalna skupina Plavica, strokovni spremljevalec pa je bil Mitja Gobec. Fotograßja: Dragica Potisek Besedilo: Fanči Moljk ŠPORT © GALERIJA TKI-.IA Slikarka Staša Kunšek je prva razstavljalka v upravni zgradbi TKI Hrastnik, kjer so umetniki dobili novo prostorsko možnost za razstavljanje svojih umetniških stvaritev. »V veselje mi je, da vas v imenu uprave družbe TKI Hrastnik pozdravljam na prvi slikarski razstavi v naši lepi poslovni stavbi ob Savi...,« je dejal direktor Branko Majes v petek, 7.aprila 2006. «Odslej bo naša zgradba še lepša, saj jo bodo krasili izdelki naših likovnih, kiparskih in oblikovalnih umetnikov iz Zasavja...« Člani uprave so se odločili, da sprejmejo pobudo Relik-a iz Trbovelj, ki združuje zasavske in druge ustvarjalce, da vsaka dva meseca organizirajo v prostorih te zgradbe novo razstavo. Tokrat seje predstavila Staša Kunšek iz Prebolda, po poklicu medicinska sestra, ki ustvarja v različnih slikarskih tehnikah, največ pa v akrilu in olju. Najbolj jo privlačijo cvetlični motivi, pa tudi abstraktno slikarstvo, tihožitja,...Za sabo ima že več skupinskih in samostojnih razstav, v Hrastniku bodo slike na ogled in naprodaj do 21. maja. Pred ogledom je otvoritev razstave popestril kitarist Uroš Gorenc z Dola, študent Akademije za glasbo. Slike in besedilo :Fanči Moljk OB POTOKU / BY THE STKEAM Na gostovanjih pri zasavskih ljubiteljih kulture, posebej poezije, se je GABRIJELA HAUPTMAN v četrtek, 13. aprila, ustavila tudi v trboveljski knjižnici Toneta Seliškarja in ponudila obiskovalcev užitka poln večer. Prihaja iz Šmartnega pri Litiji in je ravnateljica na Osnovni šoli Litija. Trboveljskemu občinstvu je predstavila svoj prvenec, pesniško zbirko »Ob potoku-By the Stream.« Skozi šest sklopov pesmi je obiskovalce vodila Olga Dečman Dobmjič. Močno čustvene pesmi dopolnjujejo v knjigi avtoričine slike. Življenjsko vodilo Gabrijele Hauptman je »VERA V BREZPOGOJNO LJUBEZEN.« Potrebno je poleg znanja dajati tudi del srca, del sebe. Prisotni so uživali ob melodijah vokalno instrumentalne skupine Osnovne šole Litija. Besedilo in slika: Manja Serša @1 INTERVJU__________ IGOR GOŠTE, glavni in odgovorni urednik ETV: “NIKOLI NISEM BIL POLOVICAH!” Igor Goste z Izlak je drugo leto glavni in odgovorni urednik ETV, ki deluje v okviru podjetja EVJ Elektroprom. Na delovno mesto v rodni Kisovec prihaja z veseljem, saj je s srcem pri delu, ki mu je zapisan praktično cel dan. Prve TV izkušnje sije pričel pridobivati pred tremi leti, sicer pa se z novinarstvom ukvarja zadnjih 10 let. Pod njegovo taktirko je ETV razširila in popestrila programsko ponudbo ter se tako še bolj približala gledalcem. Kaj vas privlači pri novinarstvu? Nekaj tistega, kar sam opazim, lahko sporočim drugim. Opozarjam na stvari, ki se mi ne zdijo pravilno urejene na socialnem ali komunalnem področju in drugod. Nekatere stvari se uredijo, druge ne, vendar pomeni novinarstvo nadzor tistih, ki imajo v rokah škarje in platno. S katerimi mediji ste doslej sodelovali? Začel sem pri lokalnem časopisu Zasavc, najprej s pismi kot bralec. Nato me je takratna urednica Tatjana Polanc Kolander povabila, da bi napisal kakšen članek. Moj prvi članek je bil objavljen v rubriki Pranger. Obravnaval je zanemarjeno Valvasorjevo peš pot. Sledilo je nekaj let zelo aktivnega pisanja za Zasavca. Nekaj člankov sem napisal tudi za Slovenca, Jutranjik in Ribiča. Se sedaj pišem za politični tednik Demokracija; v zadnjem času napišem dvakrat na mesec gloso, ki ima v središču dogajanje v Zasavju. Pišem tudi športne članke za Ekipo, Večer in Delo. Slednji pokrivajo kikboks, ženski rokomet, rekreativne športe, šah, največ pa smučarske skoke. Kaj se vam zdi najbolj privlačno pri TV novinarstvu? Z njim sem se začel ukvarjati, ko je ponovno zaživela ETV. To se je zgodilo pred 150 tedni (če upoštevamo datum izida pričujoče številke Zasavca, op. p.). Najprej je bila predstavitvena oddaja, sledila je prva redna oddaja Skok v šport, potem petkova informativna oddaja. Že pred petimi leti sem imel nekaj ponudb za sodelovanje s TV Center, a jih nisem sprejel, ker se mi je zdelo, da nisem za TV, da je to čisto nekaj drugega kot časopisno novinarstvo. Ko pa se je na prvem uredniškem sestanku ETV govorilo o programu, sem sprejel vodenje športne oddaje Skok v šport, ker se mi je zdelo, da sem na tem področju najbolj seznanjen z dogajanjem v Zasavju. Potrebno seje bilo vpeljati, ker se TV in časopisno novinarstvo razlikujeta. Pri TV mediju si viden in zato bolj prepoznaven, bolj je treba paziti na govorjeno besedo. Malce več je adrenalina, vendar je po drugi strani tudi lažje opraviti pogovor. Če pride do napake, se lahko pri vnaprej snemanih oddajah snemanje prekine in se neuspelo zadevo ponovi. Kako pogosto je treba prekiniti snemanje? Doslej je bilo zelo malo takšnih napak, da bi prekinili snemanje. Če se pojavi kakšna manjša napaka, ne prekinjamo, kajti ni treba, da je vse idealno. Če kaj “ven štrli”, seveda popravimo, drugače pa pustimo, ker je tako oddaja bolj pristna za gledalce. Večino oddaj imamo posnetih vnaprej, nekaj pa je oddaj v živo. Tam ni popravnega izpita, tudi za goste so manj prijetne. Naši voditeljice in voditelji so iznajdljivi in obvladajo vodenje oddaj v živo. Za takšne oddaje je potrebna večja ekipe, so zahtevnejše, zato so z njimi tudi večji stroški. Zanimive so oddaje z župani v živo, dobimo veliko klicev gledalcev, ki jih zanimajo konkretne stvari, povezane z boljšo kakovostjo njihovega življenja. Velik odziv gledalcev je, ko gostujejo vrtnarski strokovnjaki, pritegnejo jih vedeževalke, ki jim ljudje očitno zaupajo. Imamo tudi nagradne igre v živo, ko je nagrajenec včasih povabljen v studio, kjer lahko dobi še dodatno nagrado. Pri oddajah v živo je zelo pomembna organizacija snemanja. Kako ste zadovoljni s sodelavci? Z ekipo sem zadovoljen. Poleg mene so redno zaposleni še vodja komerciale ETV Bojan Učakar, vodja tehnike v studiu Dane Božič ter Zoran Jazbinšek, ki opravlja snemalna in montažerska dela. Imamo še 30 stalnih in občasnih sodelavcev. Kaj vam pomeni delo odgovornega Elektroprom Janeza Vidmarja in urednika ETV? nastopili to delovno mesto? Ko mi je bilo oktobra 2004 ponujeno to delovno mesto, je bil sprva prisoten strah. Bil sem že toliko vpet v delo na ETV in v drugih medijih, da sem vedel, da me čaka veliko dela. Slednjega me ni bilo nikdar strah, bolj meje bilo strah, ali bom to zmogel, vendar sem ostal v dobrih odnosih s svojim predhodnikom Juretom Nagodetom. Po zamenjavi na mestu glavnega urednika ETV mi ni obrnil hrbta, kar se mi zdi najbolj pomembno. On je stkal vezi z različnimi ustanovami, politiki, župani itn. Če ne bi obdržala stikov, bi mi bilo zelo težko. Zelo sem mu hvaležen za korektno sodelovanje, ki se je ohranilo do današnjih dni. Jure ima bogate izkušnje, zato mi je precej olajšal delo. Res pa je pri tem poslu veliko stresa: ko se kamera prižge, veš, da si v etru, na očeh gledalcem. Poleg tega sem za vse odgovoren. Nisem eden tistih, ki odgovornost prelagajo na druge, tudi če se zgodi napaka, za katero nisem kriv jaz. Takrat se pogovorim s sodelavci, kako naj se naslednjič ravna pravilno, vendar kot odgovorni urednik prevzamem odgovornost nase. V ekipi smo tako stkali medsebojno zaupanje. Smo zelo homogeni, dihamo drug za drugega in se dobro razumemo, ne delimo se glede na položaj. Kaj je bilo odločilno, da ste sprejeli ponudbo lastnika podjetja EVJ Verjetno prav ta izziv. Če ti nekdo ponudi mesto glavnega in odgovornega urednika nekega medija, za katerega veš, da ga spremlja veliko ljudi in da se širi, se mi ga zdi nesmiselno zavrniti. Kot pri vsakem delu, ki sem ga doslej opravljal, se nisem “prilepil” na uredniški stol, ampak sem ga vsak trenutek pripravljen odstopiti človeku, ki bi to delo opravljal bolje. Vendar pa menim, da delamo dobro, da so nas ljudje sprejeli. Koliko časa bom na tem položaju, ne vem. Nenazadnje ne gre za delo od 7. do 15. ure, ampak se velikokrat dela tudi potem. Oči in ušesa moraš imeti vseskozi na preži. Kaj ste spremenili na ETV po prihodu na mesto odgovornega urednika? V programu se je marsikaj spremenilo, nekateri sodelavci bi dejali, da celo preveč. Bilo je mišljeno, da bo program predvajan dva- do trikrat tedensko, zdaj pa ga predvajamo vsak dan razen nedelje. Na začetku mojega urednikovanja smo že utečenim oddajam najprej dodali kulturno oddajo, uvedli Pravljične minute za najmlajše, kjer pravljice, tudi svoje, prebira priznani mladinski pisatelj in pesnik Jože Sevljak. Za verujoče je na sporedu Duhovna misel, imamo oddajo Glasbenih 7 z INTERVJU © -----------------------1 ^ — videospoti, srednješolska populacija pride vsaj enkrat mesečno na račun s Srednješolskim utripom. Ta oddaja je namenjena dijakinjam in dijakom zasavskih srednjih šol in Gimnazije Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Ob naši tehnični podpori jo pripravljajo srednješolci sami. Naša najnovejša oddaja se imenuje Iz medijev za medije (prvič so jo zavrteli 10. aprila letos, op. p.). V njej bomo predstavljali znana slovenska novinarska imena. Prvi gost je bil novinar TV Slovenija Lado Ambrožič. Katera oddaja je najbolj gledana? Smo lokalno usmerjeni, a pokukamo tudi prek meja Zasavja. Zagotovo je takšna glasbena oddaja Apolon, v kateri gostimo praktično vse, ki nekaj pomenijo v slovenski zabävni glasbi. Imamo razne dokumentarce, pokrivamo glasbene prireditve, posneli smo npr. reportaži o Jurčičevi in Levstikovi poti, predstavljamo ljudske umetnike, Duhovna misel Janka Slabeta, nekdaj misijonarja na Madagaskarju, je prav tako zelo odmevna. Omenjeno pošiljamo tudi v izmenjavo lokalnim TV, s katerimi sodelujemo. To so: Gorenjska TV, Loka TV in medvoška TV. Za ekipo ETV so najbolj pomembne tedenska informativna oddaja “7”, tedenska športna informativna oddaja “Skok v šport” in kulturna informativna oddaja “Minute za kulturo”, ki jo pripravimo vsak drugi teden. Informativne oddaje mora po moje imeti vsaka lokalna TV, ostalo je nadstandard. Res pa je, da so informativne oddaje lokalno obarvane, zato jih ne dajemo v izmenjavo. Kakšen je doseg ETV? Vidni smo v občinah Zagorje, Trbovlje, Litija, Šmartno pri Litiji in Ivančna Gorica. V kabelskem sistemu EVJ Elektroprom ima možnost sprejemati naš program približno 20 tisoč družin, poleg tega pa je treba upoštevati še gledalce lokalnih TV, s katerimi imamo izmenjavo. Kakšna je vaša vizija razvoja programa ETV? Studio je praktično 100-odstotno zaseden, zato si pomagamo tudi z zunanjimi sodelavci, ki imajo doma 0 INTERVJU računalniško montažo; eden takšnih je Boštjan Rome. Časovno verjetno ne bomo širili programa, razen v primeru avtomatičnega, računalniškega predvajanja programa, ki pa bi zaenkrat povzročilo še prevelike stroške, čeprav bi z njim lahko predvajanje z večernega razširili še na popoldanski čas. Zdajšnja praksa je takšna, da program predvajamo ročno, torej mora nekdo priti zvečer v studio, vstaviti kasete in druge nosilce TV zapisa v aparature, da lahko ljudje to potem vidijo. Zaenkrat stroška za avtomatizacijo še ne zmoremo, vendar upam, da nam ga bo kmalu uspelo pokriti. Na zalogi imamo tudi 300 ur programskih vsebin lokalnih TV, s katerimi imamo izmenjavo, vendar si brez avtomatizacije ne moremo privoščiti njihovega predvajanja. Ponavadi imamo program od 20. do 22.30 ure, posnetek pa je na sporedu naslednje dopoldne. Ob petkih se program začne že od 18.30, ob sobotah dopoldne pa predvajamo posnetke najbolj zanimivih oddaj iztekajočega se tedna. Oddaje iz naše lastne produkcije si je možno ogledati tudi na naši spletni strani - informativno oddajo v celoti, ostale pa za pokušino. Kako izgleda vaš delovni dan? V pisarno pridem ob pol sedmih, redkokdaj grem ob 15. uri domov. V popoldanskem času so namreč na vrsti razna snemanja, kjer tudi sam opravim veliko dela. Pri lokalnih televizijah vloge niso strogo ločene; zaželeno je npr., da je snemalec tudi montažer, še bolje, če zna narediti tudi prispevek. Po drugi strani pa lahko novinar, ki zna poprijeti za kamero, popolnoma sam naredi prispevek s kakšne prireditve, kar je tudi cenovno ugodno. Tako imamo večjo ekipo samo za večje dogodke. Skoraj vsak dan sem popoldne na terenu ali kako drugače pripravljam prispevke. Treba se je npr. pripravljati na goste. Če recimo gostiš nekega književnika, moraš prebrati kakšno njegovo delo, da v pogovoru ne izpadeš nevednež. Kako si napolnite baterije po napornem dnevu? Komaj sem čakal, da pride pomlad, da grem lahko v športnih copatah po hribih in dolinah. Tekaška proga mora biti dolga vsaj eno uro. Ob sprostitvi med tekom se porodijo tudi nove ideje in načrti. Pozimi sem smučal, kar sicer je rekreacija, vendar je treba imeti malce več časa, za tek v naravi pa so na voljo primerne proge, takoj ko stopiš čez domači prag. Poleg tega še vedno igram mali nogomet in rad imam dobre knjige. Kot pri glasbi tudi pri knjigah posežem praktično po vsem. V mladosti sem se loteval lahkotnejšega branja, recimo romanov Victorie Holt in Agathe Christie, zdaj pa preberem kaj zahtevnejšega: knjige avtorjev, ki jih gostim v oddajah, kot tudi najbolj popularne knjige, kot so npr. Demoni in angeli, Da Vincijeva šifra in dela Umberta Eca. Kako usklajujete poklicno in družinsko življenje? Glede na to, da sta moja otroka že odrasla, hčerka bo stara 23, sin pa 17 let, me ne potrebujeta toliko, kot bi me v otroštvu. Zena se je že navadila na to, da me ni veliko doma, marsikdaj gre popoldne ali zvečer tudi z mano na prireditve, ki jih snemam. Včasih mi tudi kaj pomaga pri delu. Zagotovo pa ne bi sprejel mesta glavnega in odgovornega urednika ETV, če bi imel doma malčke, ki se jim je treba mnogo več posvečati. V tem primeru tega dela ne bi mogel opravljati 100-odstotno, polovičar pa nikoli nisem bil! Če nekaj delam, potem tisto delam na polno. Kje se poklicno vidite čez 5 let? Vidim se na ETV. Tudi literarno ste dejavni, doslej ste izdali dve knjigi. Kaj vas spodbuja k ustvarjanju? Imam veliko spodbud, ampak nimam časa za literarno ustvarjanje. Toliko informacij moram preliti na papir, sestavljati vprašanja za goste, zato enostavno nimam volje, da bi napisal še kaj za dušo. Lani sem sicer izdal drugo knjigo, ki pa tudi ne vsebuje samo novosti. Trenutno nimam energije za takšno pisanje, ampak kot se poznam, bo šlo zelo hitro, ko me bo prijelo. Upam, da bo še kaj nastalo. Kaj vam v življenju največ pomeni? Največ mi pomeni družina. Moj življenjski moto pa je: biti pošten in živeti v krogu tistih, ki jim lahko zaupaš in jih imaš rad. Predvsem pa pomagati ljudem, ki so pomoči potrebni. Boštjan Grošelj FUNDACIJE Z GLAVO NA ZABAVO SPET V ZASAVJU Na povabilo Šklaba, kluba zasavskih študentov, se v Zasavje zopet vrača Fundacija Z glavo na zabavo, ki v slovenskem prostoru deluje že šest let. Kjerkoli se pojavijo je zmeraj polno energije, presenečenj, novih animacij in zanimivih glasbenikov. Z nami bodo v sredo, 26. 4. 2006, proslavljali začetek prvomajskih počitnic. Zur se bo odvijal v Domu svobode v Trbovljah, pričakujte pa veliko zanimivih animacij, bogatih nagrad za trezne (sklad v vrednosti 500.000 SIT, med njimi tudi karte za koncert Santane na Dunaju), različne znane glasbenike, generacijo 00, požiralca ognja ... Torej en velik žur za vse, nagrade pa le za trezne! Vstopnina za člane Šklaba in Kluba B je 800 SIT, za nečlane pa 1300 SIT. Čimprej pa si priskrbite vstopnice v predprodaji, saj za člane stanejo 500 SIT, za nečlane pa 800SIT, kupite jih lahko v prostorih Šklaba in Kluba - B. Za podrobnejše informacije o delavnih urah pa si poglejte naše spletne strani. REKLAMA i21 It i ] % VEČ za isto ceno Sladoled Leone Stracciatella Incom Ajdovščina, 2x11; 1 + 1 GRATIS 645r- um 100% VEČ za isto ceno Zlati prepečenec Žito, 2 x 330 g; 1 + 1 GRATIS 432/ [€ 1,80 p-yBJJ!Ba Topljeni sir z rastlinsko maščobo, Goodlife, 1 kg Svinjsko pleče brez kosti, postrežno, različni dobavitelji, 759/ \€3žm £ Dobrodošli v trgovinah Spar Trbovlje in Spar Hrastnik! pon - pet: 8.00 - 20.00, sobota: 8.00 - 17.00 nedelja: 8.00 - 12.00 li v evro so informativni in so izračunani po centralnem paritetnem tečaju 1 EUI Društvo kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake - Mlinše - Kolovrat je v dneh pred Veliko nočjo gostovalo v Hotelu Medijske Toplice na Izlakah, kjer so prikazali delček prazničnega vzdušja, ki preveva ta čas v naravi in v ljudeh. Slastne dobrote, pod katerimi so se šibile mize, so zvabile z izgledom in namenom v velikonočno vzdušje obiskovalce... In vsak v čisto svojem Obiskovalci Knjižnice Antona Sovreta lahko v teh dneh še občudujejo kar dve razstavi, povezani z velikonočnimi prazniki. Člani likovnega krožka razredne stopnje OS NH Rajka Hrastnik so pod mentorstvom Janje Urlep in Nine Lazar so razstavili izdelke v čitalnici, prizadevne članice sekcije ročnih del pri Društvu invalidov Hrastnik pa imajo pisanke, butare, čipke... pri vhodu v knjižnico. Šolarji bodo razstavljali do konca aprila, članice Dl pa bodo pospravile svoje izdelke teden dni prej. Sladko jagnje Pirhi v skupnem gnezdu Slike in besedilo: St.R. in Fanči Moljk me REKLAMA 0 VaS pooblaščeni prodajalec In serviser: Priporočamo dodatno opremo: AVTOHIŠA MALGAJ d.O.O. Gabrsko 30 b,Trbovlje, tel.: 03 56 33 110 Obrtniška 13 a, tel.: 03 56 33 140 I Dodatna ponudba: 1. pooblaščeni servis za motorje In acooterje 2. dodatna oprema Aprllla 3. Dodatna oprema Dainese (2) Letna garancija aprllla *zjr ?41 REPORTAŽA POMOČ SOČLOVEKU V STISKI ŠE ŽIVI Požar stanovanjske hiše zakoncev Jožeta in Frančiške Grošelj v Borjeh pri Sentlambertu nad Zagorjem je znova postavil na preizkušnjo človeško solidarnost. Kot posledica napake na televizorju je v sredo 5. aprila okrog 17. ure najprej zagorela dnevna soba, požar pa seje nato bliskovito razširil na kuhinjo in del ostrešja. Gasilci so storili, kar seje dalo. Požarje 22 članov PGD Šentlambert, 11 članov PGD Zagorje mesto in 8 članov PGD Tima lokaliziralo in obvarovalo sosednje objekte, do 22. ure so dokončno ukrotili še ogenj na pogorišču. Skoda je bila tolikšna, da se hiše ni splačalo obnavljati, zato so se odločili za rušenje do temeljev, ki mu bo sledila gradnja nove hiša, ki bo postavljena že letos. Dotlej bosta prizadeta zakonca živela v sosednji, hčerini hiši. V sredo so gasilci PGD Šentlambert pomagali pri gašenju, čez tri dni, v soboto 8. aprila, so strnili svoje vrste za novo ukrepanje. Ob pomoči štirih članov PGD Tima ter sosedov, sorodnikov in drugih krajanov so pomšili zgorelo hišo. Pri delovni akciji, ki je pokazala, da v teh krajih še živi solidarnost, je skupaj sodelovalo 30 ljudi. Zjutraj zarana so pričeli razkrivati streho, nato so odstranili ostrešje in drug les. Sledilo je podiranje dimnika, rušenje pa se je končalo s strojnim posegom. Pristop tamkajšnjih ljudi je lahko za zgled, kako se pomaga sočloveku v stiski. Na ta način si prizadeti tudi hitreje čustveno opomore od šoka, ki ga doživi ob nesreči. Vsakdo se namreč zaveda, kako krhko je blagostanje in da se lahko vsakemu izmed njih pripeti kaj podobnega. Delovna akcija je prikazala, kako se v praksi izraža načelo: “Vsi za enega, eden za vse!” Ko bi se vsi tako zavedali pomena medsebojne pomoči... Besedilo in foto: Boštjan Grošelj DI(V)JAŠKA 0) Na Srednji šoli Zagorje so 14. aprila dijakinje in dijaki 4. izpitne enote poklicne mature (gostinsko-turistični tehnik) opravljali praktični del z zagovorom. Pripravili so velikonočno kosilo, hladno topli bife. Dijakinje in dijaki so pripravili krajši kulturni program, v katerem so nastopili tamburaši folklorne skupine Javorje, kjer sodeluje tudi dijakinja te šole. Ob tej priliki je Miloš Urbanija, letošnji podjetnik leta, šoli podaril ček za izobraževanje na GEA collegeu v vrednosti 1.360.000 SIT. Pravi, da se ni težko odločil, saj je pred leti tudi sam hodil v to šolo. Maturantom pa je dejal, da so si znanja pridobili, sedaj pa je odvisno od vsakega posameznika, kako bo uspel, da pa si želi srečanja z njimi v kaki eminentni restavraciji, zakaj ne kar na 25. aveniji v New Yorku. Na šoli bodo darilo porabili za izobraževanje učiteljev, del pa ga bodo namenili dijakom v učnem podjetju. Besedilo MM, fotograßje arhiv SŠZ MLADINSKA i--------- KNJIGA JE KOT SEKIRA ZAMKZLEMJ MORJU V NAS Na Srednji šoli Zagorje smo se odločili, da v okviru interesnih dejavnosti organiziramo bralni klub. Ideja je padla na plodna tla. Okrog knjižničarke, Danice Štrtak, se je zbrala skupinica »knjigoljubov«. Odločili so se, da bodo pripravili bralne večere. Prvi je bil v mesecu marcu. Gostili so bivšo dijakinjo šole, Urško Ejo Medvešek, ki je predstavila svojo pesniško zbirko. 4. aprila pa je bil gost dijak drugega letnika, Matej Arh. Predstavil je svoj prvenec, roman Greh iz preteklosti. Matej je mlad fant, poln življenjskega optimizma in mladostne energije. Obiskuje program turističnega tehnika. Pogovarjali smo se z njim in mu zastavili nekaj vprašanj, povezanih s knjigo. Na kratko, prosim, predstavi knjigo. Knjigo sem pisal pol leta, vmes sem jo dal za dva meseca na stran. Poimenoval sem jo Greh iz preteklosti. Naslov sem iskal dolgo, ker sem hotel najti nekaj originalnega oziroma nekaj, kar bi se res navezovalo na bistvo knjige, ki je, da se preteklost osrednjih junakov vrne v sedanjost in zahteva svoj dolg. Zaupaj nam vsebino knjige, da se bodo potencialni bralci lažje odločili za branje. Zgodbo sem postavil v Ameriko, ker se mi je zdel to najboljši dogajalni prostor. Slovenija je za kaj takega, po mojem mnenju, premajhna. Glavno vlogo ima mladenka, Rachel Reeve. Je uspešna profesorica, samska in v najlepših letih življenja. Kar naenkrat se povsod okrog nje začenjajo dogajati umori: nek moški po zanimivem ključu ubija ženske, ki soji zelo podobne. Najprej se zdi, da so žrtve izbrane povsem naključno, a kaj kmalu se izkaže, da jih je morilec dobro poznal, da ima z njimi skupno zgodbo iz preteklosti in da jih je tudi prej dobro opazoval in vedel za vsak njihov korak. Rachel ne razume, a izkaže se, da je med njima neka povezava. Morilec je noče ubiti, a prav njej nastavlja ključe in namige, da seje zgodil novi umor. Vse se še dodatno zaplete, ko se v Rachelino življenje vrne njen bivši fant, kije pripravljen storiti vse, da bi jo rešil. Ob strani ji stojita tudi dobrodušni detektiv in njena mama, ki hitro ugotovi, dajo preteklost začenja loviti. Kljub vsemu pa Rachel ugotovi, da v tej nevarni igri ne sme zaupati niti lastni senci, kajti nekdo jo hoče na vsak način povsem uničiti in ne ve, ali je to popolni neznanec ali pa nekdo, s katerim je močno povezana. Kako je potekalo pisanje knjige? Knjiga je natipkana na 250 A4 listih. Preden sem začel pisati, si sploh nisem zamišljal, kaj se bo v knjigi vse zgodilo. Izmislil sem si le imena in prvi ključni dogodek, nato je pisanje steklo samo. Pisal sem le takrat, ko sem dobil navdih oziroma novo zamisel, ki se mi je kot košček sestavljanke lepo skladala v celoto. Knjigo sem pisal postopoma, včasih sem končal tudi na sredini poglavja; če se mi je zdelo, da ni več dobro, sem nekaj strani tudi zbrisal in napisal še enkrat. Veliki prelom se je zgodil pred koncem, ko sem v nekaj dnevih napisal okrog 70 strani. Bolj je namreč šlo h koncu, več stvari seje že zgodilo, več se jih je še moralo zgoditi, junake sem že dobro poznal, zato sem čutil z njimi, in vizija, kaj naj se zgodi, se mi je v glavi čedalje bolj izoblikovala. Zadnje dni sem pred računalnikom presedel po deset ur in pisal. Končal sem prvega avgusta 2005. Kakšni so bili razlogi, ki so te pripeljali do tega, da si napisal lastno knjigo? Pisati sem začel, ker mi je preprosto zmanjkalo knjig. Rad berem, ker pa nisem našel nič primernega, sem napisal knjigo sam. Vedno sem rad pisal spise in poskusil sem nov izziv. Matej piše že novo knjigo, ki bo kar precej drugačna od prve; naslov bo Hiša sanj. Poleg pisateljevanja uživa tudi v učenju španščine. Nekoč bi jo rad obvladal do potankosti. Razred, v katerem je Matej, je nekaj posebnega. Poleg pisatelja v njem sedijo tudi scenarist, režiser, kulturnik, glasbenik in še kakšen »skrit talent« bi našli. Tem za nadaljnje bralne večere nam ni zmanjkalo. Že v mesecu aprilu vas vabimo, da se nam pridružite, ko bomo gostili pisatelja Igorja Karlovška, kije napisal mladinski roman Gimnazijec. »Zavedamo se, daje razvijanje bralne kulture, v času digitalnih medijev, težka naloga, ampak naši bralni večeri so dokaz, da je knjiga še vedno človekov najboljši prijatelj. In udeleženci kluba se zavedajo, daje to prijatelj, ki te nikoli ne razočara.« Besedilo in slike: Maruša Kolar ScUuvlidza/ št^uAtJLa/ ZEUMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE BARTEC-VARNOST, d.o.o. Tovarna eksplozijsko varnih elektronaprav 1410 Zagorje ob Savi Tel.: ++ 386(0) 356-64-366 Fax : ++ 386 (O) 356 64-167 e-mail: info@bartec-varnost.si internet: http//www.bartec.de Vsem občanom čestitamo ob 1. maju prazniku dela in želimo prijetno praznovanje! INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA d.d. 1410 ZAGORJE OB SAVI Savska cesta 1 Tel.n.c.:+03 56 55 560 Tel.prodaja: +03 56 55 583, 56 55 584 Fax:+03 56 64 023, 56 64 284 VSEM ZASAVCEM! OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA ČESTITAMO IN VAM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in _ video strani /A\ snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja jcsktnitß Vi trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! |:t ■ ■ I NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA 1 V SLOVENIJI - ■ \ ijVw? Koncert vokalne skupine Plavica ob 15.obletnici prepevanja Vokalna skupina Plavica je sicer še najstnica, vendar imajo njene članice za seboj že zanimivo, uspešno in bogato zgodovino...V torek, 4.aprila 2006, so ob svojem jubilejnem,15.koncertu, napolnile dvorano delavskega doma v Hrastniku. Obiskovalci so spremljali bogat program v treh delih.V prvem so zapele šest ljudskih in umetnih pesmi, sledil je dramski prizor, potem pa sta navdušili solistki Karmen in Irena v pesmi Divja rožica. V Mozartovem letu pa so se glasbenemu geniju poklonile z njegovo Uspavanko. V drugem delu so večer popestrili gostje. Pel je oktet Valvasor iz Litije, nastopil je Peter Napret z violino, Dejan Jakšič pa je igral na klavir. Na koncu pa so zapele pet zimzelenih pesmi kot na primer Ne čakaj na maj, Na vrhu nebotičnika..., večinoma v priredbi Dejana Jakšiča. Prisotne pa je v tem tretjem delu večera presenetila še posebna pevska točka, kije ni bilo v programu. S šopkom seje na odru pojavil trboveljski župan Bogdan Barovič. Večina je poznala vzrok. Na Melodijah morja in sonca so namreč lani spremljale Bogdana v pesmi Kam le plujemo in ob burnem aplavzu so seveda pesem, ki je dobila nagrado za najboljšo melodijo, ponovili. Preletimo še petnajstletno zgodovino mladih slavljenk. Začela se je s klepetom pevsko navdušenih kolegic na hrastniški šoli - Manje in Milene, ki sta menili, da bi bilo dobro malo prepevati. Drugi sopran sta našli takoj - glasbena pedagoginja Alenka z Dola je bila z a. Kmalu so odkrile tudi skriti talent kolegice Darje in kvartet Ajda, kot so ga poimenovale, je začel štiriglasno prepevati. Že na prvem javnem nastopu pa so izvedele, da to ime že obstaja. Za registracijo leta 2001so izbrale novo ime -Plavica. Umetniška voditeljica Milena seje upokojila in to nalogo je prevzela Alenka. Kasneje prevzame vodstvo glasbena pedagoginja Polona, zadnjih sedem let pa Simona. Pred tremi leti so se želele razširiti v oktet, vendar se ni izteklo. Od novembra lani nastopajo v naslednji zasedbi: I.sopran Karmen Lindič, Il.sopran Milojka Stefane in Maja Petan Majcen, I.alt Olga Ritter in Simona Weber Goljuf, ki je tudi umetniška voditeljica in H. alt Irena Piki. Vključene so v KD Svoboda Dol. V vseh teh letih so članice vokalne skupine Plavica razveseljevale ljubitelje petja po vseh krajih Zasavja in drugod po Slovenji.Vabili so jih na razne otvoritve, praznovanja, prireditve..., vsako leto pa so pripravile tudi odmevne koncerte. In se udeleževale srečanj malih vokalnih skupin, kjer so bile deležne laskavih ocen. « Samo lani na primer smo Konstruktiven klepet imele več kot dvajset nastopov,« je povedala Simona, ko smo jih obiskali tudi na njihovi vaji v prostorih dolske šole. Med temi so najbolj odmevni nastop za TV oddajo o Kumljanskem na Kumu, v studiu Hvala snemanje spremljevalnega vokala za pesem Bogdana Baroviča na MMS, nastop na republiški prireditvi v Šavni Peči ob podelitvi Sovretove nagrade... Poudarimo tudi lansko udeležbo na med območni reviji osrednje slovenske regije v Novi Štifti pri Ribnici.Tja so se po oceni strokovnega ocenjevalca Mitje Gobca uvrstile kot edina ženska vokalna skupina iz Zasavja, kar lahko štejemo kot enega vidnejših rezultatov njihovega dela. Ne vedo pa, da so lani julija pe/etudi v Estoniji, Baltski državi, ki ima za svoj nacionalni simbol rožo plavico... Ko smo potniki slišali ta podatek, smo celo uro poslušali njihov posnetek petja in razgovora na radiu Kum, ki smo ga imeli s seboj. Nastop na radiu je nastal ob njihovi pravi petnajstletnici - javno so prepevale namreč že leta 2000, le da so bile registrirne leto kasneje. Tudi praznovanje so načrtovale za lansko jesen, pa so ga iz opravičljivih razlogov prestavile na letošnji april. Simona je postala v tem času namreč srečna mamica... V zloženki, ki jo je oblikoval njihov prijatelj Jože Ovnik, so se zahvalile vsem sponzorjem, ki so poleg Občine Hrastnik omogočili koncert oziroma praznovanje. Mi pa jim zaželimo, da bi s petjem še naprej osrečevale sebe in druge. Besedilo: FančiMoljk, slike: Branko Klančar TEMATSKA + OB DNEVU ZEMLJE SKUPEN VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI PROJEKT Srednja šola Zagorje je v sodelovanju z OŠ Ivana Kavčiča s podružnico Mlinše, OŠ Toneta Okrogaija, OŠ Ivana Skvarče, OŠ dr. Slavka Gruma in Vrtcem Zagorje ob Savi pripravila ob svetovnem dnevu Zemlje prireditev »V enem dnevu okoli sveta«. Afrika skrivnostna in vznemirljiva - tolkala kot simbol Najmlajši v pripravah na predstavitevJužne Amerike... ..in na odru. Dijakinja SSZ Ajda Ivšek, ki je napisala EKO himno SSZz Robertom Perkičem Stopnišče in obe preddverji Delavskega doma Zagorje so dijakinje in dijaki SŠZ »oblekli« v oceane in morja, zgornje predverje je simboliziralo Arktiko in Anktartiko, v spodnjem prostoru pa so predstavili živo in neživo narava. Steklena dvorano pa je bila za ta dan ves ostali svet, kjer je vsaka od ustanov predstavila eno celino v sliki, besedi, igri, delavnici. Nastopi so se vrstili vsako uro za vse celine, osnovne šole in vrtec pa so nastopali z več ekipami, tako, daje sodelovalo čim več učenk in učencev. Pri izdelovanju predmetov za ponazoritev celine, ki so jo predstavljali, so uporabljali okolju prijazne materiale, tako, da so poleg siceršnje skrbi za Zemljo, to izrazili tudi praktično. Severni medved se je sprehajal po svetu in našel učenke in učence OŠ Tone Okrogar, ki so predstavili Avstralijo, pa učenke in učence OŠ Ivana Skvarče, ki so predstavili Afriko, varovanci vrtca Zagorje so predstavili Južno Ameriko, učenke in učence OŠ dr.Slavka Gruma s Severno Ameriko, učenke in učenci OŠ Ivana Kavčiča z Evropo, dijaki in dijakinje SŠZ pa so prikazali modno revijo iz Azije. Besedilo in slike MM (0 KRONIČNO________________ ZA UVOD V KRONIČNO Pestro in ne najbolj prijetno in untkarsko delo so imeli preteklih štirinajst dni vsi policisti v zasavskih lokalih, na ulicah in v stanovanjih in v naravnem okolju parkov in travnikov. Pričela se je sezona za kolesarje in motoriste in pomladna evforija je zajela tudi avtomobiliste, pa še pešci pogosto hodijo v teh pomladnih dneh z zasanjanimi očmi. Posledice so predvidljive ali pa tudi ne. Če tudi nimamo poročila s trboveljske in hrastniške PP, lahko zatrdimo, da dogodki po vsebini niso nič drugačni, kot v litijskem koncu. Zagotovo pa ugasla mlada življenja motoristov v teh dneh opominjajo, da hitrost ljubi 100 % odgovornega voznika in 300 % vame okoliščine, cestne, vremenske in tiste nepredvidljive... MaH PREGLED DELA POLICIJSKE POSTAJE LITIJA 10.04.2006 RAVBAJO KOT SRAKE V noči iz 06.04.2006 na 07.04.2006 so policisti med opravljanjem kontrole prometa iz dveh ustavljenih osebnih avtomobilov zasegli ukradene registrske tablice. Policisti so zoper osumljenca napisali kazenski ovadbi. 07.04 ob 13.00 uri so bili policisti obveščeni o poškodovanju vozila. Policisti so ugotovili, daje neznan storilec v Ljubljani ali v Litiji poskušal vlomiti v vozilo, vendar mu to ni uspelo, na vozilu pa je nastala materialna škoda. 08/04 ob 00.30 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran v bližini Gimnazije Litija. Na kraju so policisti ugotovili, daje neznani storilec prišel v vozilo skozi odklenjeni prtljažnik in ukradel avtoradio, mobilni telefon znamke sony ericsson, žensko torbico bele barve, komplet za prvo pmoč, rezervne žarnice, varnostni trikotnik in osebne dokumente. 08/04 ob 15.15 uri so bili policisti obveščeni o tatvini mejnikov v Jevnici. Na kraju so policisti ugotovili, daje občan izpulil nekaj mejnikov. Policisti o zadevi zbirajo dodatna obvestila in bodo o ugotovitvah obvestili državno tožilstvo. 09/04 ob 20 uri se je na PP Litija oglasil občan iz okolice Šmartnega in povedal, da mu je neznani storilec tega dne med 10. in 21. uro v Zalogu v Ljubljani ukradel prednjo registrsko tablico številka LJ 57-5EM. ZASAVSKI FRKER - 06/04 ob 11.15 uri so bili policisti obveščeni, da seje v Jablanici zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, daje kandidat za voznika vozil po lokalni cesti v smeri Cerovice. Pred križiščem z regionalno cesto je začel vozilo ustavljati, voznik tovornega vozila, ki je vozil za njim, pa je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del njegovega vozila. Nastala je le manjša materialna škoda. - 06/04 ob 15.45 uri seje na PP Litija oglasila voznica osebnega avtomobila in povedala, daje tega dne ob 05.30 uri med vožnjo po cesti v Mali Kostrevnici trčila v psa, ki je bil na vozišču in poškodovala osebni avtomobil. Policisti o lastniku psa še zbirajo obvestila. - 06/04 ob 18.15 uri so bili policisti obveščeni, da se je na parkirnem prostoru pred trgovino Tuš v Litiji zgodila prometna nesreča. Ob prihodu na kraj sta policista ugotovila, da je prometna nesreča nastala zaradi nepravilnega premika voznice osebnega avtomobila in da sta se udeleženca o krivdi že sporazumela. Nastala je le manjša materialna škoda. - 06/04 ob 18.30 uri seje na PP Litija oglasila voznica osebnega avtomobila in povedala, da je bila tega dne ob 16.30 uri udeležena v prometni nesreči na križišču glavne in turistične ceste v Hotiču ter se telesno poškodovala. Policisti so ugotovili, daje voznik osebnega avtomobila vozil po glavni cesti v smeri Litije in zavijal levo na turistično cesto. Za njim je z neprilagojeno hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila in s prednjim delom vozila trčil v zadnji del pred njim vozečega avtomobila. V trčenju seje potnica v prvem avtomobilu lahko telesno poškodovala. - 06/04 ob 21. uri so bili policisti obveščeni, da se je na parkirnem prostoru pred gostilno Majolka v Šmartnem pri Litiji zgodila prometna nesreča. Policista sta ugotovila, da je do sedaj še neznani voznik osebnega avtomobila bele barve z nameščenim spojleijem vozil po regionalni cesti iz smeri Pungarta proti Ustju ter izgubil oblast nad vozilom in trčil v parkiran osebni avtomobil, nato pa odpeljal neznano kam. Policisti o povzročitelju še zbirajo obvestila. Vse, ki karkoli vedo o tej prometni nesreči ali povzročitelju prosimo, da pokličejo na PP Litija (890-02-80) ali na številko 113 oz. na številko 080-12-00, ki zagotavlja anonimnost klicev. - 08/04 ob 0.15 uri so bili policisti obveščeni, da seje na Vačah zgodila prometna nesreča. Na kraju so ugotovili, daje voznik tovornega vozila s trčil v vejo. Nastala je le materialna škoda. - 08/04 ob 12. uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na glavni cesti G2-108 Litija - Ljubljana pri Kresnicah. Policisti so ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila med vožnjo v smeri Litije v desnem nepreglednem ovinku prehiteval pred seboj vozeča osebni in tovorni avtomobil in zato trčil v nasproti vozečega voznika motornega kolesa. V prometni nesreči sta na kraju prometne nesreče umrla oba voznika, ena oseba v osebnem avtomobilu pa seje lahko telesno poškodovala. DELOVNA NESREČA - 08/04 ob 13.45 so bili policisti obveščeni, da seje v Stari gori pri Velikem Gabru v gozdu imenovanem Primskov hrib zgodila delovna nesreča. Policisti so ugotovih, daje občan podiral večje drevo, ki je nato padlo nanj in ga tako telesno poškodovalo, da je umrl. KRONIČNO © AUFBIKS - 08/04 ob 20.00 uri se je na tukajšnji policijski postaji oglasil občan, kije prijavil, da so ga v Ljubljani pretepli. Policisti so o kršitvi zbrali obvestila in o tem obvestili pristojno policijsko postajo v Ljubljani. - 08/04 ob 20.30 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda v stanovanjski hiši v bližini Litije. Na kraju so policisti ugotovili, da je pijan občan doma razgrajal in vpil na ženo. Ob prihodu policistov se je že umiril. Zoper njega bo podan obdolžilni predlog. - 08/04 ob 23.10 uri so bili policisti obveščeni, da v gostinskem lokalu Nina bar v Litiji vpijejo. Na kraju policisti niso ugotovili kršitve javnega reda in miru, pač pa bodo zoper gostinko podali poročilo na inšpekcijske službe, saj je gostinski lokal obratoval preko določenega obratovalnega časa. - 08/04 ob 22. uri so bili policisti obveščeni, da večja skupina mladostnikov razgraja pri otroškem vrtcu Najdihojca v Litiji. Policisti so na kraju štiri mladostnike, ki so pili cocto ter pustili steklenice na tleh, vendar kršitve javnega reda in miru niso zaznali. Policisti so mladostnike opozorili, da naj steklenice pospravijo, kar so tudi storili ter jih napotili domov. - 09/04 ob 08. uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanju v Litiji. Policisti so ugotovili, daje mož s katerim je v ločitvenem postopku, razbijal po vratih ženinega stanovanja ter zbudil otroke. Nato ji je grozil z ubojem in jo s plosko roko udaril po obrazu. Nato je uporabil silo tudi zoper otroke. Pred prihodom policistov je odšel neznano kam in ga policisti kljub pregledovanju okolice niso izsledili. Ko bodo policisti zbrali vsa obvestila bodo napisali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništvo. - 09/04 ob 18.30 uri so bili policisti obveščeni, daje v ZD Litija iskal zdravniško pomoč mlajši občan iz Litije. Policisti so ugotovili, da je občan iz Litije tega dne ob 01. uri v prostorih Holtikulturnega in turističnega društva Kovač v Podkraju udaril mlajšega občana. Ob 18.15 uri je isti občan srečal občana, katerega je udaril, na igrišču pri OŠ ter ga ponovno udaril in mu povzročil sled poškodbe. Policisti bodo napisali obdolžilni predlog. - 09/04 ob 18.30 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v Jevnici, kjer je sosed na sosedov ravnik navažal gramoz. Policisti so ugotovili, daje sosed zasipaval luknje na cesti in stresel nekaj gramoza tudi ob cesto, kjer se vozila srečujejo in je last soseda. Policisti so ga opozorili, da naj material navožen na sosedovo zemljo odstrani. - 09/04 ob 23.30 uri je na PP Litija prišel občan in prijavil, da ga je pred gostinskim lokalom V§R v Litiji udaril neznani občan. Policisti so odšli na kraj in ugotovili, da je gostinski lokal že zaprt, v okolici pa ni bilo nikogar. Ko bodo policisti zbrali vsa obvestila, bodo izvedli ustrezen ukrep. RAZSTAVA IZ ZBIRK MUZEJA SLOVENSKE POLICIJE V ZASAVSKEM MUZEJU TRBOVLJE V petek, 17. marca, je bila v Zasavskem muzeju v Trbovljah otvoritev gostujoče »Razstave iz zbirk muzeja slovenske policije«. Razstava prikazuje del zbirke, ki je zaradi prostorske stiske od leta 2001 sicer deponirana na podstrešju Policijske akademije. Vsebinsko pa pokriva kriminaliteto v Sloveniji od leta 1920 do 2000, delovanje Centra za forenzične preiskave in penološko zbirko -zgodovinski razvoj izvrševanja kazenskih sankcij, ki je na razstavi predstavljana z diapozitivi. Na dan otvoritve nas je po razstavi, ki predstavlja del dokumentarnega gradiva iz zbirk ljubljanskega Muzeja slovenske policije, naslednika nekdanjega Muzeja organov za notranje zadeve/ drugi del je trenutno na ogled V Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu/, popeljala avtorica BISERKA DEBELJAK. Dolgoletna kustosinja nam je predstavila fotografsko, tekstovno in predmete gradivo-s katerim so bila kazniva dejanja storjena. Gradiva kriminalističnga oddelka so obdelana in razvrščena po motivu kazenskega dejanja in gleda na to razdeljena v zbirke: bivše politične in gospodarske kriminalite, zbirke ilegalnih drog, zbirke mladinske delikvence, zbirke seksualnih in krvnih deliktov ter zbirke premoženjske kriminalitete. Vsi prisotni smo izvedeli, da tako obdelano in na razstavi prikazano dokumentarno gradivo daje odgovore na sedem »zlatih vprašanj« kriminalistike: KAJ, KJE, KDAJ, KAKO, S ČIM, ZAKAJ IN KDO. Odgovori na prvih pet vprašanj so objektivnega, na zadnja dva vprašanja pa subjektivnega značaja. V veliko pomoč pri iskanju odgovorov na navedena vprašanja pa so kriminalistom eksperti centra za forenzične preiskave, ki predstavljajo oz. z materialnimi dokazi potrjujejo vez med kaznivimi dejanji in njihovimi storilci. Kot nekakšno piko na i predstavitvi kaznivih dejanj pa predstavlja penološka zbirka, ki ne eni strani govori o nehumanem in nečloveškem načinu dokazovanja krivde in izvrševanja kazenskih sankcij nekoč, na drugi pa želi s prikazom zavodov za prestajanje kazni zapora v Sloveniji, obiskovalcem razstave približati permisivni način prestajanja kazni brez telesnih kaznovanj in osamitev, s tretmanom, z delovnimi programi in denarnimi nagradami. Avtorica Biserka Debeljak s tako zasnovano razstavo predstavlja javnosti del »naše (ne)kulturne« dediščine, ki gotovo ni lepa in zaželena, a je bila in je še danes sestavni del našega življenja, zato želi/mo z njeno predstavitvijov javnosti v našem muzeju vplivati na spoznanje obskovalcev- Zasavčanov, da je varnost vrednota, ki jo lahko dosežemo samo z uresničevanjem znanega gesla: »PREPREČUJMO KRIMINAL SKUPAJ«. Otvoritev razstave pa je, ne glede na vsebino ki jo prikazuje, kulurni dogodek in to je na otvoritvi potrdil kvartet komorne zasedbe pihal Policijskega orkestra z izborom štirih, profesionalno izvedenih skladb. Teh pa žal obiskovalci, ki boste obiskali razstavo do konca meseca aprila, ne boste mogli slišati. Vse ostalo, kar smo videli na otvoritvi, pa si boste lahko ogledali, sami ali pa vodstvom kustosinje ZMT Vabljeni! 080-1200 »Skupaj proti kriminalu« ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN, POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 RAZVEDRILO + Vicoteka V šoli Učitelj: “Povedal vam bom nekaj pregovorov, ki imajo tudi obrnjeni svoj smisel. Na primer, če rečem: Pes, ki laja, ne grize, bi se glasil obrnjen pregovor mogoče takole ... No, kdove?” Majhen modrijan v prvi klopi dvigne roko: “Bolhe, ki grizejo, ne lajajo." Deviški pas Srednjeveški vitez se je odpravljal na križarsko vojno in pred odhodom je izročil ključ deviškega pasu najboljšemu prijatelju. “Obema zaupam in vem, da mi bosta ostala zvesta; ti, zvesta žena in ti, zvest prijatelj. Če me 10 let ne bo nazaj, lahko pas odkleneta in ti, prijatelj, me nadomesti v zakonu.” Tako je dejal in odjezdil. Čez eno uro gaje v diru dohitel prijatelj in mu dejal: “Zmotil si se, napačen ključ si mi dal.” V avtobusu Dva prijatelja se vozita z avtobusom mestnega prometa in udobno sedita. Eden trdno zapre oči. “Ti, spiš ali kaj?” ga dregne prijatelj. “Ne, to ne, toda veš, ne morem gledati tiste uboge starke tam, ki komaj stoji.” Misli Otroci nam naredijo največ veselja že devet mesecev pred rojstvom. Če želite videti prijazni nasmeh svoje žene, jo peljite k fotografu. PABERKOVANJE Leta 1992, tri leta po smrti desetega pan-čenlame, enega najvišjih tibetanskih verskih dostojanstvenikov, so opazili, da njegovo telo kaže znake življenja, ki so nerazložljivi. Celo telo se je namreč prekrilo s pubom. Bambus, s katerim se prehranjuje veliki panda, ne vsebuje veliko hranljivih snovi, zato ga mora pojesti kar 10 kilogramov na dan. Da ga lahko poje toliko, mora žvečiti približno 15 ur. Razvedrilo —-Krajša cas. DARILO ZA NOVE NAROČNIKE Naročite se na RAZVEDRILO in postanite naš redni naročnik. Z naročilom dobite praktično darilo: ASTROLOŠKI ROKOVNIK! AKCIJA VELJA OD 01. 03.2006 DO 31.05.2006! Več na www.razvedrilo.si ali po telefonu: 01/56-36-100 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 29. aprila 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 8/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primem ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit in 3x bon po 5.000,00 sit in lx 2.500 hotela Medijske toplice Izlake Izžrebanci nagradne križanke 7/2006 so: Lucija Cvirn Dolenja vas 47,1410 Zagorje -bon za 5.000,00 sit Marija Grošelj, Ul. talcev la, 1410 Zagorje-bon za 3.000,00 sit Gašper Križnik, C. 20.julija 13,1410 Zagorje -bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO VELIKONOČNI ZAJČKI SO ODSKAKLJALI, V TRGOVINI JAKA PA SE BOSTE ZOPET LAHKO PO UGODNIH CENAH SLADKALI ZELO ZELO UGODNO Drobni keksi pakirani 650 g samo 399,00 sit 1,66 € Kokosovi keksi pakirani 700g samo 595,00 sit 2,48 € VABLJENI TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 RAZVEDRILO 0> Prvi del aprilskih praznikov je mimo. Blagoslovljeno je cvetje, velikonočna jedila in idila so in je minila. Ostali so pa prijetni spomini in če se bo tale naš ‘pocahnani’ bralec spomnil, daje bil tam, kjer je bil tudi Zasavc in se bo na sliki prepoznal, potem naj brž pokliče na GSM 041 410 734 in pove, kako mu je ime. Pri Marti ga čaka bon za dve pizzi in dve coca-coli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah, ampak, pozor, samo do 28. aprila t.L-potem.. .po tem dnevu bo bon ‘izginil’. PIZZCRM ČiBHICA YRAÖCYIÖ molej Yohroxorjevo % IZtAKE. Tel.: OS/56-74-137 In še REŠENA uganka: Vsi, ki ste verjeli, da ni nič pornografskega na naši ugankarski fotografiji, ste pravilno ugotovili, da so na njej TRIJE TREBU(ŠČK)HI: BON ZA 5.000,00 SIT (20,86 eurov), kije ‘uporaben’ za Hotel Medijske toplice, bo izkoristila: Anita Jerman, Doberljevo 14, 1413 Čemšenik -Bravo za pravilen odgovor. Sicer ste bili pa pridni za ugibanje in ste nas prijetno presenetili. Vsi odgovori so se vrteli okrog človeških trebuščkov, no, tudi za razvite prsi s trebuščkom in s stegni ste jih prepoznavali, ampak za podobo iz živalskega sveta pa jo je imela Majda Zupan, Pod Ostrim vrhom 14 a, 1420 Trbovlje - Ker je bil njen odgovor v svojem bistvu tudi pravilen in bi se mnogi strinjali z njim in hkrati edini nepravilen, dobi tudi ona BON ZA HOTEL MEDIJSKE TOPLICE ZA 5.000,00 SIT. Hvala vsem ugibajočim, čestitke izžrebanim - nagrade pa bomo poslali po pošti! Uredništvo TWIRLING: ZAGORJU V soboto 8. aprila in nedeljo 9. aprila smo si lahko v zagorski športni dvorani ogledali atraktivne nastope spretnih »sukalk« palice, pa tudi drugih rekvizitov, v dobri organizaciji DPM Zagorje, Twirling kluba Svea iz Zagorja in Twirling zveze Slovenije. V zadnji številki Zasavca ste lahko v napovedniku prebrali kaj pravzaprav twirling je, danes pa vam postrežemo z rezultati in utrinki s tekmovanja. Naj poudarimo, da so sodili tuji sodniki z mednarodno licenco, tako, daje vsakršna kuhinja, kije v Sloveniji posebno v zadnjem času čedalje bolj prisotna, tu popolnoma izključena. V teh dveh dneh se je zvrstilo 168 tekmovalnih nastopov v sedemintridesetih kategorijah. Naj povemo, da tekmovalke in tekmovalci nastopajo v treh težavnostnih stopnjah (C, B, in A) glede na težavnost izvedenih likov, v vseh starostnih kategorijah, nastopajo pa kot solisti, »freestylerji«, vparih, kot grupa in kot team. Sodelovalo je 20 klubov iz vse Slovenije. Tekmovalke Twirling kluba Svea Zagorje so se takole uvrstile: C FREESTYLE JUNIOR: Nika Rakovič - 3. mesto C FREESTYLE SENIOR: Anita Kosi -1. mesto B FREESTYLE SENIOR:, Neja Korbar -1. mesto Sanja Dominkovič - S.mesto B FREESTYLE PARI SENIOR: Sanja Dominkovič, Nika Rakovič - 2. mesto, Maja Rahne, Nadja Semec - 3. mesto C TEAM SENIOR: 1. mesto B TEAM SENIOR: TK Sveal - 2. mesto, TK Svea2 - 3. mesto Besedilo in slike MM STRELJANJE: SD Okrogar-Skvarča Zagorje v ligi KŠZ regije... Končalo seje tekmovanje 3. lige koroško-štajersko-zasavske regije v streljanju s standardno zračno puško. Strelci strelskega društva Okrogar-Skvarča iz Zagorja so z ekipo, v sestavi Nejc Slanšek, Nika Bradač in Bogdan Slanšek, tekmovali na sedmih ligaških turnirjih. V skupnem seštevku so zbrali 54 točk, kar jih je, nad pričakovanji, uvrstilo na tretje mesto. Zmagali pa so strelci strelskega društva Alojz Hohkraut iz Trbovelj. Prav tako so se seštevali tudi rezultati posameznikov, med katerimi je Bogdan Slanšek osvojil končno drugo mesto, za Trboveljčanko Petro Smodiš. ...in na državnem prvenstvu V Trbovljah je potekalo 15. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, ki so se udeležili tudi strelci iz Zagorja. V konkurenci članov je Bogdan Slanšek zadel 567 krogov, med mladinci Nejc Slanšek 545 krogov, medtem, ko je v kategoriji mladink tekmovala Nika Bradač in zadela 337 krogov. Vsi so streljali svoji trenutni pripravljenosti primerno, kar pa ni zadostovalo za vidnejše uvrstitve. Besedilo: Bogdan Slanšek KARATE : BRK/ BOJAZNI V PKIIIODNK BORBE V soboto, 01. aprila 2006, je v športni dvorani OŠ Žalec v organizaciji Karate zveze Slovenije in Karate kluba Petrovče, kot tehničnega organizatorja, potekala 1. Pokalna tekma za Pokal Slovenije 2006 za dečke in deklice. Na tekmi je sodelovalo 37 klubov s skupno 260 tekmovalci, ki so opravili 327 posamičnih nastopov in 36 nastopov v ekipnih katah. V klubu so bili malo zaskrbljeni ob prestopu Timija UMEKA in Žige ROZINA iz kategorije dečkov med kadete. V zadnjih letih sta osvojila večino trboveljskih medalj v tej starostni kategoriji. V lanskem letu v okviru karate zveze Slovenije tudi pokal za najboljšega in drugo uvrščenega karateista leta v svoji kategoriji. Trenerji so zato še bolj zavzeto pripravljali mlade tekmovalce, za večino njih, prvi uradni nastop izven Trbovelj. V soboto se je pod vodstvom trenerjev Jerneja SIMERLA in Mihe KOVAČIČA ter vaditeljev Nine POŠEBAL, Nastje BEVC, Roka LOPANA, Kristijana OSTOJIČA ter Maksa ŠMIDHOFERJA proti Žalcu odpravilo 17 mladih nadebudnežev: Sonja BALOH BAROVIČ, Ajša DURATOVIČ, Mila NEDIČ, Ammar ŠILJIČ, Žan HRIBOVŠEK, Žan ŠPILAR, Jan NARAGLAV, Žan KRAJŠIČ, Tim ŽLAK, Martina KERŠIČ, Barbara GAŠPARIČ, Sanja NARAGLAV, Lejla DORIČ, Tea LOPAN, Aljaž NOVAK, Almin SALKIČ in Aljaž VESENJAK. Vsi so najprej nastopili v katah. Svoj dan sta imela Sonja BALOH BAROVIČ in Blaž HRIBOVŠEK, ki sta osvojila bronasti medalji. Aljaž VESENJAK se je trdno odločil, da bo šel po stopinjah svojega klubskega prijatelja in vzornika Timija UMEKA. V najštevilčnejši kategoriji starejših dečkov, kjer je svoje moči merilo kar 42 nastopajočih, je osvojil zlato medaljo. V ekipnih sestavah so dokazali, da so specializirani za takšne nastope. Bronasti medalji so osvojile malčice Sonja, Mila in Ajša ter starejši dečki Aljaž NOVAK ter Aljaž VESENJAK in Almin SALKIČ. Še mesto višje so se povzpele starejše deklice, Lejla, Sanja in Martina. Med osmimi ekipami pa so zlato medaljo osvojili mlajši dečki Žan, Jan in Blaž. Vsi tekmovalci, ki so nastopili v športnih borbah, so nastopali prvič in zelo pogumno Tim ŽLAK, Aljaž NOVAK, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK in Tea LOPAN, kije v kategoriji dvajsetih tekmovalk zmagala vse štiri borbe in osvojila zlato medaljo. Na čestitko treneija je odgovorila, daje prišla v Žalec zmagat! Tea je sestra starejšega brata Roka LOPANA, ki je že nekaj časa med najboljšimi slovenskimi karateisti v kadetski konkurenci. Na povabilo italijanske karate zveze so se trboveljski karateisti v nedeljo 9. aprila udeležili v Udinah 7. mednarodnega karate turnirja “Trophy 2006”. Skupno je nastopilo preko 800 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Poljske, Švice, Hrvaške, Srbije in Črne Gore, Slovenije in Italije. Trenerja Borut MARKOŠEK in Damir VUČILOVSKI sta v Udine odpeljala Aljaža VESENJAKA, Jerneja HUDOMALJA, Žiga ROZINO, Kristijana OSTOJIČA, Maksa ŠMIDHOFERJA, Nino POŠEBAL in Lejlo DORIČ. V katah, to je v estetsko zloženih likih so nastopili Aljaž, Žiga, Lejla in Nina. V zelo močni mednarodni konkurenci so Trboveljčani dosegli polovičen uspeh pri osvajanju odličij. Žiga je izgubil v drugem kolu z tesnim izidom 2:3. Nina je bila še uspešnejša, izgubila je šele v boju za bronasto medaljo in nato osvojila 5. mesto. Lejla DORIČ, kije izgubila šele v finalu, je s srebrno medaljo dosegla enega izmed svojih največjih uspehov v karieri. Razred zaseje bil spet Aljaž VESENJAK, zmagovalec 1. pokalne tekme v Žalcu. Tudi tokrat je prepričljivo osvojil zlato medaljo. Trener Borut MARKOŠEK, znan po strogosti, je bil tokrat zadovoljen s pristopom tekmovalcev, ki so nastopili v športnih borbah. Tudi v teh so dosegli polovičen izkupiček pri osvojenih medaljah. Kljub srčnosti sta tokrat brez medalj ostala Maks in Žiga. Bronasti medalji pa sta osvojila Kristijan in Jernej. Besedilo:po Bogdanu Simerlu MALI NOGOMET GAMSI - NOGOMETNO ZNAMENJE PIVA V OSONČJU ZMAG Ekipa, ki deluje v okviru Športnega društva Senožeti, je bila ustanovljena leta 1994. Nogometaši, ki se niso uspeli uveljaviti v prvi ekipi, ki je pod imenom Šentlambert nastopala v prvi oz. drugi zagorski medobčinski ligi malega nogometa, so se zbrali v eno ekipo in začeli zagreto nastopati v četrti ligi. Ime so člani imeli že prej - to je bila pivska druščina Gamsi, ki je ime dobila po živali, upodobljeni na steklenici priljubljenega hmeljnega napitka. Svoje znanje malega nogometa so prej pilili “za hladom”. Iskali so nove izzive, zato so se podali v vode javnega nastopanja. Merili so moči z ekipami iz celega Zasavja, kar je dodatno krepilo prijateljske vezi. Ustanovni vratarje bil Primož Grošelj, ustanovni igralci pa naslednji: Franc Ocepek, Viktor Ocepek ml., Jože Juvan, Viktor Jerman ml., Rado Vozelj, Matjaž Jerman, Marjan Ocepek in Peter Baš. V četrti ligi so bili vse do leta 2003, ko je zaradi menjave generacij zdesetkana ekipa Šentlambert izpadla v tretjo ligo. Od ekipe, nekdanjega prvaka prve lige, so v članski konkurenci ostali samo trije igralci, zato so se s člani Gamsov združili v ekipo Šentlambert/Gamsi. Tako so Gamsi v sezoni 2003/2004 prvič okusili igranje v tretji ligi. Tudi Gamsi so se kakovostno dvignili, zato so za mnoge presenetljivo že v prvi sezoni igranja v tretji ligi - še to so bile prej le pobožne želje -naredili nov korak naprej. Po napetem boju so zmagali v tretjeligaški konkurenci in si zagotovili napredovanje v drugo ligo. Tam so v sezoni 2004/ 2005 po “tipajočem” začetku osvojili 5. mesto. Postali so stabilen drugoligaš. Poleg tega jim je uspelo doseči več odmevnih turnirskih rezultatov. Naj večji uspeh lanskega leta je osvojitev 1. mesta na junijskem Memorialu Jožeta Pavška v Colniščah, ko so zapored premagali tri favorite prve lige. V sezoni, ki trenutno poteka, so v prvih 12 tekmah nanizali 12 zmag. Trinajstina je bila zanje usodna, saj so 11. aprila, v 13. krogu, prvič oddali točke - z izidom 1:2 jih je “zvilo” v dvoboju z ekipo ETI Elektroelement. Dva dni kasneje, 13. aprila, torej spet v znamenju trinajstice, jim sreča prav tako ni bila naklonjena. V ligaškem pokalu so se v rednem delu enakovredno kosali s prvoligaškimi Škoti Tingl-tangl (3:3), loterija kazenskih strelov pa je odprla vrata četrtfinala izkušenim Kisovčanom. Kljub temu Gamsi/Šentlambert še naprej z naskokom vodijo v drugi ligi, in če bodo na naslednjih tekmah pokazali vse svoje znanje, potem imajo odprto pot do 1. mesta v drugi ligi in uvrstitve v prvo ligo, kar bi povrnilo nekdanji ugled šentlambertskih “borcev” malega nogometa. A vsake tekme se morajo lotiti na polno ter si znova okrepiti zmagovalno miselnost. In kdo sestavlja moštvo Gamsi/Šentlambert? To so: Matej Groboljšek, Marko Povše, Tomaž Vrtačnik, Aleš Povše, Marko Arh, Uroš Režun, Borut Groboljšek, Marjan Ocepek, Igor Šparlek, Slavko Drnovšek, Matjaž Jamšek, Gregor Baš, Jernej Baš in Demitrij Režun. Vodja ekipe je Boštjan Grošelj. Besedilo: Boško PLAVANJE 1». POKAL JEŽEK V soboto 8.4. in nedeljo 9.4.2006 je plavalni klub Ljubljana organiziral 19. POKAL JEŽEK, ki je namenjen mlajšim plavalcem in plavalkam. Tekma je bolj razvedrilnega značaja ob koncu zimske sezone in je namenjena srečanju najmlajših, ko naj ne bi bili obremenjeni z rezultati. Tekma popularizira plavanje in je priložnost za druženje in medsebojno spoznavanje. 19. POKALA JEŽEK seje udeležilo 12 klubov iz tujine- med njimi največ iz Hrvaške ter Srbije in Čme gore in 18 slovenskih klubov. V soboto so nastopili letniki 1996 in plavali vse 50m discipline, v nedeljo pa so nastopili letniki 97 in mlajši in plavali 25m discipline. Zmagovalec pokala je bil ob koncu tisti plavalec, ki je v vseh štirih disciplinah dosegel najboljši najmanjši seštevek časov v delfinu, prsnem, hrbtnem in prostem plavanju. Tekmovanja so se je udeležili tudi najmlajši plavalci PK Lafarge Cement Trbovlje. V soboto je plavalo šest, v nedeljo pa sedem plavalcev. Mario Budimir je odlično plaval in se je med 150 plavalci, ki so plavali vsako disciplino, kar 3X uvrstil med prvih deset, kar je res lep uspeh. Zelo dobro je plaval tudi Jan Burgar, pohvaliti pa je treba tudi ostale štiri, ki so popravili osebne rezultate. To so bili pri ml. dečkih Pavao Cvitič, Jernej Santo in Klemen Stanič, pri ml. deklicah pa Karmen Zmrzlak. V nedeljo so za PK LCT nastopili Nejc Kos - letnik 97, ki se je od naših najmlajših plavalcev najbolje izkazal ter Marko Hauptman, Nejc Šviga, Josip Cvitič, Matic Pavšek in pri mlajših deklicah Nina Kos ter Klara Volaj. Vsi, razen Nejca Kos, so bili prvič na takem tekmovanju in zaslužijo posebno priznanje, Klara Volaj, roj. aprila 2000, je bila druga najmlajša udeleženka tekmovanja in je le za las zgrešila nagrado, ki jo ob tej priložnosti podelijo najmlajšemu udeležencu. Pričenja se letna sezona in vse tekme se bodo odvijale v 50m bazenih. Trboveljski plavalni klub pa bo še vedno treniral v 25m bazenu v Lafarge Cementarni Trbovlje in se pripravljal na tekmovanja. Besedilo: Seiko Boris MALI OGLASI @ mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Ugodno prodam Hobi lesno obdelovalni stroj z vsem orodjem. GSM 041 355 438 Prodam skuter SYM, še v garanciji. GSM 041 497 809 Ugodno prodam otroški stolček Cicco za hranjenje, malo rabljen. Cena 13.000,00 sit. Informacije na tel.: 03 56 35 564 ah GSM 041 597 569 Iščem delo Iščem delo kot hišnik.-vzdrževalec-čistilec- z znanjem iz zidarstva, pleskarstva, mizarstva, vodovodarstva, električarstva - kjerkoli v Sloveniji. GSM 041 717 342 Šifra: Zasavc Iščem kakršnokoli delo na domu. Imam prostor in prevoz. Šifra: Zasavčan Stiki Moški, 49/171 želi spoznati žensko za skupno življenje, najraje s svojo hišo ali kmetijo. Otroci niso ovira. Šifra: Zasavje NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): ZASAVC naša spletna stran: http://zasavc.gajba.net e-pošta: zasavc@email.si c«c ACPREIMčAinE Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE, enosobno, 36 m2, 1. 1963, CK cena: 7.000.000,00 SIT (29.210.- EUR), menjava za večje z doplačilom TRBOVLJE-center, dvosobno, 47 m2,1.1900, obnovljeno 1.2001, pritličje stanovanjskega bloka; cena: 5.600.000,00 SIT (23.368 .- EUR) Dol pri HRASTNIKU, hiša, 180 m2, renovirana 1.1990,2 ločeni enoti s samostojnima vhodoma; cena: 14.500.000,00 SIT (60.507.-EUR) ZAPOSLIMO -strojnika gradbene mehanizacije in - šoferja kiper kamiona AGM NEMEC Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško Tel.: 03 56 48 043, GSM 041 625 913 Opaž, suh smrekov- debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko KINO/OBVESTILA *-------------- Kino Dol pri Hrastniku Petek21.04.06 ob 18.00 LAHKO NOČ IN SREČNO, am.zgod.drama Petek 28.04.06 ob 18.00 VELIKA DRUŽINA, VELIKO SMEHA, am.kom. Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 20.04.06 ob 20.00 LAHKO NOČ IN SREČNO Petek 21.04.06 ob 20.00 HOJA PO ROBU, am.biogr.glasb.drama Sobota 22.04.06 ob 18.00 HOJA PO ROBU ob 20.15 LAHKO NOČ IN SREČNO Nedelja 23.04.06 ob 18.00 LAHKO NOČ IN SREČNO ob 20.00 HOJA PO ROBU Sreda 26.04.06 ob 20.00 SIRIANA, am.triler Četrtek 27.04.06 ob 20.00 SIRIANA Petek28.04.06 ob 20.15 VELIKA DRUŽINA, VELIKO SMEHA Sobota 29.04.06 ob 18.00 VELIKA DRUŽINA, VELIKO SMEHA ob 20.00 SIRIANA Nedelja 30.04.06 ob 18.00 VELIKA DRUŽINA, VELIKO SMEHA ob 20.00 SIRIANA Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 20.04.06 ob 18.00 USODNA NESREČA, Oskar za najboljši film (3 oskarje) ob 20.00BREZ POVRATKA 3, groz. Petek 21.04.06 ob 18.00 USODNA NESREČA ob 20.00 PRVINSKI NAGON 2 nedelja 23.04.06 ob 18.00 USODNA NESREČA ob 20.00 PRVINSKI NAGON 2 ponedeljek 24.04.06 ob 18.00 USODNA NESREČA ob 20.00 BREZ POVRATKA 3 torek 25.04.06 ob 18.00 BREZ POVRATKA 3 sreda 26.04.06 četrtek 27.04.06 petek 28.04.06 sobota 29.04.06 nedelja 30.04.06 poned. 01.05.06 torek 02.05.06 sreda 03.05.06 ob 18.00 Nanny McPhee: ČUDEŽNA VARUŠKA dmž.kom ob 20.00 BREZ POVRATKA 3 ob 18.00 LEDENA DOBA 2, anim.kom. ob 20.00 Nanny McPhee: ČUDEŽNA VARUŠKA ob 18.00 LEDENA DOBA 2 ob 20.00 Nanny McPhee: ČUDEŽNA VARUŠKA ob 18.00 Nanny McPhee: ČUDEŽNA VARUŠKA ob 20.00 NE HODI Ml TRKAT,drama ob 10.00 LEDENA DOBA 2 ob 18.00 Nanny McPhee: ČUDEŽNA VARUŠKA ob 18.00 LEDENA DOBA 2 ob 20.00 NE HODI Ml TRKAT ob 18.00 NE HODI Ml TRKAT ob 18.00 LEDENA DOBA 2 Kino Delavski dom Zagorje Petek 21.04.06 ob 18.00 ROŽNATI PANTER am.kom.krim. ob 20.00 HOJA PO ROBU am.biog.glasb. Nedelja 23.04.06 ob 20.00 HOJA PO ROBU Poned. 24.04.06 ob 20.00 ROŽNATI PANTER Torek 25.04.06 ob 20.00 FILM TEATER: KO JE ZASTALO MOJE SRCE franc.drama Petek 28.04.06 ob 18.00 TVOJI, MOJI, NAJINI am.druž. kom. ob 20.00 KRVAVA IGRA am.groz. Sobota 29.04.06 ob20.00KRVAVAIGRAam.groz. Nedelja 30.04.06 ob20.00KRVAVAIGRAam.groz. Poned. 01.05.06 ob 20.00 TVOJI, MOJI, NAJINI am.druž.kom. Kino Izlake Nedelja 23.04.06 ob 19.15 ROŽNATI PANTER Nedelja 30.04.06 ob 19.15 TVOJI, MOJI, NAJINI am.druž. kom. Delavski dom Zagorje Četrtek 20.4.ob 19.30 - GLEDALIŠKI ABONMA IN GELLATINA (muzikal) Sobota 22.04.06 ob 19.30.uri KONCERT: HIŠA Sreda 26.04.06 ob 19.00 - PROSLAVA OB DNEVU UPORA in gledališka predstava: KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA Kojneniški klub J. Vajkard Valvasor - Zagorska dolina, gostilna Zaloka in Turistično društvo Čemšenik vabijo na blagoslov konj-Zaloka 2006, v Zaloki v Čemšeniku. Pričetek prireditve bo 23.4.2006 ob 14.000 uri. Program prireditve: povorka, blagoslov, Jurijev sejem domače obrti, metanje lasa, metanje podkev, zabijanje žebljev in podelitev priznanj. Za jedačo, pijačo in zabavo je poskrbljeno. Vabljeni v Čemšenik, okolje prijaznega turizma! KNJIŽNICA LITIJA Ponedeljek 24.04.06 ob 17.00 - srečanje z JOŽETOM ŠTOKOM - KOROTANOM Torek 25.04.06 ob 19.00 - Potopis, predavanje Ane Kranjc in Matjaža Gorela: MADAGASKAR KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE Četrtek, 20. april 2006 ob 10.00 - KNJIŽNA ČAJANKA (v knjigami Mladinska knjiga) Ponedeljek, 24. april 2006, ob 18.30 - SREČANJE ČLANOV ŠTUDIJSKEGA KROŽKA BEREMO Z MANCO KOŠIR« Četrtek, 20. april 2006 ob 18.15 - DOMOZNANSKI VEČER Ponedeljek, 24. april 2006, ob 17.00 - URA PRAVLJIC V KNJIŽNICI KISOVEC Četrtek, 20. april 2006 ob 17.00 - URA PRAVLJIC V KNJIŽNICI ZAGORJE KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK Petek 21.04.06 DAN ODPRTIH VRAT ob svetovnem dnevu knjige v znamenju poezije DELAVSKI DOM TRBOVLJE Četrtek 20.04.06 ob 17.30 - USTVARJALNICA Ponedeljek 24.04.06 ob 19.30 - gledališka predstava LJUBO DOMA, KDOR GA IMA LJUBITELJI GOZDA V soboto, 22.04 06 ob 7.50 ‘zbor ljubiteljev gozda’ na Dolu na avtobusni postaji malo pred ali ob 8.uri kar v Gorah. Dopoldne, bo posvečeno gozdnim skrivnostim, kot poimenuje svojo delavnico Jaka Šubic iz Medvod. Delavnica v gozdu blizu koče v Gorah pa bo še posebej namenjena hrastu... Drage bralke, cenjeni bralci! Ta teden potekajo prireditve ob 11. Slovenskih dnevih knjige. Dogajanje je namenjeno počastitvi svetovnega dneva knjige 23. aprila. Ta dan goduje sv. Jurij, ko se po ljudskem izročilu začne prava pomlad. Takrat se prebudijo tudi najbolj občutljive rastline. Pričnejo brsteti in oznanjati novo obdobje rasti. Naravi podobna je knjiga, ki omogoča razcvet novih idej, razvija človekovo domišljijo in mu pomaga, da v sebi odkrije najboljše. Tudi pesmi v rubriki List se dotikajo človekove notranjosti in nas spodbujajo k veselju do življenja. Nekateri verzi dišijo, spet drugi bodejo, a zavedati se moramo, da trn in dišeči cvet šele skupaj pomenita vrtnico. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) TAKO DALEČ Iste zvezde gledava, pa vendar tako daleč sva drug od drugega. Počasi pa se približujeva. S pogledi uprta v nebo čakava, da kaj zgodilo se bo. Od tega pa ni nič. Visoko na nebu oglasi nočni se ptič. Utrinek zagledam in se sprašujem, ga vidiva oba? V hipu izgine z neba. Tako daleč sem jaz, tako daleč so zvezde, tako daleč si ti, a misel v neskončnost hiti. Edina tolažba v tej noči si meni ti, nate zdaj mislim, še več imam moči. Tako sva si daleč, a blizu misleč, samote se čas mora kmalu izteč’. Andrej Režun njej Spet sem tam, nisem sam, spet sem v igri, spet v igri, da lahko požrli bi celo me tigri. Spet sem sam, samo pogled na tisto stran, na radostno stran, ki v hipu je zamrla, ko se vrnil je on -njen princ iz sanj Pogledati moral bom vstran, ne v njo, ki vzljubil sem jo. Spet sem tam, čakal ne bom, vse je bilo zaman! Gregor Lesar Tisti hip, ko začneš govoriti o tem, kaj boš storil, če izgubiš, si že izgubil. (George Schultz) KNJIGE Vsi vas bodo zapustili, ko mene večne bo, vsi, ljudje, trave, ptice, nebo. Nagnusni prah borazžrl vaše radožive oči. Nikogar ne bo, nikogar, ki bi odžejal presušena, žejna grla, nežno božal svileno bleščeče belo polt. Vlado Garantini ČRKE Prebiram črke, v njih je čas, z njimi se oplajam jaz. Že dolgo tega vnekinoči nemira posejane, novih sončnih dni voljan so kvas. Dobri Znanec Z. POETI SO POZDRAVILI POMLAD Glede na odzive obiskovalcev je lahko žal tistim, ki so vedeli za aprilski literarni večer v Galeriji EVJ Elektroprom na Lokah pri Kisovcu, a se ga niso udeležili. V sredo 5. aprila je od 19. ure dalje za navdušenje skrbela okrepljena ekipa Z. poetov. To so tisti pesniški ustvarjalci, ki se od lanskega oktobra zbirajo na večerih zasavskih pesnikov v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju. Odločili so se, da se pokažejo iz “zimske” ilegale, iz zaprtega kroga izmenjave pesniških izkušenj in tkanja prijateljskih vezi, in svoje delovanje predstavijo širši javnosti. Občinstvo v živahnem pričakovanju nastopa. Z recitacijami se je predstavilo sedem njihovih članov (od devetih): Franci Lakovič, Vlado Garantini, Maks Marinčič, Vesna Berk, Igor Goste, Goran Ajtič in Boštjan Grošelj. Program je povezoval spodaj podpisani. Vsakdo je na kratko predstavil motive za pesnjenje in svojo pesniško pot, čemur je dodal nekaj svojih pesmi. Sedem pesnikov je s pozornim občinstvom delilo poezijo v treh sklopih. Vmes sta bila glasbena premora z venčkoma slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi Francija Lakoviča (violina), Vlada Garantinija (orglice) ter klaviaturista Ciprijana Brkoviča in bobnarja Simona Pangeršiča kot okrepitev. Orglice so se oglasile tudi med predstavitvenim in recitacijskim delom nastopa posameznega pesnika, poleg tega pa so glasbeniki uvedli in zaključili literarni večer. Glasbeno podkovana poeta Franci Lakovič (violina) in Vlado Garantini (orglice). Poleg sta (z desne) glasbeni okrepitvi Ciprijan Brkovičin Simon Pangeršič. Vendar to še ni bilo vse. Po koncu literarnega večera je namreč Vlado Garantini odprl svojo samostojno slikarsko razstavo. Slike, ki so si jih navzoči z zanimanjem ogledali, lahko do nadaljnjega občudujete v Galeriji EVJ Elektroprom. Z. poeti so hvaležni omenjenemu podjetju, da jim je omogočilo brezplačen najem prostorov za prireditev, podarilo pa jim je tudi predvajanje oglasa na videostraneh ETV. Po koncu uradnega dela 1. skupnega literarnega večera te pesniške skupine so nastopajoči in obiskovalci nadaljevali s prijetnim in tvornim kramljanjem ob kozarčku in prigrizku. Pogled na drugi del prisotne zasedbe Z. poetov. To so (z desne): Boštjan Grošelj, Maks Marinčič, Vesna Berk in Goran Ajtič. Za objektivom kamere pa je stal Igor Gošte. Ime Z. poeti zveni malo nenavadno, a hkrati odpira celo paleto možnosti. Kako to, da so se odločili zanj? Veliko predlogov so predelali, da so spontano prišli do tega naziva. “Z.” je okrajšava za malo morje besed na črko “Z”, zelo simbolično lahko pomeni “Zagorski” ali pa “Zasavski”. S tem želijo poudariti, da se nočejo zapirati v vrtiček zagorske občine, ampak so odprti v širši zasavski prostor. Želijo, da se jim pridružijo tudi pesniške duše iz drugih koncev Zasavja, da se popestri trenutna zasedba, ki jo sestavljajo samo ustvarjalci iz zagorske občine, med katerimi sta poleg omenjenih še Francka Šmid in Andrej Režun. Z. poeti bodo še nastopali, med drugim bodo v sodelovanju s folklorno skupino Prosvetnega društva Čemšenik nastopili na festivalu Mat kultra. Imajo namen nastopiti v vseh koncih Zasavja, prav tako se jim ne upira širši slovenski prostor. V svoje vrste vabijo še druge zasavske pesnike in pesnice. Kaj se vam lahko hudega zgodi, če se jim pridružite? Lahko vas obogati pesniška beseda in doživite družbo podobno mislečih. Za vstop v druščino Z. poetov lahko pokličete tel. št. 031-373-826 (Boštjan Grošelj). Besedilo: Boštjan Grošelj, foto: arhiv ETV Saj, luna je kriva, polna luna, sedemnajst jih je privabila pogledat, kakšna da je: sedem je bilo radovednežev in kar deset radovednic. 02. 04. 2006 Karmen Čop, Rove 2, Zagorje - sin Matic Drnovšek 05. 04. 2006 Hasiba Abdič, Žabjek 13, Trbovlje - hči Merdana Šabič 06. 04. 2006 MLADE CLAMCIi RK Z DOLA NA TAROKU V OŠ ŠMARJEM Krožek Rdečega križa z Dola sestavlja štirinajst učenk predmetne stopnje. Dobivajo se ob sredah pred poukom in načrtujejo svojo dejavnost. »Imajo tisoč idej in marsikaj od tega tudi naredijo,« je povedala njihova prijazna mentorica Helena Borovšak, vzgojiteljica 1.razreda devetletke. Tako so se odločile, da se odzovejo povabilu nevladne organizacije Amnesty International, kije organizirala v petek, 31.III.in v soboto, 1.IV.2006 tabor mladih v svečki sreče v Šmarjeških Toplicah. »Spale smo kar v telovadnici tamkajšnje osnovne šole,« so navdušeno pripovedovala dekleta. » Tudi hrano smo si pripravljale same, razen glavnega obroka. Za druge pa smo spekle našo značilno zasavsko jed - funšterc...« Vseh udeležencev je bilo okrog 60 - iz sedmih slovenskih šol.«Glavni cilj srečanja je bilo razvijanje pozitivnega mišljenja - o sebi in drugih...,« je pojasnjevala mentorica Helena Borovšak. «V delavnicah z manjšimi skupinami so razvijali težnjo po medsebojnem sodelovanju, prijaznosti in razumevanju svojih dejanj in dejanj drugih ljudi...« Dekleta pa so opisala enega izmed najbolj zanimivih izdelkov v ustvarjalni delavnici -pobarvali so sedem modrih stolov - za vsako šolo posebej. Odnesli so ga domov oziroma na posamezne šole, kjer se bodo dejavnosti nadaljevale...Ob stolu bodo lahko zapisovali svoje želje, razmišljanja, predloge...in o tem obveščali omenjeno nevladno organizacijo v Ljubljani. Sliki: arhiv šole in F.M., besedilo: FančiMoljk BODOČNOST © Bo(est, katero potlzroči ljubezen, more ozdraviti samo ljubezen. Etienne Key Selma Omerovič, Opekama 37, Trbovlje - hči Ema 07. 04. 2006 Almira Tirič, Nas. na Šahtu 26, Kisovec, Zagorje - sin Damir Petra Medvešek, Brdce 59, Dol pri Hrastniku - hči Nia Gaia Privšek 10. 04. 2006 Lucija Prašnikar, Ul. OF, Radeče - hči Sara Trebežnik 11. 04. 2006 Mateja Eržen, Rudarska 14 a, Kisovec - sin Matic Brodar 12. 04. 2006 Selma Agovič, C. 20. julija 11, Zagorje - hči Sara Borišek Melita Kranjc, Šemnik 10, Kisovec - hči Lana Kovač Admira Pervič, Farčnikova 20, Zagorje - hči Anaja Irena Sladič, Šuštarjeva 25, Trbovlje - sin Rok Žagar 13. 04. 2006 Nazemira Dogič, Grajska 1, Zagorje - hči Aldina Sabina Kajbič, Kotredež 27, Zagorje - hči Maša Cirar Saša Užmah, Novi dom 43, Trbovlje - sin Aleks Užmah Gosar 15.04.2006 Irena Čerček, Žunkov Dol 48, Sevnica - sin Tadej Nataša Plantarič Rupnik, Pod gozdom 9, Mirna - hči Lana Rupnik 16.04.2006 Tina Peklar, Turje 10, Dol pri Hrastniku - sin Klemen Kaše ISKRENE ČESTITKE! NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek: Naslov: 0) E i- a >5 o D c P > O ,S Ö c Podpis: 2 £ M 2 S Telefon: ._ D > N g O a o CL O D s? Davčna številka: > E ©I | RAZMIŠLJANJA/KLEPETALNICA OVIRE Najlažje in najhitreje se pride do cilja, če ni ovir. Prosta in ravna pot je najkrajša, zato je priporočljivo odstraniti ovire. Eden od ciljev politikov je osvojitev oblasti. Vendar je zasedba prestola le ena izmed etap od starta do cilja. Pravzaprav ima želja po oblasti neomejeno moč, kar pa ima za posledico, da je cilj oddaljen v neskončnosti. V diktaturah je težko zavzeti tron, ko pa oblastnik posede svojo rit na prestol, je praktično za seboj odstranil vse ovire. Vse sproti nastale vzroke zaviranja in oviranja vladanja diktatorji zlahka odpravijo po načelu, kdor ni z menoj je proti meni. Mehanizem odstranjevanja ovir v diktaturah je izdelan do popolnosti in brezhibno deluje. Vsaj glede vidnih ovir je tako. Večji problem povzročajo prikrite ovire. Te se kopičijo in zaradi njihove nevidnosti ni ukrepanja, dokler ne postanejo opazne. Količina kopičenja nevidnih preprek je ob njihovem izbruhu ponavadi usodna za vladarje in njihove dinastije. Nevidne ovire se utelesijo. Nezadovoljno ljudstvo odide na ulice in barikade. Francija je demokratična država in ena izmed najmočnejših članic EU. Dolgoletno demokratično tradicijo ima Francija, pa tudi dolgoletnih izkušenj na področju boja za pravice ljudstva Francozom ne manjka. Pred nedavnim so francoski študenti dokazali svoji vladi kdo je močnejši. Vladaje morala odstopiti od nameravanih sprememb zakona o delovnih razmerjih. Ovira v obliki nezadovoljstva študentov, ki sojih solidarnostno podprli še francoski sindikati in velika večina delavcev je bila za francosko vlado previsoka. Morali so odstopiti od nameravane dodelitve privilegijev delodajalcem. Ali pa bodo ponovno poskušali doseči svoj cilj in kako, je vprašanje časa. Morda bodo v svojem mandatu uspeli izpeljati želeno ali pa bodo počakali na nove volitve in pridobili čas za dosego svojih ciljev. Miha Brejc je pred dnevi izjavil, da državni uradniki morajo izpolnjevati tisto kar od njih zahteva oblast. Tako določa mandat, ki ga oblast dobi na volitvah. Uradniki v državnih institucijah so tam zato, da izpolnjujejo naloge, ki jim jih zastavi oblast. Povsem razumljive so njegove izrečene besede. Nekdo mora ukazovati, drugi pa je dolžan ukazano izvršiti. Tako delujejo organizirani sistemi. Od državnih uradnikov se pričakuje velika mera tolerantnosti. Uradniki s svojo strokovnostjo uresničujejo politične zahteve na volitvah izbrane vladajoče strukture. Se pa pojavi vprašanje kdo je odgovoren za storjene napake in nepravilnosti, če se zalomi. Vsebina ukaza je lahko v popolnem nasprotju s strokovnim dejanjem izvrševanja. Cukjati bi rad zamenjal svoja podpredsednika. Pavliha in Peče sta javno kritizirala predsednika Državnega zbora in njegov način vodenja sej. S svojimi izjavami sta postala za predsednika DZ moteča in predstavljata oviro njegovim političnim pogledom. Oba, Peče in Pavliha, sta člana opozicije. Vloga opozicije pa ni vdanost in poslušnost koaliciji. Postavlja se vprašanje ali je bolj sporna kritika dela predsednika DZ s strani obeh podpredsednikov, ali zahteva predsednika po zamenjavi njegovih namestnikov. Odstranjevanje ovir je, kot kažejo primeri iz zgodovine, lahko zelo nevarno opravilo. Podobno je čiščenju minskega polja. Zadeve so močno občutljive in eksplozivne. Včasih seje ovir bolje lotiti prefinjeno, v rokavicah. Zgolj moč, ki jo oblastnikom nudi premoč oblasti, je pogosto neučinkovita in za oblast destruktivna. Meßsto VITKOST A LA FRANCOZINJE Statistika je pokazala, da imajo pariške gospe, in Francozinje na splošno, naj lepšo postavo v Evropi. V bestselerju, kise je lani pojavil v Ameriki, so navodila, kako jih posnemati. Mirell Gulliano je rojena in odrasla v Franciji, kjer se je prehranjevala z surovim maslom, gosjo pašteto, kifeljčki, francoskimi siri in čokolado. Potem seje preselila v Ameriko, domovino hitre hrane. Njeno delo je degustacija hrane v restavracijah, predvsem vina in šampanjca, ker je predsednica organizacije » Veuve Cliquot«. Čeprav letno zaužije 300 obrokov samo zaradi službe, se nikoli niti grama ni zredila. Danes je stara 60 let in izgleda kot mladostnica. Kako? V svoji knjigi razlaga, da od vseh razvitih držav Evrope, edino v Franciji obstaja malo število žensk z odvečnimi kilogrami. Prepričana je, da za to ni kriva genetika, pač pa življenjski slog. Iz njene knjige smo za vas drage bralke izbrali nekaj napotkov, kako lahko uporabite par francoskih zvijač za vitkost. Vedno za mizo: postavite na mizo vse kar imate in vedno jejte za pogrnjeno mizo, tudi zajtrk! To je edini način, da v hrani uživate in se izognete lakoti, ko se hladilnik instiktivno odpira in zaužije pretežno vse, kar pride pod roko. Prepustite se zadovoljstvu: avtorica trdi, da je edini način, da se izognete skušnjavi, da seji prepustite, kar je tudi misel Oscarja Wildea. Zato se ni potrebno odreči hrani, ki vam najbolj prija, čeprav je to tista, ki je ponavadi največji sovražnik dobre linije. Vendar, sčasoma pomalem zmanjšujte količino vaše priljubljene torte, čokolade, paštete ali majoneze. Vaja: Francozinje niso na vdušene nad športnimi aktivnostmi. i?aje se sprehajajo, kot da bi se utrujale v fitnessu ali gimnastični dvorani. Torej 30 minutni sprehod dnevno je koristen tako za vitkost, kot za dobro razpoloženje, ker imate dovolj časa, da se prepustite svojim mislim in zadovoljstvu. Dražprvih zalogajev: užitek je pravzaprav v prvih zalogajih in takrat se mu edino lahko prepustimo. Zaradi tega določeno hrano jejte po vrsti eno za drugo. Največkrat je dovolj zalogaj ali dva, pa so vsi čuti zadovoljeni. Neizogibna voda: osem kozarcev dnevno je idealno, brez dveh pa nikakor ne gre. Prvega spijte takoj, ko vstanete. Voda bo aktivirala delo celotnega telesa, drugega zvečer pred spanjem. Med spanjem namreč telo tudi dehidrira in premalo vode lahko pokvari spanje. Dragoceni jogurt: tisti navadni, z manj maščobe, je odličen kot malica ali celo obrok. Lahko si privoščite dva na dan. Z malo medu, jabolkom in kalčki je imeniten obrok. Obvezno trije obroki: tisti, ki mislijo, da je dovolj če jedo le enkrat na dan, pridejo na večerjo lačni in takrat se seveda prenajejo, daje hudo. V Franciji so obvezni trije obroki na dan in to v manjših količinah. Razen tega -NIČ! Pijača -samo vino: ker je manj kalorično od druge pijače. Dobro je za krvni obtok, krvni tlak, holesterol...ampak samo pri jedi! Francozinjo ne boste nikoli videli, da pije vino namesto koktajla ali aperitiva... Stanislava REKLAME © AVTOTEHNA VIS in MAHKOVIC Spodnji Log 27, 1282 SAVA PRI LITIJI Tel.: 01 89 74 888 Fax: 01 89 74 887 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor Trbovlje Vsem občanom čestitamo ob 1. maju-mednarodnem prazniku dela in želimo prijetno praznovanje NAJBOUŠA CINA ZA DIZELSKI MOTOR. ŽE 001.995.000 SIT • za 5 odraslih oseb '• • prtljažni prostor 510 I • Renaultov dizelski motor > • brezplačno osnovno zavarovanje in kasko zavarovanje za dobo 1 leta’ (((•oho io «i) www.d^cin.si g: * ponudba velja pn nakupu na toasing Ronault v''-————**-' fL LETA GAUANCIJ” •n ton ooo kc •z) DAČI A. groupo Ronault Z Banko Zasavje in podj do stanovanja ■ Celje - skladišče D-Per 6/2006 I v objektu Mare 5000019050,8 COBISS O rirjjöi 2^133] vj 3 - Hu/hiu 'uzu 'Jja '1 '1, Trh v vij a. Lun um skupina iluva Ljubljanska banka IJa 2u s, T/buvlja