Poftnfna platana v gotovini
mnm	rvuninii	pioitono	v	^uivtiiii
Slovenski
Stev. 2
V Ljubljani, sreda 3. januarja 1940
Leto V
Zan!m!va ozadia nenadnega odpoklica angleškega poslanska iz Moskve:
Napovedi o bližnjem poslabšanju razmerja med Anglijo in Sovjeti
Italijanski tisk pravi, da se Nemčija pripravlja na zasedbo ruske Ukrajine, da bi prehitela Angleže
London, 3. Jan o. Sovfetski zunanji minister Molotov je angleškemu poslaniku v Moskvi, ki je odpotoval v Anglijo, ob odhodu sporočil, da sovjetska vlada že dalje časa opazuje, da vodi Anglija vedno sovražnejšo politiko proti Rusiji. To angleško ravnanje grozi poslabšati dosedanje odnošaje med obema državama«
V tej uradni sovjetski izjavi vidijo angleški krogi napoved o morebitnih daljnosežnih spremembah med Anglijo in Rusijo, ki bodo nočno vplivale na potek evropske vojne, če bi prišlo do ustavitve diplomatskih odnošajev med obema državama, zdi se, da bi Sovjeti sklenili potem pravo vojaško zvezo z Nemčijo ter stopili dejansko v vojno ob strani ■ Nemčije.
Turin, 3. jan. o. Vodilni italijanski dnevnik »Stampa« prinaša daljši članek o tem, kakšni razlogi so privedli Anglijo, da je nenadno poklicala svojega poslanika v Moskvi Seetsa domov. List razpravlja o teh vzrokih takole:
Sovjetski napad _ na Finsko je spremenil angleško sodbo o sovjetski Rusiji, o njenih pravih namenih in o njeni moči, ki se je v spopadu s Finci^ izkazala kot zelo dvomljiva. V nekaterih angleških krogih vstaja zaradi tega misel, če ne bi kazalo obračunati tudi s komunizmom v Rusiji. Odločilnega pomena za bodoče angleško ravnanje glede Rusije bodo poročila, ki jih bo dal angleški vladi moskovski poslanik. Gre pri tem za poročila take vrste, ki jih ni mogoče pošiljati pismeno ah
brzojavno.^	točno	vedeti,	kakšno	je sedanje
pravo razpoloženje med sovjetskim prebivalstvom spričo vesti, ki dan za dnem govore o delnih uporih med delavstvom in vojaštvom. Posebne važnosti {e vprašanje ali bi bilo ob morebitnem zunanjem vojaškem porazu Sovjetov moči računati z notranjo revolucijo in s spremembo sedanjega Nemčiji prijaznega političnega reda. Če je mogoče računati na kaj takega, potem Anglija ne bo odlašala s spremembo svojega razmerja do Rusije in se tudi spustila z njo v odkrito nasprotje, ki bo moralo dovesti do spopada. Ob morebitni zmagi bi Anglija vzela Nemčiji rusko pomoč in onemogočila ogrožanje svoje posesti v Aziji po komunistični propagandi.
Važno je pri tem vprašanje, kaj bo storila Nemčija. Italijanski list sodi, da bo ob prvih zna-
menjih morebitnega angleškega napada na Rusijo Nemčija takoj zasedla — navzlic vsem zvezam in pogodbam s Sovjeti — rusko Ukrajino do Dona in Črnega morja. S tem bi bilo izpolnjeno tisto, kar si je Hitler ves čas ielel in kar je predlagal lani januarja tudi Poljski: dobiti v roke vso Ukrajino, njeno žito, njeno rudno bogastvo in ogromne industrijske naprave ob Donu (Dnjeprostroj) itd. S tem bi Nemčija postala glede svoje preskrbe neodvisna in nepremagljiva, če bi vodstvo in gospodarsko organizacijo teh predelov prevzeli njeni strokovnjaki.
List pravi, da se Nemčija na to morebitnost vojaško že pripravlja sama in da računa na pomoč ruskih emigrantov. Emigrantske prostovoljske oddelke organizirata v sedanji nemški Galiciji bivša carska generala Skoropatski in Popov, ki uživata navzlic zvezi Nemčije s Sovjeti vso podporo nemških oblasti. Emigranti bi prevzeli v zasedeni Ukrajini tudi upravo.
Potemtakem bi zaradi spremenjenega političnega položaja v Evropi kmalu moglo priti do konca v prijateljstvu med narodnosocialistično Nemčijo in sovjetsko Rusijo.
Morska poplava v zahodni Turčiji je zahtevala dozdaj 1200 življenj
Novi potresni sunki v vzhodni Turčiji
Ankara, 3. jan. o. Po zadnjih vesteh so silovite poplave ob zahodni turški obali, zlasti ob Marmar-skem morju povzročile ogromno škodo. Uničene so cele vasi. Število mrtvih zaradi poplave znaša, koliko je zdaj znano, 1200.
Povodnji v zahodnem delu Anatolije so zasegle vse kraje od Smirne do Adapasara ter pomenijo pravo narodno nesrečo. Po nekaterih krajih, kakor n. pr. v vasi Mustafi Kemalu ni niti ene hiše, v katero ne bi bila vdrla voda. Številne družine se niso mogle pravočasno umakniti pred katastrofo in zdaj na strehah svojih hiš v največjem mrazu in polno groze pričakujejo pomoč. Oddelki pionirjev ter vojaštva se prizadevajo z nadčloveškimi napori, da bi rešili prebivalstvo.
Predsednik turške republike Ismet Ineni še dalje obiskuje kraje, ki jih je prizadel potres. Vče-
Sovjetska ofenziva v Kareliji zaradi mraza odložena
Finska poročila govore o precejšnjem zatišju na bojiščih
London, 3. jan. o. Reuterjev posebni dopisnik I letalstvo »n topništvo je sestrelilo 7 sovjetskih
v i _ 1 ta A J tlinvM n J _ - _    \T „ln>| lalr I VlfiTn /itla L*	mha	/vmaIa	/i
jo poročal snoči i* Viborga, da je na Kalerijski ožini velik vihar, ki onemogoča vsako vojskovanje. Olenziva, ki so jo začele sovjetske čete proti Mannerheimovi črti, j« Mia v nedelje ustavljena. Včeraj ni bilo videti ničesar nad bojiščem. Sovjetska letala so bila prisiljena ležati v hangarjih, ker je bilo letenje nemogoče. Finski častniki so snoči trdili, da morajo po njihovem mnenju Sovjeti za zdaj opustiti upanje, da bi predrli Mannerheimovo črto.
Zadnje vesti z bojišča pravijo, da ee navzlic krajevnim borbam med finskimi in sovjetskimi četami glavna sovjetska ofenziva na Mannerhei-roovi črti še ni začela. Po izjavah sovjetskih ujetnikov so Sovjeti vrgli že velik del svojih rezerv v boj, kar se da sklepati tudi po truplih padlih sovjetskih vojakov, ki so bili mlajši in boljše oblečeni. Na številnih točkah bojišča sili sovjetsko poveljstvo vojake korakati pred tanki in čistiti minska polja, da tanki ne bi bili poškodovani.
Dva nova oddelka švedskih prostovoljcev sta zapustila včeraj Švedsko in odpotovala na^Finsko. En oddelek sestavljajo prostovoljci-častniki, ki so pustili s\užbo na Švedskem, da bi lahko služili pod finsko zastavo. Drugi oddelek sestavljajo delavci iz vseh krajev Švedske.
Moskva, S. j!m, AA. Sporočilo generalnega Slaba Ijeningradskega vojnega okrožja se glasi: 2. januarja n* bil« na finskem bojišču važnejših dogodkov. Zaradi slabega vremena so sovjetske .letalske sile izvedla samo nekaj oglednih poletov.
Helsinki, 3. januarja, o. Snočnje uradno poročilo finskega vojnega poveljstva pravi:
V prvih (Iveh dneh novega leta je bilo na vseh bojiščih dokaj mirno, razen patrolnih spopadov in topniškega ognja v Kareliji. Na vzhodni meji je prišlo severno od Ladoikega jezera do nekaj manjših napadov, pri katerih so finske čete znova zboljšale svoje postojanke na več mestih. Manjši sovjetski napad s podporo tankov pri Tol-®ajaerviju je trajal ves dan. Kraj Aaitojoki, ki je služil sovjetskim četam za oporišče pri napadu, je ta dan večkrat menjal gospodarje. Finske čete so dobile v roke nekaj vojnega materiala, med njim tri teike strojnice, eno vojno kuhinjo ter 400 zimskih plaščev
Pri Suotnisalmiju finska vojska Čisti na novo zasedeno ozemlje in preganja ostanke rdeče vojske proti meji. Na drugih delih bojišča so krožile patrole in streljali topovi.
Neka sovjetska vojna ladja je brez posebnega uspeha streljala na finsko obalno topništvo pri Kojivistu.
Sovjetsko letalstvo je bombardiralo nekaj mest, med njimi Abo in Vleabor. Nekaj civilistov je bilo ubitih ,in ranjenih, poleg tvarne škode. Na drugih krajih bombe niso povzročile posebne ikode in niso zahtevale človeških irtev. Finsko
bombnikov, kakor pričajo fotografije.
Havasov dopisnik poroča, da so se tri sovjetska letala spustila na finskem ozemlju zaradi slabega vremena in nepoškodovana prišla v roke Fincem.
Na skrajnem severu, kjer je mraza 40 stopinj so zastale vse vojaške akcije.
Pri Sall finske čete obkoljujejo nad 16.000 sovjetskih vojakov, kakor 90 to storile pri Suomo-salvi, kjer so izvojevale veliko zmago nad sovjetskimi četami. Smučarske čete c uspehom obkoljujejo sovjetske čete in uničujejo vse zveze z ostalo rdečo armado.
Na severu je položaj nejasen. Eni poročevalci trdijo, da so Finci že v posesti mesta Petsama, razen južnega dela, drugi poročevalci pa, da so finske čete še celih 25 milj od Petsama.
Parnik ffJožef Stalin" -slika družabnega reda v Sovjetski Rusiji
Amsterdam, 3. januarja. Ha vas: Parnik »Jožef Stalin<, kj ga je naredila neka holandska ladjedelnica po načrtih, ki jih je izdelal sovjetski trust »Sovkonl'lot< daje točno sliko sovjetskega socialnega reda »brez razredov«. Ladja »Jožef Stalin«, ki ima 8950 ton, je namenjena za plovbo med Vladivostokom in Petropavlovskom, torej za čisto sovjetski promet. Navzlic vsemu govoričenju, da v Sovjetiji nj nobenih socialnih razlik, ima ladja 4 razrede, ki kažejo glede ureditve največje razlike. Na eni strani razkošne kabine, obložene z dragocenim lesom in oskrbljene z vsemi mogočimi udobnostmi, na drugi strani pa prostore za potnike najnižjega razreda, kjer ni niti umivalnikov, oziroma za 500 potnikov je komaj 20 umivalnikov. Na ladji je veliko radijskih zvočnikov, ki jih pa ni mogoče izključiti ali vključiti po želji potnikov. Mehaniki in častniki imajo svojo jedilnico in svoj klub, ki je popolnoma ločen od prostorov ostale posadke. Razkošni prostori so napravljeni tako, da sploh ni nobenih zveznih vrat s prostori najnižjega razreda.
Nepoznani ljudje so minulo soboto med poizkusno vožnjo izobesili na rdeči ladji finsko zastavo. Sovjetski tehniki niso hoteli prevzeti ladje, češ da ima napake. Noben tehnični strokovnjak ali sovjetski mornar, ki so prispeli že pred tedni v Amsterdam, da bi bili poučeni o konstrukciji ladje, ne more nikoli sam iti v mesto, ker ga vedno spremljajo člani GPU. ki vodi mornarie na skupne sprehode.
rajšnji dan je prebil v Tokatu, odkoder je na ljudstvo prizadetih krajev naslovil poslanico, v kateri bodri narod in mu zagotavlja pomoč vlade in vsega turškega naroda. Državni poglavar je včeraj prispel v Malatijo.
Nov močan potres je opustošil pokrajino Jps-gata in pokrajino vzhodno od Eriinjena. Potres se je začel ob 14.45. V devetih vaseh se ie zrušilo 97 hiš, 67 pa jih je bilo poškodovanih. Človeških žrtev ni bilo. Ob 16.20 so čutili močan potres tudi v Cankerevu. Podrobnosti še ni, vendar menijo, da ni bilo človeških žrtev.
Ameriška pritoiba v Londonu zaradi zaplembe pošte .za Nemčijo
" London, ff.Januarja. o. Ameriški poslanik v Londonu je včeraj izročil angleški vladi uradni protest Amerike proti temu, da Angleži plenijo ameriško pošto, ki gre z ameriškimi in nevtralnimi ladjami v Nemčijo, in seveda tudi nemško pošto za Ameriko. Ameriška vlada pravi, da take pravice Angliji ne more priznati. Angleška vlada odgovarja na ta protest, da je pregled pošte za Nemčijo in iz Nemčije bil sklenjen zaradi tega, da bi Anglija Nemčiji preprečila pošiljanje tujih deviz iz Amerike. Tuji denar spada v seznam tihotapskega blaga, ki ga Anglija in Francija ne dovoljujeta dovažati v Nemčijo, ker je to blago bistvenega pomena za vojskovanje in za vojne nakupe. Zadnje dni so angleške oblasti zaplenile 1600 vreč ameriške pošte za Nemčijo.
Vremensko poročilo
Bled: —16, jasno, mirno, 26 cm snega pršič, drsališče uporabno.
Radovljica: —19, jasno, mirno, 5 cm pršiča na 10 cm podlage, drsališče uporabno. Jezersko: —16, jasno, 10 cm pršiča na 25 cm
Sv. Križ nad Jesenicami: —10, jasno, mirno, 12 cm pršiča na 30 cm podlage.
Polževo: —12, jasno, 5 cm pršiča.
Škofja Loka: —16, jasno, mirno, 5 cm pršiča na 15 cm podlage.
Kranjska gora: —16, jasno, mirno, smuško težišče spodaj 27 cm, zgoraj pa 37 cm snega, srez, drsališče uporabno.
Nemški kancler Hitler, poveljnik nemške vojske general Brauchitsch in poveljnik mornarice admiral Raeder so za Novo leto dali dnevna povelja nemški vojski in mornarici v katerih zagotavljajo, da bo Nemčija v 1, 1940. gotovo zmagala.
Nemški listi prinašajo pod velikimi naslovi podatke o poljskih grozodejstvih nad Nemci, ter delajo zanje odgovorno poljsko vlado in Anglijo. Po nemških uradnih podatkih je bilo med vojno na Poljskem ubitih 5.437 nemških civilistov. Angleški listi odgovarjajo nemškemu tisku in pravijo, da je bilo ob istem času pobitih okoli 3,000.000 poljskih civilistov.
300 ameriških radijskih postaj je včeraj posvetilo daljšo oddajo Italiji in njenemu napredku pod Mussolinijevo vlado.
Norveški 9100 tonski parnik »Luna« je zadel na mino ob severni norveški obali in se potopil. Moštvo se je rešilo. — Tudi angleški parnik »Boxhilk se je potopil zaradi mine na severnem morju. Pri tem je izgubilo življenje 20 članov posadke.
Sneg je zapadel po vsej Italiji, tudi v Rimu in Napolju, kar je velika redkost, saj so se v Napolju ob tem času ponavadi kopali v morju. Sneg je padal v soboto vso noč.
Za 1,800.000 ton nemških trgovskih ladij čaka po raznih nevtralnih pristaniščih sveta. Ker ladje ne morejo več plačevati dragih pristaniških pristojbin, bodo morale izbirati ali naj se same potope ali pa naj se dajo zajeti angleškim in francoskim vojnim ladjam, ki stražijo na svetovnih morjih.
Dva osebna vlaka sta trčila v Belgiji blizu Bru-selja. 10 ljudi je bilo pri tem malo ranjenih.
Romunski kralj Karol je za Novo leto poslal svojemu narodu razglas, v katerem pravi, da bo Romunija ohranila mir z vsemi narodi, da bo oa branila vse. kar je nienetra.
Vesti 3. januarja
Nemčija računa spomladi imeti pod orožjem 5 milijonov vojakov popolnoma ali delno za vojskovanje. Tem 5 milijonov bo stalo nasproti 3 milij. Angležev in najmanj toliko Francozov.
Nemške oblasti so nenadoma prepovedale kazali v Španiji protiboljševiški film »Križarka So-bastopol«, ki ga je odposlanstvo nemškega propagandnega ministrstva predvajajo po raznih španskih krajih. Do prepovedi je prišlo zaradi zveze z Rusijo.
Nemška policija je izdala caporuo povelje proti slovitemu industrijcu Thysenu, ki je s svojim denarjem omogočil narodnemu socializmu zmago. Možu, ki je pobegnil v Švico, so vzeli vse premoženje in ga dolže tatvine, goljufije, tihotapstva z devizami itd.
Angleško ministrstvo za vojno preskrbo je'dozdaj izdalo za nakupe raznega blaga okrog 200 milijard dinarjev.
Neka nemška vojna ladja je včeraj priplula v švedsko luko Trelborg ter tam izkrcala nekaj ubitih in ranjenih mornarjev.
Švedska je decembra meseca izgubila 11 trgovskih ladij zaradi podmornic in min.
Predsednik USA, Roosevelt, je izjavil danes časnikarjem, da upa, da bo njegov odposlanec pri sveti stolici, Taylor, uspel s svojo nalogo.
Angleška poročila iz Moskve pravijo, da je bil
. odstavljen že tudi novi poveljnik rdeče vojske na finskem bojišču, general Štern. Nii njegovo mesto pa da je bil imenovan stari borec iz prvih časov boljševizma, maršal
Sovjetska Rusija si zelo prizadeva, da bi tudi Estonijo potegnila v vojno s Finsko, da bi Sovjeti lahko uporabljali vse estonsko ozemlje kot izhodišče na Finsko. Estonija se tega brani, češ, da nedavna pogodba s Sovjeti ne velja za finski primer, saj so boljševiki napadli Finsko.
Svet ni tako gosto naseljen, da bi ne bilo mori najti življenjskega prostora za vse ljudi. Treba je samo dobre volje, je govoril norveški prestolonaslednik Olaf za Novo leto.
Promet skozi Sueški prekop je lani padel za 30% v primeri z predlanskim letom.
Zadnji požar v Vatikanu je nastal zaradi malomarnosti osebja, ki je popravljalo nekatere prostore.
Angleška vlada je šele zdaj izdala določila o delni omejitvi porabe tekočega goriva za zasebni promet. Ta ukrep razlagajo samo kot previdnostni korak, ne pa-kot znamenje, da bi Angliji tega goriva manjkalo.
Edinstvo med Anglijo in Francijo naj služi evropskim državam kot primer, kakšna bi morala biti bodoča federativna Evropa, za katero se Anglija in Francija v sedanji vojni vojskujeta. Tako piše o pomenu zadnjega Daladierovega govora angleški tisk.
V Združenih državah je včeraj začel veljati za-
kon o delavskih pokojninah.
V Jeruzalemu so končali precej dela za obno-
vitev cerkve Božjega groba, ki je bila v nevarnosti, da se podere. Pri obnovitvi so našli veliko dragocenih starin iz prve dobe krščanstva.
Ves svetovni tisk razpravlja o finski zmagi pri Suomisalmiju, in pravi, da je ta zmaga uspeh premišljenega finskega vojnega načrta. Finci so sovjetsko vojsko spustili daleč naprej, potem pa pritisnili nanjo z obeh strani in ji pretrgali zvezo z ruskim zaledjem.
Po vsem južnem Tirolskem so začeli z veliko naglico pripravljati vse potrebno za preselitev tistih Nemcev, ki so do 31. decembra glasovali za Nemčijo.
Nemške oblasti na češkem izjavljajo, da so neresnične vse vesti, po katerih naj bi bilo zadnje čase na Češkem in Moravskem aretiranih nad 450 višjih in nižjih duhovnikov. Uradna izjava pravi, da uživajo Čehi v verskem pogledu in tudi sicer tako svobodo, kakor še nikdar poprej.
Anglija in Francija se pogajata s Švedsko in Norveško za prevoz letal in vojnega materi jala na Finsko, piše danski glavni dnevnik »Politiken«.
Nemški poslanik v Urugvaju je vložil pri ta-mošnji vladi oster protest proti temu, da so urugvajske oblasti internirale nemško pomožno križarko »Tacomo«.
Italijanska vlada je ustanovila poseben komi-sarijat za ribolov Z novo ureditvijo ribjega lova hočejo zagotoviti Italiji dva milijona centov rib, ko so jih dozdaj morali vsako leto uvoziti iz tujine.
V London je dopotovalo dansko gospodarsko
zastopstvo, ki se bo pogajalo za sklenitev nove trgovske pogodbe z Anglijo.
Poluradno glasilo madžarske vlade »Pester Llovd« prinaša v novoletni številki izjavo jugoslovanskega ministrskega predsednika Cvetkoviča, ki napoveduje novo zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko.
Ameriška zbornica se bo danes se?la na novo zasedanje, v začetku katerega bo prebrano pismo predsednika Roosevelta o bodoči ameriški politiki.
Tudi pri nas ni vse dovotjeno
Maribor, 2. januarja.
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je nedavno zagovarjal 29 letni delavec Jakob Judt iz Cervente v Banatu. Mož je v Mariboru razširjal alarmantne in neresnične vesti. Zaradi tega je bil obtožen po zakonu o zaščiti države in bil danes po tem zakonu obsojen na eno leto in pol robije in na tri leta izgube častnih državljanskih pravic. Mož je sedaj menda spoznal, da tudi pri nas ni vse dovoljeno in da se je tudi v naši državi treba držati zakono*. Naj bo to opomin tistim, ki tudi radi razširjajo neresnične vesti, pa jih dolga roka oblasti dosedaj še ni mogla zgrabiti za vrat.
Stran 2
»SLOVENSKI DOM«, dne 3. januarja 1940.
dtev. 2.
Ljubljana od včeraj do danes
Glavna praznovanja to zdaj v kraju. S« v soboto in v nedeljo ata drug ob drugem dva praznična dneva, potem bo pa mir prav do Velike npči. Zadnji mesec v preteklem letu je bil s prazniki založen tako kakor malokatero leto. In ljudje so tudi praznovali tako kakor še ne kmalul Kljub draginji in hudim časom so bili zato imenovan! javni lokali ob vsaki priliki izborno zasedeni. Zdi se, da se je ljudi polotila nekakšna resignacija, v kateri sami sebi govore, češ, le bodimo zdaj veseli, kdo ve, če bomo konec drugega še lahkol Zato pa so tudi obhajali Silvestra kakor še ne kmalu.
Mraz je posfal postal prav občuten
Za Silvestra in za novo leto je mraz nekoliko odnehal. Tudi včeraj je še ves dan kazal termometer temperaturo nekaj stopinj pod ničlo, dve, tri, štiri največ. Zvečer pa je živo srebro naglo zdrknilo na deset in ponoči na dvanajst pod ničlo. Iz raznih krajev poročajo o nenavadno hudem mra-ZP* Tam nekje na Notranjskem se je pripetilo tole: zjutraj, ko so šli ljudje čez potok, so zagledali kar neverjeten prizor. V strugi je na ledeno ploskev primrznila mačka. Živalca je šla ponoči pit, ledena skorja je morala nekje počiti, pa se je čez ploskev vlila tenka plast podhlajene vode. Žival je stopila v vodo in začela piti, pa je pri tem primrznila na led in tako v stoječem stanju tudi ostala do jutra, ko so jo zmrzlo našli ljudje. Še čez dan so jo hodili ljudje ogledovat, da so se prepričali o resničnosti tega skoraj neverjetnega dogodka.
V'Ljubljani je davi kazal termometer —14.4 stopinj Celzija. V Mariboru so zabeležili izmed vseh značilnejših mest v državi najnižjo temperaturo — 21 stopinj Celzija. V Zagrebu so imeli davi — 11 stopinj Celzija, v Belgradu — 12, v Sarajevu pa — 19 stopinj Celzija. Tudi po primorskih mestih in otokih je zdrknila temperatura pod ničlo, edino v Dubrovniku je še ostala na ničli. Na ljubljanskem letališču so davi namerili —18.8 stopinj Celzija, manj kakor ob koncu leta. Zdi pa se, da bo temperatura zda) vsak dan nižja, saj se je vreme izboljšalo in gre tudi barometer kvišku.
Nesrečni padci in nerodne poškodbe
Že c novim letom je ljubljanska bolnišnica y>rejela lepo število novih bolnikov, naslednja dva dneva pa se je obisk še povečal. Tako pravijo, da se je samo včeraj oglasilo za pomoč okrog stopet-deset pacientov. Kakor kaže, leto, ki smo ga nastopili, ne bo prav nič zaostajalo po bilanci obiska za letom, od katerega smo se bili pred tremi dnevi poslovili. Verjetnejše je celo, da bomo letos potolkli rekord, ki je oil lani postavljen. Spet bo v bolnišnici stara gneča, spet bodo ljudje tarnali o nevzdržni tesnobi in o nujno potrebni povečavi bolnišnice kakor so letos in vsa zadnja leta. Najbrž pa^ bo vse skupaj spet zaleglo toliko, kolikor prejšnja leta. Čas bi pa že bil, da bi se merodajni za tolikšne, tako utemeljene in pravične pritožbe enkrat vendarle že zmenili ter poskrbeli, da bi naše mesto končno že dobilo modernim zahtevam odgovarjajočo bolnišnico.
m Ponesrečencev ni bilo mnogo. Sprejeti so bili vsega skupaj trije in sicer taki, ki so dobili poškodbe zaradi nesrečnih padcev.
Sin orožniškega narednika iz Domžal, Peter Vavko je šel smučat, pa je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. .
Sin zasebnega uradnika iz Kočevja, Vilko Kajfež, je padel ter si zlomil levo roko.
V gozd je šel vozit hlode Jože Ahačič, delavec od Sv. Ane nad Tržičem. Naložil je voz in se spustil po strmali, pa mu je tako nerodno izpodrsnilo, da je pri padcu prišel pod voz. V bolnišnici so ugotovili, da si je zlomil nogo.
Spet |e ugasnilo mlado življenje
V ponedeljek dopoldne je v Šiški prišlo do nesreče, ki je danes zjutraj ob četrt na devet zahtevala življenje znanega alpinista, akademika Milana Gostiše. Gostiša je skočil neprevidno čez železniški tir, ker je mislil, da bo prehitel vlak, ki je prav ta čas vozil s postaje. Vlak pa je bil hitrejši, lokomotiva je Gostišo odbila vstran, da je padel in obležal v nezavesti. Zdravniki v bolnišnici so ugotovili frakturo lobanje, menili pa so, da si bo Gostiša še opomogel, saj je bil izredno krepke in odporne telesne konstrukcije. Da danes zjutraj je bil večinoma pri zavesti ter je tudi lahko govoril. Davi pa se mu je stanje nenadoma tako poslabšalo, da se je bilo bati najhujšega. In neizogibno žal je tudi nastopilo. Ob četrt na devet dopoldne je Milan Gostiša poškodbam podlegel.
Pokojni Milan Gostiša je bi' fant vedrega, prijaznega značaja, splošno priljubljen. Pred nekaj leti je bil eden naših priznano najboljših plezalcev ter je izvedel med drugimi vzponi tudi smer, ki še_dandanašnji velja za najtežjo smer v severni triglavski steni (smer Go-stiša-Jesih, skalaška smer). Naj počiva v miru, naj mu bo lahka zemljal
Smrt blage slovenske žene
Iz Luč pri Višnji gori je prispela žalostna vest, da je tam umrla splošno znana in splošno priljubljena plemenita krščanska žena. gospa Katarina Trontelj, po domače »Vrjakovu mati«, v visoki starosti 73 let, previdena s tolažili svete vere.
Pokojnica je bila daleč naokrog znana po svoji dobrosrčnosti in ljubezni do bližnjega. Njeno dobro srce se je zlasti izkazalo ob liuuih časih zadnje svetovne vojne, ko ie pribežalo v naše kraje nešteto beguncev s Primorskega, kjer je tedaj divjala bojna vihra. Marsikateri od teh pomoči potrebnih siromakov se še zdaj z globoko hvaležnostjo spominja blage gospe, ki je premnogim pomagala, kolikor je le mogla.
Po svetovni vojni je gospa posvetila vso skrb revnim otrokom Bila je vneta podpornica tamkajšnje podružnice. - Kljub visoki starosti, je bila še prav do zadnjega čila in vedra. Prav do zadnjih časov ie bila še vsako jutro pri sveti maši. Pogreb bo danes popoldne ob 3 popoldne na farnem pokopališču v Žalni.
Ali ie bilo treba povečati železniško postajo v Otočah?
Pod naslovom: »Most, ki se tiče samo Brezja in romarjev«, je izšel članek v »Jutru«, dne 24. decembra 1939 na 14. strani peti stolpec. Dopis je bil datiran 19 dec. 1939 iz Podnarta.
Dopisnik se je najprej spravil na prestavljeno in povečano postajno poslopje v Otočah, kjer hoče dokazati, da ni bilo potrebno železniško postajo v Otočah prestavljati oziroma povečatt, češ da za domačine nima nobenega pomena. Ta trditev je brezdvomno površna, ker smo trdno prepričani, da je bilo s prestavitvijo postaje ustreženo tudi V6em domačinom, ki vstopajo na vlak na postaji Otoče, kar trdi tudi sam dopisnik »Jutra« v začetku članka. Teh domačinov pa ni tako malo, 6aj prihajajo na postajo Otoče prebivalci iz naslednjih va6i: Otoče, Srednja in Spodnja Dobrava, večina iz Lipnice, Kamne gorice, Krope in Mišač na desni strani Save, iz Posavca, Ljubnega, Brezij, Dobrepolja in deloma iz vasi Globoko ter Črnivca na levi strani Save. Vsega skupaj prihajajo na postajo Otoče prebivalci iz 14 vasi, kar pa gotovo ni tako malo in brezpomembno. Tudi trditev, da bi za domačine zadostovala dosedanja mala postaja le deloma drži, saj postaja ni imela za zimski čas dovolj prostorne čakalnice. V malo sobo, kjer je bilo pozimi toplo, je šlo le malo ljudi, tako da v zimskem času velikokrat eni zadostovala niti za domačine. Sicer pa 6mo tudi mi trdno prepričani, da postaje niso povečali izključno zaradi domačega prometa, temveč zaradi letnega prometa, kjer izstopa in vstopa na otoški postaji na tisoče romarjev in turistov, posebno ob praznikih in 'nedeljah. Že zaradi morebitnih nesreč pri velikem navalu je bilo nujno potrebno otoške postajo povečati. Otoška postaja ima poleti toliko prometa, kot skoraj nobena druga postaja na celi gorenjski progi, če izvzamemo industrijska mesta. Vsak, ki je prišel v letnem času na otoško postajo, je uvidel, da je povečanje nujno potrebno, le dopisnik »Jutra« iz okolice Podnarta ima še danes pomisleke proti takšni pridobitvi. Brezdvomno pa tudi železniški strokovnjaki in država ne bi pristala na takšne investicije, če ne bi tega zahtevala potreba. Očividno pa dopisnik »Jutra« ne privošči romarjem, ki poleti prihajajo na božjo pot k Mariji Pomagaj bolj udobno in prostorno želez, postajo. Saj bi ee romarji še nadalje lahko stiskali in posedali po pesku na ma|hni dosedanji otoški postaji. Tudi ugotovitev, da se na otoški postaji ne bo mogel razviti tovorni promet, ke mirna pravega zaledja, ni popolnoma točna. Vse kaže, da je le dopisniku postaja v Podnartu dosti bolj pri srcu, kot otoška. Morda pa je dopisnik »Jutra« hotel streljati še v kakšen drug grm, kjer morda tiči zajec posebne sorte?
V drugem delu članka je dopisnik obravnaval otoški most čez Savo, kjer trdi, da ni važna za okoliške občine postavitev novega mostu. Ne bomo se spuščali v ugotavljanja, kdo je dolžan skrbeti za otoški mo6t, ker bi bilo to preobširno. Samo eno dejstvo ostane, da je most v Otočah nujno potreben in vsaj v takšnem stanju, da je možen promet z različnimi vozili. — Nato je dopisnik »Jutra« šel čez otoški most in po peraškem klancu dospel na Brezje, kjer mu ni prav nič všeč. Preveč romarskega denarja se prime cerkve in Brezjanov, tako da bi prav lahko skrbeli za otoški most. Na-zaijgrede je dopisnik »Jutra« ugotovil, da je'most v Podnartu in na Lancovem mnogo bolj potreben kot v Otočah, pri vsem tem pa je vmes prezrl most v Globkem, ki komaj čaka, da bi ga podprli s kakšno novo nogo Mogoče se bomo na teh mostovih še kdaj 6rečali in se kaj pomenili.
Filmi,
ki jih velja videti ali ne videti
a a ■
Naročajte in širite
Slovenski dom!
»Hotel Sacher« (Kino Matica). Po dolgem, dolgem času spet nemški film, ki se ga da gledati. Režiser En gel je ime tvorcu, ki je oživil zanimivi kos dunajskega predvojnega življenja iz dni, ko so se v avstrijski prestolnici pletle stvari, ki so se pozneje razrešile v velikem obračunu, v svetovni vojni. V znanem dunajskem hotelu, kjer se shaja odlični svet iz polovice sveta, se v Silvestrovi noči leta 1913-14 odigra drama, ki ji prav toliko učinkovitosti daje špionažno obeležje kakor ljubezen. Manuskript ni napisan slabo, čeprav v njem na nekih mestih ne manjka patetičnih fraz, ki človeka navdajajo s pri nemških filmih za gledalca redno grozo pred banalno rešitvijo. Avtor pa se spretno prekrmari preko teh mest. ki jih je bil najbrž sam interpretiral zaradi ofieielne »neoporečnosti«. — Režiser Engel je snov obdelal v primernim smislom za trezno in racionalno, posrečilo se mu je na verjeten način prikazati predvojno življenje, kakor se je razodevalo v družabnosti, s primernimi epizodami utemeljiti prepričljivost dogajanja in poskrbeti v nizu slik za živo zgoščenost, ki le redko učinkuje kot prenatrpanost. Mož se je bil prav gotovo e pridom učil pri filmski umetnosti drugih, razvitejših narodov. Da je »Hotel Sacher« uspel in da tudi glavni igralci lahko izčrpajo svoje zmožnosti, je v odločni meri njegova zasluga. Res pa je, da je tokrat imel na razpolago nekaj odličnih interpretov tudi za postranske vloge.
Tovarni na Muri in zveza z zaledjem
Maribor, 2. januarja.
Na Muri stojita na jugoslovanski strani dve večji tovarni, in sicer tovarna lepenke v Ceršaku v občini St. Ilj ter tovarna papirja in lepenke na Sladkem vrhu v župniji Marija Snežna. Tovarna v Ceršaku žal nima nobene cestne zveze, po kateri bi mogla prevažati surovine in tovarniške izdelke po jugoslovanskem ozemlju do železniške postaje v St. liju. Dosedaj je morala tovarna prevažati vse blago v Ceršaku čez Muro z brodom, nato po nemškem ozemlju skozi Černišine in Gersdorf na Spiel-feld in tam čez most čez Muro in potem po državni cesti eno uro daleč na šentiljski kolodvor. 2e to prevažanje po tujem ozemlju je bilo združeno vedno z velikimi sitnostmi za tovarno in pa za voznike. Na milost in nemilost so bili naši izročeni oblastnikom v drugi državi, ki je nazadnje res prepovedala prevoz. Zaradi tega je tovarna zaprosila bansko upravo, da bi izdala dovoljenje za zgraditev ceste od tovarne do banovinske ceste, ki veže St. Ilj z Marijo Snežno. Banska uprava je šla podjetju na roko posebno zaradi tega. ker bi z ustavitvijo tovarne zgubilo okoli 150 delavskih domačih družin delo in kruh, vozniki pa zaslužek, občina doklade, država in banovina pa lepe davčne vsote, ki jih tovarna plačuje. Od jeseni dela okoli 50 delavcev samih domačinov pod vodstvom mariborskega okrajnega cestnega odbora novo cesto, ki bo predvidoma v letu 1940 gotova in bo tako to podjetje osamosvojeno. Našli so se tu nekateri ljudje, ki škilijo vedno tja čez Muro, ki so na vse pretege rogovilili proti tej novi cesti. Sedaj pa imajo dolg nos in sami Vidijo, da je cesta tudi iz domačih gospodarskih razlogov bila krvavo potrebna. Tudi tovarna na Sladkem vrhu nima prave cestne zveze z banovinsko cesto. Tudi tu je dala tovarna izdelati načrte za zgradbo nove ceste od tovarne do banovinske ceste. Tovnrna na Sladkem vrhu ima žično železnico od Št. lija do tovarne. Če bi pa ta dovlačilnica iz kakršnih koli razlogov ne mogla obratovati, bi morala tudi ta tovarna obrat ustaviti. Tu je zaposlenih nad 250 delavskih družin. Predpriprave za zgradbo zvezne ceste k tej tovarni so tudi že v teku.
Iz naravne smrti so ljudje nared.li zločin
Maribor, 2. januarja.
Vsa okolica Sv. Jakoba v Slovenskih goricah se je razburjala zaradi smrti 60 letne posestnice Ivane Orovec v Zg. Hlapju. Tega smrtnega primera se je polastila ljudska govorica ter iz njega naredila tajinstven zločin. Ivana Orovec je bila vdova ter je živela v Zg. Hlapju skupaj s svojim bratom in s svojim nečakom, ki je bil solastnik njenega posestva. Na starega leta zadnji dan zjutraj so jo našli na njeni postelji mrtvo. Ker je imela na vratu neke odrgnine, je ljudska govorica iz tega izkonstruirala zverinski umor, katerega naj bi bili izvršili sorodniki pokojnice. Ljudje so pripovedovali, da je nesrečno starko nekdo ponoči zadaviL Odpeljali so jo na pokopališče k Sv. Jakobu, kjer bi se moral vršiti danes dopoldne pogreb. Tega pa so preprečili orožniki, ki so bili obveščeni, da je starka umrla nasilne smrti in so dogodek naznanili državnemu tožilstvu. Obenem so zaprli nečaka rajnice, ki naj bi po izjavi nekaterih ljudi prišel kot storilec v poštev. Danes popoldne se je vršila obdukcija trupla po-
Tragična smrt ruskega vojnega ujetnika
Maribor, 2. januarja.
V naših krajih je po svetovni vojni ostalo še nekaj ruskih vojakov, ki so prišli v avstrijsko ujetništvo ter so bili med vojno razdeljeni na deželi med posamezne kmete, da so jim pomagali pri poljskih delih. Eden takih je bil tudi ivan Šejti, ki je bil v Mariboru posebno znan. Po končani vojni se je vdinjal v mariborski okolici ter je služil za hlapca pri raznih posestnikih. Pozornost je vzbujal s svojim izrazitim mongolskim obrazom. Bil je namreč nekje iz azijskega dela Rusija doma ter čistega mongolskega poko-lenja. Nihče pa ni mogel iz njega splaviti niti besedice o njegovi domovini in o domačih razmerah. Povedal je samo svoje ime, ki gs je imel napisanega tudi v svoji delavski knjižici, vse ostale podatke pa je vedno uporno zamolčal. Tako je živel 20 let čisto za sebe svoje tajinstvmo življenje. Njegovi gospodarji so ga zelo rad imeli, ker je bil zelo priden in zelo razumen a vsak posel. Pred dvetni leti je prišel v Kamrico za hlapca h gostilničarju Pavešiču. Tudi tu jt živel vedno sam zase, z nikomur se ni družil. Mjd božičnimi prazniki pa ga je zanesla nesreča na neko veselico, na kateri se je zaradi malenkosti iprl z domačimi fanti. Eden od teh ga je pričakoval na cesti, ter ga iz zasede udaril s kamnom po ?!avi. Razbil mu je lobanjo. Siromaka so prepeljili v mariborsko bolnišnico, kjer pa je včerni n^iod-bam podlegel.
Slepar Srkulj Je bil v Mariboru zaprl
Veliko pozornost vzbuja v Zagrebu afera ravnatelja občinske električne centrale inž. Marcea Srkulja, sina bivšega ministra in zagrebškega župana prof. Srkulja. Marcel Srkulj je namreč poneveril pri električni centrali ogromne vsote _
govori se o 800.000 din ter pobegnil v inozemstvo. Zbezal je čez Ohridsko jezero v Albanijo, kjer je zmanjkala za njim vsaka sled. Zanimivo pa je, da so imeli Srkulja v Mariboru zaprtega, se pre-den so njegove poneverbe prišle na dan. Poskušal je namreč pobegniti najprej v Nemčijo. V Mariboru je zahteval od policije potni list, pri tem' pa se je tako sumljivo obnašal, da so ga prijeli in ga vtaknili v zapor. Ko pa so potem vprašali v Zagreb, kakšen Človek da je ta Srkulj, so izvedeli, da je to ugleden gospod, proti kateremu nimajo v Zagrebu ničesar. Seveda so ga na podlagi tega obvestila takoj izpustili. Nekaj dni nato pa je že prispela za njim tiralica zagrebške policije.
Zanimiva akcija sokolstva na Hrvaškem
Zagreb, 3. januarja. Pod naslovom »Nemoteno se nadaljuje sokolska kampanja proti Hrvatski« prinaša današnji »Jutarnji list« sledečo vest: »Danes smo prejeli pismo iz Ložnice in v njem lepak Sokolskega društva v Ložnici za proslavo novega leta. Ta lepak pravi med drugim: »Od čistega dohodka gre 50% za socialni sklad sokolske žup« Belgrad v korist kuhinje za prehrano beguncev iz hrvatske banovine«. Ti lepaki so bili javno nalepljeni tudi na hiši okrajnega glavarstva. Dejstvo da nam je bil poslan, govori, da so tam še ljudje, ki občutijo vso infamijo te kampanje in opozarjajo nanjo. Toliko bolj, ker nam je znano, da so kmetje iz Podrinja pripravljali čisto samostojno večji obisk hrvaškim kmetom, da bi videli, kako oni žive in kakšne kmečke, gospodarske in kulturne ustanove imajo. Z eno besedo, da bi se neposredno spoznali s hrvaškim kmetom.
Turistični vlaki za praznike
Turistov siri vlaki na Gorenjsko za sv. Tri Kralje. Koncem tega tedna pade na soboto praz-nik sv. Treh ^Kraljev, tako da bodo mogli smučarji zopet izrabiti dva dneva v prosti naravi. Obisk Gorenjske bo še prav posebno olajšan, ker bo vozil že v j»etek pojvoldan na Gorenjsko izredni ubrzani turistovski vlak štev. 934, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.35 in prihaja na Jesenice že ob 16.13, od tam pa ima direktno zvezo v Rateče-Plnnico (pri-v bohinjsko Bistrico (prihod ob 17.04). Od Jesenic dalje se vlak ustavi na vseh postajah, V soboto na praznik sv. Treh kraljev vozi kot turistovski vlak osebni štev. 920 z odhodom iz Ljubljane ob 5.40 minut, zvečer bo pa vozil prott Ljubljani kot toriet osebni vlak štev. 919, ki odhaja z Rateč ob 19.15, z Bohinjske Bistrice p« 19.00 in prihaja v Ljubljano ob 22.10. Vozne karte, kupljene za katerikoli turistovski vlak na Gorenjsko, veljajo za povratek v soboto, v nedeljo ves dan, v ponedeljek dopoldne pa z vsemi rednimi vlaki.
kojnice. Sodni zdravnik pa je ugotovil, da je starka umrla zaradi kapi, ki je nastopila kot posledica prevelikega uživanja alkohola. Seveda so potem njenega nečaka takoj izpustili.
»Pri preiskavi ni zinil niti besedice.! Na vprašanja, ne grožnje, ne obljube, ne prigovarjanje, oič mu ni moglo odpreti uat.,.«
'Počakal je, da je videl, kako so tovarišem v občudovanju žarele oči Čez čas je spet začel:
»Da, to je človek. Takega niso še videli pred sodnijo. Tudi žugnil ne bo Ne zdaj, ne tedaj, ko bo eedaf na atol. Sam hoče biti kaznovan, kakor je sam obračunal z lumpi.«
Od vseh strani ae je slišalo tiho, priznavajoče momljanje. Potem je nekdo izbruhnil:
»In takemu človeku ne moremo na pomoči Niti migniti ne moremo zanj. To je hudo, če natanko premisliš. Tak fanti« Oglašati 60 se začeli ie drugi:
»Tak fant, pa ietl po gobe «
»Naj scvro na njem nekaj advokatov, bodo ljudem več koristili, kakor če ubi-iajo Rockyje!«
»Fraziertja 6e sodnija ni dotaknila. Navsezadnje je bil desetkrat večji razbojnik kakor Rocky. Ta je jemal samo bogatim, oni je kradel ljudem in aleparil še ovoje tovarišel«
Brlog je odmeval od glasnega ugovarjanja proti človeški pravici, ki se je tem nastopajočim razbojnikom zdela pomanjkljiva in krivična. Morda te njihove misli tudi nieo bile tako neuoravičene, po vsem tem, kar je mesto doživljalo leta in leta ...
Konec govorjenja je naredil spet So-apy, ki je dejal:
»Naj bo, kakorkoli že. Eno drži: Ro-
Angeli garfevili lic
Roman s slikami
55
cky ne bo odj>rl ust, tudi če bi poskušali nad njina z ognjem. Na električni etol pojde mimo in z nasmehom, kakor da gre v bar. Kdo je če«a takega sposoben?«
Odgovor na to je bil en sam. Iz vaeh kotov je zadonela beseda:
»Nihče!«
Če je Rocky tedaj, ko je še junačil, bil lem mladim izgubljenem malik, je njegov vpliv nanje in njegov ugled zdaj, ko )e stal pred sodnijo in z molkom odgovarjal za svoje življenje, zrasel do neskončne mere. Rocky je bil zdaj zanje več kakor vsi junaki in velmožje, on je njihov bog, ki jim je s svojim nehanjem kazal, kako je treba veselo in drzno in vsemu svetu v brk živeti, in kako je treba umreti, ne da bi pljunil na svoj gangsterski sloves.
Vsaka beseda, ki bi jo bil zdaj pred sodnijo izgovoril, bi bila več škodila njegovi slavi in njegovemu vplivu, kakor katerakoli polomija v prostem življenju. Desetine mladi hljudi, ki so stopale zdaj na mračno, nevarno pot zločina in zgub-ljenosti, še vedno niso bile tako trdne v 6labem, da bi jih rpokorjenje takega člo-kega človeka, kakor je bil Rocky, pustilo nebrižns. Naj bi s« bil pred porot-
niki skesal, naj bi bil priznal, naj bi bil moledoval za življenje — vse to bi bilo v njih vzbudilo misli o tem, ali se je vredno spuščati na tako pot, če se nazadnje svojega življenja in dela kesajo celo junaki zločina, kakršen je bil Rocky.
Če bi se bilo zgodilo tako — in na tihem so se Soapyjevi fantje bali, da se bo, bi to pomenilo zanje silovit udarec. Udarec, ki bi jih bil spravil k premišlja-nju in jih prej ali 6lej odvrnil od zločina, vsaj večino izmed njih. Kajti ljudje niso za oič občutljivejši, kakor za malike. Če jim vzameš malika, jih preobrneš drugam, zakaj sram jih je, da »o prisegali in verovali v koga ali v kaj, kar se ni izkazalo vredno njihove vneme, in se obrnejo s srdom stran, začno *rwT»žiti. če ne celo delati proti tistemu in proti tistim, v katere 60 do tedaj verjeli
Vse delo očeta Jerryja med temi mladimi izgubljenci je bilo uravnano po tem preprostem načelu: treba je podreti malike Ko fantiči in dekletca ne bodo več videla v razbojnikih vitezov, nič več junakov, temveč slabe ljudi, bojazljivce, jrrodance, izdajalce teda jse bodo obrnili od njih in bodo spet dovzetni za poštenost in za V6e, kar jih utegne narediti za poštenjake.
| Zato je začel z razkrinkavanjem Ro-kyjeve tolpe. Videl ie, da bo vse njegovo 1 delo samo mahanje po vodi vse dotlej, j dokler bo okoli Rockyja in njegovih ža-Irel soj veličine, junaštva, viteštva. Treba * je bilo trgati krinke s teh malikov, treba jim je bilo jemati 6ijaj bogov in jih ponižati v poniglavce, v tiato, kar go v resnici tudi bili: v navdne sleparje, zahrbtne morilce, v grabeže brez jKimislckov, v besedolomce. Treba ie bilo njihovemu poslu spet vrniti pravo ime: zločin. Tre-ba je bilo raztrgati kopreno dostojnosti jin navidezne poštenosti, ki no je bilo raz-bojništvo v mestu že dobilo — po podkupovanju policije, tiska in odvetnikov. Ti slednji so vsako zadevo, pri kateri je pravica sodila gangsterjem, za drage denarje prevrgli v pravdo za preganjane, nedolžne ljudi, dobrotnike mesta in Amerike.
Toda ni samo Jerry vedel tega Vse mesto je tiste dni med preiskavo in med razpravo živelo v nemiru: ali bo Rocky (ostal ijunak, za kakršnega 6o ga Imeli ' vsi, ali 6e bo uklonil, priznal in javno povedal, da je razbojnik, nič drugega.
| Ta razprava je bila edino, za kar se i je vse mesto zanimalo. V6e drugo je pa-Idlo v pozabljenje
Soapyjevi angeli garjevih Hc #o ime vsak dan med razpravo dolge 6eje in pc govore. Ugibali so, kovali v6e m^goč* r» šitve, drhte prisluškovali skopim poroti lom, ki jih je Soapy nosil s sodnije.
Vsak dan so 6e bali, da bodo sliša usodno novico, da je RockY odpoveds Po mestu so krožile vesti, da osumljene med zasliševanjem tepo in mučijo, da jii ne dajejo jesti, da jim ne puste suati, vs dokler ne priznajo. Govorice so bile ti ke, da se je fantom zdd° nemogoče, d bi Rocky obstal.
Toliko večje je bilo njihovo veselje njihov ponos, ko jih gs Soapy sleherni ds pozdravil z besedami:
»Rocky drži!«
Potem jim je razlagal do zadnje p drobnosli — kolikor si je po skromn podatkih, pač mogel izmisliti, kako kaj je pred sodnijo.
Vsak dan so odhajali trdnejši od t< sestankov v brlogu. Vsak dan je bi močnejše njihovo prepričanje: Rocky junaki
Rockyjeva stvar, ki je držala v ra burjenju V6e mesto, 6e je hitro končal Nič ni bilo navadnega zavlačevanja, 6 k terim so podkupljeni odvetniki in so niki znali utruditi ljudsko zanimanje jezo. Razprave so bile kratke, stvari brez govoričenja, brez nepotrebnih pr brez umetnega zbiranja dokazov, br duhovitih podmen, brez vsega, s čim znajo izučeni pravniki onemogočati d« pravice ter pomagati zločinom do k vičnih zmag