Poštnina platana ? gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11933/34 Premijera 25. decembra 1933 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: N. BRAVNIČAR Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB : Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933/34 OPERA ŠTEVILKA 8 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI zhaja za vsako premijero Premijera 25. decembra 1933 Karl Zeller: „Tičar“ Zellerjeva opereta »Tičar« je bila letos v tako zvani mona-kcvski izdaji ena najprivlačnejših operet v sporedih nemških gledališč. Uprizoritev letošnjega »Tičarja« v našem gledališču ni monakovska izdaja, temveč je predelana in prikrojena tehničnim razmeram našega gledališča tako, da ima vendar drugačno lice, kakor ona, ki smo jo pred leti izvajali. »Tičar je prišel prvič na slovenski oder v sezoni 1912. 13., po vojni pa !. 1929. Njegov avtor Karl Zeller je bil rojen 19. julija 1842. pri Sv. Petru na Aui (Nižja Avstrija), umrl pa je 17. avgusta 1898. v Badnu pri Dunaju. Bil je dvorni svetnik v prosvetnem ministrstvu na Dunaju. Zeller je zložil samo dvoje operetnih del: >Tičarja< in »Der Obersteiger . Poslednja še ni bila uprizorjena na slovenskem odru. Z obemi je imel skladatelj veliko uspeha in sta stalno na sporedih vseh večjih in manjših nemških gledališčih. »Tičar« je delo iz »starih, dobrih časov; in spada v tisto vrsto operetne muze, ki vsebuje melodije, ki gredo raje v srce,- nego v noge, zato uživa priljubljenost. Zeller je delal po vzoru in načinu operetnih klasikov Joch. Straussa in Millockerja. Njegov »Tičar< ima polno lepih glasbenih mest, ki po svoji plemenitosti, vedrosti in čustvenosti prekašajo marsikatero sodobno opereto. Zaključne glasbene točke dejanj (finali) so zgrajeni po vzoru klasičnih oper in imajo že same po sebi glasbeno vrednost. Tudi je v delu polno lepih in preprostih pevnih melodij, valčkov dunajskega tipa in tirolskega plesa »Schuhplattlerja«, ki so za orkester preprosto, a zelo skrbno in smiselno inštrumentirane. Besedilo sta spisala po neki ideji Francoza Bieviella M. West in L. Held ter je polno humorja in komičnih zapletljajev. Dejanje se godi v 18. stoletju. Monakovsko izdajo »Tičarja« sta tekstovno priredila G. Quedenfeldt in W. Briigmann. Dejanje sta prenesla na Bavar- 1 sko in je v njem precej poveličevanja bavarskih knezov. Glasbeno pa je predelal opereto Arthur Bauckner, ki je tudi napisal uverturo in vso stvar skrbno preinštrumentiral. Iz treh dejanj so jo predelali v šest slik in jo na ta način premaknili bližje reviji. Matija Bravničar: Ugotovitev V zadnji številki »Gledališkega lista« sem napisal, kakor običajno za vsako premiero, tudi za »Stoji, stoji Ljubljanca« nekoliko uvodnih besed. V teh sem navedel nekatere podatke o nastanku teksta. Ker držim, da je »Gled. list« informativnega značaja, se mi zdi popolnoma umevno, da katerikoli recenzent citira iz njega odstavke in tolmači ali dopolnjuje z njimi svoja poročila. Pametno se mi zdi, da delamo vzajemno in gremo roko v roki pri delu, ki ima namen olajšati poslušalcem razumevanje in jih obveščati o značilnih potezah ali zgodovinskih podatkih izvajanega dela, kar marsikoga zanima. Slabo pa je, če kdo dotične podatke (pa naj bodo kakoršnikoli) vedoma ali nevedoma napačno tolmači ali jih celo citira v zvezi in na način, da dobijo povsem drugačen smisel. Za Slovenski narod« je napisal Fr. G. poročilo »Stoji, stoji Ljubljanca — oživljena?« v katerem navaja nekatere stavke iz 'Gled. lista« tako, da so dobili osamljeni popolnoma nasproten smisel. Fr. G. je izluščil iz celote in veze stavek tako, da je v tej obliki dobil drugačen pomen kakor je bil mišljen. V omenjenem poročilu je citat iz Pirnatovega pisma: »Dasi sem se mnogo trudil, priznavam svoj f i a s k o« (podčrtal Fr. G.). Bralec dotičnega poročila naj dobi vtis, da je bil Pirnat takorekoč istega mnenja kakor Fr. G. in to potem, ko je oddal rokopis. V originalu, to je v »Gled. listu« pa sledi temu stavku še: »Sem popolnoma izven forme, polovičarske stvari pa ne dam od sebe...« in tri vrste pozneje dopolnilo in razlaga prvega stavka, ki ga je Fr. G. izpustil in bi ga moral citirati, da bi bil smisel pisma v celoti pravilen: »Pirnat pa se je pozneje le udal in izpreobmil ter šel z velikim veseljem na delo. Pisateljski talent ga je spet »povsem« srečal in iztresel je kakor iz rokava vso »Ljubljanco« v razmeroma kratkem času.« Dotični citat se torej nanaša na prvi manu-skript. V istem poročilu je stavek: »Ali v kompaniji zarojenemu nebogljenemu detetu noče nihče brezpogojno priznati očetov- 2 stva.« Za svojo osebo vem, da nisem nikoli trdil ali izjavljal v smislu podtikane trditve in tudi režiser B. Kreft mi je izjavil, da je in bo vedno brezpogojno priznal očetovstvo režije in dodatkov, ki jih je vnesel v delo. Mnenja sem, da mora imeti vsaka trditev svojo realno podlago. V »Gled. listu« za »Havajsko rožo< sem precej razločno povedal, da ni cilj in kulturna potreba našega gledališča uprizarjati stvari, ki nimajo umetniške vrednosti. Razložil sem položaj gledališča in skušal objasniti korake gledališke uprave, obenem pa namigniti, ka je zrno in kaj plevel. To zadnje je potrebno za vzgojo in razločnejše gledanje odrskh del. Ni vse dobro, kar ugaja splošnosti: pocestna koračnica ima več pristašev, nego Bachova fuga in vendar je Bachova skladba večja umetnina. To ugotovitev sem hotel povedati v »Gledališkem listu« za »Havajsko rožo«. V tem smislu, je moja želja, da bi šel recenzent vštric z »Gledališkim listom«. Poročilo »Jutrovega« kritika Adamiča o »Havajski roži« je bilo napisano v tem smislu in on je tolmačil vsebino dotičnega članka tako, kakor je bil mišljen. Recenzent, pravi Cankar v »Krizantemi« naj govori občinstvu. Tudi »Gled. list« naj govori njemu v obliki točnih obvestil o delu in vsem, ki se tičejo dela, da bo razumevanje cbjektivnejše in užitek večji. Razno Mestna občina ljubljanska bo izdajala revijo »Kroniko«, ki ' se bo bavila z vsemi sodobnimi in zgodovinskimi vprašanji. Sodelovali bodo najuglednejši znanstveniki, književniki, slikarji, glasbeniki in arhitekti. Obsegala bo po 120 strani velike kvartne oblike, tiskana bo na najboljšem papirju. Poleg ilustracij med besedilom jo bodo krasile slike v bakrotisku in večbarvne priloge. Izhajala bo štirikrat na leto. Revija bo stala celoletno 60 Din, polletno 30 Din in četrtletno 15 Din. Naroča se: Uprava revije »Kronika«, Ljubljana, mestno načelstvo. Brez dvoma bo to naša najboljša revija, zato jo vsem toplo priporočamo. * Toscanini nepoboljšljiv nasprotnik politike v nmetnosti. Toscanini je odpovedal svoje sodelovanje pri bayreuthskih svečanostnih iger. Mesto njega je dirigiral Parsifala Richard a Strauss, Mostrske pevce in Prstan Nibelungov pa Karl Elmen-dorf. Svoj odstop je Toscanini utemeljil s sledečim pismom: »Ker se dogodki, ki so protivni mojemu umetniškemu čutu, niso kljub mojemu upanju spremenili, smatram za svojo dolžnost, da preneham z dvomesečnim molčanjem in povem, da je za moj in za vaš mir najboljše, da ne pridem v Bayreuth. Z neizpremenjenimi prijateljskimi čustvi do Wagnerjeve hiše Ar-turo Toscanini. * V arhivu praške policijske direkcije so našli tiralico zoper R. Wagnerja, ki jo je izdal proti skladatelju avstrijski ministrski predsednik Bach. Kot vzrok navaja, da je Wagner pel pri odprtem oknu — marseillaiso. * Francoski muzikolog Jean Chantavoine je našel več nepoznanih Bizetjevih skladb. Poleg koncertnega valčka za klavir, prve uvertire, prve simfonije in nokturna je našel tudi komično opero - enodejanko »Zdravnikova hiša . * V draždanski državni operi je bila premiera Rich. Straussove opere Arabella«, za katero je napisal tekst Hugo v. Hof-mannstahl. Zanimivo je, da se je Strauss v nekem duetu v tej operi poslužil jugoslovenske narodne melodije. * V začetku svoje slave je Igor Stravinski vadil z dunajskim orkestrom svojo novo skladbo. Neko mesto ni šlo in Stravinski je parkrat prekinil, pa še vedno ni šlo, nakar je neki čelist vstal in rekel: »Nima smisla, da še naprej vadimo, to mesto se nam ni posrečilo že v peti Mahlerjevi simfoniji..« * Wagner je dobil nekoč od svojega znanca v Benetke ne-frankirano pismo, za katero je moral plačati kazensko pristojbino. Na kuverti je bilo napisano »Nujno«, v pismu pa samo: »Godi se mi dobro! Pozdravlja Te Tvoj Walter.-<. Wagner je sklenil maščevanje. Na cesti je pobral precej velik kamen, ga lepo zavil in ga odposlal v zaboju po pošti s pripombo: »Ko sem prečital Tvoje pismo, mi je padel od srca težak kamen, katerega Ti priloženo pošiljam. Tvoj Wagner!« Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 Parfumerija Uran, Ljubljana RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI w~ 1 ^.4 >-»■ katera osvaja, očara J C ICpUIa, smrtnika od na nižjih delavskih vrst, do mogočnih kron, prestolov? Lepota je najkrasnejša cvetlica, s katero more mati priroda obdariti Ženo, katere sveta dolžnost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Kako se neguje, vzgaja ta divna cvetlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, »rastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sočnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. £a zvečer uoo-rabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z ml-čno vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar tak»j namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, neHolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga diši kipeče zdravje, ampak ta edin-tveni preparat naredi kožo l aržunasto, mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegl iva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida kr. ma dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. TIČAR Opereta v treh dejanjih (po monakovski predelavi vP^ah). Spisala M.West in L. tield. Uglasbil K. Zeller. Dirigent: ravnatelj M. Polič. Kneginja Marija.....................I. Ribičeva Baronica Adelajda | dvorni I M. Kogejeva Kontesa Mimi ) dami \ M. Rusova Baron Weps, višji knežji gozdar in lovec.......................D. Zupan Grof Stanislav, njegov nečak, gardni častnik....................A. Drmota pl. Schamagel, komornik . . M. Škabar Siiffle ivseučiliška I . . B. Peček Wiirmchen j profesorja ) . . N. Simončič Plese plešejo: E. Moharj1 I. dejanje se godi v knežjem lovišču. II. dejanje v Godi se v 18. Adam | I Mauroner tirolski tičarji 1 Egydi I 1 Kristina, poštarica . . Schneck, vaški župan . . . „iaf;u 11U Emerenca, njegova hči, vdova M. Kranjčeva Nebel, krčmarica .... K. Sterniševa "eta, nalakarica ..... J. Jeromova * iquer........................* * * Kmetje, kmetice, lovci, dvorjani, Tirolci in sluge. Kiirbos in baletni zbor. dvorcu. III. dejanje na Adamovi domačiji na Tirolskem, na Tirolskem. Režiser: P. Golovin. I V. Janko * * * * * * Št. Poličeva S. Magolič Blagajna se odpre ob pol 20. Parter: Sedeži 1. vrste . Din 3fi-~ . 11. - III. vrnte 32- „ IV.-VI. , . 28- . VII.-IX. „ . 1 24-- | . X. . . • •» 20- ! .XI. • »» 20-- LoSa Lože v parterju . . . • n 120-- „ 1. reda 1-5 . . 120-— 6-9 .. . • 140’— Dodatni ložni sed* Balkan : 1. vrst' II. III. 1. II. K nenu redu ob 20. Konec po 22. . Din 20-- Galarija: Sedeži I. vrste . Din 12 — • - 24-- „ 11. , . .. 10- • H 22’- .. III . „ 10— • *t 18- IV • 8- • »» 14-- V . „ 8- - 18-- Stojišče . . . 3'— * *» 10- Dijaško stojišče . . 5— O 0* gladaliliu od 10. do ool 1. In od S. do S. ur« RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI ■-"sir /K /TOV fc* CAUHIVVO /TOl«'« > Po predstavi v kavarno NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 ‘/2 ure zjutraj Pivo - izbrana vina Topla in mrzla jedila Priporoča se Vam „S L AV I J A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI f/ za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 in 2276 Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. Knjigarna Učiteljske tiskarne v Liubliani Frančiškanska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa ulica 44 i Samozavesten, prikupen nastop na družabnih prireditvah edinole v PEKO čevlju __ f 30 % VfV