List 36. a m v lecaj LVI. i in zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr.. po pofiti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". t V Ljubljani 9. septembra 1898. đfeft^^ifcAftífcdKžfeáfcáfe^feáfejtid&dfedKáKjfcđfeA^^^.ífti^áto^ífc^ífefl^ nenaklonjeni tujci, Nemci in Lahi. Tudi ako bi se hotela Pred začetkom šolskega leta. dober teden in zopet se odpro vrata naših učilnic z vseh strani priheteli ukaželjni mladini. Začne se novo v ljudskih šolah, ampak tudi v vseh ne šolsko leto, višjih učiliščih, in to nas je napotilo, da napišemo danes slovenskim starišem v prevdarek nekoliko besedi. Srednjih šol imamo na Slovenskem ozemlju še precej i dasiravno ni nobena v ;ir jeziKovnem oziru tako urejena, kakor bi bilo treba, da bi bila. Na gimnazijah *1 T rt u^^jU ' ; 'ft ' * « iř liu^ ^ B —' gimnazijah za slo- v tem oziru še bolje, ker so na venske učence vsaj v nižjih razredih preskrbljene slovenske vsporednice, dočim na realkah niti to ni in so realke popolnoma nemški zavodi, katerih nemščine ne-zmožni ali ne zadosti zmožni dečki sploh obiskovati ne morejo. vlada postaviti na jedino pravično načelno stališče, da naj bodo uradniki na Slovenskem vsi slovenske narodnosti > ker vsak narod tuj cem svojim sinovom zaupa in nikdar ne » tega storiti ne mogla, ker zadosti slovenskih i da na slovenski 9 uradnikov ne more dobiti. To dějstvo govori pač jasno zemlji za sinove slovenskega naroda še dosti belega kruha s katerega zdaj jedo tujći. In nato se nam zdi potrebno opozarjati slovenske stariše prav v sedanjem trenutku ko smo na pragu novega šolskega leta. Čestokrat se čuje, da ljudje preveč silijo v šole, da jih preveč, ki hočejo studirati. To ni resnično. Ko bi bilo to resnično, ne bi primankovalo slovenskih uradnikov, zdrav-nikov. tehnikov, sploh inteligence ne bi bile vse dobro plačane službe v tujih rokah. Slovenski starši store torej prav in pametno ako pošljejo svoje otroke v srednje šole, ker žanje v domovini še dosti mest. Opozarjati pa moramo tudi, da ni prav, ako sili vse v gimnazije. Res, da imajo juristi, zdravniki, duhovniki in Navzlic zadosti velikemu številu- srqjnjih šol na profesorji lepo življenje, res, da so ti stanovi prijetni in ^^ iflf • h i - Slovenskem pa občutimo na vseh koncih in krajih znatno in da so narodu potrebni a prav tako potrebni so mu pomanjkanje narodne inteligence. Kamor pogledamo, tudi vsake vrste tehniki. V sedanjem svetu imajo tehniki povsod se šopirijo tujci, Nemci in Lahi. Uradniška mesta vsled orginizacije ekonomičnega življenja prvo besedo in še dolgo ne bodo vsa v slovenskih rokah. Pri politični je stan tehnikov za vse gospodarsko življenje in vsacega upravi jerSlovenca sila težka najti. Uradniki politične naroda največjega pomena. Tehniki preobrazajo ves svet uprave so večinoma nemšti aristokrati in to ljudje, ka- in narod kateri vzgaja same advokate, duhovnike in teri so slovenskega jezika popolnoma nezmožni in kateri profesorje, ne pa tudi tehnikov, tak narod si sam pod nit? volje nimajo, da se ga nauče j malo boljše pri finančnih uradih na Kranjskem, v drugih kronovinah pa kopava eksistenco. Čehi saj nam bodo tudi v tem oziru posnemanja je tudi pri teh uradih vse nemško in so uradniki vsi vreden vzgled. Spoznali so zgodaj pomen tehničnih ved Nemci in Lahi. Pri sodiščih na Štajerskem, na Koroškem in naprej obrnili svojo pozornost realkam. Priborili so si in na Primorskem so slovenski uradniki ali slovenskega tudi češko tehniško visoko šolo dosti prej, kakor češko jezika zmožni uradniki prave bele vrane in isto tako je vseučilišče in ta tehniška visoka šola je vstvarila češko pri vseh drugih uradih. narodno industrijo, katera se je tekom nekaj desetletij mo Neovržna istina je, da smo tega kolikor toliko sami gočno razvila in postala znamenitega pomena v narodnem krivi ) ker ne vzgojimo dovolj slovenskih uradnikov. To in v gospodarskem oziru. je poglavitni uzrok » da nam administriraj o in da nam Pri nas obiskuje realke le jako malo slovenskih režejo kruh pravice našemu narodu in našemu jeziku dijakov, in še ti se ne posvečujejo vsi tehniškim vedam. 352 To je velik nedostatek in da se ta odpravi, na to naj delajo vsi tisti, ki imajo kaj vpliva na stariše, katerih otroci so godni za vstop v srednje šole. Priporočamo torej slovenskim starišem, kateri imajo za nauke nadarjane sinove, naj jih le pošljejo v srednje šole, a ne samo v gimnazije, ampak tudi v realke, da dobimo tako svojih moči za dobro plačana tehniška mesta vsaj v domovini in moči, katere nam bodo zamogle vstvariti domačo narodno industrijo, ki je pogoj vsaki narodni ekonomični in politični neodvisnosti. S tem nikakor nečemo reči, naj vstopi v srednje šole vse, kar leze in grede. Skrbeti nam je za naraščaj v vseh strokah, zlasti tudi za naraščaj v trgovstvu in v obrtništvu, ki je še vse preveč v tujih rokah, a kdor ima veselje za studiranje, tisti naj gre v srednje šole, ker nam je v sedanjih razmerah pred vsem treba narodnih uradnikov vseh kategorij narodne inteligence. Politični pregled. Državni zbor je sklican na dan 26. septembra. Čim bolj se bliža ta dan, toliko bolj se množe kombinacije glede prihodnjega zasedanja. Gotovo je le jedno: vlada bi rada, naj državni zbor dožene razpravo o nagodbenih predlogab in naj jo odobri. Ta namen skuša doseči na ta način, da na jedni strani prigovarja manjšini, naj odoeha od obstrukcije, na drugi strani pa da roti večini pri padaj oče stranke, naj se žrtvujejo in naj glasujejo za nagodbo, češ, tu gre za državni interes in da morajo stranke večine glasovati brezpogojno za nagodbo. Manjšini grozi vlada, da nemudoma íazpusti državni zbor, ako bi razpravo o nagodbi preprečila z obstrukcijo. Zasedanje bo brez dvoma jako zanimivo in za razvoj naše no-tranje politike jako pomembno. Nagodba. — Vse javno mnenje je v tem jedino, da so nagodbene predloge za Cislitvansko jako neugodne in da bi se mogle žanje ogreti samo veleindustrijalci. V tem smislu so se izrazila glasila skoro vseh strank, tako glasila većine, kakor glasila manjšine. Vlada se zategadelj po vsi pravici boji, da za svoje predloge ne dobi v poslanski zbornici večine. Socijalni demokratje so sprožili misel, naj bi državni ibor nagodbene predloge a limine odklonil. Tega so se vládni krogi silno ustrašili, kajti ako bi se to zgodilo, bi ne bilo mogoče, uveljaviti nagodbo s § 14. ampak bi bilo gospodarsko jedinstvo mej Cislitvansko in mej Ogersko takoj pretrgano in s tem ubit dualizem. Nova správná pogajanja. — Nekateri nemški listi so mnenja, da se začne vlada novič pogajati z nemškimi obstrukcijonisti, da bi odnehali od obstrukcije. V to svrho hoče baje svoj načrt jezikovnega zakona v nemškem smislu pre-drugačiti in ga v porazumljenje predložiti čehom in Nemcem. Slednji izjavljajo, da se z vlado nimajo o ničemer pogajati in da bodo nadaljevali z obstrukcijo, dokler vlada ne prekliče jezikovnih naredb. S češke strani se zopet poroôa, da vlada ne misli na preklic jezikovnih naredb in da se ne misli z Nemci več pogajati. Organizacija desnice se je zlasti za časa sedanjih parlamentarnih počitnic izkazala kot jako pomanjkljiva. Stari Jaworski že davno ni sposoben za mesto načelnika, povrh pa je pravi oficijozni tihotapec in radi tega do cela neprimeren mož za mesto načelnika. Slovanski listi so se zadnje dni opetovano oglašali z željo, naj se desnica reorganizuje. Ogerska. — V ponedeljek se je sešel ogerski državni zbor. V prvi seji vlada še ni predložila nagodbenih predlog. Kadar jih predloži, pojasni tudi, kako se je z avstrijsko vlado pogodila da se uveljavi nagodba, ako je avstrijski drž. zbor ne sprejme. To je tisto, kar obuja najsplošaejš-o pozornost. Holandija. — Kraljica Viljemina holandska je dosegla dne 31. avgusta svoje 18. leto ter je s tem postala polno-letna in je faktično nastopila vladařstvo. Holandije ni sicer šteti mej evropske velesile, a glede kolonij zavzema prvo mesto za Anglijo in Francijo. Kraljica Ema, vdova kralja Viljema III. zadnjega moškega potomca iz kraljeve hiše Oranijcev, je na- stopilo regeastvo 1. 1890. Sedaj je odložila s proklamacijo, v kateri prosi nebo, naj blagoslovi jedinstvo naroda in nove kraljice. Mlada kraljica Viljemina je že sedaj zelo priljubljena pri narodu. Dalje je zelo izobražena in jako narodna ; Ho-lanka je z dušo in telesom. Slovesno kronanje se je vršilo dne 6. septembra v Amsterdamu. Mesto je mladi kraljici darovalo voz, ki je stal 1 milijon frankov. V tem vozu 3e je kraljica vozila v dan kronanja. Francija. — Na površju vseh dogodkov na Fran-coskem je zopet Dreyfussova afera. Obsodili so kakor znano kapitana Dreyfussa zaradi izdajstva v prognanstva na Vragov otok Obravnava proti njemu je pa dala povod sumnji, da je Dreyfuss nedolžen Dasi je vojna uprava odločno trdila povsod, da je Dreyfuss kriv, vender glasovi za njegovo nedolžnost niso ponehali. Pisatelja Zolo so strogo kaznovali, ker je vo-jaški upravi očital pristranost glede obsodbe Dreyfussa. Kratko, Dreyfussova afera je ostala na dnevnem redu. Vojni minister. Cavaignac je z ozirom na vedno se ponavljajoče pojave glede Dreyfussove nedolžnosti naročil nekemu častniku naj pregleda še enkrat vse Dreyfussove akte. Častnik je naletel pri pre-iskavi na ponarejeno pismo, na podlagi katerega je bil Dreyfuss obsojen. Dognalo se je, da je pismo ponaredil oberstlajtnant Henry. Vojni minister je dal tega takoj zapreti ; Henry si je pa v ječi z britvijo vrat přeřezal in tako usmrtil. Potrdil je s tem činom, da je ponarejalec pisma. Razume se, da je po usmrtitvi Henryja postalo mnenje, da je Dreyfuss nedolžen, tim verjetneje. Zahteva, da se naj Dreyfussova pravda ponovi je postala splošna. Celo ministerstvo se je po večini izreklo za ponovitev obravnave. Ker vojni minister ni bil za to, je raje odstopil. Odpo-vedal se je tudi general Boisdeífre. Umevno je, da je vojnega ministra, tega generala in drugih vojaških osob stališče jako nepři j etno. Pod prisego in častno besedo so pri obravnavah po-trdiii, da so vse listine pristne, sedaj pa pride na dan to sleparstvo. Prav je imel Zola, ko je trdil, da pride pravica na dan. Da bi pač merodajni krogi sedaj na čast Francije vse storili, da se vsaka storjena umazanost v tej zadevi opere in da zmaga polna pravica. Afrika. — Angleške čete so v afriškem Sudanu dosegle najlepši uspeh. Premagale so popolnoma Derviše ter po-gnale Kalifa v beg. Bitka je bila huda ; palo je 2000 angleških mož in 8000 Dervišev. Angležji so postali s to zmago gospo-darji Sudana, zajedno so pa maščevali smrt Grordon paše, katerega so 1. 1885 Derviši po junaškem boju porazali in pobili. Derviši so bili jedini kulturi sovražni element ob Nilu ter so bili prava nadioga Egiptčanom, zlasti pa Evropejcem. Le prav, da je konečno njih gospodstvo ob tla. Amerika. — Po vzgledu Zjedinjenih držav severoame-rikanskih so sklenile republike San Salvador, , Honduras in Nicaragua skupno ústavo Zjedinjenih držav srednjeamerikanskih. Pričakovati je. da se zjedinjenim državam Srednje Amerike pridružiti še republiki Guatemala in Costarica. Ta zveza je bila že davno vroča želja mnogih. Njeno uresničitev je pred vsem pospešila španjsko-amerikanska vojska. Omenjene republike so spoznale nujno potrebo stalne zveze in so se zjedi-nile pod skupno ústavo. V Ameriki imamo torej sedaj poleg vlasti Zjedinjene države severoamerikanske tudi vlast Zje'di-njene države srednjeamerikanske. 353 í &&&&&& ífeífcáKtfcrfcáíáfcífcífcítí Aáfc A <& ídáiiltfcÉÉžÉAjii && ^ Obrtnija. *______________. _ ^ &...................................•»■•...................................................... 4i wwwwwwwwww WW WW ww ^ wwwwwww wwwwwwwwwww m Tržaška cesta št. 26, za do volitev ustano vitve javne tehtnice pri njegovi hiši. Prositelj je předložil tudi 15 tarif, o katerem se bo pa zbornica v smislu zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak. st. 85, imela Trgovska in obrtnijska zbornica v Ljubljani (Dalje.) X. Zbornični tajnik poroča o prašanji če F. K. ki vsled obrtnega lista mestnega sveta v Gradcu posluje kot delovodja podružnice Eichwald tovarniške tvrdke Meissnerjeva tovarna za peči in porcelán, sme montirati in postavljati peči, ognjišča i. dr. in če ne spada temvečto delo v obsek rokodelskega lončarskega obrta, posebno ker se'obrtna zglasitev imenovane podruž nice glasi le na trgovino s fcovamiškimi izdelki. Ce bi imenovana tvrdka imela eno zalogó zglašeno, bi bil po mnenji odsekovem poslovodja brezdvomno opravičen po pečarjih postavljati peči itd. Ker pa se obrtni list glasi na obrat prost ega obrta, trgovine z za izdelki podružnice Eichwald Meisnerjeve tovarne Ï ' t • fc * peči in porcelán, je brezdvomno, da se s tem na iz> vrševanje rokodelskega obrta ni mislilo in ne misliti a ' i s. i. ' « • 9 . moglo. To je tudi F. K. natančno znano, ker bi bil "if" P A JSC * k 101 A 'h, • < [ * rTn ^ '1* * * * Bp " \ sicer težko izročil postavljene peči opravičenemu pe- čarju. Odsek se toraj mora v tem smislu izreči, da v predležečem slučaju F. K. ni bil opravičen pečij, ognjišč in dr. montirati in postaviti in da to delo m ^ \ i - / ■ . * * »i ' ^ i- ^ ' ^ — . _ « «4 s ' i * 1.1 l « • m ^ * ^^ i ^ ■ m -* & % ' • w l j brezdvomno spada v obseg rokodelskega pečarskega i j/t jfc ■ i , i éi obrta; zaradi tega nasvetuje tudi; Zbornica naj se * ■ i*' ->_ • - • • * / 4 vi v smislu tega poročila izreče na c. kr. deželno vlado, Predlog se sprejme še le na poziv c. kr. deželne vlade izreči, če bo temu obrtna oblast dovolila ustanovitev tehtnice. Zbornica se je o dveh podobnih prošnjah v tem letu izrekla, • • —* » da so krajevne razmere za ustanovitev javne tehtnice na Tržaški cesti in ker se od tedaj te razmere niso premenile, mora odsek v predležečem slučaju isto stališče zastopati in predlaga torej : Castita zbornica naj mestnemu magistratu v smislu določil zakona z k, . dne l9. junija 1866, drž. zak. št. 85, priporoča usta- - ■ -.i * t . t, a ; novitev javne tehtnice na Tržaški cesti. Predlog se sprejme. ' v * * i ' — . . ' m jđ . 4 i -XIII. Zbornični podpređsednik Anton Klein po- # . * t t da namerava c. kr. okr. glavarstvo radovljiško roča, Mat. Dobida v Lescah dovoliti ustanovitev javne ti v Lescah št. 30 in da se ima sedaj zbornica v smislu 15. zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak. št. 85, izreči o tarifu tega zavoda. Ta! je po preverjenju odsekovem primeren, če se uvažuje, da je ustanovitev tehtnice s stroški spojena in da trud h . » # in odgovornost pri izvrševanji ništa nezdatna. Le zaradi brezdvomno se predlagajo ne- ** J * - Ï ' ' ' -A • ' * * à À. ■ S Û. - * R " katere premembe v besedilu tarifa. Poročevalec na s vetu je predlog : Zbornica naj v smislu ' f ii. .a • — £ » ^ m ů r poročila priporoča pri c. kr. deželni vladi odobritev » ^SZ. % ■ tarifa Predlog se sprejme. ; ; _ ^ . * fc ■ A \ - ■ 4» y XIV. Zbornični svetnik Ivan Krajec poroča, XI. Zbornični svetnik Jernej 2 i t n i k poroča, da da se v mestu Novomeškem od nekdaj na ponedelj- f ' ř à * ^ » ^ • * • t * • skih tedenskih semnjih prođajajo prašiči kot predmeti namerava mestna občina Metliška v smislu določil zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak. št.-85, usta- sejmskega prometa. Pravica k temu se z ozirom na noviti v Metliki javno tehtnico, ker je ta z ozirom to, da se prašiči uže v sejmskem tarifu Novomeških na letne in živinske semnje zelo potrebna. Ker ima tedenskih semnjev, potrjenem od ilirijskega gubernija po tem zakonu za dovolitev take naprave »" • •• - • z dne 17. julija 1840, št. 16.423, štejejo mej sejmske prvo pravico in ker krajevne razmere govore za usta- predmete, mora kot pravno obstoječa smatrati. Razun novitev in je odsek moral priznati, da je zelo želeti, tega ima tudi vas Kandija pravico, podeljeno z nada se ustanovi tudi v Metliki javna tehnica, smatra mestništvenim ukazom v Ljubljani dne 27. oktobra tudi za svojo dolžnost, da priporoča njeno ustanovitev. 1851, št. 9996, in potrjeno z ukazom vis. c. kr. mini-Glede predloženega tarifa za tehnico mora pa odsek sterstva za notranje stvari z dne 27. julija 1852, št. že sedaj pripomniti, četudi bo zbornica v smislu 16.374, imeti vsak ponedeljek živinske semnje, na 15 omenjenega zakona na poziv c. kr. deželne vlade katere se smejo prignati tudi prašiči. Ponedeljki kot imela svoje mnenje izreči, da se ji ta ne zdi primeren. Če sejmski dnevi za prašičje semnje kolidujejo torej v bo namreč za blago od 10 do 100 kg. plačati kr. bi bilo za tehtanje voza,; na katerem je naloženega obeh neposredno sosednjih krajih Novomesto in Kandija. Glede poslednjega kraja se v oblastvenih nazna- 20 meterskih stotov blaga, plačati 1 gld. 20 kr. Jed- nilih pripominja, da nima rednega sejmišča in da nako bi bil tarif za težko govejo živino ali prašiče ondotni semnji niso veterinarsko policijsko nadzoro-previsoko. Odsek je torej v interesu stvari mnenja, da vani. Ker nobena teh sejmskih občin ne kaže volje naj bi se občinsko predstojništvo že sedaj opozorilo od svojih pravic odstopiti ali svoj semenj na kak na to. Poročevalec predlaga torej po obširni uteme- drudi dan preložiti, prosi c. kr. deželna vlada se iz-ljitvi v imenu odseka: Zbornica naj se v smislu tega reči v tem, če je imenovana kolizija v interesu tr-poročila izreče na c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju. govskega prometa z živino in jo sploh ljudstvo želi Predlog se sprejme. in če je dopustna. Nedvomno je, da imata mesto XII. Zbornični svetnik Jos. Kušar poroča o Novomeško od 1. 1840 in vas Kandija od 1.1852 pravico prošnji Franc Oblaka, hišnega posestnika v Ljubljani, za tedenske semnje. Isto tako ni dvoma da je mesto 354 Novomeško imelo več let svoje semnje na prostoru naprava špargovih gredic stane precej stroškov » katere spadajočem k vasi Kandija. Prebivalstvo je od nekda pa obilno povraća, ker dobro zasajena in oskrbovana vajeno tedenske semnje v Novemmestu obiskovati in šparga raste tudi 30 let dobro. Šparga je ali rumena ali živinorejci ter trgovci gonijo živino na sejmišče v zelena. Novomesto. Če kdo ni svoje živine prodal na tem semnju, je isto na povratku spravil v Kandiji v de- nar. Šele lego; Šparga ljubi bolj peščeno, rahljo zemljo in solnčno mrzla ilovica jej je zoprna in veliko ljubša jej je zadnji čas, ko so se velike množine pra- peščena zemlja, če je le dovolj močno pognojena šičev prignale na tedenske semnje v Novemmestu, je zastopstvo Kandijsko sprevidilo, da bi mogel tudi ta Gredice napravijo se tako: Gredica se prekoplje 1-5 kraj imeti koristi od tedenskih semnjev. Od tega m široko in vsaj 60 cm globoko, dolgo pa po po trebi. Na izkopano dno se nameče 30 cm na debelo časa sta skušala oba sejmska kraja dokazati, da je dobre kompostne zemlje ter se pokrije z ^kopano zemljo njihovo sejmišče pripvavneje za tedenske semnje. ali s kako drugo boljšo vrtno zemljo. Če je zemlja težka Kako je Kandija dobila dovolitev za obdržavanje te- ilovica, moramo jej primešati nekoliko peská. Potem se potegne vrvica po sredi lehe in vsacih 60 cm narazen ob denskih semnjev za isti dan kakor v Novemmestu se ne more posneti iz spisov došlih odseku v znanje. vrvici se vtaknejo količki, ki zaznamujejo, kje treba za Res je, da je Kandija 1. 1852 dobila dovolitev za te- sajati špargove sajenice. Prav tako se ravna z drugo in denske semnje vsak ponedeljek z omejitvijo na pro tretjo vrsto, katerih je vsaka po 60 cm oddaljena od dajo stavbenega lesa, potem vprežene in klavne ži- srednje vrste. Pri vsakem takem klinu ali količku se vine, razun prašičev pod enim letom in perutnine. napravi z izmetano prstjo griček ali kupček. blizu 15 cm Nerazložljivo je pa, zakaj Kandija ni toliko časa upo- visok in nanj se sade špargove sajenice in sicer tako 9 rabljala te pravice. Najbrže je bil ta vzrok, da prej- da sedi sajenice na kupu, njene korenine pa se skrbno šnji čas ni bilo nobene potrebe, imeti v Kandiji te- razprostro na vse [strani nakopičene zemlje ter se denske semnje, ker so bili ti v bližnjem Novemmestu. potem z zemljo pokrijejo in z roko trdno pritisnijo. Sa-Če bi se sedaj v Novemmestu in Kandiji isti čas ob- jenice morajo biti dobro vkoreninjene in čvrste in se izdržavali tedenski semnji, je nedvomno, da bi oboji rejajo iz semena, katero se poseje v močno in dobro D?e- trpeli vsled tega in stari Novomeški semnji bi na zrahljano vrtno zemljo, v kateri ostanejo dve leti. vrednosti izgubili. Za trgovski promet je po prever- letne sajenice so najpripravnejše za presajanje. jenju odsekovemn ajbolj še, če se ta osredotoči v ednem Na vsajene mlade rastlinice potrese se nekoliko prav kraju. To je koristno i za prodajalca i za kupovalca. dobre mešanice na pr. star že razkrojen gnoj ) pomešan Odsek je torej tudi mnenja, da ta kolizija ni v inte- s prstjo, kakoršnega dobimo v starih gnojnih gredicah. resu trgovskega prometa z živino in prebivalstvo je p0tem se vsa gredica s prstjo varno zagrne, da se špar- sploh ne želi in ni dopustna. Ker pa ne gre pridob gove sajenice nič ne premaknejo z mesta in da glavica ljenih pravic komu jemati, bi bilo po mnenji odse- sajenice ne pride globokeje nego 8 cm pod zemljo. Poleti kovem najprimerneje le koliziijo odstraniti. Ker ima moramo pridno prilivati sajenicam, kakor jih tudi pridno mesto Novomesto starejo pravico za obdržanje teden- okopavati. Jeseni se stébla vsaj 15 cm visoko nad zem-skih semnjev kakor Kandija in so ti posebne važnosti ij0 porežejo, ter se zemlja dobro prekoplje, paziti pa za mesto in prebivalstvo, prodajalci in kupovalci že moramo, da ne ranimo glavić špargovih rastlin. leta obiskujejo semnje, naj bi se pustili tedenski semnji v Novemmestu vsak ponedeljek. Ker se pa tudi Kandiji pridobljene pravice nemore vzeti, naj bi se v interesu prometa določil za tedenske semnje v tem kraju torek ali kak drugi dan v tednu, na katerem bi se smel prodaj ati stavbeni les, vprežna in » moramo jo pridno okopavati, tudi jo je treba vsaj klavna živina razun prašičev pod enim letom in perutnine. Poročevalec torej predlaga: Zbornica naj se v smislu tega poročila izreče na c. kr. deželno vlado. Predlog se sprejme. m&Mt I • € itatMtl - tt itJti .ivfc poseje meseca marca ali aprila počasi kali. Čebulo je treba in sicer zelo plitvo, ker pridno okopavati. Koren je zahteva prav globoko, močno in dobro zrahljano zemljo. Seme kali počasi, zato naj se pred set- vijo namoči v vodi. Seje naj se v vrste in ne prepogosto. Če hočemo imeti korenje zgodaj na spomlad j posejemo ga v gorkih krajih lahko že jeseni. Nekateri vrtnarji ga sejejo po zimi v gnojne gredice. Pod nogami imel je cinov plošček » a na ploščeku Visoko nad vislicami létal je kragulj. nekaj novcev. Spodaj zijala je tolpa ljudij. Nekaj babic molilo je iz krsčanske ljubezni za nesrečneža rožni venec. sivimi lasmi obešenca igral je veter, za čas vsipali so se razmršeni čez obraz, za čas ježili so se kvišku a zopet kakor bi hoteli zakriti oči, katere so bile izbuljene na grozin način. zakrili zamodrelo lice. Okoli vislic stopal Toda jedva je postala kočija z nasajenim bodalom vojak. postal in z orožjem počastil damo. Dama stopila s trdnim korakom pod steber ) vrgla nekaj na plošček, zlat lanec s težkim, dragocenim križem, molitvenik vezan v slonovo kost, po obeh straneh okrášen z grbom in s knježjo krono iz biserjev in dragih kamenov. Popisali smo v predstojećih člankih poglavitne vrste zelenjadi in želimo samo to, da bi količkaj naši članki uplivali na povzdigo pri nas še zelo zaostalega vrtnarstva. E. K. Nekaj časa je postala, toliko da se izmoli „oče naš" a „zdrava si" pogledala navzgor in se , kakor se je videlo, stresla. Veter je zopet zaigral z lasi nesrečneža a mu jih odgrnil od cela in obličja. Izbuljene oči, videlo se je, kakor da se upro v damo iz zavlečene ustnice da se na pol odpro. Dama je globoko vzdihnila in zopet se tako stresla, kakor da jo tare mrzlica nekaj vrgla 356 je na cinov plošček, prstan z dragim kamenom, na ka terem se je blestala knežja krona z grbom. cjak stal je nekaj nižje od vislic kakor okamenel kip ko je gospa zopet sedela v kočiji ) 80 oči. In ko so zopet oddrdrali, položila je belo čelo v dlan in vrgla se na kraBno sedalo, ravno na venec in knežji grb. „Oče moj tatek moj „Obešena!" mu f% hrknil© iz grla. Prestrašeni so drugi prisfcopili. Res bila je obešeia. Okoli grla imela je priveaan đragocen pas iz zlata, posjan 2 biseri in dvagimi kameni, poroseli a na pasu bil je privezan rudež, svilen trak Mrzla Bežite, Kalous, v vas, mi tu s RodpSro počakam© vže, gotovo visi vže dobro uro. „Nekako bogato; glejte, ovratnik le trepeče a ob- « i zaibtela, da je krik leka je knježja", rekel je Konopas in je odgrnil raz oglušil drdranje težkega voza. Sluga se je ogledal, velel obličje pajčolan. „Mlada je še. Sam Bog vea, majai je ustaviti, skočil raz kozel in odprl vratice. z glavo a pregledoval tujko. Toda gospa se je zopet zravnala, niti ganila se ni, samo z roko je pomignila, da naj zopet sede. Njeno lice postalo je še bolje bledo in oči so se v resnici rosile. Vozili so se okoli hriba * gospa pogledala opet skozi okno, poluzakrito s težkim, svilnatim naslonjalom 9 Čez kratek čas stala je okoli hruSke vsa vas z gospodom župnikom vred. „Jezus, dama iz gradazaklical je župan Liška. nedeljo rano bila je pri nas v cerkvi, nosila je ravno to-le obleko in ta pajčolan a okoli boka ta pas.u Župnik je pristopil, pogledal obešeni v obraz, po- v dal javi pojav il se je hribček, na hribčku začernal se kimal z glava in zopet se ni smejal. Maternova Oliva je steber a nad stebrom kakor da bi plavali sivi oblački. Zakrila si je lice z rokama, a razkošne nedrije vzdigovale so se kakor valovi na tihi gladini jezerca, ako za veje samokolnica, v kočo. veter. « i rekel in obrnivši se barju dejal : gro- „Odpeljite jo v čem koli, naj si bo tudi * * * „Tako je to, tako. Hči kakor oče. Drug drugemu ne bodeta imela kaj očitati. Ljudje ta vzgled pomnite! Zopet so hodili od božje poti, toda ne od svetoja- Bolje govori, kakor desetero mojih propovedi, ker tedaj, go vor il je nezove. Bili so pod Ročovem. V Avguštinskem samostanu ako propovedujem spite ali dremate temi pod Ročovem vrši se pot o Nebovzetju Marije ) i jako lepa pot. Tam se zbira ves okraj 9 ker slavna to po sam Bog. Vedno je tako ako člověk visoko misli. Ti Kubias, pojdeš jutri na grad, da bi přišel gospod justi- y žetvi; po žetvi imajo kmetje denarja, a rokodelci čakajo ciar s „felčarom." (Bader.) Dam ti nekaj vrstic." na nje pod Ročovem. Toda nikdo ni šel po samokolnico, ker je nikdo ni » Poglejte. někdo je tam-Ie pod hruško, vže gledam hotel posoditi za obešeno. tja, kar hodimo z vrha, a negiblje se, ženska je Kalous svojim drugim. Cl 9 pravil „Blazna Mara", rekel je Konopas. „Ta-le je velika, vitka, a Mara kakor treska" dodal Podpěra. » Pogledamo « i kimal je z glavo Kalous predno so dospěli raz vrh, se je do dobra zmra-čilo. Le za kneževim gradom lesketala je še zarja, kakor ko vgaševa nekje požar. Za zarjo dvigali so se temnomodri oblaki, ki so se vedno bolje širili in bolje žolteli, dokler se niso izpre-menili v krasno rožnato barvo. « tu. Poglejte Kaloustt, opozoril Konopas 9 ko so prišli do hruške. n » Niti ne gane se", rekel je Podpěra. Hrbet nam kaže", začudil se je Kalous in stopil raz cesto. roki so Ženska imela je res obraz obrnjen proti vasi, visele ob straneh, glavo je imela nekako naklonjeno a okoli grla nekaj blestečega, kakor bi bil to zlat obroč. Nosila je dolgo modro obleko iz atlasa. Obličje kril tu in tam veter gost neprozoren pajčolan katerega odgrinjal. Kalous je bistro pogledal na neznano, nagnil se „Jarko, sosedje, molimo za to dekle a za očeta. Nam to ne škodi, a njim more pomoči. Materna si je ta zaslužil. Njegova delà ne bodemo sodili. Bog je že sodil kako tega mi ljudje ne vemo, ; samo on najbolje: i Boga ne motimo v sodbi s svojim umenjem dejal je Lukaš so tu bili t snel čepko, pokleknil in začel moliti, a vsi molili so 9 njim Župnik postal zdaj rudeč, zdaj bled; odkril se Y a molil ni, ker je bil Jakobin Materna nevernik a njegova hči kurva in samomorilka. » n Olivo sam odnesem. Pojdi, dečko, pomagaš mi 9 imel si jo nekdaj rad. Bila sta kakor brat in sestra 9 ko ste bili otroci. Nesramuj se, da se je oběsila. To je bila njena usoda, a v šoli učili so vas župnik, da brez volje božje niti las raz glavo ne pade. ko ne odšla, mi slil sem 9 da bode tvoja. Tako-le pa je po vsem u 9 je precej naglas govoril Lukaš, razpel na grlu Olivi pas vzel jo z dečkom v naročje in ponesla v kočo. Vsa vas jih je spremljevala. Župnik šel je z županom in oběma svetovalcema v zadej poslednji. Toliko- 9 krat stavil i vže razskladal, kaj so Jakobíni, a danes je pri- tudi Lukaš takov Jakobin, a poročal je da svojim vernim, naj dobro pazijo na-nj. Ko so prišli do koče, položili so Olivo na posteljo naprej ; toda naglo je sklenil roke in odskočil, kakor da in zaprli hram ; Blazna Mara, katera je k sprevodu pri pred njim v travi zasiknila zinija begnila 9 sedla je pred duri na prag, da bode prepazila 35Î na dekleta, da ne pojde po noči strašit ljudi, a da ji za- v nedeljo pri „rani maši" je oglasil, da ga popoldne poje, da jo zaziblje v span je. ko so ljudje odšli, odprla duri v sobo in šla blagoslovijo in potem gredo tja sprevodom. In blagoslovil , od si h dob stoji na „Krhovku" križ, Olivi ravno ga je va-njo. Na neposteljni postelji, pokriti s pajčevino, ležalo pri glavi je mlado dekle, bela kakor mesec kteri lahno plul nad kočo. Poleg na klopi lesketal je zlati pas, za kate rega tedaj kupil vas in dvorec. „Dobro spiš, dekle, dobro, to verujem, dobro, kakor tvoj oče. Zápojem ti še » potem pa pojdem za tebe in očeta molit k Bogorodnici. In blazna žena je pela : „Co je po tej razmarine Ktera ne voni. Novi župnik hodil je skoraj vsak dan na „Krkovek sedel pod križ na Olivin grob, a prebiral v neki knjigi z zlato obrezo in krasnih platnicah. Z Lukášem srečala sta se tam mnogokrat, a z njim je župnik rad govoril ; mnogokrat sedela sta tu do somraka, posebno ko je Lukaš pripovedoval o Materni in Olivi » Bog ve i zakaj je to tako gospoda župnika zanimala; nikomu ni tega pravil. Co je po tej levanduli Ktera nekvede 9 U Ko je dopela, prekrižala je Olivo na čelu na ustnicah in na prsih pokropila jo z blagoslovljeno vodo ktera še ni vsahla v posodi na durih, zaprla je kočo m V ffcdfeAákáfeA íÉtA ihitíititíííMtít áfeíti ................................»..........................................M....................».....^..^ Novice. šla po cesti do hruške molit za dve nesrečni duši. Drugi dan proti večeru y ko solnce utonilo za bilihovske šume > nesel stari Lukaš s svojim sinom iz koče modro pobarvano rakev, naložil jo na voz in jo popeljal na „Krhoveka za vas. Župnik ni hotel vzprejeti Na „Krhovku" poko Olivo na pokopališče okoli cerkve. pavali so vtopljence in obešence brez okropljenja in n oče našau. Zlati pas ovili so dekletu zopet okoli Birma in kanonično obiskovanje v ljubljanski škofiji. Premilostni gosp. knezoškof bode delil zakrament sv. birme po naslednjih župnijah 25 26 na Eaki 27 v Leskovcu 28 septembra v na Trebelnem Jerneju 29. na Mirni, 30. na Catežu pri Trebnjem, 1. oktobra v Št. Lovrencu ob Temenici v Trebnjem na Krki boka a obličje zastrli so Srebrni zaslužni križec je cesar podělil strojarju Petru Golmajerju, kateri službuje nepretrgoma nad 50. let v z belim pajčolanom, kakor tovarni Karola Mallyja v Tržiču. ko so jo obožavali na gradu gospodje. za vozom kte rega ste vlekli dve plavki, šla je jedino-le blazna Mara. Ljudje so mislili in mislili, kteri gospod je zavedel ( toda . stale Maternovo Olivo o svetem Janezu, vgenili so tudi to so si šepetali, ker so âe vedno za vislice in pod vislicami černel se je grob Materne-Ja- kobina. Čez nekaj časa so pravili, da je knez iz Češkega V Kropi so praznovali cesarski jubilej dne in septembra. Spremembe v redu oo. kapucinov. Premeščeni so sledeči čč. Gorico: P. Gotfrid Novak iz Reke; v Celje: P. Herman Langeršek iz Irdninga; v Wolfsberg: P. Anaklet Waltl kot gvardijan iz Lipnice; P. Zeus kot vikar iz Švanberg a P. Maurus Rozman iz Celovca; v Lipnico : P. Leo Črček postane vikar; P. Kerubin Koller iz Wolfsberga; P. Henrik Putrih iz Gorice; P. Viljem Ebenberger iz Celovca; odšel a da se več ne vrne, ker so prè pod vislicami v v Sv. Križ: P. Hilarij Perpar postane gvardijan: P. Gelazij Kobal kot vikar iz Celovca; P. Hijacint Salomon iz Irdninga; P. Vilibald Rupar iz Gorice; v Murav: P. Allons Vakselj iz ... na cinastem plosčeku našli prstan s krono in njegovim grbom, krasni molitvenik po njegovi materi in veliki dragoceni križ s težkim lancem po proljženi. Križa kot gvardijan; Gabrijel Bajec iz Lipnice kot vikar ; P. Mavsvet Zôhrer iz Knittelíelda ; v Celovec : P. O tokar Nemara dva meseca pozneje odšli so tudi vojaki, Cejan iz Volfsberga kot vikar; P. Evgen Merše iz Celja; v Hartberg: P. Janez Ažbe iz Gradca kot gvardijan; P. Ciril ko so jih bili kmetje siti do grla; toda še dolgo morali so kmetje ves teden na tlako. ko so po letih zvedeli i da imajo na Francoskem zopet tlako 9 da zopet služijo Goričan iz Sv. Križa ; v Knittelfeld : P. Epifan Bachmajer kot vikar iz Hartberga; P. Efrem Majcen iz Hartberga; P. Max Zaplata iz Švanberga ; v Loko : P. Donat Zupančič postane Bogu in prezidentu Napoleonu, pověsili so glavo s pom- gvardijan; v Švanberg: P. Albert Môsebberger iz Hartberga nili si Materne in rekal, da pre mora to vendar tako kot gvardijan; P. Kajetan Dvoršek iz biti, da bi gospodje velevajo in ljud posluša. Samo Lu kaš molčal » ko so tako ljudje govorili : bil je vže na izmenku, a kadar ^Krhuvek." imel popoludne čas 9 šel na Hubert Madlener iz Lipnice; v Irdning: P. Alojzij Asslabes iz Gradca; P. Gothard Burčar i u Volísberga; v Gradec: P. Angelus Sattler iz Švanberga kot superior ; P. Remigij Přikryl iz Knittelíelda. Župnik přejel je tolsto dekanijo, a na to županijo Občni zbor «Leonove družbe kateri gojiti domačo umetnost in znanost, se je vršil dne namen sep- prišel je mlad svečenik, dober gospod, samo malo redko- tembra v semeniški knjižnici v Ljubljani ob udeležbi nad 90 beseden. Po okolnih župnijah rekli so mu „zagriženi jo- zborovalcev. Zborovanju je tudi prisustval prevzv. gosp. kne zefinist slušal ko so mu povedali o Olivi in Materin, po-pozorneje, a ko so mu dopovedali, prosil je, da bi mu pokazali, kje na „Krhovkuu Oliva počiva. zoškof dr. Jeglič. Zborovalce je pozdravil predsednik prelat dr. Kulavic, na kar sta poročala tajnik dr. Aleš Ušeničnik in blagajnik dr. Josip Debevec. Poročali so nadalj nasvete o izdaji poljudne apologetike dr m stavili Krek, o naši kul Povedali so mu, stari Lukaš privedel ga je tja. turni in socijalni zgodovini J. Benkovič, ,o naših starih umet . Steska in o izdaji brošuric za ljudstvo dr. J. Janežič Župnik dal je stesati velik križ s ploščevinskim Jezusom ninah 358 — Sadna razstava in shod sadjarjev bo v Celji dne 17., 18. in 19. septembra. Oglasila k razstavi sprejema kmetijska zadruga v Žalcu. — Cesarjeva slavnost šolskih otrok v Ljubljani. Občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji sklenil, da bodo šolski otroci cesarjevo petdesetletnico slavili dne 3. oktobra. Najprej bo sv. maša v stolni cerkvi, po maši pa obhod z vojasko godbo in defiliranje pred deželnim predsednikom v „Zvezdi". Po obhodu se zbero. otroci v artilerijski jahalnici, kjer naj se po ogovorih župana in obeh okrajnih šolskih nad-zornikov otroci pogoste in obdarujejo s podobami in spisi. % v a* . v' r » ^ « — Sentpeterski podružnici v Ljnbljani prirediti v nedeljo dne 11. septembra popoJudne na Ferlinčevem vrtu svečanostno veselico. — V Radečah pri Zidanem mostu priredi prosto-voljno gasilno društvo veliko slavnost povodom blagoslovljenja svoje „jubilejske gasilarne 1848—1898 v spomin 501etnega vladanja presvitlega cesarja Franca Jožefa I.M. Na predvečer zgal se bode kres, ter bo med streljanjem in godbo bakljada po trgu. Y nedeljo"18. septembra t. 1. ob 1/a 11. uri sv. maša. Ob 4. uri popoludne blagoslovljenje društvene jubilejske gasilarne, potem na vrtu gosp. Gmeiner-ja ob 5. uri slavnostni govor, koncert, kegljanje na dobitke in šaljiva tombola. Do-bitki so jako lepi.Vstopnina 30 kr. za osebo ; cisti dohodek je namenjen društvenim potřebám .. Predplačila se hvaležno vsprejemajo. Električna razsvetljava. Ob neugodnem vrémenu v prostorih gosp. Gmeinerja. K obilni udeležbi vabi najuljud-neje odbor. ■ — Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji pri No-vemmestu. Dne 28. avgusta izročili so se porabi novi prostori bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novemmestu. ♦ » ¥*, ^b^b -o, Kakor znano, se je bolnica znatno razširila, tako da ima sedaj prostora za blizu 100 oseb. — V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo meseca avgusta 693 strank 429 918 gld. 31 kr., .vzdignilo pa 599 strank 407.420 gld. 12 kr. — V mestno hranilnico v Novemmestu je vio- _ í _ » žilo meseca avgusta 158 strank 51.447 K 20 vin.,, vzdignilo pa 133 strank 33.157 K 67 vin. Posojil se je izplačalo 10.900 K. . / • • % " i * « i « ■ * • 1 — Sadna razstava združena s poskušnjo kranjskih vin, katero priredi kmetijska, družba bo v prostorni Mayerjevi baraki na Kongresnem trgu. — Gasilno društvo v Bizaviku priredi dne 11. septembra cesarsko slavnost. m ' i ▼ * • i i i^j h __ . . 4 «' 1 , * l • . • — Razstava slik. Akademični slikar rojak.Jožef Grm, ki je sedaj azistent slikarja Brožika v Pragi, razstavi v deželnem muzeju v Ljubljani kakih 40 slik. — DobrOv kupčijo s hmeljem imajo letos v Sa-vinjski dolini na Stajarskem. Povpraševanje po hmelju je tako veliko, kakor že mnogo let ne.. Prodaja se iati po 1 gld. 15 kr. do 1 gld. 40 kr. kg. . m . — Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je bil obsojen 321etni sobni slikar Anton Velikanje iz Spod. Idrije na dve leti težke ječe zaradi hudodelstva posilstva. — Anton Garbas iz Bervač je dobil 4 leta ječe, ker je udaril 151etnega Jos. Ahlina s polenom tako po glavi, da je ta drugi dan umrl. — Dne 6. avgusta je bil 211etni delavec Franc Burger iz Zgornjih Pirnič pri Medvodah obsojen na smrt na vislicah, ker je ubil svojo mater. — Posestnik Andrej Markič iz Kranja, zatožen hudodelstva težke telesne poškodbe, je bil obtožbe oproéčen. — Utonil je dne 27. avgusta v Pivki pri Grobišču vojak Janez Fleischhacker od 47. polka, ko se je s tovariši kopal. Truplo so potegnili še-le čez nekaj ur iz vode. — Otrok řešil otroka Ko so se dne 28. avgusta v Zg. Domžalah kopali otroci v ondotnem potoku, zginil je pod vodo 81etni Vincencij Pavlič in bi bil utonil, da ni 71etni Mi-hael Tičar skočil za njim v vodo in ga rešil. — Strela je udarila v zvonik podružné cerkve na Osolniku nad Soro. Zvonik je pogorel, cerkvena streha je ostala nepoškodovana. — Nesreća v rudniku. Voda je zalila premogarski ludnik Kazimir pri Varšavi. V rudniku je bilo 400 rudarjev, od teh se jih je utopilo 300. — Bismarckovo premoženje Poroča se, da je zapustil Bismarckov oče majhno, a zelo zadolženo posestvo, L. 1866, pa se je izročila Bismarcku iz pruskega vojnega fonda dotacija 1,200 000 mark. S tem si je kupil grajščino Varzin. L. 1871. je dobil Bismarck drugo dotacijo: Saski les v Friedrichsruhe, ki je bil cenjen že takrat na 6 milijonov mark; 14 let pozneje, za 70. rojstveni dan je bil „od naroda" v dar Schonhausen, kupljen za 1,250 000 mark. To troje posestev je Bismarck tudi svojim otrokom zapustil. Prav toliko imetka pa je zapustil Bismarck v gotovini, katero si je pridobil zlasti po zaslugah Rothsehildovega agenta, Bleichrd-derja. Bleichroder je bil Bismarckov finančni zastopnik od 1. 1857, zato pa je imel pristop vedno v kancelarjevo palačo. Smel je vstopiti tudi takrat, ko ni sicer smel priti blizu nihče. Bleichroderjevo imetje se je od 1. 1866., ko je imel samo 3 milijone mark, doslej . povećalo . na 500 — 600 milijonov mark. Prav toliko pa je znašal tudi Bismarckov naloženi kapital. Koliko je mogel Bleichroder „pridelati" z Bismarckovcr pomočjo, kaže n. pr slučaj, ko so padli nakrat ruski papirji, in ko so — po Bismarckovi volji — dobili zopet nakrat visoko vrednost. Bankir in kancelar sta hodila roko v roki. in » » w milijoni so deževali v lepi slogi na oba. m ' & % — Proti socijalnim demokratom v armadi je ^ m . ' * % * • . + __ izdalo nemško državno vojno ministerstvo sledeči ukaz: Pod-častnikom in možtvu;se službeno prepoveduje : 1. Vsako vde-leževanje pri zvezah, shodih, svečanostih in denarnih zbirkah, ako nimajo k temu posebnega službenega dovoljenja; 2. ka-zanje revolucijonarnega ali socijalno-demokratskega mišljenja, zlasti z vzkliki, popevanjem ali podobnimi izjavami ; 3. naro-Čevanje in razširjevanje revolucijonarnih in socijalno-demo-kratskih spisov, kakor tudi donašanje takih spisov v vojašnice in sploh službene prostore. Dalje se vsem, kateri so v aktivni vojski, službeno zapoveduje, da takoj službeno naznanijo, ako zvedo, da so revolucionarni in . socijalno-demokratski spisi v' vojašnicah ali drugih službenih prostorih. Te prepovedi in za-povedi veljajo tudi za tište, ki pridejo k vojaškim vajam, in one, ki prihajajo že po prestani vojaški službi k nadzorovalnim vajam, v kolikor velja za nje vojaški kazenski zakon. V kljub vsej strogosti napram socijalnim demokratom, katere v Nem-čiji tudi v privátném življenji najpiidneje priganjajo, širi se ondi socijalnođemokratska ideja kar najbolj more. m • - -a £ . . ,1 ' • rr^ .i "i J Lť S * * * — Bogati berač je umrl v Parizu. Zval se je Libeau " • * . i in je prodajal po ulicah svinčnike ter prosjačil. Ljudje so imeli usmiljenje ž njim in so mu dajali milodarov. Smrt ga je dohitela na ulici vsled solnčarice. Po smrti so našli v nje-govem pasu, katerega je nosil na golem telesu, 300.000 frankov v bankovcih in vrednostnih papirjih. — Razglednice. Koliko denarno vlogo igrajo v Avstriji sedaj toli moderne razglednice, je razvidno iz tabele poštne uprave, ki konštatira: 1. 1896. se je prodalo dvakraj-carskih znamk 64,300.300; leta 1897. se jih je prodalo 80,701.000, v prvi polovici leta 1898. pa 45,941.000. Većina teh znamk se je seveda porabila za razglednice, kajti pred tem športom se je izdalo neprimerno majhno število dva-kraj carskih znamk, a več dopisnic. 359 — Otrok brez rok in nog. Pred 5 meseci se je rodil v Kladowu črevljarskemu mojstru Míiggeju otrok brez rok in nog. Otrok je bil ženskega spola ter povsem normalno razvit Zanj je izvedela „kraljica kač", mis Salambo v Bero-linu ter se pogodila s stariši, da ji odstopijo dete za pet let, ona pa jim plaža 5000 mark. Minoli četrtek pa je otrok umrl. — Kuga v Indiji. Ta strašna bolezen, ki se je pojavila pred dvemi leti tudi v Bombayu. je najmočneje razsa-jala v marcu in aprilu 1897 1. ter od novembra istega leta pa do marca t. 1. Zadnja dva meseca je kuga znatno odje-njala, a sedaj se zopet širi. V prvi polovici tega meseca je bilo prigiašenih 2500 slučajev smrti vsled kuge. Tekom dveh let. ko je divjala kuga v Indiji, je umrlo na njej 100.000 oseb, ne da bi šteli mnogo zatajenih slučajev smrti. Od teh žrtev je umrlo v mestu Bambayu 28 000, v Scindu 70.000, v Pendžabu 20 000 oseb. Popolnoma ta bolezen v Indiji nikdar ik ne poneha — Žalostna poroka. V Herxheimu v Píalzi na Nemškem se je pred kratkim poročil mlad par. Ko so svatje sedeli pri pojedini je trešcilo v nje in strela je ubila nevesto in jednega svatov. Ženin je ohromel, drugi so bili le nezavestni. — Nesreća v Alpah. V švicarskih Alpah se je mudil neki angleški inženir na počitnicah. Peed nekaj dnevi napotil se je z dvema hcerama in ednim sinom na neko goro. Vrnili se niso več. Dobili so ubité v nekem prepadu. — 275 centov težak zvon imajo v Erfurtu na Nemškem. Ker je kembelj, ki že 400 let bije ob edno in isto mesto zvona, to že močno obrabil, da je nevarnost, da se razpoči, bodo zvon zavrtili v drugo lego. To delo izvršuje 15 osob skozi več dnij. — Daljnogled za svetovno razstavo v Parizu. 39. 39. 80, 81, 34. 11 Ravnokar je izšla knjiga SI (r Ite u priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. i *. i ,*» «ii > .v' • * ▼ • ' Spisal dr. Janez vitez Bleiweis-Trsteniški. Tretji popravljeni natis z 11 podobami. Cena 80 kr. po pošti 10 kr. Dobiva se v več tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani št. 12. 9 je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom in Je po izrazu zdravnikov in tisućih zahval nih pišem neškodljivo edino reelno in sredstvo rast za las gospode in katera in dame ? ohranijo bujno danje las in odstrani tekoj vse lišaje. V • zapreci da si ízpa Za uspeh in neškodljivost Cena lončka kr. po Tt Jlv. se jamči! poštnem povzetju i Hoppe 5 26 5 Dunaj, I. Wippliiigerstrasse 14 Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in zaiožba: J. Blasnikovi nasledniki.