Naročnina Dnevnalždajn za drŽavo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celolelno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nede))sko Izdnfa celole no vjuflo-slavljl SO Din, za Inozemstvo 100 D S iedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t sfolp. petll-vrsla mali oglasi po 1 30 ln2D,veC|l oglasi nad 43 mm vkSlnc po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO UU g Pri veciem o naročilu ccpu.il Izide ob 4 zlulraj razen pondeliKa ln dneva po proznlKu Uredništvo /e v Kopliar/cvl ulici it. S iti Hokopisl se ne vrača/o, nefranMrana pisma se ne spre/emafo Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva Stev. 32S Uprava fe vKopltar/evI ul.SI.6 s- Čekovni račun: C/ublfana Stev. lO.USO In 10.3-*r xa tnscrale, Sara/evoSt.7503. Tarjreb St. 30.011. Praga In Dima/ St. 24.797 Mas uspeh. Slovenski narod je srečen, da ima v najtežjih trenutkih voditelje, ki so dorasli ogromnim nalogam, ki se stavijo nanje. Ko je bil germanski pritisk najhujši in je avstrijsko po-tujčevanje koncentriralo vse svoje sile, vso svojo organizacijo proti malemu slovenskemu ljudstvu, smo imeli Mahniča, Jegliča, Kreka. Pred kulturno veličino in neugnano skrbjo teh imož za kulturne svetinje svojega naroda je klonila vsa birokracija mogočnega cesarstva, radi slovenskih gimnazijskih paralelk so padali dunajski kabineti, nad slovenskimi učbeniki za ljudske in srednje šole so se lomili fotelji avstrijskih prosvetnih ministrov, radi kranjskih kmetskih občin so frčali nemški glavarji, silna odpornost naših voditeljev je pognala Hedna, ki ga nam je Dunaj postavil za krotilca. Te dni zopet vsa država, da ves Balkan in srednja Evropa govori o Slovencih in našem političnem voditelju dr. Korošcu. Vse temne intrige proti njegovi osebi, proti njegovi politiki in programu njegove stranke so izginile v nič pred mogočnim, za Belgrad čisto nenavadnim nastopom, ki je dvignil ugled SLS, Jugoslovanskega kluba in dr. Korošca do neverjetne stopnje. Ne le vse opozicionalne stranke govore in pišejo, da je dr. Korošec v najprimernejšem trenutku in na najbolj posrečen način dvignil zastavo parlamentarne lojalnosti in poštenosti, tudi radikalni poslanci — kakor ee to neverjetno sliši — sklepajo spomenice, v katerih stavljajo svojim ministrom kot pogoj za to, da jim dajo zaupanje, vstop dr. Korošca in njegovih poslancev v vlado. G. Uzunovič, mandatar radikalne stmnke, se mora pred lastnimi poslanci zagovarjati samo še s tem argumentom, da bo tudi dr. Korošec še vstopil v vlado in ministrski svet je v svoji prvi seji moral ugotoviti, da zavisi njegov obstoj — vsaj po sedanjem razpoloženju — cd izpopolnitve vlade z zastopniki SLS. Skratka, dr. Korošcev nastop je zanesel slovensko vprašanje tr vlado in parlament, v diplomatski zbor in na belgrajsko ulico, povsod smo Slovenci predmet živega zanimanja. Pa kaj je torej v tem za nas Slovence pozitivno koristnega? Za teden, za štirinajst dni se spomnimo nazaj, ko je še taisti belgrajski tisk, ki danes poje slavo dr. Korošcu, zahteval, da se moramo Slovenci odpovedati svojemu programu, da moramo zatajiti svoje »plemensko svojstvene« zahteve, če hočemo vstopiti v kako vlado. Spomnimo se, kako ie še proti nam razgrajal Radič v Zagrebu in Uzunovič v Belgradu s kierikalizrnom in avtono-imizmom. Dr. Korošec je odgovoril sicer odločno in dostojanstveno, kot je njegova navada, toda vendar je velikanska razlika med tedanjim položajem v defenzivi in sedanjim, ko isti gospod Uzimovič, ministrski predsednik, javno priznava, da je delovni program SLS najnaprednejši, za državo in narod najkoristnejši in ko prvič v zgodovini kraljevine SHS ministrski predsednik javno naglaša, da mora biti v vladi zastopana tudi stranka, ki jo večinska predstaviteljisa Slovencev. V tem poslednjem je največje dobro, ki ga je redil dr. Korošcev nastop. Belgrad, hrvatska in srbska javnost, naglaša ogromno razliko med vlado s Slovenci in brez njih. Vlada s slovenskimi zastopniki je zaželjena, ima zaupanje, nanjo se veruje, od njo se pričakuje dobro za državo, brez Slovencev pa pomeni vlada že štirikrat skrahirani radikalno-radi-čevski režim in nič več. Nihče si ne drzne v tem valu splošnega občudovanja dr. Korošca več dvomiti o pravilnosti in potrebi političnih smernic SLS, naš program je nedotakljiv, na zmagovitem pohodu vse te dni od zadnje izjave dr. Korošca preko razpleta krize in sestave vlade. Primerjajmo Slovenci to svoje stališče s stališčem Hrvatov pred letom, ko je njihov voditelj prestopil vladni prag, in veselimo se. Poštenje, doslednost, vztrajnost in sposobnost naših parlamentarnih zastopnikov, predvsem našega vodje, je izvojevala naši misli novo odločilno zmago. _ Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana". Silvestrov večer. Velika dvorana hotela »Union" Vse čaka na sejo radikalnega kluba. Belgrad, 28. decembra. (Izv.) V radikalnem klubu se še nadalje vršijo prepiri in medsebojna očitanja. Precej poslancev je že v Belgradu, tako da bodo na jutrišnji seji, če se bo sploh vršila, precej polnoštevilni. Nekateri mislijo, da bo vlada sejo kluba odložila, če se bo videlo, da ne bi kazalo stopiti pred njega, da bi se na ta način izognila morebitnim iznenadenjem. Vendar pa se misli, da do kakšnih izneuadenj v radikalnem klubu sploh ne bo prišlo. Pašičevci, ki so sicer precej močni, so brez vsakega vodje, zato niso organizirani in sposobni za nobeno odločno borbo in bodo gotovo ostali v manjšini. Potem nastane samo vprašanje, ali bodo izvajali posledice ali ne. Ako sodimo po dosedanjih zgledih, do kaj takega ne bo prišlo. Še preje, ko so imeli Pašiča, niso bili pašičevci dovolj energični in se niso upali delati zaprek in zapletljajev, kaj šele sedaj, ko so brez voditelja. Del opozicijo je splošno mnenja, da so razmero v radikalnem klubu naravnost obupne in da je sedanji vladi nemogoče delati s takšnim klubom. Zato bo morala vlada storiti vse, da to nezadovoljstvo ublaži. Vstopiti mora v vlado kaka nova stranka, da bi ti vlada pridobila večji moralni ugled. Radikali so posebno ogorčeni ua g. Uzunoviča radi njegovih zvez z Radičevo stranko, katere ne trpijo v vladi. Zato bodo nekateri poslanci na jutrišnji seji zahtevali, naj se ta zadeva razčisti. Kar se tiče vlade, so no' -teri njeni člani spuščali v javnost vesti, da • . cista jutri ali pojutrišnjem imenovala dva nova ministra. Na drugi strani so se zopet raznesle vesti, da sta g. Jovanovič in g. Simonovič odstopila. Gosp. dr. Vasa Jovanovič je to vest demanti-ral. Ravnotako je g. Uzunovič demantiral, da bi bil g. Simonovič podal ostavko. Kljub temu pa se te vesti uporno vzdržujejo. Jutrišnji dan ho za nadaljnji razvoj sedanje krize velike važnosti. Inistrski s vet rmpravlfa samo o vstopu SLS v vlado. Belgrad, 28. decembra. (Izv.) Včeraj je prispel v Belgrad novi minister inž. g. Avgust Košutič in je prisegel v roke kralju. »Politika« poroča o tem, da je cerkveni obred izvršil župnik g. Wagner. Trdilo se je, da je g. Uzunovič pri tej priliki, ko je g. Košutič prisegel, dejal: »Mislil sem, da bosta tukaj še dva, pa ne vem, zakaj jih ni.« Dalje poroča »Politika« o prvi seji vlade in pravi, da se je na seji največ govorilo o vstopu Slovenske ljudske stranke v vlado, in pravi, da so ministri izjavljali, da se to še ni končnovcljavno sklenilo. O tem poroča »Vreme« naslednje: »Kar so tiče vstopa g. Korošca v vlado, se pričakuje konSnoveljavni odgovor od g. dr. Korošca, ki se mora dogovoriti s svojim klubom. Pričakovalo se je, je dejal minister g. Srskič, da bo stranka g. Korošca stopila v vlado, tako da bi bila vlada popolna.« Nadalje poroča »Vreme«, da ima gosp. Srskič od vlade pooblastilo, pogajati se z g. V. Korošcem in poravnati vse nesporazume radi znanih dogodkov na Sveti večer. Belgrad, 28. decembra. (Izv.) Včerajšnja izjava predsednika vlade se je precej tolmačila in so se ji pripisovali različni značaji. Del opozicije je mnenja, da je bil g. Uzunovič v svoji izjavi preveč iskren, in da je povedal glede svojih namer, več kot je bilo potrebno. Glede programa vlade pa se mu očita, da je bil premalo odkrit in da ravno glede glavnih točk zunanje politike ni javnosti prav nič obvestil. Veliko pozornost je vzbudila njegova izjava o Slovenski ljudski stranki, o kateri je predsednik vlade sam priznal, da ,ie edino Slovenska ljudska stranka zastopnica slovenskega naroda in da je z ozirom na to želeti, da bi vstopila v vlado. Belgrad, 28. decembra. (Izv.) Jugoslovanski klub je imel dopoldne in popoldne sejo, na kateri je razmotrival sedanji politični položaj. Ker še niso prispeli vsi poslanci, so se končni sklepi odložili do julri. Nekdanji ministri neparlamen-tarci. Zagrebške »Novosti« pišejo o novi vladi sledeče: Peta Uzunovičeva vlada je takoj ob imenovanju izzvala velik vihar, tako v opozicionalnih krogih kakor tudi pri delu radikalnega kluba. Vihar je izzvala zato, ker je, kakor pravijo, neustavna in neparlamentarna in pomenja prikrito diktaturo, od katere je še samo en korak do odkritega absolutizma. To vse zato, pravijo, ker so v peti Uzunovičevi vladi 4 neparlainentarci in ker je prometni minister general. Zatrjuje se, da bi mogel za tem generalom priti drugi, tretji itd. Tako bi mogli naenkrat imeti vojaško vlado, kar bi ponienjalo pokop parlamentarizma in uaše demokracije. Vse to bi moralo imeti za državo težite posledice. »Novosti« zagovarjajo Uzunovičevo tezo o parlamentarnem značaju vlade in jo dokazujejo z zgodovino našega parlamentarizma. Svoječasno je bil pokojni Milenko Vesnic celo predsednik vlade, čeprav ni bil poslanec. Pri nas je celo postal običaj, da postanejo v volivnih vladah neposlanci ministri. tako n. pr. Supilo. Zupani?, šurmin, Drin-kovic, Žerjav in drugi. Tudi generali so že bili v raznih vladah ministri za razne resore. Tak slučaj je znan iz hrvatske ustavne zgodovine, kakor ludi iz srbske. Temps" proti rusko-jugoslovanskem? 39 Pariz, 28. dec. »Temps« se peča s težnjami v Jugoslaviji, da se doseže zbližanje z Rusijo. List prihaja do zaključka, da je to nasproti Sovjetski Rusiji nemogoče. Piše: Srb-sko-hrvatsko-slovensko kraljestvo, ki ie v sebi utrjeno in se naslanja na Malo antanto, ki ima vrhu tega vse potrebne moči, da izvaja politiko, ki odgovarja njegovemu dostojanstvu in neodvisnosti, predstavlja silo, katere pomena za vzdrževanje svetovnega miru ne more nihče tajiti. Končno izraža s.Temps« željo, da naj bi nova jugoslovanska vlada pustila vrata za sporazum z Italijo odprta; kajti Jugoslavija se mora zavedati, da ni samo balkanska država, marveč da je po svojem mestu v Mali autanti v prvi vrsti iuteresirana na ohranitvi ravnotežja v Srednji Evropi. Stresemannov načrt za sestavo nove vlade. Berlin, 28. dec. Stresemann kljub razči-ščenju zunanjega položaja še ne namerava nastopiti svojega bolezenskega dopusta. Sedaj si prizadeva za sestavo nove vlade, ki bi bila po njegovih mislih najboljši izhod iz sedanje krize. Kakor zatrjujejo od neke strani, želi Stresemann, da se imenuje za državnega kanclerja dosedanji gospodarski minister C u r -tius, ki pripada nemški ljudski stranki; kabinet pa naj bi se razširil na desno in levo na ta način, da bi se pritegnila vanj dva nemška nacioitalca in dva socialna demokrata. Načrt je na prvi pogled malo verjeten. Glede vojnega ministra Gesslcrja nobena izmed dosedanjih koalicijskih strank ne zahteva, da bi moral preiti v novo vlado; pač pa vztraja ua tem državni predsednik Hinden-bure. Veselje v jutrovskem taboru. Z največjo napetostjo zasleduje vsa naša javnost razvoj političnih dogodkov v Belgradu. Morda ni bila doslej še nobena vladna kriza predmet tako vsesplošnega silnega zanimanja kot je sedanja. Povsem naravno: saj se vendar vsakdo zaveda, kako resen je danes položaj za našo državo in kako velikega pomena je vprašanje, kako vlado imamo danes v tem resnem položaju; da nikakor ni vseeno, kaka vlada stopa v takem času na krmilo, ampak da so z vprašanjem, ali je ta vlada sposobna, trdna in složna, ali ima za seboj sigurno veo'no in zaupanje parlamenta ter s tem zaslombo v ljudstvu, združeni najvažnejši državni interesi, notranji kakor zunanji. Zato pa si je tudi vse resno in svoje odgovornosti se zavedajoče časopisje prizadevalo v teh dneh, ko se je položaj tako zaostril, da bi z mirno in spravljivo pisavo pripomoglo k iz-ravnanju nasprotij, odstranjevanju nesporaz-umljenj in s tem k hitrejši in dobri rešitvi sedanje krize, ki je, kakor rečeno, najdaleko-sežnejšega pomena za bližnjo politično bodočnost. Med to časopisje pa seveda »Jutra« ni prištevati. Izneverilo bi se »Jutro« sebi in svoji vlogi, ko bi kdaj poizkusilo, biti resno ali pa da bi se celo orientiralo v kako pozitivno smer. »Jutro« ima samo eno smer: razdiranje in hujskanje. V tem in pa v svoji strankarski zagrizenosti in nestrpnosti ne pozna nobenih mej, rnagari čo bi se pri tem še tako blamiralo in osmešilo Ko je v božični noči izšla Uzunovičeva kabinetna lista brez Slovencev, jo je »Jutro« ser-viralo slovenski javnosti v posebni izdaji s komentarjem, v katerem jc bilo izl.to vse njegovo kanibalsko veselje nad dejstvom, da v tej vladi ni Slovencev. Nobene besede ni našlo »Jutro« v obsojanje tega, da se je stvorila vlada brez Slovencev, zanj je bil vrhunec triumfa v tem, da niso prišli v vlado .' klerikalci« in je občudovalo g. Uzunoviča, češ, da je dr. Korošca tako imenitno speljal na led«. Kar je pa seveda le debela laž, kar lahko ugotovi vsak »Jutrov« naročnik v zagrebških in belgrajskib SDS listih. Kako so se taktično odigrali tisti dogodki okoli sestave Uzunovdčeve liste, kako je pri tem nastopal dr. Korošec in zakaj sta ostala za SLS rezervirana ministrska portfelja nezasedena, to pa je zdaj že vse pojasnjeno, in vse »Jutrovo. falzificiranje dogodkov ni v stanu zabrisati dejstva, da je nastop dr. Korošca naredil vsestransko najsimpatičnejši vtis in da ga vse merodajiio belgrajsko časopisje in vsa politična javnost cdobra\a. O kompromitiranih in blamiranih klerikalcih ni govora, pač pa je kompromitirano in blamirano do kosti zopet le »Jutro«. Zopet je pokazalo glasilo SDS svoje besno strankarsko sovraštvo, ki ga je že tako zaslepilo, da ne vidi, v kako žalostni luči se prezentira s takim pisanjem vsej rtaši javnosti. In naj x Jutro nikar ne misli, da je s tem svojim nastopom SDS-arski stvari kaj koristilo. Ne. Slabše usluge , Jutro« svoji stranki pred volitvami v oblastno skupščino ni moglo storiti. kot jo je s tem svojim nekvalificiranim nastopom v času, ko je šlo za najvitalnejše slovenske interese. Dobro si bodo slovenski volivci zapomnili, kako je »Jutro« triumfiralo, da se je sestavila vlada brez Slovencev. Pa bodo še oni pustili zmrznili to jutrovsko kliko. ZAGREBŠKI USTI O POLOŽAJU. Zagreb, 28. dec. (Izv.) Vsi popoldanski dnevniki prinašajo današnji - Slovencev« uvodnik, ki se peča z novo vlado. Ravnotako prinašajo poročilo o seji Jugoslovanskega kluba v Belgradu. NOV RADIKALNI DNEVNIK. Novi Sad, 2S. dec. (Iz.v.) Tukaj je pričel izhajati nov dnevnik Radikalna Reč«. Urednik lista je dr. Rado.-lav Šind. Ta dnevnik na. pada ostro pašičevce in poudarja, da je možno, da mora priti radi današnjih razmer v radikalni stranki pri oblastnih volitvah do razkroja v stranki. PREDKONFERENCA »ZVEZE MEST«. Zagreb, 28. dec. (L-v.) Predkonferenca % Zveze mest v naši državi se vrši tukaj koncem lega meseca; misli se, da bo to 30. decembra. Po zaključitvi predkonferenče pa se vrši koherenca Zveze mest«, ki bo storila važne zaključke glede komunalne politike v naši državi. Nemčija in Francija na potu popolnega zbližanja. Landauskl spor poravnan. Parii, 28. decembra. Na predlog vrhovnega poveljnika poreiiske armade gen. Guillau-niat je vojni minister Painlev6 predložil predsedniku republike poročilo, v katerem Je predlagal, oa se v Landauu obsojeni Nemci v Interesu javnega pomirjenja pomiloste. Predsednik Doumergue je dopoldne 25. t. m. podpisal odlok, s katerim se vsem landauskim obsojencem kazni odpuste. Izpraznitev Poruhrja. Berlin, 28. decembra. Tekom včerajšnjega dne se je razpoloženje nemških krogov glede Francije temeljito izpremenilo. Listi pišejo, da je smatrati zadnji konflikt kot popolnoma poravnan. A ne samo to, marveč je po zadnjih vesteh iz Pariza pričakovati, da se v najkrajšem času sporazumno reši ludi vprašanje popolne izpraznitve Porenja. Sporazum v tem vprašanju se je dosegel na sledeči podlagi: Ustanovi se civilna kontrolna komisija s potrebnimi pooblastili, ki bo po odhodu vojaštva prevzela kontrolo, to pa ne samo nad Porenjem, marveč tudi nad obmejnimi pasovi Francije in Belgije. Glede sedeža te komisije je Francija pripravljena pristati ua to, da ji bodi sedež v kakem nevtralnem mestu ali pa imej svoje sedeže v vseh treh prizadetih deželah. Nemci upajo, da se izprazni Porenje že dne 31. januarja 1928. Ureditev ostalih vpraiaal Parli, 28. decembra. Pogajanja, ki sta Jfh v zadnjem času vodila • poslaniško konferenco nemški poslanik v. Hoesch in tajni svetnik Foerster, so imela uspeh. Število nemške policije se je sporazumno določilo na 140.000 mož, ne vštevšl pomožnih policijskih moči. Glede športnih organizacij je poslaniška konferenca pristala na to, da se ne razpuste in da napravijo v njih red nemške oblasti Bame. Sedaj preostajata samo 5e dve vprašanji: izvoz vojnega materiala, glede katerega je pa Anglija že znatno popustila na korist nemškemu stališču — in pa vprašanje utrdb na poljski meji. Kakor vse kaže, se utegne tudi v teh dveh vprašanjih doseči neposreden sporazum. Veselo razpoloženje r Nemčiji. Berlin, 28. decembra. Spričo izredno uspešno potekajočih pogajanj s Francijo je razpoloženje nemškega javnega mnenja zelo ugodno. Listi priznavajo Franciji veliko voljo za mir in pišejo, da znači sporazum med Francijo in Nemčijo zmagoslavje mirovne misli. Sestanka Stresemann-Mussolini nc bo. Berlin, 28. dec. Splošno se smatra, da je sestanek Stresemann-Mussolini končnoveljav-no pokopan. Stresemann sploh ne pojde v Italijo. Splošni notranjepolitični v Češkoslovaškem. sporazum na Praga, 28. dec. Ob koncu leta so podali voditelji raznih narodnosti in stranic svoje iz-ia e gled e notranjepolitičnega sporazuma. Delovni minister dr. Spina (Nemec) piše v »D. Landpost« in »Bohemiji«, da je pretežna večina sudelskih Nemcev novo pozitivno orientacijo nasproti državi simpatično sprejela, ker pričakuje od tega izpremembo dosedanjega sistema in pojenjanje sovraštva. »Nismo šli v vlado, da bi ustvarili konjunkturno večino in se protis cialno izdivjali, marveč zato, ker je bila misel za sodelovanje obeh narodov dozo-reta To je bil organski, biološki proces. Šli smo v vlado kot enak z enakim in izvedba ravnop ravnosti je naša svobodnica. Ko služimo državi, služimo svojemu narodu in obratno.« Dalje ugotavlja dr. Spina, da gredo nemškim niimistrom z največjo pripravljenostjo na roko češki in slovaški parlamentarci, uradništvo vrši z vzorno vnemo svojo dolžnost, a češkoslovaško prebivalstvo izkazuje nemškim ministrom ob vsakem javnem nastopu iskrene »impalije in spoštovanje. Vse to so znamenja, da sta oba naroda dozorela za sporazum. V p dobnein zmislu piše dr. Hodža v »Venkovu«. Med drugim pravi: Potrebujemo oddiha v našem radikalizmu, da moremo koncentrirati svoje moči za idealne in gospodarske naloge, da moremo spraviti naš narodnostni problem in posebej slovaško in karpntsko-ru-sko vpr Sanje na pravi tir pozitivne rešitve, da nudimo možnost za psihologično zbližanje onim, ki stoje brez razloga drug proti drugemu, in zrg tovimo ravnotežje med gospodarskimi in socialnimi faktorji. Načelnik slovaške ljudske stranke poslanec Andrej Hlinka piše v »Slovaku«: Stojimo pred težkimi in velikimi problemi. Ako j"ih bomo dobro rešili, bomo svojo zakonodajno d lžnost izpoln li. Ce ne bo kruha, če ne bo dela in zaslužka doma, potem ne bo nič pomagalo, čo bosta dve slovaški ljudski stranki imeli svoje zastopnike v vladi. Potem grozi boljševiška hidra. Senator Klofač izjavlja v »Nar. Osvoboze-nju«, da zastopa njegova stranka nasproti državi in njenemu predsedniku pošteno stališče neglede na to, tli je v vladi ali v opoziciji. Država ni en sam stan. Socialisti hočejo sodelovati in sovladati. V češkoslovaški državi je možna le poštena, lojalna kooperacija. Glede socialne demokracije izjavlja dr. Menssner, da se nemška in češkoslovaška stranka trajno zbližujeta. Nasproti komunistom pa se stališče ne more Izprenjeniti, dokler se bodo pokorili Moskvi in delali proti lastni državi. Mikado umrl. Dne 24. deoembra je v Tokiju umrl japonski cesar Y o š i h i t o, 122. v vrsti mika-dov. Bil je od mladih let holehen in leta 1921 je bil njegov ein Hirohito imenovan za regenta. Oženil se je bil leta 1900, a prestol Je zasedel leta 1912. Sedanja dinastija vlada oa Japonskem od lela 600 pred Kristusom. Novi mikado. Uro po mikado vi smrti so se Izvršile pre-sto-lonasledstvene slovesnosti in vladarstvo je prevzel princ regent Hirohito. Novi cesar ei je izbral ime Sova, to je »od miru raz-evetljeni«. Novi mikado se je rodil leta 1901. Imel je Izvrstno vzgojo. Leta 1916 je bil proglašen za prestolonaslednika in leta 1918 6e je zaročil s prince/injo Nagako Kuni. Ker pa prin-cezinja ni pripadala eni izmed peterih najvišjih japonskih plemiških rodbin in bila vrhu-tega hči političnega nasprotnika tedanjega vladnega načelnika Yamagata, je le-ta protestiral proti poroki, ki se je nato odložila. Leta 1921 je mladi prestolonaslednik potoval po Evropi. Ze prej resen in demokratičen, ga je to potovanje še globlje izmodrilo in vrnivši se na Japonsko, je rekel med drugim: »Videl sem bojišča na Francoskem in spričo toga razdejanja sem spoznal, kolik blagor je mir in kako potrebna je edinost mod narodi.« Kot regent jo princ Hirohito pokazal bister pogled za časovne potrebe in velike vladarske sposobnosti. Pod njegovim regentstvom ee je na Japo nskem uvedla sploSna in enaka volivna pravica. Dne 26. januarja 1924, po smrti Tamagata, se je prestolonaslednik poročil s svojo zaročenko princezinjo Nagako Kuni, ki je istotako evropsko vzgojena in uživa vsled svoje osebne skromnosti in blagoetl splošne simpatije. Poroka se je vršila Uho in brez šumnih svečanosti; regent je izjavil, da je denar bolj potreben za omiljenje bede Ln obnovo po potresu porušenih ne>t. pričakovati Je. da bo Japonska pod novim cesarjem dosledno vodila mirovno politiko in se posvečala grspedarsko-sooialnim nalogam na podlagi demokratičnih idej. Heščanska volna v Nicaragui. v Newyork, 28. dec. (Izv.) »Associated Press« poroča iz M a n a q u e , da je bila vzhodna obal Niearague proglašena za nevtralno, in to z namenom, da se prepreči nadaljnje krvoprelitje v bojih med liberalci in konservativci. Bojna linija se je umaknila nazaj do predela Pearl-Lageon, kjer se vrše sedaj srditi boji med obema strankama. v Managua, 28. dec. (Izv.) Med konservativci in liberalci se je vnela huda bitka, ki traja že 4 dni. čete liheralcev, ki jih podpirajo mehikanski prostovoljci, so potisnile konservativne čete nazaj do Blewfieldsa. • * * Pri zadnjih predsedniških volitvah v Ni-raragul je zmagala liberalna stranka s svojim kandidatom. Konservativci pa so izvršili državni prevrat, vrgli liberalni režim in se polastili vlade. Radi tega pa so nastale komplikacije v političnem življenju srednje Amerike ter Zedinjenih držav. Prišlo je namreč do intervencije od strani Mehike, ki je podprla liberalce, ker sinipatizirajo le-tl s Ca 1 lesov o kulturnobojno notranjo politiko; Zedinjene države pa, ki so prvotno nastopile proti konservativcem radi tega, ker so se s silo polastili vlade, so na mah spremenile svojo taktiko in 6e postavile na stran konservativne stranke v Nicaragui, ki ne odobrava kulturno-bojnih metod mehikanskega režima. Stališče diplomacije Zedinjenih držav nam bo tem bolj razumljivo, če se spomnimo konflikta z Mehiko radi petroleja, »tare rivalitete obeh držav za premoč v Srednji Ameriki in pa dejstva, da bi Zedinjene držuve ne mogle izpeljati novega kanala, ki bi vezal Atlantski in Tihi ocean in ki bi šel skozi Nicaraguo, če zavlada v Nicaragui liberalna stranka, ki se nahaja pod Callesovim protektoralom. Med obema strankama se vrže ia deli časa srdih boji, Dijaško romanje v Rim. v Rim, 28. dec. (Izv.) Danes je prispel semkaj Ikof ls Linza dr. G f 61 n e r. Za Jutri se pričakuje prihod 260 akademikov in srednješolcev is Avstrije, ki bodo prisostvovali Alojzijevi proslavi, ki se vrši dne 81. decembra v cerkvi sv. Petra. Istočasno se pričakujejo tudi dijaki iz Kfilna in iz Bavarske. V celoti se bo udeležilo te proslave nad 6000 dijakov iz vseh krajev Evrope. Danes so pripeljali iz Castiglione relikvije sv. Alojzija, ki so jih izpostavili v »Palazzo Massimo«. Novo vojaško gibanje na Grškem. Atene, 28. dec. Listi potrjujejo vest, da pripravljajo republikanski častniki prevratno akcijo. Ti častniki zatrjujejo, da je republika v nevarnosti; to dokazuje vladna namera, da ponovno sprejme v Armado do 100 bivših ro-jalističnih častnikov. Vlada pripravlja obnovo vojaške diktature in odpravo parlamentarnega sistema. Španski kralj o svoji politiki. Pariz, 28. dec. »Figaro« priobčuje pogovor svoje poročevalke s španskim kraljem Alfonzom. Kralj je izjavil, da vlada v polnem sporazumu z generalom Primo de Ri-vera. »Kralj sem in kralj ostanem« — je nadaljeval Alfonz. »Moj prestol trdno stoji, kajti narod me ljubi mnogo bolj, nego misli inozemstvo. Nameravana narodna skupščina je prvi korak k vrnitvi v normalne razmere.« — Glede Maroka je naglasil kralj, da sta Španija in Francija v tem vprašanju popolnoma edini; enako glede Tangerja. — O aferi Macia je kralj mnenja, da vse skupaj temelji na zmoti; Katalonija ne stremi za odcepitvijo. Italija in Cita. Pariz, 28. dec. »Echo de Pariš« poroča, da je njegov londonski dopisnik na merodaj-neni mestu zvedel sledeče: Italijanski kralj in Mussolini sta poslala k Citi v Španijo emi-sarja, ki ji je ponudil, da naj se s svojo družino preseli v Italijo, kjer bi se ji nakazalo bivališče in kraljeva pokojnina. Razen tega bi Italija podpirala težnje, da bi njen sin Oton zasedel ogrski prestol. Cita je baje odgovorila, da ne želi, da bi se moglo njenemu sinu, čo bi se kdaj formelno priznale njegove pravice, očitati, da se Ima za to zahvaliti bivšemu sovražniku njegove dežele. OGRSKA PARLAMENTARNA VEČINA, v Budimpešta, 28. dec. (Izv.) Z ozirom na vesti, da namerava krščansko-socialna gospodarska stranka prestopiti v opozicijo, je njen predsednik grof Z i c h y Izjavil sotrud-niku »Eszte Curir«-ja, da so vse te vesti neresnične in neutemeljene. SKLEPI OGRSKE OPOZICIJB. Budimpešta, 28. dec. Novoizvoljena opozicija je na svojem včerajšnjem sestanku sklenila, da poda v prvi seji parlamenta skupaj z grofom Apponyijem slovesno izjavo, v kateri se proglase zadnje volitve kot nezakonite. Opozicija bo dalje odklonila vsako službo tako v zbornici kakor v odsekih. BRITANSKO-MEHIŠKA POGODBA, v Mehika, 28. dec. (Izv.) Senat je ratificiral pogodbo, ki je bila sklenjena med Mehiko in Veliko Britanijo in ki ureja škodo britanskih državljanov, ki jim je bila prizadeta radi mehikanskih nemirov v dobi od 1. 1910. do L 1922. VSTAJA V BRAZILIJI, v Buenos Aires, 28. dec. (Izv.) K časopisnim vestem o vstaji v Braziliji se poroča, da so vslaši razkropili vladne čete. V boju je padlo več vladnih oficirjev. Mraz in sneg. v Pariz, 28. dec. (Izv.) Mraz je včeraj nekoliko popustil. Sicer je vreme v ostali Franciji ostalo neizpremenjeno. v Pariz, 28. dec. (Izv.) Časopisje poroča iz Newyorka, da so zapadli tamkaj veliki snežni zameti. Radi tega je 6 oseb zmrznilo. v Madrid, 28. dec. (Izv.) Preko vse Španije je zavel val mraza. Celo v Andaluziji je temperatura pod ničlo. V Madridu znaša temperatura —8" C. Radi snežnih zamelov so telefonske in telegrafske zveze večinoma prekinjene; ravno tako trpi zelo veliko železniški promet, ki se vrši popolnoma v neobičajnem redu. Zelo veliko oseb je radi nenavadnega mraza zmrznilo. v Madrid, 28. dec. (Izv.) V severnih in srednjeevropskih predelih Španije razsajajo še vedno veliki viharji. V Barceloni je ves promet ustavljen. Na železniških tirih je zapadel sneg do 1 in pol metra visoko. Divjajoči orkani so polomili vse telefonske in telegrafske dioge, izkoreninili mnogo dreves ter prizadejali ladjevju mnogo škode. Posebno hudo je divjal vihar v Castelonu in Vina r o c u , kjer je bilo 100 ladij popolnoma uničenih; mnogo hiš se je udrlo, pri čemer je bilo veliko število oseb ubitih in ranjenih. V La Grande je padla temperatura na —23" C. V Madridu je zmrznilo 6 oseb. v Aiastordam, 28. dec. (Izv.) Včeraj zvečer ln danes zjutraj je legla na zapadno Nizozemsko gosta, neprodirna megla. Radi tega sta bili pri prehodu čez železniški tir povoženi dve deklici in en delavec. A »Ker niso vstopili Slovenci«. »Politika« pravi v uvodniku: Deloma generalska, deloma strokovnjaška rešitev krize je izzvala neugodje v vladnih krogih, burno obsodbo v opo-sicionalnih in pravo eksplozijo v vrstah Pašl-čevih pristašev. Razlogi za to neugodje, burjo ln eksplozijo so različni. Deloma so strankarski, deloma stvarni. Omenimo samo stvarne. Ti so: ker v vlado niso vstopili Slovenci, ker je vstopil general. A Na božični večer je hodil mali Moric okoli Jugoslovanske tiskarne in videl, da je bila do pozne n či razsvetljena in se je navzlic visokemu prazniku živahno pripravljala, da razveseli klerikalni svet z angelsko vestjo o natol.ši vladi, ki je bila sestavljena. — To pripoveduje mali Moric v »Jutru«. Medtem pa je »Jutro« pripravljalo svojo posebno izdajo — seveda v popolni temi — o sestavi vlade, ki jo je pozdravilo z nepopisnim veseljem, ker ni notri Slovencev. A Kaj se jo sanjalo nato malemu Moricu 0 klerikalnem režimu, pa beremo dalje v »Ju-tru«: »Klerikalni prvaki so v petek popoldne že sestavili najnujnejši program za uvedbo klerikalnega režima v Sloveniji. Kandidat za ljubljanskega kega župana je bil g. Logar, njihov direktor železnic je bil že pripravljen, za Mariber je g. Zebot pridno sestavljal »svojo listo«. Tudi na ljubljanski magistrat niso pozabili. Komisarja dr. Mencingerja bi imel zamenjati dr. Brecelj, za njegovo desno roko je bil predviden nadsvetnik Jančigaj, nekateri starejši napredni uradniki so imeli biti takoj penzioniruni. Tudi za Mestno hranilnico j« bila klerikalna garnitura pripravljena ter za nekatere druge važne urade. Spremembe naj bi se bile izvršile takoj, že tekom praznikov.« — Vsekakor zelo hude sanje. A kaj je bilo potem, ko se je mali Moric iz teh hudih sanj prebudil, o tem pa »Jutro« diskretno molči. Se tudi spodobi. A Priliko je uporabil g. Pribičevič — piše »JuIto« — ter Uzunoviču in njegovi družbi povedal par tako gorkih, da bodo zvenele v srbskih masah vsaj do oblastnih volitev. — Iskali smo potem po »Jutru« par tistih gorkih g. Pribičeviča, pa se narn niso zdele bogve-kako gorke in smo jih zalo iskali še po drugih listih, ln smo našli, da je g. Pribičevič povedal to-le zares gorko: »Dovolj žalostno je, da mor® šo le g. Ko.ošec učiti srbijanske parlamentarce, kako se parlamentarna vlada sestavlja in žaistno je to, da se pri nas zdaj manje na to pazi nego v pokojni Avstro-Ogrski.« — Čudimo se, zal aj je »Jutro« ravno to najbolj gorko g. Pribičeviča svojim bravcem zamolčalo. Ali se boji, da bi preveč zvenela v ušesih slovenskega volivca, že itak navdušenega za dr. Korošca? Ni prav, da »Jutro« konfiscira ofefe Izjave svojega šefa, če mu niso všeč. S&odiS£S DESNI BREG DRAVE. V nodcljo 2. januarja ob 10 v Brezja pr! Mariboru v gostilni Zupan. Govorita g. narodni poslanec F a 1 e ž in kandidat g. K o r e s. V sredo 5. januarja ob 6 zvečer v Kačah. Govorita kandidata gg. S a g a j in K o r e s. Na Svetih treh kraljev dan 6. januarja po prvi službi božji pri Sv. Lovrencu «a Pohorju. Govorita kandidata g. H a u p t m a n in g. K o r e s. V nedeljo 9. Januarja po rani službi božji v Limbušu, po pozni službi božji v Rušah. Na obeh krajih govorita gg. narodni poslanec Fr. Zebot in kandidat K o r e s. V četrtok 18. januarja ob pol 7 zvečer na Pobrožju. Govorita gg. narodni poslanec Franjo Zebot in kandidat K or e s. V petek 14. januarja ob pol 7 zvečer v Radvanju v gostilni g. Lobnika. Govorita gg. narodni poslanec Franjo Zebot in kandidaJ K o r e s. V nedeljo 16. januarja po pozni sv. maši v Poljčanah v gostilni g. Hartnerja. Govorijo gg. narodni poslanec F a 1 e ž ln kandidata S a g a j in K o r e s. OKRAJA SLOVENJGRADEC IN PREVALJE. V nodcljo 2. januarja: v Remšniku po sv. opravilu. Govori kandidat g. D r ž e č n a k. t Liboličah po službi božji. Govori kandidat g. K u g o v n i k ; v Marenbcrgu. Govori kandidat g. S t a - bej. Na prazniti Sv. treh kraljev 6. januarja: r Vuzenici po ran, sv. maši. Govorita kandidata g. S t a b e j in D r ž e č n i k ; pri Sv. Primožu na Pohorju po službi bo-žji. Govori kandidat g. D r ž eč n i k ; v Muti po pozni sv. maši. Govori kandidal g. Sta bej. V neleljo 9. januarja: v Mežici po službi božji. Govori kandidal g. S t a b e j; v Črni po službi božji. Govori kandidat g. Kugovnik; v Trbonjah po službi božji. Govori kandidat g. D r ž e č n i k ; t Gortini popoldne ob treh. Govori kan- 1 didat g. D r i e č n i k. LASKI OKRAJ. Na novega leta dan po prvem sv. opravilu t Loki pri Zi lanem mostu, v nedeljo 2. januarja po sv. opravilu pri Sv. Lenartu nad Laškim in dne 6. januarja po sv. opravilu * 1'irkloštro. Kaj se godi doma Velikopotezna akcija za končno likvidacijo stanovanjske bede v Ljubljani. Najdragocenejši film v zgo- 'OT- : dovini kinematografije : yJDI£Xl OUF Po znanem romanu LAWA WALLACE, v dveh delih naenkrat — 8 dejanj. Zvezda repatica nad Betlehemom naznanja rojstvo Kristusovo. - Sv. Trije kralji pred sinom Marije. - Sužnji na galeri umirajo od žeje in trpljenja. - V dolini gobavih pri Jeruzalemu. - Jezus na Kal-variji. - Starodavni Jeruzalem pod rimskim jarmom. - Pomorska bilka med gusarji in Rimljani. -Nepoznani Jud na dirkah v Antiohiji. - Pri tekmah dirkajo Štirje belci slovite lipieanske pasme, last bivšega avstrijskega cesarja! — Pri predstavah sodeluje pomnoženi lastni orkester, ki svira originalne, nalašč za ta film komponirane skladbe. Danes ob 3., 5., 7. in 9. uri. — Predprodaja vstopnic od 10.—12. in od 2. ure dalje, Kino »Ljubljanski dvor". Telefon 730 Vladni komisar na mestnem magistratu ljubljanskem je objavil ta-le razglas: Stanovanjska beda traja v Ljubljani v nezmanjšani meri še naprej in grozi postati z odpravo stanovanjske zaščite prihodnje leto, katastrofalna. Zato jo potreba, če se hoče še danes velikemu pomanjkanju stanovanj od pomoči, radikalne, hitre in veliko akcije v oiniljcnje stanovanjske bede. Ker pa mestna občina ljubljanska s svojimi skromnimi sredstvi velike akcije podvzetl ne more, in bi posojilo, ki bi ga pri denarnih zavodih iskala, ne ustrezalo stavljenemu velikemu cilju, odločila se je najeti posojilo v večjem obsegu potom obligacij. Vsled tega sklenil je podpisani za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane postavljeni vladni komisar razpisati 6% obligacijsko posojilo do najvišjega zneska 30,000.000 Din (beri: trideset milijonov dinarjev), ki bo vračljivo v največ 30 polletnih enakih obrokih potom žrebanja pn določenem amortizacijskem načrtu. Mestna občina si pridržuje pri tem pravico, da obrestno uiero zniža z ozirom na denarni trg, toda nikdar no pod obrestno mero Narodne banke SHS. Za odplačevanje po ravnokar navedenem amortizacijskem načrtu najetega obligacijskega posojila, se ustanovi in vzdržuje do popolnega poplačila pri mestni občini ljubljanski poseben stanovanjski gradbeni fond, v katerega se stekajo: 1. Najemnina za stanovanja in poslovne lokale v hišab, katero bo mestna občina zgradila s tem posojilom in ki bodo vrgle predvidoma 800.000 Din letno. 2. 10% vsakoletno plačane gostaščiue, ne da bi se vsled tega izmera gostaščine zvišala. Približni predvideni donos 150.030 Din letno. 3. 10% vsakoleetne vplačane vodarine z ome- EAZGLAS. Podpisani za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane postavljeni vladni komisar se je na prošnjo carinarnice odločil, da zgradi meshia občina ljubljanska poslopje za carinarnico, v kateri bi bila nameščena tudi stanovanja za carinike, poštna carinarnica in evenf. še skladišče. V to svrho najame mestna občina posojilo proti primerni amortizaciji in obrestovanju do i^eska 000.000 Din (šest milijonov dinarjev). Drža- na carinarnica sc je napram mestni občini obvezala, da bo poplačala zgradbo na ta način, da bo amortizirala in obrestovala najeto posojilo iz Društvo sa narodno zdravje v Ljub'jani. Eno leto je pripravljalni odbor delal aa ustanovitvi društva in da je svojo nalogo dobro vršil, je pokazal ustanovni občni zbor, ki je v nedeljo, dne 26. t. m. gotovo odločilno posegel v zdravstveno zgodovino Ljubljane in Slovenije g tem, da je ustanovil »Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani«. V malo dvorano hotela Union je prihitelo mnogo ljudi, samo takih, ki jim je mar dobrobit našega ljudstva. Občili zbor je otvoril z govorom o pomenu in namenu novega društva šef Higienskega zavoda g. dr. Ivo Pire, kot predsednik pripravljalnega odbora. Ogromno delo čaka to društvo v bližnji in daljni bodočnosti, podal je lepe smernice za društveno delo za precej dolgo dobo, katero delo naj bo kronano s tem, da dobimo Zdravstveni dom — trdnjavo — iz katere naj se širi zdravje po mestu in deželi. jitvijo kakor pod točko 2. Približni predvideni donos 200.000 Din letno. 4. Posebna trošarinska gradbena naklada po 50 par od vsakga konzumiranega litra vina. Približni donos 1,600.000 Din. 5. Občinski, pokojninski fond bo prispeval vsako leto ca 400.0000 Din, pod pogojem., da se bo ta znesek vrnil in poleg tega plačale 5% obrestne obresti iz donosa hiš zopet v pokojninski fond mestne občine nazaj, kakor hitro bo to obligacijsko posojilo amortizirano. Vsakoletni prebitki, ki se bodo dosegli tekom amortizacijske dobe,"so bodo uporabljevali za vzdrževanje z mestnim gradbenim fondom zgrajenih hiš ter po zmožnosti za zgradbo novih občinskih stanovanjskih hiš. To dajem v smislu § 62. obč. reda za mesto Ljubljano javno na znanje s pojasnilom, da je proti temu sklepu dopusten priziv na velikega župana ljubljanske oblasti v, teku 14 dni po njega razglasitvi. Priziv bi bilo vložiti potom meshiega magistrata. Mestni magistrat ljubljanski, dno 24. decembra 1926. Vladni komisar: Mencinger 1. r. « * * Vsa Ljubljana bo gotovo enodušno pozdravila načrt mestno občine. S posojilom 30,000.000 dinarjev bo mogla Ljubljana zgraditi v enem letu 350 novih stanovanj. S tem bi bila stanovanjska kriza r Ljubljani toliko kot rešena, če se načrt mestne občine začne spomladi izvajati, bo za poldrugo leto za Ljubljano rešeno tudi vprašanje brezposelnosti. Stavb ena in gradbena obrt, ki sta v težki krizi, bosta popolnoma zaposleni. O načrtu, ki ima široko socijalno obeležje in vse ljubljansko prebivalstvo pritegne h končni rešitvi stanovanjskega vprašanja bomo še izprego-vorili. pa!a£© za carinarnico. carinarniško lezarino in pa najemnin, katere se bodo plačevale v tem poslopju. Zgradba enotnega poslopja za carinarniške urade in stanovanja carinikov ni samo v interesu carinske službe, marveč predvsem v interesu javnosti, ki bo dobrote take ureditve čutila šele tedaj, ko bo zgradba postavljena. Ta sklep dajem javno v znanje s pojasnilom, da bi bila event. pritožba proti njemu na velikega župana ljubljanske oblasti dopustna v teku 14 dni od dneva razglasitve. Pritožbo bi bilo vložiti potom mestnega magistrata. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 24. decembra 1926. Vladni komisar: Anton Mencinger 1. r. Nato je podal poročilo pripravljalnega odbora, ki si je z nabiranjem članov in s širjenjem ideje o potrebi takega društva med vse ljudi, stekel obilo zaslug in mu gro topla zahvala. Po sprejetju društvenih pravil so prišle na vrsto volitve — bil je soglasno izvoljen sledeči odbor: g. dr. Ivo Pire za predsednika in v odbor gg. dr. Živko Lapa j ne, gdč. M. Um-bergerjeva, dr. Bojan Pire, Vladimir Pfeifer, Vendelin Sad ar, Vinko Zor iu Rudolf Prešeren. V smislu društvenih pravil sta bila ustanovljena dva odseka in sicer za javno higieno, kateremu je bil izvoljen za načelnika g. dr. Mavrieij Rus, mestni fizik v Ljubljani, iu organizacijski odsek z načelnikom g. dr. Blei-vvelsora, šef-zdravnikom OUZD. Pri slučajnostih sta bila na predlog navzočih izvoljena še dva odseka in sicer odsek za stanovanjsko higieno, čigar načelnik je g. dr. Živko Lapa j ne, in odsek za postavitev doma za idio-tično deco — alkoholike, čigar načelnik je g. pri- marij dr. Gosti. Za članarino je določen znesek 12 dinarjev, torej en dinar mesečno, kar omogoča, da vsakdo lahko vstopi kot član v društvo. Za društveno glasilo so sprejme list »Zdravje«, ki že dve leti izhaja in razširja misel na higieno med narodom. Na predlog dr. Ž. Lapajne se sprejme za eno prvih nalog društva, da se pobriga, da kje ob mo-ju preskrbi zdravilišče za škrofulozno otroke, ki nimajo doslej nikjer pomoči. Ustanovitev takega zdravilišča ne bi bila združena s prevelikimi stroški. Društvo skuša doseči za svoje člane tudi zmerne zdraviliške takse in cenejša zdravila. '/j zahvalo na vse navzoče — s pozivom k agitaciji in pristop v društvo, zaključi predsednik zborovanje. Lepo je uspel ustanovni občni zbor, novemu društvu z idealnimi cilji in z realnim delom želimo vsi uspešen napredek! K požarom na Gorenjskem. Vse Gorenjsko se polašča vedno večja groz-ničnost. Od Škofje Loke pa do Jesenic više in niže so ljudje v vednem drhtenju, da zdaj in zdaj vzplamti skedenj, hlev, ali pa hiša. Iz spanja vstajajo v nočeh in oprezujejo svoja stavbišča in se vračajo v postelj, koder pa no najdejo več pravega spanja. Čudežni listki, naznanjajoči ogenj, krožijo po vaseh, dobe se na kljukah, na pragih, za okni ali pa tudi na cesti. Na sveti večer je bil oznanjen požar na Brezjah, straže domačih fantov in mož so krožile po vasi in oprezovale, oborožene, kakor je že naneslo: z nožmi, s koli, revolverji in lovskimi puškami. Črta Kranj—Škofja Loka naj bi tudi gorela na sveti večer, hvala Bogu, požara ni bilo. Morebiti so sn zločinci premislili in speljali ljudi v mraz in noč in se naslajali ob trpljenju vaščanov v vsej dolgi črti. Vse mogoče in nemogoče govorice so se raznesle po Gorenjskem. Nad Kranjem da je zažgal mlad kolesar in ko so ga zalotili, jim je pustil ikolo in zbežal. Na Smarjetni gori imajo baje svoje zatočišče, nič manj in nič več jih ni, kot devet. Orožnikom se ne pokažejo, ko so pa nekateri domačini lovili požigalca, ki je zbežal v šmarješki gozd, so se morali vrniti, če niso hoteli obležati mrtvi; kajti požigalčevi tovariši so ga ubranili in navalili na zasledovalce. Nekateri trdijo, da morajo biti požigalci na vsak način fašisti. Med Slovenci si ne morejo misliti tako okrutnih zločincev in celo pravijo, da so po zunanjosti takšni kot fašisti. Ljudska povestnica in darovito ponazarjanje fantazij se pojavlja v polni meri, skednji pa gore skoro vsako noč. In čudno: požigalci hočejo biti herojični zaščitniki bednih bajtarjev. Lotijo se samo bogatejših gospodarjev. Vsa ugibanja o motivih požigalske strasti v tem slučaju nedvomno cele družbe, so se dosedaj izjalovila. Družba mora biti dobro organiziraua, s sredstvi, zanetiti požar neopaženo, založena in ljudje celo pravijo, da imajo pripravo, ki zagori šele čez dva dni. Nekaj požarov je bilo začetih na slemenih — nikjer pa sledu o požigalcu, niti o lestvi, brez katere bi neizurjeni ne mogel zanetiti ognja ua vrhu strehe. Nič ni potemtakem čudnega, da istočasno z bojaznijo in strahom za lastne domačije, narašča tudi srd na požigalce. V srdu si ljudje že sedaj ustvarjajo svojo nezapisano pravico, ki je včasih kruta in več kot slopa. Lahko se zgodi najstrašnejše, kar se je zgodilo Cankarjevemu hlapcu Jerneju — ali pa kot se je zgodilo resnično pred leti na Dolenjskem, da so razjarjeni kmetje vrgli požigalci živega v ogenj, koder ga je zalotila neizprosna, strašna smrt. V zadnjem slučaju se je izkazalo, da so v srdu premalo izbirali in vrgli v plamenje nedolžno žrtev. Resno se je bati, da na Gorenjskem pride do lakih žrtev. Kolikor mi jo znano, je v Kranju zaprtih že osem osumljencev in da je rosno misliti na prave požigalce. Krožijo vesti, da so to zakrknjenci, ki nočejo navesti nobenih izjav, še manj pa podatkov. Koliko je na stvari sami resnice, ne vem, dejstvo jo, da se požigi in požari ponavljajo in so torej požigalci še vedno na delu. Pred mescem se je kranjska okolica tudi že skoro oddahnila, ko je bil nekdo osumljen požigov in tudi aretiran, izkazalo se je pa kmalu, da je bil sum ueumesten in možakar pa izpuščen. Želeti je pač, da skrivnostna požigalska družba pride čimprej v roke pravice in da odleže itak preveč prizadetim Gorenjcem. Smrtna nesreča. Pepel in ugaske iz lokomotiv in delavnice odlaga državna železnica v Mariboru na trikotu med Koroško in južno progo v magdalenskem predmestju. Ugaske razkladajo še vroče ter je po zimi na njih prav toplo. Ta prostor uporabljajo po zimi razni ljudje brez strehe za prenočišče, kar pa je zelo nevarno. Iz ugaskov izpuhtevajo strupeni plini, ki so povzročili že lansko leto ob tem času smrtno nesrečo. Nekega Piška, ki je na uga-slcih prenočeval, so našli naslednjega dne mrtvega. — V noči od 27. na 28. t. m. pa se je zgodila na tem prostoru nova cmrtna nesreča. Ivan Mo čič, hlapec trgovine z železnino na Tržaški cesti št. 6, ki je rodom iz Murske Sobote, je tožil že daljo časa, da ima hud revmatizem v križu. Nekdo mu je svetoval, naj se vleže na'vroč pepel, ki mu bo trganje pregnal. Morčič je 27. t. m. zvečer, popival po raznih gostilnah na Tržaški cesti, vzel nato s seboj steklenico sadjevca ter čel ležat na ugaske v trikot. Drugo jutro so ga našli delavci mrtvega, poleg njega pa je ležala napol izpraznjena steklenica sadjevca. Truplo j« bilo na več mestih ožgano od žarečega pepela. Poravpaste naročnino! gfllllllllli!lllllllll!l!ll!!in!inilll!l!inillillll!IIIINIIIIIlll|||l|||!lliniini Joža Lovrenčič: Mrak je legal na mesto. Svetonočni zvonovi so se oglasili in peli, ko da so se spustili zbori angelov nizko nad Ljubljano. Hitel sem mimo pošte in v srcu me je bridko zabolelo. Sklonil sem glavo, korak mi je zastal in šel sem in šel in nisem bil več v Ljubljani. Gorica pred božičem. Po Korzu je prihitel droben šolarček, zavil v vežo glavne pošte, odprl vrata na levi in se ustavil pred stekleno ograjenim prostorom. .,Prosim listek do Kobarida!" Gospodična za stekleno steno se je sklonila do odprto llnice in ko da ni razumela, jo povprašala: „Katn ?" , , „Do Kobarida," je ponovil veselo in ponosno šolarček, ogrnjen v nov havelok, in spustil velik zavitek na tla in položil na svetlo medeno polico pred linico šest kron, da je srebrno zazveneio. „Nič več prostora — vse oddano I" je uradno odgovorila gospodična. Deček je prebledel, pred očmi se mu je zameglilo, kakor da je sredi snežnega meteža gori pod Matajuroin, ko potegne krivec. v .< • „Pa mu dajte listek za polnočno pošto, je rekel gospodični star plešast gospod, ki je sedel pri drugi* mizi in se mu je deček smilil. Krivec je odnehal, metež izginil in deček je hvaležno pogledal rospoda, a preden je utegnil biti znova vesel, jo go podična posedala, da jo tudi za polnočno turo vse oddano. „Za jutri popoldne bi bila še dva prostora," je pripomnila. ..Fantek, kar za jutri vzemi, če hočeš domov, je svetoval gospod in še pojasnil: „Viš, drug6č moraš priti prej, ker o božiču jo velik naval. „Pa za jutri, prosim," je z zadržanim jokom prosii šoiarček in gospodična je sedla, napiea.a tistek, «a iztrgala i* bloka ia «a dala lantku ter pobrala z belo roko denar s svetlo medene police. Fantek je spravil listek, pobral s tal svoj zavitek in ko je prišel v vežo in se ozrl na dvorišče, je videl, lel in držal zavitek v roki... Skozi ne.adetano okno so mu poli svetonočni zvonovi in ko so utihnili, j» še čul, kako se spodaj v hlevu prestopajo konji in prežvekaio krave in sam ni vedel, kdaj je v solzah onemogel in so izgubil v sen, ki mu je prepodi' prvo bridkost svetega večera.., Ob jaslicah iu drevescu sem zvečer povedal zgodbo o dečku, ki ni mogel prvič v življenju za sveto noč domov. Fantek moj mali se je privit k meni, me gledal ssvojimi velikimi očmi, ki so so mu rosile. Ko sem končal, je zajokal ko oni i deček... Prijel sem ga v naročje, mu poljubil 1 solzne oči iu moje so bilo tudi rosue... Bneme novice fr Cerkveno cdlikovrfoje. G. Janez Mer. iS o 1 j, župnik v Ketečah pri Škofji Loki, je bil imenovan za škof. duhovnega svetnika. fr Razpis. Potom objave v Škof. listu št. 9 je bila razpisana župnija Črni vrh nad Polhovim gradcem. Rok za vlaganj« prošenj se zaključi dne 31. decembra 1926. fr Umrl je v Kranjski gori na sv. Štefana zvečer komaj 28 let stari okrožni zdravnik dr. Otmar Oblak. Pred dobrim letom je nastopil tu svojo prvo službo. Koncem lanske zime je bil ponoči poklican k bolnici v Srednji vrh. Ker je preveč hitel v hrib, je žc nazaj grede bruhnil kri. Pojavila se je nato srčna nanaka, kateri sc je pridružil še hud prehlad. Moral je takorekoč kot žrtev svojega poklica v prezgodnji grob. Blag mu spomini fr Valjavnost avstrijskega zr.kc.na o zborovanjih. Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti nam javljajo, da je Stol sedmorice, oddelek B, kakor tudi kasacijsko sodišče v Zagrebu, dne 6. junija 1923, KI 162-23-3 ob priliki neke ničnostne pritožbe v varstvo zakona izrekel, da ostane v Sloveniji in Prekmurju zakon o zborovanjih z dne 15. novembra 1867 drž. zak. št. 135. v veljavi, v kolikor ni v očitnem navskrižju z ustavo in dokler ne debimo v čl. 14. ustave napovedanega izvršilnega zakona. fr Občina Pušencl pri Ormožu je v zadnji »voji «eji sklenila soglasno imenovati g. dr. Alojzija Trstenjaka, vladnega komisarja pri velikem županu v Mariboru, v priznanje njegove izredne zasluge za domačo občino za častnega občana. Tozadevna častna diploma se mu bo po posebnem odposlanstvu izročila v Mariboru na novega leta dan. fr Društvo železniških upokojenesv ima v nedeljo 9. januarja 1927 ob 2 popoldne v salonu pri »Levu«, Gosposvetska ccsta 16 v Ljubljani, svej redni občni zbor. Na občnem zboru poročajo delegati Zveze. Člani vljudno vabljeni. — Odbor. fr Ob nevem letu se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so se nas spomnili s kakršnimkoli darom pred Božičem, in jih prosimo obenem še za naklonjenost, kakor tudi vse one, ki se nas dosedaj šc niso spomnili. — Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12. , fr Redni letni občni zbor O. Z. javnih nameščencev ln upokojencev za Slovenijo se bo vršil po dnevnem redu, ki je objavljen v »Našem Glasu« z dne 20. decembra t. L, nepreklicno 2. januarja t. 1. ob 9. v ljubljanskem Mestnem domu, na kar vse organizacije posebno opozarjamo. —« Predsedstvo O. Z. fr Odlikovanje. Na mednarodni radio- in amaterski razstavi baselskega vzorčnega velesejma je bil odlikovan g. Evald Jakopič, šef signalne sekcije ravn. drž. železnic v Ljubljani, s prvim darilom, s srebrno medaljo in s priznalnico za svoj dvocevni aparat lastnega izuma. G, Jakopič je bil že ponovno odlikovan ca Radio-razstavah v Ljubljani in Zagrebu. fr Nov menični zal.cn. Kakor poročajo iz Belgrada, je strokovna komisija v ministrstvu pravde izdelala načrt novega meničnega zakona, ki se naslanja v glavnem na določbe, sprejete na poslednji mednarodni konferenci v Hagu. Načrt, ki v pogledu terminologije usvaja latinsko-rimske izraze, uvaja med drugim novo vrsto menice t. zv, »rektomenico«, nadalje ima tudi povsem nove določbe o neopravičenem obogatenju, o zalogi in o pravici pridržanja. Po tem načrtu bi imeli potem za vso državo enoten menični zakon. fr Preprečena nesreča. Na Božič zjutraj je začel goreti strop v veliki sobi križniškega gradu pri Veliki nedelji. Strop se je vnel radi slabe peči. Na srečo je zapazil ogenj g. su-perior, ki jc začel klicati skozi okno na pomoč. Služinčad in sosedje so prihiteli gasit in udušili ogenj, preden se je razširil po gradu. Ako bi ne bilo pomoči v pravih trenutkih, bi bil pogorel ves grad. fr Izredua prikazen. Paznik križniškega reda pri Veliki nedelji Alojzij Kosi je videl v otoku, ki je last križniškega reda, te dni velikega volka. fr Poskus semomora. Josip S., 46 let stari kovač državne želez, delavnice v Mariboru, je poskušal v ponedeljek izvršiti samomor pri Sv. Kungoti ob avstrijski meji. Zadal si je tri globoke rane v prsih okrog srca in sicer s priostrenim koncem stenskega kavlja. Težko ranjenega so prenesli na orožniško postajo v Kungoti, kjer si je S. s poslednjim naporom ie zadnjič poskušal zadati smrtno rano. Zasadil si je vnovič kavcij v prsi, toda tudi sedaj ai ni zadel srca. Orožniki so telefonično obvestili rešilno postajo v Mariboru, ki je nezavestnega S. prepeljala v bolnico. Kaj je vzrok, da je tako vztrajno poskušal izvršiti samomor, še ni dognano. fr Samomor. V Kobalo Rose pri Herceg-novem se je ustrelil iz vojaške puške strokovni carinski poročnik Novakovič, rodom iz Knina. Bil jc oženjen in oče treh otrok. Vzrok samomora n' znan. fr Hercegovini preti glad. Iz Hercegovine prihajajo poročila, da preti pokrajini lakota. Ker so zadnje dni sne/ni zameti onemogočili promet, je ta nevarnost tem resnejša. Tudi le-toSnja žetev je b la zelo slaba. fr Bog i« kaznilnice. Iz kaznilnice v Mi-trovici je pobrpnil na 14 lei ječe obsojeni l'et-kovič. Policija le izdala sa njim tiralica fr Poskus samoumora. V Zagrebu Je po. skusila samoumor zasebnica Miiller. Na obeh rokah si ja prerezala žile. Njeni sosedje pa so šo pravočasno zapazili, kaj je storila. Rešilna postaja jo Je prepeljala v bolnioo, kjer so Ji ustavili kri in jo »pravili iz nevarnosti. Samo-umor je hotela napraviti iz obupa, ker so jI zaprli moža. fr- Ujeta roparska tolpa. V gozdovih pri Vinkovcih je tamkajšnje orožništvo zasledilo roparsko tolpo, ki je že dalj časa, kakor smo poročali, ogrožala sremske kraje. Roparsko tolpo tvori 19 mož. Orožniški poročnik Novakovič je šel z večjim številom orožništva na zasledovanje. V nekem gerdu se mu je posrečijo roparja obkrožiti. Med njimi in roparji je nastala pravcata bitka. Dva orožnika sta dobila težke rane, dva pa lahke. Vendar se je orožništvu posrečilo, da je tolpo zajelo, in sicer devet po številu. fr Volkovi v Hercegovini. Vsled mraza so se v Hercegovini pojavili volkovi. Blizu Gadskega so postali volkovi posebno predrzni. Napadli so nekega kmeta in ga raztrgali. fr Nevaren k&fak ubit. V Sudskovcu blizu Kosovske Mitrovice je tamošnji orožniški povel.nik s tremi orožniki ubil nevarnega ka-čaka Sel mana Sejnuloviča, ki je tamošnji kraj dolgo časa strahovaL fr Prekinjen promet na progi Zagreb— fMlt. Vsled snežnih viharjev med božičnimi prazniki je promet na progi Zagreb—Split zopet prek njen. Vlaki vozijo samo do Gračaca. Blizu Zrmamja so snežni zameti zasuli dve lokomotivi. Vihar je potrgal telefonske žice. Najhujše je trpela železniška proga med Plaškim in Kninom. Ta del proge je sploh zelo izpostavljen viharjem in snežnim zametom. Med Zrman.em in Malovanom je bil strašen vihar. Silno gost sneg je onemogočal 6ploh vsako čiščenje proge. Vlaki, ki bo se nahajali na potu, 9o se morali brž umakniti, vendar sta dve lokomotivi obtičali v snegu. Na pomoč so jima poslali dva snežna pluga, ki pa svoje naloge nista mogla izvršiti, ker je bil sneg zapadel previsoko. Proga Zagreb—Sušak je v redu. fr Namesto vrabca jo obstrelil sebe. V Zagrebu je neki Langlieiter streljal na dvorišču vrabce s flobertom, toda tako čudovito neprevidno, da je sebe ustrelil v desno nogo in se bo moral zdraviti v bolnici. fr Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani ima ua razpolago še nekaj srečk državne razredne loterije. fr Leo-ovratnike dobite edino v modni trgovini J. Podkrajšek, Ljubljana, Jurčičev trg. fr Zadrji dnevi meseca potekajo. Skrbna gospodinja razmišlja, kaj mora za kuhinjo kupiti pri svojem trgovcu. Pri tem naj pač ne pozabi na 2iko, kajti otroci jo pijejo radi ter je ne morejo več pogrešati. fr Uporaba pravega juhinega ekstrata »Juhan« Vam omogoči z najmanjšimi stroški izvrstno juho, kakršne iz samega mesa današnje kakovosti ne morete doseči. fr Vrednostne papirje, predvojne, tu- in inozemske vseh vrst kot državna, deželna, mestna, železniška posojila, obligacije, prioritete, srečke itd., kupuje in plačuje najkulant-neje Yerc, Kcmercijalna družba, Ljubljana, Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Matice). fr Recept za izvrsten liker. 40 dkg sladkorja skuhaj v 40 dkg vode. Ko se je to »hladilo, prideni četrt litra najfinejšega špirita in steklenico original T r i f o 1 i u m esence. Špirit in esence v 24 okusih po 6 Din dobiš v Drorferiji Sanitas, Celje in Ljubljana, Prešernova ulica 5. (8958) fr čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. fr Cevije za male noge št. 35, 36 in 37, več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih, prodaia tovarna Peter Kozina in Komp., Tržič v svojih lastnih trgovinah Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1, po povprečni ceni Din 145.—, dokler ta zaloga traja. Mamice največja sreča j« zdrava in živahna deca. Če se prehlade kedaj takoj jim skuha »Buddha« Hdor oglašule, napreduje! Novoletna številka ..SLOVENCA" ki izide v doslej IHl|VeC)l (lOhlddl in velikem obsegu, bo objavila poleg svojih običajnih oglasov lepo število novoletnih voščil ki so nam že došla ozir. še dojdejo iz vseh delov Slovenije. Ker se naši čitatelji pri nakupu raznovrstnih potrebšči* posebno radi ozirajo na tvrdke, ki se priporočalo v.Slovencir vabimo tem potom še vse ostale trgovce in obrtnike, ki doslej pri nas še niso naročili voščila za Novo leto, da se enako drugim poslužijo našega lista za svojo reklamo. — Sprejemali bomo tozadevne oglase še (10 P€(lf9, 31. dC-cembra opoldne, vendar moremo zajamčiti ugodno name-stitev le onim, KI CflkiilJO SVO|fl CCIIj. naroČila (OKO)! Žepni koledarček 1927 z notesom, vezan v platno, Din 10'— JUGOSLOV. KNJIGARNA v Ljubljani. CiuMfana 0 »LJubljana« priredi običajni Silvestrov večer dne 31. decembra v veliki dvorani hotela »Union«. Za letošnje leto je odbor preakrbel posebno pester spored, katerega objavimo jutri. Vsak posetnik bo s tem večerom gotovo zadovoljen, radi tega vabimo vse člane in prijatelje »Ljubljane«, da se udeležijo te prireditve. O Ljudski oder vprizori v nedeljo 2. januarja Hauptmannovo sansko igro z godbo in petjem »Hanice pot v nebesa«. Začetek ob 3 popoldne. O Na Novega lota dan ob pol osmih zvečer ne bo v Ljudskem domu šumna novoletna zabava, pač pa vprizori »Krekova mladina« svetopisemsko zgodbo »Eg ptovski Jožef«. Vsem je zgodba 'nana, zato ne zamudite prilike, da si Jo ogledate tudi na odru. Predprodaja vstopnic bo od jutri dalje na Starem tr«u št. 2, prvo nadAtrug^o. O ProsveJtto društvo Krakovo—Trnovo vabi na občni zbor, ki se bo vršil danes ob pol osmih zvečer v Domu, Karunova ulica 14. Kor je na sporedu tudi predavanje, pridite gotovo! O Kulturno prosrotni odsek Delavske zbornice. Ker se čistijo prostori na srednji tehnični šoli, odpade ta teden pouk za nemški tečaj kulturno prosvetnega odseka DZ. Prihodnji pouk bo v torek 4. januarja 1927 ob 7 zvečer. O Predavanje Slovenskega planinskega društva. Dne 4. januarja ob 8 zvečer bo v dvorani Mestnega doma drugo skioptično predavanje o naših plan'nah. Predavatelj g. Pavel Kuna ver nas bo peljal najprej v Kamniške planine, kjer si bomo ogledali tudi njihovo krasno severno stran, posebno dolino bistre Savinje, še premalo poznano in cenjeno Solčavo in divno Jedrsko. S skalovitih, mogočnih Kamniških planin pa se bomo nato povzpeli na Karavanke, ki sicer ne nudijo toliko vele-planinskih prizorov, zato pa je zmernemu planincu njihova milina tem ljubša. Pohod bomo končali na pobočjih Golice, kjer nas bodo razveselile velike množico nežnih narcis. O Ljubljanski grad, stanovanjska kolonija vseh mogočih stanov in rodov, je nekaj tako svojstvenega, da bi zaslužila večje pozornosti. Ne samo, da je Grad kot tak zgodovinska in v rajnih dobah važna ljubljanska postojanka, tudi njegovo notranje življenje, življenje »grnščakov«, pa naj bodo nastanjeni v kasematah, v nekdanjih samotnih celicah, viteški dvorani ali koder je, je zanimivo. Ločeni od mesta si ustvarjajo svoje izramto svojstveno življenje s svojimi potrebami in svojimi zahtevami. Vase zakopani, v težki borbi za kruh vedno mrki, do smeha le redko razgreti so bili javnosti do zadn'ega neznani, ali vRaj nihče vedel ni, da ra stenami starinskega gradu Sivi čez 600 življenj. Enkrat ali dvakrat na leto so se v gručah vsuli v grajsko katpelo, na dan sv. Jurija in na nedeljo po sv. Juriju. In kapela je bila w>pet zaprta in sv. Jurij je sameval kot kralj Matjaž. No, prof. dr. Ehrlich je pa razgibal versko življenje. Sam se je zavzel za grajsko kolonijo, dobil nekaj razumev-nih ljudi in v grajski kapeli je vpeljal vsako-nedel sko službo božjo. Grajski pevci in pevke jo spremljajo; v začetliu je šlo brez vseh instrumentalnih pripomočkov, sedaj pa si pomagajo z ličnim harmonijem. Odslej je življenje »graščakov« v tem smislu čisto drugačno. Je skoro fara zase, ki spoštuje svojo kapelo in svojega pastirja prof. dr. Ekrlicha. Kapela je po naravi zelo udobna in v najhujši zimi celo prijetna. Peč je v njej, ki lahko premaga tudi najostre'ši mra",. S svojim delom si je pa prof. dr. Ehrlich pridobil naklonjenost in si osvojil vsa srca nekdaj zapuščenih »graščakov«. © Podaljšanje policijske ure na Silvostro-to v Ljubljani. Velitki župan je podaljšal na Silvestrov večer, to je 31. decembra, policijsko uro za gostilne in kavarne do 3 zjutraj brez naplačila takse. To podaljšanje velja za okoliš policije ljubljanske, to je za občine: Ljubljana, Moste, Zgornja Šiška m Vič. O Popis živine, perutnine in čebelnih panjev V času od 2. do 15. januarja 1927 se bo v ljubiiamskem mestnem okrožju vršilo popisovanje živine, perutnine in čebelnih panjev po magistratnih organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služili zgolj v statistične svrhe ter se jih v kak drug namen ne bo uporabljalo. Občinstvo se opozarja, naj pri popisu ne dela ovir in ne navaja napačnih podatkov, ker bi se moralo sicer kazensko postopati proti vsem prestopnikom v smislu obstoječih predpisov. O Dobava čevljev. Mestni magistrat ljub-1 lanski bo potreboval za leto 1927 večjo množino čevljev razne velikosti za mestne uboge. Dobava se izvrši le po nakazilu magistrata od slučaja do slučaja. Čevljarji in trgovci s čevlji, ki se zanimajo za to dobavo, dobe potrebne informacije na mestnem magistratu(socialn.re- ferat). Pismene podrobne P^^VL 2 na isti naslov do 15. januarja 1927 do 2 po- ^0 Krvav pretep v mestni uholnlcl. Naše včerajšnje poročilo moramo popraviti v toli-ko da je bil ranjen Škafar, aretiran pa Šturm, 111 D0nSefiska kronika. V polivke zapore so ^ Jt"|»rv ^nnn i»« vini««. > i . spravili štiri deklica VI so ie večkrat imele opraviti s predpisi o javni morali. — Ljubljanski pon čnjaki so ga malokdaj že tako polomili kot tokrat. Kar deset se j.h je sprijaznilo s policijsko beležnico radi razgrajanja, kaljen a nočnega miru, nedostojnega vedenja itd. —. Mesarju Ivanu Košeniln je ne/nanec odnesel za praznike 8£0 Din vredno tele. To 6e je obliznil ob slastni božični pečenki! — Policija beleži štiri prestopke pasjega kontuma-ca, 1 prestopek policijske ure in 5 prestopkov cestnc-policijskega reda. O Kam naj greš na Silvestrov večer ln kje se boš najbolje gostil, TI pove današnji oglas resiavraterja Mikliča. 8962 O Konj se je splašil. Snoči okrog pol 8 se je na mesarskem mostu pri stojnicah nekemu vozniku na malih saneh splašil konj. V silnem diru je drvel proti Resljevi cesti, kjer so se ljudje na mah razleteli na vse strani. S strahom so opazovali drvečega konja, ki je z zadnjimi nogami bil ob sani. Šele pred učiteljiščem se je prestrašenemu vozniku posre-čilo konja ustaviti in ga pomiriti. Samo 3 dni je še časa za plačilo naročnine do 31. dec. Komur je do tega, da se udeleži tekme za denarno nagrado, naj zanesljivo do vštetega 30. decembra plača vso zaost,alo naročnino. Le oni, ki bodo imeli dne 31. dec. plačano naročnino do konca 1.1926., dobe pravico do soudeležbe pri nagradnem žrebanju v mesecu januarju. Maribor □ Mariborski občinski svet. Pred tednom so zastopniki demokratov, narodnih socialistov in radičevcev pisali g. županu, da ne pridejo na proračunsko sejo. In res tudi niso prišli. G. župan jih je nato pozval, da mu vsaj do 23. decembra zvečer naznanijo, ali še sploh mislijo priti na kako proračunsko sejo ali ne. In gospodje so mu odgovorili, da se naj o tem razgovori akcijski odbor Narodnega bloka, katerega je pa podžupan g. dr. Lipold sklical še la za 29. december zvečer z jasnim in očitnim namenom, da bi potem seveda ne prišlo pravočasno ne do proračuna in ne do provizorija. G. župan pa je tej »novi« opoziciji, ki se je kujala kakor zavržena nevesta, hotel dati še tretjič priliko, da omogoči proračun. Zato je sklical občinsko sejo za zadnji ponedeljek. Nikdo ni pričakoval, da bodo prišli odborniki SDS in drugi k tej seji, pa vendar so prišli, dasiravno akcijski odbor še ni imel seje. Gg. občinski svetniki SDS itd. niso mogli prevzeti nase velike odgovornosti, ki bi nastala, ako občina nima vsaj provizorija. Neizogiben bi bil gerent, in krivi bi bili tisti, ki ne bi pripustili vsaj provizorija. Gerenta pa NSS in SKS vendar ne marajo, dasi bi ga frakarski zastopniki SDS prav radii imeli. Odborniki NSS in SKS so zato sklenili, da gredo na sejo in dr. Lipold in drugi SDS so morali hočeš-nočeš z njimi. In tako so SDS sramežljivo prišli v sevno dvorano in glasovali za provizorij. G. dr. Lipold: Boljše je ne se pridušati naprej, če »primojduš« potem ne drži! □ Demokrati so v Mariboru ne borijo proti občini. Tako so povedali ,adnji ponedeljek, ko so prišli k občinski seji. Mi že dolgo vemo, da se demokrati borijo proti g. županu. O. dr. Leskovar jim je napoti. Demokrati si srčno želijo, da bi g. dr. Leskovar odstopil kot župan. Upajo namreč v tem slučaju, da bi se potem g. dr. Lipold povzdignil na županski stol. To hi bilo kaj za g. dr. Lipolda! Bil je že menda predsednik Slavenske banke. Bil je predsednik Mestne hranilnice, ki je v Slavenskl Lan';i »pozabila« 365.000 Din. Zato je mesto predsednika v Mestni hranilnici odložil. Ker za g. dr. Lipolda zdaj ni nikjer nobenega predsedniškega mesta, bi pa rad postal mariborski župan. Iz tega pač no bo nič! Ves Maribor pravi: Dr. Lipold nam nikdar žup. nil ne bol □ Tumpejor odgovor »Slovencu« v včerajšnjem »Taboru« le potrjuje naše trditve, da ao narodni socialisti v Mariboru razcepljeni. Le neznatno število gre za Dobravcem in Tum-pejem, dočim večina strankinih pristašev no more pozabiti, da so jih ravno samostojni demokrati najkrutejše preganjali. Spomnimo g. Tumpeja le na dobo, ko so se morali seliti po zaslugi demokratov iz Maribora pristaši narod-nosoc alističue stranke gg. RibariČ, Pečovniik, Braun in drugi. Tu ne pomaga nobena disciplina, zlasti pri onih ne, ki so okušali demo-kratske dobrote na lastni koži. Ce pa računa g. Tumpej za svoje pristaše samo one, ki plačujejo strankin davek, potem mu moramo le častitati na »izredno« številni armadi, s katero jadra k demokratom. — G. Dobrave kot izbo-ren maten atak že sestavlja računske prognoze za volitve. Pravi, da bedo odnesli demokrati v Mariboru skupaj z narodnimi socialisti 800 plus 600 je l'!00 glasov. G. Dobrave bi se moral naučiti najprej šteti, da bi preštel svoje lasine pristaše, potem bi se zadovoljil s po-nižnejšo vsoto glasov. □ Smrt dijaka. Umrl je v Mariboru dijak 2. razreda realke Rajko Klavžer. Pogreb se je vršil v torek popoldne. □ Otrok se je izgubil. Na Tattenbachovi ulici je našel v pondeljek profesor D. jokajo-čega 5 letnega dečka. Otrok je prosil, naj ga pelje domov, toda ni vedel, kako se piše, niti, kje stanuje. Profesor je oddal dečka na stražnici, kamor ga je prišel zvečer iskat njegov oče g. Plajnšek. Otrok se je izmuznil iz stanovanja na cesto, nato pa ni več pogodil nazaj ter je taval okrog. □ Imenovanje. Zdravstvenim referentom mariborske oblasti je imenovan od zdravstvenega ministrstva dosedanji vršilec dolžnosti g. dr, Jurcčko. □ Nov list v Mariboru. Za Božič je izšel r Mariboru nov list »Domačija«. Izdaja ga zadruga »Maribor«, tiska pa se v Murski Soboti. Ker pa v prvi številki ni bil podpisan odgovorni urednik, hoče oblast list zapleniti. □ Nezgoda novega mestnega avtoomni-busa. Ko se je vračal mestni avtoomnibus dne 25. t. m. iz Celja v Maribor, je odpovedala nenadoma razsvetljava. Auto v temi ni mogel voziti dalje. Iz Maribora so mu poslali nasproti mestni tovorni auto, ki je pripeljal autoomni-bus v mesto. □ Slučaj samomora v Goetzovi pivovarni |e pojasnjen. Komisija je ugotovila, da se je delavec Dragutin Ortner v pijanosti obesil na omaro na hlačni jermen, toda tako, da mu je tanka potem ko je že visel, zdrknila z vratu na obraz ter je prišel z nogami do tal. Vendar le to zadostovalo, da je nastopila smrt. Izključeno je, da bi se bil izvršil zločin, ker je bila loba, V* kateri se je Ortner obesil, od znotraj zaklenjena, ravnotako tudi okno. Ortner je "ife' opotovano izjavil svoji postrežnici, da ne bo več dolgo živel. □ Nasilen pijanec. Radi razgrajanja v pi-lanosti je bil v noči od 27. na 28. t. m. aretiran krojač J. V zaporu pa je popolnoma pobesnel, vse je skušal razbiti, končno pa je začel z glavo biti ob zid tako, da se je resno poškodoval. Stražniki so ga morali zvezati, drugače bi se bil ubil. Ko je svojo pijanost prespal, se |e zbudil zopet kot krotek krojač, in se ni niti spominjal svojih »junaštev«, izvršenih v objemu alkohola. □ Drsališče odprto. Na ribnikih v mariborskem parku je drsališče že odprto. 2al pri ribnikih še ni dovršen paviljon z garderobo, kar pa vnetih drsalcev nič re moti. Ribnik v mestnem parku oskrbuje »Olepševalno dru-Itvo« v lastni režiji, drugega pa mestna občina. □ Borza dela v Mariboru. Od 19. do 24. decembra je pri tej borzi iskalo dela 54 molkih in 41 ženskih oseb, 28 moškim in 29 ženskim je bilo delo ponujeno, 36 moških in 25 ženskih je dobilo delo, 45 oseb in sicer 25 molkih in 20 ženskih je odpadlo, 11 moških je odpotovalo iskat si delo; od 1. januarja do 24. decembra pa je iskalo dela 669 oseb, 6520 osebam je bilo delo ponujeno, v 3213 slučajih je borza dela posredovala uspešno, odpadlo jih je 3787 in 886 oseb je odpotovalo iskat si delo. □ Delo dobijo pri mariborski borzi dela: 1 Žagar, 2 elektromonterja delovodja, 1 krojač, 1 kuhar, 1 mizar, 1 kovinoslikar, 1 čevljar, vajenci (trgovske stroke, ključavničarske, pekovske in usnjarske obrti); 20 kmečkih dekel, 24 šivilij za perilo, 3 sobarice, 8 služkinj, 6 kuharic, 2 gospodinji, 1 plctilka, 1 šteparlca odej, 4 vzgojiteljice, 1 varuška, 4 postrežnice, 2 orožniški kuharici, 3 pomožne delavke, 3 tkalke. □ Najboljše čevlje »Karo« dobite Maribor, Koroška ces'a 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgovini SI. Cernctič. Kram J Gorenjska metropola, na katero nekateri meščani s posebnim ponosom gledajo, s l'evilniml demokratskimi obsežnlmii poslopji, t Narodno »palačo«, nima prostora za ubogega trpina, Ze tedne in tedne je bila silnemu dežju Izpostavljena sobna oprava nekega nesrečnika. Te dni Je vse zapadel sneg in vse je poosebljena nesreča prizadetega. Naši esdeesarji ne ču'ijo usmiljen« stl ln nič jih ne gane nesrečni pogled na te razvaline — za občinsko hišo, prosimo! Vnebovpijoča je la brdzsrčnost. Župnišče jo seveda že iink prenapolnjen.*, drugod pa, kol dn ni prostora za deloži.rano opravo. No čudimo se brezbrižnosti krr.njskih demokratskih vrlikašcv. Raj Skrbe ti le za Narodni dom — za šolo, lolnišnlro pa nimajo najmanjšega smisla. Kako bi se jim torej smilil ta nesrečnež. Hic Hodu s, hic salta! No, p« se bodo še šopirili > •ociainiim uelom. Lo iisUli mi. ki l>i jim verjeli. Porok«. Dane« se poročita r Pranju g. dr. Ivan Ambrožič, profesor v Kranju, in gdč. Stana Logarjev«, abs. phil. Nevesta j© Iz ugledne naše, Sirom Gorenjske znan* Logarjevo družine. Mlademu paru obilo sreče! Božič v skrbeh pred požari. V težkem strahu in nemiru smo pričakovali, d« nam letos zapoje božični zvon. O polnoči se je oglasil z visokih lin ln marsikdo Jo ostal — doina kot stražar. Župna cerkev je bila sicer polna, a moJke vrs'e niso bile strnjene ls»t v prejšnjih letih. Pogosto smo se ozirali v visoka cerkvena okna In vrata, kdaj razsvetli božično noč požar, ki je bil napovedan na več krajih v mestu in okolici. Ko pa se je še zemlja izpremenila v krasno snežno poljano, se je naših 9re. polastilo oznanenje: >mir ljudem na zemlji.« Veselejši smo pos'ali in upamo, da nas ne bodo več motili pog>s i o^nji, ki so prišli zadnje mesece že v navado. Saj bo sodaj snežna sled vodila za brezvestnimi požigalci. — A nes,reča kljub 8vefconočnemu blagoslovu ni počivala, žrtev je padla v Križah pri Tržiču. Pred božičnimi stražarji je padel od strela zadet čevljarski pomočnik. Tri prezgodaj odmrla življenja bodo preganjala zlo-Čince-požigalce. Daj Bog, da Jih zima odkrije in izda. ŠRoffa £oKa Predstava r Društvenem domn. Kat prosv. društvo vprizori na novega leta dan igro »Logar, jeva sinova«. Igra je prav primerna za božični oz. pobožični čas in režija v dobri!) rokah. Pričakovati je, da bo udeležba prav obilna. Mestna hranilnica bo s 1. januarjem pričela potovati v mestni hiši. Po naših zaupnih informacijah ji je že sedaj zagotovljeno precej dobre kli-jeatele. Iz Haloz. Zrtov alkohola. Pri Sv. Trojici v Halozah je zmrenil hlapec Matevž Pernek, ker se je napil pri posestniku Klašiču toplega žganja. Kar je zapadel sneg, so kuha žganje po vseh Halozah, kotli romajo jače. V Zctalah so pozidali tudi ljubitelji žgane pijače. V Žetalah so poizdali kar ob cesti žganjarni,, kjer že dva meseca ogenj ne ugasne in tudi v nedeljo ne I llaložani, streznite sel Veliko posestvo bivših avstrijskih višjih častnikov Grossbauer iz Celovca ki leži v župniji Sv. Trojica v Halozah, preide z novim letom 1027. v roke dunajskega Nemca Zorattija. Težko je obolel žnpnik pri Sv. Vidu pri Ptuju p Plus. Upamo, da bo njegova krepka narava premagala bolezen. Tatovi v Halozah. Haloze so uboge, a jih vseeno radi obiskujejo tatovi, večji del domačini, ki prihajajo lz enega kraja v drugega. Mnogokrat gredo krast celo kmetje, kakor to kaže zgodovina Lcskovca. Zadnji teden je bilo zaporedoma vlomljeno v trgovino Rašl v Podlehmku, Gajšek pri Novi cerkvi in v več kleti. Vlomilci niso imeli sreče, ker so jih povsod nagnali pravočasno. Dopisi Plšece. Na božič je tu umrl po enodnevni bolezni vpokojeni nndučitelj g. Anton Kokot v 85. letu starosti. Pogreb je bil 27. decembra ob pol 11 dopoldne. Rodil ee je v Šmarju pri Jelšah, prišel v Pišece 1. 1804., kjer je deloval kot nad-učitelj do 1. 1904., kot organist pri župnijski cerkvi pa do 1. 1923. Bil je vesten v svoji učiteljski in vzgojiteljski službi, za kar mu ostanejo hvaležni njegovi učenci, in enako v orglarski službi. V mira počivaj! Proserje. Na novo leto ob 3 popoldne bo pri nas občni zbor Zveze bivših slov. vojakov iz svetovne vojne, takoj nato bo pa ustanovitev »Strelske družine« za občino Pre6erje. Vabijo se po. sebno mladeniči od 18. leta naprej, ker bodo imeli člani »Strelskih družin« skrajšani kadrski rok. £$utolianslcr0^''a ° gl0<1 I)redslavuh v »Slovenskem Na osebna cikanja v članku g. I. Zupančiča seveda ne bom odgovarjal, ker bi s tem našemu gledališču prav nič no koristil. Naj vemo, kaj Jo polemika! In pripravljen sum ludi na hujše Ad ac4a- Ciril Debeveo. Mariborslso aledlšče Src'a, 29. decembra: Zaprto. Cetriek, 30. decembra ob 20. uri: MAN0N Ab CL Kuponi. Cfutžslki oder ▼ Ljubljani Nedelja, 2. januarja: HANICE POT V NEBESA. Začelek ob 3. uri popoldne. MCnji(g& in regije br. AleS Ušeničnik: Sorialna ekonomij«. Osnovni nauki v vprašanjih in odgovorih. Izdala Orlovska podzveza v Ljubljani, založila Društvena nabavna zadruga. — Kot nadaljevanje Socialnega vprašanja, ki je izšlo lansko leto, je naš najboljši sociolog vseučiliški prodor dr. A. Ušeničnik napisal Socialno ekonomijo, kjer znanstveno, toda zelo poljudno in jasno v obliki vprašanj in odgovorov podaja osnovno pojme o tej stroki socialno znanosti. Tvarino obdela v pelih poglavjih in sicer: O socialni blaginji kaj je socialna blaginja, o nje znakih ter o nje pogojih), o proizvajanju (vrste proizvodnje, mali in veliki obrati, činitelji proizvodnje in meje napredka, organizacija proizvodnje, socialni zakoni proizvodnje), o razdelitvi dobrin (splošno, o delavskih plačah, profil), o meni dobrin (mena, vrednost, in cena, denar, banke, borze), o porabi (splošno, o prehrani, oblo. ka, stanovanje in drugo). Kakor v Socialnem vprašanju tako tudi tu v drobnem tisku pojasnjuje posamezne odgovore z obširnim statističnim materialom, z zgledi iz zgodovine in sedanjosti itd. Strokovno oceno o knjigi še priobčimo. Knjiga stane broširana Din 30.—, v celo platno vezana Din 40.— ter se dobiva pri Društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu ter v knjigarnah. »Mladika«. Izšla je 1. šlevilka VIII letnika s sledečo vsebino: Malešič, Živa voda. Kmetova, Božični mir (s sliko). L. — Ovca, Moj mali Hlaček. Slap Niagare (s sliko) Magajna, Zarjica. Brnčtrn, Skoz drn in siru (s sliko). O. — Poljanec, Za Cezarja. C. Jeglič, Naše prijateljice. — Pesmi: I'u-celj, V sveti noči Krajinar, Vrani krakajo. Plesto-njak, Očetu. Kunčič, V dolini lihi... Pogačnik, Med dvema cestama. — Slike: Na počitnicel B. Storczi, Kuharica. Gaspari, utok ob Vrbskem je. zeru. — Pisano polje: Šedivy, Angleški imperij. Robida. P. Ilugolin Sattner (s sliko). I. D., t Nikola Pašič (s sliko). Pajki — ribolovci (s sliko). Čudovit otok (s sliko). Nove knjige. Pomenkl t najmlajšimi. Naše slike. Pr. li., Poslanica o pomlajevanju. Mati. Kuharica. Šale in uganke. — »Mladiki« je priložena modna priloga. Tuberkuloza. Spisal dr. Vaša Savi«, ravnatelj sanatorija za pljučno tuberkulozo v Topolščici. Knjiga, ki je izšla kot 3. zvezek Štamparjeve »So-cijalne medicine« v zalogi Iligijenskega zavoda v Zagrebu obravnava za ves naš narod izredno važen problem in bomo o njej še obširneje govorili. Anton Jobst: Sveti trije kralji. Za mešani zbor in orgle. Z dovoljenjem škof. ordinariata v Ljubljani. Samozaložba. — Ta nova izvirna skladba, krepka in učinkovita, je ravnokar izšla. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pri skladatelju v Zireh. Ceno 8 Din Stanko Premrl: 10 ina.-nih pesmi (II. zbirka). Za mešani zbor, deloma z orglami. Z dovoljenjem škof. ordinariata v Ljubljani. Samozaložba. — Pričujoče mašne pesmi, ki so prvič izšlo 1. 1925. in bile tekom dobrega pol leta razprodane, so natisnjene vnovič. Bobe se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pri skladatelju v Ljubljani. Pred Skofiio 12. Cena 7 Din. Naša bodoča oblastna samouprava. N. Velikonja: Oblastna samouprava in vodne siSe. Po čl. 2. toč. 2. zakona o oblastni samoupravi spadajo med oblastna javna dela tudi napravljanje kanalov, pristanišč, reguliranje potokov in hudournikov, odvračanje nevarnosti od poplav, ukoriščanje prirodnih zakladov i. t. d. Mislim, da ni treba mnogo fantazije, da si predočiš obširnost in važnost tc naloge, ki ji stavi mejo samo eno vprašanje in sicer temeljno vprašanje financiranja. Iz posameznih važnih vprašanj bom iztrgal samo najnujnejše in najvažnejše. Pri tem se bom oziral samo na ljubljansko oblast, kjer so mi razmere kolikor-toliko znane, toda v glavnem veljajo osnovna načela tudi za mariborsko oblast. Naloge, s katerimi sc bo oblastna skupščina v tem pogledu morala baviti, so predvsem: 1. zagradba hudournikov, i 2. regulacija rek in potokov, 3. izsuševanje močvirij, 4. dajanje vzpodbude za ustanavljanje vodnih zadrug in njih podpiranje, 5. izraba vodnih sil, 6. čiščenje vode od Zagorja dalje, 7. napeljava vodovodov in vrtanje vodnjakov, 8. naprava plovnih prog. Prve štiri naloge so v medsebojni vzročni zvezi, zadnje štiri imajo svoje posebne svrhe. 1. Zgradba hudournikov. V ljubljanski oblasti imamo izvir Save, njeni pritoki: Ljubljanica z Gradsšco, Sora z obema izvirkoma in Ločnica, Radovna, Kokra, Tržiška Bistrica, Kamniška Bistrica s Pšato imajo tako kratko pot, da se tekom enega poldneva lahko združi ves vodni naval ob vsakem večjem nalivu ali tajanju snega v strugi pri Kresnicah in ogroža ojačen še po Mediji, Bruci, Savinji, Sapoti in Krki vse obrežje do Zagreba in še čez, To dejstvo da mnogo misliti, kajti ves ta naliv se zbere kakor bi zdrčal s strehe in njegova hitra narast nam jasno predoča, da na zgradbi hudournikov, dolinskih zapor itd. ni interesiran samo, recimo, polhovgrajski ali polajnski ali bohinjski, tržiški, trzinski ali kamniški mlinarček ali lastnik male bajtice na obrežju, temveč v zelo občutni meri tudi prebivalstvo ca Krškem poiju, saj stopi celo Krka nazaj in čez bregove, če je Sava previsoka in prizadeto je tudi pr bivalstvo zagrebške oblasti ne samo ob Savi, temveč tudi ob njenih dotokih, ki imajo nizek padec n. pr. ob Sotli. Da bi tu izvajal kakšna tehnična vprašanja, se ne čutim poklicanega, vendar moram pri tem opozoriti na dejstvo, ki ga pove vsak hidrotehnik, da poplav in rušenja bregov ne bi povzročala samo čista voda v tolikšni meri, kakor pa to dela brozga tekočega blata, ki se ob hudih urah vali po strugi. Ta brozga je neločljiva mešanica peska, ilovice in prhlice, kakor razredčena lava, v njej izgubi kamenje na specifični teži, da plava kot les v njej in buta ob bregove. Torej ne brozga s specifično težo vode, temveč z ono kamenja in ilovice struži v koritu, zato je tudi razumljivo, da se tej siloviti gmoti vdajajo jezovi in za podrtim jezom se zavali ne toliko vode kolikor pa za jezom nabrane naplavine. In zaradi teh razmer, ker se te naplavine ne pridržujejo z za-gradbami in zaporami, trpi pokrajina. Kakor rečeno, tudi Savinja, ki izvira v mariborski oblasti, se izliva v Savo, privajajoč od tam izrazite hudournike n. pr. Voglajno in Dreto. Tako se raa cdpro skupni interesi vsaj treh oblasti v tem pogledu in čas je že, da se začne kranjsko hudourniško vprašanje vsaj po oblastnih zastopstvih teh oblasti zdraviti v korenu ne pa samo s smešnim krpanjem, kakor se je to vršilo dosedaj od državne uprave, v okviru nezadostnih sredstev, dasi moramo priznati, da so inženerji sami v tem pogledu delali čudeže. Tudi tu velja: malo denarja malo muzike. Če pa preračunimo, kakšno škodo so napravile popove v omenjenih oblasteh narodnemu gospodarstvu v zadnjih petih letih, in pomislimo, da bomo po zacelitvi teh ran prav tam, kjer smo bili v začetku in da bodo hudourniki še nemoteno divjali in delali škodo od začetka potem, mislim, se nam . razgrnt se pa zveza raznih maiih elektrarcn na teh tokih tako medsebojno spopolnila, da bi mogla stalno dovajati električno moč vsem našim občinam, bodisi mestom (n. pr. Ljubljani!) bodisi kmečkim občinam, (če pomislimo, da nekatera industrijska podjetja naravnost iščejo primernega prostora izven mest), bodisi prometnim napravam, n. pr. železnici. čiščenje Save od Zagorja dalje. Ko Sava zapusti Zagorje, je črna in umazana po odpadkih, ki jih spuščajo v vodo po vagonih dnevno rudniški obrati T. P. D., in po odtokih iz raznih industrijskih podjetij od Zagorja dalje. V tem pogledu se jc vršila svojčas že primerna akcija od strani državnih organov, da bi se ta škoda, ki jo delajo kemične in premogovne primesi vsemu življu, ne !e vlori in favni v Savi sami in krškemu polju, temveč daleč v Hrvatskem, vsaj omejila, če ne | odpravila, kolikor znano, jc to vprašanje sedaj v rokah ministrstva za poljedelstvo in vode, smatramo pa, da bi se morala ta zadeva spričo ogromne narodno gospodarske škode v prizadetem chvodju vendar končno rešiti in oblastna skupščina bo morala tu stooili z za- grebško oblastno skupščino vred na pot, ki jo je žc začel bivši deželni odbor kranjski. Vodovodi in vodnjaki. Beseda sama pove dovolj, potreba pa jc za cerkniški, kočevski, kastavski in belokranjski okoliš tako glasna in silna, da že trka na stržen eksistenci tamošnjega ljudstva. Naprava plovnih prog. Kadar bo Sava tako urejena, da bo možna boljša plovba mimo sotesk od Litije do Zidanega mosta, se bodo tovori v pretežni večini od Vrhnike" dalje prevažali po njej. Mali padci na Ljubljanici pri Fužinah bi prav malo ovirali ta promet in bi jih bilo prav lahko premagati. Tako bi nastala vodna prometna proga Ljubljana—Belgrad. Koliko bi s tem pridobilo narodno gospodarstvo naše pokrajine, se niti ne da na prvi mah pregledati! • 9. Zaključna misel. Končno bi pa pristavil: voda jc popolnoma nadstrankarsko bodisi potrebna bodisi nevarna. Gorje mu, ki bi z njo strankarsko delal ali iz njene potrebnosti ali nevarnosti izkušal kovati kakšen političnotaktičen kapital. Naj mi veruje, da ga bo odnesla, če ne bo njene sile upošteval z zgolj strankarsko nesebičnega narodno gospodarskega stališča, zavedajoč se, da je ta prirodna sila dana človeku v olajšanje ne pa recimo v kapitalistično ali strankarsko NEVARNOSTI BOŽIČNEGA DREVESCA Mnogotere so nevarnosti, ki prežijo na božičnem drevescu. Zato je potreba skrbno paziti, posebno na otroke, kadar stojijo okoli razsvetljenega drevesca. Raznoteri so obeski, ki jih vidimo na okrašenem drevescu. Za otroke zelo vabljivo in nevede ga otrok spravi v usta. Pred par leti je neki deček pogoltnil piščalko, ki je bila obešena na drevescu. K sreči se ni zadušil, pač pa je piščalka vsakokrat zapiskala, kolikokrat je dečko »šel po sapov*:. Moral je k zdravniku, da c.u jo je odstranil. Angleži imajo običaj, da v božično potico (Christmas pudding) zapečejo prstane, srebrn denar ali kaj sličnega. Pri razrezanju potice imajo potem svoje šale in — praznoverja. Toda nevarnost pri tem je, ako otrok dobi tak kos, v katerem se nahaja kovinast predmet in mnogo je takih slučajev, da se kovina pogoltne. Največja pa je o božičnem času nevarnost ognja. Nekatere angleške zavarovalnice proti ognju imajo v pogodbah klavzule, da zavarovanec ne prejme odškodnine, ako jo drevesce obložil s posebno nevarnimi gorljivimi stvarmi. Papirnate verige, ki jih napravijo otroci ter razobešajo v sobi, v kateri stoji božično drevo, so že m a rs i kak pežar povzročile. Zavarovalnice podajajo zavarovancem poduk, kako napraviti papir negorljiv. Tudi igrače iz celuloze niso priporočljive. Lani je neki oče prišel s cigareto preblizu taki igrači in posledica je bila — požar. Tudi bombaž, ki naaomestuje na drevescu sneg, je zelo nevaren. V razstopini galuna namočen bombaž ni gorljiv. Svečiee je treba zelo dobro pritrditi. Padle sveče so že marsikateri dom uničile. Predvsem pa mora drevesce trdno stati, ker se kaj rado prevrne in ja bilo že nešteto takih slučajev. Božično drevo je veselje, toda združeno z raznimi nevarnostmi, katere se pa s previdnostjo dajo preprečiti. NENAVADNA PRAZNOVANJA BOŽIČNIH PRAZNIKOV. Znano je, da angleški narod — razen katoličanov — skoro nobenega praznika v vsem letu ne praznuje v našem smislu. Velika noč, binkošti, vsi sveti itd. so jim večinoma le za to tu, da napravljajo daljše izlete, ter se v tem večji meri posvečajo športu. Toda vse nekaj drugega je božič. Na ta praznik se pripravlja vse, bogato in siromašno, mlado in staro, in sicer več mesecev. Velike angleške tvrdke že v juliju prično z ponujanjem in vabami za nakupovanje božičnih darov. Nikjer ne prižigajo toliko božičnih drevesc kot na Angleškem in s kakšnim naravnost otroškim veseljem praznujejo sveti večer, bomo lahko letos brali v Dickensovi božični pesmi v prozi, ki nam jo Mohorjeva družba prinese v prevodu. Vendar pa so tudi tam čudaki, ki praznujejo ta najlepši izmed vseh praznikov po svoje, prav čudaško. V grofiji Suffolk je za ograjo velikega vrta posajeno belo trnjevo drevo, o katerem govori legenda, da na sveti večer vzcvete. Majhna peščica ljudi iz Suffolka pride vsaki sveti večer semkaj ter kleči okoli tega drevesa v pričakovanju, da bo vzcvetelo. Nobeno vreme jih ne odvrne od tega. Dosedaj pa so bile njih molitve zaman. Tako ostanejo do jutranjega svita, nakar se razidejo v upanju, da bo naslednje leto drtjgače. V bližino ribnika v Spaniard Road v Londonu prihaja že mnogo let na sveti večer neki moški s teleskopom v roki ter gleda vso noč zasužnjenje in da sc zanemarjena maščuje nad pristaši vseh strank. Dolžnost oblastne skupščine je čuvati šibkega in njegov interes. In še drugo resnico nas uče naše vode: Vsaka pokrajina ima svoje posebne gospodarske težave, ki zanimajo samo njo. Četudi se naše vode izlivajo v Donavo in se družijo ♦se pri Belgradu, vendar imajo v posameznih progah svoje izrazito posebno življenje. In tudi ta resnica mora razsodnemu človeku predočiti problem, ki bo spričo naše ustave in predvsem centraliziranih financ zelo glodal ob koren ir« delazmožnost naših oblastnih skupščin. Orel Ljubljana - Sv. Peter. Radi okrožnega fantovskega sestanka, ld se vrši danes ob 20 v Ljudskem domu, odpade za danes sklicani odsekovni fantovski večer oz. občni zbor ter se isti preloži na prihodnjo sredo, dne 5. januarja 1927. — Odbor. "Poissv&viovanfa Zgubila se je srebrna damska zapestna ura od Kette-Murnove ceste do Zg. ŠiSke. Pošten najditelj naj jo odda na naslov: Štrukelj, Vegova ulica 8, pritličje. "Darovi Mesto venca na krsto umrlega g. dr. Otmarju Oblaka, okrajnega zdravnika v Kranjski gori, je podaril g. Josip Ravnikar, trgovec v Ljubljani, podpornemu skladu Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani 200 Din. Iskrena hvala! — Odbor. proti nebu v upanju, da zagleda betlehemsko zvezdo, ki je vodila tri modre pred hlev Kristusovega rojstva. Uverjen je, da, ko jo bo ugledal, bo to pomenilo konec sveta. Neki velelrgovec prihaja že mnogo let na božič v svoj urad v Cfty ter ves dan pregleduje svoje trgovske knjige. Pravijo, da je to edini človek v vsem trgovskem centrumu Londona, ki ta dan dela. (Primerjaj Scroogeja v gori navedeni knjigi.) Neka s pajčolanom zastrta gospa prihafa vsak božič na eno velikih londonskih pokopališč ter polaga vejice zimzelena na zapuščene grobove ter ostaja ves dan med temi grobovi. Neki policijski komisar pripoveduje, da redno vsako božično jutro privede stražnik nekega moškega radi kakega malenkostnega prestopka v zapor. Nikoli ne pove svojega imena in ves dan ne zavžije nobene hrane. Zahteva, da ga obdrže v celici, drugi dan pa plača kazen. Komisar pravi, da si ne more drugače tolmačiti tega, skoraj gotovo edinega načina praznovanja božičnega praznika, kot da to dela za »pokoro«. Dve stari dami, sestri, ki pa sta že umrij} sta vsako poletje naročili lovcu, da jima je vj«i sedem divjih golobov. Držali sta golobe vjete do božiča, a na sveti večer sta vsakemu izmed golobov privezali po en angleški zlatnik na nogo ter jih izpustili v upanju, da se bodo goiobje zatekli h kaki siromašni družini. Prav posebne vrste pa je mala družba ljudi v Londonu, ki pride ua sveti večer v eno izmed kaznilnic, v kateri obešajo na smrt obsojene. Tam molijo zanje ter prosijo ravnatelja, da jim dovoli položiti vence na brezimne grobove. Na steber železnih vrat ograje nekega velikega pokopališča v Essexu na Angleškem vsak sveti večer nekdo obesi venec z napisom: »V spomin.« Kdo ga prinaša iu v čigav spomin, nihče ne ve. Čudni ljudje ti Angleži. PROGRAMI. Breslau 322.6, Praga 348.9, Leipzig 357.1, Hamburg 394.7, Bern 411, Rim 422.6, Frankfurt a. M. 428.6. Brno 441.2, Berlin 483.9, Dunaj 517.2. Mtinchen 535.7, Konigsvvusterhausen 1300, Daven try 1600. Četrtek dne 30. decembra: Praga 12.15, 16.30 koncert. 19.30 prenos 1? Smetanove dvorane reprezentacijske palače: Koncert moravskiJi učiteljev. — Leipzig 20.15 nemške pravljice v glasbi. — Rim 21 koncert --Frankfurt 18.45 (19) opera »Die Lflsterschu-le« (P&sch v. Klenan; prenos iz opernega gledališča. — Berlin 20.30 komorna glasba '(v sponnin Beethovenu). 21.30 A. Cehov: »Snubitev«-, — Dunaj U, 16.15 koncert. 19.30 angleški lečaj. 20.05 glasbeno parodije in travestije. Petek dne 31. decembra: Praga 12.15 koncert. 18 prenos iz brnskft- ga nar. gledališča »revija«), 20.30 prenos h praškega slan. gled.: Straussov »Ne'opirc. — Leipzig 16.30 koncert. 18 05 iz novih knjig. 20.15 »humor«. 22.30 koncert. — R i m 31 prenos iz gledališča. — Frankfurt 16.30 koncert. 19.45 o pridobitvah znanosti in tehnike. 20.15—24 zabavni večer. — Berlin 20.30 poje Olo Reufer. 22.30 »Larifari... 1926«. — Dunaj 11, 16.15 koncert. 19.30 Nestroyeva komedija »Sem in tja«. 21.30 vesel večer. Sobota, dne 1. januarja: Praga 11 ma'ineja. 17 in 20 koncerta. — Leipzig 8.30 orgelski koncert. 16 simfon. koncert. 20.15 vesel večer. — Rim 21 prenos iz gledališča. — Frankfurt 16.30 koncert. 17.45 recitacija. 19.15 >Skrb zn brezposelne in ser. zavarovanje.« 20.15 »romantični nemški moškj zbor-. 21.15 >novo loto v besedi in glasbk. —■ Berlin 9, 11.30, 16.30, 20.30 koncert. - Dunaj 10 deški zbar. 11 konrert dunajskih filharmonikov. 15.30, 19 koncert. FRANC BAR, Ljubljana. Cankarjevo nabr.S Telel. 407 Gospodarstvo Zastarelost Slov. kmetijske družbe. Kdor Je bil na zadnjem občnem zboru družbe in kdor zasleduje poročila o podružničnih občnih zborih, je dobil gotovo vtis, da v družbinem organizmu nekaj ne more 'liti v redu. Občni zbor je postal politikuin in zato res dobra udiležba, podružnični zbori pa so komaj sklepčni ln redka so strokovna zborovanja med letom. Ce človek pomisli, v kakšnem položaju je danes kmet, si ne more misliti, odkod to mrtvilo v delovanju podružnic drugače kot da ljudje v družbo nimajo več zaupanja, da jo ne smatrajo sposobno njim pomagati. Varokov Je več. Glavni Je na vsak način centralistični ustroj družbe. Posledica temu je, da vsak občni zbor zahteva najmanj 15.000 dinarjev kmečkega denarja, če le računamo, vožnje delegatov v Ljubljano. Poslušanje letnega poročila, volitev par odbornikov in razgovor, to je vse. Pa se mora zato 300 do 600 delegatov voziti v Ljubljano. Da za temeljita posvelovunja tak zbor ni sposoben, je gotovo; posebno še ne, ko Ima le par ur na razpolago. Vse je le parada brez dejanske koristi za kmeta. Da pa podružnice ne morejo delovati, je ropet kriva centralizacija. Da bi prišel predavatelj iz Ljubljane, stane družbo najmanj '200 dinarjev na dijelah. Potem pa je morda deset poslušalcev. Da jih ni več, je krivda v pomanjkanju osebnih stikov družbinih predavateljev s kmeti. Ne poznajo predavatelja, mnogokrat pa so se vračali od zborovanj jako razočarani, ker jim je le povedal nek suh pregled o stvari. Za podrobna pojasnila pa že nima časa, ker bi se že rad odpeljal. S tem zgubijo kmetje zaupanje in zanimanje. Odborniki centrale pa se tudi premalo zavedajo, da bi ravno oni morali biti, ki ohranjajo iiv stik med centralo in podružnicami. Njihovo delovanje se navadno omeji na lastno podružnico, tako da je pravzaprav delovanje celotne družbe odvisno le od birokracije centrale. Družbe dejansko ne vodijo njeni odborniki, ampak njeni uradniki. Uradniški interes pa ni vedno isti kot kmetski. Drugi vzrok mrtvila v družbi pa je politika. Politika je kriva, da kranjski in štajerski člani niso cn-kopravni, politika je kriva, da ima družba vse polno članov, ki so zraven le lz političnih nagibov, ne pa iz gospodarskih in ravno ti člani ovirajo delovanje v družbi in ga tirajo na stranpota. V prihodnjem letu praznuje slovenska kSrrretijska družba 160 letnico obstoja. Najlepši I« najprimernejši način praznovanja te obletnice bi "bil času primeren preustroj družbe, da bi megla gledati z zaupanjem v bodočnost Slavija m Blodeče predloge: 1. Redni član družbe sine biti le tisti, ki redi najmanj dve glavi živine. Vsi drugi so le podporni ali častni člani brez volivne pravice. 2. Delokrog podružnice je ozemlje občine. Le pri premabnem številu članov več občin. Nikdar pa, da bi v eni občini bilo več podružnic. 3. Vse podružnice enega okraja tvorijo obligatno okrajno zvezo kmetijskih podružnic ter volijo okrajni odbor po svojih delegatih (na 25 članov en delegat). 4. Na občni zbor celotne slovenske kmetijske' družbe pridejo le delegati okrajnih xvez (500 članov en delegat). 5. Odpade določba, da sme biti družbin predsednik le iz Kranjske. . 6. Vse volitve se vršijo po sorazmerju glasov (proporcionalno). Večinski princip se opusti. • Objavljamo članek kot mnenje podpisa- nega pisca. Ti predlogi niso Izrečeni v korist tej ali oni stranki, ampak le v korist slovenske kmet-•kemu stanu. Nihče bi danes ne mogel soditi, katera stranka bi imela od te preosnove ko-rist, le tisto je gotovo, da bi se delovanje družbe močno poživilo In zanimanje članov za njo močno povzdignilo. Stari sistem Je bil dober tedaj, ko Je družba štela le par tisoč članov, ra ljudsko organizacijo pa to ni, ker noben zbor ne more priti do resnega dela, če pride nanj na s tot'no ljudi. Manifestacija je, ne pa posvetovanje. M. Planingck. Ljubljanska kredi.'na banka — Tnro-^Tta banka d. d. Ljubljana. Kot po nam poroča, sta dogovorili merodajni delničarski skunini Ljubljanske kreditne banke in Trgovske banke d. d. v Ljubljani združi'ev obeh zavodov na ta ničin, da prevzem« Ljubljanska kreditna bank« * 1. januarjem 1927 vse pos'ovanje Trgovske ranice d. d. v Ljubljani ozir. njenih podružnic. V to svrho potrebne zakonite formalnosti »e izvrše v najkrajšem času. — V upravo Ljuhljandske kredPne banke pride nekaj novih izkušenih domačih strokovnjak: v, zlasti lesne in splošne trgovske stroke, tako da ostanejo interesi dosedanjih strank Trgovske banke v polni meri varovani. V -današnjih težkih gospodarskih razmerah moramo to združitev dveh domačih zavodov nnMskreneje pozdraviti, ker le v združevanju takih naših gospodarskih edinic pridemo k petrebnemu razmahu, do poglobitve in racionaliziranja gospodarskega udej-stvovnnja. Terjatve slovenskih hranilni« pri Slavenskl banki. »Obzorc poroča iz Ljubljane: Hranilnice v Sloveniji imajo sledeče terjatve pri Slavenskl banki: Mestna hranilnica v Kočevju 61.880 Din, Okr. hranilnica v Kozjem 102.120 Din, Okrajna hranilnica v Konjicah 105.150 Din, Okrajna hranilnica v Slovenski Bistrici 200.640 Din, Mestna hranilni a v Mariboru 336635 Din, Okrnjna hranilnica v Slo-venjgradcu 2,029.958 Din, Mestna hranilnica v Kranju 2 466.610 Din, Kranjska hranilnica v Ljnhljant 3 422.217 Din, Mcs'na hranilnica v Novem me-du 3.601.3«) Din, Mestna hranilnica v Kamniku 8.802.057 Din, Mestna hranilnica v Ljubljani 16,312.450 Din. Vsega imajo torej regulativne hranilnice terjati od Slavenske banke 32,470.472 Din. Likvldarija Jugoslovanskega kreditnega zavoda r. 1. t o. 1. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani r z r. o. z je prešel v likvidacijo. Novi finančni ministor c clriavnem proračn-nn. Sprememba v osebi finančnega ministra stavlja novi proračun za L 1927^28 nn dnevmi red. Gotovo je zanimivo, kaj misli novi finančni minister dr. Bogdan Markovič, bivši upravnik DrJivne hipo ekarne banke, o lem proračunu. Nekaj dni pred njegovim vstopom v vlado je izjavil sledeče: »Z novim proračunom se ni niti za ped spremenilo stanje proračunskega provizorija in to čeprav naa že več kot eno leto davi gospodarska kriza V tem letu se ni prav nič naredilo, Z novim proračunom niso zadovoljene ne potrebe državnih financ ne po rebo narodnega gospodarstva. Najavlja se niti potreba finančne reforme. Princip štedenja ni v novem proračunu faktično Izveden, temveč le na papirju. Osebni izdatki na plače in penzije so celo povečani, investicija pa zmanjšana. Za sanacijo financ so potrebne globlje reforme. Dokler se te reforme ne izvedejo, bo situacija os'ala težka, pa če se nam servirajo še tako lepe številke.« Ta kritika državnega proračuna je gotovo upravičena, zato pričakujemo, da bo novi finančni minister tudi faktično izvedel potrebne reforme. Redukcija uradništva in državni proračun. Da bi se zmanjšali osebni Izdatki v državnem proračunu so se v zadnjih letih izvajale različne redukcije uradništva. Toda navzlic vsem redukcijam so osebni izdatki v vsakem proračunu večji. Se v večji meri pa naraščajo Izdatlri za pokojnine. Kako pa v resnici izgleda štedenje poom redukcije uradništva, nam dokumentirajo sledeče številke., V proračunu za 1. 1022-23. je bilo predvidenih 150.000 državnih uradnikov in nastavljencev. Od tedaj pa je to število stalno naraščalo, !ako da Imamo dam ? preko 270.000 uradnikov in nastav-Ijoncev. Število upokojencev pa je naraslo nn 60 tisoč, od katerih je več kot polovica sposobnih za delo. Redukcije so imele to posledico, da so se upokojili dobri, za delo sposobni uradniki, na dru-gii strani pa so se sprejemali novi neizkušeni in nekvalificirani uradniki, kar je povzročilo, da so se povečali tako osebni izdatki kakor tudi izdatki za pokojnine. Danes smo že tako daleč, da se vsaki drugi dinar državnega proračuna izda za plače uradnikom in za pokojnine. Ker pa so uradniki sl?bo plačani, je tudi redukcija proračuna s te strani nemogoča. Za'o se skuša reducirati naš proračun na strani stvarnih izdatkov in investicij. V proračunskem letu 1924-25. so znašali izdatki za pokojnine 4.".0 milijonov Din, v novem proračunu pa j« predvidena vboU 700 mi H Jonov Din, pri tem pa se poloiaj upokojencev v glavnem nI zboljšal. Ta Inflacija uradnikov in upokojencev nam preti uničiti naše državne finance. Krive pa so temu metode vladajočih strank, ki brei ozira na stroge zakonske določb«, po katerih se imajo upokojiti le stari, onemogli ln odsluženi državni uradniki, sprejemajo v državno službo mlade nekvalificirane ljudi, ki »e po nekoliko letih upokojijo, računajoč pri leni vsa mogoča leta »nadonalnog rada« in vojne službe kot službena leta. Značilne spremembe pri »LlnderbankU. Na dunajski borzi se mnogo komentira izstop g. Rot-terja, bivSega podpredsednika Slavenske banke, lz upravnega sveta LBnderbanke Pred njegovim izstopom 90 se vršila burna pogajanja z upravnim svetom cen'rnle v Parizu, ki se Je hotela potom uničen|a Rotterjeve pokojninske pogoerfo«fatn, ki se je osnovala letos decembra v Londonu, je izšla na mednarodni konferenci tovarn superiosfata, ki se je vršila nieseca oktobrn letos v Londonu. Te prve konferenre so so udeležili delegati iz Anglije, Belgije, Francije, Holandske, Nemčije ter švedske kakor ludi iz Danske in Norveške, dočim so »e za ustanovitev Zveze razen imenovanih držav prijavili še Ceškoslovnška, Finska, Italija, Severna Afrika, Poljska,, Španija. Švica, južnoafriška Unija in -severnoameriške Združene države. Povabili so še celo vrsto drugih in tako tudi Jugoslovanske tvornice. Kakor čujemo, se ni nobena domačih tvornic te konference udeležila, tudi ne tvornice v Sloveniji. Kakor je razvidno iz pripo-slanlh prospektov, je smoter zvezj čisto Idealen, posamezne njegove točke 30, kakor »ledi: Propagiranje uporal>e superfosfa'a potom poizkusov in publikacij, Izmenjava Izkušenj pri proizvodnji. Raziskovanja in znanstvena dela na polju superiosfata, zbiranje statistik o proizvodnji, potronji In uspehu izvedenih gnojenj, normiranje pnotnih kvalitet, normiranje enotnih metod zn analizo itd. Cela zveza je torej namišljena kot Izključno znanstvena centrala za to Industrijo. O tem, da bi se Nameravala Zveza pečati z reguliranjem cen. reio-nlranjem in stičnimi trgovskimi vprašanji, ni bilo dosedaj govora. Borsa Dne 28. decembra 1926. DENAR. Zagreb. Berlin 13.4972-13.5272 (13.499— 13.529), Italija 256.69-258.69 ( 255.42- 257.42), I/ondon 274.85-275.65 (274.85-275.65), Ne\vyork 50.546-56 746 ( 56.548 -56.748), Pariz 227-229, Praga 167.70—168.50 (167.70—169.70), Dunaj 7.985 -8.015 (7.985-8.015), Curih 10.9475—10.9775 (10.945—10.975), Amsterdam 22.675 - 22.735. Curih. Belgrad 9.13 (9.125), Budimpešta 72.S0 (72.50), Berlin 123.25 (123.20), Italija 23.40 (23.27 bi.), London 25.0925 (25.10), Ne\vyork 517.125 (517.25), Pariz 20.475 (20.48), Praga 15.87 (15.321), Dunaj 73.05 (73.05), Bukarešt 2.75 (2.75), Amsterdam 206 (206.85), Bruselj 71.95 (71.94), Kopenha-gen 138.375 (137.00). Dunaj. Devize: Belgrad 12.47—12.51, Kodanj 188.60—189.20. London 34.33—34.43, Milan 32.15— 32.25, Ne\vyork 707 —709.50, Pariz 28.09 28.19, Vvšasfe-Ta^9-78-79- Valute: dolarji 705.20— 709.20, angleški funt 34.27—34.43, francoski frank 28.22—28.38, lira 82.02-32.18, dinar 12.41—12.51, češkoslovaška krona 20.91—21.03. Praga. Devize: Lira 153.80, Zagreb 59.30, Pariz 133.77, London 163.20, Newyork 83.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% Invest. posoj. 80—82, vojna odškodnina 854 den., zastavni list! 20—22, kom. zadolžitice 20-22, Celjska 195-198, Ljublj. kreditna 148 den., Merkanlllna 98 den., Prašlediona 895 den., Kred. zavod 170—180. Strojne 105 den., Trbovlje 8-15 den, Vevč« 120 den., Stavbua 55— 65, Sešir 11U den. Zagreb. Invest. posoj. 81.50 den., vojn« : odškodnina 357 —358, Hrv. esk. 100—101, Hijioban-ka 59 den., Prnfrtedinona 8C0-D00, Ljublj. kred. 150 den., Sečerana 430 zaklj., Slavonija 82 LaklJ., Trbovlje 347.50 znklj., Vevče 120 den. Dunaj, Podon.-savska-jadran. 79.00, Zivno 75.30, Alpine 39.10, Greinitz 5.95, Trbovlje 4545, Hrv. esk. 18.61, Leykam 12.30, Jugobanka 11.60, llipobnnka 7.20, Avstr. tvornice za dušik 27.30, Gutuiann 28.00, M und u s 118.00, Slavonija 4.00. BLAGO. Ljubljana. Les: Hlodi — smreka in bor, od 25—30 cm premera 200 bi., od 81—60 cm premera 212.50 bi. fco vag. nakl. post. Slovenija. Trami merkantilni: 21X27, 7 m, 21X27, 6 m, fco vagon nakl. pos', 1 vag. 800— 800, zaklj. 800. Drva bukova, suha, 10% okrcglic, fco vag. meja 24.50 den. Žito in poljski pridelki: pšenica, I 75-76, fco vag. nakl. postaja 295 (blago), pšenica | sreinska 74 kg, fco vag. nakl. post. 290 bi.; koruza 1 umetno su.-ena, fco vag. nakl. post. 152 50 bi.; koruza nova, času primerno suha, fco vag nakl post. 145 bi.; koruza nova, iasu primerno suha, za Januar, fco vagon naklad, postaja 160 (bi.); oves fco vag. nakl. posl. 165 bi.; otrobi drobni, fco vag. nakl. post l'_0 bi.; fižol beli, 8-4%, fco vag. nakl post. 175 (bi.); Iiiol riutai, 8—4 fco vag. nakl. post 175 (bi.). Spori SK Jadran. Seja upravnega odbora v sredo dne 29. dec. ob 20. url pri Mraku. — Tajnik. &K Ilirija, smučka sekcija, opozarja svojo ; članstvo, da bo počenši z novim letom prirejala 1 skupne izlete v nedeljah in praznikih pod strokov-I niin vodstvom. Pri izbiri krajev se bo oziralo na j snežne razmere, razpoložljiv čas in tehnično IzveŠ* banost članstva, tako da bo vsakemu članu dana prilika, udeležiti se v družbi enega ali drugega izleta. Kraj se bo objavljal žo sredi tedna v športni rubriki »Slovenca«, a pri tvrdki Goreč se bo moral vsakdo najkasneje do vsake sobote zjutraj prijaviti v posebni v tn namen določeni knjigi, kateremu izletu se pridruži. Prosimo točnosti in discipline. SK Ilirija, smuška sekcija, priredi za novo leto dva izleta, in sicer v Sodražico in v Kranjsko goro. Odhod v soboto zjutraj. Prijaviti so je pri tvrdki Goroc do petka opoldne. Skupina za Kranjsko goro bo v slučaju velike udeležbe porazdeli iz Kranjske pore. SK Ilirija, smučka beltrljft, vabi vse one svoje člane in Članice, ki se nameravajo udeležiti ene ali druge javne tekme, da to javijo sekciji na klubov naslov (kavarna Evropa), da dob*e potrebna navodila in dn se jim dodeli poseben član-strokov-njak, ki bo vodil potrebni trening Zadeva je radi bližajočih se tekem zelo nujna ln se prosi takojšnjega obvestila. ŽENSKO ŠPORTNO ZBOROVANJE V PARIZU. Od 26. t. m. naprej se vrši v Parizu skupno zborovanje Mednarodne ženske športne zveze in ženskega športnega odbora Mednarodne lahko atlelske zveze. Predmet zborovanja je organizacija ženskih tekem na olimpiadi v Amsterdamu I. 1928. in pa nadaljno poenotenje tekmovalnih predpisov. Kakor smo že pisali, so ženske športne zveze tako energično zahtevale jx>sebno udeležbo na olimpiadi, da jim je mednarodni olimpijski odbor dovolil ie nekaj tekejn. Hočejo pa še več. AVTOMOBILIZEM. Beremo, da bodo leta 1927. sledeči mednarodni sejmi iu razstave avtoinobilstva: 10. iu 11. januarja tretji mednarodni molorno-sportni kongres in ameriška avtouiobilna razstava v Newyorku. 16. februnrja do 13. marca prvi Mednarodni avtomobilnl salon v Kairi. 14. do 27. aprila Mednarodni sejem ln avto* mobilna razstava v Milanu. 27. aprila do 5. maja Peta mednarodna avto-mobilna razstava v Barceloni. 20. do 29. maja Mednarodna razstava tovornih in specialnih avtomobilov v Koluu. Maja vzorčni sejem v Valencii. Junija Mednarodna avlomobilna razstava v Budimpešti. V jeseni Mednarodna razstava zn osebne avtomobile in za motorna kolesa v Berlinu. 3. do 11. septembra avtomobilnl salon v Pragi. 6. do 16. oktobra avtomobilnl salon za turne vozove v Parizu. 3. do 14. decembra avtomobilni ln motorno-kolesni salon v Bruslju. BILJARDNO SVETOVNO PRVENSTVO. Profesionalno prvenstvo v biljardu se bo iz-vojevalo v marcu v VVasainglonu. Kot udeležniki 75 Sir H. Rider Haggard: Hči cesarsa Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščino prevel Jos. Poljanee Kakšne obrede so na tem brezbožnem kraju imeli Se v mislih, mi ni znano; v tistem trenutku je namreč nastal spodaj na velikem trgu silen hrušč in duhovniki so me hitro odpeljali iz svetišča. Zunaj sem bil priča upapolnega prizora: Španci so razjarjeni vsled plohe metalnega orožja, ki se je vsipalo nanje z vrha piramide, napadli piramido. V močnih oddelkih, katere je vodil sam Kortez, so vreli preko dvorišča, ž njimi je bilo tudi mnogo stotin njihovih zaveznikov, Tlaskalancev. Na drugi strani je nekaj tisoč Aztekov hitelo proti vznožju prvega ovinka, da bi se ustavili sovražnemu naskoku. Pet minut je minulo in vnel se je srdit boj. Španci so pod varstvom ognja iz velikih pušk venomer napadali Azteke, ker pn je konjem drselo na kamenitem tlaku, so naposled razjahali in ee bojevali peš. Počasi in z velikimi izgubami so bili Indijci potisnjeni nazaj in Španci so so ustanoviti na prvem ovinku. Toda še vedno so stotine vojnikov držale vijugasto ceslo, še več pa ploščad, in bilo je jasno, da je čakala Špance še trda naloga, preden bi dospeli do vrha. Silno upanje je vzklilo v meni, ko sem videl, zakaj gre. Ako bi Španci vzeli tempelj, se žrtvovanje ne bi moglo vršiti. Otomi mi je bila povedala, da se do poldneva ne bo vršilo nobeno žrtvovanje, In sedaj je bilo še dve uri časa do poldneva. Ako bi bili Španci zmagoviti v lem času, je bilo upa- nje, da bi ostal pri življenju, ako ne, bi moral umreti. Ko so me bili peljali iz svetišča Tezkatlipoke, sem se čudil, kako je to, da je stala kneginja Otomi, ali pravzaprav boginja Atla, kakor so jo tedaj nazi-vali, med velikimi duhovni in se ž njimi prenckala; videl sem, kako je pri vratih svetega kraja pavesila glavo; mislil sem, da je to storila v znamenje slovesa, ker je bila zadnja mojih žen, ki se je imela posloviti od mene. Vsled bojnega hrupa nisem slišal, zakaj se je prerekala; toda njene besede so bile krepke in meni se je dozdevalo, da so bili duhovni nekam osupli zavoljo njih, a vendar zopet silno veseli. Videti je bilo tudi, da je bila zmnga na njeni strani; kmalu namreč so se ji poklonili, ona pa se je počasi obrnila in se podala proti meni s toliko dostojanstve-nostjo, da sem se ji čudil. Ko sem ji pogledal v obraz, sem videl, da ji je žarel kakor vsled nekega velikega, svetega namena, in da je bila podobna srečni nevesti, ki hiti ženinu v roke. »Zakaj nisi še odšla, Otomi?« sem jo vprašal. »Sedaj je prepozno. Španci so obkolili piramido; tebe bodo ali ubili ali ujeli.« »Jaz čakam konca, najsi bo tak ali tak,« je odgovorila na kratko, ln nekoliko časa nisva več govorila, ampak opazovala potek boja, ki je bil v resnici srdit. Pesno so se azleški vojniki borili pred podobami svojih bogov in vpričo ogromne množice, ki je polnila trg in molče motrila boj. Vrgli so se nad Špance, se jih oklenili z rokami in jih med silnim vpitjem vlekli do strmega roba ceste 2 namenom, da bi jih vrgli v prepad. Včasih se jim je namen posrečil; velik klobčič vojnikov, čegar središče je bil Španec, okrog katerega so se vojniki okiepaii cirua druaega. se je zakotalil po strmini in razletel na kamenilem tlaku na kosce. Toda vzlic vsemu si je dolga bojna vrsta Špancev, ki se je v bleščečih oklepih zvila kakor orjaška kača, orala pot skozi neurje sulic in kopij. Korak za korakom, minuto za minuto, so se pomikali naprej, bojujoč se, kot se bojujejo možje, ki poznajo usodo, ki čaka oskrunjevalce anahuaških bogov, bojujoč se za življenje in čast in da se obvarujejo žrtve-nika. Tako je pretekla ura in Španci so prodrli do polovice piraipide. Vedno glasnejši je bil bojni me-tež; Španci so zmagovestno vpili ter klicali svetnike, svoje zaščitnike na pomoč; Azteki pa so zopet kot divje zverine tulili, duhovni so kričeč molili bogove in vzpodbujali vojnike; nad ves hrušč in trušč pa se je dvigalo pokanje velikih pušk, grmenje topov in strahoviti glas velikega bobna iz kačje kože, po katerem je napol gol duhoven besno razbijal. Spodaj stoječe množice pa se niso niti ganile, niti oglasile. Molče so stale na svojem mestu in srepo zrle kvišku, videl sem, kako so se solnčnj žarki svetlikali v tisočih strmečih oči. Ves ta čas sem stal v bližini žrtvenika In Otomi poleg mene. Okrog naju je stal močen obroč duhovnov; nad žrtvenikom je bil razpet velik štirioglat kos črnega platna na štirih dregih, stoječih v jamicah v tlaku. V sredi tega črnega platna je bil všit nekak zlat lijak, ki je ob ustju meril kakih šest palcev v premeru, in solnčni žarki, ki so prehajali skozi ta lijak, so padali v svitli lisi v velikosti jabolka na oni del tlaka, na katerega je padala senca platna. Kakor se je solnce pomikalo na nebu, tako se je ta krog svetlobe plaril preko perice, dokler ni polagoma zlezel na žrlvenik in dospel do njegovega zgornjega roba. S S S?> p 3- I f * F s. D — B 3 «- -o 1 ps f 0 c ~ c • P- 3 f r - N [ I 'f C K °° n O « tr it S- £ k JT o !T" ■■ er ** - PT c ž v. p og D B . I S ? 2 n » E a g f 3 o ? X f> "O ~ r c 73 Si S n. — ra. n u g--3" P . C S. * S; a v * s z _ N» 2*3 S ^ L o IA rs: B -1 ro, 1 l BI O O «s a 3 fi <» 2. s. p • £ " B 2 t f r- e 5 2 a I 1» S 3 M <4 so se priglasili: Scharfer (Amerika), Hoppe (Amerika), Hagenlocher (Nemčija, on je sedanji irnejitelj naslova) Horemans (Belgija), Granjre (Francija) ln najbrž tu sS 7 763-6 -2-2 86 NE 0-5 10 megla, sodra 7-0 0-0 -2-8 Ljubljana (dvorec) 8 763-7 -2-2 87 NNE 0-5 tO megla 14 760-0 -0-4 89 mirno 10 megleno 21 759-3 -0-4 92 SW 0-5 10 megla Maribor 746-7 -6-0 100 NW 3 10 megla -2 -7 Zagreb 763-9 -3-0 99 NNE 1-5 10 megla -1 -4 Belgrad 8 762-3 -2-0 98 N 1-6 10 megle 1 -4 Sarajevo 763-9 -4-0 96 mirno 10 po dežju 1-0 -2 -3 Skoplje 766-8 2-0 97 mirno 10 2 0 Dubrovnik 754-7 14-0 88 S 7 9 dež 72-0 16 12 Split 757-9 l(i"0 97 ENE 9 10 dež 8-0 14 10 Praga 1 7634 -5-0 mirno 10 -3 -9 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za sredo, dne 29. decembra: Večinoma oblačno, padavine, naraščanje temperature, nevarnost plazov. • Povpr. barometer nižji kot včeraj za 11.5 mm. Dobra šivilja Snežne čevlje prakso, dobi stalno mesto. Naslov v upravi lista pod številko 8920. tvrdka TREBAR, Sv. Petra cesta 6 — Ljubljana. Vsakovrstno IMO S$H$S1J€ po najvISjih cenah Oerne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Trgovskega sopotnika kateri bi šel okrog 15. januarja prih. leta za kake tri tedne z avtom v Dalmacijo, iščem! Ponudbe z navedbo stroke na upravništvo »Slovenca« pod šifro »Dalmacija« št. 8952. Prodamo lepe osebne sani skoraj nove, 3 sedežne, po nizki ceni. »SLOGRAD« Spodnja Šiška, Lepa soba solnčna, z električno razsvetljavo, se odda solidnemu gospodu. - Bleiwei-sova cesta 16, II. nadstr. Služba ORGANISTA in CERKVENIKA se odda v Goričah nad Kranjem. Plača v biri, v denarju, štolnini; prosto stanovanje. — Prednost imajo rokodelci. Nastop takoj. Župni urad Gorice nad Kranjem. 8957 Prodam čevljar, stroj Singer-cilinder, malo rabljen. - Komenskega ul. 26. Oprava za trgovino z mešanim blagom, takoj ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Dobro ohranjena« 8956 na upravništvo. Naprodaj je pritlično zidana hiša s 400 m" vrta, pri cesti, pripravna za vsako obrt v Zagorju ob Savi. Natančnejši pogoji se po-izvedo pri g. F 1 i s u v Zagorju. 8955 GATERMOJSTRA iščem za takoj za žago-venecijanko, ki ie sposoben tudi popravil na isti. Ponudbe s pogoji naj se pošljejo takoj na Pero S. Vukotič, Podgorica, Črna £ora 8926 2 boljša gospoda sprejmem z vso oskrbo. -Sv. Petra c. 29, Lenček. Iščem v bližini Celja SOBO z 2 posteljama, ter kuhinjo, brez oprave, pri boljši družini, za 2 mirni ženski. Ponudbe na upravo lista pod štev. 8966. Zlato SREBRNE KRONE kupuje F. ČUDEN, LJubljana, Prešernova ulica 1. RiiHiHRNniiiiHimimmii Kdo da več za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja ▼ kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverjen, da Je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprei na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil io proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode. IBBHBBSI Dekoracije za zabave in olepšanje dvoran, kakor tudi strokovno čiščenje, rezanje, sajenje sadnih dreves, izvršilo novih sad; ih nasadov in vrtov, prevzame po najnižjih dnevnih cenah. — Nudi cenj. strankam za vrtove in parke lepotično grmičje, visoke in nizke vrtnico ter srebrne smreke. - STANKO MEJOVŠEK, Maribor, Cvetlična 12. fola Silvestrov večer veselica z godbo v vseh prostorih restavracije MIKLIČ, nasproti glavnega kolodvora, s sodelovanjem salonske kapele in Jazbande pod vodstvom kapelnika gosp, Ryneša. — Za izredno dobro pijačo - izrečno za Silvestrov večer - je preskrbljeno, ravno tako za izborna jedila. - Nizke cene! - Vstopnina prosta. Čevljarji! Kupujem na debelo tkane (teksane) čevlje 20/30, zbite čevlje iz ovčje kože, boksa ali teletine 23/35, sandale tkane 20/30 in zbite 22 do 45, komodne- čevlje usnjate z elastiko 36 do 45, tkane ali šivane. — Ponudbe naj se pošljejo takoj pismeno ne Upravo »Slovenca« pod št. 8930. Gaspari & Faninger - ima za takojšnjo dobavo vse vrste zim. blaga še na zalogi. BSS f. Wer(laeini & Comp. ttassen- nnd AntzugsfaDrih Ahflengesellsch&ff Wien, IV 2.. liommsengasse 6 PP dobavila: blagajne dvigala jekleno-oklepne, za vzidavanje, varnostne ključavnice, domače hranilke za osebe, tovore, jedila in akte, dvigala za bolnike. paternoster-dvigala za opeko, preizkušanje in popravila dvigal Za dvigala: Glavno zastopstvo za Slovenlfo ln nrvalsho: Direktor Ing. R. Roesser, Ljubljana. Gledališka ul. 4/III. Za sialno montažo ln revizlte: Nadmonter Vdim Trager, Zagreb, Gunduličeva ul. 23. Generalno zastopstvo za Bosno: ..Montania", Tehničko Komercijatno Poduzeče, Sarajevo, Kralja Petra ul. 9. Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtalnlca In tvornica poslovnih Knjig V LJUBLJANI. Kopitarjeva ali ca 8 11. f Rž in ječmen Klavir kupimo in najboljše plačamo. Ivan Pestotnik in drug Resljeva dobro ohranj., se ceno proda. Naslov v upravi št. 8970. Vrata in okna Ljubljana,' že rabljena — in n-kaj cesta Št. 3 klopi, proda SEVER & KOMP., Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5, dvorišče. Organizacija pomožnih bolniških zdravnikov v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen član, gosp. . Oftnar Oblah zdravilih v Kreojsfti gori dne 26. decembra 1926 umrl. V Ljubljani, dne 27. decembra 1926. Organizacija pomožnih bolniških zdravnikov v Ljubljani. 11UBITEUEM PTIČEVI Razpo&iljam krmo^ja ptic*. Pravilno zmeo! Zajamčeno zdravo n Paketirara od dalje JOS.GAGEt. trrovina s semeni} | tjubljona.Sv. ('etra cesta 7, ZIMSKA JABOLKA od 30 kg naprej, franko Loče, brutto za netto, kg 2.50 Din, -razpošilja D. RIBIZEL Sv. Jerrej, pošla Loče. 8764 besede 113 ,H!fi>£fgr-Gzssler-jagerntiarf' likerska znamka svetovnega glasu se zopet dobi povsod v Jugoslaviji Generalno zastopstvo: Parn* pipi afft« ^SA T0MIČ destilacija (Banat) štanipiSje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora. zadnje pozdrave in izkazano sočutje ob priliki pogreba svojega župana: preaastiti d ihovšeini. vsern društvom, peveem za ganljivo petje, ter ostalemu občinstvu za obilno udeležbo pri pogrebu. 26. deeembra 1926. Za občinski urad J^akek NIHTIČiČ, s. r. v'.*' , y ■ ■ / ' V j;!- Išče se za rudarsko podjetje elektrotehnik ■-asr s prakso pri električnih centralah, slabe in jake napetosti, kakor tudi pri telefonu, montaži in pogonu. — Ponudbe s prepisi spričeval naj se naslove na: SLAVKO SINGER — BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica broj 47. 8928 Svinčeni rudnik v Mežici išče za topilnico v Žerjavu paznika Nastop čimpreje. Prosilci, ki so bili že v podobni praksi, naj vložijo ponudbe s popisom dosedanjega službovanja na zgornji naslov. Snserafi ¥ ,Slovencu, smelo redno uspeh! etert & ScJjudel, Qmlm (Oolandtja) najfinejši Creme likerji (Curagao, triple sec, Sherry-Brandy, Orange, Bon nek t mp, Cacao Shona itd, itd.,) so najbolj priporočljivi. 7nliy?ll7l ^sem, ki so nam o priliki C.Uit VCllU. nenadomestljive izgube našega srčno ljubljenega, nepozabnega sinčka in bratca Vilčka učenca 5b razreda izrazili svoje sožalje, mu poklonili krasno cvetje, ter vsem, ki so ga spremili na poslednji poti, zlasti gg. učiteljem, osobito pa njegovemu razredniku g. Maroku, součcncu za ljubki v srce segajoči poslovilni govor, vsem součenccm in telov. naraščaju bodi tem potom izražena naša najsrčnejša zalivala. Globoko žalujoča rodbina GRIL va J už Oslo vini ko Lukama v Ljubljani; Karo! Čco. izdajaieij: dr, rr. Kniovec. Urednik: Mihaei Krek v Liubiiani,