Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1'- Štev. 92. V Ljubljani, ponedeljek 25. aprila 1938. Leto III ČSR pripravlja ureditev nemškega vprašanja med tem ko češki Nemci postavljajo vse večje zahteve Praga, ‘25. aprila, o. Iz češkoslovaških krogov poročajo, da je vlada v glavnem izdelala novi statut za ureditev položaja narodnih manjšin v CSR, po tem statutu je Češkoslovaška pripravljena dati manjšinam vse tiste pravice, ki jim Sredo po ustavi in to na podlagi kar najbolj širokogrudnega tolmačenja ustavnih določil. Pripravljena je ugoditi vsem upravičenim nemškim Jahte vam, seveda tako, da ostane avtoriteta in ®elotnost države nedotaknjena. Hkratu z vestmi o Manjšinskem statutu prihajajo tudi razveseljiva poročila, da bo vlada na pobudo predsednika dr. Beneša skušala zadovoljiti tudi Slovake iu skleniti z njimi sporazum, ki bo prinesel državi v teh težkih časih tako potrebno notranje ojačenje, da •>o lahko kos vsem nalogam, ki jo čakajo. 0 tem priča govor predsednika dr. Beneša, ki ga je imel Da člane češkoslovaškega narodnega sveta, ko so mu prinesli častno diplomo. Dejal je, da so Čehi 'n Slovaki glede osnovnih državnih vprašanj složni, zlasti danes in zato je sporazum med njimi mogoč in se bo uresničil. Praga, 25. aprila, o. Na zadnji seji vlade so sprejeli sklep o takojšnjem razpisu občinskih voli- tev po vsej državi. Med drugim tudi v Pragi. Volitve bodo v kakih 10.000 občinah in pričakujejo, da bo češkoslovaško ljudstvo pri njih .pokazalo svojo odločno voljo za močno in neodvisno državo. Praški listi prinašajo obširna poročila o tej seji ministrskega sveta, ki je rešila mnoga težka in važna vprašanja. Občinske volitve bodo v etapah. Prvi volitve bodo 22. maja v Pragi in v vseh večjih mestih na Češkem, Moravskem in Šleskem. V začetku junija bodo volitve na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. V posebnih primerih bo vlada dovolila manifestacije, ki so sicer med vo-livno agitacijo prepovedane. Praga, 25. marca. o. Včeraj se je v Karlovih Varih končal kongres stranke Čeških Nemcev, ki je trajal tri dni. Potek kongresa, zlasti pa včerajšnji govor voditelja čeških Nemcev, je pokazal, da Nemci zavračajo vsa požrtvovalna prizadevanja češkoslovaške vlade in zahtevajo kot narodna manjšina iste pravice, kakor jih imajo Čehi in Slovaki kot državni narod. Heinlein je v svojem včerajšnjem govoru dejal, da bodo vsi poskusi z manjšinskim statutom propadli. Nemci so prišli v ČSR proti svoji volji, zato ne morejo sodelovati s Čehi. Praška vlada ne more začeti normalnih odnošajev z Nemčijo, ne da bi prej izpolnila zahteve Nemcev v ČSR. Ti morajo dobiti iste pravice kakor jih imajo Čehi, češ da to določa saint-germainska mirovna pogodba. Zato je treba potegniti natančno mejo med češkim iu nemškim ozemljeni v ČSR in dati Nemcem popolno samostojnost, ki se mora raztegniti na vse panoge nemškega življenja. Vlada mora popraviti vse krivice, ki da so se zgodile Nemcem od leta 1918 dalje in povrniti vso škodo, katero da jim je povzročila. V nemških krajih smejo biti samo nemški uradniki, ideje velike Nemčije se morajo svobodno širiti po nemškem ozemlju v ČSR. Bolezen slovaškega voditelja Praga, 25. aprila. AA. (CTK.) »Češke Slovo« poroča, da je predsednik republike dr. Beneš, ko se je mudil v Ruiomberku na vzhodnem Slovaškem, dobil sporočilo o bolezni poslanca Illinke in da mu je takoj poslal pismo s svojimi najtoplejšimi željami, da bi iimprej ozdravel. Drugi listi poročajo, da je zdravstveno stanje nevarno obolelega Hlinke brezupno. Lep sprejem zastopnikom naše vojne mornarice v R mu Rim, 25. aprila, o. Zastopstvo naše vojne mornarice, ki pod vodstvom admirala Poliča potuje Po Italiji, je bilo v soboto sprejeto pri italijanskem zunanjem ministru Ciauu v Rimu. Jugoslovanski poslanik pri Kvirinalu Hristič in njegova ga. soproga sta v soboto zvečer priredila na poslaništvu v Rimu sprejem na čast jugoslovanskemu pomorskemu zastopstvu. Polec članov tega zastopstva, ki ga vodi viceadmiiai Marjan Polič, so na ta sprejem prišli tudi podtajnik italijanskega vojnega ministrstva general Pariani, podtajnik ministrstva za mornarico admiral Cavagnari, ter večje število italijanskih admiralov in višjih častnikov suliozemske vojske, mornarice in letalstva. Na sprejemu je bilo tudi osebje poslaništva pri Kvirinalu in Vatikanu. V soboto je podtajnik v italijanskem mornariškem ministrstvu, admiral Cavagnari, priredil svečan banket na čast jugoslovanskemu pomorskemu zastopstvu. Razgovori med Italijo in Francko Rim, 25. aprila. AA. (Havas) Italija Se ni dala odgovora na francoske predloge, ki jih je sporočil francoski odpravnik poslov Dlondel italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu. Zdi se verjetno, da bodo sestanki med predstavnikom Francije in italijanskim zunanjim ministrom Cia-nom še le po kronanju albanskega kralja, ki mu bo prisostvoval tudi grof Ciano. Domnevajo, da bo prihodnji setsanek okoli 29. aprila. Iz Francije bodo izgnani štirje ruski carski generali, ki bi utegnili biti prejšnjemu notranjemu ministru Dormoyu nevarni zaradi tistega, kar vedo o ugrabitvi generala Milerja po boljševiških agentih. Uredba o izgonu je zadnja listina, ki jo je zadnji notranji minister francoske ljudske fronte podpisal. Sokolski izlet na Rakek Ljubljana, 25. aprila. Za včeraj popoldne je bil razglašen zbor vsega dravskega sokolstva na Rakeku pred spomenikom pokojnega kralja Osvoboditelja. Dravsko sokolstvo se namreč kot organizacija boljših in plemenitejših nacionalistov ni maralo udeležiti splošnega narodnega slavja ob odkritju spomenika preteklo jesen, kljub temu, da pri njem ni šlo za kako strankarsko prireditev, marveč za izraz pietete vsega slovenskega ljudstva. Ta nerazumljivi korak dravskega dela vsedržavne in nepolitične sokolske organizacije je silno mučno odjeknil v Sloveniji in po vsej državi, tudi zaradi tega, ker je bil spomenik odkrit ob državni meji, kjer naj se o osnovnih vprašanjih najbolj jasno manifestira enotnost vseh naših skupin v pogledu osnovnih narodnih in državnih vprašanj. Te splošne narodne manifestacije se ni hotelo udeležiti tisto sokolstvo, ki bo ob zletu v Pragi korakalo skupaj celo s socialističnimi in komunističnimi telovadnimi organizacijami. Dravsko sokolstvo je bojkot splošne narodne prireditve skušalo popraviti z včerajšnjim izletom, kar se mu je pa precej slabo posrečilo. Ne da bi se spuščali v debato o številkah, ki se z ozirom na potvorjeno pisanje ljubljanskega liberalnega tiska vedno razvije, ugotavljamo glede včerajšnjega števila na Rakeku tole: Po uradnih podatkih ljubljanskega železniškega ravnateljstva je redni potniški vlak včeraj peljal na Rakek 903 potnike in sokole. Prvi izredni vlak, namenjen samo sokolom, je vozil 892 ljudi, drugi izredni pa, ki je pobiral sokole od Maribora dalje, 1250, torej skupno potnikov in sokolov 3045. Z Notranjskega so se sokoli pripeljali s kakimi 12 avtobusi in tovornimi avtomobili. Po *boru se je po Rakeku razvil sprevod, ki ga je Kledalo morda 1000 ljudi. Sprevod ni zaradi žalostne predzgodovine te manifestacije našel ni-kakega odziva pri gledalcih. Po sprevodu je sledil Poklon pred spomenikom in polaganje vencev, nato vrnitev v Ljubljano. Manifestacija je bila *>inimiva, ker je pokazala jako nazorno številčno nioc dravskega sokolstva, saj je bila udeležba pri izletu na Rakek strogo obvezna, skoraj tako, kakor za glasoviti »skrivni« obrambni zbor, ki bo v naju. Astronomske številke v današnjem »Jutru« pa le videl samo navdušeni poročevalski antifašist * maju. Izjava angleškega vojnega ministra v Rimu Anglija bo sporazum z Italijo izvajala po črki in po duhu Rim, 25. aprila, o. Angleški vojni minister Hoare Belisha, ki je v petek zvečer dopotoval v Rim, je bil v soboto sprejet pri Mussoliniju in imel z njim daljši razgovor. Domnevajo, da sta državnika govorila tudi o vojaških posledicah italijansko-angleškega sporazuma. Angleškemu vojnemu ministru 60 priredili v Rimu dve slovesni večerji, ki «o se jih udeležile najuglednejše italijans*ke politične osebnosti, zastopniki vojske in mornarice ter člani angleškega poslaništva. Včeraj popoldne je angleški minister z letalom odpotovam čez Francijo v London. Pred odhodom je dal italijanski agenciji Stefani izjavo, v kateri pravi: »Posebno dobro znamenje zame je v tem, da je moj prihod v Rim padel v čas, ko Rim slavi obletnico svoje ustanovitve. Posebno zadoščenje pa mi je bilo, da sem mogel priti v Italijo v trenutku, ko je spet vpostavljeno zgodovinsko prijateljstvo med Anglijo in med Italijo in pa, da sem tu dobil tople simpatije do svoje domovine. Lahko zagotovim Italijanom, da jim Anglija ta čustva vrača. Predsednik naše vlade je izredno vesel nad tem, tako zadovoljivim sporazumom. Anglija misli sporazum izvajati nele po črki, marveč tudi po duhu. Ko se bom vrnil v Anglijo, bom lahko obvestil svoje tovariše o širokogrudni in prijateljski gostoljubnosti, katere sem bil deležen v Italiji. Pri obisku v krogih vaše vojske je bilo zame posebne vrednosti, da sem videl vojake glasovi-tega grenadirskega polka, ki po svojem duhu in disciplini dajejo vzgled, kakšen bodi najboljši vojak.« Poročne slovesnosti v Albaniji so se začele Tirana, 25. aprila. AA. (Albanska agencija.) Vsa Albanija se je zadnje dni z mrzlično naglico pripravljala, da dostojno proslavi poroko kralja Zoga z grofico Geraldino Ap«pony, Tirana je bila že v soboto v znamenju velikih svečanih dni. Prestolnica je okrašena z velikimi zastavami, na vseh važnejših točkah so postavili slavoloke. Ugledne tuje osebnosti kakor tudi posebni poročevalci tujih listov in časopisnih agencij so začeli že včeraj prihajati. Albansko časopisje objavlja spored svečanosti, ki bodo v Tirani. Predsednik tiranske občine je otvoril svečanosti danes zjutraj s pozivom na narod, ki se bo zbral na trgu Skenderbega. Na tem trgu bodo dane® priredili velike narodne igre in peli albanske narodne pesmi. Po mestu se bo razvil veličastni sprevod, v katerem bo ljudstvo manifestiralo vdanost svojemu kralju. Za rešitev cerkve Božjega groba Pariz, 25. aprila. AA. Havas: Sestavljen je francoski odbor za popravilo cerkve Svetega groba v Jeruzalemu. V odboru je 7 članov Francoske akademije, med temi tudi glavni tajnik akademije Georges Goyau in številne druge ugledne osebnosti, kakor Paul Claudel in Roland Dor-geles. Kai bo z voditelji Železne garde Bukarešta, 25. aprila. AA. Romunski uradni krogi zatrjujejo, prvič, da število aretiranih članov železne garde nikdar ni bilo večje od 260, da je tako veliko število veljakov Železne garde samo v začasnem zaporu, nakar bodo po zaslišanju spuščeni ^na svobod drugi pa izročeni sodišču, ter trejtič, da niti en pristaš narodne kmečke stranke ni bil aretjran niti ne stavljen pod nadzorstvo. Angleški nakupi letal v Ameriki Ottava, 25. aprila. AA. (Havas) Predstavniki 11 podjetij, ki izdelujejo letala, so se sestali pod predsedništvom pomočnika ministra za narodno obrambo Lafresa, da pripravijo potrebno gradivo za razgovore z angleško komisijo, ki ima nalog, da nakupi v Kanadi in v USA številna letala. Podjetja so pripravljena, da prevzamejo nase dobavo teh številnih letal v Anglijo. Vojaška zarota v sovjetski Rusiji Varšava, 25. aprila. AA. (DNB.) »Expre6s Pora-ny« obširno poroča iz Petrograda o vojaški zaroti v Beli Rusiji. Po ukazu vrhovnega političnega komisarja v beloruskem vojaškem okrožju je bilo do zdaj aretiranih 43 častnikov in 145 vojakov. Obtoženi so, da so pripravljali atentate na politične komisarje. V resnici so se zadnje dni odnošaji med vojnimi in političnimi komisarji v Beli Rusiji znatno poostrili, predvsem iz razloga, ker je bila v zadnjem času še bolj razširjena pristojnost političnih komisarjev. Popoldne bodo na svečan način odprli cesto, ki vodi iz Tirane v Drač, za zvečer pa je določena svečana razsvetljava z žarometi ter velik sprejem v kraljevem dvoru. Jutri bo svečana poroika 14 parov albanskih mladeničev in mladenk pred občinsko zgradbo. Ti novoporočenci bodo doma iz vseh krajev Albanije. Jutri bo svečana otvoritev novega letališča v Tirani, zvečer pa bo vlada priredila banket, zatem pa velik sprejem v častniškem domu. 27. aprila ob 10,30 bo svečana poroka kralja Zoga z grofico Geraldino Appony, takoj nato pa kosilo na dvoru. Popoldne bo kraljeva dvojica v spremstvu članov kraljevske vlade ter zastopnikov parlamenta in pokrajinskih delegatov odpotovala v Drač, kjer se bo nastanila v vili, ki je zgrajena ob obali. Vse svečanosti bodo končane z nekaj banketi. Poročno slavje bo prenašala tiranska radijska postaja. Višja uradniška mesta v Italiji bodo odslej mogli dobivati samo poročeni moški. Tako se glasi sklep, ki ga je na zadnji seji sprejela italijanska vlada. /S slovesno izjavo o spoštovanju neodvisnosti kneževine Luxemburške bo v kratkem dala nemška vlada. Najbrž bo to izjavil Hitler na prihodnjem zasedanju nemškega državnega zbora. Glavni tajnik Zveze narodov Avenol je včeraj dospel iz Pariza v London, da ee z angleško vlado posvetuje o težkočah, ki so se pokazale za prihodnje zasedanje Zveze, ker je neguš sporočil, da pošlje v Ženevo 6voje zastopnike. Vladna kriza v Egiptu še traja. Predsednik Mohamed Mahmud paša je sporočil kralju že pred tremi dnevi svoj odstop, a ga kralj noče sprejeti ter svetuje, naj Mahmud paša vlado spremeni v toliko, da bi vanjo vzel več članov iz svoje stranke Brazilija je v soboto priznata italijansko cesarstvo in je njen poslanik v Rimu o tem obvestil zunanjega ministra Ciana. Enako je storila v soboto tudi Litva. 300 sovjetskih bombnikov je baje zadnje čase letelo iz Rusije čez romunsko ozemlje v ČSR, vedo povedati nemški in poljski listi. Čudno je pri tej fantastični vesti le,t kako so mogli Romuni pustiti tako ogromno zračno brodovje, da je mirno letelo čez njihovo državo. 75 rudarjev je našlo smrt ob eksploziji plinov v ameriškem premogovniku blizu mesteca Hagar v državi Virginiji 15 stopinj mraza so imeli zadnje dni po goratih predelih Nemčije, kjer je zapadlo veliko enega. Mussolini bo danes položil temeljni kamen za novo italijansko mesto Pomezio v izsušenih pon-tinskih močvirjih. 10 milijonov funtov šterilngov notranjega posojila za oboroževanje je razpisala avstralska vlada. Deset in pol milijona brezposelnih je, kakor kažejo uradni podatki v Združenih državah. V enem letu je število zraslo za dva in pol milijona. Pogajanja o odškodnini za zaplenjene petrolejske vrelce so se začela včeraj med mehikansko in ameriško vlado. Nagrade za rešitev naše velikonočne križanke V velikonočni številki smo za izžrebane pravilne rešitve naše križanke razpisali kot nagrada 10 izvodov romanu »Poročnik indijske brigade«. Žreb je izmed ogromnega števila reševalcev izbral za nagrado naslednje: 1. Novak Anton, Celje, davčna uprava. 2. Zadnik Lučanka, Št. Vid nad Ljubljano. U. Marija Blumer, Št Pavel pri Preboldu. 4. Vidmajer Ivan, trg. pomočnik, Ljubljana, Gruberjev« nabrežje. 5. Tiselj Ivan, Rašica — Vel. Lašče. G. Alojzij Škerjanec, čev. mojster, Ljutomer, 7. Metelko Tončka, učit., Bitolj. 8. Rak Joško. Novo mesto. 9. Megušar Marinka, Selca nad Škofjo Loko. 10. Bogdan Javor, Bukovo, Negotinska krajina. Vsem izžrebanim smo knjige danes odposlali. Neizžrebane reševalce pa opozarjamo, da dobe kot naši naročniki ta lepi ilustrirani roman za borik 14 dinarjev. Vsak nov naročnik, ki plača naročnino za tri mesece naprej, dobi knjigo zastonj! Vesti 25. aprila Pri razpravi o zakonu glede ureditve judov* skega vprašanja na Madžarskem je prišlo v poslanski zbornici do hudih prizorov, vendar vlada noče svojega zakonskega načrta umakniti. Poljski prometni minister Vlnjch je dal poljskim listom izjavo, v kateri navdušeno govori o sprejemu, ki ga je bil deležen t Jugoslaviji ia izraža upanje, da se bo po njegovem obisku sodelovanje med obema državama podvojilo. Sovjetske poslanike v Parizu, Londonu ter * Pragi so nenadno poklicali v Moskvo in je verjetno, da se ne bodo več vrnili na sedanja mesta. Odpoklic je v zvezi s sporazumi med Anglijo ia Italijo, Anglijo in Nemčijo ter s priznanjem italijanskega cesarstva po ČSR. Ob kanonizaciji Salvadorja da Horta se je vatikanskemu državnemu tajniku s posebno brzojavko zahvalil tudi predsednik katalonske demokratske zveze in izrazil veselje katalonskih katoličanov nad tem dogodkom. Novi svetnik je bil namreč doma iz Katalonije. Poslaništvo na Dunaju je odpravila v sobot«, tudi vlada sovjetske Rusije. 240 kilogramov tobaka so zaplenili francoski cariniki belgijskemu kolesarskemu tekmovalcu De-louriu. Tobak je hotel pretihotapiti, ko se je peljal na dirko iz Pariza v Bruselj. Vesti o sklenitvi angleško-irskega sporazuma so vzbudile po vsej Angliji veliko navdušenje. Vsi včerajšnji listi hvalijo modrost obeh vlad, ki sta s pametnim popuščanjem omogočili ta važni sporazum. 18 letnico prve turške narodne skupščine so slavili v soboto po vsej državi z velikimi slovesnostmi. Triletnico nove poljske ustave so praznovali pred dvema dnevoma. Ob tej priliki so vsi poljski listi prinesli obsežne članke, v katerih poudarjajo pomen nove ustave za državo. Razstavo nove nemške umetnosti so odprli ▼ Varšavi. Na njej je prikazano vse, kar so nemški pisatelji, pesniki in umetniki ustvarili potem, ko je narodni socializem nemško umetnost po svoje očistil... 1800 italijanskih rodbin bo vlada v kratkem naselila v Libiji. Naselniki bodo dobili tam zemljo, potrebni denar in orodje. Neznani tatovi so pokradli za 100.000 funtov šterlingov dragocenih slik v nekem gradu blizu Canterburyja. Pri tatvini gre za eno Rembrandtovo, eno Van Dyckovo in še za nekaj drugih del, ki so jih tatovi spretno izrezali iz okvirjev. Zastopstvo vseh panog češkoslovaške vojske je ob zadnjih spominskih slavnostih položilo venca pred spomenik velikega slovaškega generala Šte-fanika, ki ima zasluge za ustanovitev samostojne češkoslovaške vojske. Mednarodni kongres za kemijo se bo začel 1. maja v Rimu ob veliki udeležbi. Poostreno nadzorstvo nad begunci iz Španija bo začela izvajati Francija, kakor priča sklep zadnje vladne seje. Danska socialistična stranka je odbila predlog komunistov za skupni nastop in je začelo njeno časopisje komuniste silovito napadati, češ da so v službi sovjetske vlade. Poljsko sodišče v Varšavi je obsodilo 29 komunistov na večletne zaporne kazni, ker so skušali ustanavljati med vojaštvom komunistične celice. Za novega predsednika estonske republike je bil včeraj izvoljen Konstantin Pets, ki bo na tem mestu pet let. Vizum sa potovanje v bivšo Avstrijo je po najnovejši odredbi nemške vlade za jugoslovanske državljane odpravljen. Zasedanje medparlamentarnega kongresa v Nici, ki so se ga udeleževali zastopniki 17 držav, med njimi tudi Jugoslavija, se je končalo. Prihodnje zasedanje bo v Haagu avgusta 1938. Hudo je zbolel bivši predsednik češkoslovaške Vlade in ugledni politični voditelj František Udržal. Ni veliko verjetnosti, da bi bolezen prestal. Koncentracijsko taborišče za Arabce, ki so s* pregrešili ob zadnjih nemirih v Tunisu, je uredila francoska vlada. Za zdaj bodo zaprli vanj 400 ljudi. Obsežno skrivno komunistično organizacijo je odkrila braziljeka policija in prijela veliko ljudi, zlasti iz razumniških krogov. Morilca Bevardi in Saftegel pred sodniki Danes pre meta zasluženo kazen za grozovit zločin pri Sv. Boilenku na Pohorju Maribor, 25. aprila. V mariborski okolici se je izvršilo še malo zločinskih dejanj, ki bi po svoji grozovitosti presegla žaloigro, ki se je odigrala dne 19. febr. v bližini Sv. Bolfenka na Pohorju. Za ta zločin bo danes izreklo mariborsko okrožno sodišče kazen. Le izrednim okolnostim se lahko oba zločinca, ki sedita na zatožni klopi pred senatom trojice, zahvaliti, da ta kazen ne bo najvišja, ki jo naša zakonodaja pozna — smrt na vešalih, ker sta bila oba ob zločinu še mladoletna. Zato je tudi proces proti obema za zaprtimi vrati. Če bi bila razprava javna, bi jo lahko sodišče priredilo v veliki unionski dvorani ter predpisalo visoko vstopnino, pa bi mariborska radovednost dvorano gotovo napolnilo do zadnjega kotička. Tako pa se je tudi danes zbralo na sodišču izredno veliko ljudi, pa so postajali samo na hodnikih pred zaprtimi vrati razpravne dvorane, da vidijo oba zločinca. Pri zločinu sta dne 19. februarja zvečer izgubila življenje dva mlada mariborska smučarja: 27-letni gradbeni tehnik Stanko Dolničar in 22-letna magistratna uradnica Milka Gorupova. Ker je razprava tajna, nam o njenem poteku ni mogoče podrobneje poročati. Pač pa bomo našim čitateljem orisali oba mlada morilca, ki sta kljub svoji mladosti pravi izvržek človeške družbe. — Prvi obdolženec Ivan Bevardi je bil rojen dne 8. III. 1917 v Krčevini pri Ptuju kot nezakonski otrok. Naredil je dva razreda gimnazije, na kar je bil na podlagi ministrskega odloka zaradi vlomnih tatvin izključen iz vseh srednjih šol v državi. Izučil se je potem za trgovskega pomočnika. Leta 1934 se je preselil s svojo ma Stražniki so Bevardija spremili v bolnišnico. Ko pa je naslednjega jutra prispela vest o groznem zločinu pri Sv. Bolfenku, so orožniki, ki so poznali Bevardija kot skrajno nevarnega človeka, takoj osumili, da je najbrž on imel svoje prste pri zločinu zraven. Bevardi je sicer vztrajno zatrjeval, da je bil sam napaden, vendar mu tega niso verjeti. Prixnan*e In zagovor Po prvem začetku pa je preiskava zašla na stranski tir. Tvrdka Tonnies je odpustila malo dni poprej 20 delavcev, ki so potem podjetje tožili pri okrajnem sodišču za zaostalo mezdo. Dolničar je nastopil kot glavna priča pri razpravi, ki se je vršila v soboto, 19. febr. dopoldne in na podlagi njegovih izpovedb so delavci tožbo izgubili. Eden od teh delavcev je bil Blaž Sega, ki je po razpravi zelo zabavljal ter je glasno govoril, da se bo že nad Dolničarjem maščeval. Razumljivo, da se je pojavil sum, da je Dolničar padel kot žrtev maščevanja, pri čemer je prišel v poštev kot krivec predvsem omenjeni Šega. Prijeli so ga, pa je odločno zanikal vsako krivdo, pač pa je Izjavil, da je pri odhodu iz sodišča okrog 1 popoldne srečal dva mladeniča, Ivana Šajtegla, drugega pa ni poznal. Ta je na podlagi dokazov priznal, da je bil navzoč pri umoru Dolničarja in Gorupove, da pa se maščuje nad Šego, ki ga je prvi izdal, pa je obdolžil njega kot glavnega, zločinca. Pripovedoval je, da je Šega nagovoril njega in Bevardija, naj izvršita umor ter je potem dejanje tudi sam v Bevardijevi družbi izvršil. Šaj-tegel pa da je samo pri tej priliki imel stražo. Medtem pa se je skušal tudi Bevardi zavarovati proti morebitnemu Šajteglovemu izdajstvu, čim je zvedel, da je ta aretiran. Izmislil si je zgodbo, ki jo je povedal preiskovalnemu sodniku. Dne 19. februarja da je šel Šajtegel na Pohorje po suhljad ter si pri Bevardiju izposodi! sekiro. Ko se je vračal, je Bevardi videl, da nima sekire in da ima roke čisto krvave. Šajtegel mu je povedal, da se je na Pohorju stepel Ko pa je Bevardi zahteval sekiro nazaj ter je grozil Šajteglu z ovadbo, pa ga je ta v jezi sunil z nožem v nogo ter mu je pri tem zagrozil, da se mu bo prav tako zgodilo, kakor onima dvema na Pohorju. 0 poteku preiskave in o njenem uspehu pa je naš list dovolj izčrpno poročal. Danes se vrši razprava in o sodbi bomo poročali ,v jutrišnji številki. Filmi Grozna rodbinska drama v Tomačevem Svojo ženo je ponoči udaril s sekiro po glavi . Ljubljana, 25. aprila. Prijazno Tomačevo ob Savi, spadajoče pod občinsko upravo na Ježici, je bilo davi silno razburjeno, ker 6e je po noči v hiši št. 60 odigrala grozna rodbinska drama. Prebivalstvo danes dopoldne živahno komentira dogodek in razglablja vzroke, kako je moralo priti do tako žalostnega in krvavega dejanja. tta. Jsc jc pi-BBc. = avvjc ma- , 0 posestnik France Končan, rojen terjo v Sp. Radvanje pri Mariboru, kjer jima je ”*1\laPrif1®*882 v Horjulu pri Vrhniki, se je prikupila teta matere manjše posestvo. Po preselitvi , sell‘r ',Y Tomačevo in je postal občan obči- v Radvanju pa si Bevardi posla ni iskal ter je ne jezica. Bil je varčen, marljiv in trezen Po- rajši postopal okrog brez dela. Niti doma ni hotel F0?. -!e Pj1., ® domačinko. S prihranki sta m pred materi na posestvu pomagati, tako da si je mo- z§r!*dila čedno, obsežno hišico in sta si prido- rala najeti hlapca. Zahajal je v slabo družbo in 1 ° «> ” * 1 od matere je zahteval denar in če ga ni dobil, je doma razbijal ter mater pretepal. Znan je bil kot delarnrznež in nasilnež. Predlanskim je vrgel sosedi kos opeke s tako silo v glavo, da jo je emrtnonevarno poškodoval. Ivan Sa teoel *je doma iz okolice Konjic. V šoli je bil svojeglav, bila nekaj zemlje. Žena Ivanka Končan, rojena 17. maja 1893 v Tomačevem, je hodila v tobačno tovarno. Živela 6ta vse do zadnjega v prav srečnem zakonu, v katerem se je njima rodilo pet otrok. Najstarejši Fran študira sedaj tehniko v Brnu, drugi Vinko je umrl, doma pa sta še Vida in Marjan. Kako je prišlo do te tragedije, zaenkrat ni bilo mogoče telefonično dobiti podrobnejših podatkov. Orožniki na Ježici so bili v nedeljo deta- potuhnjen in lažnjiv, kradel je sošolcem razne M rani na Rakek k sokolski slavnosti. Ko pa so ee stvari ter je izvršil celo vlom pri sosedu. Starši vrnili zvečer domov so bili takoj dirigirani na a A 2 — l H t - a UviMnli crt ma«. J. 1.1! Ve /lemnei T...1/,! se za fanta niso dosti brigali ter so mu dajali potuho. Že od njegove rane mladosti živita oče in mati ločeno. Ivan Šajtegel ni imel nikoli stalne zaposlitve, službo je sprejemal vedno le za krajšo dobo ter je večinoma opravljal samo priložnostna dela. Kljub temu pa je vedno imel denar za pijančevanje in za obiskovanjo kina. Bil je že obsojen zaradi 4 vlomov in 2 tatvin na daljše zaporne kazni. Načrti xa velike zN>č:ne Bevardi in Šajtegel sta se seznanila šele kake tri tedne pred izvršitvijo zločina pri Sv. Bolfenku. Zasnovala sta celo vrsto velikih zločinskih podvigov in sama sreča je, da sta že pri prvem dejanju prišla v roke oblasti. Kakor sta oba obdolženca v preiskavi priznala, sta odšla v soboto, 19. febr., popoldne na Pohorje oprezovat, pa sta srečala le mladega smučarja, katerega pa sta pustila na miru. Ker nista srečala potem na poti nobenega turista več, sta se vrnila ter sta prišla že zopet do vznožja, ko sta okrog 17 srečala Stanka Dolničaria in M. Gorupovo, ki sta nosila vsak svoje smu« in nahrbtnik. Šajtegel, ki je Dolničarja poznal, je omenil, da bo la imel gotovo precej denarja pri sebi, pa sta se odločila, da ju bosta umorila in oropala. Izvršitev umora O poteku samega grdega dejanja pa so čitatelji brali že podrobna poročila v teku preiskave, ki jih je naš list sproti prinašal. Prva sled za morilci Brezovico. Na domači orožniški postaji na Ježici je ostal samo en orožnik, ki ni vešč našega jezika in ne pozna še v podrobnostih lokalnih razmer. Orožnik je bil že zgodaj davi poklican, da je v Tomačevem neki delavec pobil svojo ženo. Odšel je tja in aretiral delavca Frana Končana ter ga odvedel na ježensko postajo. Tu delavec mirno čaka, da pride iz Ljubljane kak drug, slovenščine zmožen orožnik in da uvede delavčevo zaslišanje. Kakor pripovedujejo, se je žalostni dogodek odigral tako okoli 2 zjutraj. Fran Končan je v hipni razjarjenosti pograbil sekiro in ž njo pobil svojo ženo Ivano, ki se je mahoma popolnoma nezavestna zgrudila na tla. Otroci so dvignili krik, oče pa je pobegnil iz hiše. Vaščani, ki so bili klicani na pomoč, so ženo, ki je kazala še znake življenja, hitro naložili na voz in odpeljali v Ijub-Uansko splošno bolnišnico na kirurgični oddelek. Žena ima popolnoma razklano lobanjo. Na kirur-gičnem odelku so ženi zdravniki podali prvo operativno pomoč. Žena Ivana Končanova je v popolni nezavesti, bori se s smrtjo in je težko upati, da ostane še živa. Ježenslca občina se je danes obrnila na okr. načelnika s prošnjo, da bi okrajno načelstvo izposlovalo pri orožniški komandi delegacijo kakega starejšega orožnika, ki naj bi zaslišal Frana Končana; ta je udan v svojo usodo, na postaji je uklenjen in prosi, da bi ga čimprej odpeljali v sodne zapore, kamor ga bodo najbrž še danes proti večeru odpravili. Ježenski župan nam javlja nekatere podrobnosti o rodbinski tragediji v Tomačevem. Žena Ivana je prišla sinoči okoli 22 domov. Legla je v posteljo in takoj’ zaspala. Otroci niso čuli ni-kakega krika in vika. V hiši je bilo vse mirno. Ko so se davi otroci okoli treh zbudili, so zapazili, da mati ne leži v postelji, marveč da je na tleh vsa okrvavljena. Poklicali so sosede, ki so ženo dvignili in jo odpeljali v bolnišnico. Mož pa se je davi hotel obesiti, kar pa so sosedje preprečili. Rame hude nesreče Kronika zaznamuje več nesreč in nezgod, ki so se primerile v nedeljo. Ponoči pa se je zgodil v Tomačevem hud napad s sekiro, o katerem poročamo na drugem mestu Kolesarska sekcija ŽSK Hermes je v nedeljo popoldne priredila v Podutiku tradicionalno klubovo kolesarsko dirko, za katero je vladalo veliko zanimanje občinstva in je bilo prijavljeno prav lepo število dirkačev. Dirk*1 «e je med drugimi v vrsti novincev udeležil tudi Fran Kogoj, rojen 1. 1919 v Gorenjem Logatcu, trgovski vajenec, stanujoč v Ljubljani, na Krekovem trgu št. 11 1 a si je priboril prvo mesto med novinci s časom 0:31 Je član društva »Edinstvo« Med dirko pa se je tako poškodoval in ponesrečil, da je moral iskati zdravniško pomoč na kirur-gičnem oddelku splošne bolnišnice Huda nesreča se je včeraj popoldne primerila na Ižanski cesti v bližini javnega vodnjaka pri hiši št. 120. Po Ižanski cesti je privozil z brzino kakih 40 km avto, ki je imel nalogo, da prepelje neko bolno žensko iz Črne vasi v bolnišnico. Na levi strani ceste nasproti vodnjaku je stala večja skupina dečkov, ki so se v svoji Deček ima smrtnonevarne poškodbe. V črni vasi si je neka ženska zlomila desno nogo, ko je padla s kolesa. »Pod, črno krinko« (Matica). To filmsko delo, ki ga naši bralci in številni obiskovalci kina delno poznajo iz našega podlistka, je sodobno po svoji vsebini. Ni še pol leta. kar je v Ameriki izbruhnil škandal, ko je šlo za imenovanje novega člana vrhovnega sodišča in so listi ugotovili, da je Roos-veltov kandidat Ovvens član skrivne teroristične organizacije »Ku-Klux-Klana, ki si je v zgodovini Amerike pridobila žalosten sloves z nasilji in umori tujih priselnikov, zamorcev, s preganjanjem ne-protestantov itd Pokazalo se je, da vsa ameriška .ijivno.st danes bolj kakor kadarkoli prej obsoja politični terorizem, ki se skriva pod domoljubno krinko. Ku-Klux-Klan je bil v osredju vsega zanimanja in v ta čas spada tudi nastanek filma o strašni »Crni legiji«. Delo nam ob usodi preproste ameriške rodbine kaže vlogo, ki jo je ta nasilniška družba v Ameriki igrala in jo po nekaterih predelih igra še danes. Pod krinko, da gre za ohranitev Amerike in njenih delovnih možnosti Američanom, izvablja zveza črnih zarotnikov v svoje vrste nič hudega sluteče ljudi, jih terorizira s pomočjo svoje prevejano razpredene mreže in svojih kazenskih akcij, tako da žrtev nima d -uge izbire kakor delati po navodilih tolpe, uničevati srečo in imetje vsakomur, ki ni Črni legiji po volji, ali pa P.ast! P°d njeno maščevalno kroglo. Posledice, ki jih taki pojavi imajo za sleherno urejeno družbo, so strahotne, saj razbijajo domove in srečo najmanjšim in najpotrebnejšim. V tem nauku je smisel nima, ki je v ostalem izdelan docela stvarno, v ,°F?. rePortaže brez patetike in kakih večjih igralskih poudarkov, razen tistih, ki jih nudi snov sama po sebi. K2pričakovana oprostilna razsodba Maribor, 23. aprila. V sobotnem »Slovenskem domu« smo poročali o dveh sodnih razpravah, ki sta se vršili danes pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Pri prvi razpravi se je zagovarjala posestnica Terezija Trafela iz Pobrežja pri Ptuju, češ da je zlostavljala starega nadložnega občinskega reveža Alojza Ilca, katerega ji je občina izročila v oskrbo ter je zanj plačevala na mesec 150^ din. Obtožnica ji je očitala, da je starega moža spravila na 2 metra visok in samo poldrugi meter dolg oder v živinskem hlevu, kjer je tri mesece prebil v nepopisni nesnagi ter da mu ni dajala dovolj hrane, tako da je strugal s stene omet ter ga je jedel. Ker se sodišče ni moglo prepričati o krivdi obtoženke, je Terezijo Trafela oprostilo. Dobernična, bi se vdrl v zemljo Dobrnič, 24. aprila. v Dognano je namreč, da teče pod Dobrničem podzemska voda in se v bližini Straže iz-j v, reko Krko. Kadar je deževno vreme, ta voda bruha iz številnih jam in se razliva po polju ter poplavlja dobrniško dolino Voda iz jKilja odteka v nižje ležeče jame in tako zopet izgine pod zemljo. Ta pojav je pa pri gotovih ljudeh vzbudil strah, da bi se utegnila vsa zemlja, kjer danes leži prijazni Dobrnič, pogrezniti z Dobrničem vred. Ostala bi samo še pusta, s skalami obdana dolina. Tolaži nas misel, da se to še ne bo tako hitro zgodilo. Bevardi, ki je zaradi ran, katere mu je na nogi zadal pokojni Dolničar, močno krvavel, se je ponoči odpravil v mariborsko bolnišnico, spotoma pa se je še zglasil na policijski stražnici na Fran-kopanski cesti ter je stražnikom povedal izmiš- ! akviziterja, je stekel čez* cesto. Avto ga'je žaljeno zgodbo, da sta ga napadla blizu Mrzlega ! grabil in podrl na tla. Deček je dobil hude po-studenca dva moška ter ga je eden od napadal- j škodbe po glavi šofer je avto takoj okrenil, cev brez povoda dvakrat sunil z nožem v nogo. 1 naložil dečka v avto in ga odpeljal v bolnišnico. prešernosti domislili kaj čudne stave. Baje je nekdo pripomnil ali je kdo tako pogumen, da preskoči cesto pred avtombilom. Deček Marjan Zemljič, sin trgovskega potnika in knjižnega Senzacionalna aretacija ravnatelja ff Ekonoma" Tedaj sem se nenadoma domislil, da nisem z nikomer govoril o cilju svoje vožnje. Videl sem, da je bolje, da igram z odprtimi kartami. »Kako ste uganili, da hočem na pošto?« Gospod Ralph ni govoril direktno. »Ali poznate Desdemono Parker osebno?« »Mie Desdemono Parker? Pierre Bčnoit VELIKI JEZ Roman iz Irskih bo ev za svobodo --------------------------------------------- »Prosim, gospod profesor«, je od- njej, če morete, da bo imel Callirhoe . , „ * i , »Ce je ne poznate osebno, se mi vrnil. »V resnici Vam ni treba misliti, še kaj upanja na zmago na prihodnjih ?' e lno£l1 ‘zvedeti ničesar. Popravil zdi, da se boste nedvomno začudili nad da so med gocti njegove visokosti vo- dirkah Vaš vdani. Podpis: Stanislav Pom. *°» kar 5enl zamudil. V tej hrzo- * 1. • 1. 1 f A M. — A a. - — 1 . ! a! AA Ma« L..«t /" - ...1. IH vl/1 aI.I A« 1 1 , Vtnjfo^ul lem, kakšen je v resnici njen pravi huni.« Grtitli. obraz. Da, zelo se boste čudili.« Jezilo me je, da sem bil pred tem Brzojavko je sedaj prebral še go- »Pojasnite mi, kaj mislite.« strašnim možem v tako 6mešnem po- spod Ralph, ki je primerjal vsako bc- »Zeio rad. Desdemona Parker sta- ložaju Čisto zanimivo pa je bilo, da sedo v besedilu z zapiski, ki jih je po- nuje v Londonu, Wardour Street 47. gospoda Ralpha nisem mogel brez- tegnil iz žepa. To je naslov, ki ga ima brzojavka, ka- mejno sovražiti, kljub groznemu spo- tero hočete oddati. To je pa samo minu, da je držal Antiopo v svojih njeno prehodno stanovanje. Da, samo rokah. Razum me je silil k temu, toda prehodno stanovanje. Njeno pravo sta- v 6rcu 6em začel čutiti zanj zanimanje, novanje je v Whitehallu ali še točneje V tem trenutku sem bil že priprav- v Scotland Yardu, sedežu angleške Ijen, da bi mu vse priznal. Toda, ali skrivne policije. Povedal Vam bom še, je to tudi pomenilo, da bo za to žalost- da meri Desdemona Parker šest čev- no prevaro, s katero se mi je posrečilo »Jasno«, je mrmral, »Zelo lepo«, 6©m vzkliknil. Nato je še pristavil: Ljubljana, 25. aprila. . z njjm delali kot »svinja z mehom«. V letih 1933 Po vojni, ko je bila ustanovljena Pucljeva pa do 1936 je bilo razmeiano nad 3 in pol mili- SKS, je bil tudi kmalu ustanovljen »Ekonom«, jona družbinega premoženja. Pri trgovanju z ze- ---i--- i-: notni™ 7fin lišči so zapravili okoli 900.000 din, pri skladišču v Zagrebu v letih 1933—1936 okoli 360.000 din, pn fižolu samo leta 1935 nad 150.000 din, pri skladišču v Ptuiu 56.000. Zanimivo je, da je bilo to skladišče le fingirano in ga sploh niso otvorili. Pn jabolkah nad 120.000 din. Mnogi zadružniki se sedaj tudi vprašujejo: »Kje je denar 4 in četrt milijona, ki ga je ?aai Kmetijska družba od banske uprave leta 1931, ko je družba prodala ogromen kompleks z nekdanjo živinsko bolnišnico na Poljanah, nasproti vojašnice Kralja Petra?« Mnogi se tudi zanimajo, kam je šlo premoženje nekdanjih podružnic Kmetijske družbe? Ovadba na državno tožilstvo s n da^ *ada le neodločen rezultat 1:1, ki čisto odgovarja igri. Gole sta zabila Spasojevič za Bask ln Paviša za Concordio Sodnik Šibalič iz Subotice je sodil zelo slabo. Proti koncu te tekme se je nabralo na igrišču nekaj nad 3000 ljudi, ki so prisostvovali drugi tekmi med Haskom in Slavijo. Rezultat je bil 4:1 in je povsem realen. Gole so zabili Hitrec 2, Horvat in Medarič, za Slavijo pa njeno levo krilo. Sodil je Ružič objektivno in dobro. Tabela je sedaj naslednja: P>SK Hašk Gradjanski Hajduk Bask Slavija Jugoslavija Ljubljana Jedinstvo Concordia V podzvezi Za prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze so včeraj igrali v Mariboru Železničar: Hermes 7:3 (2:1), v Celju Celje:Maribor 0:3 (0:1), v Čakovcu pa je Kranj' izgubil proti ČSK kar z šestimi goli razlike. V tem prvenstvu je tablica takale: CSK Maribor Železničar Hermes Kranj Celje Mednarodna srečanja V mednarodnih nogometnih srečanjih pa omenimo kvalifikacijsko tekmo za svetovno nogometno prvenstvo med Češkoslovaško in Bolgarsko v Pragi. Tekmi je prisostvovalo 35.000 ljudi. Bolgari so izgubili katastrofalno z 6:0 Pri tem je zanimivo, da je policija morala paziti na ljudi, ki so imeli ponarejene vstopnice. Druga mednarodna tekma med Nemčijo in Portugalsko v Frankfurtu 6e je pred 55.000 gledalci končala neodločno. Rezultat je bil 1:1. Sodil je Italijan Barlasino. 15 11 2 2 42:19 24 15 11 1 3 35:17 23 15 9 3 3 43:17 21 15 5 5 5 29:32 15 15 6 2 7 27:26 14 15 5 3 7 16:23 13 16 4 4 7 17:19 12 15 3 4 8 19:29 10 15 3 4 O 10:27 10 15 3 2 10 19:48 8 6 5 1 0 13: 5 11 6 3 2 1 12: 7 8 6 2 2 2 15:11 6 6 1 3 2 13:16 5 6 1 1 4 5:16 3 6 1 1 4 4:12 3 Smuk s Triglava Letošnji Triglavski smuk je bil po številu že deseti. Žal zaradi nekih nesporazumov niso tekmovali tudi Italijani, kar bi prireditev še povzdignilo. Manjkal je tudi Willy Walch. Od tujih tekmovalcev so startali 4 Avstrijci, 2 Čeha, 2 Čehinji in pa 1 Italijanka. Proga za smuk je bila dolga dobrih 6 km, višinska razlika pa znaša 1130 m. Uspehi naših tekmovalcev, zlasti Pračka in Heima, ki sta pro^o prevozila brez padca, so zelo dobri. Brzina, ki so jo tekmovalci pri vožnji dosegli, znaša do 60 km na uro, kar najbolj kaže, aa je bila proga zelo divja in strma, čeprav ne preveč težka, razen onega dela v zgornji Komi. V tem delu je bilo največ padcev. V damskem smuku je startalo le osem tekmovalk. Proga za dame je bila krajša in je vodila od Staničeve koče pa do lovske bajte v Zg. Komi. Rezultati: 1. Beinhauer Rušena (ČSR) 4:30. 2. Dei Rossi Neves (Italija) 5:12. 3. Ašerova Rušena (ČSR) 5:41. 4. Heim Erika (Jugoslavija) 7:02. Start za tekmovalce je bil prav tako na Staničevi koči in je proga vodila pod Rjavino skozi Zgornjo Krmo do debele bukve, kjer je bil cilj. * cejoti je startalo 29 tekmovalcev, od katerih so štirje zaradi manših poškodb na progi izstopili. Težja nesreča pa bi se kmalu pripetila tudi dobremu tekmovalcu Čehu Donhalu, ki je privozil v cilj s tako brzino, da ni mogel več obvladati svojih smučk in je zadel v ciljni drog in dva sodnika. K sreči pa ni bilo nič hudeca. Rezultati: 1. Maier Gustl (Nemčija) 6:27. 2. Heim Hubert (Jugoslavija) 6:52. 3. Praček C. (Jugoslavija) 6:55. 4. Dohnal Miro (Češkoslovaška) 7:04. 5. Oberman Hans (Nemčija) 7:07. 6. Klein Bruno (Jugoslavija) 7:10.2. 7. Steinwander H. (Nemčija) 7.11. 8. Russ Karel (Nemčija) 7:18. 9. Schwab Fric (Jugoslavija) 7:55. 10 Podkuboršek (Jugoslavija) 7:57. It. Valer Kurti (Jugoslavija) 8:30. 12. Finžgar R. (Jugoslavija) 8:33. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri razrede. V posameznih razredih so zmagali: v prvem: Mayer Gustel, Nemčija, v drugem: Podknbov-šek Slavko, Maribor, v tretjem: Finžgar Rudi. 16 tekmovalcev in tri tekmovalke, ki so dosegli predpisan čas, so prejeli spominske znake za triglavski smuk. Kraj Barometer- 1 sko stanje 1 leiupe ra tur* a* a o > — o II ž > OblaSuost 1 - ’ Veter (smer. mkoHl 1 Pada- vine . 35 aj Ljubljana 761-0 13-5 4-0 85 10 0 1-6 dež Maribor 761-3 13-2 4-0 90 10 0 1-0 dež Zagreb 765-5 15-0 1-0 90 5 SW, 6-0 dež Belgrad 762-3 130 20 90 6 s, — — Sarajevo 764 4 12-0 -1-0 90 0 10 — — Sušak 763-2 140 5-0 60 2 NE, — — Split 764-2 14-0 4-0 60 4 NE, — — Kumbor 763-5 14-0 5-0 70 5 0 — — Rab 764-3 11-0 4-0 80 4 NE, — - Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Vremenska napoved: Večinoma oblačno in spremenljivo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani: V soboto je bilo iz noči do 10.15 popolnoma oblačno Od 10 do 18 se je oblačnost spreminjala, vendar pa je prevladovalo oblačno vreme. Ob 18 se je pričelo naglo jasniti in je bilo ob 19.30 popolnoma jasno. Ves popoldan je pihal hladen srednjemočan jugovzhodni veter..Ponoči je bilo jasno. —Včeraj je bilo iz noči večinoma oblačno, ob 7 pa se je pričelo naglo jasniti. Do 9.10 je bilo večinoma jasno. Od 9.15 dalje pa se je oblačnost zelo spreminjala, istočasno je pričel pihati močan vzhodni veter, ki je trajal do ca 16. Po polnoči se jo pooblačilo, ob 1.25 je pričelo deževati in je deževalo v presledkih do 5.30. Najvišja temperatura v soboto 8.2° C. Najnižja temperatura včeraj 0.4° C. Ljubljana danes KolMar Danes, ponedeljek, 25. aprila: Marko. Torek, 26. aprila: Matid, sv. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta ti; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; nir. Gartus, Moste, Z a losi; a cesta. *« Zlato damsko uro in srebrno dozo za cigarete bo daroval kino >Union< tistim izžrebanim, obiskovalcem, ki bodo pravilno rešili v današnjem inseratti objavljeno uganko in izpolnili vse predpisane pogoje Zato izrežite ta inserat takoj danes in pošljite rešitev uganke čimpre.j v zajirti kuverti kinu »Unionu«:. Darila so razstavljena v izložbi modne trgovine Karničnik v Nebotičniku. Povski zbor bolgarskih učiteljic it Sofije bo pel drevi ob 20 v veliki Filharmonični dvorani naslednje pesmi: Bojadžiev: Katurani, Bobčevski: Nevjeno, Bahterev: Bil je javor, Obretenov: Štefan Karadža, Goljeminov: Obdovela lisica, Dede-ček: Hej, dečki, Petko Stajnov: Oj, vije se, Dobri Hristov: Slana pada, Stefanov: Svatovska pesem in Petelini pojo, Cankov: Oj Mara ljuba, Pipkov: Na njivi, Kutev: Dve kači, Prokopova: Drup, drup in Lazarske pesmi, Petko Stajnov: Dekleta i/. Struge. — Zbor, ki šteje 60 učiteljic in nastopa v narodnih nošah, bo dirigiral g. Krum Bojadžiev. Solistka je gdč. Hristina Koleva. Na koncert vabimo, veljajo običajne koncertne cene. Začetek točno ob 20. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani ima svoje zaključno predavanje v letošnji aeziji v torek, dne 26. aprila ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Predava ob krasnih, številnih skioptičnih slikali Edvin Pleničar: »Po sončni Dalmaciji«:. Slike in vtisi. Reproducirana glasba. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum po 2 in 3 din. Člani popust. — Pri tej priliki opozarjamo najše p n. člane in prijatelje, da bo v soboto 30. t. ni. in v nedeljo 1. maja zaključna dramska predstava naše prosvete »Ugrabljene Sabinke« v režiji g. Milana Skrbinška. Vabimo vse, da se teh naših poslednjih prireditev v letošnji sezoni čim številnejše udeležite. “ KINO SLOGA Sr.Vd “ Samo še danes in jutri kriminalni film «ft „Dan osvete in kot dodatek kulturni film i,BornM“ L|ubl|ansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 25. aprila: »Izpit za življenje«. Premiera. Premierski abonma. Torek, 26. aprila: zaprto. Sreda, 27. aprila: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene. OPERA. — Začetek ob 80. Ponedeljek, 25. aprila: Zaprto. Torek, 26. aprila: >Madame Sane Gene«. — Red B. Sreda, 27. aprila: »Rigoletto«. Red Sreda. Drama: V ponedeljek bo premiera Škvarkinove komedije »Izpit za življenje« v zelo zanimivi režiji in inscenaciji ing. Stupice. Ruski emigrantski teater v Belgradu je uprizoril 17. t. m. to komedijo, ki je žela vsesplošni uspeh ter izredno ugodne ocene. Vsi glavni belgrajeki dnevniki so si edini o veliki vzgojni vrednosti tega dela. Nov mlin v Dobrniču Dobrnič, 24. aprila! Potrebo po mlinu v tej dolini čuti prav vsak poljedelec te doline. Saj morajo voziti v v mlin nekateri celo 13 km daleč. Da bi se ta pot skrajšala, nameravajo še letos dograditi in spraviti v obrat nov mlin, ki naj bi služil v korist tukajšnjim prebivalcem. Kakor je sedaj razvidno, bo ta zgradba velika in bo poleg vsen mlinskih prostorov še velika mizarska delavnica ter stanovanjske sobe. Novi mlin bo last mizar, mojstra Alojzija Slaka, ki ga s pomočjo sorodnikov in dobrin ljudi sedaj gradi. Ako bo novi mlin uspešno opravljal svoj posel, bo to precejšnja škoda za mlinarje v žu» žemberku, ker omenjeni mlinarji, pet jih je, zmeljejo dve tretjini vsega žitn i/. dbbrnfflce doline. Dobrničani želimo, da hi kaj kmalu že jedli kruh, opečen iz tiste moke, ki bi bila zmleta v novem dobrniškem mlinu Romunija - evropska država, ki je najbolj v krempljih Judovstva Romunija je danes v Evropi tista država, ki je najbolj v krempljih judovstva in judovskega kapitala, zato ni čudno, da je tudi odpor proti Judovstvu v Romuniji dan za dnem hujši in da si ga je zapisala v program celo sedanja vlada. Romunija je pred dobrimi sto leti, 1831 štela vsega skupaj kakih 50.000 Judov. V sto letih pa je to število naraslo tako, da jih je danes najmanj poldrug milijon, kar priznava tudi njihov uradni »Judovski leksikon«, ki ga izdaja Svetovna judovska zveza. Da je Romunija postala obljubljena dežela za Jude vseh sosednih držav, je kriva zlasti politika evropskih velesil, posebno Francije, ki je že od nekdaj hotela iz Romunije narediti pribežališče za evropsko Judovstvo. To njeno stremljenje je razumljivo iz velikega vpliva, ki so ga Judje v francoski politiki vedno imeli. Ker je bil finančni in gospodarski položaj Romunije vedno slab, kljub silnemu naravnemu bogastvu te države, je nanjo pritiskal tudi mednarodni judovski kapital in to čisto odkrito in brez sramu. Kadar se je Romunija skušala judovskih klešč otresti, je judovski finančni svet vedno pritisnil nanjo. Ko je 1899. romunska vlada izdala ukrepe proti judovskim bankam in delniškim družbam ter omejila število judovskih študentov po šolah in vseučiliščih, je Svetovna judovska zveza na zborovanju na Dunaju sprejela naslednjo resolucijo: »Občni zbor Judovske zveze na Dunaju nujno prosi svojega spoštovanega predsednika, viteza Guttmanna. naj s svojim visokim vplivom in s svojimi motnimi zvezami pri judovskih finančnikih posreduje, da odrečejo romunski vladi vsako novo posojilo, dokler ne bo izboljšala položaja svojim Judom.« Ni čuda, da Romunija judovskega vprašanja ni mogla in ga ne more niti danes rešiti. Naval Judovstva po vo'ni Mirovne pogodbe so romunsko ozemlje podvojile, da je Romunija po velikosti postala osma država v Evropi. Toda vse tri nove pokrajine, ki jih je dobila: Bukovina, Besarabija in Transilvanija, so ji prinesle stotisoče novih, bodisi siromašnih, bodisi bogatih Judov. Razen tega je zaradi zmage boljševizma v Rusiji in zaradi obračunavam na Poljskem prišlo v Romunijo tudi iz teh dveh držav ogromno judovskih izseljenikov, tako da cenijo romunski nasprotniki Judov celotno število teh na dva milijona. Ta judovska poplava je bolj ali manj enakomerno razdeljena na vso Romunijo. Zajudena romunska mesta Glavno ognjišče romunskega judovstva je Besarabija, ki šteje okrog pol milijona Judov. V prestolnici Kišinevu jih je 81.514, kristjanov pa samo 70.244. V nekdanji Vlaški, jedru današnje Romunije, ki včasih Judov ni poznala, jih je danes kakih 350.000. Tudi tu prebivajo izključno v mestih. Bukarešta, ki je pred sto leti imela komaj 600 judovskih rodbin, šteje danes 190.000 judovskih duš. Kopališče Satu-Mare na meji med C'SR, Romunijo in Madžarsko šteje 51.000 Judov proti 16.000 Romunom. V Jassvu, srcu Romunije in bivši dolgoletni prestolnici je 73.500 Judov in 115.000 nejudov. To razmerje je podobno tudi v manjših krajih. Mestece Bacau šteje 11.000 Judov in ima 13 sinagog, krščanskih cerkva pa šest. Gospodarstvo in denar -v rudovskeh rokah Odlični romunski statistik Plescianu poroča v svoji zadnji knjigi, da je od 716.000 romunskih večjih in manjših trgovskih podjetij v judovskih rokah nič manj kakor 531.000, to se pravi 74%. Narodni dohodki so razdeljeni takole: trgovina 33 milijard lejev, od tega jih imajo Judje 30 milijard, industrija 18 milijard lejev, od teh jih pripada Judom 16 milijard. Posebno šibo božjo za Romunijo predstavljajo Judje kot zastrupljevalci ljudstva z alkoholom, zlasti na kmetih. Od 232.600 romunskih podeželskih gostiln in žganjetočev jih je v judovskih rokah 174.000. Kar se tiče svobodnih inteligenčnih poklicev, so Judje kljub vsem obrambnim ukrepom raznih vlad udeleženi pri njih s 40%. V Bukovini je od 414 advokatov 312 Judov, od 45 arhitektov 30 Judov- V Transilvaniji; v Besarabiji, v Bukovini in Moldaviji so v večini šol, višjih in nižjih, Nejudje v manjšini. Ves romunski tisk razen dveh ali treh večjih dnevnikov je bil do zadnjega v oblasti Judov. Prav tako so imeli odločujoč vpliv pri radiu, v propagandni, v zabavni in hotelski industriji. zlato damsko uro krasno srebrno dozo za cigarete in ie nekaj lepih daril bo daroval Kino Union tistim obiskovalcem enega prihodnjih filmov, ki bodo izpolnili naslednje pogoje: 1. Izrezati inserat, nalepiti ga na kos belega papirja in napisati na ta list vsaj dvoje imen filmskih Igralk, ki jih predstavna gornja stika. 2. Napisati pod rešitev uganke svoj točen naslov (ime, priimek in stanovanje) in oddati vse to v zaprti kuverti v kinu Unionu do vključno srede v posebnem nabiralniku, ki je nameščen v čakalnici pri blagajni. Dovolieno je tudi, da se kuverta pošlje po pošti. 3. V četrtek 28. t. m. bo v vseh dnevnikih objavliena pravilna rešitev uganke (imena vseh 4 igralk in naslov filma) ter bodo vsi tisti, ki so do določenega roka, poslali kinu Unionu pravilne rešitve, dobili pri nakupu vstopnice za film tudi posebne I upone za žrebanje gornjih daril. V škotski ladjedelnici, kjer grade največjo ladjo sveta — Qucen Elisabeth«. Ni čuda, da je bilo zaradi tega sovraštvo proti Judom v Romuniji že od nekdaj veliko in da od dneva do dneva raste tako, da so si boj proti Judom vzele v program prav vse romunske stranke, ki temelje na kolikortoliko narodnem programu. Kar je levičarskih gibanj, jih pa tako in tako vsa vodijo Judje, kakor drugod. Najbolj organiziranega izraza pa je proti judovstvu doj dobil v gibanju »Železne garde<, ki jo vodi Kornelij Codreanu. Berlinska olimpijada v filmu Mnogo se je že govorilo o čudovitem filmu, ki ga je dve leti izdelovala filmska igralka Leni Rie-fenstahl in za katerega je porabila 400.000 metrov posnetkov. Sedaj je mogoče film že videti. Vidijo ga šele posebni povabljenci v prekrasni vili Leni Rie-fenstahlove. Tri ure ga lahko gledaš, tri ure se popolnoma prestaviš v leto 1936., ko so najboljše in najlepše svetovne telesne moči spravile v molk za nekaj dni sovražno politikarjenje. Nekateri še vedno mislijo, da je film bolj zgodovinskega pomena, brez velikih koristi za sedanjost. V resnici pa je pravcati spomenik, veličastno opevanje in poveličevanje telesnih zmožnosti in športa. Pri občudovanju iega filma pozabiš, da se je to vršilo pred dvema letoma, pozabiš sedanjost, ostane ti samo veličastni občutek, kakršnega more ustvariti v gledalcih re6 samo lep film. „I»rcfoJimbo!izem" je Čudna lastnost, ki jo ima neki šolarček v Chicagu, Frank Balek. Več let so se učitelji zaman . ubijali z njim, da bi ga naučili pisati. Nazadnje so poskusili z levo roko in nekega dne je Balek nenadoma popolnoma gladko, razločno in hitro začel pisati z levico nazaj m z na glavo postavljenimi črkami. Pisati začne v desnem oglu spodaj in piše proti levi, tako da je treba učitelju samo list obrniti, pa je pisava čisto podobna lepi navadni pisavi. Ameriški psihiatri strokovnjaki za spoznavanje človeških zmožnosti, pravijo, da taki slučaji strefosimbolizma, ali obrnjenja znamenj, med otroki niso tako redki. Cirkuški lev v šoli. Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 25. aprila: 12 Koncert na wurli8kih orglah (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 1*.3D Šramel «Stirje fantje« — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Prva pomoč pri naglih obolenjih (g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Nekaj slovenskih pesmic (plošče) — 18.40 Slovstveni in kulturni dogodki okoli 1. 1848, IL del (g. dr. Ivan Grafenauer) — 19 Napovedi, porodil* — 19Jo Nae. ura: Banat v borbi za obstanek (Jfiloš St Stanojevič, prof.) — 19.30 Zanimivosti — 20 Koncert Radijskega orkestra: Od vzhoda do zahoda — 20.45 Fjodor Šaljapin poje odlomke iz opere »Boris Godunov! (plošče) — 21 Spominski koncert skladatelja Man-rica Itavel-a. Sodelujejo: prof. L. M. Škerjanc, pomnoženi Radijski orkester, dirigira D. M. Šijanee — 23 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe iz restavracije 'Emona«. Drugi programi Ponedeljek, 25. aprila: Belgrad: 20 Zab. konc., -1.15 Zbor ;Sloge* iz Sarajeva, 22.20 Nar. gl. — Zagreb: 20 Vok. konc., 21.15 llespighijeve skladbe, 22.20 Plesna $1. — Praga: 19.15 Lahka gl., 20.40 Slovaška gl. — Varšava. 20 Zgodovina plena, 21 Puccinijeva opera «Tosca« — Sofija: 19.15 Čelo, 19.45 Simf, konc., 21.30 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 19.15 Operni ork.t 21.15 Cig. ork., 22.05 Jazz — Trst-Milan: 21 Radijski oratorij «Clovek je premagal prostor«, 22.10 Vok. konc. — Rim-Bari: 17.15 Ork. konc., 21 Igra, 22.90 Violina in klavir —* Dunaj: 20 Streckerjeve skladbe, 21 Simfoniki, 22.20 Mali orkester — Berlin: 20 Wagnerjeva opera «Tinn-niiuser* — Konigsberg: 20.00 Opereta «Schwarzwaldsko črešnje« — Lipsko: 20.05 S^mf. ork. in zbor — Frankfurt: 19.10 Vojaška godba, 20 Deželni ork. — Monakovo: 19.10 Ples. gl., 21.20 Čajkovskega klavirski koncert. Enonog« hribolazci Nekateri ljudje nikakor ne izgube poguma in znajo tudi iz nesreče skovati si srečo. Kaj je namreč bolj nerodnega, kakor zgubiti nogo ali roko. Vendar je že pred leti zbujal mnogo zanimanja v Ameriki umetniški drsalec z eno nogo; v Švici ali francoskih ALpah vsako leto dela drzne in nevar* ne ture skupina enonogih Angležev; v Nemčiji, kakih 50 km od Berlina pa imajo posebno telovadno šolo za pohabljence brez rok ali nog. V tej šoli jih uče, da pohabljenec še ni izobčenec iz človeške družbe, da je prav tako zmožen za življenje kakor vsak drug Samo z eno nogo lahko skačejo v višino kakor more malokdo, ki ima obe nogi itd. — Švicarski vodnik Tshumi je pri neki nesreči zgubil nogo, pa se še vedno spenja po tako nevarnih 6kalah, da mu tudi mnogi dobro izvež* bani plezalci niso kos. „Naflepše oči na svetu ki so jih cenili kakor kake diamante na milijo"1 šterlingov ali 240 milijonov dinarjev, je menda imela Londončanka Vally Homolka, žena dunajskega igralca Oskarja Homolka. Oči so bile široke, čudovito modre barve, obrobljene z dolgimi trepalnicami. Samo 24 let so te nenavadne oči očarovale vsakega, kdor jih je videl. Pred nekaj dnevi pa so nenadoma ugasnile in precej surovo pokazale vsem zaslepljencem in oboževalcem minljivih krasot, kako nespametno in kratkotrajno je njihovo oboževanje, ki je največkrat tudi krivično. ROBERT LORD 66 POD ČRNO KRINKO Franku ni šlo v glavo, zakaj mu Cliff svetuje, naj ostane sam in naj se z nikomur ne raztovarja. Cliff pa je bil premeten in pameten človek. Iz Frankovih besed je spoznal, da govori z že pijanim človekom. Zdelo se mu je, da bi Frank, čeprav je bil sila potrt, v pijanosti utegnil komu le kaj preveč povedati. Zato se je Cliff potrudil, da je čimprej prišel v bar »Ofelija«. Debela Ofelija je bila ko na trnju. Zaslutila je, da se je moralo nekaj zgoditi, pa ni mogla uganiti, kaj... Cliff je kmalu prišel v bar. Kar odleglo mu je, ko je zagledal Franka v kotu samega, čeprav že precej pijanega. Takoj i* je odvedel v posebno sobo, čisto tja zadaj, kjer je bilo že toliko skrivnih razgovorov, ga posadil na stol, se sklonil k njemu in strogo spregovoril: »Poslušaj, Taylor!... Nikar ne počenjaj neumnosti! ... Ostati bi bil moral v tovarni in opravljati svoj posel ko ponavadi ... »Res?...« mu je odgovoril razjarjeni Frank. »Da, da, prijatelj! Moral bi bil ostati tam in ne uganjati komedij... Da si ga polomil, sam dobro veš... Ne«« »Poslušaj. Ali misliš, da sem te poklical sem, da mi boš tdaj pridigoval?! Če bi bilo tako, potem bi bilo že boljše, če bi (til poklical kakega pridigarja... Ali pa morda simpatičnega gospoda Mortona s policije ...« ie skoraj preveč na glas kričal Frank. Teh besed se je Cliff prestrašil. Spoznal je, da tako ne bo mogoče pri razdraženem Franku ničesar doseči. Takoj je sedel te bliže k njemu in mu položil roko čez rame ... »No, no, prijatelj, nikar ne nori... Saj vendar veš, da vsa stvar ni tako zelo strašna in da se bo vse dobro izteklo ...« »Dobro?« »To «e razume!... Naredili bomo spet kak sprehod. Maj- hen nočni izlet... In vse bo spet dobro...« »Kdaj in kam?—« »Da, obiskali bomo novega nadzornika. .. Opozorili ga bomo na to, da ni dobro drugemu jemati službe... Saj veš, tako malo šale si bomo spet privoščili... Saj dobro veš, kako to gre ...« »Kdo je prvi nadzornik?* »Tvoj sosed...« »Moj sosed ... Kdo? Povej...« Cliff je Franku čisto na uho pošepetal, kdo je postal novi nadzornik namesto Franka ... »Tako? ... Tako torej... Pojdiva takoj. ..« »Le pomiri se ... Saj je še čas .. . Zdaj je še preveč svetlo. Dan je še ... Poleg tega pa je treba obvestiti o tem še druge tovariše ... Ostani ti sam tu . .. Čakaij, zdaj bom še jaz dal za nekaj kozarcev, da trčiva na vse to. ..« »Torej tako?... Tako?...« je začel Frank razbijati po mizi. Cliff je hitro odšel v, prvo sobo. Stopil je k Ofeliji in ji polglasno dejal: »Oni tam v drugi sobi mora ostati vso noč tu v baru .. . Poskrbi ti za to...« »Nič lažjega ko to... Takoj...« Ofelija je natočila kozarec žganja, vzela iz predala zavitek, iztresla iz njega prašek v kozarec in ga dala Cliffu. »Nesi mu to tja... Spal bo ko klada do jutra...« »Ali ni to nevarno? ... Ne sme na drugi svet...« »Nikar naj te preveč ne skrbi... Ni nevarno... To je samo za to, da človek slajše spi. •.« Cliff je vzel kozarec in ga odnesel Franku. Frank Taylor je bil ta dan na razpotju... A je spet krenil na napačno pot... Pred viharjem. Ko je bilo ta dan končano delo v tovarni, sta Mike Grogan in Ed hitro odšJa iz tovarne k svojima avtomobiloma, da se brž odpeljeta domov. Ravno sta se hotela vsesti v avtomobile, ko je prihitel iz ravnateljeve pisarne neki sluga ter izročil Mikeu Groganu službeno pismo. Oba sta bila precej razburjena zaradi dogodka, ki se je bil pripetil v tovarni. In ko je Mike Grogan prijel to pismo v roke, ga je vendar z nekim strahom začel odpirati. V pismu je bilo napisano tole: Gospodu Mihaelu P. Groganu! Predmet: Napredovanje. Jutri se oglasite pri višjem nadzorniku Thomasu Smithu, ki Vas bo seznanil z novimi dolžnostmi nadzornika strojnega oddelka. To mesto prevzemite takoj jutri. Z ozirom na to je povišana Vaša plača za razliko med Vašo dosedanjo plačo in plačo nadzornika. W. B. James, generalni ravnatelj. Ko je Mike bral to pismo, so se mu tresle roke. Ed je z največjim zanimanjem opazoval svojega starejšega tovariša. Ko je Mike prebral pismo, ga je pokazal še Edu. 2e takoj pri prvih besedah je Ed spoznal, kako je zdaj položaj postal neprijeten-Mike Grogan je bil torej imenovan za Frankovega naslednika. Kaj bo k temu rekla Ruth? Kakšno razmerje bo nastalo zdaj pri njih doma? »Kaj naj storim, Ed?« je vprašal Grogan, »Ne preostaja ti drugega, kakor da mesto prevzameš. Če*, prav je nekoliko neprijetno. »Pojdiva zdaj domov, se bova že pozneje razgovarjala o tem,« Vsedla sta se vsak v svoj avtomobil in se odpeljala v smeri proti mirnemu Bowery-Hilsu, nad katerim so se začeli kopičiti temni oblaki, kakor pred nevihto. Gospa Groganova in Betty sta ju veseli pričakovali, kakof vsak dan. Hitro pa je veselost izginila z njunih obrazov, ko sta opazili, kako resna in zamišljena sta Ed in Grogan. Vedeli nista še prav ničesar, kaj se je zgodilo zjutraj v tovarni. »Kje je Ruth?« je vprašal Ed. »Najbrž je doma. Dopoldne je ni bilo k nam.« »Torej le še ne ve, kaj se je zgodilo?« Stara Groganova je prebledela. »Kaj se je zgodilo? Pa vendar ne kaj hudega?« Mike je vrgel pismo, ki mu ga je poslal ravnatelj, na miz° in dejal: »Tu, berita!« Betty in stara Groganova sta brž pograbili pismo in g® začeli brati. Ko sta ga prebrali, ju je vsa žalost spet brž minila- »To so pa lepe stvari, stari. Tako sem ponosna nate.« tStofiuU doau izhaja ruk delavnik ob tl Meaetna naročnina tf Din. ca inntrartro 19 Din Urednl*tvo> Kopitarjeva aiira Vlil leielon 1001 do «OM Upravai Kopitarjeva alica *■ Za JigMlovaaako tiskamo v Uibljuii K Cd. Izdajatelj! Ivan Rakov«*. Urednik: |ož» Koftifek