Glasilo jugoslovanske socialne demokracije
V Ljubljani, v petek, dne 30. aprila 1909
Izhaja ▼ Ljubljani vsaki torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avstro-ogrgke kraja za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3'50 K, me«ečno 1'20 K ; za Nemčija m pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9’50 K za četrt leta 4'80 K.
Pmmhui Mevllhs 10 v.
Reklamacije *o požtaiaa prcata. Hoftrankirana plusa a« m «pr»-jarnaja. Rofeaplsi h na vraasja, Sasantii. I*a»tepaa peiit-mtiaa (Širin* St hm) s* takrat SO vi>., vaikni pa daguvaro.
38. in 39. štev.
«B9
hoče bojevati za svojo osvoboditov. Njegova moč pa je v delu, ki ga daje gospodarju, ki mu ga pa tudi lahka odreče in taka zapre vsa vire bo-
gatstva in materialne moči.
Delavstva se združuje, a združena še ni. Mnego milionov delavcev se je etre»la suženjskega dremeža in zaupa vse svoji modi. A še je cela armada delavcev, ki ni spaznala svaje veljave in svajega poklica, pa služi v tepi panižnasti izkorišlevalcem proti svejim pravim tovarišem. Zavedno delavstvo ne mare zmagati, ne da bi bilo ajegova orožje preslabo, temveč zata ker ga njegovi lastni tovariši zapuščajo v boju in izdajeja sovražnik*.
Tudi tem delavcem je namenjen prvi majnik. Kadar gre zavedna četa proletarcev praznovat, drugi pa se ženo plašni ia zavidni na delo, se po-kazuje velikanska razlika med prostim delavcem, ki varuje v boljša bodočnost in sa zaveda svojega dostojanstva, pa med topim, pasje vdanim sužnjem, ki misli, da je vstvarjen za •mo hlapčevanje in trpljeaja. S svojim praznovanjem kliče zavedno delavstvo tem usmiljenja vrednim tovarišem, da je v združitvi moč in reSitev in da ne vodi do cilja zaupanje v miloščino, temveč edino spoznanje svoje delavske moči in zedinjenje vseh trpinov.
Prvi majnik! Kapitalizem bi degradiral delavca kakar tovorno žival. Delavec pa vstaja na noge in spoznava, da je človek enak vsem, ki so njegovega radu, ne manj, ne več kakor vsi ljudje. V tem spoznanju dviguje svojo rdečo zastava, na kateri je zapisana enaka praviea za vse. Kamer prodira morilni kapitalizem, kjer se rade maderni delavci, vihra danes rdeča zastava in ad leta do leta se zbira pod njo proletariat v večjem številu. Mala peščica delavcev je bila združena za baj proti ogromni sili mednarodnega kapitalizma in ni se ustrašila. In minilo je nekolika let, mala četa je narasla v ogromno armado, pemnažujoča se od dna do dne, oj leta do leta, da mora spaznati, kdor ni slep in kdor ima zdravo možgane v glavi: Pad staro tiranijo se majejo tla; iz ponižanja vstajajo ljudje in njihova je bodočnost. Vsako leto rodi nove vojščake. Neizogiben je dan, ko bode premagali staro trdnjavo novi junaki in rdeča zastava bo zavihrala nad osvobojenim svetom.
delegacij. To kršenje ustave se ae da opravičiti z ukazom nujne potrebe. Skupno ministrstvo je predvidelo resnično ali domišljeno potreba izdatkov za vojno uprava in ja davna pripravila vojaške korake, za katere so bili patrehai ti izdatki. Skupno ministrstva je torej imola dovalj časa, paskrbeti, da se skličeja delegacijo ia prositi za ustavno dovoljenje vojnih priprav. Da skupno ministrstvo ni izpolnilo te dolžnosti, jo neprikrit in zaveden prelom ustave.
Skupao ministrstva bi kila morala saj takoj pa končanem razpara s Srbijo paskrbeti sklicanja delegs&j ia pretiti za aaknadno adobrenje izrednih vojaških izdatkov. Tudi to se ni zgodilo. Baje ima skupao ministrstvo colo namen, položiti šele jeseni račun o stroških anoksijske pustolovščin«.
Podpisani smatrajo delegaeijo za škodljivo institucijo, za slabo krinko absolutizma, ki še vedno gospoduje v zunanji politiki državo in v vojaških rečeh; za nezdružljivo s pravicami avstrijskega ljudskega zastopstva. Dokler pa velja decembrska ustava iz leta 1867 ia dokler niso pravice delegacij povrnjene ljudskema zastopu, se ne sme skupno ministrstvo odtegovati odgovornosti pred tem par-lamentariiaim zborom.
Uvaževaj«, da je skupno ministrstvo dolžno čimprej zagovarjati svoje protiustavno iavnaqje pred pristojnim zborom; uvaževaje, da ima prebivalstvo pravico, izvedeti za stroške aneksijske pustolovščine; uvaževaje, da se ne sme krajšati pravioa zakonodajnih zborov, da vplivajo na zunanjo politiko državo ia na vojno upravo ter da jo kontrolirajo, vprašujejo podpisani:
Ali je vlada pripravljena zahtevati, da se nemudoma skličejo delegacije?*
*
Draga interpelacija, ki so jo vložili poslanci Nčmec, Daszjaski, Seitz, Pittoni in Vitij k, naglaša, da vkljub ustavi ia obljubam § 18, zakona z dne 21. desembra 1867 še ni postave, ki bi delo Sala odgovornost, skupnih ministrov. Podpisani torej vprašujejo:
«Ati je vlada pripravljena, iimprej predložiti načrt zakona o odgovornosti skupnih ministrovf*
*
Tretjo interpelacijo se podpisali poslanci dr. Soukup, dr. Diamand, Resel, Pittoni in Vitijk.
»Dokler je trajal razpor s Srbijo, je avstro-ogrska vlada ponovno izjavljala, da je pripravljena, po mirni spravi napraviti Srbiji gospodarske koncesije. Za ob razpravi pooblastilnega zakona smo opozarjali, da ne dajo navadna pogodba najve^e pogodnosti Srbiji nobone koristi ia da se zato ne more skleniti. Dasi so jo tudi gospodarski odsek državnega zbora pridružil temu mnenju ter je tako izpremenil načrt pooblastilnega zakona, da bi se bil omogočil sklop trgovinske pogodbe s Srbijo, je parlament, ne brez vladne krivde, odklonit ta predlog odseka in izdelal tak pooblastilni zakon
Dvajset let majskega praznovanja — to je dvajset let zgodovine delavskega gibanja, delavskega boja, tako silnega, tako mneg&transkega, tako junaškega, da mu ni primere v zgodovini preteklih bojev. Tudi prvi majnik se razlikuje od vseh cerkvenih, državnih in podobnih praznikov s tem, da ne pomeni samo spominov, ki bledo od lata do lete, temveč jo pravi praznik baja, ki je živojši in silnejši, čim dalje traja in čim bolj so razvija. Na dve strani govori rdeči praznik z živo, krepko besedo, na dve strani pešilja svaj resni opomin.
Naš dan je in naša delo počiva. Leto ima 365 dni in vsi so gospodarjevi. On ukazuje: Delaj 1 — in proletarec sklanja glavo, stepa k mašinam in dela. Gospodar veleva: Poberi se! — in delavec odlaga orodje pa gre po svetu od delavnico do delavnice vpraševat, če rabijo kje njegovo krepke reke in če je kje zmecoa košček kruha zanj in za njegovo družino. S65 dni je v letu in vsak pomeni odvisnost od tuje volja, noseča krinko milosti. Delavčev nagon po delu, ajegava pridnost in njegova mišična moč — vse to jo podobno peni iz mila in ne velja več kakor gospodarjevo dovoljenje, da sme pristopiti k strojem ia izdelovati ž njimi profit — za gospodarja. Žoga v rokah otroka, mečofiega jo zdaj v zrak, zdaj ob tla — tako je delavčeva življenje. Na leto 365 krat mu pravi kapitalist: Co je moja volja, so bodo najedli tvoji otroci, če čem, Pa ne; kajti jaz sem — gaspadar. Moj je denar, moja je tovarna, moj jo stroj; moj si ti in moje je tvoje delo ...
Tako je bilo leta, desetletja, neskončen čas.
A prišel je dan in delavec je pogledal v svoje trpljenje; pogledal je prav do dna in našel je — samega sebe. Gospodar ima kapital in strojo in delavčeve izdelke. Ampak izdelkov nima le zato, ker je denar njegov in orodje njegovo, temveč zato, ker mu daje delavte svoje delo, brez kats-rega ni setve ne žetvo; in če bi delavee odrekel delo, bi ne pomagal ne denar ne stroj; brez dola ®e bi rodilo polje in bi so ne pekel kruh; ne bi se predla svila in bi se ne zidale palače; ne bi se Šivale dragocene obleke in bi se ne tiskale knjigo. Delo je več kakor denar; večja je delavčeva moč od kapitalistove, če jo zna porabiti.
Mogočno je bilo to spoznanje in kakor aleluja je zadonel klic po svetu: Proletarci, združite se! In delavec je dejal: Enkrat na leto bočem pokazati, da se zavedam svoje moči in da se nstavi . zadnji stroj in zadnje kolo, če je taka volja delavcev. Prvi majnik je naš dan, praznik našega človeštva...
Kapitalisti Inemu svetu, ki je postavil vso moč >Q slavo na podlago mamona, doni dne prvega Majnika v ušesa prvi klic zbujenega delavstva. Ločen od svojega delavnega sredstva, no moro svobodno delati, ne svobodno živeti. Združitev z delavnim sredstvom je njegova zahteva; izpolnitve Pa ne prifakuje fatalistično od gospodarjeve milosti, temveč ko je njegov dan, izpričuje, da se
Socialistične interpelacije.
Preden se je državni zbor po izdatnih velikonočnih počitnicah zopet sešel, je imela »Socialno-demokratična Zveza* sejo, na kateri je sklenila, vložiti tri interpelacije: O delegacijah, o odgovornosti skupnih ministrov in o srbski trgovinski pogodbi.
Prva interpelacija, katero so vložili poslanci Pernerstorfer, dr. Soukup, dr. Diamand, Vitijk in Pittoni, označuje stališče socialne demokracije do delegaeij sploh in se glasi:
€ Skupno ministrstvo je v zadnjih mesecih izdalo sto in sto milionov kron za vojaške namene, ne da bi se bilo priskrbelo ustavno dovoljenje
Ali ste že obnovili naročnino? Še ne!
Potem storite to takoj, da se vam list ne ustavi!
da je na podlagi tega marale »utopiti brazpo-godbeno stanje.
Izbruh carinske vojne s Srbija Škoduje interesom avttrijckega narodnega gospedarstva. Izvoz naših industrijskih proizvodov je preprečen kljub teiki krizi, uvez živil pa kljub strelni draginji. Carinska vojna kaže Avstro-Ogrsko naprau Srbiji naravnost kot verolomno, ker je 'v nasprotju z izjavami ministra za lunanje zadeve in avstrijskega ministrskega predsednika, ki sta ponovno obljubo* vala sosedni državi gospodarske koncesije. Carinska vojna ne brani le sovraštva de Avstrije na balkanskem polotoku, temveč omajuje v celi Evropi zaupanje v pogodbeno zmožnost in v pogodbeno zvestobo Avstrije. Nemudni sklep trgovinske in premetne pogodbe s Srbijo je torej ne le nujaa potreba n a* ega narodnega gospodarstva, temveč neizogiben pogoj mirne zunanje politike. Zato vprašujejo podpisani:
Ali je vlada pripravljena takoj poročati zbornici o stanju pogajanja s Srbijo, čimbolj pospešiti ta pogajanja in zbornici čimprej predložiti načrt trgovinske in premetne pogodbe s Srbijo.*
Tolsto] in vojni.
Ni ga bila dosedaj genija, ki bi s tako silo zastopal ideje ljubezni do bližjega in torej obsojal ▼ojsko in vojno nego Tolstoj. Sam bivši častnik, oboževan junak izza obleganja Sebastopola, je postal odločen sovražnik vsakega vojnega dela. Najkras-nejše umetniške slike boja in vojne, kolikor »am jih je dosedaj dalo slovstvo, so one izpod Tolstojevega peresa. Dasi človek že iz teh slik izgublja oni fantastični pojem o boju in vojni, ki se umetelno vzgaja v šoli in cerkvi, dasi čitatelju Tolstojevih slik postaja boj oduren in nečloveški, je prispel nastop Tolstoja proti boju in klanju ljudi med seboj de vilka, ko se je Tolstoj povspel na vrhunec svoje slave. V več svojih spisih je dal Tolstoj duSka svojemu ogorčenju proti izpremi-njanju držav v bojne sile in morda nikjer ni govoril tako resnično in rezko, kakor v odgovoru na •pismo ruskega feldveblja».*) Na Tolitoja se obračajo često polni zaupanja priprosti ljudje v svojih dvomih in duinih bojih in Tolstoj vsikdar odgovarja, kjer sluti resno vprašanje. Ia tako je odgovoril ruskemu feldveblju:
Vi se čudite temu, da vojake uče, da se smejo ljudje ubijati v gotovih slučajih in na vojni, dočim v sv. pismu, katero priznavajo tudi oni, ki tako uče, ni najti ničesar podobnega. VpraSate: «Ali je to prevara, čemu se ta prevara vrši?* Da, to je prevara, storjena na korist onih, ki so navajeni živeti ob znoju in krvi drugih ljudi in ki so s tem ciljem izprevrgli učenje Kristovo, dano ljudem v blagor, sedaj pa v svoji izvrženi obliki tvori glavni izvir vse ljudske bede. In to odtod. Vlada in vse one osebe višjih stanov, ki se naslanjajo na vlado in žive od tujega truda, morajo imeti sredstva na vladanje nad delavnim ljudstvom in sredstvo za to je vojska. Bramba pred vnanjimi vragi je samo izgovor. Nemška vlada plaši svoj narod z Rusijo in Francijo, Francija plaši z Nemci, ruska vlada plaši svoj narod s Francozi in Nemci in tako po vrsti vse vlade. In ne Nemci, ne Rusi, ne Francozi sami nikakor ne žele vojevati se s sosedi in drugimi narodi, marveč žele živeti ž njimi v miru in se boje vojne bolj nego vsega na svetu. Vlade in višji, prazni stanovi raditega; da bi imeli izgovor za svoje vladanje delavnega ljudstva, postopajo kakor cigan, ki za voglom svojega konja nabičain se potem pred kupci pritvarja, kakor da bi ga ne mogel udržati. Vlada naščuva svoj narod in druge vlade, a potem se pritvarja, da zaradi blagra in obrambe svojega naroda ne more drugega, nego napovedati vojno, ki zopet postaja koristna generalom, oficirjem, uradnikom, trgovcem in sploh bogatim razredom. V bistvu je vojna le neizbežni posledek obstoja yojske, vojske pa so potrebna vladam samo radi vladanja nad lastnim delavnim ljudstvom.
In to je prestopno I In najhujše na tem je to, da vlade v svrho, da bi imele razumen razlog za
•) Izšlo tudi v Avstriji.
svojo eblast nad ljudstvom, izpovedujejo ene najvišje ljudem znano religiozno učenje, to je krščanstvo in v tem uienju, vzgajajo lastne podanike. To učenje je v bistvu protivno ne le boju, marveč vsakemu nasilju, zaradi tega so morale vlade, da bi ie dalje vladale nad ljudstvom in da bi se poleg tega štele za krščanske, izprevreči krščanstvo in skriti njega istinito zmisel pred ljudstvom in ga take oropati blagra, ki ga jim je prinesel Kristus.
Ta pretvara krščanstva se je napravila že davno, še pri carju Konstantinu, katerega zato prištevajo k svetnikom. Vse naslednje vlade, posebne naša rutka,	se	trudijo z	vsemi silami, vzdržati to
j pretvaro in	ne	dati /videti ljudstvu	Utinite	zmisel
j krščanstva,	ker	bi narod,	uvidevši	istinito	zmisel
krščanstva,	razumel, da	vlade s	svojimi	davki,
vojaki, trdnjavami, vislicami in goljufi-duhovniki ne le da niso stebri krščanstva, za kar se sami štejejo, ampak da so največji vragi njega. Ljudstvo, davljeno, oropano, bedno, nevedno, izumira. Zakaj P Ztto, ker je zemlja v rokah bogatašev, ljudstvo zajeto pa fabrikah, zavodih in dninah, zato ker iz njega derejo davke in nižajo ceno njegovemu delu, višajo pa ceno temu, kar mu je potrebno. Kako se rešiti tega? Ali vzeti zemljo bogatašem? No, če bi se to hotelo, pridejo vojaki, pobijejo puntarje in jih pozapro po ječah. Vzeti jim fabrike, tvornice in zavode ? Zgodi se isto. Vzdržati stavko ?
! No, tudi ta se ne posreči. Bogataši vstrajajo dalje nego delavci. Vojska bo vedno na strani kapitalistov. Ljudstvo se nikdar ne izvine iz te bede, v kateri bo vojska dotorej, dokler bo vojska v oblasti vladujočik razredov.
No, kdo pa je ta vojska, ki drži ljudstvo v takem suženjstvu? Kdo pa so ti vojaki, ki bodo l streljali na kmetovalce in na stavkujoče in na tiho-' tapce, ki prevažajo tovore brez carine, ki jih vodijo v ječe in drže tam one, ki nočejo plačati davkov? Vojaki. Ti so oni in isti kmetovalci, ki so jim odvzeli zemljo, so tisti stavkujoči delavci, ki hočejo povišati ceno svojemu zaslužku, so oni isti plače-\ valci davkov, ki se hočejo rešiti plačevanja.
| Zakaj pa streljajo ti ljudje na svoje brate? j No, zato, ker so jih navdali z mislijo, da je zanje jj' obvezna ona prisega, ki so jo storili pri vstopu v | službo in da je mogoče po ukazu vlade ubijati { ljudi. Nastaja pa vprašanje: na kak način pa je | mogoče, da ljudje pri zdravem razumu in često | pismeni in celo izobraženi verujejo taki laži? Ce \ je še tako malo izobražen človek, vendar mora f vedeti, da Kristus ni priporočal pobojstva, marveč je učil človeka krotkosti, pomirljivosti, odpuščanja razžalitev, ljubezen sovražnika. Nemogoče, da ne bi videli, da nikdo na podlagi krščanskega učenja ne more obečati ubijati koga, kogar mu drugi vete. Odgovor na to vprašanje ja v tem, da se ljudje ne zapeljujejo le z eno samo prevaro, marveč da se od otročjih let pripravljajo za celo vrsto prevar, cel sistem prevar, ki ga nazivajo pravoslavno vero in kar ni nič drugega nego sirovo malikovanje.	Dalje	prih.
Državni zbor.
Ne more se trditi, da bi bila Avstrija v svojih mnogoštevilnih vladah blagoslovljena s posebnimi veleumi. Toda takih duševnih malenkosti, kakršne so se zbrale v Bienertbovem drugem kabinetu, še v tej, z malim zadovoljni državi že dolgo ni bilo pri ministrskih mizah. Ena reč je pač, s katero se lahko pobahajo, pa je.tudi edina: Jezike imajo, da bi jih človek smatral za najveijje državnike sveta, če bi jih poslušal in jim verjel. Od novembra sem je baron Bienerth ministrski predsednik; časa bi bilo torej dovolj, da bi bil pokazal nekoliko svoje ženialnosti, če bi je kaj bilo v njem. Toda opazujte, kolikor hočete natančno — ničesar ne spravite iz njega kakor besede in še te so take, da človeka trebuh zaboli, če jih mora poslušati.
V torek »e je sešel državni zbor. Velikonočni prazniki so bili torej za poslance in vladne gospode dosti dolgi. V teh obilnih parlamentarnih počitnicah je pa že pravi zistem, po katerem se lahko presodijo Bienerthove državniške zmožnosti; famozni šef vlade se kar boji državnozborskega zasedanja in zato ga odmerja tako, da bi parlamentu ne ostajalo časa za nič drugega kakor za glasovite •državne potrebo. In Bienerth menda res misli, da se bo s tako vlado, živečo edino od milosti krščanskih socialcev in od zabitosti nemških libe-
ralcev, lahko držal!... Blagor tistim — ker njih je nebeške kraljestvo!
*
Prva seja po počitnicah je bila v torek, 27. aprila. Bila je zanimiva. Ko jo je predsednik Pattai etvorii, se j« spomnil umrlega poslanca Kaftana, potem je pa pre&tal pismo dunajskega policijikega ravnatelja e aretaciji poslancev Beera inWutschla, o katerem sme o svojem času poročali. Ko se je čital policijski »pic, *o sočialni demokratje večkrat ugovarjali, opominjajo, da mrgoli uradno poročilo neresnic in tendencioznih zavijanj. Potem pa je prišlo do burnih prizorov.
Poslinec Per*erstorfer je predlagal, naj se zadeva edkaže ustavnemu, ne pa imunitetnemu odseku, ker je treba preiskati, če nisa oblasti kršile ustavnega zakona. Več secialno-demokratičnih poslancev se je zbrala okreg ministrskih sedežev in vnel se je prepir med njimi ter med ministrskim predsednikom Bieserthom in ministrom za notranje zadeve Hserdtlom. V to polemiko se je vmešal neizogibni GeBssann, ki bi bil gotovo izgubil apetit, če ne bi bil mogel pokazati svoje policajske dušice. Haerdtl je pa koketiral s krščanskimi soeialci in se je porogljivo smejal. Schuhmeier je zaklical: Zasmehovati se ne dam od ministra! Takih policai-skih navad ne bomo trpeli! — C h o c je dejal: Ce bi se to zgodilo v Turčiji, bi bil že davno na vislicah. Lisy je zaklical Haerdtlu: Napravite vendar epico Petra za ministra! GeBoaannjev tem zopet prijadral in zagovarjal policija, pa je dobil opravka z Ellenbognom, ki mu je povedal, kar je bilo treba.
Poslanec S e it z je nastopil za to, da se zadeva odkaže ustavnemu odseku. V enakem zmislu je govoril tudi poslanec O f n e r. Večina je glasovala za to, da se odkaže imunitetnemu odseku.
Poslanec Levickj (Rusin) je utemeljeval rusinski predlog, naj se odpravi gališco ministrstvo, ali pa naj se imenuje minister za Rusine. Potem ae je seja prekinila. Po pavzi pa je dobil besedo ministrski predsednik baron Bienerth.
Svoj govor se je gospod baron lepo naučil in sestavljen je bil iz lepih besed. Ampak tudi najlepše besede so lahko prazne in Bienerthove so bite take. Toliko zoprno frazastega avstrijanstva se ne sliši vsak dan, kolikor ga je Bienert tukaj znesel na kup, kakor da je hotel kompromitirati patriotizem sploh. Največ je ekscelenca deklamiral o aneksiji Bosne in Hercegovine ter je hvalil Aehren-thala in njegovo iz samih nerodnosti seitavljeno politiko kakor po naročilu. Pa bi se še potrpelo, če bi gospod baron govoril le sam za se. Predebelo je pa že vendar, če si prevzvišeni upa trditi, da se je prebivalstvo veselilo in da je mime duše prenašalo žrtve oboroževanja! Nihče ne bo trpel, da ni v Avstriji nič več veterancev, ki smatrajo za najvišjo srečo, če. smejo včasi brezmiselno kričati «hura>, a tudi ministrski predsednik ne bi smel z bradatimi otroci zamenjavati vsega avstrijskega prebivalstva. Bienerth je govoril o našem razmerju do Srbije, pa je popolnoma pozabil povedati, da je Aehrental ves čas obljuboval Srbiji gospodarske koristi, nazadnje pa stojimo pred Evropo kot država, ki je snedla svojo besedo. Baron Bienerth pa menda niti ne ve, kaj se godi v politiki, kajti v zbornici je dejal, da so razprave zaradi trgovinske pogodbe s Srbijo v teku, resnica pa je ta, da se je pogajanje popolnoma razdrlo in da imamo carinsko vojno s Srbijo ... Zares imeniten vodja državne politike! Krščanski socialci so pa aplavdirali tem čenčam kakor najeti klakerji. To seveda ni čudno, zakaj čimbolj so besede prazne, tembolj so — kričansko-socialne ...
Pred koncem seje je poslanec Pernerstorfer naznanil, da je hebsko okrožno sodišče poslalo poslancu sodrugu L6wu za 27. aprila vabilo na zaslišanje. (Dr. Diamand: Pa prav za 27. aprila!) Zadnji čas se je že večkrat zgodilo, da so dobili poslanci v času, ko zaseda državni zber, vabila od sodišč. Ker je to očitno kršenje zakona o imuniteti, vprašuje Pernerstorfer predsednika, če hoče poskrbeti pri justičnemu ministrstvu, da izda na-redbo, s katero se pouča o določbah zakona tisti sodniki, ki so pozabili, kar se ae bili učili kot . dijaki.
Predsednik Pattai obljubuje, da bo storil >86 potrebno korake.
Potem se nadaljuje razprava o rusinskem predlogu zaradi gališkega ministrstva. Baron Bienerth je nastopil proti predlogu in je zagovarjal gališke ministre.
Seja se je zaključila ob 4. popoldne.
Umetnost in književnost.
: Razprave VII. zbora lagoaloTauke socialne demokracije. V založbi Delavske Tiskovne Družbe v Ljubljani je izšel zapisnik o razpravah letošnjega strankinega zbora. Lična knjižica obsega 112 strani. Sestavljena je po stenografičnem zapisniku ter podaja v pregledni obliki referate in razprave vseh
priloga »Rdečemu praporju" z dne 30. aprila 1909-
treh dni, vse sklepe, imenik delegatov in novi pravilnik stranke; dodan je tudi brnski narodnostni program. Knjiga je torej neobhodno potrebna vsakomur, ki hoče poznati strankino življenje, zlasti pa vsakemu sodrugu, ki hoče bodisi tudi v najožjem krogu delovati agitatorično. Z ozirom na obsežnost se lahko pravi, da je cena 60 vinarjev zelo nizka. Vsem sodrugom, ki se zanimajo za notranje delo in za razvoj stranke, priporočamo zapisnik najtoplejše. Naroča se pri Delavski Tiskovni Družbi, Ljubljana, Dunajska cesta 20.
Politični odsevi.
* Državno sodišče je imelo zadnji teden soditi o pritožbah mnogih dunajskih volilcev, ki so prišli ob svojo volilno pravico in je vzlic vsem reklamacijam pri nižjeavstrijskem namestništvu niso mogli doseči. Celo dolgo vrsto takih pritožb je državno sodišče ugodno rešilo; to se pravi: Izreklo je, da so bila dotična odločila namestništva protizakonita. Za Lucgcrjev magistrat in za dunajsko namestništvo je to dolg, a zaslužen nos, ki kaže, kako cvzorna* je tista dunajska krščansko-socialna uprava, ki jo naš pobožni «Slovenec* neprenehoma navaja za vzgled in ki jo mislijo tudi naši klerikalci vpeljati povsod, kjer dobe moč y svoje kremplje. Ampak izplačalo bi se tudi pri nas s primerno natančnostjo pregledati različne volilne imenike. Tudi tu bi se našlo gradiva za državno sodišče.
* Ministra Košut in Apponyi sta bila v soboto, kakor je bilo napovedano, pri cesarju na avdienci in sta mu predložila ustanovitev samo-stalne ogrske banke. Ogrska kriza se torej razvija natančno po programu. Pa pravijo, da ni v političnem življenju nič humorja!
* V kontrolno komisijo za državne dolgove je poklican vsled smrti češkega poslanca Kaftana dosedanji nadomestnik te komisije, poslanec El-d er s c h. To je prvi socialni demokrat, ki je prišel v kontrolno komisijo državnih dolgov. Počasi pride vse na vrsto.
* V Venecneli se gode različne reči, ki kažejo, kakor da bi se tam razpoloženje izpreminjalo zopet pregnanemu predsedniku Castru v prid. Poseben dekret predsednika določa, da še puste vse osebe na svobodo, ki so prišle v zapor ob priliki Castrovega padca, vštevši tiste, ki so bile deležne zarote za umor predsednika Gomeza. Podpredsednik Beli iti ni prevzame začasno pred-sedništvo.
* V Tabriin v Peniji je lakota na vrhuncu. Vse pekarne so zaprte. Mnogo ljudi je od lakote umrlo. Cele skupine žen so demonstrirale po mestu. Satar kan zatrjuje, da se ne vda na noben način in da je izmišljena govorica, češ, da želi oboroženo posredovanje Rusije.
* Pariški sindikat brzojavnih in telefonskih delavcev je sklenil praznovati prvi majnik. Ministrski predsednik Clemenceau in minister za javna dela Barthou sta sklenila, pozvati več poštnih in brzojavnih uradnikov k sebi zaradi govorov, ki so jih imeli po shodih.
Iz stranke.
o Polj. Kakor vsako leto, praznuje tudi letos puljsko delavstvo prvi majnik. Praznovanje se vrši po sledečem sporedu: Dopohne je ob 10. javen shod v «Arco Romano, kjer govorita sodruga Petejan in Lirussi. Popoldne je ob 4. velik shod v gledališču Ci scu 11i. Tukaj poroča državnozborski poslanec dr. Ellenbogen z Dunaja in eden tržaških poslancev. Po shodu je obhod po mestu, kateremu sledi velika ljudska veselica na vrtu in dvorani «Arco Romano*. Slovenskim in hrvatskim delavcem priporočamo, naj se v polnem številu udeleže shodov in veselice.
o Skrilje na Primorakem. Tudi naša krajevna organizacija je sporazumno z zadrugo v Dobravljah sklenila praznovati prvi majnik na sledeči način: Opoldne se zbero sodrugi pri sodrugu Vrčonu, odkoder se odpeljejo v Ajdovščino, kjer je sestanek v zadružni gostilni, od tam se odide v Lokavec, iz Lokavca na postajo Cesta v restavracijo Stare, potem do Rebka, odkoder se sodrugi vrnejo do Vrčona. Tako praznujemo prvič na kmetih prvi majnik v znamenje, da se zayedamo, da pripadamo ■vetovni stranki, ki je edina rešiteljica nižjega delavnega ljudstva.
o Agrarno vprašanje na franooikem kongresu. Letošnji zbor francoske socialistične stranke *e je bavil tudi z agrarnim vprašanjem in za nas, ki imamo opraviti s pretežno poljedelskim prebivalstvom, so te razprave tembolj zanimive, ker se v mnogih krajih tudi kmečko ljudstvo večalimanj približuje socialni demokraciji in je stranka že zdaj prisiljena, resno se baviti s kmečkimi vprašanji. Tudi v pretežno industrialnih deželah je ta problem stalno na dnevnem redu socialne demokracije; na Nemškem je cela vrsta odličnih sodrugov, ki ga študira že dolgo let in nekateri se bavijo skoraj izključno s tem vprašanjem. Veliko pozornost mu Posvečujejo na Ruskem. V nekaterih deželah se pa £P>ra tudi praktična organizacija stranke močno na jfmečko prebivalstvo. Na Hrvatskem je n. pr. sodrug ^orač izvoljen za poslanca v popolnoma agrarnem »dskem okraju; poljedelski delavci v Sremu imajo ttepko organizacijo, toda oni niso mogli voliti Ko-
rada, ker nimajo volilne pravice. Po hrvatskem zakonu je treba plačati najmanj 40 kron davka, da se ima volilno pravico, kar dokazuje, da so volili sodruga Korada pravi kmetje. Velike poljedelske socialistične organizacije so na Ogrskem, v Italiji, na Bolgarskem, razvijajo se tudi na južnem Češkem.
Na francoskem kongresu v St. Etiennu je bil poročevalec o agrarnem vprašanju sodrug Čampe re-Morel, ki je podal različne predloge. Ker so se od-kazali komisiji in se bo o njih še razpravljalo, jih priobčimo pozneje, za danes pa objavljamo najvažnejše momente iz zanimive debate.
Rappoport je dejal, da niso niti Campere-Morel, niti njegovi prijatelji nikdar zatajevali kmetom zadnjega cilja, podružabljenje proizvajalnih sredstev. Naš nazor o gospodarskem razvoju nam pravi, da je velika posest kot produktivna sila vspešnejša in da se mala last ne da rešiti. Pridobiti moramo kmete s tem, da varujemo njihove interese.
Lagardelle: Mi ne moremo niti reševati, niti razbijati male lasti. Tudi Engels je spoznal, da ne moremo vstvarjati nobenih uredb, ki bi nas branile protisocialističnih kmečkih čutov. Koristne reforme, ki jih predlaga Čampe re-Mor el, kakor združitev kmečkih zadrug s konsumnimi društvi, niso nič v bistvu socialističnega. Poštarska stavka je pokazala, kako se dajo očistiti državne funkcije. Marz je dejal o komuni, da je bila c en ena vlada. Tukaj je pot, ki vodi h kmetu. Pokazati mu moramo, da smo drugačna stranka kakor tiste, ki delajo lov na njegove glasovnice.
H e r v d govori kot zastopnik čisto kmečke federacije (departma Jonne) in pravi: S Campere-Morelom se strinjava, da moramo v prvi vrsti nastopati za posle in dninarje, če nastane spor, tudi proti malemu posestniku. Kakor on, smatramo tudi mi malega kmeta za izkoriščanega delavca in zadruge za sredstvo proti kmečkemu egoizmu. Ampak te uredbe niso specifično socialistične; tudi nekatere druge stranke jih zagovarjajo. Campčre-Morel misli preveč na volilne interese; Jaurč3 je zašel v to napako in ne misli, kako so izdajalski političarji spravili parlamentarizem na slab glas. (Mejklici: Pa terorizem! Azev!) Mi ne vidimo koncentracije zemljiške lastnine, temveč pomnoževanje srednje posesti. Obračati se moramo torej do kmeta z drugimi argumenti.
Jaurčs: Ali je Campčre-Morelov nazor o samomorilnem kmetovem delu fiziologično in gospodarsko upravičen? Zdi se mi, da se na kmetih poprečno dalje živi kakor v mestu. Zato je pa vendar socialistična akcija na kmetih potrebna. Zadruga se lahko boljinbolj približuje ideji skupne lastnine. Drugo vprašanje: Poleg kmečke lastnine je še neka druga. Legenda je, da bi bila Francija dežela malega kmeta. Dve tretjini zemlje, in prav najboljša zemlja ni v kmečkih rokah. Ali naj čaka socialistična stranka na popolno zmago, da naskoči veliko posest? Mi ne smemo velike posesti razbijati v male kose. Campčre-Morel hoče kmete braniti pred kapitalisti na kmetih, pred sladkornimi tovarnarji i. t. d. Dobro. Ampak izključite podružabljenje, ki naj bi se izvršilo že danes. Ta kongres ni zaključek, temveč začetnik za proučevanje kmečkega vprašanja. Jarka, ki deli delavca in malega kmeta, nočemo poglobiti. Na Francoskem ni revolucija samo delo industrialnega proletariata. Imeli smo kmečko gibanje že pred delavskim gibanjem. Svojo akcijo na deželi moramo neprenehoma razširjati. Z enostavnimi Hervčjevimi formulami ne pridemo daleč. Motodično moramo postopati, s premišljeno, cilju odgovarjajočo, v vse globočine naroda prodirajočo, propagando. Kmeta, ki ga spravlja veleposestnik neštetokrat v nevarnost, vodimo k politični in socialni svobodi
Guesde: Kako se more socializem razširjati na deželi ? Glede na brezposestne smo enega mnenja. Z delavci moramo govoriti na deželi prav tako kakor v mestu ter jim dokazati, da nimajo nobenega upanja v družbi, v kateri je delavna moč prodajno blago. Potem imamo drugi element: Male najemnike, delne najemnike, kolone. Tudi oni so brezposestni in tudi zanje velja enaka metoda v agitaqjlji. Edini čin, ki jim more pomagati, je razlastitev kapitalističnega razreda in podružabljenje proizvajalnih sredstev. Edini težki problem se tiče male lastnine. Tukaj sta last in delo še združena v eni osebi in lastnik je svoj lastni izkoriščevalec. Kako naj se zadržujemo napram tem štirim mi-lionom malih lastnikov. Kjer ni last iztrgana delu, tam ne smemo ekspropriirati. Mi smo prišli vračat, ne pa krast. Kmetu moramo povedati: Ne socialna revolucija, temveč koncentradja kapitala ti jemlje, kar imaš. Kadar bomo gospodarji, te bomo rešili bremen, dolgov, davkov. Kadar boš spoznal vrednost kolektivistične (skupne) lastnine, jo boš sam zahteval Naš trud za varstvo kmeta ni v nasprotju z našo revoludonarao propagando in z gospodarskim razvojem. Nikakor ne verjamemo, da bi velike akcije podržavljanja koristile delavcu in malemu kmetu, ki imajo plačati stroške. Nikakršne koristi nimamo, če se poveča moč podjetniške države. Socialistična stranka mora vzgajati proletariat za novo družbo, ki jo bo imel, kadar bo sam hotel.
Predlogi, ki so bili vloženi o agrarnem vprašanju, so se odkazali komisiji, pa bomo še poročali o njih.
Vabilo na naročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca aprila, da jo zopet obnove. Pri tem naj se ozirajo na to, da je naročnina od 1. aprila 1.1. naprej nekoliko povišana z ozirom na to, da
izhaja od 1. aprila naprej
„Rde61 Prapor” trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sobote
ter velja: Za Avstro-Ogrske dežele:
za celo leto	14*—	kron
za pol leta	7-—	n
za četrt leta	3'50	n
na mesec	1-20	
Za Nenčljo: za pol leta	K 7-90
za četrt leta	„ 4*—
Za Ameriko: za pol leta	K 9*50
za četrt leta	„ 4-80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo »Rdečega Prapora“.
Konec despota.
Abdul Hamid je bil sultan. Več kakor 32 let je gospodoval nad Turčijo, kakor da je bil ne vladar, temveč lastnik dežele in kakor da so bili prebivalci ne državljani, temveč njegovi osebni sužnji. Uživati materialne slasti, zbirati bogastvo brez obzira na vire in na pravico, pa bati se za svoje življenje, to je bila 32 let svrha njegovega vladanja. In vsako sredstvo, ki je služilo temu namenu, je bilo dobro in vsako hudodelstvo, ki mu je pomagalo, je bilo dovoljeno. Nezvestoba je bila glavna Abdul Hamidova lastnost in njej se je pridruževala brezprimerna krvoločnost. Ko je prišel na prestol, je moral obljubiti, da vpelje ustavo; komaj se je tron ogrel pod njim, je pokopal ustavo. Verolomen kakor je bil, se je neprenehoma bal nezvestobe drugih. Kakor mu življenje drugih ljudi ni veljalo boba, tako je trepetal nočindan za svoje življenje. In zaradi tega je dal daviti in strupiti in je organiziral vohunstvo na tako široki podlagi, da ni bil sosed varen pred sosedom, ne brat pred bratom, ne oče pred sinom. Lahko se reče, da je polovica Carigrada špionirala drugo polovico.
Ko so lani Mladoturki zmagali, je Abdul Hamid vnovič vpeljal ustavo. Prisegel je na koran pred oficirji, pred šejk ul islamom, pred vsem narodom in pri prvi priliki je prelomil vse prisege in s pokradenim denarjem organiziral reakcijo proti ustavi.
Sedaj pa je bila mera njegovih zločinov polna. Zopet so vstali Mladoturki, zopet so zmagali, a tako prizanesljivi niso več bili kakor lani. Abdul Hamidove slave je konec, umakniti se je moral in njegov brat Rešad-efendi je zdaj sultan in kalif — senca božja...
Mladoturki so zmagali. V krvavem boju so zavzeli sultanovo rezidenco in glavno mesto svoje domovine. Ko so se začele ponoči od petka na soboto macedonske čete pomikati naprej, so bile pripravljene na odpor. Ponudile so carigrajski vojski pardon, toda del sultanovih čet je odklonil kapitulacijo in boj v mestu je postal neizogiben. Po nepotrebnem; zakaj dolgo ni trajalo, pa je zavihrala bela zastava, ki pomeni kapitulacijo, na Jildizu; sultanovi vojaki so se še bojevali, sultan se je že vdal.
Mladoturki so doslej v vsakem oziru mojstrsko nastopali. Ko so dobili glas o reakcionarnem uporu v Carigradu, se niso ne en hip obotavljali; nemudoma so napovedali boj reakciji in sultanu samemu. Toda mladoturška stranka je le stranka in še to ne popolnoma v evropskem zmislu, nikakor pa ne država, da bi mogla v 24 urah mobilizirati. S čudovitim zaupanjem se je zanašala na moč svojih načel; toda za zmago ne zadostuje nobeno načelo in noben program, temveč je potrebna stvarna moč. To je bilo treba zbrati pred carigrajskimi vrati in to je mlado-turško vodstvo vzorno izvedlo. Ko so solunske čete šele začele korakati proti Carigradu, so že raznašali glas po svetu, da jih je 30, 35, 40 tisoč dan hoda pred mestom. Bilo je to že za-
radi tega nemogoče, ker je bilo vojski premalo železnic na razpolago. A v Carigradu so morali verjeti, da se koncertrira pred vrati velikanska moč, zakaj ta vera jim je branila izpad in omogočila Macedoncem mirno zbiranje.
Bilo pa je treba tudi časa. Zakaj ne napadejo solunske in drinopoljske čete mesta, če so že zbrane? . .. Mladoturški odgovor je pričel, preden je kdo vprašal. ,, Pogajajo se; sultanu so se stavile ponudbe; dosegla se je popolna sprava; sultan je odstavljen; sultan ostane; i. t. d. i. t. d.“ In vsa ta politika ni imela drugega namena, kakor zakriti vojaške manevre in koncentracijo. Ko so Mladoturki imeli približno 28.000 vojakov skupaj, so govorice utihnile, pa je prišel marš v Carigrad. Nekatere sultanove čete so ee uprle, na nekaterih mestih je bil boj hud, tudi artilerija je posegla vmes; nekoliko ur so trajale bitke in končale so se z mladoturško zmago.
Medtem pa je »Narodni zbor* opravljal politično delo. Na tajni seji so mu bili predloženi dokazi, da je sultan sokriv na revolti dne 13. t- m., na kar je zbornica takoj s pretežno večino sklenila, da se sultan Abdul Hamid odstavi ter proglasi za njegovega naslednika princ Rešad-efendi. V ponedeljek zvečer je posetil sultana vrhovni poveljnik mladoturške armade Mahmud Šefket paša ter mu sporočil, da je njegova de-tronizacija neizogibna, ako se hoče kaj hujšega preprečiti. Sultan je to obvestilo baje mirno vzel na znanje.
V torek ob V23. popoldne je bilo gotovo. V Carigradu so začeli pokati topovi — 101 strel — to je bilo znamenje, da se je na tronu izvršila izprememba. Narodni zbor je odposlal k Abdul Hamidu dva poslanca in dva senatorja, da mu naznanijo sklep o njegovi odstavitvi. Abdul Hamid je dejal: To je moj kizmet. Kazal je skrb za svoje življenje, a rekli so mu, da ga varuje osmanski narod. Potem je dejal, da bi rad bival v čereganski palači, v kateri je bil nekdaj zaprt sultan Murat.
Medtem se je deputacija narodnega zbora poklonila novemu sultanu Rešadu, Mehmedu V., v džamiji Dolma bagdže. Odtod se je po morju odpeljal v Jildiz, kjer je prisegel na ustavo.
Mladoturški odbor izdeluje spomenico, ki se razglasi in baje pošlje vsem državam. Spomenica dokazuje Abdul Hamidu vse umore od smrti Micehatove do zadnjih pokoljev Armencev. Novi sultan bo vladar po imenu. Več menda tudi ne bo zahteval.
Domače vesti.
— Kranjski deželni odbor se je zopet »odlikoval*. Ta korporacija, ki se menda peha za kakšno nam neznano za ceno nazadnjaštvo in brutalnost, je brez vsakega opravičenega povoda odpovedala dosedanjemu kustosu kranjskega deželnega muzeja, gospodu Šmidu, in je na njegovo mesto nastavila, ne da bi bila razpisala službo, nekega Mantuanija. S pravo besedo se ta slučaj ne more imenovati drugače kakor i kan dal. Razlog odpusta drja. Šmida in nameSčenje drja. Mantuanija je namreč kratkomalo ta, da klerikalci, sedanji gospodarji kranjske dežele, ne trpe v službi »sferdirbanega farja*, temveč hočejo ysa važnejša mesta Cimprej spraviti v kremplje »zanesljivim* klerikalcem. Dr, S m i d je bil katoliški menih, toda sledeč svojemu prepričanju, je zapustil meniški stan in katoliško cerkev, postal protestant ter se oženil. Njegovim znanstvenim vspehom ni to prav nič Škodovalo in kranjskemu muzeju se ne pozna ne od zunsj ne od znotraj, če ga vodi pravoverni kristjan ali pravoverni mohamedanec. Pozna se mu le to, da ga vodi znanstveno izobražen mož, ki ne prihaja samo enkrat po svojo plačo, ampak smatra delo za svojo dolžnost. Dr. S m i d, ki je dobival z ozirom na naloge muzejskega kustosa malo plačo, je spravil poprej skrajno zanemarjeni muzej v red in je pribavil sebi ugledno ime, muzeju pa pažnjo v znanstvenem svetu. Ampak pri kranjskem deželnem odboru je že tradicionalno, da resnične in resne zasluge nič ne veljajo. Človek mora trobiti v politični rog deželnih komandantov in se plaziti v prnbu pred visoko prevzviSenimi gospodi deželnimi odborniki, potem je dobro, vse drugo pa ne yelja nič. Da ne more tiranija, ki vlada v deželnem dvorcu, ničesar očitati drju. Šmidu, je razvidno že iz tega, da ni uvedla proti njemu nobene disciplinarne preiskave, temveč ga je kar meni nič tebi nič posadila na cesto.
Škandal gre seveda v prvi vrsti na račun klerikalne večine v deželnem odboru. Leta in leta je črnuharska stranka godla pesem politične poštenosti in pravičnosti; Šušteršiči in Kreki so grmeli proti korupciji; V3a svojat je kar bruhala iz sebe «de-mokratične* fraze. Komaj je dobila moč v svoje kremplje, se pa že valja v blatu najostuduejSe korupcije, uganja strankarsko politiko, deli protekcije na vse strani, kjerkoli je kaj klerikalnega, in odjeda kruh vsemu, kar se ne valja pred njo na trebuhu. Človeku se zgabi, ko vidi to gospodarstvo. Tu je Jupiterček La m p e, ki je bil — z jezikom seveda •— včasi »poosebljena* pravica za vse, ki pa xdaj smatra deželno odborništvo za agitacijsko mesto za tercialsko »Slomškovo zvezo* in vprašanje vsakega učitelja, če je »v nasi organizaciji*. Tu je lak non lucendo profesor Jarc, ki sodi znanost Človeka po
številu božjih potov. Tu je dr. Pegan, ki je včasi kakor ljudski tribun sam rohnel proti deželnemu odboru in ki zdaj glasuje za vsako brutalizacijo, za vsako maščevanje, on, prepričani katoličan in kristjani Šuklje — no, zakaj bi pa Šuklje ne bil vesel, da je deželni glavar in Edler von? — Ampak v tem slavnem deželnem odboru, v katerem imajo klerikalci skoraj same »mlade šturmarje*, sedi tudi starina liberalec dr. Tavčar. Ta možakar pa je sokrivec in povedati je treba, da je v novem deželnem odboru vse tako na eno kopito, kakor je bilo v starem. In kadar gre za kakršnokoli discipliniranje, tedaj je »svobodomiselni* Tavčar z dušo in telesom zraven. Kakor v svoje opravičenje pripovedujejo klerikalci po Ljubljani, da je sam glasoval za Šmidov odpust in prav nič se ne čudimo, če se spominjamo na vso dolgo vrsto podobnih afer od Schweigerjeve in Robidove, pa do Šmidove. Za klerikalno večino to seveda ni opravičenje. Naj bi bilo v deželi tudi deset Tavčarjev, se vendar ne otresejo tega, da so vpeljali v deželi pravo politično simonijo, ki, kakor je še mlada, že smrdi do neba. Odkar vlada klerikalna banda v nesrečni kranjski deželi, ni treba človeku nič drugega kakor dobro porcijo politične nezna-čajnosti in ostudnega lizunstva, če hoče, da se mu bo dobro godilo. Cele trume novih deželnih zavodov prav gotovo niso sklenili ustanoviti is deželne potrebe, ampak ker potrebujejo sinekur za klerikalne štreberje. Tako štreberstvo se dandanes na vsak način izplača. Ce si medicinec, ti ni treba dokaza-vati, da poznaš svojo stroko, da imaš zdravniške vspehe, ampak načečkaj čimbolj bedasto »katoliško* čenčarijo v »znanstveno* glasilo torkvemadistov, delaj se kakor da verješ v Brezje in v Lurd, pa dobiš štipendij, ki ga štirje drugi ne morajo dobiti. Hodi javno z roženkrancem po ljubljanskih cestah, pa te razglase za znanstveno luč. Pripoveduj, da si »študiral* apologetiko, pa boš imeniten jurist. Saj tudi novi kustos dr. M a n t u a n i ni vzet iz dunajske dvorske biblioteke zaradi njegov h znaastvenih sposobnosti, temveč je z letno 8000 kronami imenovan za kustosa edino in izključno zato, ker je »katoličan*. Zakaj da bi moral biti muzejski kustos muzikalni historik, je doslej povsem neznano. Povedati je pa tudi še treba, da se je pripravljalja akcija zoper Šmida že več kakor leto dni, odkar je garda dr. Šušteršiča vedela, da je deželni zbor dozorel zanjo.
Ce se torej teokracija ne reši odgovornosti na noben način, se mora vendar tudi konštatirati, da je dr. Tavčar soodgovoren in ž njim cela li-beralonska stranka, ki trpi vodstvo takih teroriza-torjev, kakršna sta drug drugega vredna »svobodomisleca* Hribar in Tavčar. Da je Hribar tiranska natura, je že davno znano m njegovi brezobzirnosti na rotovžu, pri Slaviji in povsod, kjer komandira, se človek že ne čudi več. Ampak Tavčar je vedno veljal za nekako svobodno dušo, »za dobrega človeka* Itd. Enkrat je pa vendar treba povedati, da je tudi to oSaben avtokrat, čegar »svobodomiselstvo* ni nič drugega, kakor boren spomin na pretekle dneve prot farStva. Odkar se je spokoril, je Se to odplavalo po vodi in ostal je le Se napuh in jetniSničarski instinkti. Tavčar je pomagal klerikalcem, disciplinirati liberalne učitelje, pomagal jim je posaditi Šmida na cesto, pomagal jim je nastaviti Mantuanija in vprašanje je le, zakaj ne gre z dlako in kožo v klerikalno stranko, kjer je zanj najprimernejše mesto. Toliko »vere* kakor tisoč drugih klerikalcev, ima že Se, sicer jim je pa v vsem enak. Torej — po Jegličev blagoslov, pa bo vse v redu.
— Klerikalni vodja dr. Krek je imel v nedeljo smolo. Neko klerikalno društvo v Podgori pri Gorici ga je povabilo na shod, dasi bi bilo moralo vedeti, da je v Podgori velik klerikalen shod nemogoč in da bo mnogo delavcev čutilo tako priredbo kot provokacijo. Dr. Krek, ki menda ne pozna ondotnih razmer, jo je res primahal v Pod-goro. Toda shod, ki je bil sklican v razmeroma veliko Bergantovo dvorano ob 2. popoldne, se ni mogel pričeti ob 2., pa tudi ne ob poltreh, ne ob treh, ampak Sele ob 7,4., ko se je bilo nabralo nekoliko socialnih demokratov, so klerikalni junaki zbrali svojo korajžo ter so otvorili zborovanje. Socialni demokratje so sklicali ob 4. popoldne sami syoj shod. Dopoldne so zaupniki sklenili, da se gre popoldne pač korporativno pogledat na klerikalni shod, da se pa zopet korporativno odkoraka na shod, na katerem je imel poročati sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Prvi del tega sklepa se je izvršil po dogovoru. Dasi je bilo le Se malo časa do lastnega shoda, je delavstvo vendar na vsak način hotelo pogledati h klerikalcem. Dr. Krek, ki je začel govoriti v takorekoč prazni dvorani, je dobil naenkrat celo trumo poslušalcev. Nihče ga ni motil. Približno 20 minut je govoril; tedaj se je delavcem sporočilo, da se začne socialnodemokra-tični shod. Dvorana se je začela prazniti. Tedaj je katoliški predsednik, ki ni mogel več zatajevati svoje jeze, napravil mastno neumnost; pokazal je namreč svojo jezo z besedami. Ce bi si bil prihranil svoje neslane opazke, bi se bila dvorana mirno izpraznila; ostalo bi bilo tistih 5 ali 6 klerikalnih pristašev, kar jih je bilo tam. Tako se je pa nekoliko sodrugov, ki niso vedeli za dopoldanski sklep, postavilo na noge, pa so zahtevali, da se sploh zaključi klerikalno zborovanje, kar se je po dolgem prepiru tudi zgodilo. Med tem se
je izvršil socialno-demokratični shod ob jako veliki udeležbi v najlepšem redu. Dr. Krek, kateremu niso vrane popile možgan, že menda razume, da se je v tem uporu oglasil jako zdrav čut delavstva. Goriški delavci so svoje domače klerikalce tako dobro spoznali, da ne marajo več ne domačih, ne ljubljanskih. Če premisli to epizodo, bo dr. Krek gotovo tudi spoznal, da igra naravnost nemogočo vlogo; tu hoče med delavci agitirati proti kapitalizmu, tam je pa v prvih vrstah stranke, ki stoji popolnoma na kapitalistični podlagi. Delavci čutijo, da to ne gre. Dr. Krek že tudi razume, da je to absurdno; ampak iz svojega spoznanja vendar ne bo' izvajal praktičnih posledic. Ostal bo tam, kjer je, med škofi in prelati, med cerkvenimi in klošter-skimi kapitalisti, med tistimi, ki uče, da se delavec na tem svetu nima kaj bojevati in da mora biti nebeško kraljevstvo njegov edini cilj. In to je, česar se drju. Kreku ne more odpustiti. To je, zaradi česar je doživel tudi fiasko v Podgori, ki bi mu ga bili ondotni aranžerji prav lahko prihranili, če bi ga nekoliko bolj spoštovali in če bi bolje poznali razmere v svoji občini.
— Razprava zaradi snemanja nemških tabel
v lanskih septembrskih dneh se je končala v torek zvečer ter je deželno sodišče izreklo sledečo sodbo:
1. Obtoženci Žiga Vodušek, Arnošt VVindischer, Josip Bukovnik, Josip Štrus, Danilo Cerar, Ludovik Lovšin, Franc Škof, Viljem Leben in Valentin Lučin so krivi, da so dne 21. septembra v Ljubljani v zvezi z neznanimi storilci pretili lastnikom in uslužbencem v obtožnici naštetih tvrdk posredno ali neposredno, bodisi z grozečim nastopom, bodisi z napovedbo, da se bo sicer vse razbilo, s poškodovanjem na lastnini v namene od njih izsiliti, da bi sami odstranili nemške ali dvojezične napise in je žuganje bilo takšno, da so se mogli tisti, katerim se je žugalo, biti po pravici v strahu in je žuganje tudi imelo uspah, ter so zakrivili s tem hudodelstvo po § 986 k. z. Razun tega pa je obtoženi Vodušek tudi grozil v Gruberjevi trafiki prodajalki Pas, da je zaprla trafiko.
2. Obtoženci Josip Bukovnik, Ciril Kranjc, Danilo Cerar, Ludovik Lovšin in Franc Škof so tudi krivi hudobne poškodbe tuje lastnine § 468 k. z. 3. Obtoženi Danilo Cerar pa je poleg tega kriv prestopka v smislu § 312 k. z., ker je žalil v § 68 k. z. omenjene osebe, ko so opravljale svoj uradni posel s klicem »pfui, abzug žan-darmerijal*
Obsodijo se pa: 1. Žiga Vodušek po § 100 k. z. z ozirom na §§ 54 k. z. in 265. kaz. pr. r. na dva meseca navadne ječe. 2. ArnoSt VVindischer po § 100 k. z. z ozirom na § 265 k. pr. r. na dva meseca težke ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in trdim ležiščem; 3. Josip Lotrič po § 100 k. z. z ozirom na §§ 54 in 55 k. pr. r. na tri mesece težke ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in trdim ležiščem; 4. Josip Bukovnik po § 100 k. z. z ozirom na §§ 35 in 54 k. z. na en mesec 'navadne ječe; 5. Ciril Kranjc po g 468 kaz. z. na pet dni zapora; 6. Josip Štrus po § 100 k. z. z ozirom na §§ 54 in 55 k, pr. r. na 2 tedna težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsak teden; 7. Danilo Cerar po §§ 100 in 312 k. z. z ozirom na §§ 34 in 54 k. pr. r. na 10 tednov navadne ječe,-8. Ludovik Lovšin po § 468 kaz. z. z ozirom na § 260 b) k. z. na 3 tedne zapora, poostrenega z dvema postoma in enim trdim ležiščem vsak teden; 9. Fran Škof po § 468 k. z. z ozirom na § 260 b k. z. na dva tedna zapora, poostrenega z dvema postoma in enim trdim ležiščem vsak teden; 10 Vdjem Leben po § 100 k. z. z ozirom na § 54 k. z. na en mesec težke ječe, poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem vsakih 14 dni in 11. Valentin Lučin po § 100 k. z. z ozirom na § 54 k. z. na tri tedne navadne ječe. Poleg tega morajo vsi obtožmei skupno plačati stroške kazenskega postopanja, Bukovnik in Cerar tudi 19 70 kron odškodnine Kastnerju, Kranjc Kendi 10 K, ter Lovšin in Škof Mahru 40 K. Kar zahtevajo oškodovanci več, se zavrnejo na civilno pravno pot. Oproste se pa popolnoma: Leopold Tratnik, Vladimir Rohrmann, Franc Miklavc, Franc Podržaj, Rudolf E st, Albin Orehek, Fran Fatur, Fran Krapež in Anton Meglič očitanih jim hudodelstev; Ciril Kranjc, Ludvik LovSin m Fran Škof pa hudodelstva po § 98 b.
— Potrjeni deželni zakon. Cesar je potrdil premembo deželnega zakona glede sestave deželnega Šolskega sveta. Po tej premenbi obstoja deželni Šolski svet iz 1. deželnega predsednika ali njegovega namestnika kot predsednika, 2. Štirih zastopnikov dežele, katere imenuje deželni odbor,
3. referenta za administrativne in ekonomične zadeve, 4. deželnih šolskih nadzornikov, 5. dveh katoliških duhovnov, 6. dveh članov učiteljstva in 7. zastopnika mestne občine ljubljanske.
Strokovni pregled.
=* Deveti občni Sbor Zveze lesnih delavcev ■* je vrSil — kakor smo že nakratko poročali — na velikonočne praznike na Dunaju. Udeležba je bila velikanska. Predsedovala sta sodrug Mrkvička in Pech. Poročilo načelstva je podal sodrug Gross, poročilo kontrole sodrug Danek in Krnansky, ki sta predlagala popolno zaupanje načelstvu, kar sa ja
seve tudi odobrilo. O razsodišču je poročal sodr. Wessely. O prispevkih je referiral sodr. drž. poslanec Widholz. Dejal je, da je potreba na vsak način povišati dosedanje prispevke. L. 1906 je imela Zveza 252.000 K premoženja, 1. 1907 pa 25B.000 K, konec 1. 1908 se je pa ta svota skrčila na 201,000 K kljub velikemu prirastku Članov. V 1. 1907 so znašali dohodki Zvezinih fondov 418 000 K, izdatki
414.000 K — vi. 1908 so znašali ti dohodki
467.000 K, izdatki pa — 529.000 K. Deficita je
62.000 K! To je posledica krize. Da se temu opomore, treba je zvišati prispevke. Načelstvo predlaga, prispevke od 30 vin. na teden na 38 vin. povišati pri moških članih, pri ženskah pa od 10 na 15 vin. Drugi razred prispevkov pa naj se opusti. Pristopnina pa se naj zviša iz 25 vin. na 50 vin. — K debati se je oglasilo vse polno delegatov, ki so razpravljali o predlogih. Končno se je Izvolila komisija, ki je imela posebno posvetovanje o povišanju prispevkov. Rezultat posvetovanja je bil predlog: prispevki I. razreda naj znašajo celotno 64 vin., II. razreda 50 vin. in III. razreda (za ženske) 30 vin. Odpade pa prispevanje v dele-gacijski in solidaritetni sklad posebej. Podpore naj ostanejo kot doslej, le potovalna podpora naj znaša 1 K 40 r na dan. Ta predlog se je tu i sprejel. — O štrajkih in izprtjih je poročal sodrug Gross. Sprejela se je resolucija, ki pravi, da je najvažnejša naloga strokovnih organizacij izboljšanje gospodarskega položaja svojih članov. Pri vseh mezdnih gibanjih pa je vedno takoj že v početku obvestiti zvezino načelstvo in vodstvo skupine podružnic posameznih ozemelj. Početek in konec štrajkov določa načelstvo Zveze. Pogodbe so veljavne le takrat, če so napravljene s privoljenjem zveznega načelstva. Priporoča se dalje posameznim podružnicam, naj si po močnosti urede svoje posebne obrambne sklade, saj boj delavstva proti izkoriščevalnim podjetnikom prečesto zavzame take dimenzije, da je prav dobro, če so doma fondi, ki pridejo v potrebi na pomoč. — O časopisju sta poročala urednika Grunel in Richter, eden za češki, drugi za nemški strokovni list. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen zopet sodrug Mrkvička, za namestnika pa sodrug Adolf Pech in Josip Va-nek. — O organizaciji sta poročala sodrug Pech in Grunel, o premembi pravil sodrug Gross. Odslej se bo pošiljalo na občne zbore za vsakih 150—300 po enega delegata. O socialnem zavarovanju je govoril poslanec Widholz. Konštatiral je, da je imela vladina predloga soc. zavarovanja celo vrsto pomanjkljivosti, ki seveda ne morejo zadostiti težnjam delavcev po pravilni starostni in onemoglostni preskrbi. Da se je samostojne zavarovance v predlogi pritegnilo k delavskim zavarovancem, je napačno in poslednjem škodljivo. Delavci si morajo s svojim denarjem ustanovljene zavode upravljati sami! — Glede kraja, kjer bo prihodnji Zvezni zbor, se je sklenilo prepustiti načelstvu, da to ukrene, kar bo potrebno ... Povišanje prispevkov je marsikaterega člana organizacije ozlovoljilo, ali če se vse natančno primisli, potem je gotovo, da je bilo povišanje potrebno. Boj dunajskih mizarskih pomočnikov nam vsem jasno kaže, kako trdovratni so podjetniki in kako vseeno jim je: ali imajo delavci jesti ali ne. Na tisoče delavcev so izprli ter jih prepustili usodi. Gorje bi jim bilo, če ne bi imeli organizacije, ki jim je skočila na pomoč, da jih je obdržala v življenju 1
“ Občni ibor Zveze kamnosekov se je vršil letos na Velikonočna praznika na Dunaju. Poročilo o delovanju Zveze je podal načelnik, sodrug Mu 1 ler, ki je poročal tudi o stanju časopisa »Der Steinarbeiter*. Pri debati o časopisju se je povdarjala želja članov, naj bi «Der Steinarbeiter* izhajal vsak teden. Sodrug Mutler je odgovarjal, da je ta želja zelo lepa, ali za sedaj ni izpeljiva, ker bi preveč obremenila finance Zveze. Dejal je pa: »Kakor me veseli, da razpravljamo o tem, da bi naš nemški list izhajal po enkrat na teden, prav tako bi me še bolj veselilo, če bi se dosedanji štirinajstdnevnik bolj temeljito prebiral.* To je tudi res. Tudi za naše slovenske člane velja prav to. — Sodrug Sirotek je podal poročilo o češkem, poljskem, slovenskem in italijanskem časopisju kamnosekov. — O plačilnih gibanjih in ta-rifih je poročal sodrug Muller. Sprejel se je predlog, s katerim se zboljšuje podpora v stavkah. Ce na primer v stavki udeleženi član Zveze odpotuje, bo odslej dobival potovalno podporo, njegova družina doma pa pol njegove stavkovske podpore. — O organizaciji je govoril sodrug Sirotek. Sprejelo se je več predlogov glede vstopnine. O bolniški podpori se je dolgo debatiralo, ali sklepi o tej podpori so se odložili. Brezposelna podpora pa bo odslej naslednja: v II. razredu po 52 tednih 15 K, po 156 tednih 20 K in po 260 tednih 30 K. Potovalna podpora je prav taka kot brezposelna. Pogrebščina bo odslej znašala: v I. razredu 30 K, v II. 25 K, v III. 20 K. — Pri volitvi je bil za načelnika izvoljen zopet sodrug Mdller, za njegovega namestnika sodrug Burda, za blagajnika sodr. Sirotek. V odboru sta tudi dva Slovenca, in sicer sodrug Hrovat in Kunčič. — Sodr. Wirkner je poročal o statistiki. Predlagal je: vsak član tnora svojo Statistično karto natanko izpolniti; v ■lučaju podpore se mora poslati s člansko knjižnico tudi statistična karta, vsaka delavnica imej tvojega Itatistikarja, prav tako vsaka podružnica. Sprejeto, — Izvolila se je pritožbena komisija, koje
sedež je v Gradcu. — Na sploh se mora reči, da je izvršil zbor Zveze delavcev s kamnom prav častno svojo nalogo. Dolžnost kamnosekov in vseh drugih delavcev s kamnom pa je, da se oprimejo še z večjo ljubeznijo svoje Zveze. Na delo, kamnoseki! Vsi v Zvezo!
Socialni pregled.
* Zidarska stavka je bila v pondeljek v Ljubljani pri Tonniesu. Trajala je le en dan, zakaj uprizorili so jo neorganizirani delavci in zato ni čudno, da je bil tudi uspeh večji za gospodarja kakor za delavce. Povod stavki je bil lahko umeven. V Ljubljani so v stavbinski stroki še take navade, da se je sploh čuditi, če dobe ti izkoriščevalci še kaj delavcev. Zidar, ki stopi pri ljubljanskem podjetniku v delo, ne ve skoraj nikdar, koliko bo zaslužil. Zakaj začeti mora brez vsake pogodbe in po celi tedni minejo, preden delavec izve, koliko bo dobil za svoje delo. Tako je bilo tudi letos pri Tonniesu. Nekateri so bili že po 14 dni, nekateri po tri tedne in več na delu, a svojega zaslužka še niso poznali. Večkrat so vpraševali, končno so zahtevali, da se jim naznanijo mezde do 24. aprila, a vse je bilo zaman. To jih je torej napotilo, da so v ponedeljek ustavili delo. Tonnies pa se je norčeval iz njih in tudi sedaj jim je na vsako posredovanje odgovarjal, da bodo stari delavci že od lani vedeli, koliko dobe, novim pa ne more reči ničesar, ker jih še ne pozna dovolj. Čuden mojster in čudni polirji, ki v treh tednih še ne poznajo delavcev! — Stavka je trajala le en dan. V torek je šel večji del zidarjev zopet na delo. Naznanila se jim je mezda, ki znaša po 3 krone, za najboljše zidarje pa po 3 K 60, oz. 3 K 70 vin. na dan. Dvaindvajset zidarjev, ki jih je smatral za nekakšne kolovodje, se je otresel, nekateri so pa sami odšli, ker ni hotel izpolniti njihovih zahtev. — Da se je stvar tako žalostno končala, je naravno, če 6e pomisli, da je bilo gibanje popolnoma neorganizirano, dočim imajo zidarji v drugih krajih v primeri z ljubljanskimi naravnost sijajne razmere. V Ljubljani so še razni nedostatki, ki bi bili povsod drugod nemogoči in se mora človek kar čuditi, da dobe ljubljanski podjetniki v takih razmerah še zidarje. Hrano in stanovanje imajo stavbinski delavci po-gostoma pri mojstru in lahko si je misliti, kako pasja je včasi ta hrana, a kako drago se jim računa. Stvar je prav kakor jajce jajcu podobna »švic»-zistemu, ki je prepovedan, pa bi priporočili obrtnemu nadzorniku, naj se nekoliko interesira za to reč. Zidarjem bi pa priporočali, da naj se organizirajo, če hočejo kaj doseči, zakaj brez boja ni nobenega uspeha, brez organizacije pa tudi vsak boj nemogoč. V zidarske razmere v Ljubljani bomo še posvetili, za zdaj pa opozarjamo stavbinske delavce, da je njihova organizacija na Resljevi cesti št. 22; tam se dobivajo vsa pojasnila vsako nedeljo in praznik dopoldne od 9. do */s 12.
Zadnje vesti.
Finančni načrt vlade. Dunaj, 29. aprila.
Socialno-demokratična zveza je napovedala finančnemu načrtu Bilinskega, ki zahteva velikansko zvišanje davka na pivo in žganje, najodločnejšo opozicijo; pravi se, da vladi ne bo mogoče, spraviti načrt v zbornici na razpravo. — Češki deželni odbor je sklenil sporazumno z moravskim napraviti akcijo proti finančnemu načrtu.
Proti trbnkemu vdeizdajničkema proeein. Dunaj, 30. aprila. Poslanec Masarjk vloži in vtemelji na današnji seji državnega zbora nujen predlog proti zagrebškemu veleizdajniškemu procesu. Za besedo so se oglasili poslanci Redlich, Laginja, Krek in Nemec.
Odškodnina za Tnrčijo. Dunaj, 30. aprila. Skupni finančni minister Burian je najel 36 mi-lionov kron predujma pri konzorciju avstrijskih in ogerskih bank, stoječih pod vodstvom zemljiško-kreditnega zavoda, da more Turčiji plačati odškodnino za Bosno. Devetnajst milionov pokrijeta avstrijska in ogrska vlada.
Državno-zakladni Uiti. Dunaj, 30. aprila. Včeraj se je proračunski odsek bavil z zadevo državnih zakladnih listov, ki jih je vlada izdala za 220 milionov, ne da bi bila vprašala parlament. Finančni minister Bil inski je zagovarjal ravnanje vlade in se je večkrat oglašal za besedo. Govorili so Maštalka, Wittek, Ghoc, Kotlaf, Gla-binski, Seitz, Kramaf, Kuranda, Stein-w e n d e r, Kolovvrat in dr. Adler. Večina govornikov je kritizirala neustavno ravnanje vlade. Ko je Bi lin s ki videl, da ne dobi večine, je dal po krščansko-socialnem poslancu Prochazki vložiti predlog, da se zaključi seja, kar se je z 19 proti 17 glasovi sprejelo.
Socialno zavarovanja. Dunaj, 30. aprila. Odsek za socialno zavarovanje je včeraj zaključil generalno debato ter je na predlog drja, Drexla izvolil pododsek 21 Članov. Za generalnega poročevalca je izvoljen dr. Drexel, poleg tega bo šest specialnih poročevalcev. Pododsek ima danes dopoldne sejo.
Ogrska kriza. Budimpešta, 30. aprila, Neodvisna stranka hoče sedanjo krizo s skrajno nepopustljivostjo izrabiti, da razbije koalicijo in napravi vladam, na podlagi pogodbe iz leta 1867 stoječim, konec. Na čelu te akcije stoji predsednik zbornice
Just. V neodvišnjaških krogih računajo, da bo državni zbor razpuščen in da dobe pri novih volitvah neodvišnjaki večino.
Turške zgodbe.
Carigrad, 28. aprila. Bivšega sultana Abdul Hamida so danes ponoči ob 1. uri prepeljali s posebnim vlakom v Solun. Sprva je protestiral proti prognanstvu, ko pa je uvidel, da ni pomoči, se je vdal v svojo usodo in šel sam prostovoljno na kolodvor.
Dona], 28. aprila. Dopisnik «N. Fr. Pr.* je bil navzoč pri odhodu Abdul Hamida v Solun. Ta dogodek opisujetako-le: Opolnoči so pripravili poseben vlak na kolodvoru. Nekaj minut po polnoči so prišli na kolodvor sultanovi adjutanti. Na to so peron zaprli vojaki. Ob polu 2. se je pripeljalo več dvornih vozov na kolodvor. Iz prvega je izstopil Abdul Hamid v civilni obleki z belim telovnikom. s temnim površnikom in fezom na glavi. Njegova brada, ki si jo sicer barva, je bila popolnoma siva. Obraz njegov je bil bolj bled, kakor navadno, toda brez sledu notranjega nemira. Na peronu je vladala grobna tišina. Sele, ko je sultan položil roko na čelo, so mu salutirali častniki. Na to je vstopil v salonski voz v spremstvu 171etnega princa Abdula Kadra in svojega najmlajšega lOlet-nega sina. Za njim je vstopilo 11 haremskih dam, katerim je Abdul Hamid galantno pomagal pri vstopu. Dame niso imele neprozornih pajčolanov, marveč lahke šale, skozi katere se je lahko videlo, da so še mlade in zelo lepe. S sultanom se vozita dva evnuha in 6 strežajev, ki so takoj zastrli okna salonskega voza z zavesami. Dame, ki so kakor njih gospodar prvič videle železnico, so radovedno in koketno dvignile zastore. Še enkrat se je pokazal Abdul Hamid ob oknu, ko je zahteval za svojega sina čašo vode in zase cigarete, na to je lokomotiva zažvižgala in odpeljala v prognanstvo največjega despota Evrope.
Solon, 29. aprila. Danes zjutraj je pripeljal posebni vlak vjetega sultana Abdul Hamida v spremstvu enajstih dam, dveh princev in šestih drugih oseb v Solun. Kolodvor je bil zaprt in vojaško zastražen. Na kolodvoru je pričakovalo sultana nekaj višjih uradnikov. Sultana so odpeljali v spremstvu kavalerije v vilo Aladini, kjer je strogo interniran in zastražen.
Carigrad, 30. aprila. Mladoturški odbor ima dokaze, da je bil po iniciativi Abdul Hamida načrt, vprizoriti veliko klanje v mestu tisti dan, ko pridejo solunske čete v Carigrad. V nekaterih krogih mislijo, da se ne bo dalo preprečiti, da pride Abdul Hamid pred sodišče in se boje, da bo obsojen na smrt. Mladoturki zatrjujejo, da mu bo življenje ohranjeno in da ostane do smrti v pregnanstvu. Zapovednik čete, ki ga straži, je major generalnega štaba Ali Feti.
Srbija. Belgrad, 30. aprila. V srbski armadi se opaža radikalno protidinastično gibanje. Razna znamenja kažejo, da si izkuša Gjorgje zopet osvojiti izgubljene pravice do prestola.
Skoai Dardanele. Magdeburg, 30. aprila. »Magdeburger Zeitung“ javlja, da je Rusija pomnožila vse garnizije ob turški meji in da hoče sedanji položaj na vsak način porabiti za prevoz skozi Dardanele.
Raznoterosti.
t Mesino bodo zop-t sezidali. Inženir Cannizzari je izdelal načrte, po katerih bodo hiše k večjemu dve nadstropji visoke In med njimi toliko prostora, kolikor znaša dvakratna viso-čina dveh sosednih hiš. Vsaka hiša bo imela svoj vrt. Mesto bo zavzelo štirikrat toliko prostora kakor poprej.
t Kazenski pnnt v Krakovu. V kaznilnici v Krakova je po»zročil neki' Bilski, ki je umoril veliko gostilničarjev v Galiciji in Ruski Poljski, punt. Napadel je ječarja in ga poizkusil zadaviti, da bi se polastil njegove uniforme in zbežal. Bilskemu so se pridružili tudi drugi jetniki ter skupno hiteli proti gospodarskim poslopjem, da se ondi zabarikadirajo. Na ječarje so metali polena. Na to je neki ječar ustrelil in zadel Bilskega v glavo, da je obležal na licu mesta. Nato so se jetniki udali.
t Samomor huzarja. V gozdiču pri husarski vojašnici v Budimpešti se je usmrtil husar Geza Varoa. Zapustil je pisma, iz katerih izhaja, da je s smrtjo hot-l n'praviti konec trpinčenju in preganjanju s. strani nekega podčastnika. Tako pismo je bilo naslovljeno tudi na nadvojvodo Josipa, ki je sedaj zahteval, da ga nemudoma obvestijo, kaj da je gnalo vojaka v smrt.
t V bolnici usmiljenih bratov v Zagrebu je umrla nasilne smrti bolnica Cecilija Jedvajeva. Usmiljenke pravijo, da jo je usmrtila umobolna Terezija Blaževič. Hrvaški listi temu zatrdilu ne verjamejo in izražajo sum, da je bila Jedvajeva umorj na od postrežnic
t „Oče naš" in ogrska država. Ogrski škof Parvy je konfisciral nek slovaški molitvenik, ker je smatral molitvico «K Mariji, zaščitnici Slovakov* državi nevarno. List »Nep-szava* je priobčil na to satirično notico, v kateri se preiskujejo po vzgledu škofa Parvyja še druge molitve s stališča ogrskega kazenskega z-kona in je zahteval, naj se takoj konfiscira »Oče naš«, ki je v hudem protislovju z ogrskim kazenskim zakonom. Tako vsebuje prošnja »Pridi k nam v Tvoje kraljestvo* hudodelstvo po § 127, po katerem je veleizdaja ono dejanje, ki ima namen spraviti ogrsko državo pod tujo vlado. »Zgodi se Tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji* § 273. Z ječo do 5 let se kaznuje oni, ki se upre ukazujoči volji postave. »Daj nam naš vsakdanji kruh.* Prestopek po § 66, (Beračenje hrez oblastvenga dovoljenja) kakor t ’di proti naredbi ministra za notraa e zadeve, štev. 18.618, z dne 22. IV. 1882 o nabiranju darov. »Ne vpelji nas v izkušnjavo, temveč reši nas vsega zlega.* V tem stavku se pa direktno nazivlja Ogre kot zlo, od katerega hočejo biti Slovaki rešeni s tujo pomočjo. Zaradi te satire, ki je bila naperjena proti ogrskemu škofu Parvyju, je prišel urednik lista »Nepszava* pred porotnike, pred katerimi pa tli bil zaplenjen, pač pa oproščen,
f Takso za enoletne prostovoljce, ki služijo na svoje stroške, namerava uprava armade zvišati od 848 na 448 K. Kot vzrok navaja podraženje živil in potrebščin za obleko.
Shodi. ’	~
Solkan pri Gorici. V pondeljek, 26. t ni. je bil tukaj sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane, pa smo ob tej priliki improvizirali zaupen shod, ki se je izvrstno obnesel. Ob 6. zvečer se je napolnila vsa velika dvorana delavskega društva in mnogo udeležencev je moralo ostati še v stranskih prostorih. Na dnevnem redu je bil predmet «Soci-alizem, vera in narodnost*. Sodrug Kristan je obširno govoril o stvari in je sijajno pokazal, kako nasprotniki socialne demokracije nalašC begajo ljudstvo z bedastimi in predrznimi izmišljotinami, le da bi mogli delavce tlačiti pod kapitalistični jarem. Tako jasno je razložil socializem, da ga je moral vsakdo razumeti, pa tudi spoznati, da ni treba zaradi socializma nikomur zatajiti ne svojega verskega mišljenja, ne svoje narodnosti, ampak da sovražniki delavstva zlorabljajo vero in narodnost za svoje sebične namene. Sodrug Kristan je govoril ognjevito in je dosegel velikanski uspeh. Bilo je na shodu tudi nekoliko nasprotnikov, ni se pa nobeden oglasil za besedo.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. Načrt liberalcev v Zagorju za prihajajoče občinske volitve je že skovan. Resne politične stranke stopajo v volilne boje s svojim programom, naši liberalci pa programa ne poznajo, radi tega pa so se zedinili na sledeči načrt: 1. Občinske volitve zavleči toliko časa, kolikor je mogoče. H. V tem času se sprijazniti z Nemci, posebno z novim ravnateljem pri rudniku, klerikalcem pa so ponudili kompromis. 3. Vsi liberalci, ki se drže liberalne discipline, morajo obrekovati socialno-demokratične zaupnike, posebno nalogo pa imajo, obrekovati sodrnga Cobala. Gospod župan Wein-berger pa je obljubil, spraviti Cobala iz Zagorja. Ce pojde vse to po sreči, potem pa napravijo Zizi-bambule shod v Zagorju. Vse to smo izvedeli od zanesljivih liberalcev.
Sarajevo. (Železničar s k o vprašanj e.) Bosensko-hercegovski železničarji, ki so predmet krutega izkoriščanja odkar teko železnice po deželi, so spoznali važnost organizacije že v času, ko Bosna s Hercegovino še ni bila «sestaven del avstro-ogrske monarhije*. Dasi je bilo preganjanje in zatiranje stalno na dnevnem redu, se je organizacija vendar lepo razvila. Njena važnost in potreba se kaže prav sedaj, ko so boiensko-hercegovski železničarji v boju. Nujno ja potrebno, da se urede razmere železničarjev, ki so doslej popolnoma anarhistične. Ena najvažnejših zahtev je ta, da se železničarjem vštejejo za odmero pokojniae tudi tista leta, ki so služili pri kakšni dragi železnici ali pa pri kakšni državni instituciji, v službeno dobo. Če se vzame v poštev, da so bosensko-hercegovske železnice državne, se spozna opravičenost te zahteve brez daljših dokazov. Dne 18. aprila je bil v »Društvenem Domu* v Sarajevu splošen javen železničarski shod, na katerem je 423 navzočih železničarjev vseh kategorij zastopalo 1236 tovarišev. Na shodu se je soglasno sprejela sledeča resolucija, ki se je nemudoma brzojavno sporočila ministru baronu Burianu:
Resolucija:
«V društvenem domu v Sarajevu dne 18. aprila 1909 zbrani uslužbenci bos.-herc. državnih železnic brez razlike kategorij preglasujemo, da je uračunanje prejšnjega službenega časa v kakšni drugi državni instituciji, pri kateri drugi, ali pri lastni železnici v pokojnino, logična in opravičena zahteva, katere izpolnitev je neizogibno potrebna ne le v interesu uslužbencev, temveč tudi v interesu same železnice.
Dosedanji pokojninski predpis bos.-berc. državnih železnic št 31. ne odgovaija na noben način sedanjemu duhu časa, ampak v primeri z enakimi predpisi drugih državnih in javnih institucij monarhije zadržuje mnoga nedostatnosti. Za razveljavljenje teh pomanjkljajev se hočemo boriti z vsemi zakonskimi sredstvi, dokler ne dosežemo svojih naravnih pravic.*
Ta resolucija se je odposlala tudi vsem merodajnim instancam in korporacijam. Upajmo, da doseže vspeh brez daljšega boja.
Gospodarski pregled.
«Naia Snaga* — tako se imenuje tiskovna družba hrvatskih socialnih demokratov — je izdala pravkar svoje letno poročilo. Prometa je imela v letu 1908 — 10 240 K. Dobička 689 K 83 vin. «Naša Snaga* ima isto nalogo kot naša «Delavska tiskovna družba v Ljubljani*. — Redni letai občni zbor «Naše Snage* bo 9. maja.
Občni zbor «Distriktae Zveze konsumoih društev alpskih dežel* se bo vršil 9. maja I.L v Gradcu z zelo zanimivim dnevnim redom.
Našim rodbinam priporočamo
Kolinsko cikorijo
V soboto, 1. najniHa
jMcanji“
Koncert
SloVntsK«
filharmonije
Začetek ob 7. uri zjutraj.
Vstopnina prosta.
Se priporoča
Ivan Kenda
restavrater.
IH H!)'
Restavracija
„]farodtti ion“
se priporoča.
Točijo se priitna vina In iveže pivo. Dobra knbinja.
Na razpolago je velik senčnat vrt in arena za veselice, shode i. t. d.
Z odličnim spoštovanjem
Emil Kržišnik
restavrater.
S
f
*
*
*
♦
*
♦
*
*
♦
*
*
♦
♦
♦
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, slamoreznice, čistilnice, preše za sadje i. t. d.?
15(1 In o le pri
FR. STUPICA
v Ljubljani, Harije Terezije cesta itev. L, Valvazorjev trg itev. 6.
In zakaj: nato, ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebifiln, port-land-cementa, traverz, železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic i. t. d. 24—13
*
*
♦
*
>$>
I
*
*
*
*
*
*
*
Restavrant »International'
Resljeva cesta 22.
Cenjenim sodrugom najuljudneje naznanjam, da otvorim
H v soboto, dne 1. majnika
djk popolnoma na novo opremljen
4 vrt s kegljiščem
0 in lepim prostorom za btiUn.
Točila bodem kakor doslej pristna dolenjska vina in sveže Perlesovo pivo.
Na razpolago so vsi slovenski, nemški in italijanski delavski listi.
Za obilea poset se priporoča
Marija Petrič
restavraterka.
Za veselice
in druge prireditve korijandoli, šaljive predmete za bazar, lampione, za šaljivo pošto izredno ccne in lepe razglednico, serpentine i. t. d. priporoča
Ivan Vrečko
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31.
Trgovina s papirjem.
52—4
Katinka Widmayer
trgovina pri ,SoInou‘ za vodo
Pogačarjev trg
priporoča svojo veliko zalogo	45—10
perila za dame, gospode^in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekce, predpasnike, čepice, 1.1. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne .peče1 vedno v zalogi. Specialiteta za delavce:
Celolloid-ovratniki, prša In manšete.
Nizke cene
3V. Jax It sin
= LJUBLJANA =
Dunajska cesta št. 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji ,ADXiER‘.
Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in Iranko.
24-12
na|oe£|a slovenska tordka za obnoala
Združeni čevljarji v Ljubiji, Ulove ulice I14
c
riporoča slavnemu občinstvu v njegovo lastno korist to domače podjetje, ki je že več let v posesti svoje lastne zaloge vseh vrst surovin in k stroki spadajočih potrebščin ter je kot tako edino sposobno vstreči vsem zahtevam. Velik« saloga lastnega in tujega Izdelka za gospode, dame in otroke v poljubno najmodernejših oblikah 1 Naročila po meri in okusu se po želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-Ijivostjo izvršujejo. — Zunanja naročila točno proti povzetju. — Ceniki zastonj.
Ffllijalka: Stari trg Steo. 28.
Našla čltateljea priporačaao, d« s« otiralo nt take tvrdte, ki inserirajo v našem llstn.
Ceniki zastonj In poštnino proste!
,
1
1;
Pozor!
Kdor želi imeti dobro uro, oaj jo zahteva z znamko «Union», ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri:
Fr. Čudnu
urarja in trgovou
v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn «Union> v Bielu in Genovi. 40—6
10 zapovedi
za zdravje
lično tiskane, vpošlje poštnine prosto in zastonj lekarnar	24—18
Trnk6czy v Ljubljani.
Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni.
ipmMaaaaag
Klobuke, cilindre 1
ta^nnf/VA ▼ najnovejših fagonah in t 9 U«|IIVO velikih izberah priporoča
g 34aa SoKIK, Cjubljau
jg	Pod Trančo štev. 2.
52—15
Svoji k svojim!
Lud. Černe
zlatar in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec
Ljubljana, 'VVolfove ulice 3.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih ur.
Častna delavnica *
za popravila in nova del a.
Cene najoiZje. Solidna postrežba.
1
'j=Jr=it=Ji=ar=iri=lr=t?SEl^lr=sJr=]nc=Jr=JmsJr=mi
35
letni velik nspebl
63—22
Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa
se doseže, »ko se uporablja mno-= gokrat odlikovano =====
želodčno tinkturo
lekarna Picoolia
Llnbljana, Danajska cesta.
Steklenica 20 v. Naročila po povzetju.
iL^tr^i==xin=iiBxiijkJi!Š3r3=l£
■Jt=in=^r=yi^J,=xlr=£i
u
Modni salon
M. Sedej-Strnad
Ljubljana
13-5
Prešernove ulice št. 3 (v palači »Mestne hranilnice**)
priporoča o en j enim damam svojo bogato zalogo klobukov najnovejših faaon m najfinejiega okusa.
lil lil I: I. Ii I |i I. lil lil I: 1. I: ! IH .1 »'
Kavarna
,Unione‘ v Trsta
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
>< U f :i.( i i U .ni t :i (n i :i i. :i
Nizke cenel Velika snknena zaloga!
Priporočljiva slovenska trgovina za molko in žensko blago pri	62—24
sv. Cirilu in Metodu
Cjnbljana, CingerjeVc sli« J.
Naročajte in širite naš list!
Milko Krapeš
■m la trfovsc i slatalao, zapriseženi aodaljsU cenilec, Ljnbljana, Jurčičev trg 3
priporoča tvojo bogato zalego različnih atenskih in fepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih veriiic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošč« s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi t* prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa 1 Cenik« pošiljam zastonj in poštnine prosto 1	52—23
Telefon it. 177
L Tomažič
zaloga piva
52-40
>
n
u.
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebaško In : češko pivo :
s
mm
\
?
5
Materi &rlijo Avbeo. po msnaal/UHrpoimHiti
iŠimon^irtmeteiK*
pj^uffiani	iišinjU
VeUka in moderna
: zaloga oblek:
n za gospode, dečke in otroke mm
A. KUNC
LJUBLJANA, Dvorni trg št. 3
:: (na vogalu Židovske ulice). ::
Strokovnjaška postrežba z izbornimi izdelki, po nizkib, stalnih, na vsakem predmetu osna-čonih oenah.
—r—	24—11
Naročila po meri toSno in priznano dobro.
GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana
Prešernove ulice štev. 9
priporočata v največji izberi po najnižjih cenah	24—16
obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in 11	dečke, žakete za daae, paleto za dane, plašče za dekUce. -
X • Grobelnik, ubij ana
Ker sem oddal trgovino na debelo, nljudno sporočam, da sem znatno povečal
svojo mannfaktnrno trgovino wa drobno, prod Škofijo štev. 1.
Lepe novosti za damske obleke in bluze. Sebrollovi Sifoni.
Cisto platno.
Namizno perilo in
robci.	10—8
Nakupil sem osebno na Dunaju,
Brnu po brezkonkurenčnih cenah lukao za moške obleke in površnike
že od K 2*— naprej do naj-finejžih vrst.
Predno nakupite letnega blaga, blagovolite ii ogledati mojo veliko, na novo založeno zalogo in na zahtevajte uzorce. — Prepričali se boste, da kupite ceno in dobro 1
Velika zaloga preprog, zaves, garnitur in odej.
družba zdroženih pivova v Cjubtjani
Telefon štev. 108.
Telefon itev. 109.
priporoča svoje
Izborno pivo v sodcih In steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
68-11
Islh-f iii Prajofl
Krasno
pomladansko zalogo modnega blaga za gospode in dame, priporoča:
Ljubljana Mestni trg štev. 19.
104-56
Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja pro*tora ravno došla spomladne in letne obleke, povrinike, dežne plašče za gonpode lUi dečke. Najmodernejša konfekcija xa dame in deklice-
52-28
Konfekcijska trgovina v Ljubljani S
Pred škofijo štev. 19.
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte
pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček „cikorijetemveč določeno znamko:
„Franck"
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah., papirju in z podobnim natisom ponareja,
k £ukič
Ljubljana nasproti glavni pošti
priporoča:
35-1
vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, ::	zastave, trakove in znake. ::
Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov.
Posebni oddelek : za gospdde ;
Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete.
Uitanov^eia 1847.
S2—19
Ustanovljena 1847.
Sovama pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg it. 7 h LJUBLJANA sb Turja&ki trg it. 7
Največja zaloga polilitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, lastorji, modrooi na imeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d.
Ifajnišl* o»no.	Najsolldneji* blago.
*>- -Jr. ^ ^ JKL J* J* J*.	*>■
MAjVOOjA IftlOgftj n«ro6®vanle oaolr. nnkupuvnnj«
čopiče V za pleokarje, sobne (likarje, zidarje, mizarja LtkOV, pristnih angleških za vozove.
Emajl ne prevleke, pristne, t poaodicah po */*, */»» '/j in 1 kg.	104—40
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pade.
Voščila, Sledilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejže in najboljše.
Rapldola, pripravnega m vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega leaa in pohištva. 01]$ In mazilo za stroje, olje proti prahu.
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv n tubah, g. dr. Sckonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpsa, alabasterskega in štukatumega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarja«
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Adolf Hauptmann t Ljubljani ...
I. kranjska tovorna oljnatih barv, Arnežev, lakov In steklarskega klela.
Ustanovljeno 1.1832.
L. Pevalek v Ljubljani
Židovske ulice štev. 4
priporoča	—1
Delavske razglednice
 ■■ — za 1 majnik ter v*e vrste =====
RAZGLEDNICE
na debata in na drebae po brezkonkurenčnih cenah;
Akcldenčno tiskarno
z električnim obratom
kjer izvršuje vse merkantilne tiskovine, kakor: vizitka, kuverte, račune, razna vabila in naznanila, komisijske knjižice, parte ter sploh vse v to stroko spadajoče tiskovin* po čudovito ::::	nizkih	cenah.
Trgovino s papirjem
pisalnim in risalnim orodjem na debelo in na drobno.
Zunanja naročila točne, in najcenejše.
Modna trgovina.
P. MAGDIČ
Vmtv. eeamtofc. Taratr. mamka. Vare;v. mamka. eL Xmw. X A4M, UT. ILW.W.
Nova Cenasi & Gerkman »o«
sloresska trgnina Ljubljana £°“al •****“**+**
in IvingarJ ®vih ullo
priporoča
slovenska trgovina
*a pomlad in jioletj e
vsakovrstno sukueno, volneno ln platneno blago.
Gene solidne In postrežba točna.
24-11
v Dobravljah, Goriško. Kciistrofana zadrttga z omejen« zifizi. Ustanovljena 1.1908.
Vino poftllja ed M litrov naprej ■ pa jako zmernih cenah. i
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu k on »umnemu društvu t Ljubljani, delavskemu kensumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugei.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko mnežine še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnik kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Rihenberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svejim dosedanjim in novim edjemaleem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in druged.
Zadružno vodstvo.
Izdajatelj is edceverai nx»dwik Fran RartL
Tiaka Iv. Pr. Lampret v Kramo.