TRST, sobota 24. decembra 1955
Leto XI. - Št. 304 (3233)
K N J j
PRIHtlrfSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93 808, 37-338
UREDNIŠTVO:	UL..	MONTECCHI	it.	«, II. nad. — TELEFON !MII IN »«-«3» — Poštni predal S59 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10.	2
st. 37-338 — PodruZ. GORICA: Ul. s. Pellico 1-11. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna	•
Viiine v Sirim 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - 2 - 375 • Izdata Zalolniitvo tržaškega tiska IJ. ~
Vse hu|še kritike vladnlk načrtov £ i o vprašanju državnik nameščencev
Po razgovoru s Segnijem je izjavil glavni tajnik CISL Pastore, da se bo njegovo stališče ravnalo po tem, v kolikšni meri bo medparlamentarna komisija upoštevala njegove pripombe - CG1L ostro kritizira vladne u-krepe - Program Martinovega potovanja v Pakistan, Ceylon in Indijo
(Od našega dopisnika) pe medparlamentarni komisi-RIM 23. — Zapleteno vpra- 1* v zadnjih dneh in tako Sanje ’ državnih nameščencev | preprečila izčrpno diskusijo.
Se vedno obvladuje politično Sivljenje. Čeprav se sicer približujejo prazniki in senat in zbo"rnica ne zasedata, se Vendar tudi pri bolj formalnih srečanjih, kot so na primer voščilni obiski, vsiljujejo v pogovor aktualna vprašanja.
Tako je na primer predsednik vlade Segni nocoj na Viminalu sprejel glavnega tajnika PSDI Matteottija, ki tnu je prišel voščit božič. Sa-mo uradno poročilo o sestanku pa pove, da sta oba izkoristila to priložnost za razgovor o aktualnih vprašanjih. Nato je Segni sprejel mini-stra za proračun Vanonija in Prosvetnega ministra Rossija, s katerima je razpravljal o Vprašanju srednješolskih procesorjev, ki slejkoprej povzroča vladi največje preglavice.
Se kasneje je predsednik vlade sprejel senatorja Zot-to, predsednika medparlamentarne posvetovalne komisije *a zakon o pooblastilu. Komisija se bo namreč ponov-»o sestala 27. decembra in nadaljevala proučevanje ukrepov, ki ji jih je vlada v okvi-rU tega zakona predložila.
Predpoldne pa je predsednik vlade sprejel glavnega tajnika demokristjanskega sindikata CISL, ki so ga spremljali predstavniki raznih sindikatov državnih nameščencev, vključenih v CISL, poleg tega pa tudi predstavnik Upokojencev. Razgovoru je Prisostvoval tudi poslanec Cappugi.
Po razgovoru je Pastore izjavil novinarjem: »Predsedni-ku vlade smo prikazali težave, na katere bomo naleteli, če bomo poskušali do 11. januar,}* odobriti vjse ukrepe v okviru zakona o pooblastilu, ki so nam bili na žalost predloženi šele te dni. To ne pomeni, da z naše strani ne bomo storili vsega za poglobljeno proučevanje tega tako obširnega materiala in da ne bomo predložili naših pripomb v medparlamentarni komisiji. Na osnovi tega, kako bodo naše zahteve sprejete, bomo določili naše stališče glede prikladnosti podaljšanja roka, o katerem govore /. nekaterih strani. Nasprotujemo pa predlogu CGIL, naj ■ se diskusija ponovno prenese v Parlament. To bi bilo predvsem škodljivo za same državne nameščence, ker bi bila tako v nedogled preložena rešitev raznih vprašanj in ker bi s tem tvegali, da gre po Vodi še tisto, kar je že bilo doseženo.«
Ko so ga vprašali za mnenje o stavki železničarjev, ki jo je napovedala CGIL, je Zastore izjavil, da se s tem ne strinja. CISL si bo prizadevala, da bi bila dosežzna
rešitev.
Skupni sindikat vodilnih državnih uradnikov pa je izdal Poročilo, ki pravi, da se nezadovoljstvo z juridičnimi določili pridružuje zdaj še nezadovoljstvo vse stroke zaradi Plač, ki jih predvideva eniit-ha lestvica, ki jo je vlada nedavno predložila medparlamentarni komisiji.
' Danes se je sestalo tudi tajništvo CGIL skupno s tajništvi raznih sindikatov državnih nameščencev	Proučevali so
vladne ukrepe	v okviru zako-
na o pooblastilu. Po seji Je bilo izdano poročilo, ki pra-vi, da so vladni načrti povzročili nezadovoljstvo v vseh •trokah državnih nameščencev, ker v nekaterih stvareh Predvidevajo	slabše pogoje
bot sedanja pravna ureditev lestvice plač, ki so bile izročene članom parlamentarne komisije, pa ne vsebujejo nobenega izboljšanja in predvidevajo v nekaterih primerih celo osebne doklade, da bi bi-•a ohranjena	sedanja raven
Plač.
O pravilnikih pravnega položaja državnih nameščencev Poudarja poročilo naslednje: 1. ne dajejo nobenih jamstev *a napredovanje in v disciplinskih preiskavah, 2. zvrača odgovornost za upravne akte ha posamezne uradnike, ne da bi jim dajali potrebno samodejnost, 3. dajejo ministrom bar najširša pooblastila glede °sebja, ki gredo do možnosti samovoljne odstavitve. 4 uvajajo locen urnik in poveču Icjo delovne urnike. Nadalje Ptavi poročilo, da so negativni tu<ži načrti za ureditev napredovanja, ki za železničarje in Poštarje ne predvidevajo obrobljene ločitve od ostalih
CGIL poudarja nato, da Je v'ada zavlačevala celo leto, hato pa predložila svoje ukre-
Končno poudarja poročilo, da je treba rešiti vsa ta vprašanja ob upoštevanju pravičnih teženj državnih nameščencev, ki so v skladu s splošnimi interesi države. Zaradi tega poziva tajništvo CGIL vse člane medparlamentarne komisije, naj priznajo upravičenost zahtev državnih nameščencev. Obenem zahteva tajništvo nujen razgovor s predstavniki vlade.
Sindikat osebja finančne službe, ki je vključen v CGIL, je skupno z nekaterimi avtonomnimi sindikati davčne stroke napovedal novo stavko. Stavki železničarjev, ki jo je tudi napovedala CGIL, pa se doslej ostali sindikati niso pridružili.
Danes so objavili program novega potovanja zunanjega ministra Martina v azijske države. Tokrat bo Martino obiskal Pakistan, Cejlon in Indijo na povabilo vlad teh držav. Vrnil bo obiska indijskega ministrskega predsednika Nehruja in ceylonskega zunanjega ministra Kotelavale v Rimu. Martina, ki bo odpotoval 28. decembra, bodo spremljali glavni ravnatelj političnih zadev pri zunanjem ministrstvu Magistrati, šef kabineta Migone in načelnik tiskovnega oddelka Giustiniani.
V Karači bo Martino prispel 29. decembra. V Pakistanu bo cstal tri dni in se bo razgovarjal z ministrskim predsednikom Mohamedom A-lijem in z zunanjim ministrom Sudhurijem. Sprejel ga bo tudi glavni guverner Iskander Mirza.
31. decembra bo Martino odpotoval iz Karačija in prispel ponoči istega dne v Co-lombo, kjer se bo ustavil do 2. januarja, ko bo zjutraj nadaljeval pot v Indijo. Tudi ta obisk predvideva razgovore z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom in sprejem pri generalnem guvernerju.
V Bombajr bo Martino prispel 2. januarja popoldne in bo po kratkem postanku nadaljeval pot v Novi Delhi, kamor bo z vlakom prispel pozno popoldne 3. januarja, ostal pa bo 5 dni. Razgovori, ki jih bo imel Martino z ministrskim predsednikom Nehrujem, bodo osrednja točka njegovega potovanja. Martina bo sprejel tudi predsednik indijske republike Prasad.
V Rimu pravijo, da ne gre za običajne vljudnostne o-biske, temveč «da hoče Italija biti aktivno navzoča tu di na tem področju in nadaljevati srečno začete razgovore za vedno tesnejše sodelovanje, ki naj preide okvir slučajnega srečavanja interesov in problemov*.
A. P,
njegove čestitke ob sprejemu Italije v OZN. Obenem mu je izrazil svoje čestitke ob istočasnem vstopu avstrijske republike v Združene narode.
Martinova zahvala Figlu
RIM, 23. — Zunanji minister Martino se je danes brzojavno zahvalil avstrijskemu zunanjemu ministru Figlu za
Georgiu Daj o delovanju Ane Paoker
BUKAREŠTA, 23. — Danes se je v Bukarešti začel drugi kongres romunske stranke delavcev. Navzoče so tudi delegacije iz Poljske, Bolgarije, Madžarske, Vzhodne in Zahodne Nemčije.
Prvi tajnik stranke Georgiu Dej je podal poročilo, iz katerega izhaja, da ima stranka sedaj 595.398 članov, ker se je prvotno število po vadnjih čistkah zmanjšalo za 200.000.
V svojem poročilu je Georgiu Dej med drugim izjavil, da sega »škodljivo delovanje skupine Ane Pauker, Vasilija
Luce in Georgescuja v čas pred letom 1948, ter je navedel sledeče obtožbe proti tem «deviacionistom», ki so »združili desničarski oportunizem z levičarstvom slabe vrste*:
1. Ana Pauker in njeni prijatelji so se uprli nadzorstvu stranke na sektorjih državne uprave, za katere so bili oni odgovorni. (To velja zlasti za delovanje Vasilija Luce v finančnem ministrstvu).
2. Posvetili so se sistematičnemu delovanju, ki je imelo namen preprečiti razvoj bistvenih panog gospodarstva (petrolejske industrije) in so sabotirali izboljšanje življenjske ravni ljudstva.
3. Sli so na roko kulakom in kršili načelo prostovoljnega pristopanja v kolhoze. (Ta obtožba gre zlasti Ani Pauker).
Zatem je Georgiju Dej govoril o gospodarskem položaju v državi.
MOSKVA, 23. — V. komentarju o obisku Hruščeva in Bulganina v azijskih dišavah dolži današnja »Pravda* zahodni tisk, da je »razšiijal klevete* v zvezi s tem potovanjem. Obisk sovjetskih državnikov v azijskih deželah, piše »Pravda*, je «vznemirii in razburil zahodne imperialiste*; ameriški in angleški tisk pa je v poročila o tem obisku »vnesla vse vrste napadov in klevet*.
Moskovski list poudarja nato »nesebični značaj sovjetskega prijateljstva, slonečega na načelih nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, miroljubne koeksistence in enakopravnosti*. »Piavda* zaključuje:	«Ljudstva	Anje,
Afrike in Evrope z veseljem pozdravljajo uspešno potovanje sovjetskih državnikov*.
Jadranski župani pri Gronchiju
RIM, 23. — Predsednik republike Gronchi je sprejel oanes predpoldne na Kviri-nalu župana Barija, Benetk, Trsta, Ravenne, Ancone in Brindisija. Z njimi je govoril o vprašanjih, ki zanimajo jadranska mesta.
PRED NOVO NEHRUJEVO POBUDO ZA RAZOROŽITVENO KONFERENCO?
Na konferenci naj bi govorili o splošnem vprašanju razorožitve, predvsem pa o pre• povedi preskusnih nuklearnih eksplozij - Hladen sprejem prvih vesti v Washingtonu
LONDON, 23. — V london-1 nanji politiki, stalnemu indij-] ročila znanstvenikom, da bi ji skih dobro obveščenih krogin skemu predstavniku pri OZN bilo najbolj prav, ko bi bil
i o ro 'io in m nonio zlo no m orouo I K rični Monnnn lri Ko V n P. * 17 K T" n n lr a lr krai na 11E O ITI OI*-
indijski ministrski predsednik Nehru posredovati pri zahodnih velesilah, da bi se sklicala nova konferenca o razorožitvi, zlasti pa o prepovedi, poskusnih • nuklearnih eksplozij. Nehruju pripisujejo željo, da bi bila konferenca sklicana prihodnjo pomlad, morda tudi v času potovanja Bulganina in Hruščeva v Lo l-don. Pač pa Nehru ne bi želel igrati na tej konferenci vlogo posredovalca in tudi glede njenih podrobnosti želi prepustiti odločanje udeležencem; pač pa je mnenja, da bi delegati na konferenci morali imeti širša pooblastila kot člani komisije OZN za razorožitev.
Izvedba diplomatske akcije, ki naj bi sondirala teren gle-ne možnosti sklicanja razoro-žitvene konference, naj bi bila poverjena Nehrujevemu najbližjemu sodelavcu v zu-
Nov odločen opomin iz Alžira
francoskim zagovornikom zatiranja
Izjat/a «I)emokrati(:ne zveze alžirskega manifesla» • Ustri napadi francoskega levičarskega tiska na vlado in poziv volivcem, naj glasujejo proti kolonialistom
PARIZ, 23. — Sef kabineta predsednika vlade Jacques Duhamel je izjavil, da ni res, da namerava vlada poslati v Alžir 60.000 mož. Dodal je, da nima vlada nobenega načrta širokopotezno okrepili francoske qborožene sile v Al-žiru in da sedaj prihajajo v Alžir samo poklicni vojaki iz Indokine. Zaradi teh premestitev bodo odpustili odgovarjajoče število vpoklicanih vojakov.
Tudi predsednik vlade je v
intervjuju, ki ga danes objavlja »Journal De Dole*, izjavil, da se ne zdi potrebno poslati v Severno Afriko dodatna ojačanja iz Francije v sedanjem trenutku, in da ta ojačanja pošiljajo iz Indokine. Pripomnil je, da vojaška kriza v Alžiru prevladuje v sedanji volilni kampanji.
Zlasti dajejo listi še vedno velik poudarek položaju v Alžiru. Levičarski tisk odločro ugovarja možnosti, da bi general Juin prevzel poveljstvo nad tamkajšnjimi četami. »Fi-garo* pravi, da gre za pravi načrt, ki ga je pripravil v Kairu glavni štab «odbora za osvoboditev Severne Afrike*. Konservativni list zatrjuje, da «neizbežen odlog volitev v Alžiru izkoriščajo agitatorji kot dokaz slabosti francoskih oblasti*. List pravi tudi, da vse kaže, da se . pripravlja nov upor, kakršen je izbruhnil 1 novembra 1954, ter dodaja,' da je potrebna večja koordinacija civilne in vojaške oblasti.
«Franc Tireur* piše. da je največje zlo v tem, da se ravna prav tako kakor v Indo-kini, kjer se je govorilo o mi; ru in neodvisnosti, odklanjali pa so se potrebni ukrepi. «Francosko javno mnenje se ne bo zadovoljilo z varanjem, ki pre v njegovo breme, pac pa zahteva, naj se izbere pot miru in svobode proti kolo-nialni avanturi.* Istega mnenja je »Liberation*: »Politič-no-vojaški krogi, ki upajo, da
Otto John aretiran in obtožen izdajstva
Proti njemu bo uvedena tudi disciplinska preiskava, ker je «za sedemnajst mesecev zapustil svoje službeno mi sto»
KARLSRUHE, 23.	— Dr. zasliševanj je preiskovalni
Otto John je bil danes areti- sednik odredil aretacijo, če-ran po zapornem nalogu, ki prav obstaja zaenkrat samo ga je izdal dr. VViechmann, r.um izdajstva. Aretacija naj preiskovalni sodnik vrhovne- nadalje prepreči, da ne bi gr. zveznega sodišča v Karls- John še enkrat poskušal uiti
ruhe. John je obtožen izdajstva. Zaporni nalog kaže, da preiskovalni sodnik ni verjel zatrdilu samega Johna, da so ga omamili in torej pravzaprav nasilno spravili v Vzhodno Nemčijo.
Kot se izve, je bil John aretiran v Wiesbadnu med zasliševanjem v glavnem ravnateljstvu sodne policije Po praznikih ga bodo prepeljali v Karlsruhe, kjer je sedež vrhovnega sodišča. Doslej je bil John samo «na razpolag,) sodnim oblastem*-, bil je pod nadzorstvom, a je smel dobivati obisk* J in stanoval jo lahko v mestu, čeprav ni smei zapustiti stanovanja.
Vest o Johnovi aretaciji je sporočil novinarjem načelnik zveznega tiskovnega urada. Predstavnik je dodal, da je bilo v zvezi z Johnovo afero zaslišanih že več sto prič in da jih bodo mnogo še zaslišali Po rezultatih dosedanjih
Vladni predstavnik je pristavil, da je bila proti Johnu uvedena tudi disciplinarna preiskava, ker je «za sedemnajst mesecev zapustil svoje službeno mesto*. Predstavnik je zanikal govorice, da je zvezni pravosodni minister obljubil Johnu, da proti njemu ne bodo ukrepali, če se vrne v Zahodno Nemčijo To zagotovilo je minister baje aal danskemu novinarju Bon dc-Hendriksenu. ki je po Johnovem nalogu »sondiral teien* za povratek
V vladnih krogih zatrjujejo tudi, da John verjetno med svojim bivanjem v Vzhodni Nemčiji ni izdal nobene u-radne tajnosti, da pa že njegovi govori po vzhodnoberlin, •kem radiu zadostujejo za obtožbo. V nekem govoru je namreč John govoril o obstoju tajnih dogovorov med Bonnom in zahodnimi velesilami.
se bodo januarja vrnili na oblast, piše list, se že pripravljajo, da zaostrijo to sramotno vojno. Podla indoki-tajska «majhna igra* ima še vedno pristaše *
«Express» poudarja, da «škandalozni dokumenti zatiranja v Alžiru jasno govorijo, čemu je prebivalstvo na strani upornikov. Ko bo resnica znana, dodaja list, bo francosko javno mnenje ugotovilo, do kakšne mere kolesje, ki sedaj potiska francosko vojsko v novo in nesmiselno vojno, nikakor ni usodno, pač pa je enostaven rezultat nezmožnosti javne oblasti. «Humanite», ki je istega mnenja, se sprašuje, (iali se bodo ti zločinski pokoli nadaljevati, ali bodo volivci pustili proste roke ko-lonialistom*.
Medtem se nadaljuje tudi polemika v zvezi s stališčem, ki naj ga zavzamejo katoličani do posameznih kandidatov. Skupina katoliških intelektual-ev je danes v tisku objavila izjavo, v kateri poudarjajo, da nasprotujejo «vsaki politični operaciji, ki gre za tem, da se poslužuje cerkve*. Dokument kritizira politiko v Indokini, Tuniziji in Maroku ter zahteva konstruktivne rešitve za vprašanja Severne Afrike in Francoske unije, ter nadaljuje:	»Potrebno je, da
katoličani vedo, da lahko glasujejo tudi za levico, ker je od njihovega glasovanja odvisen mednarodni mir, mir v Francoski uniji, mir v Alžiru, mir in napredek v notranjosti. Gre za to in ne za usodo svobodne šole, ki je pretveza, ki se uporablja, da se zakrinkajo življenjska vprašanja. Od katoličanov zahtevamo, naj ne bodo vezani na pozicije ljudi desnice, ki jih obsojajo, da se uvrstijo med reakcijo. Naše prijatelje na levici pa pozivamo z enako odločnostjo, naj ne zastrupljajo bitke laicizm.i. Želimo predvsem, da bi bili zrno peska, ki naj zaustavi kolesje nasilja, ki so ga pripravili nekateri brezvestni in cratkovidni fanatiki v korist bolj pretkanih *
Medtem se v notranjih predelih Alžira nadaljujejo spopadi med francoskimi četami in uporniki, v' glavnih središčih, kakor v Alžiru, Boni in Oranu pa je mirno. V zadnjih štiriindvajsetih urah ni bilo nobenega nasilnega dejanja v mestih, medtem ko se na podeželju nadaljujejo napadi upornikov, ki požigajo šole in gospodarska poslopja. V zadnjih štiriindvajsetih u-rah je med spopadi bilo 39 mrtvih.
Generalni guverner v Alžiru Soustelle je na tiskovni konferenci izjavil, da ni zahteval novih ojačenj. Izjavil je tudi, da je mogoče misliti »na povrnitev miru in na pravično rešitev političnih in človeških vprašanj v Alžiru, samo če centralna oblast jasno določi načela politike, ki naj se izvaja, ter nato brez pridržkov podpre krajevne oblasti, ki imajo odgovornost za vsakodnevno akcijo*.
»Demokratična zveza alžirskega manifesta* (UDMA) pa je objavila izjavo, s katero poziva vse, ki so bili izvoljeni v razne skupščine v deželi naj odstopijo. Izjava poudarja »v interesu Alžira in Fran, cije, da je nujno najti mirno lešitev sedanje drame*. Izjava se takole nadaljuje; «Da se pospeši ta rešitev in zavedajoč se vseh odgovornosti, poziva UDMA vse izvoljene člane stranke, naj pripadajo kateri koli predstavniški skupščini, naj odstopijo. Ne gre za opustitev borbe. S to odločitvijo namerava UDMA o-pozoriti alžirsko in francosko javno mnenje, da je nujno napraviti konec prelivanja krvi, zatiranja in vojne, i ,V okviru alžirske demokra-
tične in socialne republike je UDMA mnenja, da je njen ideal sožitja obeh civilizacij m sodelovanja vseh etničnih elementov brqz sleherne nadvlade ne samo mogoč, pač pa tudi zaželen. Naj bi se glai razuma razumel, preden pride do nepopravljivega*.
TITO V ERITREJI
DANES V MASAUI
TISKOVNA KONFERENCA
ASMARA, 23. — V Asmari so se danes končali jugoslo-ansko-etiopski politični razgovori. Na sestanku, katerega so se udeležili državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan, jugoslovanski veleposlanik v Adis Abebi Dušan Kveder, etiopski zunanji minister in drugi funkcionarji etiopske vlade, so dokončno formulirali skupno uradno po. ročilo o razgovorih predsednika Tita in Haile Selasija in njunih sodelavcev. Poročilo bo objavljeno jutri pred odhodom maršala Tita na tiskovni konferenci v Masaui.
Pričakujejo, da so v okviru političnih razgovorov razpravljali tudi o vprašanju Srednjega vzhoda in o vprašanjih v zvezi z miroljubno uporabo nuklearne energije. Prav tako sodijo, da bosta obe vladi v svojem poročilu ugotovili enakost pogledov o vrsti mednarodnih vprašanj. Po izjavah iz diplomatskih krogov so med razgovori posvetili posebno pozornost tehničnemu in znanstveno-kul-turnemu sodelovanju med o-bema državama, neodvisno od potrebe pomoči nerazvitim državam, katero je predsednik republike večkrat poudaril med govori v Etiopiji.
Maršal Tito je obiskal danes obrtno šolo, novo gimnazijo in novo bolnišnico v Asmari. Med obiskom v gimnaziji je predsednik republike izročil ravnatelju šole šek za 10.000 etiopskih dolarjev za potrebe šole. Nocoj sta cesarjev namestnik v Eritreji in njegova soproga priredila v Asmari svečan sprejem na čast predsedniku republike, ki odhaja jutri zjutraj v Ma-sauo.
dadski pakt in se bo lahko priključil obrambnemu paktu, ki veže Egipt, Sirijo in Sau-c'ovo Arabijo.
Kakor je znano, je bil pred log že poslan jordanski vladi in njen odgovor se pričakuje vsak čas. Ce bo odgovor pr* trdilen, bodo lahko sklicali nameravano konferenco.
PNOM PENH, 23. — Kambodža je daneš obtožila Južni Vietnam, da je prekršil suverenost njenega ozemlja, ter je opozorila, da bo sprejela vse potrebne vojaške ukrepe, da napravi temu konec. Kakor poročajo, že pošiljajo nove čete na mejo.
Položaj v Paragvaju
ASUNCION, 23.	— Para-
gvajske vojaške oblasti so objavile poročilo, ki pravi, da se je upor, ki je včeraj nastal v Campogrande v bližini prestolnice, končal in da vlada v vsej deželi mir. Poročilo dodaja, da vse oborožene sile podpirajo predsednika Stroessnerja.
Iz Buenos Airesa pa javljajo, da so iz argentinskega obmejnega mesta Formose dobili vesti, da so bili aretirani poveljnik topniškega polka, ki se je uprl, in dva poročnika istega polka. Neki tajni radio pa je pozval paragvajsko ljudstvo, naj «se pripravlja na borbo za svobodo*.
kaj dneh prispel iz New Yor-ka v London. Zatrjujejo, da so indijski diplomatski predstavniki v nekaterih državah že poizvedeli za mnenje vlad, pri katerih so akreditirani.
Gleae stališča ZSSR Je znano, da je moskovski radio še nedavno izjavil, da je ZSSR pripravljena razpravljati o splošni prepovedi nukleamin poskusov. Ta izjava je imela precej odmeva na Zahodu i,i je povzročila celo Edenovo pojasnilo v spodnji zbornici. Sodijo, da je Nehru o svojem načrtu osebno govoril z Bul-ganinom in Hruščevom med njunim obiskom v Indiji in da sta sovjetska državnika odgovorila «spodbudno*.
Iz včerajšnjih Nehrujevih izjav na seji parlamentarne skupine kongresne stranke je razvidno, da je indijski ministrski predsednik mnenja, da i je o vprašanju prepovedi a-tomskih eksplozij mogoče govoriti obenem z reševanjem mnogo širšega vprašanja splošne razorožitve.
Z angleške strani opozarjajo predvsem na številne izjave laburistov v zadnjem času o koristi, ki bi jih imel svet od sporazumnega prenehanja atomskih eksplozij. Novi voditelj laburistične stranke Gaitskell se je zavzel za »pobude, ki naj ugotovijo, koliko so iskreni in konkretni sovjetski predlogi o skupnem proučevanju vprašanja poskusnih eksplozij*.
V ameriških krogih so vesti o morebitnem Nehrujevem posredovanju sprejeli dokaj hladno. V VVashingtonu izražajo mnenje, da bi se diskusija med Vzhodom m Zahodom o vseh vprašanjih razorožitve morala nadaljevati v okviru posebne podkomisije OZN za razorožitev. V podkomisiji so zastopane ZDA, ZžšSR, Velika Britanija, Francija in Kanada. Sicer pa ameriška vlada še ni dobila nobenega uradnega sporočila o Nehrujevih namenih. V krogih državnega tajništva izjavljajo, da bo tajništvo pazljivo proučilo vsako jradno obvestilo ali predlog. Vendar se bodo ZDA verjetno uprle predlogom, naj se diskusija prenese izven podkomisije OZN, zlasti pa morebitnim piedlogom, da naj bi se razgovorov udeležile tudi druge države.
V Londonu pa poročajo, da bo skupina angleških znanstvenikov iz atomskega zavoda v Aldersmastonu v spremstvu angleških in avstralskih funkcionarjev v začetku nove. ga leta odšla na pot po deželah Commonwealtha, kjer bo iskala primeren kraj za eksplozijo prve angleške vodikove bombe. List «Daily Herald* dodaja, da so že po prvih študijah zmanjšali število področij, ki bi prišla v poštev, od ducata na tri ali štiri. Angleška vlada je spo-
skem področju. Po mnenju lista bo za eksplozijo vse pripravljeno šele čez leto dni.
Profesor nuklearne fizike na univerzi v Birminghamu J. Fremlin je izjavil, da povečana radioaktivnost ozračja, ki je nastala po sovjetski nuklearni eksploziji, še ni izginila. Te dni je v Angliji padal dež, katerega radioaktivnost je bila nad normalo. Vsekakor pa ta radioaktivnost živim bitjem ni nevarna, ker jo je mogoče ugotoviti samo z najobčutljivejšimi instrumenti.	•
V indijskem parlamentu pa je izjavil Nehru v odgovor na vprašanje nekega poslanca, da se je radioaktivnost prahu
je dejal Nehru in dodal, da tudi v tem obsegu radioaktivnost še ni škodljiva za zdravje.
Diplomatski odnosi med Indijo in Mongolijo
NOVI DELHI, 23. — Danes so uradno javili, da je indijska vlada sklenila navezati diplomatske odnose z Zunanjo Mongolijo in izmenjati di. plomatske predstavnike na ravni veleposlanikov.
Indijski veieposlanik v Pekingu bo akreditiran tudi v Mongoliji in mongolski veleposlanik v Pekingu bo akreditiran tudi v Novem Delhiju.
RIO DE JANEIRO, 23. — Predsednik Nereu Ramos je
v Bombayu potrojila. To po-|danes podpisal dekret, ki povečanje je »rezultat velike daljšuje za drugih 30 dni termonuklearne eksplozije*, | obsedno stanje.
Drašltovic n izi/olili/i FLRJ v Varnostni svet
Jugoslavija je pristala na kompromisni predlog o enoletnem članstvu, ker glavna skupščina ni mogla najti druge rešitve • Zares nespametno vprašanje dopisnika Anse
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 23. — Na današnji tiskovni konferenci je Branko Draškovič	v	imenu
državnega tajništva za zunanje zadeve izjavil, da je znano, da se Jugoslavija ni zavzemala za članstvo v Var nostnem svetu. Jugoslavija je bila zainteresirana	za	ponov-
no izvolitev v gospodarski in socialni svet, kar je tudi de-segla. Ko se je pokazalo pri volitvah nestalnega	člana, da
niti Filipini niti Poljska ne morejo dobiti potrebne dve-tretj inske večine,	se	je v
glavni skupščini ustvarilo razpoloženje, da se Jugoslavija predloži za kompromisnega kandidata. Zaradi svoje neodvisne in konstruktivne politike v OZN in v svetu sploh in kot država, ki je zemljepisno na področju, kateremu tu sedež pripada, je bila posebno kvalificirana za kompromisnega kandidata. Njena kandidatura naj bi odstranila nevarnost borbe na liniji blokovske razdelitve. Kandidaturo Jugoslavije so podpirale vse evropske države, v prvi vrsti Velika Britanija in Sovjetska zveza in vrsta drugih držav, ki so zastopale stališče pravič. ne zemljepisne razdelitve sedežev v Varnostnem svetu.
«Sprejem kandidature s strani Jugoslavije, poudarja izjava državnega tajništva, v nobenem primeru ne pomeni, da Jugoslavija zavzema negativno stališče do ideje pravične ga zastopstva azijskih držav v Varnostnem svetu. Nasprotno, kandidatura Jugoslavije, izra-
VELIKI NALIVI IN POPLATE
v Kaliforniji, Oregonu in Nevadi
KARTUM, 23. — Sudanski senat je soglasno odobril predloge, ki jih je v ponedeljek izglasovala poslanska zbornica za proglasitev neodvisne sudanske republike. O-dobril je tudi načrt za federacijo med južnimi in severnimi pokrajinami in za ustanovitev ustavodajne skupščine, ki naj pripravi ustavo bodoče sudanske države.
Več mest in vasi je pod vodo in prebivalstvo se je moralo izseliti Vojska organizirala pomoč s helikopterji in z antibijskimi sredstvi
Uena arabskih tov o IHni pomoGi Jordanu
DAMASK, 23. — V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da namerava Sirija nujno sklicati konferenco med arabskimi državami na najvišji ravni, da se dokončno sporazumejo za pomoč 8 milijonov šterlingov Jordanu, če ta zavrne enak britanski predlog ir. se s tem reši sleherne vezi s to državo, tako da ne bo prisiljen pristopiti v bag-
SAN FRANCISCO, 23. — Zaradi neprestanega deževja so na vsem severnozahodnem področju Kalifornije nastale velike poplave. Skoraj vse reke so prestopile bregove in poplavile obširna področja. Vsa zahodna Kalifornija od zaliva San Francisco do meje Oregona je poplavljena. Iz številnih krajev se je moralo prebivalstvo izseliti in škoda je ogromna. Deževje pa še traja in oblasti so proglasile izredno stanje. Obalne ceste so neuporabne zaradi številnih plazov, železniški promet pa neredno deluje. Mesto Eureka, ki šteje 25.000 prebivalcev, je popolnoma obkoljeno z vodo in ima zvezo z ostalim delom dežele samo po radiu. Voda je odnesla več hiš. Utonilo je 3000 glav živine.
Tudi v državah Oregon in Nevada so reke prestopile bregove in poplavile več manjših mest in vasi. Do sedaj so ugotovili 12 smrtnih žrtev. Te poplave so pajhujše v letošniem letu. Voda je odnesla mnogo hiš. Voiska je mobilizirala anfibijska sredstva, da nudi pomoč prebivalstvu na področjih, ki jih je voda obkolila in so videti kakor otoki sredi vode. ki se neprestano dviga. Helikopter ji pa rešujejo ljudi, ki so se rešili na drevesa in strehe.
V kraju Santa Cruz je voda dva mestra visoka, v mestecu Klamath v severni Kaliforniji pa šest metrov.
Veliki nalivi pa še trajajo z nezmanjšano silo. Računajo, da takih nalivov ni bilo sto let.
Občinski svet v Marysville, 240 kilometrov severnozahod-no od San Francisca, je odredil izselitev vseh 12.500 prebivalcev zaradi velike nevarnosti, ki preti mestecu.
«Comet> potrebuje nov motor Iz Anglije
MONTREAL, 23. — Predstavnik letalske tovarne De Havilland je sporočil, da bodo za letalo »Comet III*, ki se je včeraj moralo vrniti na letališče kmalu po vzletu, poslali nov motor iz Anglije. Letalo, ki bi moralo včeraj prispeti v London in s tem zaključiti svoj preskusni let okrog sveta, se je vrnilo na letališče zaradi okvare v e-nem izmed štirih reakcijskih motorjev.
Popravilo letala in nadomestilo motorja bo verjetno tiajalo več časa, kajti danes so se vrnili v Anglijo trije člani posadke — načelnik tiskovnega oddelka tovarne v
De Havilland, Martin Sharpe, ravnatelj tehnično-komerc al-nega urada Peter Mouritz in inženir Peter Hall. Ostalih 11 članov posadke bo ostalo v Montrealu, dokler letalo ne bo spet pripravljeno za polet.
Aretacije v Argentini
BUENOS AIRES, 23. — Argentinska vlada je danes objavila dekret, na podlagi katerega ne bodo predsednik začasne vlade, podpredsednik ministri in vladni pokrajinski komisarji in člani pokrajinskih vlad mogli kandidirati pri prihodnjih splošnih volitvah. Vlada je tudi sklenila prepovedati članom oboroženih sil, da kandidirajo pri volitvah, katerih dan ni bil *e določen.
Dalje je vlada objavila de kret, ki vzpostavlja avtonomijo univerz. Odslej nodo profesorji imenovani na podlagi natečajev in ne z vladnim dekretom.
Tajnik za tisk v predsedni-ftvu republike je danes sporočil, da so v Cordobi areti-iali 80 ljudi, ki jih obtožujejo, da so skušali netiti nerede. Aretirane sedaj zaslišujejo. Med njimi je več advokatov in profesionalcev.
žito neodvisne države, ki ne pripada nobenemu bloku, je bila na širokem področju mednarodnih odnosov uveljavljanje tiste politike, ki bi nedvomno v bližnji bodočnosti prispevala k uveljavljanju tistih načel, za katera se danes zavzemajo azijske in afriške države.*
Izjava nadalje poudarja, da so države, ki so podpirale kandidaturo Jugoslavije, in ti. ste, ki so podpirale kandidaturo Filipinpv po 34 neuspelih glasovanjih našle kompromisni predlog, po katerem bi s« Jugoslavija po enem letu odpovedala članstvu. Ta procedura ni bila niti normalna niti običajna niti v skladu s stalno dosedanjo prakso Združenih narodov. Toda ker se .e pokazalo, da glavna skupščina ne more najti drugega izhoda, in ker so delegati, ki io podpisali kandidaturo Filipinov in Jugoslavije, zahtevali od Jugoslavije, naj sprejme predloženo ureditev, je jugoslovanska delegacija sprejela ta predlog, ker ni želela ovirati sprejema edine mogoče rešitve v nastalem položaju. »S tem stališčem, ugotavlja izjava, je soglašala tudi jugoslovanska vlada, prepričana, da je v danih pogojih to usluga stvari enotnosti OZN, upoštevajoč. da se bo v bodočem delu Združenih narodov našla rešitev, ki bo utrdila načela zemljepisne razdelitve :n upoštevala interese dosedanjih članic in interese 16 držav ki so na splošno zadovoljstvo bile sprejete v OZN.*
Na vprašanje, kako gleda ha možnost sestanka zunanjih ministrov balkanske zveze, ie Draškovič odgovoril, da si je Jugoslatija v zadnjem času konstruktivno prizadevala za pozitiven razvoj in da tako ravna tudi zdaj, da bi se prebrodile še ostale težave.
Na vprašanje dopisnika a-gencije ANSA, ali so točne informacije inozemskih listov — pri tem je verjetno mislil na poročilo dopisnika rimskega radia z Dunaja — češ da je ZKJ poslala svojega opazovalca na sestanek Inform-biroja, ki se je danes začel v Bukarešti, je Branko Draškovič dejal, da ta stvar ne spada v pristojnost državnega tajništva. »Toda kljub temu, je dodal Draškovič, lahko rečem. da ne vem ničesar o seči njem sestanku Informbiroja v Bukarešti niti o pošiljanju nekega jugoslovanskega opazovalca na ta sestanek.*
Na vprašanje, kako Jugoslavija ocenjuje nadaljevanje delovanja Informbiroja, ki je po mnenju dopisnika ANSE v nasprotju s politiko koeksistence, je Draškovič odgovoril, da ne vidi potrebe ponovno prikazovati stališče Jugoslavije, ki je dobro znano.
B B.
BEOGRAD, 23. — Danes zjutraj ob 5.30 je prišlo v Beogradu do hude prometne nesreče, ki na srečo ni zahtevala smrtnih žrtev. Zaradi prehitre vožnje se je prevrnil tramvaj na ovinku strme ulice na poti s Kalemegdana proti Dušanovi ulici. Od 35 potnikov jih je bilo ranjenih 15, med njimi trije hudo,
BONN, 23. — Letos je it Vzhodne Nemčije in iz sovjetskega sektorja Berlina pribežalo v Zahodno Nemčijo 150.000 ljudi, t. j. 50.000 več kakor lani.
Ljudska prosveta
Na darraJnji dan Jr Irta 1927 umrl Vladimir Bebterev, ruski raziskovalec živčnih bolezni.
za uveljavitev določb VIDEMSKEGA sporazuma Huda nezgoda CootanLi u Knnrn in Trcfn dveh mladeničev
‘JUG
ZA THŽAŠK.O OZEMLJE
Rossetti. 15.00:	«Lady Godive**
M. 0'Hara, G. Nader,
Excelsior. 15.00: «Lov na ropar« Im. C. Grant, G, Kelly. . Feaice. 15.00:	«20.000 miHJ D°°
morji«. K. Douglas, J. Nazkinalr. 15.00: «Crni lcc«, E. Flynn, I. Dru. Filoriramiuatico. 16.00: VValt Dl*« ney: »Lilli ln klatež«. Cin**** scope.
Stipercinema. Zaprto zaradi op-
nove.
Arcobaleno. 15.30: «Lord Brum* mel», E. Taylor, S. Grangrr. Astra Rojan. 16.00: «Marcelllt'0 pan y vino«, Pablito Calvo. Capitol. 15,30: «NaJlepSa žen#* na svetu«, G. Lollobrigida, V. Gassman.	c
Cristallo. 16.00: «Perverzneži».
Granaer, J. Simmons.	.
Grattacielo. 16.00: «Rimskr zl°* be«. V. De Sica, Totč, S. Pampaninl Alabarda. 16.00:	»French Can*
Can«, F. Arnoul. J. Gabiti. Ariston. 16.00: «Yankee paša«, *-Chandler, R. Fleming.
Armonia. 15.00:	«Rdeča planj**
va», G. Peck.
Aurora. 16.00: « Dol ga siva vrsta«.
T Povver. M. 0’Hara, Garibaldi. 15.30: »skrivnostni v1* tez«. A. Ladd. P Medina. Ideale. 16.00: «Irski upornik«.
Hudson.	,
Impero. 16.00:	»Cirkus s tPWt'
arenami«, J. Lewis, D. Martin. Italia. 16.00: «French Cam-Can«.
F. Arnoul, J. Gatoin
S. Marco. 16.00:	»Brageloneki
grof«. G. Marchall. D. Addam*; Kino ob morju. 16.00:	«Ma)°r
Brady», M, 0'Hara, J. Chandlrr. Moderno. 16.00:	»Očka Doli®*
krak«. F. Astaire. L. Čarom Savona. 15.30: »Desirče«. Marlon Brando«. J Simmons. , Vlale. 16.00: «Princ z rdečo krinko«. F. Latimore, M. Flore. , Vittorio Veneto. 16.00:	»Zel****
ogenj«, S. Granger, G. Kell.v-Azzurro. 16.00: «Velika nadloga«!
G. .Tobns, D. Slden Belvedere. 15.30: «M:zar». D. A“*
dams, P Stoppa	_
Marconi. 16,00: «Vera Cruz«.
Coooer, B. Lanfaster.
Massimo. 16.00: «Disneyevl )un»* ki«. Supersrope.
Novo cine. 16.00: «Atila». S. W* ren. A. Qulnn Odeon. 16.00: »Dež«, Rita Hay* worth, J. Ferrer.
Radio, 16.00: «MoriIno kopje«. *• Tracy, R. VVidmark Venezla. 15.30: »Ogrni v Kart*« geni«. R. Fleming, S. Hayden. Skedenj. 18.00: «Vila antipodov«' Kino na Opčinah. 18.00: »Mal* ■ svetnica«.
V PONEDELJEK 26. t.m. ob 15.30 ln ob 19. url v prosvetni dvorani na
OPČINAH
Grimm - Škufca
23-letni Dimitrij Vrabec s Kontovela štev. 207 in njegov 20-letni prijatelj Umberto Tar-si stanujoč na Scala Bonghi sta včeraj ob 22.15 postala žrtvi hude prometne nezgode. Fanta sta najela avtomobil «Fiat 1400» in šla z njim na izlet. Med Devinom in 8tiva-nom sta iz neznanih vzrokov trčila v drevo in zrušila obcestni kamen. Pri trčenju se je avtomobil prevrnil in se močno poškodoval. Mladeniča sta obtičala v avtomobilu hudo ranjena in so ju z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na I. kirurškem oddelku« Obema so ugotovili hude rane in morebitne notranjč poškodbe Njuno stanje je zelo resno.
Včeraj je bila v Kopru druga seja glede dobave vode iz milj-skega vodovoda - Obiski jugoslovanske delegacije v Trstu
prometu, ki predvideva rešitev vprašanja socialnega zavarovanja za delavce, zaposlene to in onkraj meje, je včeraj obiskala sedež tržaške bolniške blagajne INAM ter polikliniko, ki jo INAM u-pravlja. Delegacijo, ki jo vodi Todor VujoŠevič, je sprejel direktor bolniške blagajne dr. Gastone Benassi, ki je obrazložil delovanje omenjene u-stanove. Mešana komisija bo s pogajanji nadaljevala 9. januarja. Sestanki bodo v Kopru. Iz dosedanjih razgovorov mešane komisije se je pokazala potreba po ureditvi vprašanj v zvezi z izplačevanjem pokojnin in invalidnin ter v zvezi s priznanjem službenega staleža s pomočjo posebne konvencije trajnega značaja, ki je že v veljavi med Jugoslavijo, Belgijo, Izraelom ter drugimi državami, kjer žive jugoslovanski državljani.
V Kopru je bila včeraj druga seja delegacij jugoslovanske in italijanske vlade o vprašanju dobave vode iz miljskega vodovoda v miljske hribe na jugoslovanski strani. Seji je predsedoval predsednik italijanske delegacije Man-lio Ceccovini, predsednik oddelka za pravne zadeve pri vladnem generalnem komisariatu v Trstu. Italijanska delegacija je v splošnih obrisih zavzela stališče k predloženemu jugoslovanskemu predlogu sporazuma. Na seji so v glavnem razpravljali o vprašanju količine vode in cene. Prihodnje seje bodo prav tako v Kopru ln sicer 9., 10. in 11. januarja prihodnjega leta.
Jugoslovanska delegacija, ki se že nekaj dni pogaja v Trstu z italijansko delegacijo za uveljavitev člena 54 videmskega sporazuma o obmejnem
Gledališče v Križu
JUTRI 25. t. m. ob 15. uri
Ivan Cankar
Martin Kačur
Izvaja SNG
GLASBENA SKUPINA IZ BOLJUNCA
prireja SVOJ PRVI NASTOP
Urnik trgovin ob praznikih
25. dec. bodo zaprte vse trgovine, vštevš' brivnice in fotografski ateljeji razen slaščičarn in podobnih trgovin s pecivom in sladkorčki ter pra-žilnic. ki	bodo	odprte	od	8.
do 21.30	ure.	Odprte	bodo
tudi cvetličarne, in sicer od 8. do 13. ure.
26. dec. bodo zaprte vse trgovine, brivnice in fotografski ateljeji z naslednjimi izjemami: prodajalne kruha -n mlekarne	bodo	odprte	od	7.
do 12. ure; mesnjce od 7. do 11. ure: slaščičarne in pražil-nice od 8. do 21.30, cvetličarne od 8. do 13. ure.
31. decembra bodo vse trgovine odprte do 21. ure.
1. Januarja bodo zaprte vse trgovine razen slaščičarn in pražilnic, ki bodo odprte od 8. do 21.30 ure ter cvetličarn, ki bodo	odprte	od 8.	do	13.
ure.
Krošnjarji s stojnicami na
Drevoredu XX. septembra, ki prodajajo galanterija, slaščice, suho sadje, igrače in razglednice ter prodajalci razglednic na raznih krajih mesta lahko podaljšajo prodajo do 23. ure, in sicer vsak dan od 22. decembra do 1. januarja vštev.ši praznike razen božiča.
* * *
Ob bližnjih praznikih bodo časopisi izhajali po naslednjem koledarju:	V. nedeljo
25. decembra bodo izšli vsi jutranji dnevniki, v ponedeljek 26. dec. ne fco izšel noben časopis, v torek 27. dec. pa samo športni časopisi in popoldnevniki. Sla novo leto bodo časopisi izšli normal-
ZABAVNO
PRIREDITVIJO
na BOŽIC, 25. decembra ob 17. uri
na STEFANOVO, 26. dec. ob 16. uri
v BOLJ UNCU, v kinodvorani
SPORED;
1. Slovenske narodne pesmi
2. Poskočne polke In valčki, izvaja vaški kvartet
3. Dalmatinske narodne pesmi, izvajajo tamburaši; sodeluje pevski oktet
Med odmori šaljive točke: Vanek in Drejček Miha Vandrovec Očetovo presenečenje
Na STEFANOVO, 26. dec. ob 19.30 PLES
KI BO V PONEDELJEK 26. T. M. OB 21.30 V MALI ROSSETTIJEVI DVORANI
Vstopnina; gospodje 400, dame in člani 300 lir Dvorana bo zakurjena!
I IZPRED POROTNEGA SOPISCA
Jndelicato in pajdaši obsojeni
na razmeroma nizke zaporne kazni
lndelicato obsojen n« 3 leta in pol zapora ter 11 mesecev pripora, ostali glavni obtoženci pa na 4 leta zapora in nekaj mesecev pripora
NAMIZNI BELEZNI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE
je 1 z š e 1
Praktični koledar spada na pisalno mizo vsakega Slovenca.
Najbolj okusno In najbolj cenjeno bo prav gotovo voščilo, ki ga boste poslali na izvirnih, numeriranih in podpisanih Spacalovih vo-ščilnih grafikah, ki vam jih nudi
Tržaška knjigarni«
Godbeno društvo • Proseka priredi 26. t. m. godbeni koncert z nastopom pevskega zbora s Pro-
seka-Kontovela Dirigent Zdravko Kante. Ob tej priliki bo društvo odlikovalo dva zaslužna člana. Karla Uukavca in Andreji Štoko.
Božična prireditev pri Sv. Jakobu
ROJSTVA, SMRTI IN POMDRr
Dne 23. decembra t. 1. se i« v Trsiu rodilo 5 oirok, umrlo je 7 oseb. porok pa Je bilo 6.
POROČILI SO SE:	podoficir
Vincent Richard Doucette in uradnica Maria Novembrini. ba-rlst Tomaso Stefani In gospodinja Ollnipia Crocettl. mehanik Stetano Sindici |n gospodinja Rita Pizzi, delavec Emilio Russian ln uradnica Gemma Marchl. *e-sar Alberto Stocca in bolničarka Arra Mahnič, Šofer Adatberto Do-mio in gospodinja Vladimira Fra-giacomo.
UMRLI SO:	66-letna Amalia
Zaninich por. Luci, 72-letna An-na Pregazzl. 79-letni Franc Gerbec, 85-letni Teofllato Romani, 55-letni Mohamed Mobkieon. 36-letna AlessamJra Slderiondi vd. Psyla, 74-letna Arma Gusel vd. de Radio.
VREME VČERAJ
NajvtSJa temperatura 6,5, naj-nižja 4. ob 17. url 4, zračni tla« 1018,4 narašča, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 83 odst., nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,8 stop.
*• 'H**
Ul. »v Fran. člška 20/11L l ^ tel. 37-338 U^M sprejema In serate mal« t oglase, osmrtnice u« od 8. do 12.30 in od 18. ure.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Blasoletto, Ul. Roma 16; Man-zonl. Ul, Settefontane 2; Mar-chio. Ul Ginnastica 44:	Hovis,
Trg Goldoni 8:	Rossetti, Ul.
Schlapparelll 58; Harabaglta v Barkovljah in Nlcoll v Skednju. I
are*0
15. do
ANOMALIJE	V	GOSPODARSKIH	IN
Napredna socialistična zakonodaja in plače, ki zagotavljajo le lakoto
Na sindikalnem področju, ki je postalo fevd plačancev, se vendarle pojavljajo nove sile, ki obetajo nekaj novega, kar bo stanje izboljšalo
Današnji Mehika je polna Velikih nasprotij, ki se odražajo v raznih oblikah življenja in dejavnosti mehiškega ljudstva. V enem sklopu, ki ima samo strast za borbo, »e srečujeta preteklost in sedanjost. Včerašnji Indijanec in sedanji mešanec, milijonar in vedno lačen človek, veličasten nebotičnik in pritlikava bajta, velike avtomobilske ceste lin na tisoče vasi brez poti, stotisoči avtomobilov in milijoni bosih ljudi, razkošna vseučilišča in nesluten odstotek nepismenih, napredna socialistična zakonodaja in plače, ki zagotavljajo praktično le lakoto...
V političnih, gospodarskih in socialnih razmerah sodobne Mehike je prav gotovo še mnogo anomalij, ki jih je zapustila preteklost in ki jih revolucija iz leta 1917 v teku svojega demokratsko buržoaznega razvoja ni mogla niti znala odstraniti.
Osnovne sile, ki so sodelovale v revoluciji, so bili kmetje in delavci. Zaradi politične nezrelosti in pomanjkanja organizacije pa ti niso mogli zavzeti neposredno vodstva revolucije, kar je izkoristila drobna burioazija. Čeprav večina voditeljev mehiške revolucije ni bila dorasla nalogam, ki jih je revolucija terjala, je sodelovanje delavskega razreda v revolucionarnih dogodkih vendarle bilo važno in tej revoluciji je uspelo, da so se v Ustavo iz leta 1917 vnesle tudi njene zahteve.
V členu 123. ustave, ki jo je izglasoval »ustavodajni kongres* 1917. je bila postavljena osnova mehiški delavski zakonodaji. S tem členom se zagotavljajo ustavna načela: trajanje delavnika, odredbe o stanovanjih, plačah, organiziranju, sporih med delavci in delodajalci, o nesrečah pri delu, kakor tudi pravica delavca pri razdelitvi dobička podjetja ter pravica do stavke. Poudariti moramo, da je mehiška ustava iz 1917., pred oktobrsko revolucij«, prva u-stava, ki je uzakonila delavske pravice.	n
P® revoluciji se je sindikalno gibanje mehiških detav-CeV začelo naglo širiti. Število sindikalno organiziranega delavstva je večje kot v kateri koli ameriški državi. V Mehiki eo vsi od poljedelskega delavca, do visoko kvalificiranega delavca, od hišne pomočnice o ananstvenika Strokovno in sindikalno organizirani. Velikanska večina sindikalnih organizacij je včlanjena v dveh velikih centralah v Konfederaciji delavcev Mehike in Revolucionarni konfederaciji mehiških delavcev Močnejša je prva, hkrati pa so tudi posamezne organizacije, ki niso včlanjene ne v tej ne v drugi sindikalni centrali.
Po 45 letih razvoja mehiške revolucije bi se v deželi s tako močnim sindikalnim gibanjem lahko pričakovalo, da je med delavskimi množicami visoko razvita politična zavest in močna dejavnost v političnem življenju dežele. V resnici pa je uprav narobe Udejstvovanje delavskih množic v političnem življenjti je neznatno.
Sindikalnim organizacijam ki so se po revoluciji začele množiti, so se vsilili voditelji, ki so se zbirali okoli posamez-
mh vojaških šefov, tako ime-1 ga dohodka na 8,4 ost. go-
novanih caudillov, ki so zavzemali predsedniška mesta republike. Vsak od predsednikov Je zato, da bi si utrdil svoj položaj s pomočjo sindikalnih organizacij, spremenil sindikalne voditelje v svoje varovance in jih uvrščal v seznam ljudskih poslancev, senatorjev ali guvernerjev. Na ta način je v Mehiki nastala zvrst deklasiranih in bogatih sindikalnih voditeljev, ki so le orodje vlade. Sindikalni voditelj je dejansko svoj položaj spremenil v položaj lastnika samega sindikata. Ko mu to odgovarja, on zagrozi delodajalcu s stavko. Toda samo zato, da bi od njega izvlekel nekaj tisočakov peso-sev in nato od svojega sklepa odstopil. Ce pa gre za zahtevo pc zvišanju delavskih plač, se po navadi zgodi, da voditelj del tega, kar je zahteval, izposluje za delavce, ostali del pa si enostavno prilasti. Zaradi tega se je v sindikalnih organizacijah povsem ubilo demokratsko načelo. Kakršna koli opozicija je praktično nemogoča.
V meniški sindikalni zakonodaji obstaja tako imenovana klavzula o izključitvi. Ne temelju te ima vodstvo sindikata pravico odpustiti z dela delavca, »ki ne izpolnjuje dobro svojih nalog*. To pomeni, da v Mehiki ne odpušča delavcev delodajalec, ampak sindikat. V strahu, da bi ne ostal brez dela, delavec raje kloni pred samovoljo svojega sindikalnega voditelja, kot pa da bi se boril za izboljšanje svojih gmotnih razmer, kakor tudi za izboljšanje razmer v sindikatih samih.
Da bi jiodrobneje prikazali trenutne razmerfe, bomo na* vedli nekaj primerov: V Mehiki znašajo plače in mezde komaj 25 odst. nacionalnega dohodka, na profite zasebnih industrialcev pa odpade 45 Odst. nacionalnega dohodka. Nekatera velika industrijska podjetja imajo letni dobiček,
spodarsko aktivnega prebivalca, medtem ko ostalih 43 odstotkov odpade na 91,6 odst. prebivalstva. Se en primer:
od 29 milijonov prebivalcev Mehike je gospodarsko aktivnih komaj 29 odst. od katerih je 85,90 odst. z dohodki, ki ne znašajo več kot 300 pe-sosov na mesec.
Mesto Meksiko šteje 3 milijone prebivalcev. Toda komaj 15 odst. družin živi v stanovanjih, ki so za stanovanje primerne, ostalih 85 odst. pa živi v izredno slabih razmerah.
Kljub vsem tem ugotovitvam pa vendarle lahko zatrdimo, da se Mehika gospodarsko nagio razvija, da rastejo velika podjetja, električne centrale, velika Javna dela, nove ceste itd. hkrati pa moramo ugotoviti, da je siromaštvo stalni gost milijonov mehiških družin. Pred veliko večino me-
hiškega ljudstva se danes postavlja bistveno vprašanje, kako doseči, da ta nagel proces gospodarskega razvoja dežele, postane hkrati tudi činitelj za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi.
Sile, ki bodo potegnile delovno množico iz razmer, v katerih danes živi, dozorevajo ter prihajajo posebno do izraza v nekih neodvisnih sindikalnih gibanjih, predvsem v močni federaciji električnih delavcev. V tem pogledu ;e bil zelo značilen zadnji kongres te federacije. Voditelji tega sindikata so odklonili ponudbe za mesta ljudskih poslancev, ki jim jih je nudila vladna stranka. S tem so se uprli nameram, da bi postali sestavni del velikega vladnega stroja. S tem so se raje odločili za sindikalno in politično neodvisnost kot pa za' o-sebne koristi, ki jim jih je nudila vlada.
mm
■vsi:
A  ./
V Le Mansu se Je neki akrobat za božične praznike preoblekel v božička in — kot kaže naša slika — peljal po žici nad trgom polno samokolnico darov. Vsekakor originalen toda težak kruh
ALI 8E ZAČENJA RAZDOBJE .PR06RESIVNE KONSERVATIVNOSTH
Rekonstrukcija britanske vlade
Spremembe v britanski vladi so izzvale precej komentarjev. Prvi vtisi glede tolmačenja namenov in poeledic sprememb v sestavu Edenove vlade kažejo, da je več tistih, ki so s temi spremembami zadovoljni, kakor onih, ki bi kazali svoje nezadovoljstvo ali na ta ali oni način dvomili v. uspeh nove vladne postave.
Vladi naklonjeni krogi pravijo, da je Eden podvzel pogumno težko odločitev in dn je sedaj notranja razvrstitev osebnosti v britanski vladi mnogo bolj posrečena. Pravi se s tem v zvezi, da je tako izpolnjena stara Edenova želja, da se osebno razbremeni ogromnega dela kot predsednik vlade in si z boljšo organizacijo dela zagotovi lažje delovne pogoje in večjo možnost odločanja. S tem se je tudi izpolnila njegova osebna želja, da zagotovi sebi večji vpliv v poslih zunanje politike, spričo dejstva, da je na MacMillanovo mesto postavil mlajšega človeka, čigar kariera je tesno poveza na s povojnim vzponom An-tonyja Edena v politični hierarhiji Velike Britanije.
Kakor je bilo predvideno, je
GOSPODARSKI, SOCIALNI IN ZGODOVINSKI PREREZ NOVE GVINEJE
Avtohtoni prebivalci-nočejo	delati	za
Velika bogastva in še večja zaostalost - Spor glede zemljepisne pripadnosti in borba za osamosvojitev - ZDA hočejo posredno uveljaviti stara preživela načela
V zadnjem času se je znova razplamtel spor med Indonezijo in Holandsko zaradi ozemeljske pripadnosti zapadne Nove Gvineje. V tem članku ne bomo razpravljali o politični plati vprašanja, skušali pa bomo podati nekaj podatkov glede samega spornega ozemlja, kar bo za našega čita-
telja tem zanimivejše, ker gre kr«e“tudfod 180‘do"220'od-! 23 zemljepisno tako oddaljeno stotkov od vloženega kapita- dezel°- da smo 0 nJeJ zel° la. Dalje, po zadnjih ocenah odpade 57 odst, nacionalne-
deželo, da smo malo poučeni. Nova Gvineja,
ali Irijan,
kot jo imenujejo Indonezijci, je eden največjih otokov sveta. Nahaja se na »krajnem jugovzhodu Indonezije, a hkrati se s svojim južnim kon cem skoraj dotika Avstralije. Njegova površina znaša 389 tisoč 800 kvadratnih kilometrov. Dežela je pretežno planinskega značaja. Tu naletiš v višini 4000 metrov na ledenike. Ponekod pa je obala zelo nizka in močvirnata. Podnebje je ekvatorialno. Pristop v notranjost otoka je zelo te-
Zaradi sprejema »Zakona Tremellonii) so borzni agenti stopili v stavko. Na sliki borzni agenti pred zaprto milansko borzo
žaven zaradi nepredirnih pragozdov, visokih gora in nepreglednih močvirij, kjer razsaja malarija. Veliki predeli dežele se niso raziskani. Na vsem tem prostranem ozemlju živi kclmaj okrog milijon ljudi, od tegg okrog 5000 Holandcev, 2000 Kitajcev in nekaj tisoč Avstralcev. Domači prebivalci so tako imenovani Papuanci. Razumljivo, da se pri taki sestavi prebivalstva govori tu več jezikov.
Gospodarstvo Nove Gvineje je zelo skromno, poljedelstvo je zaradi nerazvitosti domačinov na primitivni stopnji. Na obali je nekaj tisoč ha plantaž kokosovih orehov, kave in kakaovca. ki pa so vse v rokah Holandcev, Kitajcev in Avstralcev. Geologi so odkrili na otoku zlato, srebro, nikelj, baker, premog, toda nahajališča se še slabo izkoriščajo. Tu je tudi nafta, ki jo pa bolje izkoriščajo. Njena proizvodnja znaša okrog 5000 sodov letno. Tu imajo svoje prste vmes znane petrolejske družbe »Shell*, »Standard* in «Caltex».
Glavna ovira za uspešnejši razvoj gospodarstva Nove Gvineje je pomanjkanje delovne sile. Domačinom prav nič ne diši, da bi delali za tujce, tujih delavcev pa ni, ker težko prenašajo tamkajšnjo klimo. Kljub vsemu je Novi Gvineji v gospodarskem pogledu zapisana lepa bodočnost. To prav zaradi tega, ker še ni dovolj raziskana in izkoriščana, a je zelo bogata.
Do XV. stoletja je Nova Gvineja bila fevd malajskega kralja. V šestnajstem stoletju je prišla pod oblast sultana Ternata, ki je vladal na Molukih. Zanjo so se v naslednjem stoletju potegovali
Holandcev, vendar je ostala I odrekli, O tem je treba še dis
jpod suverenostjo sultana z Molukov vse do leta 1899, ko je dokončno postala holandska kolonija kot Java, Sumatra in vrsta otokov v okviru tako imenovane Holandske vzhodne Indije. Leta, 1942 so pol Nove Gvineje zasedli Japonci, od tu so jih leta 1944 izgnali zavezniki, a 1945. leta se je semkaj vrnila znova holandska oblast.
Ko so leta 1949 Indonezijci in Holandci razpravljali o neodvisnosti Indonezije, se glede Nove Gvineje na noben način niso mogli sporazumeti. Da bi zaradi tega ne bila o-grožena sama osnova pogajanj, so se Indonezijci trenutno od-lekli svojim zahtevam, češ da treba najprej doseči neodvisnost in šele zatem znova začeti vprašanje Nove Gvineje. Tako se je o tem ponovno razpravljalo leta 1950 — seveda brezuspešno — in stvar se je tako zavlekla do leta 1952, ko so se pogajanja zaradi padca indonezijske vlade prekinila. Sicer pa stoje Holandci na stališču, da ne popuste Indonezijcem, ki zahtevajo za Novo Gvinejo mešano holandsko-indonezijsko u-pravo. Mnenja so, da je bilo s sporazumom leta 1949, s katerim se je vzpostavila indonezijska neodvisnost, rešeno tudi vprašanje Nove Gvineje. Tu je suverenost Holandije nesporna; pravijo, a Indonezijci nimajo do otoka nobene pravice, ker ni tu nobenih etničnih, zgodovinskih ali drugih elementov, ki bi z njimi lahko svoje zahteve podprli.
Indonezijci pa trde. da zemljepisno sodi Nova Gvineja v Indonezijsko otočje in da se oni, ko so leta 1949 pristali, da se to vprašanje izloči iz sploš-
najzanimlvejša sprememba od- uspelo »sprostiti svoj« fanta-
stranitev Richarda Butlerja s zije* in doseči uspehe, ki bi položaja finančnega ministra. | mu prinesli zaželeno prizna-Na tem mestu je Butler I nje.
bil več kot štiri leta in ,.e Nova funkcija ministra fi-ta resor tako povezal s svs- nanc vsekakor ni posebno pn-
jo osebo, da je mnogim kon-[jetna. Vsa tolmačenja Edeno-
servativcem sedaj težko zami sliti si nekega drugega na tako delikatnem in izpostavljenem položaju konservativcev in njihove politike. Ljudje, ki opisujejo ves dogodek .e kot nedolžno vsklajevanje funkcij znotraj kabineta, trdijo, da so razlogi Butlerjevega odhoda na novo mesto daleč od vsakršnega političnega obračunavanja med vodilnim: konservativci, tako med tistimi, ki so zadovoljni z dosedanjo politiko, kakor med o-nimi, ki so z njo nezadovoljni
Sedaj bo MacMillan — tako pravijo — v položaju človeka, ki bo še z višjega mesta državne hierarhije spremljal m vsklajeval vsakodnevno politiko konservativcev. Tako bi on moral nadaljevati začeto delo glede ostvaritve tistega cilja, ki je pod imenom »napredna konservativnost*, že davno povezan z njegovo o-sebnostio.
Vendar pa niso vsi tako razumeli premestitve Richardu Butlerja, ne glede na impozantne naslove njegovih novih funkcij (predsednik državnega sveta, nadparlamen-tarni funkcionar in »dejanski namestnik predsednika vlade*); mnogim konservativcem ni ta ukrep posebno všeč. Ti
ve odločitve se v tem pogledu v glavnem strinjajo v o-ceni: MacMillana čaka na novem mestu izredno trdo delo, in to tohko težje, v kolikor s» britansko gospodarstvo vprav sedaj prebija skozi kritične izkušnje, v borbi proti inflaciji in njenim političnim posledicam. Ah bo imel Mac Millan več sreče pri upravljanju z državno blagajno, kakor v Foreign Officeu? To bomo šele videli.
Novi šef Foreign Office«, obrambni minister Selwin Lloyd pripada »mlajši gardi* britanskih konservativcev, ki so pod Churchillovim zavet-ništvom precej hitro prodrli na povojno angleško politično pozornico. Ta nagel vzpon Selvvina L!oyda se v londonskih političnih krogih delno razlaga tudi z njegovim prejšnjim sodelovanjem s sedanjim predsednikom vlade.
Pred vojno ni bil Selwin Lloyd mnogo znan v političnem življenju Britanije. Zeto redko se ie tedaj slišalo za mladega intelektualca iz do-gate družine, »navdušenega konservativca* Selwina Hov-da, ki je z lepimi govori pritegoval pozornost poslušalcev v klubih ,jli podeželski 11 or-
pravijo, da je sedaj nastala ganizacijah konservativne m)a.
zagonetna nejasnost, ki bi jo mogli izkoristiti tudi politič
dine. Leta	1939 je Selwin
Lloyd prvič stopil v britan-
ni nasprotniki konservativcev.1 sko vojsko in v njej ostal do Zakaj so ta sklep sprejeli j konca vojne Iz vojne se je
Spanci in Portugalci, dokler ne diskusije o indonezijski ne. ni leta 1848 prišla pod upravo | odvisnosti, temu ozemlju niso
kutirati, o tem se je treba pogajati in poiskati rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani.
Toda Holandci o tem nočejo diskutirati in tudi ne mislijo, da bi z Nove Gvineje odšli.
Največ, kar so pripravljeni storiti, je to, da Indoneziji zagotove, da je ne bodo uporabili za odskočno desko v primeru, da bi jo vojaško napadli.
Zdi se, da to Vprašanje ne bo tako lahko rešiti, pa- ne morda, ker bi se Holandija lahko tako nepopustljivo postavljala na svoje stališče, marveč, ker are tu še za nekatere druge interese, za katerimi stoje močnejše sile, V vojaško strateških računov ZDA ima Nova Gvineja precejšen pomen, zato jo raje vidijo v rokah Holandcev, kot pa Indonezijcev, ki so se uvrstili v bloku tako imenovanih azij-sko-afriških držav, ki ne stoje pod njihovo kontrolo. Gre, kot vidimo, še enkrat za preživela pojmovanja o pravici vladanja nad drugimi, ki bi	ki	Jih Je	do	sedaj	vodil,	pa
že bil enkrat čas, da se ra-	tudi	v Foreign	Officeu	teh
dikalno ozdravijo.	I	nekaj poslednjih mesecev, ni
vprav v sprašujejo. Tako vprašanje postavlja celo neuradni organ konservativcev «Daily Tele-graph*, ki med drugim postavlja na primer tudi naslednjo pripombo: «... Iskreno povedano, ta vrsta dualizma, v katerem bi predsednik vlade nadzoroval zunanje - politične p osle, a Butler notranjo politiko, ni pousem v skladu s tra dicionalnim sistemom britanske uprave...»,
Splošen vtis pa je vendarle, da večina konservativcev pričakuje uspehe od nove konservativne ekipe v Beli hiši. Mnogi upajo, da bo Butler, z novimi opolnomočenji na svojem novem položaju postal «arhitekt» zmage vladnih s.l na bodočih parlamentarnih volitvah, ker bo največ svojega časa in poliiične energije posvetil pravočasnim pripravam pogojev z» to zmago in u-smerjanjem konservativne politike v tem cilju.
Od ostalih sprememb v vrhu državne uprave, je največ-jo pozornost pritegnila zamenjava osebnosti v Foreign Officeu. O razlogih MncMillano-vega odhoda imamo različna tolmačenja. Celo oni. ki ne zanikajo MacMillanove politične sposobnosti, zatrjujejo sedaj, da mu v vseh resorih.
tem trenutku? — se' vrnil z visokimi odlikovanji.
slekel vojaško uniformo in se posvetil politiki.
Imel je srečo: izvolili so ga za poslanca že pri prvem njegovem poskusu na parlamentarnih volitvah leta 1945. V westminstrski palači pa so ga bolje spoznali šele leta 1950, ko je zapustil izredno dober vtis v parlamentarni debati o nekem zakonu s področja gospodarske politike.
Selwin Lloyd ne prihaja v Foreign Office kot novinec. 2e leta 1951, v drugem povojnem Churchillovem kabinetu, je služil tam kot eden njegovih ministrov, dokler ni napredoval za ministra prehrane, pozrjeje pa prevzel obrambno ministrstvo. Nekajkrat. je vodil britansko delegacijo v Združenih narodih, odhajal v diplomatske misij« na Korejo, v Egipt in Sudanin zastopal Veliko Britanijo v zapad loevronskih obrambnih organizacijah.
Zatrjujejo, da njegov prihod v Foreign Office pomeni povrnitev večjega Edenovega osebnega vpliva na vsakodnevno vodenje poslov britanske dip!omaci*e. Kakšna bo v tem okviru politika Selwina Lloyda, in ali bodo njegovi uspehi večji od onih, ki jih je dosegel Mac Millan? Tudi to bo pokazala šele bližnja bodočnost.
Novo sredstvo proti tuberkulozi
Avstralski znanstveniki so | Novo zdravilo sta odkrila
baje ftnašli neko novo sredstvo za zdravljenje tuberku loze, za katerega se trdi, da bo doslej med vsemi najbolj učinkovito. Na osnovi poizkusov, ki so jih napravili na živalih, je bilo ugotovljeno, da je zdravilo imelo pri teh stoodstotni učinek. Drugo leto bodo začeli s poizkusi na ljudeh. Tako je razvidno iz nekaterih poročil, ki so Jih objavili avstralski časopisi.
dva univerzitetna profesorja, dekan bakteriološkega oddelka univerze v Melbournu, profesor S. Roubeau, in profesor organske kemije na univerzi v Sydneyu J. Zi-mermann.
Profesor Roubeau je izjavil, da se bo zdravilo, če se bodo poskusi na ljudeh pokazali uspešne, jemalo v obliki tablet. Po njegovem ni razlogov za mnenje, da bi
V Moskvi smo imeli mednarodni kulturni krožek, ki so ga Posečali tudi azijski komunisti, izmed katerih so mi najbolj ugajali Kitajci. Odlikovali so se s svojim iskrenim in idealnim revolucionarnim navdušenjem, kar me je dovedlo že takrat do prepričanja da se revolucija ne bo začela širiti proti zahodu, pač pa proti vzhodu. To prepričanje »e mi je še bolj utrdilo, ko ■era prišel pozneje v dotik * nemškimi komunisti. Bilo je to na propagandnem tečaju za Nemce iz Nemčije, kjer sem imel nekoliko predavanj o nacionalnem vprašanju. Tisti Slušatelji, ki so posegli v razpravo, niso mogli nikakor Prikriti svojega nesoglasja s socialističnim internacionaliz-mom in svojega pomilovanja ruske revolucije.
Poznal sem na Dunaju nekega komunista, Emmerich mu Je bilo ime. Ves je gorel od navdušenja za rusko revolucijo in neutrudno širil ilegalne propagandne tiskovine. Govoril je zelo dobro ruski in nestrpno čakal na potni list, da bi odpotoval v Rusijo. Ker potnega lista ni dobil, je šel ilegalno čez rusko mejo m »e Je po nekaj mesecih prav tako ilegalno vrnil na Dunaj, ker ni našel tam vse tako Prekrasno urejeno, kakor je pričakoval. Prav istega dne, ko so nacisti okupirali Dunaj> ■em ga srečal preoblečenega v nacistično SA uniformo. Raz »čaranje je pri velikih optimistih seveda popolno-ma v
12.
SPOMINI TRŽAČANA IZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Mesec dni na propagandističnem potovanju od Moskve do Petrograda in Jaroslavlja
Vlak je bil opremljen s spalnimi vagoni, kuhinjo, Jestvinami In Velik kup propagandnih brošur v kietl v Minsku In porazna
posebno sprejemn co nepismenost ljudstva
redu, ali da se človek iz fanatičnega komunista tako tekoč kar čez noč spremeni v nacista, to pa ni v redu in je mogoče samo pri šovinistični vzgoji, kakršna je v navadi v kapitalističnih državah in predvsem v Nemčiji. Se bolj kričeč pa je primer bivšega tržaškega poslanca v rimskem parlamentu, Nicole Bombaccija, ki se je prelevil v fašista in bil skupaj z Mussolinijem ustreljen od partizanov. Ostržite z njih rdečo barvo, je rekel nekoč Lenin in našli boste pod njo naj-člstejše nacionaliste.
Bilo je ppzimi leta 1918, kj smo se odpeljali z moskovskega kolodvora s posebnim vlakom proti Šmolensku. V ekspediciji, ki jo je vodil Ju-renev, pa nismo bili le zastopniki njegovega kulturno-propagandnega oddelka, temveč so bili tildi zastopniki drugih oddelkov vojnega na-
rodnega komisariata in drugih narodnih komisariatov. Pri odhodu nismo vedeli niti kam niti zakaj potujemo. Vlak je bil opremljen z vsem potrebnim za daljše potovanje: spalni vagoni, kuhinja z zalogo jestvin, obedovalnica in posebni vagon s sprejemnico za Jureneva. Od sopotnikov se spominjam, da je bilo nekaj zastopnikov Rdeče armade, med temi tudi neki bivši polkovnik stare ruske armade, nekaj zastopnikov Ceke, ravnateljstva ruskih železnic in še več drugih. Od oddelka Jureneva je bilo razen mene se kakih deset ali nekaj več mlajših propagandistov.
Sele ko smo se bližali Smo-lensku, nam je dal Jurenev navodila za naše delo, meni je naročil, naj se informiram o položaju kulturnih organizacij, Tudi na tem potovanju sem videl prizore, ki so pričali o tedanjem kritičnem go-
spodarskem položaju. Na postajah je bilo videti neverjetno velike množice ljudi, Ki so sedeli ali celo ležali m cele dn^ve in noči čakali na vlake, da t)i jih odpeljali v kraje kamor so bili namenjeni. Bili so to meščani, ki so se vozili na deželo, da si neku-pijo življenjske potrebščine. Bilo jih je toliko, ker so se takrat vozili skoro zastonj. Železniške tarife, ki so v SZ itak nerazmerno cenejše kot v ostali Evropi, so bile namreč še stare, a inflacijskega denarja ni manjkalo in to temveč, ker ga v mestih, zaradi pomanjkanja blaga, ni bilo mogoče potrošiti. In tako so cele reke ljudi romale na deželo 'n čakale na postajah na vlake, ki niso hoteli nikoli priti, ker je bil železniški promet v pbpolnem razsulu Manjkalo je vsega; stroje, železniške vozove in kurivo |e požrla vojna. Tudi naš vlak
se je po.nikal precej počasi ker nismo imeli ne premoga, ne nafte in so morali stroj kuriti z drvmi. Vlak je nekj-likokrat kar obstal kakor u-pehan konj, čemur so sledili prepin med kurjačem in vlakovodjo, ki je zahteval od prvega, naj bolj pridno zalaga ogenj pod kotlom, kar pa ni bila lahka naloga.
Na prosvetnem oddelku v r nolensku sem med drugim izrazil željo, da bi rad videl, kje in kako imajo spravljene propagandne brošure, ki so jih takrat iz Moskve kar na vagone razpošiljali po deželi. Videl sem, da ni bila ta moja želja načelniku oddelka nič kaj preveč po volji, Ali kaj je hotel? Nekoliko se je obotavljal, a slednjič je vzel ključ in me povabil naj grem z njim. Odprl je neko klet in stopila sva noter. Klet ;e bila brez vsakega tlaka in sredi kleti, na goli zemlji se
je dvigal velik kup literature, ki je bila nametana kakor krompir. Videti je bilo, da so vsako novo pošiljko kratko malo stresli na vrh kupa. Temu kulturnemu kupu več a'i manj podobno je bilo tudi vse ostalo delovanje kulturnega oddelka v Šmolensku in v drugih, potem obiskanih mestih. Žarišče vsega kulturnega delovanja so bili v začetku kulturni krožki, kjer so se vojaki shajali, pili čaj in se med seboj zabavali. In ;aj naj bi bil človek takrat zahteval od po ogromni večini negramotnih (nepismenih) ruskih v vojake preoblečenih mužikov? Saj so na ta način vkljub vsemu vendarle prvič prišli v dotik s kulturo; či-tati itak niso znali, tako so vsaj videli kupe brošur in knjig in videli in slišali še marsikaj drugega, o čemer niso prej niti sanjali, Danes sa trese že ošabna Amerika
zaradi tega, ker se v Sovjetski zvezi število inženirjev hitreje množi, kot v Ameriki in ker so vrhu tega ruski inženirji bolje podkovani kot ameriški. Saj je na podoben način kakor sovjetska, začela tudi bolgarska kultura. Po o-svoboditvi izpod turškega jarma niso Bolgari preveč natanko izbirati učiteljev in šolskih poslopij, temveč so v naglici kar kleti in skednje spremenili v šolo in postavili za učitelje ljudi, ki niso mnogo več znali, kot čitati in pisati. Zato pa so po vseh vaseh takoj osnovali šote.
«Tovariš Brežan, me je nagovoril eden od zgoraj omenjenih propagandistov, ko smo se peljali proti Minsku, jaz bi rad ostal v Minsku*, in zakaj ste mi prišli to povedat, kaj se to mene tiče? sem mu rekel.
«Da, tovariš Jurenev nam je rekel, da je to vaša nalo-
ga*. No dobro, meni je vseeno kje ostanete, pa ostanite v Minsku- Predstavil vas bom tamošnjemu načelniku propagande. Razen tega je še neki drugi propagandist ostal v Minsku, ostale sem pustil v raznih drugih mestih. Obiskali smo sledeča mesta: Smo-lensk. Dvinsk, Minsk, Bo-brujsk, Gomelj, Mogiljov, Vi-tebsk, Petrograd, Vologdo in Jaroslavi}, kjer smo šli čez Volgo, ki je bila takrat vsa pokrita z ledom. Iz Jaroslavlja smo se vrnili v Moskvo.
Potovanje je trajalo cel mesec in ves ta čas smo v pravem pomenu besede prebivali v vlaku. V Mlnaku j« bil za nas pravi praznik. Mesto je šele pred kratkim zavzela Rdeča armada in trgovine so bile še polne blaga ki smo ga hiteli kupovati. Najbolj so nas mikala maščoba, predvsem surovo maslo in vsakdo izmed nas si je toliko nakupil, kolikor je sploh mogel vzeti s seboj
Ko smo se ponoči vozili Iz Bobrujska v Gomel, se ie vlak nenadoma ustavil in vsi potniki smo bili alarmirani. Kaj se je zgodilo? Na progi pred vlakom so se slišali streli. Vsakdo je zgrabil za svoje orožje, bili smo namreč oboroženi, in se pripravili na boj. Meja ni bila daleč od nas in sovražni napad na naš vlak ni bil izključen. A kaj je bilo na stvari? Nekoliko krasno-armejcev je s streljanjem u-stavilo vlak, da bi se z nami peljali v Gomelj BREŽAN
poskusi na ljudeh ne bili uspešni. Pri težjih primerih tuberkuloznih obolenj, ko je potrebna operacija, bo novo zdravilo pomagalo, da se bolezen ne bo razvijala naprej.
Avstralski minister za narodno zdravje je glede novega zdravila Izjavil, da bo treba z njim zelo previdno ravnati, vse dokler ne bo njegova učinkovitost natančno določena s pomočjo poskusov.
Tudi direktor avstralske piotituberkulozne lige ni hote! s tem v zvezi dati izjave, ki bi se čula preveč optimistično. Rekel je, da prezgodnji optimizem škodi in da bo šele praksa potrdila, ali je omenjeno sredstvo res tako učinkovito, ali ne. Vsekakor, je dejal, se bo zdravljenje same bolezni, če bodo poskusi uspešni, skrajšalo od enega leta na tri mesece.
• • *
V nasprotju z Adenauerjem in njegovimi pristaši za za-padnoevropsko integracijo so določeni vplivni krogi Zapadne Nemčije začeli čedalje bolj nasprotovati evropski integraciji na atomskem področju. Zdi se sicer nenavadno, toda I ianz Josef Strauss, Adenauerjev novi minister za atomske zadeve, se je postavil na čelo onih krogov, ki nasprotujejo nr-črtu zvezne republike, da se pozitivno izjasni glede osnovanja zapadnoev-ropske skupnosti. S’rauss o-sebno nasprotuje ustanovitvi mednarodnega mehanizma za nakup atomskih surovin in pa ustanovitvi naddržavne direkcije za investiranje na a-tomskem področju. Strauss je tudi proti predlogu, naj bi a-tomsko gorivo bilo last nad-driavnega telesa. Z druge strani pa se Strauss zavzema za zapadnoevropsko organizacijo, ki bi temeljila samo na sodelovanju in koordinaciji. On dopušča edino možnost osnovanja nekega organa z nadnaravnim značajem, ki bi se ukvarjal z nadzorom nad radioaktivnostjo.
L* _ •	'	Si	'	;sK
mšmmmmmmmm
POKRAJINSKI KONGRES K0VINARSKE6A SINDIKATA
Iracionalna pripadnnsl
ne sme razdvajali delavcev
FIOU najmočnejši sindikat v goriški pokrajini - Naj večje število kovinarjev je zaposleno v CRDA in Safog
V Starancanu je bil te dni pokrajinski kongres kovinarskega sindikata FlOM-CGIL. Na kongresu so proučili stanje v raznih metalurških podjetjih v goriški pokrajini, predvsem pa v ladjedelnici CRDA v Tržiču in v livarni Safog v Gorici, ki zaposlujeta približno 9.000 delavcev (CRDA 8.350, Safog 800).
nuarja v Gorici. Po sprevodu zgodovinskih figur po mestu se bodo na občinskem nogometnem igrišču vršile razne prireditve, katerih naj bi se udeležili tudi tekmovalci iz Arezza.
5. februarja bo dopoldne tekmovanje s klobasami, h kateremu bo vabljeno vse prebivalstvo, popoldne pa bo po
Poleg številnih govornikov mestu sprevod pustnih šem
in alegoričnih vozov. Napovedani sta tudi dve tekmo-
je na pokrajiskem kongresu FIOM govoril tudi tajnik pokrajinskega tajništva CGIL Bergamas. Poudaril je številne naloge, ki jih imajo goriški kovinarji pri nas kot najmočnejša sindikalna stroka delavcev v goriški pokrajini.
Dejal je tudi, da se skušajo pri nas delavci razdvajati na podlagi nacionalne pripadnosti, toda ni mogoča uspešna sindikalna akcija, če se ne upošteva tega specifičnega vprašanja v goriški pokrajini. Ostale sindikalne organizacije se nacionalnega vprašanja nočejo dotikati. Zanje je brez vsake važnosti, dejstvo, da v številnih goriških tovarnah delajo skupno slovenski in italijanski delavci.
Enotnost delavskega razreda pa je mogoče uresničiti samo ob upoštevanju dejanskega položaja v naših tovarnah.
vanji in sicer tekmovanje za najlepše okrašen balkon in za najlepšo skupino pustnih šem, ki bo nastopila v sprevodu.
Vsekakor je pravilno, da so odborniki prenesli zgodovinski del karnevala na konec januarja in 5. februar določili za sprevod izključno pustnih šem in alegoričnih vozov, kajti če se spomnimo lanskega karnevala, ne moremo reči, da so organizatorji v svojem namenu uspeli.
OE7.UHNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49.
Pred prazniki
Prazniki so pred durmi. Vsi *i želimo, da bi jih dočakali »n preživeli čim' dostojneje po možnosti ob založeni mizi peciva in pijače, na toplem in v krogu svojih dragih.
Marsikomu se bo ta želja uresničila, mnogim pa ne. Veliko število revnih družin la bo zadovoljilo s skromnim prigrizkom. Drugi se bodo zo. pel jezili, zakaj so se rodili pod tisto nesrečno zvezdo, ki jih že dolgo let spremlja na njihovi revščine polni poti. Številni delavci iz Benečije bi radi preživeli praznike na svojih domovih, velika zemljepisna oddaljenost od njihovih rojstnih krajev pa jih bo prisilila, da bodo doma so mo z mislijo.
Županstvo bo na drevesu poleg kavarne Garibaldi namestilo veliko število žarnic, ki bodo na božični večer zasvetile in prijetno krasile eno izmed najvažnejših mestnih križišč.
Občinsko podporno društvo va bo priredilo božično kosilo za osebe, ki so v hiralnici.
Silvestrovanje pri cZiatem pajku»
Vsi goriški Slovenci, ki želijo prijetno preživeti zadnji dan leta bodo prišli na silvestrovanje v dvorano bivše-g.i «Zlatega pajka* v Gorici na Korzu Verdi št. 1. Pričetek bo ob 21. uri.
Osebna vabila lahko dobi-j j interesenti v kavarni Bratuž in v urami Šuligoj v Ul. Carducci.
Urnik trgovin
za božične praznike
Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča, da bodo trgovine za božične praznike imele sledeči urnik: Danes 24. decembra bodo vse trgovine zvečer odprte do poljubne ure. Jutri, nedelja 25. decembra pa bodo vse trgovine ves j dan zaprte.
V ponedeljek 26. decembra \ bodo odprte dopoldne samo mlekarne in pekarne, medtem ko bodo ostale trgovine ves dan zaprte.
Pokriti trg bo zaprt 25. in 26. decembra. Cvetličarne pa bodo odprte v nedeljo dopoldne in v ponedeljek dopoldne.
Zveza obrtnikov za goriško pokrajino obvešča, da bodo jutri v nedeljo in pojutrišnjim na dan sv. Stefana frizerski saloni ves dan zaprti.
ZA POŽIVITEV PROSVETNEGA ŽIVLJENJA
V Doberdobu otvorili
novo prosvetno dvoranico
Začele so se priprave za prihodnji goriški karneval
V sredo zvečer se je v Gorici sestal pripravljalni odbor za organizacijo goriškega karnevala. Člani odbora so se podrobno pomenili o organizaciji pustne prireditve, ki je postala za Gorico že tradicionalna.
Najprej so si porazdelili delo, nato pa so razpravljali o raznih predlogih. Med drugim so pozdravili predlog, da bi se ostale občine v pokrajini bolj pozanimale za karneval in da bi se ga udeležili tudi videmska in tržaška pokrajina s posebnimi alegoričnimi vozovi. Da bi se zmanjšali stroški, ki jih ima odbor z vsakoletnim izposojanjem pustnih kostimov, so nekateri člani odbora predlagali, da bi že letos kupili kostime, ki bi ostali tudi za bodoča leta na razpolago organizatorjem goriškega pustovanja. Ker pa bi bili stroški za nabavo oblek nedvomno precej visoki, bodo organizirali poseben zgodovinski turnir, ki naj bi se vršil 29. ja-
V četrtek zvečer je bila v Doberdobu otvoritev nove dvoranice prosvetnega društva »Jezero*, ki je moralo v zadnjih letih omejiti svoje delovanje prav zaradi pomanjkanja potrebnih prosvetnih prostorov. Predsednik društva Karlo Ferletič je uvodoma spregovoril nekaj besed o pomenu otvoritve tega novega društvenega sedeža in izrazil upanje, da se bo sedaj prosvetno življenje v Doberdobu bolj razvilo. Znano je, da so bili Doberdobci posebno aktivni na dramskem področju in so že večkrat z uspehom nastopali doma in tudi na Koroškem.
Ob priliki otvoritve novega sedeža, je akademik Peter Sancin iz Trsta predaval »O slovenskih narodnih nošah*. Predavanje je bilo poživljeno s skioptičnimi slikami in filmom z dneva slovenske kulture v Trstu. Predavatelj je prikazal posamezne noše preprosto in nazorno, da so ga vsi z zanimanjem poslušali. Doberdobci bi želeli še podobnih predavanj, ki so obenem poučna in prijetna.
katerem sta potnika na motorju zletela na tla in se precej potolkla. Salvatore bo moral ostati v bolnišnici 5 dni, Pinto pa 8 dni. Pri trčenju je bil poškodovan tudi zadnji del avtomobila in sprednje vilice motocikla.
£1*1 i \
'!i
1=
mSKM
PRED SEDMO ZIMSKO OLIMPIADO
Suspendirani štirje avstrijski tekmovalci
Svetovni prvak, Rus Kuzin, je na izbirni tekmi zmagal na 30 km v odličnem času
AVSTRIJEC OTHMAR 3CHNEIDER olimpijski zmagovalec v slalomu 1952, ki ga je tudi zadel suspenz avstrijske smučarske zveze
Trčenje vozil na Korzu Verdi
Avtomobil trčil v motocikel — Ponesrečena oba potnika motocikla
Včeraj ob 17, uri se Je pred bivšim Ljudskim domom na Korzu Verdi pripetila težja prometna nesreča. Trčila sta avtomobil 1100, katerega je vozil 45-letni mehanik Carlo Guzzoni iz Ul. Alfieri 2 in motocikel »Macchi*, katerega je vozil 20-letni učitelj Rug-gero Salvatore s Placute 3; zadaj na sedežu je sedel 17-letni študent Carlo Pinto iz Ul. Croce 3. Avtomobilist je privozil iz Ul. Crispi na Kor-zo, kjer je hotel obrniti proti kolodvoru, prav isti trenutek pa je privozil s kolodvora proti pošti motociklist Salvatore; prišlo je do trčenja, pri
Zimski železniški vozni red Gorica-Trsl (Videm)
ODHODI Z GORIŠKE POSTAJE
PROTI TRSTU; 0.13	(D),
6.01 (A), 6.56 (A), 740 (D)» 6.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D),
13.55 (A).	15.49	(A), 17.16
(DD),	18.31	(A), 20.02	(A),
21.23 (D).
PROTI VIDMU:	5.20	(A),
6.41 (A), 7.56 (A). 6.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 13.03 (D)*,
13.56 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20.00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A).
PRIHODI
IZ TRSTA: 5.17	(A),	6.37
(A), 7.53 (A). 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.02 (D)*, 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 19.58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A).
IZ VIDMA: 0.12	(D),	5.59
(A), 6.54 (A) 7.39 (D)*, 8.09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D), 13.53 (A),	15.47	(A),	17.14	(DD),
18 27 (A), 19.56 (A), 2121 (D).
(* Ne vozijo ob nedeljah in praznikih).	•
KINO
CORSO. 16.00:	«Kruh, ljube-
zen in...», cinemascope, V. De Sica in S. Loren.
VERDI. 16.30: »Cilj: Piovarc-lo», Totč.
CENTRALE. 17.00:	«Vihar»
B. Briiton in S. Tufts.
VITTOHIA. 17.00:	«Madona
z vrtnicami*, E. Nova in B Maggio.
MODERNO. 17.00: . »Smo vsi najemniki*. A. M. Ferrero in A. Fabrizi.
DUNAJ, 23. — Izvršni odbor avstrijske smučarske zveze, ki se je včeraj sestal na izredni seji v Innsbrucku, Je suspendiral za vsako tekmovalno dejavnost štiri tekmovalce iz Vorarlberga: Othmar-ja Schneiderja, Tonija Spissa, Martina Strolza in Gebharda Hillbranda. Suspenz velja ta koj in do 31. maja 1956. Ta ukrep Je bil sprejet po členu 7 zveznega statuta, ker so ti štirje smučarji delali proti koristim smučarske zveze.
Ta sk’ep, ki je sicer oster, je rečeno v poročilu, je bil potreben za ohranitev discipline in pa v zvezi z bližnjimi olimpijskimi igrami. Tehnični vodja olimpijskega moštva, prof. Roessner, ki je sklenil, da odstopi zaradi nesoglasij z vorarlberškimi smu-1 čarji, Ki so kritizirali njegove kriterije in metode treninga, pa ostane še naprej na svojem mestu. Po povratku iz Italije je- Roessner dejal, da je trening v Cervinii popolnoma zadostil namenu.
Za njeno odločno stališče je treba avstrijski smučarski zvezi samo čestitati, ker je tako le pokazala, da se zna odreči tudi nekaterim slavnim imenom — in gotovo odličnim tekmovalcem — ko je že začela prevladovati svojeglavost, ki ima čisto posebne vzroke. In pri tem nismo daleč od resnice, če trdimo, da gre pri vsej zadevi tudi za prikrit profesionalizem.
Ce hočemo vedeti, za kaj gre, moramo seči nekoliko nazaj. Ze v zadnjih letih in prav tako tudi letos je izbral Roessner C ervinio za kraj predsezonskega treninga svoje reprezentance, kar, kot kaže, različnim ljudem iz Arl-berga ni bilo všeč. Ko je letos Roessner objavil, da bo zadnji predolimpijski trening v Gasteinu, je to konkurenco v Kitzbuehlu in Arlbergu seveda še bolj razkačilo. Z izjavo, da njihovi tekmovalci ne bodo sodelovali na lem skupnem treningu, so poskušali onemogočiti priprave. Važen moment v vsej zadevi pa je gotovo tudi to, da Roessner ni hotel upoštevati posebnih želja tega ali onega producenta smučarske opreme, ki so vsi po vrsti hoteli delati veliko reklamo s pomočjo uspehov avstrijskih smučarjev. Zato so mu ti krogi «nap ovedali vojno» s pomočjo tekmovalcev, ki so vezani na to ali ono tovarno Vodja szarote* je bil Toni Spiss. On je dal v imenu štirih tekmovalcev iz Arlberga izjavo v kateri pravi, da Roessner ni sposoben za njihovega trenerja. Ti štirje tekmovalci so sami odpotovali v
Cervinio in teden dni kasneje so se v Milanu srečali z reprezentanco, ki je bila. prav tako namenjena na trening. Roessner in Spiss se sploh nista pogledala, pač pa je ^>iss izrekel še nekaj žaljivih besed. Zveza je najprej izrekla omenjenim štirim tekmovalcem strog opomin, kar pa Roessnerja seveda ni zadovoljilo in zato je sklenil, da odstopi že kar po treningu v Cerviniji. Sedaj se je pa z energično operacijo zadeva zaključila na zgoraj opisani način.
MOSKVA, 23. — Blizu Leningrada je bil tek na 30 km. To je bila obenem prva izbirna tekma ruskih tekačev pred zimsko olimpiado. Zmagal je svetovni prvak Vladi-
mir Kuzin, ki je progo prevozil v odličnem času 1.48:15 pred Gilterjem 1.50:27 in Te-rentijevim 1.51:52.
Pri zenskak je na 10 km zmagala Alevtina pred Ano Kaaleste.
• * •
BOŽEN, 23. — Na božič zvečer bo hokejska tekma med domačim moštvom, ki bo okrepljeno z Italo-kanadci, ki so sedaj na skupnem treningu z državno reprezentanco, in med močnim moštvom E. V. Vienna, v katerem je več avstrijskih reprezentantov.
FIORENTINA - TRIESTINA
Julinho bo verjetno igral proti Triestini
KIRENZE, 23. — Fiorentina, ki bo na božič imela za gosta Triestino, je imela danes svoj redni trening. Julinho je nekoliko poškodovan, vendar to najbrž ne bo nič resnega. Proti Triestini bo najbrž nastopilo moštvo, ki je premagalo Romo. Ce pa Julinho ne bi mogel igrati, bo Segato leva zveza, Orzan krilec in Gratton krilo.
• • •
RIM, 23. — Tukaj se je začel mednarodni juniorski nogometni turnir, ki se ga udeležujejo moštva Lazio, Roma, Torino in Wacker z Dunaja. V prvi tekmi je Torino premagal Lazio z 2:1, v drugi pa je Wacker premagal Romo s 3:2.
VLADIMIR KUZIN
Tako mislimo	mi:
Atalanta-Sampdorla	1 X
Fiorentina-Triestina	1
Genoa-Inter	1
Milan-Juventus	1
Padova-Bologna	1
Pro Patria-Lanerossi	2 X
Spal-Napoli	1 X
Torino-Roma	X 2
Cagliari-Catania	1
Modena-Parma	X 1
Verona-Brescia	1 X
Sambenedet.-Vigevano	1
Legnano-Bari	1
Sanremese-Lecco	1 X
Molfetta-Lmpoli	1
RAZBURLJIVA TEKMA V KAIRU
SAZiARJENOST GLEDALCEV HAD LASTNIMI IGRALCI
Portugalci so premagali Egipčane s 4:0 in so doživeli navdušen aplavz občinstva
KAIRO, 23. — Na tekmi Egipt - Portugalska je prišlo danes do živahnih nemirov. Takoj pa je treba povedati, da se jeza občinstva ni izlila na gostujoče moštvo ali na sodnika temveč na domače igralce. Portugalci, ki so zmagali s 4:0 (3:0), so prevladovali od začetka do konca tekme. Občinstvo je postalo nervozno že ob prvem golu. Po kazensKem strelu so trčili skupaj portugalski napadalec Aguas, egiptovski vratar Pa-raskos in branilec Rida. Aguas je uspel poslati žogo v gol, Rida pa se je žoge dotaknil, ko je Dila že čez črto, pri tem pa jo je potisnil še bolj v mrežo, tako da so gledalci mislili, da je Rida napravil avtogol; to jih je seveda spravilo v slabo voljo. To je bilo v 32’ prvega polčasa. Po petih minutah so Portugalci dosegli drugi gol in v 41’ se je rezultat povečal s 3:0, to pot pa s pravim avtogolom. Strel portugalskega napadalca Ma-tateoua je branilec Abdel Ha-lim nerodno ustavil s prsmi in žoga je odletela v gol. Tedaj je zavladalo na stadionu splošno razburjenje in številne steklenice so začele leteti na igrišče. Tisti, ki so jih metali, so seveda z njimi tako merili, da bi zadeli egiptovske igralce, na katere so tudi vpili: «Tepci! Vrnite nam denar!* Nekaj posebno razgretih je hotelo tudi čez mrežo, da bi se dejansko lotili igral-
Najboljše	italijansk
Američarka Andrea Mead-Lavvrence. 1. 1952 olimpijska zmagovalka v slalomu in veleslalomu, je tudi letos članica ameriške ekipe
Potem, ko smo včeraj navedli imena po deset najboljših atletinj na svetu v skokih in metih, navajamo danes še po deset imen najboljših italijanskih atletinj v istih disciplinah. Opazno je, kako močno prednjači Paternoster v štirih disciplinah, medtem ko se je tudi v peti še ujela na deseto mesto. Ker je to še mlada atletinja, je gotovo, da bo ponekod svoje uspehe še izboljašala. Pri sedanjem stanju pa vidimo, da je še vedno precejšen razmak med najboljšo italijansko atletinjo in med deseto na lestvici'najboljših na svetu.
Višina
1.57 Paternoster (Urbe Roma) 1.56 Giardi (Ati. Pisa)
1.53 Masoero (Lib. Torino) 1.50. Palmesino (Sip. Torino)
1.50 Perri (C.U.S. Roma)
1.50 Rossi (Fiat Torino)
1.48 Waldner (S.C. Merano)
1.47 Bruni (Ati. Ravenna)
1.47 Frascari (Cestistica)
1.47 Scotti (S. C. Bergamo)
1.47 Bindocci (Augusta Bra)
Daljina
5.74 Fassio (Fiat Torino)
5.50 Musso (Libertas Torino) 5.46 Mattana (S.C. Italia Mil.) 5.44 Cicognani .Alt. Forli)
5.41 Pinto (Maurolico Messina) 5.40 Greppi (S.C. Bergamo) 5.29 Massocco (Augusta Bra) 5.27 Peggipp (C.U.S. Padova)
5.25 Laurenti (Ginn. Trst)
5.18 Ceccarelli (Urbe Roma)
5.18 Paternoster (Urbe Roma)
Krogla
13.16 Paternoster (Urbe Roma) 12.08 Coletto (Fiat Torino) 11.85 Benzon (Fiat Torino) 11.77 Tuici (S.C. Bergamo)
11.51 Rossi (Fiat Torino)
11.25 Giardi (Ati. Pisa)
10.99 Guštini (Edera Trst) 10,71 Metti (Sip. Torino)
10.69 Šesto (SAF Bari)
10.69 Burattini (CUS Firenze)
Disk
45.52 Paternoster (Urbe Roma) 41.93 Netzbandt (S.C. Merano) 40.06 Cordiale (Augusta Bra) 38.82 Nanetti (Cest. Bologna) 37.67 Bondesan (Fiat Torino) 37.43 Coletto (Fiat Torino) 36.57 Ricci (S.C. Bergamo)
35.70 Cossi (Goriziana)
35.13 Lucchini (Sip Torino) 35.12 Antinori (Stud. Ancona) Kopje
46.06 Paternoster (Urbe Roma) 43.51 Turci (S.C. Bergamo) 42.26 Rossi (Fiat Torino)
37.21 Marchione (Edera Trst) 36.16 Burattini (C.U.S. (Firen.) 34.92 Camnasio (S.C. Itala M.) 33.55 Vignoli (Lib. Pesaro) 32.91 Benzon (Fiat Torino) 32.30 Šesto (SAF Bari)
32.28 Ballaben (Ginn Trst)
cev in številna policija je imela kar precej dela, da jih je zavrnila in vzpostavila red. Tekma pa je bila prekinjena in po igrišču so morali pobrati steklo in druge predmete, ki so jih gledalci zmetali na igrišče. Po kakih desetih minutah se je tekma nadaljevala. V drugem polčasu so Portugalci zabili še en gol in na koncu tekme jim je občinstvo — kakor že tudi na koncu prvega polčasa — navdušeno ploskalo.
Vonlanthen bo igral v prvenstvu za Inter
MILAN, 23. — Milanski prefekt je dovolil švicarskemu igralcu bivanje v Milanu, tako da mu je omogočeno igrati za Inter v prvenstvenih tekmah. Pričakujejo pa pri Inter-ju še tri južnoameriške igral-se: Natteryja, Mazzeia in M a* schia.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trsi
KIMn jŽHEDEN.l
predvaja danes 24. t. m.
ob 17. uri M.G.M. film:
IMla
OnUfid-dAv
KINO PROSf K-KONIOVEl
predvaja danes 24. t. m-ob 19.30 Metro barvni film:
plan
• •■Igrajo: Greer Garson, Walter Pidgeon
Ktne na C
predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 18. uri Inalta tilm:
mom suhica
Igra: VIRNA LISI
MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo:
DEŽNE PLAŠČE
POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN, MONTGOMERY
za dame, gospode in otroke
'Tje*'
Popolno jamstvo za vsak nakup po
NEPREK0SLJ1V1H CENAH I
Obiščite nas In se prepričajte I
MAGAZZINI del CORSO
TRIESTE - Corso Italia 1
(ang. p.ia della Borsa); tel. 29-043
S532S'3353š
5S555
IGUY DE MAUPASSANT
(Bel t imi
58.
(LEPI STRIČEK)
Ostalo ni bilo niti koščka kolača, niti kaplje šampanjca, sadnega soka ali piva, niti enega sladkorčka, nobenega sadu, arav čisto nič. Vse je bilo opustošeno, oplenjeno In pospravljeno.
Hoteli so zvedeti nadrobnosti od slug, ki so kislo pačili ibraze, da bi prikrili, kako jih sili smeh. »Gospe so bile še aolj divje od moških*, so zagotavljali, »basale so se z jedjo in pijačo, da bi si bile kmalu želodce pokvarile.* Rekel bi bil, da poslušaš zgodbe preživelih iz oplenjenega in opustosenega mesta v času nemškega vpada.
Treba je bilo kar oditi. Gospodje so žalovali vsak za svo-|imi dvajset franki, ki so jih bili dali pri zbirki; zgražali so se nad onimi zgoraj, češ da so se nezmerno obzrli, pla-&li pa nič
Du Roy, ki Je spremljal Walterjeve, je počakal svoje kočije. Ko je vozil ravnateljevo zeno domov in ji sedel nasproti, je se »nkrat srečal njene božajoče, plahe oči, ki so bile videti nekaru kalne. »Vraga*, je pomislil, »zdi se mi, da prijemlje.* ins. nasmehnil ob spoznanju, da ima res srečo pri ženskah, kajti gospa de Marelle ga Je, kar sta bila obnovila ljubezen, očitno
blazno ljubila.
Veselih korakov se je vrnil domov.
Madeleme ga je pričakovala v sprejemnici.
»Novice imam*, je rekla. »Maroška zadeva se bolj ln bolj zapleta. Francija bi čez nekaj mesecev res utegnila poslati
odpravo tja dol. Vsekako je treba to porabiti, da vržemo ministrstvo, in Laroche si obrne priložnost v prid, da dobi zunanje zadeve.*
Du Roy, ki je hotel ženo podražiti, se je delal, kakor da nič ne verjame. Taki norci menda ne bodo, da bi ponavljali neumnost, ki so jo bili napravili v Tuniziji.
Ta pa je nestrpno skomizgnila z rameni. »Pač, ti pravim! Pač. ti pravim! Torej ne razumeš, da je to zanje veliko denarno vprašanje? Dandanes, dragi, se v političnih zapletkih ne pravi več: ,Išči žensko’, ampak: ,Išči kupčijo!’*
«Pha!» je zamrmral s prezirljivim izrazom, da bi jo razjezil. Vzrojila je: »Vidiš, prav tako prostodušen si, kakor je bil Forestier!*
Hotela ga je užaliti in je pričakovala togotnega vzkipa. Ta pa se je nasmehnil in odgovoril: »Kakor rogač Forestier?* V živo zadeta Je zamrmrala: »Oh, Georges!*
Z ošabnim, porogljivim obrazom je nadaljeval: »No, kaj pa? Mi mar nisi oni večer priznala, da je bil Forestier rogač?* Nato je z glasom globokega pomilovanja dodal: »Ta revček!*
Madeleine mu je obrnila hrbet, kakor da ji je za malo odgovarjati: potem, ko je prešla minuta molka, je nadaljevala: »V torek bova imela goste: gospa Laroche-Mathieu pride z vikonteso de Percemur na večerjo. Hočeš ti povabiti Rivala in Norberta de Varenne? Jaz pojdem jutri h gospe Walterjevi in gospe de Marelle. Morebiti pride tudi gospa Rissolin.*
Ze nekaj časa je navezovala stike in porabljala možev politični vpliv, da je — hočeš nočeš — pritezala k sebi žena senatorjev in poslancev, ki so potrebovali opore pri »Vte Frangaise».
Du Roy je odgovoril: «Izvrstno. Prevzamem torej Rivala in Norberta.*
Zadovoljen si je mencal roke, kajti našel je bil dobro orožje za trapljenje žene in zadovoljevanje temne mržnje, nejasne, skeleče ljubosumnosti, ki se mu je bila zaplodila v srcu izza njunega izleta v Boulonjski gozd. O Forestierju vobče ni kanil več govoriti, ne da bi ga imenoval rogača. Dobro je čutil, da mora to Madeleino naposled razkačiti. In tisti večer je našel pač desetkrat priložnost, da Je s podsmeh-
ljivo dobrodušnostjo izgovoril ime tega «rokača Forestierja*. Nič več se ni jezil na rajnkega; maščeval ga je.
Zena se je delala, kakor da ga ne sliši, in mu je nasmejana in ravnodušna sedela nasproti.
Drugi dan, ko je bila namenjena, da pojde vabit gospo Walterjevo, jo je hotel prehiteti. Našel bi ravnateljevo ženo samo in videl, ali je res zaljubljena vanj. To se mu je zdelo zabavno in mu Je godilo. In tudi... zakaj pa ne?... če bi se dalo...
Precej ob dveh se je že oglasil na bulvaru Malesherbes. Spustili so ga v sprejemnico čakal je.
Gospa Walterjeva je prišla in mu s srečno vnemo pomolila roko.
«Kak dober veter vas prinaša?*
»Ne dober veter, temveč želja, da vas vidim. Neznana sila me je gnala k vam, ne vem, zakaj, saj vam nimam nič povedati. Prišel sem, tu me imate! Ali mi odpustite ta zgodnji obisk in odkritost mojega pojasnila?*
To je govoril v udvorljivem in šegavem tonu z nasmeškom na ustnicah in resnim poudarkom v glasu.
Bila je iznenadena, zardela je nekoliko in zajecljala: »Ali... zares... ne razumem... presenečate me...»
Pristavil je: »Spovedal sem se vam z veselim obrazom, da bi vas ne prestrašil.*
Sedla sta bila drug poleg drugega. Ona je prijela stvar od šaljive strani.
»Torej spoved... Zaresna?*
«Gotovo	da! Lej te, že	davno bi vam jo	bil	rad opravil,
kdaj že! Pa	si nisem upal. Pravijo, da ste tako	strogi, tako
neusmiljeni...*
Vtem se je bila zbrala. Odgovorila je:
»In zakaj ste sl izbrali prav današnji dan?*
»Sam ne	vem.* Potem	je stišal glas: »Ali	pa, bolje rečeno,
zato, ker mislim od snoči	samo še na vas.*
Mahoma je prebledela in zajecljala: »No, pustiva že otročarije in govoriva o čem drugem.*
Ali ta se je bil tako nenadejavši spustil k njenim kolenom, da se je ustrašila. Hotela Je vstati, pa jo je z močjo obeh svojih rok, ki ji jih je bil ovil okrog pasu, šiloma držal na sedežu in s strastnim glasom ponavljal: »Da, res je, ljubim
vas, blazno, že dolgo. Nikar mi ne odgovarjajte. Kaj hočete-zblaznel sem! Ljubim vas... O, ko bi vedeli, kako vas ljubim * Dušila se Je, sigala, skušala govoriti, pa ni mogla spravi1 besedice Iz sebe. Zgrabila ga je za lase in ga oberoč odrivala-da bi se ubranila bližanja teh ust, ki je čutila, da silijo pro11 njenim. In z zaprtimi očmi, da bi ga več ne videla, je nag10 odvračala glavo z desne na levo in z leve na desno.
Dotikal se jo Je skozi obleko, Jo otipaval, Jo šlatal, da •'* kar omagovala pod tem surovim, nasilnim ljubkovanjem. N®* gloma se je vzdignil in Jo hotel objeti; komaj pa je bila trenutek prosta, se je znurnila, se vrgla nazaj in jela begat* od naslanjača do naslanjača.
To preganjanje se mu je zazdelo smešno; spustil se Je na stol in se zgrabil za oči, hlineč se, ko da bi krčevito ihtel.
Nato je planil pokonci, vzkliknil: »Zbogom, zbogom!* in zbežal.
V veži je mirno vzel svojo palico m stopil na cesto, meneč sam pri sebi: »Presneto, zdi se mi, da smo tam!* — In oglasu se je na brzojavnem uradu, od koder je poslal Klotildi višnjevo zalepko, naj pride jutri na snidenje.
Ko se je ob navadni uri vrnil domov, je rekel ženi: »No, si povahila vse goste za svojo večerjo?*
Odgovorila je: »Sem; samo gospa Walterjeva ni zanesljivo vedela, ali bo prosta. Obotavlja se, govorila mi je kaj vem 0 čem. o dolžnosti pa o vesti. Sploh se mi je zdela zelo čudna-No, čeprav; nadejam se, da vseeno pride.*
Skomizgnil je z rameni: »E, seveda pride, borne!*
Vendar ni bil docela prepričan in je ostal nemiren 0° večerje
Tisto jutro pa Je prejela Madeleine od ravnateljeve žene kratko pisemce: »Z veliko težavo sem se oprostila in bom vami. Le mož ne bo utegnil priti z menoj.*
Du Roy je pomislil: »Preklicano dobro je bilo, da nlse šel več k nji. Pa se je pomirila. Zdaj — pozor!*	tr ..
Vendar je malce vznemirjen čakal njenega prihoda. vsl. pila je zelo mirna, nekam hladna, trohico ohola. Naredil se J zelo ponižnega, zelo molčljivega in pokornega.
/Nadaljevanje sledO