St. 411.
V Ljubljani, četrtek dne 20. aprila 1911
Leto II
Posamezna štev. v Ljubljani in Trata 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak du — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu »esečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28'—. t	Telefon številka 118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in npravničtvo je v Frančiškanski uHd I. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se na vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popnst. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
So že obupali.
Da bodo klerikalci v nedeljo neusmiljeno tepeni, o tem si je že dolgo cela Ljubljana na jasnem. V nedeljo pa se je pokazalo z vso odločnostjo, na čigavi strani je Ljubljana.
Manifestačni shod, ki ga je priredila narodno napredna stranka, je bila ena najlepših priredb, kar jih je naša stranka priredila. Dasi je bil vsled velikonočnih izredno lepih praznikov večji del Ljubljančanov na izletu, dasi je bilo na ponedeljek še veliko ljudi po trgovinah in obrtih zaposlenih, vendar je bila velika dvorana »Mestnega doma“ z vsemi postranskimi prostori nabito polna in še več sto ljudi je še moralo oditi, ker ni bilo najti v njej prostora. In če je kdo pogledal te žareče, te navdušene obraze naših volilk, volilcev, to železno voljo, ki je sijala raz obrazov naših agitatorjev in zaupnikov, pa je dobil prepričanje, da bo ta junaška četa v nedeljo razvila svojo moč in jakost, in pokazala širni slovenski domovini, da je zanesljiv in zvest čuvar na braniku svoje domovine. In ta nastop naših govornikov! Tako vznešeno, tako trezno, tako samozavestno govore samo ljudje, ki so si gotovi popolne zmage. Kako bi 'pa tudi tega ne bilo, ko danes v Ljubljani ni Slovenke in ne Slovenca, ki bi ne šel od hiše do hiše, od moža do moža, od žene do žene, in bi ne opozarjal, da stoji sovražnik pred durmi naše lepe bele Ljubljane.
Kdo pa bi ne bil ponosen na mogočno krdelo narodno naprednih volilcev, zavednih, bistroumnih in navdušenih mož in žena, ki so pripravljeni raje častno umreti za domovino, kakor da bi pustili dočakati sramoto, da bi po 30 letih dobili našo čisto slovensko prestolico v roke združeni narodni sovražni«!. Raje vidijo naši volilci, da takoj zasuje Ljubljano potres, kakor pa da bi pustili omadeževati narodno trobojnico slovenske Ljubljane s klerikalnimi in nemškutarskimi barvami.
Še nikdar ni slovenska zemlja bojevala tako odločilnega narodnega boja. Pred tridesetimi leti, ko smo Slovenci naskakovali in naskočili nem-škutarsko magistratno trdnjavo, so sicer rosile oči naših bratov in v radosti zadovoljno je plavalo njihovo srce, ko se je trgalo na magistratu nemško gospodstvo kakor zidovje razpadajoče trdnjave.
A niti ta občutek se ne da primerjati z občutkom, ki ga ima danes v prsih slehern Ljubljančan, sleherna Ljubljančanka.
Za ohranitev Ljubljane gre danes boj! V nevarnosti je naša trobojnica, ki je skozi desetletja mo S°čno plapolalo nad nami,
To, kar nam je najdražje, nam je klerikalna druhal prodala Nemcem tega, kar nam je najdragocenejše, nas’ hočejo oropati.
Kakor mati, ki se vrže v boju za svoje dete tudi v valovje, kakor žival, ki zgubi življenje v boju za svoje
najdiažje, tako junaški je boj, ki nas čaka v nedeljo.
In naši nasprotniki? Pogledat bi šli na njihove nedeljske shode. Če izvzamemo tiste nedolžne in zapeljane ljudi, ki so bili med njimi, ni bilo v njihovih vrstah ne enega poštenjaka.
Naj večje izdajice, kar jih nosi zemlja in pozna nebo, so še zadnji trenotek slepile ljudi. Še tisti Janez Evangelist Krek, ki je nekdaj hotel biti prvoboritelj za pravice slovenskega naroda, še tisti se je spozabil, da je šel hvalit izdajstvo, ki si ga je iz-mislH vodja S. L. S., nemškutarski dr. Šušteršič.
Če bi bila na svetu pravica, bi se morala odpreti zemlja, da bi požrla tega nič vrednega sleparskega in Izdajalskega voditelja klerikalne politike.
A klerikalcem je že hudo, da so napravili narodno Izdajstvo, ki jim ga niti lastni ljudje več ne odpuste. Radi bi že svoj greh popravili, Ker vidijo, da jih je že vse zavedno ljudstvo obsodilo, Kakor Judež lškarjot, ki je prinesel nazaj trideset cekinov, ker se je skesal, da je izdal Kristusa, tako bi radi klerikalci že videli, da bi z Nemci ničesar več opraviti ne imeli.
Ko bi le mogli, bi radi vrnili Judeževe groše, ki so jih dobili od narodnih sovražnikov kot plačilo zato, ds so svoj rod izdali. In ti hinavci, kako slabo vest imajo, nekateri se še v obraz pogledati ne upajo, drugi so drzni, da se upajo še narodno izdajstvo tajiti.
Obsojeni so in vest jih peče!
Naše zavedno ljudstvo noče ničesar slišati o klerikalcih, sprejeti noče Srebrnjakov od Judežev Iškarjotov!
Čisto so že obupali klerikalci! Včasih so še računali na večino, pozneje na vsaj primerno veliko manjšino, danes njihovi najboljši računani ne spravijo v Ljubljani več kot 10 mandatov skupaj! Kapacitete klerikalne stranke, ki ima vpogled v centralno volilno vodstvo S. L. S. pa je že tako postal ponižen, da zatrjuje, da bo še vedno zmaga za S. L. S., če tudi ne dobi več kot pet občinskih svetnikov.
Obupati nam je! Ta klic se razlega zadnje dni po škofovi palači, ta klic odmeva po sobanah S. L. S.
Slovenskemu ljudstvu vstrežejo, narodu koristijo, ako klerikalci posnemajo Judeža lškarjota še naprej.
Gredo naj in naj se še p:ed nedeljo obesijo! Tako bodo svoje izda-jalstvo najčastneje poplačali!
Škodljivci Ljubljane in argentinsko meso.
Znano je s kako jezo so nastopili naši klerikalci zoper uvoz argentinskega mesa Sam dr. Šušteršič je v Unionu na javnem shodu lagal, da se bi zanesle z argentinskim mesom v Avstrijo kužne bolezni. Klatil je ne-
vednim ljudem, da je argentinsko meso za nič itd. Nekaj dni nato je prišlo v Ljubljano argentinsko meso in vsi Ljubljančanje smo na lastne oči videli kako grdo je farbal in lagal dr. Šušteršič o argentinskem mesu. Ni ga bilo pošteno mislečega človeka, ki bi ne priznal, da je argentinsko meso zelo ukusno in zelo lepo. Vse ga ie hvalilo in marsikak kanonik izpred Šenklavža si je cedil sline ob argentinski pečenki. Le bogaboječe in naivne n u n i c e ga niso marale, ker so brale samo »Slovenca* in dr. Šušteršičev govor. Rekle so, da bi ga že rade vzele, ker je veliko cenejši, vendar da se boje, da bi jim kaka gojenka na kužni bolezni radi tega ne zbolela. Kdor je samo enkrat videl argentinsko meso, lahko izprevidi kako daleč vede neumnost in slepo zaupanje v klerikalno časopisje, uvideti pa mora vsakdo, da imajo Jnune naravnost neumno naziranje o argentinskem mesu. Ko so Ljubljančanje dobili prve pošiljatve argentinskega mesa in so bili ž njim prav zadovoljni, si nekaj časa »Slovenec" ni upal drugače pomagati kakor da je o njem molčal. Skrivaj pa so klerikalci nahujskali in najeli agitatorje, ki so hodili po mestu in so ljudem grdili argentinsko meso. Lagali so obrekovali ti ljudje prav po katoliško. Sedaj ko se je razpiodaja argentinskega mesa tako uredila, da se dobi argentinsko meso stalno, da ga lahko vsak dan ljudje dobe, pa so zagnali klerikalci zoper argentinsko meso zopet velikansko gonjo. Lažejo in obrekujejo, da leži na klavnici čez 17,000 kg argentinskega mesa, res pa je, da ga je komaj še dobiti 10.000 kg. Meso je v novi mestni ledenici tako dobro ohranjeno, da boljše biti ne more. Zato pe je neizpremenjeno lepo in dobro. Čisto nemogoče je, da bi se v tej ledenici pokvarilo in v njej lahko ostane še cele mesece in bo ravno tako dobro in lepo. Hudobija in škodoželjnost govori iz klerikalcev, ki so začeli zopet gonjo zoper argentinsko meso. Na eni strani bi radi videli, da bi radi veleagrarcev prenehsli mestjani uživati argentinsko meso, na drugi strani pa bi radi škodovali ljubljanski občini, ki je nabavila argentinsko meso. Žalostno je le to, da klerikalci tako lumparijo nemoteno uganjajo in da ni danes nikogar, ki bi se potegnil za interese ljubljanskega mesta in ljubljanskega prebivalstva. Da bi Ljubljana danes imela župana, ki bi se zavzel zanjo, bi moral »Slovenec- uradno popravljati laži in izmišljotine o argentinskem mesu. Danes zastopstvo občine menda principijelno nobenega popravka ne pošlje. Iz klerikalne gonje zoper argentinsko meso pa ljudje tudi lahko posnamejo kako si predstavljajo klerikalci rešitev draginjskega vprašanja v Ljubljani. Če bi klerikalci dobili na magistratu odločilno besedo bi uganjali proti interesom Ljubljane čisto veleagrarno politiko.
Oni niso Ie zoper uvoz argentinskega mesa, oni sploh zoper vsak uvov klavne živine. Klerikalen kan-
didat za ljubljanski občinski v svet Povše se je drznil na shodu v Stepanji vasi brez ovinkov povedati, da je evangelij klerikalnih poslancev biti proti uvozu živine. Klerikalci so pa tudi proti uvozu vseh druzih živil. Kdor je pa proti temu, da bi Ljubljana dobivala živila še od kje drugod kot iz ljubljanske okolice, ali iz Kranjskega, pa ne more biti za ugodno rešitev draginjskega vprašanja. Gonjo, ki jo torej klerikalci uganjajo zoper argentinsko meso njim samim največ škoduje. Dokazali so s tem, da ljubljanskim revežem niti košček cenejšega mesa ne privoščijo, dokazali so, da so ravno oni največji škodljivci Ljubljane. Izdali so se s protiargentinsko gonjo kot tiste »prijatelje", ki bi Ljubljano samo izsesali kakor pijavke, kot tiste ljudi, ki bi napravili še večjo draginjo. Zato pa bo v nedeljo ljudstvo ž njimi temeljito obračunalo!
Iz slovenskih krajev.
Iz Idrije. Naše mesto je splošno znano kot napredno delavsko, kar je tudi v resnici. Vendar pa se tudi pri nas dobi par klerikalnih teroristov, ki ne morejo preboleli naprednega lica mesta Idrije in šikanirajo napredne delavce kolikor morejo. — Prižvižgal je v Idrijo neki fantek in se izučil čevljarske obrti. Ko se je vrnil od vojakov, si je polagoma precej opomogel in postal konečno trgovec, za-jedno pa tudi zagrizen klerikalen agitator. Pred kratkim je kupil neko hišo, kjer stanujejo sami revni delavci, ki mu pa kljub temu stanovanje pošteno plačujejo. Vendar pa si hišni posestnik domišljuje, da sme delati s svojimi strankami, kar hoče. Zagrozil je delavcem, da jim takoj odpove stanovanje, ako ne gredo k velikonočni spovedi. Toda možiček naj si zapomni, da je Idrija napredna in s tem mora tudi računati.
iz Kamnika. So koški večer v Kamniku je na velikonočni pon-deljek prav lepo uspel. »Dramatično-konc^rtni odsek Sokola I.“ je drugič pokazal, kaj se more doseči, če notranjost kulturnih sokolskih delavetv preveva želja nesti med najširše sloje slovenskega naroda potrebo po umetniških užitkih in po veselje kipeči plemeniti zabavi. — Samospevi g. Bukšeka in njegovi dvospevi z gdč. Skrbinškovo so bili krasni. Mogočen bariton in liričen iz globine mehko-čutečega ženskega bitja prihajajoči in v globino poslušalcev segajoči glas sta se spajala v ubrano celoto, ki reši vsaj za trenotek zemljana surove zemeljske gmotnosti. — Orkester je v polni meri izpolnil pričakovanja. »Hlače na Vače" so bile v rokah priznanega talenta, bil je zmožen vzdrževati široko družbo v najboljšem humorju od odhoda do prihoda v Ljubljano. Šalo-igra s petjem je bila hvaležno spie-jeta in je vzbudila dokaj smeha. Sed-merospev »oj te ženske" je bil izboren, izvajan sigurno in precizno. —>
Z veseljem moramo konstatirati, da smo takrat videli na prireditvi zastopane vse sloje od meščana in uradnika do delavca. To je pravo in dobro. Sokolstvo je tu za vse, za cel narod. Sokolske prireditve morajo imeti za podlago misel bratstva in jednakosti. Kamniški Sokol sprejema pod svoje peroti vedno več sinov in hčera. Želimo iskreno, da se Sokol vsestransko okrepi v pravem sokolskem duhu! Če je ta večer k temu vsaj deloma pripomogel, je namen večera dosežen.
Štanjel na Krasu. B r a 1 n o pevsko društvo v Štanjelu na Krasu je sklenilo dne 7. maja prirediti veliko pomladansko veselico v krasno opremljeni graščinski dvorani. Vspored se še objavi. Za danes le toliko na znanje bližnjim in daljnim bratskim društvom. Ob priliki sklepa za to prireditev je bil častni občan občine Štanjel g. Anton baron Sessler-Herzinger enoglasno izvoljen tudi častnim članom našega bralnega društva.
Iz Gorice. Gostovanje ljubljanskega dež. gledališča na goriškem slovenskem odru. — Letošnji repertoir je v primeri z lanskim mnogo obširnejši, raznovrstnejši in dokaj spretneje izbran. Priznati moramo pohvalno v celem obsegu izvei-banost in požrtvovalnost ljubljanskih gostov, ki nam nudijo tako uspešne novosti, ki jih na našem odru še nismo videli. Kljub temu, da je gledišče za take predstave občutno pomanjkljivo, premajhno in nam pred vsem manjka scenerije, se je vendar njih nastop obnesel v moralnem in mate-rijelnem oziru, ker so kolikor je bilo sploh mogoče, premagali s spretnostjo ozkost prostora in pomanjkanje priprav. V prvi vrsti je uspela igra „Tujec“. G. Nučič se je uspešno vglo-bil v težavno vlogo in podal umetno sliko onega, ki ga je predstavljal — Kristusa. Tako tudi v »Tajfunu14 kot dr. Tokerama. G. Skrbinšek je fino markiral Renarda Beinskega. V komediji „Psyche“ je pokazal g. Danilo, da je svojo vlogo obvladal popolno, da se zna prilagoditi zahtevam raznih vlog; umetniško je predstavljal sliko pohotnega starca marky della Torce, čigar srce se čuti še vedno mlado, pohotno življenja željno. Kot komik je rešil svojo nalogo gosp. Povhe v »Tujcu" ter spretno zvezal svoj komični nastop z resnostjo vsebine, ki preveva vso to igro. Gospico Win-trovo je sprejelo občinstvo s posebnim zadovoljstvom; njen nalahen, tako neprisiljen nastop je žel po Jpra-vici priznanje odličnega talenta. V »Psyche“ je izvršila vlogo Olge, klijoče dekliške svežosti uprav umetniško. Nasprotno je zopet gospica Se-trilova prav umetniško predstavljala Heleno v »Tajfunu" in odgovarjala demonski naravi v svoji vlogi te eksotične igre. Prav prikupljivo je igrala ga. Bukšekova osebo grofice Vronske.
—	Hvalevredno je tudi od ljubljanskih gostov, da so nastopili tudi v okolici goriški ter s tem pričeli na svoj riziko širiti umetnost na deželi.
LISTEK.
M1CHEL ZEVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
— Gospod, stopite samo k oknu, ki gleda na kanal. Tam doli bo neprestano pripravljen moj človek, barkarol. Treba vam je samo poklicati tega človeka in	mu	povedati moje ime.	Četrt
ure nato bom stal pred vami ...
— Dobro je; zdaj lahko odideš.
Sandrigo je pokimal, pobral svojo pištolo, ter odšel, ravno in trdno, ne da bi se ozrl.
Veliki inkvizitor je ostal sam.
XXXI.
Dve ženski.
Kakor je Sandrigo slutil in obvestil velikega inkvizitorja, se je bil Roland vrnil v Benetke,	kjer	ga je	čakal	Skalabrino v
napetosti in radovednosti, ki je bila pri njem	redek	pojav.	Toda
tolikšno je bilo spoštovanje in — skoraj bi rekli — oboževanje orjakovo, da si ni upal izpraševati svojega gospodarja, ko ga je zopet zagledal. Roland mu je dal razna povelja, da naj jih spo-toči tistim tovarišem, ki so bili ostali v Benetkah. Med govorjenjem se je pred ogledalom ukvarjal s svojo glavo. V kratkem času si je bil pridobil redko spretnost v umetnosti izpreminjanja svoje znnanje prikazni. Človek bi res lahko rekel, da je to duševna umetnost. Kdor si hoče »napraviti drugo glavo", mora 'meti bister duh in globok razum, tako da vidt pred seboj vse zunanje znake bitja, tiste posebne individualnosti, ki jo hoče predstavljati. So znamenja, ki jih človek jedva opaža, dasi globoko izpreminjajo obraz. Odtod prihaja, da se znajo gledališki igralci tako slabo Semiti: oni rabijo iste načine za izražanje lic raznih ljudi. Iste stereotipne gube predstavljajo iste starce. To je konsta<t'St'’ ^andanašnji propada. Ne da bi žalovali — samo
Roland, človek ugledljivega duha in globok opazovaltc,
pesnik v širokem smislu besede, se je znal izvrstno šemiti. Skoraj instiktivno in brez napora je bil spravil to zanimivo znanost tako daleč, kakor je bilo sploh mogoče v času, ko je bila umetnost toaletnih pomad na višku svojega razvoja. Ko je bilo njegovo delo opravljeno in se je obrnil k Skalabrinu, ga ta ni spoznal.
— No, je dejal Roland, ali me nič ne vprašaš, kakšne novice prinašam s svojega potovanja?
— Kaj hočete reči, gospod? je rekel Skalabrino in vztrepetal.
— Že vso to uro, odkar sem tu, čakaš tiste minute, ko jamem govoriti o Bianki . . .
—■ To je resnica, gospod!
— Torej zelo ljubiš svojo hčer! Saj si jo jedva dobro videl . . . Res je že, dovolj lepa je, da je človek ne more pozabiti, če jo je videl tudi le enkrat v svojem življenju.
— Ah, gospod, raje bi videl, da je grda; njena lepota me navdaja s strahom, in zdi se mi, da nosi pečat nesreče na sebi. Če bi bila grda, bi bila vsa moja . . . Vprašujete me, če jo ljubim . . . Sam ne vem prav, kakšno je čustvo, ki me navdaja. Jaz, gospod nisem bil nikdar podvržen posebnemu nagnjenju do drugih ljudi; zdaj pa se mi zdi, kakor da prvikrat čutim v svojih prsih utripanje srca. Zmedenost me obhaja, ovladuje me tajna prelest, in sam sebi se čudim, ko si ponavljam, da nisem sam na svetu, nego da je moje bitje navezano na drugo bitje, ki je kri od moje krvi.
Skalabrino je nenadoma umolknil; nato je vprašal z nekako plahostjo:
— Torej mislite gospod, da je Bianka zdaj na varnem5
Roland je pomeril orjaka z globokim pogledom ter ga
vprašal, ramesto da bi mu odgovoril:
— Pa če bi ti jaz rekel, da je ne smeš več videti! Če bi bila zdaj prišla ura, da zapustiva domovino! Če bi ti dejal: Skalabrino, preveč hudo trpim v Benetkah. Treba je, da odidem na konec sveta; treba mi je zvestega prijatelja, kakršen si ti, ki mi bo branil preklinjati človeštvo, in bo tolažil mojo žalost, ki je bo konec šele v trenotku moje smrti! Da, če bi ti dejal, da odideva še nocoj", in da naju ladija že čaka . . . Daj, Skalabrino, odgovori po svojem srcu, in izberi si v popolni svobodi . . .
Skalabrino je prebledel. Toda odgovoril je brez obotavljanja:
—	Gospod, vi ste	tisti, ki je napravil mene človeka. Moje
življenje	je vaša last. In	tiste nature nisem,	da	bi si premišljal
ter se daroval dvakrat, zdaj sem, zdaj tja. Ukazujete. Pripravljen sem vam slediti.
Napor, s katerim se je orjak premagoval, da ne bi zaihtel, je bil očividen.
Roland ga je prijel za roko ter mu dejal s tistim nežnim glasom,	ki je segal človeku v dno srca:
—	Dober prijatelj	si, in zvest tovariš.	Ti	vsaj me ne boš
nikdar izdal. In, prisegam ti, ta zavest je v tem trenotku moj največji ponos, moja moč in moj pogum . . . Ljubi svojo hčer. Videl jo boš Še in še . . . In tudi ona te bo vzljubila. Kajti zdi se mi, da sem spoznal dušo tega otroka. In spoznal sem, kak zaklad dobro e se skriva za bleskom te lepote.
Skalabrino je kar srebal te besede.
Roland pa je bridko dodal, ne da bi ga orjak razumel.
— To je izjema, nič drugega. So na svetu ženske, ki so lepe in čiste. Vse je v tem, da jih najdeš. In ta sreča meni ni bila namenjena — to je vse . . . Tvoja hči, je povzel ter stresel glavo, kakor	da	bi	hotel pregnati morečo žalost,	ki ga je obhajala, tvoja	hči	je	pri mojem očetu in	pri Juani.	Kolikokrat jo
boš želel videti, boš lahko odšel ... in to do tistega dne, ko ne bova imela v Benetkah nobenega opravka več, in ko vaju ne bo nič več ločilo na svetu ...
Skalabrino je vzkriknil od veselja; Roland pa mu je prijateljsko pokimal ter odšel.
Pol ure kasneje je bil na otoku Olivolskem ter je korakal proti Dandolovi hiši. Danes jo je prvikrat zopet videl ob belem dnevu. Toda	če	so	navalila na njegovo	srce razburjena čuvstva
in so vstajali	ob	njegovih korakih kruti	spomini,	ko je stopil v
zapuščeni vrt, vendar ni nobeno zunanje znamenje razodevalo teže, ki mu je morila dušo.
Starec mu je prišel naproti ter pozdravil elegantnega tujega gospoda, čigar obraz in obleko si je bil Roland nadel.
Gost je spoznal starega Filipa, služabnika, ki mu je bil ponoči odprl vrata — v tisti strašni noči, ko je prišel.
Roland je vpra?al:
— Ali ste vi gospodar te hiše? . . .	(Diile)
Splošni pregled.
Pred vojno na Balkanu. Praška »Union" prinaša uvodnik pod tem naslovom kjer pravi: V severnem balkanskem kotu se pretaka kri. To je historija, ki se ponavlja na sramoto cele Evrope že od Vidovega dne leta 1389. Človekoljubje strmi nad brezdeljem velevlasti, ki ne pospeše samostojnosti teh dežel. Narodi naj pravijo. Balkan, balkanskim narodom! Ta parola naj se uveljavi. Berlinski kongres se je sicer dotaknil albanskega vprašanja, toda rešil ga je negativno. Lansko leto so si Albanci izposlovali pri Črni gori, da bo pri Porti varovala njih pravjce. Letos se je začela emigracija v Črno goro. Kakor so razmere sedaj, se morda ohrani mir med Turčijo in Črno goro, mogoče pa je, da Nikola ne bo mogel več držati svojih junakov in pride do boja.
Avstrijska vojna mornarica, ki sedaj kroži po Levanti, bo baje v Korfu priredila udanostni pozdrav cesarju Viljemu na otoku Korfu.
Gešov bolgarski president je v svojem govoru povdarjal mirovno smer bolgarske politike.
Nova afera v Franciji. Po aferi z diplomatičnimi listinami se piše sedaj o prevarah z diplomami in z odlikovanji. Prijet je bil advokat Valensi, pri katerem se je našlo več državnih diplom, ki jih je hotel prodati. Od koga jih je dobil ni znano.
Portugal. Direktorij republikanske vlade je izdal volilni manifest na narod, kjer natančneje pojasnjuje celo revolucijo in prejšnji vladni sistem, ki je pripravil revolucijo. Ustavodajni zbor bo imel 235 poslancev.
Mehiko. Časopisi poročajo o novih zmagah vstaške vojske in o rastoči revoluciji.
Maroko. Mesto Fez so obklopile sovražne čete. Konzuli so Evropejcem svetovali odhod iz mesta. V mestu se budi nevolja domačinov.
Velik požar v Zenti. Na strehi mestne hiše v Zenti je nastal ogenj, ki ga je veter odnesel tudi na cerkev, ki je 200 m oddaljena. Naenkrat je izbruhnil velik požar, ki je napravil več tisoč škode.
DNEVNE VESTI.
Podružnica „Jutra“ za Šiško in okolico se odpre z jutrijšnjim dnem v Spodnji Šiški v pritličju nekdaj Ju-vančičeve hiše, sedaj last g. L. Tomažiča.
Kleiikald kupujejo glasove po
3 K. Včeraj je prišel neki mlečnozobi klerikalni agitatorček k čevljarskemu mojstru Ušenici v Gosposki ulici ter mu prigovarjal, naj mu takorekoč direktno proda njegova dva glasova v
II.	in III, razredn. Obljubil mu je za vsaki glas 3 krone; torej 6 kron za 2 glasova. Toda g. Ušenica je odločno odklonil ponudbo ter smrkavega klerikalnega agitatorja čisto navadno pognal skozi vrata. Dasi klerikalni lopovi dobro vedo, da je to kaznjivo dejanje, vendar navzlic temu prakticirajo kupčijo z glasove, kar je najboljši dokaz, da jim silno slaba prede. Vsakega takega agitatorja naj bi se takoj na licu mesta legitimiralo* da ne uide zasluženi kazni. Torej napredni volilci, pozor pred klerikalnimi cigani.
Klerikalni govorniki govore o vsem samo o tem molče zakaj Kregar in Štefe nista tožila ko se je jima očitalo da sta kradla in goljufala in
ko se jih je ponovno pozivalo, da naj tožita. Če škofovska stranka trpi še celo na prvih mestih take propadle ljudi, ki so kradli, goljufali in sleparili, potem si pač lahko vsakdo misli, kakšna je klerikalna stranka, ki se ji pravi »Slovenska ljudska stranka". Po vsej pravici se tej stranki že radi Kregarja in Štefeta lahko reče, da je Stranka Ljudskih Sleparjev, še boljše pa je če ji rečemo banda sleparjev Irt goljufov.
Štefe In Kregar se upata kandidirati še v občinski svet, dasi sta v vsaki družbi in v vsaki politiki nemogoča, dokler ne tožita za očitke, da sta goljufala in sleparila. Ta dva možiceljna pa sta tudi tako drzna, čeprav sta že odškodovala Ljubljano za stotlsoč. Samo protest proti prodaji starega vojaškega oskrbovališča je napravil Ljubljančanom nad 100.000 K škode. Kdo jo je poplačal ? Kdo povrnil Ljubljančanom? Nikdo ne! Ta brezvestni sleparski in goljufivi ekzi-stenci imati drzno čelo, da se hočeta Ljubljančanom izkazati hvaležnega s tem, da kandidirati Ljubljančanje! Vaša čast, Vaš ponos Vam veleva, da naženete .Stranko Ljudskih Sleparjev !“
Kako delajo duhovniki za ljudstvo se najbolj vidi iz grabežljivosti in nenasitnosti kloštrov. Samostani bi najrajše vse sami požrli. Na vseh vogalih, po vseh hišah beračijo in prosijo zato, da si zidajo palače Po potresu so pobirali več let inilodare, a še do danes nikdo ne ve, kdo je dobi! kaj. Vse so požrli sami !Če to ni sleparija, potem sploh ne vemo,
kaj naj je še sleparija. Klerikalec Povše je zadnjič na shodu tožil, da ima kranjski kmet čez 300 miljonov dolga. Pa to ni čudno. Na vseh koncih in krajih ga duhovščina robka. Po najbolj visokih, na najbolj neumnih hribih vidimo mogočne cerkve, ki stanejo sto in sto tisoče. Ali bi ne zadostovale skromne cerkvice v dolini, če jih že ravno hočejo ljudje imeti. Ali je treba takega lišpa takega napuha po cerkvah, kot ga dela naša duhovščina. In kdo je temu vzrok, da je Ljubljana — kakor pravi sam dr. Krek — kar se vere tiče, res v zadnjem času nekoliko padla ? Koga naj radi tega zaničujemo in na sodbo kličemo, če ne tiste, ki so to zakrivili? Duhovščina misli, da je cerkev samo za politiko. Božjo besedo so klerikalci čisto prepodili iz cerkve in samo še politika se uganja v njej! Če bi prišel Kristus danes, bi vzel korobač in bi nagnal našo duhovščino Iz cerkve! Politika iz cerkve, duhovščina v cerkev! in mir bo v deželi.
Klerikalci bi radi spravili v nesrečo branjevce! Klerikalci posebno agitirajo pri branjevcih in hujskajo zoper magistrat. Še nikdar niso branjevke ničesar imele od klerikalcev in če bodo sedle Kregarju, kateremu se že mesece očita, da je goljufal in sleparil na limanice, bo to največja škoda za njih same. Tudi v bodočem občinskem svetu bo mogočna večina narodno-napredna. Tistih par klerikalnih kričačev pa naj bo to že dolgoprsti Kregar, ali pa sleparski Štefe, bo branjevcem, če se bodo zanje potegovali, samo škodovalo, Do-sedaj so branjevci od magistrata užili toliko ugodnosti, kot jih njihovi stanovski tovariši nimajo v nobenem drugem mestu. Drugod so občinski sveti že upeljali štantnino za vse in večje svote, drugod imajo branjevci napisne tablice in drugod se gleda, da se branjevski stan kolikor toliko omeji in odpravi. Tako delajo z branjevci na Dunaju krščanski socijalci, ki so najboljši prijatelji naših klerikalcev. V tem smislu pa delajo tudi naši klerikalci, ki so dali okoliškim branjevkam dvojno volilno pravico samo za to, da bi okoliške branjevke lažje prišle do veljave v mestu in da bi o-koliške branjevke s časom po celem mestu prodajale sadje po hišah. Ce so branjevke pametne in hočejo sebi dobro, naj naženejo klerikalne sleparje od sebe!
Kako ponižni so že! Dr. Krek je govoril na nedeljskem shodu : .Pri nas pa ne gre za to, da bi branili, kar nam kdo vzeti hoče, ampak mi gremo v boj z zavestjo, da kolikor bomo dobili, bo več kot to, kar že imamo... in če bi tudi s prvim naskokom ne vzeli zadnje pozicije sovražnikove, je le vprašanje časa, kdaj Ljubljana kakor zrelo jabolko pade v naše naročje! To so pametne in poštene besede dr. Kreka. Mož si ne dela nobenih iluzij in dobro ve, da bo tisto .kolikor bodo dobili" zelo malo in da je res še vprašanje časa kdaj pade Ljubljana v njihove roke. Samo eno je pozabil Krek povedati, da smo tudi mi še tu in da smo mi tisti, ki bomo začeli z vso resnostjo naskakovati njihovo trdnjavo na deželi. Častna dolžnost Ljubljančanov je, da pribore v nedeljo Ljubljani napredno dvetre-tjinsko večino. Potem pa bo le vprašanje časa, kdaj pade cela dežela kakor zrelo jabolko v naše roke!
Klerikalni, kandidat in agitator krojač Ložar je zelo vnet. Hodi okoli ljudij, krade kuverte, utihotaplja vanje glasovnice in zapečati. Na tak način misli Ložar zmagati kakor v tr-govsko-obrtni zbornici! Pozor pred sleparji!
V	Šiški slepomiši bivši liberalec Orehek, sedaj zagrizeni klerikalec in koritar pri Vzajemnem podpornem društvu v Ljubljani. Uskok lovi po Šiški njega vredne volilce za ljubljanske občinske volitve. Vprašajte ono gospo v Sp. Šiški, katere premoženje je Orehek uporabljal po katoliških načelih — vun z njim, kamor pride slepomišit!
Kdo je oblatil Ljubljano? Tisti cigani, ki se prištevajo klerikalcem, tiste katoliške, žegnane in nežegnane barabe, ki so se upale podkupiti, da so lani vprizorili pri nas velesrbsko gonjo, se upajo sedaj še priti z očitki, da so naprednjaki oblatili Ljubljano. Še nikdar nismo slišali, da bi ljudje pljuvali v svoj lasten oltar. In tako tudi naprednjaki niso blatili svojega oltarja, bele Ljubljane, pač pa so ga čuvali pred takimi banditi kot so naši klerikalci. S. L. S. pa je pljuvala na Ljubljano, z blatom jo je obmetavala. Še si vemo, da so klerikalci bili tisti, ki so očrnili Ljubljano na Dunaju. Dokazano je, da je iz .Slovenčeve" redakcije šlo na Dunaj v nemške liste Izmišljeno poročilo, da so bile na cesarjevega rojstva predvečer v Ljubljani demonstracije, pri katerih se je vpilo: .Živela Srbija!" Klerikalci so umazali Ljubljano, klerikalci so ji vzeli staro dobro Ime in ti ničvredni podleži, ki postavljajo na čelo svojega krdela ljudi, ki so kradli, goljufali in sleparili, pa bi sedaj radi krivdo še na druge zvalili.
V	obraz je treba pljuniti takim podležem! Fej!
Slovenec in ljubljanski spomeniki. V svoji estetični navdušenosti se .Slovenec" zaganja tudi v ljubljanske spomenike in jih hoče porabiti za agitacijsko sredstvo. Seveda se je zadel tudi ob Valvazorja, ki ga pa ni postavila občina ampak naučno ministrstvo in tako učeni Slovenec daje lekcije naučnemu ministrsvu in vladi. Videti je, da Slovencem zelo primanjkuje sredstev, ako se mora posluževati ljubljanskih spomenikov. Ako bi bilo po njegovem, bi na ljubljanskih trgih stali sami svetniki.
Bog daj, da bi se mi duhovniki mogli vrniti popolnoma k svojemu dušnopastirskemu poklicu, tako je v nedeljo zdihoval prav hinavsko pred tercijalkami dr. Krek. Kaj pa je treba za to boga, da bi se vrnili k poklicu. Škof naj se spametuje in naj izda enkrat pameten pastirski list, ki podi duhovščino nazaj v cerkev, pa bodo takoj vsi pri poklicu!
Dr. Zajc nima izpitov. Poroča se nam iz klerikalnih krogov, ki se posebno zanimajo za Ribnikarjeve izpite, da tudi dr. Zajc nima izpitov. Baje ima samo frekventacijsko spričevalo brez izpitov v nekem kurzu za boljše oglede mrličev. Tudi je obi-skaval nek tečaj za obrezavanje kurjih očes. Ker še poslušati ni znal, so ga še pred zaključkom kurza spodili, da ni motil drugih ljudi.
Dr. Šušteršič nima izpitov. Poroča se nam iz klerikalnih krogov, ki se posebno zanimajo za Ribnikarjeve izpite, da tudi dr. Šušteršič nima izpitov. Baje ima samo frekventacijsko spričevalo brez izpitov v nekem kurzu za zakotne pisarje. Tudi je obiskaval nek tečaj za psovanje pa je opustil obisk, ker je v par urah videl, da prekaša v psovanju velikega mojstra.
Klerikalne volilne sleparije. Cembolj se bližajo ljubljanske občinske volitve, temvečje sleparije uganjajo klerikalni agitatorji. Njim ni nobena reč sveta. Zašli so tako daleč, d a gl a s o v n i ce k u p u -jejo, jih trgajo itd. In kar je najvažnejše! Klerikalci so si dobro svesti svojih sleparij. Zato vsled česar hočejo na vsak način obrniti pozornost od sebe in napadajo popolnoma nedolžne ljudi. Tako se včerajšnji »Slovenec* zaletuje v g. Vida Bratovža, znanega ljubljanskega starinarja in mu očita, da pobira volil-cem legitimacije. In to kljub temu, da mu jo dobro znano, da je to čisto navadna laž. Slovenska javnost ve, da »Stovenec* ne trpi trgovcev poštenjakov in jik skuša na vsak način uničiti. Zato pa je naša sveta dolžnost, da take ljudi podpiramo. Kakor ču-jemo, bo imel »Slovenec* še priliko, dokazati svoje infamne laži pred sodiščem. A takrat seveda g. Štefe ne bo vedel ničesar in bo zopet prekliceval kakor po navadi.
Nečuvena klerikalna surovost. Na Velikonočni ponedeljek popoldne je pred odhodom dolenjskega vlaka stalo več ljubljanskih gospodov in dam na južnem kolodvoru. Nekateri gospodi so kupili na peronu »Jutro" in ga tako shranili, da jim je list gledal iz žepa. To pa sta opazovala z očividno nejevoljo dva v bližini stoječa klerikalna veljaka. Kar naenkrat se eden, ki je posebno strupeno gledal, sklone k svojemu tovarišu in mu zašepeče napol glasno: »Malo potresa bi pa privoščil tem ošabnim ljubljanskim srajcam!" V teh besedah katoliškega moža se jasno zrcali vse brezmejno sovraštvo do političnega nasprotnika, Tisto peklensko sovraštvo, ki veje n. pr. iz besedi znanega katoliškega duhovnika, da treba političnemu nasprotniku zasaditi nož v srce. In taki ljudje pravijo, da hočejo vse preporodih v Kristusu, v onem Kristu, kojega je bila sama ljubezen do bližnjega. Ali se ne pravi to norčevati se iz živega 'Boga?
Klerikalci so imeli v ponedeljek zvečer v nekem zasebnem stanovanju tajno posvetovanje, kako bi se kar največ glasov prigoljufalo pri občinskih volitvah. Klerikalci namreč dobro vedo, da je v okolici mnogo kmetov, ki na noben način nočejo iti volit v mesto. Le tem hočejo pobrati legitimacije in jih razdeliti med plačane subjekte, da pojdejo ti volit namesto pravih opravičencev. Zanašajo se zlasti na to, da volilne komisije zunanjih volilcev ne morejo poznati. Ker vemo, da so naši klerikalci zmožni prav vsacega hudodelstva (spomnimo se le sleparij povodom volitevv trgovsko in obrtno zbornico), poživljamo narodno napredno stranko, da klerikalcem strogo gleda na dolge prste. Zlasti bi priporočali, da bi po zanesljivih somišljenikih na deželi dala preiskavati, kateri volilci osebno ne bodo šli volit.
Znano je, da je vlada prvotno hotela, da bi se ljubljanske občinske volitve vršile še pred Veliko nočjo. Ker pa so klerikalci upali, da jim bo baš zloraba velikonočne spovedi dosti glasov zlasti med ženstvom pridobila, pritisnili so na vlado, da je
volitve razpisala šele na belo nedeljo. To je gola resnica, ker so se klerikalni kolovodje že pred meseci bahali, češ, volitve se bodo takrat vršile, kadar bo nam všeč. Naj se torej ljubljanski pismonoše v nedeljo primerno zahvalijo klerikalcem, da so jim iz golega samopašnega namena baš za velikonočne praznike naklonili toliko ogromnega dela z dostavljanjem volilnih legitimacij.
Johanna Lavtarjeva tudi agitira za klerikalce. Pravi okrog, da bi bilo Johannu Lavterju najljubše če bi klerikalci prišli na magistrat. Potem bi zopet lahko upeljali »špange", tudi »einzel" bi klerikalci tako napravili, da bi bil za stražnike joj in joj! Lavter-co naj ljudje vržejo skozi vrata, to ostudno nemškuto!
Ljubljanske branjevke so Kregarju in Štefetu obljubile, da ju volijo kot kandidata za — ričet. Pehata se okoli njih, ampak iz te moke ne bo kaj prida kruha. Narodno zavedne branjevke bodo že skrbele, katera to-varšic hoče umazati belo Ljubljano.
Državni in deželni uradniki imajo že migljaje kako jim je v nedeljo voliti. Šuklje in Schwarz pridno skrbita za pomnožilev klerikalne armade v Ljubljani. Zato jima ne odide dr. Šušteršičevo priznanje!
Klerikalci na severu In jugu' Te dni se je trudil dr. Šušteršič po Dalmaciji, da bi zase pridobil Hrvate. Koncem tega meseca pa odide v Krakov, kjer se bo pogajal s Poljaki in skušal podpreti svoje slovanstvo. Ali pa jih bo morda učil Nemce spravljati v mestni zastop.
Dober dovtip. Priprost 'kmet iz ljubljanske okolice je napravil dober dovtip. Dejal je, da je Drelsejeva tovarna veliko premajhna, da bi v njej spekli tako veliko »kahlo", na kakršno bodo klerikalci v nedeljo sedli. Tako klerikalci še nikdar niso bili tepeni, kakor bodo v nedeljo!
Rajše nemško belgijsko godbo kot Slov. Filharmonijo. Druga leta je pri frančiškanski Velikonočni in procesiji Sv. R. Telesa igrala vedno Slov. Filharmonija, kakor n. pr. v Trnovem; letos je igrala tako pri Sv. Jakobu kakor pri frančiškanih godba 27. pešpolka. Godbo naročajo duhovni nemško, cerkvene potrebščine pa naročajo tudi najrajše v tujini! Pa se hlinijo, da jim je narodna stvar — sveta! Hinavci!
Ena klerikalna trdnjava več v Ljubljani! Na stavbnem prostoru poleg Jezuitov je že navoženo kamenje za cerkev Sv. Jožefa; denar gre vkup od vseh strani. Jezuviti so magična moč za ljubljansko inteligenco v ženskih vrstah in tako ti roma marsikak „tudi-liberalec“ v večernem mraku v tisto čudodelno provizorično kapelico kjer se zbira v večernih urah cvet ljubljanske »Marijanske kongregacije". Oj tam je glavno agitacijsko klerikalno taborišče. Tam se ženske preparirajo za naskok na moško politično prepričanje! Pozor, torej!
Društvo zdravnikov na Kranjskem vabi k slavnostni mesečni seji ob priliki osemdesetletnice častnega člana J. N. Thomitza v četrtek 20 t. m. ob pol 6 uri zvečer na dermatološkem oddelku deželne bolnišnice, Dnevni red: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Primarij dr. Gregorič: Ehrlich Ha-ta 606. 3) Demonstracije. Za odbor: Dr. Demeter vitez B 1 e i w e i s-T r s t e n i š k i t. č. predsednik. — Zve-šer prijateljski sestanek v hotelu Tratnik.
Jugoslovanska Enciklopedija.
Zemljepisno prirodoznanski odsek bo imel sejo v petek, dne 21. aprila ob 6 uri zvečer v »Matici Slovenski*.
Skrinja miru in sprave med Ižanci. Kakor čujemo, se je bratovska vojska med Ižanci pomirila in da hočejo ubogati naš nasvet, da odslej umazanega perila ne bodo več vozili pred ljubljansko sodišče. Zdaj drugega ne želimo, nego, da odslej ne zasledimo nobenega Ižanca več radi razža-ljenja časti pred sodiščem.
Ne le 104 ampak 133*64 odstotkov dobička ima vodovodna zadruga v Sp. Šiški pri prodaji vode na odjemalce. Ona dobiva vodo od mestnega magistrata po 24 v ima pa ne samo 2 kakor se je nam zadnjič poročalo, ampak 15 odstotkov popusta. Voda jo tedaj stane 214 v m3. Prodaja jo pa po 50 v. Ima potemtakem 28 6 v d?‘ bička ali v odstotkih računjeno: 133’^ torej dela skoro z 134 odstotki. Taka kupčija pri današnjih slabih časih se že izplača in se ne čudimo več, če je n. pr. g. Zelenka ves zelen na
»Jutro*.	.
Gliha vkup štriha. Včeraj se je poročil nemški zagrizeni nacijonalec Ranzinger. Poroka se je vršila z velikim pompom v frančiškanski cerkvi. Novi germanski zakon pa je posvetil
—	ker v Ljubljani ni primernega slovenskega duhovnika — novi nemški prošt dr. Elbert.
Dunajski župan v Postojnski jami. Na velikonočen pondeljek se je pripeljal v avtomobilu iz Opatije župan dr. Neumayer v Postojno, kjer si je ogledal Postojnsko jamo. Spremljal ga je profesor Hess s soprogo. Popo-ludne so se odpeljali proti Dunaju.
Meščansko obljubo je napravilo včeraj pri vladnem svetniku Laschanu onih pet članov Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, katere je imenoval občinski svet meseca julija t. 1. meščanom. Odlikovanci gg. Stricel, Turk, Dinter, Leutgeb in Barle bili so po obljubi pri bivšem županu g. Ivanu Hribarju, da mu izreko zahvalo za njegovo naklonjenost. G. ravnatelj Hribar se je v toplih besedah poslavljal od gasilcev, želeč, da bi gasilno društvo tudi pod novim županom delovalo tako marljivo in vestno, kakor je delovalo pod njegovim županovanjem.
Vodovod v Iški Loki zdaj klerikalci ponujajo kot vabo za državnozborske volitve, dasi dobro vedo, da ga v tej vasi ne potrebujejo, ker imajo dovolj dobre pitne vode. Za prepotrebne ceste pa, za katere ti reveži prosijo že leta in leta pa se klerikalci ne brigajo — treba jih je namreč delati, dočim se vodovod, tam kjer ni potreba, lahko napravi ceno — z obljubami. Več o tem še spregovorimo.
Slovensko planinsko društvo. Osrednji odbor Slov. plan. društva v Ljubljani ima svoj letošnji redni občni zbor dne 29. aprila 1.1. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega Doma" v Ljubljani. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Prememba pravil. 6. Volitve. 7. Odborovi in samostalni predlogi. 8. Raznoterosti.
Nogometna tekma v Zagrebu.
V	nedeljo je zmagalo v Zagrebu češko reprezentačno moštvo nad hrvaškim v razmerju 8:0 in 7:1. Kakor smo poročali, se je mudilo v soboto češko moštvo v Ljubljani in izvedeli smo, da bi bili Čehi tudi radi igrali s kakim našim moštvom. Mi sedaj še ne razpolagamo z najboljšimi silami, ker smo šele v začetku, in naša društva se z reprezentačnim češkim moštvom niti meriti ne morejo, vendar smo mnenja, da bi se bilo željam Čehov lahko ugodilo in bi se na ta način našemu moštvu lahko dala prilika igrati z res izurjenimi igralci. Doživeli bi bili lahko malo tekmo, pri kateri bi mogli spoznati svoje sile. Toda nekateri so menda mnenja, da se ne izplača, in mi le obžalujemo, da smo izpustili lepo priliko in želimo, da se drugič drugače postopa.
Zanimiva nebesna prikazen. V noči od ponedeljka na torek so bila opaziti izredno zanimiva znamenja na nebu, ki so se posebno lepo videla raz ljubljanski grad med 2. in 3. uro zjutraj. Izmed drugih bodi tu le ena prikazen omenjena. Od Nanosa pa do sv. Gore pri Litiji, toda nekako v smeri od zapada proti vzhodu se je vlekel širok blesteče belkast pas, ki se je med Brezovico razdelil v dva dela ter se preko Ljubljane nadaljeval v podobi velikih rakovih Škarij, katerih konci so segali do sv. Gore pri Litiji. Ljubljana je bila videti ravno v sredi teh na notranjih straneh ostrozobčaslih Škarij. Prizor je imel nekaj veličastnega na sebi. Šele proti 3. uri se je celotna slika razgubljala v manjše odlomljene oddelke. Slični pojavi so navadno oznanjevalci večjih elementarnih izgredov.
Za lajika je nenavadno težko, med velikim številom sistemov, ki se ponujajo češče z pretiranim oceuje-vanjem, izbrati pravi pisalni stroj. Kdor hoče torej dobiti tozadevno v resnici zanesljivo in brezplačno P°‘ jasnilo, naj vpraša pismeno na na upravništvo.	s,	se
Najdeno Iz izgubljeno, n« je krilo in predpasnik, dobi V vovarni »Union" v Spodnji . Neka dama je na Veliki p j Spodnji Šiški od Zormana do Seidla
izgubila ročno torb,ie0j„.1„ri n -<af nico z manjšo svoto dena a, Posten naiditeli naj to odda pri mestnem magistratu ali Pri županstvu v Spod. Šiški.___________________
Klerikalci že sleparijo?
pošta v službi klerikalne stranke. — Pozor, napredni volilci!
Gospod Franc Vidmar, rudniški paznik v pokoju, ki je prej stanoval v Predovičevem Selu, potem se je pa preselil v Sp. Šiško, ima volilno p'a' vico za mestni svet ljubljanski in ke ni dobil volilne legitimacije, je šel p njo na deželno vlado. Na vladi mu pa rekli, da imajo že njegovo I vratnico in je torej moral dobiti 8 timacijo. G. Vidmar je mislil, da po«* v Mostah ni poslala legitimacije njim v Sp. Šiško in se je napotil v poštni urad v Mostah, kjer o njegov legitimaciji niso hoteli ničesar vede in še-le, ko je povedal da je ^ bil ,,a vladi, so začeli iskati in tudi n« šli njegovo legitimacijo. 1'oštarlca v Mostah Je /.ugrizen« klerikalk« !
Opozarjamo vse napredne voiuce, ki do Jutri opoldne ne dobijo leg** tlmuclj, naj se nemudoma podajo n u deželno vlado iu naj j**1 zahtevajo, ker strank« ljudskli
sleparjev stori vse kar Je t ujenih močeh, da oropa napredne volilce njihove Tolilne pravice!
Previdnost na vse strani, napredni volilci, her sovražniki Ljnbljane ue Izbirajo sredstev v dosego srojih ciljev!
Kandidati za ljubljanski občinski svet:
Nemški:
Pammer Kamillo Otto Jauker
Zellich Leopold Ambrositsch Edw. Staudacher Ferd. Lingitz Benjamin Unger Franz Galle Karl Ianesch Johann
Košir Friedrich Ludwig Heinrich Eger Ferdinand Reyerschitz Joh. Ionke Franz Kindhofer Ferd. Arko Anton Lenard Josef Czerny Heinrich Elbert Julius Vesel Josef
Klerikalni:
Čeč Karel Anton Rojina Kregar Ivan Andrej Kalan
Novak Tomaž Anton Jeglič Sadar Adolf
Sušnik Ivan Tomec Franc Remec Bogumil Andrej Kranjc Šušteršič Ivan Evgen v Lampe Nace Žitnik
Pegan Vladislav Ogrič Josip Rakovec Ivan Alojzij Večaj Zajec Ivan
Životopisi slavnih mož.
Po n a j r a z 1 i č n s j š i h virih, javnih in zasebnih posnel ter mladim in starim za zgled in vzpodbudo objavil
Bav-bav.
1. Hans Kregar. Krstili so ga za Ivana, pa od državnozborskih volitev v Ljubljani 1. 1907. si je nadel blagoslovljeno ime Hans. Ker pa imajo bolj imenitni ljudje po navadi dve imeni, je sklenil Kregar, da privzame še eno ime poleg Hansa, in to ime je Wurst. In zdaj se imenuje Hans Wurst Kregar. To je po domače Janez Klobasa. Kje je prišel Kregar na svet, o tem viri ne vedo poročati nič natančnega. S šestim letom je stopil Kregar v šolo, pa ni kazal — kakor vsi veliki možje
— za uk nobenega zanimanja. Pač pa so se že takrat začeli kazati njegovi veliki prsti, ki so se pozneje razvili do neverjetne popolnosti pri volitvah v trgovsko zbornico 1. 1909. Ker v šoli ni šlo nikamor naprej, so ga skrbni starši vzeli iz šole. In začel je delati kelihe, monštrance, lustre in druge take koristne stvari. In to dela še danes. Poleg tega pa včasih tudi kan-didira, kadar ni nobega pripravnejšega moža za tak posel. In piše pritožbe slavnemu deželnemu odboru, kadar nima ravno nobene monštrance v delu. Tako mu tečejo v strahu pred bogom in sodnijo njegovi dnevi. — Žal, da tudi njemu usoda ni prizanesla. Njegova gorečnost za dobro stvar v trgovski	zbornici	je	bila	brezverskim
ljudem	v izpodtiko,	in začeli so ga
ljuto preganjati. Ker pa ima Hans Wurst Kregar na odličnih mestih zaradi svojega bogoljubnega življenja vendarle mnogo prijateljev, je upati, da se bo stvar zanj dobro iztekla. Kajti ne sme se kar tako meni nič tebi nič dopustiti, da bi se preganjali katoliški možje, če so tudi morda kaj malega	zagrešili.	In	da bi	Hans Wurst
Kregar	pokazal,	da	niti	sodne pre-
iskave ne moreje vzeti dobre volje, kandidira zdaj za občinske volitve v I. razredu na 1. mestu Eselesove listine.
2. Dr. Ivan Zajec. Rojen je bil
— kakor vse živali te sorte — kot glodavec. (Med glodavce spadajo, kakor znano zajci, podgane, miši in druge take živali. Op. ured.) Ker je bil Zajec
— takrat seveda, ko je bil še glodavec 7— zelo ponižna žival, je v šoli dobro izhajal, z gospodi profesorji na gimnaziji je izhajal zelo dobro, in imeli so ga tako radi, da ga kar niso hoteli iz gimnazije izpustiti. Samo z gospodom katehetom se je včasih kaj malega sporekel, ker njegovi zajčji možgani niso mogli razumeti in verovati vzvišenih naukov Svete Katoliške Cerkve. Po svojih gimnazijskih študijah je šel na medicinsko fakulteto, ker je bilo že od nekdaj njegovo največje hrepenenje postati dobrodelnik trpečega človeštva. In tako je — vkljub raznim oviram — absolviral po božji milosti vseučiliških profesorjev (sicer nekoliko P.°zno, ampak vendarle) graško medicinsko fakulteto, kar je bralcem „Jutra“ že itak znano. Manj jim bo znano, da je Zajcu kmalu začelo presedati zajčje glodavsko življenje in sklenil je preleviti se v koritarja. To se mu je po kratkem naporu posrečilo, in od prejšnjih let mu je ostalo samo še ponižno glodavsko ime Zajec. In v novem kontarskem svojstvu se je jelo kori-tarju Zajcu bolje goditi. Kajti družina,
v	katero je zašel (Eseles je njeno ime), je imela takrat še veliko več nezasedenih korit, nego jih ima dandanes. Eseles je svojemu novemu odličnemu članu dala vsa boljša korita. Ravno sedem mu jih je dala, za vsak dan v tednu eno. In ker se je Zajcu pri koritih dobro godilo, pa tudi v zahvalo Eselesu, je začel na vse strani rogoviliti, prav kakor zahteva eselesovsko-koritarska nrav. S tem si je pridobil splošno priznanje vseh dobro mislečih koritarjev v Eselesu, pri nasprotnikih pa veliko sovraštvo. Kakor beremo, kandidira koritar Zajec na 1. mestu v
III.	razredu med Eselesi za ljubljanski občinski svet. Zna se zgoditi, da pride tudi tja, kjer se njegovemu koritar-skemu delovanju odpira obširno polje. Tako je prav: zaslugam plačilo!
Fara brez Vstajenja.
Iz Dolenjske.
Tisti čas, ko so božji namestniki raz prižnic zabavljali čez „Jutro“, ki je v malem listku priobčilo čisto suho zgodovinsko vest, ki ve povedati, da Kristus ni umrl na križu in da so ga iz težke vsled zadobljenih ran povzročene omedlevice vzbudili njegovi prijatelji Esejci, tisti čas pravimo, se je v Podgradu nekaj zgodilo, kar bo BJutrovemu“ podlistku rodilo marsikaterega vernika. In ta ki je to povzročil ni bil kak liberalen zgodovinar, ampak čujte in strmite: to je bil katoliški duhovnik Andrej Česen, župnik v Podgradu.
Podgrad je mala fara sredi Gorjancev ne daleč od državne ceste, leži pod zgodovinskim gradom Mehovo. Podgrajčani so globokoverne ovčice, njih pastir župnik Česen pa slo-
vi	po celi Sloveniji kot eden najbolj nestrpnih klerikalnih hujskačev v du-hovski obleki. On je spravil še vsakega učitelja ob kruh, ki si je upal biti naročnik kakega naprednega lista. Baje je celo orožnike denunciral, ki so bili naročeni na „Narod“.
Prišel je veliki praznik Vstajenja Kakor povsod in vsako leto, so Podgrajčani tudi letos se mnogoštevilno zbrali k procesiji „Gor-Vstajenja“ kakor navadno pravijo. Druga leta je župnik sam komandiral, kdo bo nosil bandera itd. Letos so pa to preskrkeli cerkmoštri. To pa župniku ni bilo po volji. Kot duhovnik bi moral na čast tistemu, v katerega imenu praznuje sveti obred Vstajenja, to grenko zaušnico pozabiti in voditi procesijo, ne glede na to, kdo nosi bandera. On pa je sklenil, da se n e- p r i k a ž e s sv. Rešnjim telesom k procesiji in da spl.o h ne mara praznovati te procesije Vstajenja.
Ljudstva se je kar trlo pred cerkvijo, Marijine device so čakale z banderi tako tudi odposlanci podružnic, nebo je stalo pred vratmi, vse je čakalo kdaj se župnik v ornatu in s sv. Rešnjim telesom prikaže in vodi procesijo. Naenkrat se raznese glas med množico: Gospod nočejo iti za procesijo. Tedaj so šli nekateri možje k župniku ter ga za božjo voljo prosili, naj začne s procesijo. A župnik je vse p r o -šnje odklonil.
Tedaj pa je bilo tudi tem globo-kovernim ovčicam preveč. Možje p o -mečejo bandera in nebo pred cerkvena vrata, za njim so sledile tudi Marijine device. In „procesija“ je šla v gostilno, kjer so jedli in pili in plesali ves dan noter do pozne noči. Neka Marijina devica se je izrazila: zakaj bi bila ravno nam grehvsaka stvar, ko pa fajmoštru ni nič svetega. On senedela norca le \iz nas Podgorcev, ampak iz samega Kristusa, ki je umrl, pa za nas le zavoljo župnikove jeze ne vstane. Zato pa letos v gostilni častimo praznik Vstajenja.
Ko je župnik videl, kaj je s svojo trmo naredil, je ukazal nekemu norcu, da je bandera in nebo pobral in vse skupaj znesel nazaj v cerkev. Zdaj pa župnik grozi, da bo dal farane zapreti, češ, da so brez njegovega dovoljenja nebo in bandera iz cerkve znesli.
Stvar se nam zdi pregorostasna, da bi o njej tudi mi kaj izpregovorili-Obrnili smo se v tej zadevi na našega novomeškega zaupnika.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Pogajanja glede reforme brambnega zakona.
Dunaj, 19. aprila. Kljub vestem, da je prišlo glede reforme brambnega zakona med avstrijsko in ogrsko vlado do popolnega sporazuma, vendar današnja konferenca med Bienerthom in
grofom Khuenom - Hedervaryjem ni imela nikakega pozitivnega uspeha. Velike težave napravlja zlasti § 3. brambnega reda in poslovni jezik pri vojnem sodišču. Ogrska vlada energično vstraja pri svojih zahtevah, do-čim se Bienerth ne upa v ničemur privoliti, ker se boji novega parlamenta, zlasti pa radi tega, ker so se postavili krščanski socijalisti na stališče, da se ne sme dovoliti Ogrom nobenih koncesij. Ob 2. uri popoldne je bil sprejet grof Khuen-Hedervary od cesarja v posebni avdijenci, ki je trajala nad eno uro. Khuen je pritiskal na cesarja kolikor je mogel, da bi pospešil končno odločitev, a cesar ni hotel za sedaj še ničesar ukreniti. Radi tega ostane grof Khuen še do petka na Dunaju, da se udeleži nadaljevanja pogajanj. Ogrska vlada je tozadevno prepustila Khuenu popolno prostost, vsled česar so brambni minister Hazay, finančni minister pl. Lukacs in justični minister Szekely že odpotovali v Budimpešto nazaj.
Pacak kandidira na Dunaju.
Dunaj, 19. aprila. Dunajski Čehi so sklenili, da postavijo v vseh dunajskih okrajih za državnozborske volitve svoje števne kandidate in sicer bo v vseh okrajih kandidiral bivši češki minister Pacak.
Zaupnica Šternbergu.
Praga, 19. aprila. Bivši češki poslanec Šternberg je na shodu svojih volilcev v Smrčicah izjavil, da na noben način ne sprejme zopetne kandidature. Ker pa so mu volilci enoglasno izrekli zaupanje, je izjavil, da nastopi kot kandidat le pod tem pogojem, če ga bodo podpirali tudi češki agrarci.
Čarikov ruski zunanji minister.
Petrograd, 19. aprila. V najbolje informiranih diplomatičnih in političnih krogih se z vso odločnostjo zatrjuje, da je odstop dosedanjega ruskega zunanjega ministra Sasanova že gotova stvar. Ce Sasanov ozdravi, odide najbrže kot poslanik v Pariz. Njegovim naslednikom pa se kljub intrigam od strani Avstrije in Nemčije že definitivno določa dosedanji ruski poslanik v Carigradu, Čarikov.
Stališče Stolipina omajano.
Petrograd, 19. aprila. V dvornih krogih se vzdržuje vest, da je stališče ruskega ministrskega predsednika grofa Stolipina jako omajano in njegov odstop skoro gotova stvar. Vendar Stolipin ne bo preje odstopil, dokler duma tozadevno ne pojasni svojega stališča. Ker odide car v kratkem za pot leta na počitnice, bo padla odločitev šele po njegovem povratku. Stolipin je sedaj odšel na dopust v Kur-landijo. __________________
Volilci pozor!
•Kdor še ni dobil legitimacije, naj gre takoj na deželno vlado in naj jo tamkaj zahteva. Kdor je dobil legitimacijo le za en razred, naj gre še po legitimacijo drugega razreda. Kdor dobi legitimacijo, pa je na njej napačno ime, priimek, stan, ali stanovanje, naj gre k vladi in naj pusti popraviti. Kdor bi se še sicer ne spoznal pri volitvah, naj se oglasi v strankinem tajništvu, ki je od danes naprej odprto vsak dan nepretrgoma od 10. ure dopoldne do 9. ure zvečer.
Lastnik in glavni urednik Milan Plat.
Odgovorni urednik dr. Iran Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda o Tin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. url ivefier.
Na prodaj je mala, nova, moderna, pripravna in res po ceni hišica
Interesenti se naj obračajo na S. Rogelj, Vrhnika.
Iščem mesto hišnika, oziroma hišnice v kaki vili ali navadni hiši za avgust. 222 3—1
Proda se lepa otročja posteljica in navadne električne svetilke. Dalmatinova ulica št. 5. III. nad.	226/2—1
Šivilje se sprejmejo pri I. Pogačnik, Pred Škofijo 21, II. nad.	227/3—1
Pristen brlnoTee iz lastne kuharne po 2 K liter se dobi pri J. Jurci na Vrhniki.
62/3—1
Ključavničarskega pomočnika in učenca sprejme takoj Leopold Grošeij, Sp Šiška 66.
63/2—1
KORESPONDENCA.
Gospodu R. Ločniku 6. Najsrčnejša hvala za poslano v Škofjoloko.	M........
V Ljubljano sem se pripeljala v II. razredu in z denarjem, škofu Jegliču in Kobiju pa se imam zahvaliti, da sem se odpeljala brez denarja in v III. razredu. Rozi Bračič.
.•'K'<)	'O/') -O.' •> -V-
tr »jc ■O, k- -j. jc- 'j & w r 'J. »• -J, ,c v. r 'J, r v. Jr -a c vjr v. .c -j.
Kupite jmir.
Izvod samo 4 vinarje.
A	Ca	%	3	&	A	f-,	A*	T-	Of	6	^
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
99
Ilustrovani tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 180. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in*inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih »Jutra*. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Mesečna soba
lepo meblovana na Miklošičevi cesti hotel „Lloyd“ III. nadstropje se I. maja odda. Razgled na cesto. Več se poizve istotam na levo.
Učenec
zdrav in močan se takoj sprejme v pouk pri Ivanu Ogrizek, sedlarskemu mojstru v Ilirski Bistrici.
Najboljše odgovori „ Slovencu* vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
, Jut ro‘ se prodeua v Trstu
po 4 vinarje
■v jclsuslednoili. tcTtoaJazetraa-eila.:
Cecllimi, ulica deli’ Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, SpOder, ulica Barriera, Lavrenčič, VojaSmfoi trg. Benusi, Grreta,
Kichel, Bojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedotto, Seguliu, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulioa Belvedere.
Beclier, ulica Stadion, Trevisail, Ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Ufagol«, ulica Belvedere, Geršina, Bojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončel), ulica S. Marco,
c
<u
u
o
o.
o
a
>u
c
42
"c3
C
>
o
CS
E
o
•*.*
3
ra
>
O
c
o
u—i
o
E
e«
L_
in
■ Im > JZ CA >
>
2
o.
o
o.
£
Gramofon-atelje A. RASBERGER
Sodna ulica št. 5. Ljubljana Sodna ulica št. 5.
Radi pomanjkanja prostora se proda podi tovarniško ceno
nekaj lepih novih
^= godbenih automatov =
z utežem in z elektriko, kakor tudi en električen glasovir.3
Naj večja zaloga gramofonov samo prve vrste od K 20-— naprej triletno garancijo. — Plošče od KJ-— naprej.
samo Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrbu p. Ouštanj (Koroš )
Cognac
Star, pristen destilat dalmatinskega vina
je najboljše sredstvo za
slabotne in rekonvalesente.
Dobi se edino pri trvrdki:
BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana.
Prav dobro vpeljana
trgovina
s čevlji
se radi rodbinskih razmer takoj proda. Trgovino vodi lahko dama. Naslov pove upravništvo „Jutra“.
Naročajte in kupujte JUTRCH
Izvod samo po 4 vinarje.
S. MONDSCHEIN
Dunaj IM Laurenzerberg št. 3.
Stempel za datum 10 let 2 E. Žepni stempel od 1 E višje.
Tipna
tiskarna „FAM0S“, 414črkK2-80, česedenarpošlje
Zidna opeka
najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini pri stavbni tvrdki
Filip Supančič
Šubicova ulica štev. 5.
f	\
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Sodnijska ulica št. 3 izdeluje prave gorske in telo v. čevlje.
V	J
Ant. Stiplošek
*»— * ■T~B'—
sobni in dekoracijski slikar ter pleskar
Ljubljana, Marija Terezija cesta 6
se priporoča p. n. občinstvu za vsa V njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši izvršitvi in po najnižjih cenah.
Sprejema naročila tudi na deželo. Tovarniška znamka „IKO“.
4>
(•»
•O
OS
>■
S
CJ
•*3
O.
>
3i~
oJE
m
trn
a
■s j • • a
S
Lastna tovarna ur v Švici.
unc-ove
obleke
so nedosežnejglede oblike, izvršitvejn cene.
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Telefon wt.
naprej. Društva 10% popusta. Zaleg-a. najnevej šili
Numerateure des Bates Machin Company, New York. Iščejo se agentje!	Ceniki	zastonj.
Priporoča se največja zaloga oblek
za gospode in dečke.
Vedno najnovejša
konfekcija za dame in
deklice. =
A LUKIČ ^ub|jana’Pred škotii°
Solidna postrežba!
Nizke cene!
•***-
Slovenci, pozor
pri nakupovanju vencev!
FR. IGLIČ
J jiiKISc
Cene brez konkurence!
Hjaiia, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo klasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Izd-eloTT-a-r^ie Igrrsxč
Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vili.,
34.	.......
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura \	K 41—
Huzarska	„	1	obstoječa iz čake, prsnega	„	5’—
Planin, lovcev	,,	(	oklepa,	sablje, patronske	„	5*—
Dragonska	,,	^	tafike,	puftke v najfinejfti	,,	5'—
(Jlanska	„	|	izdeljavi	„ 5-—
Telesne straže	,,	/	»*	6'—
Prekupovalci spedjalni cenik.	Razpošlljatev	po	povzetju.
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
■v setL •velileostl se ceno prod.a,.
Moje Ime Jamči za solidno In dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov In trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII.
Snnterjjf»iKwe Lt.
£ S
g. e og
§>a!
-2“
TO
M <u'o
o>0° °
w 5 c > JS S o g
S .£3 o
— o
a _ ^2
• • • •
a->
J*
e
OJ
c £:
ss <*> a>
E
S ••
a>
N
4>
U
N
N GJ u
JO
o
o
N
O
u.
co
N
N
rt
OD
<ZD
R
»ISJ
* r—H
a
tS3
O
&
03 O O
*/> C! •**
^ 03
2i > “
0.0 >
O*
— Ju ^ o oj-o - g
o. n) nj
«N a
c § E
H/5 Hvj a> O
3:8.5' S I
S <u "oa U 0.0
ca
se
s?
-O
=5
■•7
ga
o
95
s*.
V velikonočnem tednu so :: cene veliko znižane ::
pri vseh izgotovljenih oblekah za gospode in dečke, ter konfekcijah za dame in deklice!!
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič =
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
■
- CR&f*
Lepota ženskega lica je ključ, ki * odpira mnoga in mnoga vrata!
iLepo in belo lice
Skakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
■■■■■■■ O L I M Pl A ————
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
OLIMPIA
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1 '20, velikemu K 2’—. — Glavna zaloga v
5 lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pielil er, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Sajfc Dunajska cesta.
Hrzllkar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stične, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. llSeiiičnlk, Židovska ulica. Kleinsteln, Jurčičev trg.
Wisiak, Gosposka ulioa-Kuštrin, Breg.
Teneilte, GradaSka ulica.
Velkavrh, Sv. J»koba ^
Sitar, Florjanska ulica.
Klaznik, Stari tr^*
Nagodft Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. TodboJ, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Kcinžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica %adclt Karlovška cesta. OJstrlfi, Poljanska cesta. Stcrkovlč, Dunajska cesta.
Del. glavnica: K 5,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Htritn.rj»vn ulica. Ntev. i2.	_
— Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.	0p
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po oistih 4 |i k