14. fttev. Postnina plačana v gotovini. Celjep pondelj k 18. februarja 9929, Leto XI. Ixhala « pondeiz strckovnih kroigov« sU'dcOi clanok. »Tudi nemški bnidjairji so priložu- jejo po pravici nail pritiskaniom con, ki ga poivzrcča .jugoslovanski li'inlj na noriinberškem tržišču. To sedaj znova. potrjuje sk.u<.v.- jju- ročilo (praskega casopisa »Bohemije«) o položaju na norimberskem biuelj- skem trgu a due 2(5. januarja: '¦> . . . V transitu nujina ponudba slabšega blaga jußoslovanske proven i- jenco, ka.terenin doloi-ajo ceno kup- ci . . .« Kaj hujšoga. pac ne more bili. Kajti ne It», da po tern blagu nihee ne vpra- sa, ker se samo ponujia, so cene nima nobene druge kakoi1 slučajno. Kajti so inore-li o kaki vent govoriti. eo kuptr dela. kar bot-e? Aka so na biniieljskom ti'igu gode ta- ke stvari, si lah;ko vsak vcžča-k pi'cd- stavlja situa.cijo. Ali nima jo jiugoslo-- \ ii'iiski voditdji bmdjarjev nobenoga vj)]jva na svoje ljuidi? Ali lahko gk>- dajo tako pouotjei? Zaka.i ne zadržuje- j« svojiih ljudi, da ne ponujajo blaga na tako blazon naičin? Takih poslovnih motod vendar poprejo nismo poznali v Norinübcrku in tudi no v Žateu. Ta- ka poslovna praksa. inora. vendar luridjska tržišea popotooina koruni- pirati! A'li. se naj j)otem Jugoslovani (¦•udijo, Co so nemßki in češki. himeljarji /, vso silo branijo proti poplavi svojih bnK'ljskin tržišč s takim blagom? Zak-aj srednjeevropski 'handjski bi- ru ne prepreei taikeiga povctjia? Zriaj naj tak biro pokaže, da je za. nekaj na svtiu. Sedoti pri miru in lepo govoriti — to ni diovolj. Tako pocetje (Jugo- slotvanov) unit-iti, to bi bil upostc- \ranja< vreden čin. Če so Jugaslovani no nLorejio povzpeti do druge taktiko, potorn bi-bilo voboe napari fVmur pm je sveto vsako SL'odstvo! Toda lo oni, ki vo, kako suw) živeli pod ljiudiiui Moracuttijev in GrassloA-, si bo ni'Cigel ustva.riti pi'avicno sodbo. Nasa nulatlina ne pozna diovolj pre- teklosti, da bi gonjo teh ljudi lnoigla. pi iiinoino obsoditi in naÄe preprosto in kmecko Ijudstvo ne more slediti te- ku dogodkov tako, da bi si moglo ustvariti saimo dovolj jasno sliko. Pa tudi vsem drugian bo pretrletl o teh vprasanjih koristen. Da t^edaj ne bi kdo dvoirnil nad neeuveno in po poli- tičnili ciljih nekaterih prikrojeno go- njo te izgiubljVne peäcice nekdanjih üblnstnozüv in da bi vsak do Jaliko spo- znal, zaka.j' nam je še vedno treba stati cb braniku naših narodnih, sedaj dr- žiivnih interesov zoper te nemske po- liticno puNtolovce, jo treba, da se i spomnlmo, ka,ko so ravnali z nami ne- ko€ in ela vsaj malo pokažomo, kako skušajo zop«r nas pred svetom nasto- pa.ti danes. Pri tem naiglaša.mo. da so obracainio le zoper te ljudi, ki hocejo obianiti med jiami .sv.ojo oblast, zopor JiujskaÖG in laii-voditclja, da se kla,- njamo pred noiuSko kulturo in »i želi- ¦juo pri,jatelj'st\a z volikinv nmns'kiin narodom. Zato b'odi la knjiiica posvtičena. tnladini, upu ua^ega narexUi in nje- gövfiiiu jedru, prepi'ostemu in kmet'- keanu ljudstvu. .V Mariboru, na dan prosla.ve deset- It.lnicc nsvobe^jenja, Jae i. cl^cenii/ra 1928. .\J(trodn(i Odhrttna.« Moram reci, da s/ino vsi narodnjaiki s posebniin zadovoljstvoun vzeJi na. znanje ])(>roev'ilo. d'a je min. prods, ge- neral Živkovič narocil niariboi'skeniiu in ljubljanskemu volikemu županu ob I priliki prve avdijenoe pri mjeni, na,j ! vodita ob nalsih mojiali micijonulnn politiko. To se pravi gotovo, da ne po- litike kakfga nasilja kakor na pr. ko- T'oski Neinci pr.oti Slovei^jwn, teanveC- i politiko, ki ne pripušča nove nemške piüpagande \- kakršnikoli ob.liki in. uposteva le dejansko htevilo in dejan- sko potrebo nom«ko d.ia.spoiro' v Slo\'* »Toda S Pepicc;. t>a,in,iJi no smeva l>ustiti tikupaji — to ne .gre!« »Torej ])a ]>ojdi ti a njima!« »Toda, toda broz lobe? lirLVj 1110Ža bioz njegovegia bodoce^ga ta,sta . . .?« »Mene no bo vzeli« »No, ka'ko govoris zoix;t, stari! to .jo najimanjise, kar imoreš im.pra.viti zai svojo hičer. Veš, da hotli Vfj-var-a. tako I'a.d na izleto . . .« »Naj si to pribrani. ko so ozoni!« jo krical gaspod Kondelik. >Meni so zdi cudno, da ga veseli — iirneti naju vüdn'o na vratu!« »Anipak, stari«, so je nasmehnila; gospa Kondülikova, >^ka,ko naj bi so seznaniil z mumai, ako nl}a naj bi se seznanil z dekhHoin brez slariwev, s siro'to!« je rckd jezno gospod K ondelik. »Nekaj ti j)ovom. stari«, je odigovb- rila g.ospa lvondelikova in je vstaJa, ^voruj tmi, da nisi oče, ako tako go- voris. Veruj mi, če hočoš ali nočeš, me- ni ogreniš te sprehode s svojim ra.v- nanjom! Ka'ko'r d«at bi te peljali na ma- lisc'o! Poveim ti torcji, dia je danasnji sj)i'diiod. najbolj nedolžen izmed vseh. N'obcna žeileznica, noiben parnik, čez Vysebrad po cesti, skoro vedno imed lii.šaini, povsod polno gostiiln — kaj se ti more zgodili? In glavna stva.r, Kon- dolik, je, da je danasnjii izlet jubilejni — da. Ti na take stva.ri nc mi si iš, vam, toda danes je petnajstega — petnaj- stega1, Konddi.k! Kavno obletnica, od- kar se jo Pepiea. seznanila z gospodom Yejvaroin pri Naigljiih — poiglej tam na koloda.i1. Niti pomisliti ne mores, kako poinenljiv je tak datum: za de- kle-ta. — to je prvi jubiJej navse Pepice in tudi Vcjvare. In ti bi ga. jima rad «ku'zi'l, Kondelik? Odrekel bi jkna teh par ur. Pojd'cimo lepo zgodaj popol- dne •— zveeer ob osmih bodemo v Pra- gi, potem labko se greš kam — lnakar vsi, ako boš li-otel. Videti bi moral, ka,- ko vesolo je diajios Pepiea vstala, s ka- ko vncino je šla v cerkev — kako sedaj tam moli, zate, zaime, zase in za Veji- varo, Ail to celo srečno leto. No torej. kaj praviš sedaj k temu?« Gospod Ivonddik je postal malodu- wn. »Kaj naj k toinii reeem? Da bi bilo v Praigi do'Sti piiostora makar za de- setletni jubilej! In da sem med vami kakor egiptovski Jožef. Prodali bi me, ljudje, prodaJi, ko bi zojiet i)rišli oni kaldejski kupci . . .« »Izmaelski so bili, stari, izunadski«, je pripomnila inirno gospa Konddi- kova. »Teart bi me tudi prodali!« se je od- rezal mojster in se je vrnil v svojo spalnico, da bi se obril. Videl je, da ni pamoči, in vclal se je. iJi ko se je obril, umii, najiedd, oblekol in odbajal v inest'o na navadno uodeljsko »dopoldansko« čašo, se je s silno omernim pogledpm mimiotgredo ozrl na rdeco šteAiJko na koledairju pod uro. »Vražji jubilej.!'« inu je sinilio v gla<- vo. Pejjica so je zamudila zunaj in so je vrniila še le po ocotovem odhodu. Nalasc je zavlekla svojo opravke, za- kaji vedela je, da bo treba priboriti oee- ta za popoldanski izlet, in poverila jo to nalogo maimici. Cim dalje je bilo. znana z Vejvaro, tem neprijetnejše so jo zadevaJe očetove besede o neprisot- nenr Vejvari, cepra.v je vedela, da pri- haja vse to le iz pljuč in ne iz srea, kakor je mati veitkrat rekla. Toda ni hotela tega poslusati in če je bilo le moigoče, se je umaknila. VzbuJilo se je v nji nenadoina, kar se vzbuja v vsakem takem slucaju, y vsaki rod>- bini. Imela je noizročono rada svoje stari so, pasebno napram mater i je ka1- zala ono prirojeno btroško vidano^t, kakor skoro vse bčere, ki imagio' v ma,terab najmiočnej<šo oporo, -toda v teku ča.sa je stopala ved«o boij in bolj na stran Vejvarovo, tudi v slueajih, ki se niso tikali samo srea in ljnbezen- skih raziner. Do sedaj. se še ni popol- noma nic vedelo, kdaj jo Vejvara vzn- rae — Pepiea si sama ni posUivila ro'ka in tudi ni o tem premisljevala; vedela je, da. je to do sedaj nemogočc zaradi skrornne, nesa,mostojne Vejva- rove službe. Šla. bi sicer z njiin makar takoj jutri, vendar je imela zopet ne- kak negotov strah pred nečim nezna- nim, skrivnostniin, zjigonetnim, To je bilo tako lepo, kakor je ravno bilo in ee bi nc bilo vc\asih sitnih očetovili opazk, bi morda niti ne pomislila, da se to nekoc spremeni, da bo konec te- rnu. Toda. vkljub v.sem tem liiegotovim. sedaj brepeneevim, sedaj zopet bojaz- Ijivini outorn ddkliäkioga srea, se jo vzbujaJa v njej vedno micxgocneje za- vest, da bo nekoč, združena z Vejvaro, predstavljala lastno skupnost, zvezo pbleg zveze svojih sUwisev, rodbino poleg nodbine-, poipolnoma sodo nastopile kake večjie komplifcaicije. Obstojaila ie sicer velikct nevarnost, da vsled mraza p'opoka sla- bo izoliran glavni cevovod nod želez- niskirn mostoin ter nod ostalimi mo- stovi. S pravočasno odrodbo. da se je pustilo na vseh najbolj ogroženih me- stih iztekati nei)retrgoma znatnejše koiličine vode, se je za enfcrat prepix?- eila katastrofa. Trpela ie na s tern de- loma oskrba ter je natoiraJnik na äftü- klavškem hribu stalno prazoii, kaf je zelo nugodno za slučaj večjega poža- ra. Tudi so y dneh hudega mraza vis- ja nadstropja havadno brez vode. — Ugodno je liri tein, da ie vsled hudega mraza zamrznilo gotovo polovico vseh angleških stranišč tako, da se vsaj tarn neprostovoljno štedi vada. Ko bodo mraz popustil, se bodo goto- vo pokazali večji defekti na mestnem omrežju. Nastale bodo vsled sesedianja sedaj zmrzle zemlje razne netesnosti ter bode treba velike pazljivosti, da se brala, da je vse v redu. In mati, ki je lazumela nemo hoerino vprašanje, je odgovori'La: »Ime-la sem boj z očetom. drago de- Us, vendar je sedaj že vse dobro. Naš oče na vse pozaibi. Pravzia.prav je to tako: dokler sedi na toplemi pri pivu, bi se vozil po celem svetu, makar do Pariza, toda ko pride čas —! No, le tiho bodi, pojdemo v Liško, pojdemo!« Pepica je poljubila materi roko in je rekLa polglasno: »Dn se oče vselej taiko brani . . .« Potein je šla v sobo, da se je pre- oblekla. Gospa Kondelikova je šla za hčer- ko; Pepičine besede so ji bile povod, dii nekaj reoe, kar ji je bilo že daivno na jeziku in k četmur se ni inogla od- iočiti. Danes se je to samo ponudilo. Skrbno je zaprJa za seboj kulmn.jska, vrata — take stvari niso za Katinko. »Molči, dekle«, je govarila s prita- jenim glasom. »Pojdem.o v Liško — in to je glavna stvar. A ce se oče malo brani — bože, dekle, ko bi vedela, kake težave imajo v drugih rodbinah! Oče hoce udobno živeti, to je vse. In pa še nekaj ti pove.ni, Pepica. Ako bi se Vej- vara izrazil, veruj mi, da bi hil oce ta- koj drugacen . . .« Pepica je adpenjiala klobuk, položi- la ga je na škrinjjo in je potglodala ma- ter. »0 čeanu naj se izrazi, mamica, o če- inu?« Gospa Kondelikova ie pobrala s plašoa hčenimega nit, katere pa pra.v- zaprav še bilo ni, ogibala se je hoeri- nih pogledov in je nadaljevala: »0 čemu neki, dete! No, da te ima rad, da te bo . . . U »Amipak to vendar vsak vidi, ma- mica«, je odgovorila Pepica s trdniim prepricanjem, »toga ni treba praviti.« »Vem, hcerkia«, je rekla gospa, »vem to! Sicer bi no pustila, da bi hodü Vej^- vara k nam, in sploh hi ne bilo niče- sar. Vendar so stvari, ki se razumej-o same od sebe, pa se vseeno povedo, in to je, ako ima mlad mož rad dekleta. In če bi prišel torej gospod Vejvara in rekel: oce, mati, jaz imam vašo hčerko rad in vas prosim, da mi jo date — veis, Pepica, taikoi bi bila stvar vsa drugačna. Oče bi videl, da misli. resno, in kar dela sedaj radovoljno, bi delal potem iz dolžnosti. Patern bi ne bil gospod Vejvara samo snubač, ampak ženin. To je razLoček, ljubo dete!« Pepica je ravnala plascek in ni odr govorila. Mati jo je gledala nekaj ča- sa in je hitela k cilju. »Vidišs Pepica, morda si gospod Vejvara ne upa, morda se boji odgo- vora, čeprav bi lahko videl, kaJco ga imamo radi. Lahko bi torej saina pri prilozn'osti . . .« Gospa Kondelikova je umolknila in Pepica je vprašala: >Kaj bi lahko, maimica?« »No, ako tako skupaj govorila — in si kaj pripovedujeta,. kadar gresta pred nama ali za nama — lahko bi mu rekla: Gospod Vejvara, ako misli- te z menoj resno, povejte to starisem in bodite prepricani, da dobite povo- Ljen odgovor. — Glejt, Pepica, danes je ravno leto, odkar sta se spoznala, to je lep čas, da se zaljtubljenec razmisli in lahko bi ga malo spodbudila in osrčila,, veš? Potem bi videl a, da bi oče . . .« obvaruje redna preskrba. z vodo. Po- i treben bode ponovni temeliiti pregled dalnjovoda ter vodovodnih objektov ter seveda taJcojšnja odstranitev even- tuelnili de.fe.ktov. V n.ujnih slucaijih se bode v to svrho uporabil mestni tovor- ni avto. — Znatno škodo .ie pa na- pravil mraz na raznih hišnih instala- cijah in skier vecinoma tain, kjer je izvršena insta-lacija nesmotreno ali v zunanjeni ali v ])reveč tankom zidovju ali pa z iztoki v nezavarovanih pro- storih (hodniki, veže) ali pa celo na prostem. Takih poškodb je precej tudi. v mostrtih hišah. Da se preprečijo ev. preplave v stanovanjih. se bode pred nastopom južnega vremena izdal pri- meron razglas / navodilom. da se po- vsod,, kjer obstoja suinnia o eventuel- nili poskodibah, redno vsak večer za- pirajo glavni hišni zapiralniki. — V mestnom gledališču je počila ena vo- dovodna litoželezna cev. vendar je ista danes že odstranj,ena in zamenjana po vodovodnem mojstru. — Raznih imanjših defoktov na hišmeiin omrežju sedaj ne kaže popravljati. dokler lie popusti mraz. Naipravilnejše bi bilo. da bi pri tako hudem mrazu kot je le- tas hisni posestniki redno vsak veöer zapirali h-išne zapiralnike in izpušoa- li vodo iz hiÄneiga omiiožja. Ako se pa slednje no izvrši popolnoma zaneslji- vo, jo bodjša splošno uvedena praksa. da se pusti eden ali diruffi hišni iztok malo odprt, kar pri praivilni instalaw ciji na vsak način zad'ostuje. da voda no zamrzne. Vodovodno osobje jo in- fitruirano, da skrbno vrši pregledc ter daje hisniin lastnikom vsa. potrebna navodila. Domače westi. d PrtAi navijanju cen. Geljsko žu- panstvo raizglaša sledece: Vsled izred,- nih, naravn.ost katastrofalnih vre- menskih prilik je v naši kradjevini ze- lezniski promet delaina DopoJnonia ustavljeii., ddoma mi reduciran na minimum. Proimet z druginii vozili pa je, v koliikor je sploh lmogoc-, povsod zdiužen z velikiini težkoča.mi. Ker bo- do vsled tega predvidama najstale tež- kot-e pri presbrbi prebivalstva z živ- ljenvskimi potrebščiinam i, apozarja-m I njilioyo prebi\alco in proizvajailce na določila zakona o pobijanju draginjo in brezvestne spekula,cijo od 30. do- c:embra 1921, Ur. list od 18. jam-ua-rja, ^^2-, štev. 6/4 in jih sva.rim pred iz- koriščaniem paložajia, ki bi utognil na- stati vsled mtvedenih izrodnih razmer. Vsak navijalec con bo ovadien držav- nemu pravdništvu! Po zakonu o po- bijanju draginje zivljenski'h potreb- šcin in bi^ezveistnie spek'ulacije se sinatrajio za življenske potrebščine: Itrana (jed in pijacai), živalska In-a- na, obleka, obutev, kuTJava, razsvet- ljava, poljedelske priprave. kmetij- sko orodje, zdraivi.la in drugi pned- meti nujno potrebo, kakor tudi ma- terijal za njih izdelovan-ie. Dalje oj)O- zarjam na točno izvaianje določil al. 1 čl. 6. cit. zaik., ki veleva: Vsakdo, ki prodaja zivljonsko potrebščine v obra- tovalnicii,, na trgu ali na dragem kra- ju, miora suma.rno ali podrobno ozna- citi cene posaraeznih prodmetov tako, da jih vsakdo razloeno vidi. Od te ob- veznasti so izvzeti saimo kmetijski pri- delovalci, ki donašajo svoje pridelkc na trg. d Za komisarja Ijublfariske mestne občine je knenovan, kakor smo že ja,- vili zadnjič, dosedanji župan g. dr. Dinko Puo. Naipredna skupina. se je izpr-cmieriila vtolikb, da sta mesto gg. železn. nač. Va.rgazona in inž. Bevca iint'.nüvana odvetnik dr. 0. Fettich in inž. Ditr'ich. Novi poidžupan je bivši posl. i'nz. Dušam Sernec. Namesto dveh komunistov sta iimenovana bivvši ljublji. župan Hribar in tajnik Dela.v- sko 7jb.0rni.c0 Fiiip^ Uratnik. d Izjava Ijubljanskena zupana dr. Uinka Puca. G. dr. Puc se je vrnil zadnje dni pr«eteiklega tedna iz Beo- grada, kamior je potova! po svojem wneiiovamju za župana. da se pred- stavi min ist rskemu predsednidcu in prasi za avdijonco pri Nj. Vol. kralju. Po povratku je dal »Slov. Nairodu« slotfleco izjiavoi: »clanä novega ,ljul>- ljanske,ga übcinskega sveta. predvsein pa župan, so za,upniki krailia in mo- rajo kot taki razunieti svoio nalogo. Vlada jo izrazila nado. da se bodo vsi olani novega občinskoga sveta zave- dali, da niso več odgovorni volilcein ali pa bivšim strankam. in d,a se bodo torej posvetili z vsemi silaimi gospo- darskoniu, kuHu'i'nem.u in socijialne- mu dolu v mestni ohc-ini. Z iimenova- njoin novega občinskega. sveta si je h-o- tela vla.da zavarovati ailxsalutni vpliv in kontrolo nad delom in ölani občin- sk-e uprave v toliko. da bo m-ogila pre- prečiti vsaiko izräbljanje inest v ob- cinskem svetu v poilitično - propa.- gandne svrhe in sabotiranie dela. No- ce pa s tein kršiti ali zmwnjsa.ti ob- cinsko a\tonoiniie, ki ostane tudi v bod oce n oclctakn jena«. GOSPUDJE se more|o, danes ravrio tnUo knkor dmne ravnatl pu modi in svoje potrcbSCinc tain ku- povnti, kjpr ic izbira velika, kvnlite'B dobr« in cene nizke. Predno si m^avite klobuk. slnmnlk ali Ccpico, onlcjte si velikansko zalogo v veletrgovlnl H SterraecKf, C©!Je, kjer dobilc pokrivaln pu sledečih nlzklli ccnah; klobuk iiiivHiiii vohictii 56 Din, boIjSl 70, niodnl 8,S. finl v vseh mudernih bnrvali 110, iz Ziijčie dlake 180, lovskl 78, fimtovski 35, slamtiik 20, 30, >.6 In 60 Din, zn (ante 17, dc- klice 12, fcpice 31, 34, 40. M in fid Din. Nakup neprisiljen d t Polkovnik Ernest Faninger. — Danes zjutraj je umrl v 71. letu upok. polkovnik gasp. Ernest Faninger (pi. Amalionheim), iz stare celiske rodbi- ne, hišni posestnik v Geliu in posest- nik znamega vinoigrada n.a Starem gradu. N. v m. p.! d Umrla je v (ielju 17. febr. gospa Ludovika Kunerle v starosti 87 let. Pokojnica, rodoin Dunajčanka, je do- šla v Gelje s svojim s'oprogoin, huzar- skiin nadporočnikom Frkliorikom Ku- nerlom že v SO. letih ter ie bila ugled- na, povsod priljubljena in sivno dobra gospa. Svojega moža je zcrubila v letu 1897, zadnja lota jo pa bila vsled ope- racije sle))a. Otrok ni za pustila.'Naj ji bo zemljioa lahka, sorodnikom pa na- šc 8ožalje! d Prvo za sedan je celiske vorote, ki bi moralo pričeli dne 4. rnaroa, so prejkotrie ne bo vršilo. Edini slučaj, o katero-mbi se iniolo razpra.vljati, bode odstopljen Mariboru. d Dijciška kuhinja v Celiu je razpo- slala to dni na raziiie kornoracije, ml- votniske in jiotarske pisarne ter za- sobniko prošnje za podporo. Naj l)i vsak prispeval po svoji možnosti, da omogoci dTušlvu še nadalnio karita- tivno delo. Zlasti se naprošajo odvet- niško pisarne, da se o Driliki sodnili poravnav spominjajo Dijaške kuhinje. d Obcni zbor JuQOslovansko-ceho- slovaske lige so bo vršil v i>etek, 22. t. in. ob (). uri zvečer v rdeči sobi Nct- rodnoga doina. d Pevska vaja CPJ) za moški zbor se vrši v četrtek 14. t. m. ker se vrsi v torek v pevski sobi obcni zbor trg. premija. Za ženski zbor ie vaja v sre- do, za skupni zbor t>a v petek f>b obi- čajni uri. d Umrli so: 14. februarja v celjski bolnici 33-letna delavka Antonijii Ofič iz Zbelovega. — V Rečioi ob Pa- Proniet v Slocenin jo normalen, ta- ko da, sicer z zamiudaini. vozijo vsi neukinjeni vlaki. Železnica je začela prevažati pol eg kuriva in živil tudi žo drugo bliago, N.a H.rvatsk«m je so ustavljen pi^amiGt nied Ogulinom in. Kninooi v .IMlmaiciji, med Caipragom in Karlovcem in deloma na sušaski progi. V BovSni je zasuta proea Lašva- Jajice, v Sr-biji pa še (;elo del gla.vne l)roge mod Cuprijo in Nišem. Tempemtura je po malem porastu v oeli državi voeraji zopet pad la in se jo gibala mod —7 in —20. V Gelju imamo danes dopold/ne —2. Nov miaz jo preprečil tudi katastrofalno talenje snega v Makedoniii. Štev 14 »NOVA DOBA« Strajt 3. ki je umrla 87-.letna gospa Ana Leš- nikova, vdova po cestn-em moistru, do- i ma i/ Smarjete pri CeLiu, mati po- stajenačVlnika v Smiari>aH-Sapu. — Iß. februairja je umrla v bolnišnici •Liza- Kolar, 60 let stara. z Lave pri Oelju. — Due 17. februariia v bolnLš- iiici: Frančiška Nežniah, 37 lot stara, iz Zavod'ne pri. Celju in Antonija To- PO'Io.. 20-fetna šiviJja iz Laskega, po- lem Viktor Lubej, 2K>letni sineek de- lavca pri Westnu, dama iz Šibenika pri St. Jurjiu in Marija Palir, žena -.snažiLea- v Ginkarni. — V mestu so Uiinrli 17. februar ja: 87-letna gaspa Ludovika Kunerle v Miklošičevi ulici, 78-letna- p-ostrežnica Mariia Jošt v Kocenovi ulici in dawes 18. februarja zjutraj na Glaivnem trgu upok. polkov- Jiiik g. Ernest Fan ingeir v 71. letu sta- vosti. N. p. v m., žadujačim r odibin am pa na.se sožad.ie! d Kazni vredna objestnost. Mi nist r- jStvo za notranje zadeve jo izdalo dno 22. janua:rja pod St. 1861 na vsa veli- ka. županstva uka-z, s katerim je naro- <'Mo, da morajo vsi, v tuiein ieziku pi- ¦sani listi na našean ozem.liu rabiti za na&i rnesta, trge. občine. reke, gore iid. slovanska iimana in ne znabiti ka- kih tujih spakedra.nk. Ta ukaz je za- dtl tudi »Gillier« Zeitung, ki v sv:oji aa-dnji številki no lo uka.z. ki je ven- ilar v slovanski drža/vi saimoobsebi umeven, kritiziira, temvec. tudi za- «mehljivo javlja, da so prodaijali na pustni torek na prireditvi »Gillier- Männei'-GesaTigsvereina« neko Fa- ¦scbinigszeitung«, v kateri. so so gig. celj- ski Nemci z rninistrskega odloka nar- -Cevali. Mislimo, da iiib bo riorcevanje ininilo, ker veljajio za nje isti zakoni •kakor za nas. d Zatvoritev obeli inestnih osnovnih .so/ se je do tega petka (22. febr.) nno- r-din izvTŽiti iz vzvoika. ker je danes manjikalo tri četrtine obiskujočih učenoev in uöenk, ki bod elm-jo vsled ivripe i. dr. — Upravi djeh soil. d Občni zbor celjskeaa »Aerokluba«. line 11. t. m. se je vršil v restavracij- >s'ki s-obi Nar-adn'ega donia ol>čn.i zbor Aeroklubs »Naša Krida«. Navzočih je bilo 22 članov iz Gelja in silavar go- -sporl Svotina, ki je zastopal 38 članov jz Šmarja pri Jelšali. Po nazdraviienpt govoru p. -maij?. Klobucaivia je podiat lajnuk kluba podrobno poročilo o delo- vaiiju kluba. Predavanja so se vršila v 'Koiijk'ah:. ŽaJcu in v coliski trgovski šoli (za dijake). Vsa ta prodavanja so «e vršila z malim pro.iekci.i«kkn apa- rntcvn. ki ga ie kl'ub kupil v te svrhe, in s film'oin lotalskega due. katerega je daroval ¦L.'«Krainmi'. Za leto 1929. jp pi'odvidena letal ska tekma aeroplanov domačega proizvoda. Ta tekima se vrši •na progi Ljubiljiana—Gelie—Maribov. sh'.ganizaior to tekme je g. dr. Rape, l.iijnik ohlasinega odbora »Aer-okluba rjubljana.«. Po blaigajniskem poroči- )n jo nadzorni odbor predlacral, da se da npravnemu oKlbom aibsolutarij, kar }v bilo sofflasno sprojeto. Pri volitva.li v upravni oclbov je prLsotno člamstvo vnlilo dosedanji odl>or. Ker pa so vsi fnnkrijona.r.iii 'ndloziiü svo.ia mesta, se jü sklcnilo, da sesta.vi d.asodanji nd:bor listo in da pozove dotiene «rospoido na o'lborovo s-ejo. kj^er so bod^ potem kon- stiiuiral navi odibor. Prosimo naj- vljiidmeje, da se vsi oni trospodje, ki borlo na sojo \iR]>l.j>ni. isto siiguTno urlcleže. d Nova raclio-oddujnn postaja v Ce- Hu"> Prejeli smo: KakoT znano, ima- nvo v Sloveniji veliko radio-addajno pastajo v DomžaJah. Baž nam poroča Geljska podružnioa S. P. D.. da so žo pricela del a za novo ogromno oddajno postajo v Geliju. Velike stroske za to razveseljivo in zelo važno institucijo je prevzel prostovoljno svet'ovnoznani pevski zbor »Zanba«. Otvoritev se vrši ob priliki planinskflsa sejima dtne 2. inarca 1929, kjer bo pevsfco drustvo ^Zguba«, ki twas gostuje v Afgaui- .stanu, pri otvoritvenem koncertu s svojo visoko umetnostjo po raidio vvir- lovih ra/l>urilo svetovni eter. d Zahvala. Ginkarna d. d. v Gelju je T)'or1elMa 30 najibednejšim Todihinam, (Kin. osebarn- iz mesta Gelija po 500 kg promoga. V i in emu vseh, ki so bili do- ložni. to veliködusne podpore, izreka mestna oil>ci!na raivnateljstvu Ginkar- ne najiskrenejušo zahvalo. d Popmvila gramofonov izvrsuje Anton Lecni-k, CeJije Glavni trg. 105 d Namočeno polenovko ima'v zalogi tvrdka: Antoni Fa2iarinc. Gelje. »KONKURS ZA I>OI)()F1CIRSKE ŠK0LE«. I. Pesdd. PodofiC'irsktt- škola u BAo- gradu. II. Pekid. Podoficirsfat škola u Bileču. IV. Pešad. Podoficirska ško- la u Zagrebu, primaju pitom.ce 10. maja tok. godine. Kia.ndidati ne ireiba da su mdad'ji od 17 godina. niti stariji od 21. godine. Sva bliža obaveštenja kandidati ce nači kad svojib opština i žandarmerijskib stanica ili kod ma kojo najbliže vojne kQinaside. d Na celjski traovski soli je razpi- sano mesto učiteLjia (suplenUi, profe- sorja) za srbobrvaščino in nemscino. Prošnje do 25. t. m. na ravnateljstvo. d Vse osnovne in mescanske sole v Ljubljani so \s\gA pamanjkanja ku- riva zaprte do 22. t. ni. Ako bi so no bilo kuriva, bodo sale še zaprte na- dalje. Zaiprto je zacasn'o tudi waribor- sko (jledaliMe. d Občni zbor državne krajevne za- ščite dece in miadine v Celju se vtsü 21. t. m. olb 8. uri zvečer v mali dvo- rami Narodnega dama }>o obicajnern sporedu. Na dnevnom rcdu je tudi predavanje porocevalca od oblastnega odbora mariborske d>lasti »0 poživ- Ijenein delovanju in reorganizaicijii zaSčite dece v lnariborski oblasti«. Prijatelje uboge deoo uliudno vabi od- bor. d Za plesno tekmo, vrseoo se v Ca*- l.ju 23. t. mi. v vseb prostorih Narod- neiga dcima v.ladti voiliko za.nimanje. kar je popolnoma. upravireno, ker se odbor vsetransko trudi, da zadovolji t'onj. posetnike v polnem obsegu. K-o- likor po avinkib doznavanno. prijav- Ijeni pari že zelo pridno trenirajo, da zadoste veliki maloigi, ki so jiian jo sta,- vili člani ljubljanske juryje. Nadaljni töknmj'oci pari-amiatofrji s-e se lahko prig'lase najka»sneje do 20. t. m. pri predsedniku g. nadsvetniku Šubicu, Gelj,e, magistral. Ker se vrsi prod in po tekmi di'iizabon pies za vse obisko- valco, bodo priroditev ne le vslöd tek- me zaniimivct„ tem\-eč tudi vsestransko prijetna. Posebna vaibila. so ne bodo razpošiljala. -. 102 d Iz reljske polieikke krontke. Na- š e 1 se }c na Kralja Petra cesti novi ženski oevelj. — I z s u b i 1 a se je m poti iz Gaberja do mestnega nia.gistra- ta črna usnjata denarnioa z denar- jem. noko pros'njo in raznimi računi; iz Skofjevasi do Gwlja je bila z^ubljena denarnioa z 1.300 Din. d Za reMini oddelek vri Gasilnem drmtvu v Celju so darovali po 1000 dinarjev: Delniška pivovarna Union', zaloga Gelje, Mohorjeva tiskarna, Ge- lje, Občinski urad v Škofiivasi in ne- iinenovan, pismena iz.iava št. 159. Po 500 Din: Goričar in Leskovšek v Ge- lju. gospotl Mastnak Ivan, trgovec v Gelju, g. Fran Strupi, truovec v (>.jljn in zupanstv'o Teharje. G. Josii) Aoh- leitnor 400 Din. Po 300 Din: so daro- vali: Dro'gorija Sanita.s v Gelju, gasp. Raueb, trgovec v Geljai. g. Ailinoslech- ner, trgovec v Gelju. Po 200 Din so dawvali: gosp. Kirbisch Jas., g. Uroh Franc, I. Jugoslovanska žična indu- strija, g. Vinko Kukovec. a. Franc Ve- hiovar, g. Hünigmain J., s. Kus Miba, vsi v Geilju. Po 100 Din so darovali: g. Bruno Diermeier v HraÄtniku, g. Guk Frame, trgovec v Gelju, ga. Miarija Gabenäek na Lavi, g. A. Gerla.li, gosp. Anton Gregl, g. Edvard Seebacher" v Gaborjiu, ga. Ana Strecher. Športni športni klub Gelje, ga-. Leopoldina Pe- risich, g. Lannbert Ghiba. jr. Leskošok L., g. Krajnc Franc, gdč. Sniokiikar Mary, g. dr. Rudolf Sadnik,,g. dr. Bru- non Sadniik, g. Eimil Pitaimiic, g. Za- bukovsek Makso, g. Vidic Fric, tvrd- ka Fivšer in drug, g. Tamazic Josip, g. Žuinier Josip, vsi v Geliu in Svetel J., mesar v Gaberju. Kot drugakratno dari.lo g. generail Scböbineer, posest- nik v Gelju. d Iz Gttberja pri Celju nam pišejo: Pri trgovcih in branjevcih so se tudi letos nafoirali prispevki kot odkupni- na za ra-z/novrstna novoletna darila. Nabran dena-r je bil namenjen Pod- pornemu društvu za revno otroke v Gaberju. Ker pa se vsi trgovci in bra- njev(;i niso odikupili. so nabiralci že zbmii dena,r darovalcem vrnili. Toliko v vednast, da bi ne biJo ob priliki pri- bodnjega obdarovanja revnih otrok nepotrebne kritike radi navedenega denarja. — Odbor Podt>ornega dru- štva, d Ustrelil se je v Saraievu s kara- binko gonerailstabni major Kos. Vzrok je familijarnG nanave. ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno blešča- loodsnage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO MILO d Stroski za snazen'te ulic r Celju znasajo doslej kakih 3().(X)0 Din, torej enkrat toliko kolikor je bilo prcuraču- nano. Zaposleinih je pri čišcenju 45 deliavcev. Predvidoma bo troba še 30, do 40.(XX) Din za najnujinejše čišče- nje. (Pa res sanno za najnu.inejše. Za. nas \' pastranskib uiiioa'h se najbrže nc bode ničesar storilo. Op. pot.) d Ravnateljstvo drz. rudnika v Ve- lenju sprejema do 25. febr. ponudbe aa dobavo volnenih konjskih odej ter glede dobave 450 ža,mic. d Radi še neurejeneau prometa na liški železnici naj naše občinstvo se ta teden ne oddaja novi-h poštnih za- voj,ev za Susak, Hrvatsko Priirn'orje in Dahmacijo. d Krvnik Hart je prispel vceraj do- poldne v Zagreb, da izvrši srartno ka- zen nad 3 člani tolpe Prpica malega, ker u-soda četrtega, Vrbanca se ni od- locena. Pravijo, da se inu ie zmračil um in da se ga po določilih obstoječe- ga zakona ne sine obesiti, Justifikaci- JQ se bode izvršila A'ero.ietno jutri ali v sredo. d Skrb drzawe za rodbini Pavla Ra- diča in Gjure Basarička. Kralj je pod- pisal zakon, glasom kaiterosa bode d,r- žava izplacaila rodbinama Pavla Ra- dica in Gjure Basarioka mesočno 5000 dinarjev, za vsakega nepreskrbljcnega otroka pa niesečno po 800 Din. Člani vrhovnega zakonodainega sve- ta so bili vceraj i-menovami. Med nji- mi so trije Slovenci in sicer dr. Stefan Sagadin, dTza-vni svetnik v Beogradu, Metod Dolenc, vseučiliški profesor v Ljubljani in dr. Andrei Gosar, bivši poslanec v Ljubljani. d Drava je zamrznila na več kilo- nietrov doigi progi pri Dra-wgrariu. Led je tako debel, da hodijo ljudje peš in z voamd čez reko. Ker ie ta prikazen nekaj izvamrednega, so posta.vili /.a- stavo sredi reke. d Živinske cene v Mariboru. Na zad- njem tedenskem sejinu v sredo je bila kupčija prav živaihna. Prodanih je bi- lo 59 goivedi v Avstrij« in 72 v Italijo. Pla.6ova.lo se je z4i kilogram žive teže: pitani voli 8.50—9.50, navadni 7.25 do 7.50, bi'ki 8.—, pleme-nske krave 5.25—5.50, breje krave 5—5.50, suhe kra\ie 3.50—4-.-—, telice 6—9 dinarjev. d Špeharji. so pasebna specijaliteta Maribora. Tudi predlvoeraiišnKTn jib je navzlic slabim cestam prišlo na stoti- ne na trg. Špeb so prodaiiali po 20 do 23, istotako »ribe«, meso s kostjio 18 do 20, glarvrno 8—10 dinaTJev kilo- graim. d Zugrcbxku »Riječ* je istotako kaj- kor žo preje beograjska »Reč« ustavi- la izbajanje. Oba lista sta bili gUusili bivše SDS med Hrvati in Srbi. d Tri občimka ogrevalisen so u%xv dli v Mariboru za odrasle in za dew. V vojaškiih kotlib se kuha cai ter se s koščkom krulia deli brozplačno vsa- komur, kdor pride. d Na oblastni rinevrski in sadjarski soli v Mariboru se vrši due 1. in 2. mai'ca klotarski tecaj z vsaikodnevnim zaeetko'in ob 8. uri. Enodiievnn tečaja za rez in cepljienje trt, ki bi so i.melct vršiti dne 23. febr. in 9. maroa, se ra- di ncu.godnega v reman a prelozita na poznejši čas. d Vitanjske novice. U m r 1 a je te dni zasebnica Marija Pirch v sta rost i 83 let. — Poročil se je g. Dušan Hus, uradnik železarne v Zrecah z gospodicno Marico Vučak. poštno uradnico v Vitanju, Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 14. I «fa«hMMBM»l sigurno sredstvo kataru, ps-ch?adu, influenci, kro ničnem zaua-jenju, bronhit'da itd. Dobiva se v vseh lekarnali. Proizvaja le- karna ARKO, Zagreb, Ilica br. 12. Direktno telefousko procio so otvo- rili v petek mod Parizoni in Vai'savo. Cetrlo jugoslovansko oodmornico po itnenu »Otävtilnik« so SDUstili 14. t. in. v Kantcsu v nioir.ic. Kumovala ,ji. jo gospa. J ovainovroeva;. To je druga poclmornica, ki so jo zRradili Franco- zi za ruiso lnoTnarico. d Posledicd uenadneaa juzneya vre- wpttitt na Grnkeni in v juzni Srbi.H* Južni del balkanskesa. polotofai jo že zajulo južno vreme; sncu1 se taja z ve- liko niaglico. Kor so bili voeraj v Ma.- cedoniji hi Tmdji vrh tesa ves dan cleževiii nailivi^so nastaiLe katastrofal- ne posledioe, kqjih obseffa še ni m dele« po cp'lili 25 kg1, drva po 50 kg! (I Velika mlelmrska razstciva v Ko- danju. Bne 8. t. in. so otvorili v K'o- danju na Danskein nilekarsko razsta- vo, ki po svoji Qgroinmosti presega vse dosedanje tovrstne r.azstaAe na svetu. Kazstavo sta priredila »Cen- tralna: oi*ffa.niziacij.a danskili mlckar- sfeih driLstev« in »Društvo dan skill lnlekarjev«. Razstaivilo je 1385 po ogi'omni vecini zadruznib mlekarjev in na owno je prislo 1373 vrst suro- voga masLa ter 814 vrst sira. vse iz- ključno dan ski prid^lek. 18 večijiih, mlekarjev je naz,stavilo cele zibirke naj- razn'ovrstnejÄih sirov. Razstavljeni so seveda tudi ostali lnlekarski izdelki: kakor kondeinzirano mleko, smctana, ler sJadoled, ta specijalni pro'dukt tlanskih mlekarjev. Posebno zanimiv del razstaive je ogro'mna razstava m\e- karskib .sirojov, ki zarvz-ema sauna 1500 kvad rain ill inetr'nv. Bazs1a:vilo so \se danske tvrdke, ki pi'oizvajn.jo rmlekar- ske stroje in pripcino'zne aparate. Z'a najboljše rnlekarsku izdelke bo poseb- na komisija j)o oceni priznala medalje in dipjomo. Pnc"a!k.ii'je<\ se 'ogromen ohisk iz inozemstva. Zadnja razstava te vrste na Dainskem je Ml a leta 1920, ki.je doživeJa silen poset. Kot zaniini- vo»st navajanio», d'a jie na Danskeni po- log 3081 zaidrnz'ii-ili samo J39 zasebnib inlekarn. ITokaz, kako silno ie na Dan- skein razvita zadrnzn.it ideja,. V / o j n e pletiBje. Šivilje m šlvalnim stcoj» in dobe Šivanje na dom. CRT VAJT, CELJE Le^a itieblovana sobs v nnjlepši- ulici sredini mesta, strogo separirana vhod od stopnic, električna luč, parketna tla, se s 1. marcem o d d a. Naslov v trgovini Stražek, Kovaška ul. Solnčno sobo meblovatio, sv. s predsobo in kopal- nico, išče gospod ?.a 1. marec. Po- nudbe s ceno na upravo. 2-1 Plinoufl pec skoraj nova, v brezhibnem stanju, se poceni proda. Ogleda se v gostilni Špeglič, Gospöska ul. 16. Hotel „UmON" (CöSjeki dorn) priporoča vsak petek in aoboto priznano izborne domače koline. ' Izbrana Ijutomerska vina (Litniexk) toči črez ulico liter po 16 dinarjev. Stanovanje 3 r.ob, sobe za služkinjo, po možnosti s kopalmco, išče boljša, mirna stranka brez otrok. Cenj. ponudbe na upravo ! lista pod »Stanovanje«: 3-4 Dramcfoni in plošče iz tovsrne Edison Bell-Pcnkala Ltd. kakor tudi plošče *His Master's Voice» in «Columbia* katere vodi imenovsna tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Gopičop E LesMeii, Celje pisalnimi m ptaalngmi |«i*editieti. HBK&KHHiHHBHBBHBBBBHBiBMHKnHHiaaiH^BfflRnBau Zahnala. Povodom smrti moje ljubljene soproge, gospe Josipine Urečko se tern potom vsem, ki so me tolažili v bridkih trenutkih, najprisrcneje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem za mnogo- štcvilno spremstvo na zadnji poti, za datovano cvetje, vence, kondulacije in sploh vsem, ki so mi kakorkoli stali ob strani. CELJE, dne 18. februarja 1929. Žalujoči soproq IVAN VREČKO in SINOVI. Žalostnim sreem naznanjam vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je moja draga pomati, gospa Ludovika Kunerle roi. Zeininger oficirska vdova in hišna posestn'rea dne 17. t. m. ob pol 9. uri zv., po kratkem trpljenju v 88. letu starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v BoXjem miru svojo blago dušo izdihnila. Telesni ostanki rirsge pokojnice se v sredo 20. t. m. ob 3. uri pop. slovesno blagoslovijo v h ši žalosti MiklošiČeva ul. 10 in nato spremijo k zadnjemu počitku na mestno po- kopali5če. Sv. maša zadu5nic?%. se bode braia v čc-trtek 21. t. m. ob 8. uri zjutraj v Marijini cerkvi Celju. CELJE. dne 18. februarja 1929. Fabjan Helebrandt-Zcininger, pel major v pok. posinovljenec. V globoki žalosti javljajo podpisani tužno vest o srnrti svojega nepozabnega, dobrega soproga, I očeta, starega očeta in tasta, gospoda I Ernsta Faninger pi. Amalienheim polkovnika v p. I kateri je 18. februarja ob 4. uri zjutraj po kratki težki bolezni v 71. letu starosti boguvdano preminul. I Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo v četrtek 21. februarja 1929 ob 3. uri popoldne v I hiSi žalosti (Celje, Glavni trg 8) slovesno blagoslovljeni, nato prepeljaui na mestno pokopališče, kjer I se v rodbiuski grobnici polože k večnemu poCitku. I Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 22. februarja 1929 ob 8. uri zjutraj v mestni farni I cerkvi v Celju. I CELJE, dne 18. februarja 1929. I Amdlija Fa ringer», pi. Amalicnheäm, soproga. I Ernst Faninger pi. Amalienheim nadporočnik v r. Rend Faninger pi. stmalienheim stotnik Beno Faninger pi. Amalienheim finaiu'ni nadrevident flnny Frings roj. Faninger pi. Amalienheim otroci Karin Faninger pi. Amalienheim Lizzi Faninger pi. Amalienheim Martha Faninger pi. Amalienheim snahe Ing. Wilhelm Frings, zet Kurt in Use Degelmann pi Elsbronn Grete, Dorse, use, Wilhelm, Karin, vnuki Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Cettna v Celju.