266
Na kake rastline naj sledi zimsko žito.
Ako pustimo zimsko žito slediti na pravo rastlino'ter njivo tudi primerno obdelamo, dosegli bodemo dobre pridelke celo na njivah, ki niso sicer kaj posebno ugodne za tako žito. Vezni in godni stan zemlje, kakor ga zahteva pšenica, zamoremo celo na rahli zemlji doseči, ako pred pšenico obdelujemo rastlino, katera zemljo veže. Za to so posebno dobre rastline, na katere naj pšenica sledi: detelja, lucerna, esparseta, mešanica iz trave in detelje. Po detelji in lucerni zadostuje jedna brazda, ako je dovelj vlažnosti, da je zemlja godna ter da se da z brano zdrobiti. Zale-dinjeno njivo treba je pa poprej sprašiti in potem vnovič preorati, da postane godna.
Na težkih zemljah so rastline, katere njivo očistijo in zemljo rahlo ter godno storijo, sledeče: gor-šica, lan, konoplje, bob itd. Na težkih zemljah v gor-kih pokrajinah veljajo za precej dobre rastline pred pšenico grah, pesa, med tem ko krompir ni dober, ker zemljo preveč zrahlja. Na rahlih zemljah je ugodneje sejati na goršico, grah, zeleno grahoro itd. rž, ker ta daje boljši pridelek kot pa pšenica. Rrž sejati na krompir je priporočljivo k večjemu na peščeni zemlji, ker se ne posede, a krompir mora biti pravočasno pokopan, da se rž zamore dobro razrasti. V mrzlih Krajih je sploh bolje sejati po okopovalnih rastlinah arp rž in ječmen,   za  katere  so  te rastline najbolje
sprednice,   kajti ozimina  da na taki njivi tako le polovico pridelka.