Javen ljudski shod v (tajskem. Četrti letošnji shod akad. fer. društva ! .Adrije* v vinorodnih Brdih je vspel popolnoma. Shoda so se udeležili zastopniki vseh briških občin, tako da je bil na tem shodu zbran cvet Brd. Ob napovedani uri je otvoril shod tč. podpredsednik .Adrije* ter predlagal predsednikom g. Ivana Lenardiča izKojskega, kar se je tudi soglasno sprejelo. Vlado je zastopal nadkomisar g. P o 11 e y. Prvi je govoril eand. iur. Mirko K o r š i C o slovenskem šolstvu: Pozdravljene mi čete narodnjakov; pozdravljeno mi število zavednih posestnikov, ki ste prišli sem, da i vi povzdignete glas v prilog zatiranemu narodu; pozdravljene mi trum. mož delaveev-trpinov, mož udrtih lic, žuljavih rok; pozdravljen mi roj vinograd-cev, ki v potu svojega obraza neguješ in oskrbuješ zelene parobke naših zelenih Brd; pozdravljena i ti četa mladih briških fantov, katerih se skrb ni še dotaknila s kruto roko — pozdravljeni mi vsi — bodite mi stokrat pozdravljeni — saj zbrali ste se vsi v imenu revnega našega naroda in njegovih zatiranih pravic. Rojaki, nismo prišli sem kakor apostoli, razširjat nove nauke, tudi nismo prišli kakor gladki politiki, pridobivat si Vaše naklonjenosti; v vaša vinorodna Brda nas je privedla želja, da tudi vas, naše prednje straže v obrambi proti našim narodnim sovražnikom, pridobimo v krog borilcev, ki se bojujejo za svoje pravice. Slovenci smo majhen narod, daleč potisnjeni sem doli na jug, najmanjši smo med slovanskimi sobrati, in zato nas osoda preganja kakor desetega brata in kakor mačeha svojo pastorko. Naši slovanski bratje so veliki in močni, dosegli so več ali manj svoje cilje, zgradili si veličastno stavbo lastne kulture; naši slovanski bratje Cehi, Rusi, Poljaki korakajo ponosnih postav, silnih korakov naprej, naprej v vrstah kulturno visoko stoječih narodov; naši bratje Jugoslovani so se otresli turškega jarma, priborili si samostojnost ter tudi gledajo jasnega čela in vedrih lic v bodočnost. Le mi, le mi zaostajamo, le mi ne moremo držati enakega koraka s svojimi sobrati, le mi navzlic vsem naporom ne moremo postati vredni svojih sobratov. Kje je oni činitelj, ki je povzdignil naše slovanske brate, kje tiči vzrok, da mi ne moremo naprej ? Lahek odgovor! Naši bratje so veliki, oni žive v kompaktnih masah, oni si svojo osodo določajo sami. A mi? Našo osodo določajo tujci, ki so nam vse prej lakor prijazni. Že od pamtiveka nam je osoda nemila. Razcepila nas je in razkropila nas med različne vladarje, ki so s svojimi podaniki tržili kakor s čredo brezumne živine. Vsak del je živel zase, životaril v te-moti duha, bil izsesavali od graščakov in val-petov, živel brez enotnosti, brez vodstva, ki bi čutilo zanj, brez prijateljev, brez vezi, brez ciljev. In to se ni do danes še izpreme-nilo. Osoda nas je razdelila v Primorce, Kranjce, Štajerce in Korošce, in da postane kaos še večji —• raztrgala je še one vezi, ki so spajale dele posamezne celote: Brica je odtujila od Ipavca, Ipavca od Tolminca, Tol-minca od Bohinjca itd. Tako smo ostali narod brez tradicij, brez ciljev, brez samozavesti. In naša vlada, ki tako spretno drži centralistične vajeti v svojih rokah, se ne potrudi, da bi i pri nas uvedla centralistični sistem, kavna se dalje po svoji devizi: di-vide et impera. Predaleč bi zašel, če bi sledil temu svojemu razmotrivanju, pokazati sem samo hotel, da je bila naša osoda zmerom odvisna od elementov, ki so nam neprijazni. Drugi narodi so se lepo razvijali, gradili svojo kulturo — mi smo morali živeti v suženjskih odnnsajih ter robotati za tujce. Drugi narodi so živeli v miru, skrbeli za svojo izobrazbo, mi smo stali na braniku proti napadom barbarskih narodov. Kar velja za preteklost, velja i za sedanjost. Tujci voV' naša pota, in ta pota ne vodijo naravnost naprej v jasno bodočnost— ta pota vodijo v stran, v stran — v gotovo potuj-čenje. Naša vlada za nas ne mara, naši Iju-beznjivi kulturni sosedje nas sovražijo, njih stremljenje je, da čim prej spravijo slovenski glas s površine zemlje in zamenjajo s tujimi zvoki. To stremljenje naša slavna vlada še podpira. Tu doli na jugu, kamor zaide le tuja nemška noga, mrgoli nemških učilišč, z ene strani nas potujčuje vlada s svojimi državnimi zavodi, z druge strani nemški Schulverein, ki pograbi vsako priliko, da nam vsili kako nemško šolo. Lega nazionale, ta zagrizena laška zalega, se vrine povsod, kjer more, ter prične sistematičen lov na slovenske otroke. Nobeno sredstvo ni preslabo tem našim ljubim sosedom. Slovenski oče, ki si v potu svojega obraza služi svoj kos kruha pri laškem gospodarju, je prisiljen odtujiti svoje otroke sebi in svojemu narodu, sicer ga brezsrčno zapode po svetu. Našim otrokom se laskajo, vabeč jih z ljubeznjivimi besedami in medenimi kolači v svoje učilnice. Laška otročad zasramuje, bluje, kamenja našo deco, ki si upa govoriti v svojem materinem jeziku. Seveda vse to v znamenju avite kulture. Kakor je pri nas doma, tako je drugod, kjer je naše prebivalstvo neusmiljeno podvrženo laškim in nemškim ne-strpnežem. Naštevati take v nebo vpijoče slučaje bi bilo preveč, preveč, pozna jih vsakdo izmed nas iz lastne skušnje. Ni mi pač mogoče molčati o krivici, ki se godi celemu slovenskemu prebivalstvu goriške dežele, o krivici, ki se nam godi glede slovenske ljudske šole v Gorici, Že desetletja bijemo ta kulturen boj — kulturen samo za nas, v tem slučaju se naši nasprotniki ne morejo bahati s kulturo. Koliko truda je stalo naše stariše in prvoboritelje, predno so si izbojevali svojo pravico — pravico, ki je pripoznana vsakemu avstrijskemu državljanu. Konečno so morali slovensko šolo v Gorici vendar odpreti. Toda ne vprašajte, kje ? Tam daleč zunaj mesta imamo Slovenci svojo šolo v stari vojašnici, ki je bila za vojake preslaba, vsled Česar so morali vojake preseliti. Tja konec mesta, uro daleč v Podturen naj hodijo slovenski otroci v šolo — ne učit se, ampak kvarit si zdravje v zatohlih prostorih. Slovenci sicer imamo sedaj ljudsko šolo, ali za nas je to toliko, kakor bi je ne imeli. Ako nočemo, da nas en dan ali drugi ne požrejo, moramo si za 1000 šolskih otrok sami vzdrževati šole. Ako bi bilo na eni ali na drugi strani le kaj pravicoljubja, morali bi nam dati slovenskih ljudskih šol, tako pa Slovenec plačuj in trpi, saj za drugo tako nisi na svetu. V mestu torej nimamo šole, na deželi pa so šole pomanjkljive; občina, ki ima dvorazrednico, si že lahko čestita. Drugod po Štajerskem in po Kranjskem so že trirazrednice redkost. Zakaj pri nas tako, drugod drugače? Nova, nečuvena krivica l Uprava Goriške je urejena tako zvito, da si moramo Slovenci plačevati svoje potrebe sami. Tam, kjer nas Lahi potrebujejo, da za njih plačujemo, tam nas imajo zvezane, tam pa, kjer bi vsled te zveze morali oni za nas kaj žrtvovati, puste nas lepo same. Vsi se še spominjamo na borbo v deželnem zboru, v kateri se je šlo za to, da se ustanovi deželni šolski zalog. Slovenci bi imeli od tega znaten dobiček, ker bi v tem slučaju moralo prispevati tudi mesto za slovenske šole na deželi. To bi bilo tudi pravično. Mesto živi od dežele. Krčmarji, obrtniki, trgovci si polnijo svoje mošnjičke le z novcem, ki jim ga prinaša kmet z dežele. Državni, deželni uradi, banke, katere so tu radi cele okolice in katere vzrdžuje po večini kmet, so nastanjene v mestu, srednje in nižje šole, stanovske šole, ki jih polni po večini kmet-ski živelj, so tudi v mestu. Pravično bi torej bilo, da del dohodkov, katere ima mesto od dežele, vrne deželi s tem, da ji pomaga nositi breme šol. Ta princip velja po drugih krajih, pri nas seveda ne, ker bi od tega imeli Slovenci dobiček. čas početka šole je tu in vsak oče s težkim srcem odpira tnošnjiček, poprašujese, bi li mogel poslati svojega sina v Gorico v nemške šole. In s kako zadovoljivostjo žrtvuje dobri oče za svojega otroka, ki se izobražuje v mestu, svoj zadnji groš. Dobri oče je unet Slovenec, hoče si vzgojiti unetega Slovenca, ali ne pade mu na misel, da vzgojuje svoje dete v tujih učilnicah; niti ne pomisli, da je gimnazija, realka, v katero pošilja svojega otroka, nemška in kot taka nesposobna dati otroku ono vzgojo, kakoršno si oče želi. Vzgoja se mora vršiti v rinem jeziku, v katerem se je naučil otrok misliti. Slovenski deček pride na gimnazijo in tu se zahteva od njega, da razume predavanja nemškega profesorja, ter da mu odgovarja na tuja mu vprašanja v tujem jeziku. Dobro se še spominjam, kako mučno nam je bilo v nižjih razredih gimnazije, ko so nas naprej in na- Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Da^e.) V stanovanju svoje tete sem našel posetnice Kro-mickega, eno za-me, dve pa za starejši gospe. Bojim se, da bi mu ne prišlo v glavo, ponoviti obisk v Ploševu ; ker nisem imel boljšega dela, odidem, da mu izročim posetnico. Na nesrečo je bil doma, in moral sem presedeti pri njem pol ure. Začel je s tem, da je obljubil priti v Plošev, na kar sem mu odgovoril, da smo ondi le na počitku in da morda vsaki hip odidemo v Varšavo. Povpraševal je po Angeličini materi in z vso previdnostjo po An-gelioi. Očividno mi je hotel dati razumeti, da povprašuje kar tako, samo kakor znanec. Sedaj sem že tako občutljiv, da me je tudi to zbodlo, toda kak oduren človek je to! Očividno so morali Tatarji Batuhana, po zmagi pod Lignico, marsikaj storiti, kajti oči Kromic-kega, podobne zrnom pražene kave, niso šleskega izvira, o Čemur ni najmanjšega dvoma. Bil je nasproti meni neizmerno odkritosrčen, ker sem premožen Človek. Resnica, on od mene ne potrebuje ničesar, jaz mu ničesar ne dam in se z mojim premoženjem ne bo okoriščal, toda on se je nasrkal že te Časti do bogastva, s kakoršno se odlikujejo premožni. Razgovarjala sva se iz početka o zaprekah, kakoršne je imela, ali bolje, kakoršne ima še zmerom Angeličina mati. Po mnenju Kromickega bi se dalo še mnogo rešiti, ko bi se gospa P. odloČila prodati zemljišče. Kromicki zre na ta upor kot nacist roman-tizem — kajti, ko bi se bilo mogoče izogniti tega, tedaj bi še razumel, ako pa pojde stvar naprej tako kakor sedaj, pa se mora s tem končati, k večjemu ako ne pride kaka »forsas, — ako pa ta pride, pa je to kaj drugega. Ker je on zgovoren Človek, je govoril mnogo o naši nesposobnosti. Po njegovem mnenju leži pri nas denar kar na tlaku, zadoščuje samo skloniti se in ga pobrati. On sam nam je v tem najboljši vzgled. Njegov oče je bil tak, kakor vsi veliki gospodje: imel je toliko dolgov, da je ostalo maximum sto tisoč goldinarjev — ali kaj pa sedaj ? »Danes, ako se mi kupčija v Turkestanu posreči, morem takoj izplačati dolg. Židje in Grki so si pridobili s kupčijo milijone, čemu bi si jih mi ne imeli pridobiti? Ne postavljam samega sebe za vzor, marveč samo vprašam. Ondi je dovolj prostora za vse — zato tudi vprašam!« Po mojem mnenju je on Človek, ki ima dar za kupčijo, toda splošno vzeto: bedast. Da smo nespretni — to je znana stvar; da si posamezni človek more pridobiti s kupčijo milijone, rad verjamem, toda cela družba mora delovati doma, ne pa iskati milijonov v kupčiji s Turkestanom. Bog je čuval Angelico, da ni zvezala svojega življenja s tem človekom. On more imeti tudi svoje vrline, vendar pa je to drugi nravstveni tip. Toda ako ona more naleteti res na slabejšega nego sem jaz, čemu naj potem še omahujem? Dne 28. svečana. Stari gospe sta se jeli nekoliko vznemirjati, ker vsa reč ne gre tako hitro, kakor sta si želeli; zlasti se brezdvomno muči skrivoma teta, ki je po naravi močno nestrpljiva. To bolest pa zmanjšuje ter navdaja stari gospe s tolažbo oni mir in sreča, ki se zrkali na Angeličinem licu. Ona mi verjame, kakor je le mogoče komu verjeti, ter me gleda z očmi, v katerih čitam zaupanje brez vsake meje. Napolnila pa je moje misli tako, da jih od jutra do večera od nje ne morem odtrgati. Želim si je Čimdalje bolj. Nočem več koncertov, marveč hočem njo. Dne i. sušca. Današnji dan je končal za-me tako, da moram zbrati ves mir in vso hladno kri, da se morem pri opisovanju držati navadnega reda, ne pa začenjati pri koncu. Vendar pa se ne morem vzdržati. Evo, kocke so vržene, ali vsaj toliko kakor vržene. Ne znal bi napisati ničesar, ko bi pred vsem drugim tega ne napisal. In sedaj morem pričeti. Proti poludnevu sta dospela na obed Sniatinska. Danes se ima predstavljati v gledišču njegova nova igra, zato sta se morala vrniti zvečer v mesto. Dasi se počutimo dobro v ploševski puščavi, vendar nas je razveselil njuni prihod, Ange-lica goji do Sniatinske dokaj odkritosrčne prijaznosti — vrhu tega pa je mcrda čutila potrebo, izpovedati nekomu vse, kar se ji je nabralo v prsih. Gospa Sniatinska si je iz početka mislila, kako stvari stoje, ter je celo devala, kolikor je mogla, svoje roke pod ta voz, hote ga čim najpoprej premakniti z mesta. Komaj sta Št. 76. ________ Iihaja dvakrat na teden, in sicer v gredo in loboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednin i prilogami ter s ,Kažipotom" ob novem leto vred po poŠti prejemana ali v Gorioi na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h. al! gld. 6 60 pol leta ........ 6 „ 60 , , , 3-30 oetrt leta.......3,40,, , 1-70 posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki olioj Stv. 7. v Gorioi v«Gori8fci Tiskarni« A/GabrSdek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brei doposlane n»?o8nlne te ne oziramo. Oglasi la poslanic« se raounijo po petit-vrstah oe tiskano 1-krat S kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. TeBkrat po pogodbi. — Veeje orke po prostoru^ — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. V Gorici, v sredo dne 21. septembra 1904 Tečaj XXXIV. Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi St. 7 v Gorioi v I. hadstr, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do* 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedejjah in "praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici Jt. 7. v I. nadslr. na ievo v tiskarni. N»ro8nIao In oglase je plačati loeo Goric«. »opisi nj-J se pošiljajo 1« uredništvu. '-- NaroCnina, reklamacije in druge- reBi, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le uprAvnlitva. ______ »PBIMOBEC" febaja neodvisno od jaz tudi nisem slavohlepen, toda človek hoče od ljudij neko priznanje. Ta strast je prirojena. V resnici, ni3em slavohlepen, a rečem ti vendar odkritosrčno : ko ljudje vidijo v meni nekake zmožnosti, ko govore o njih, ko jih pomiiujejo, dasi mi takrat moja ničemurnost stoji razločnejše nego drugekrati pred očmi — vendar me to nekako šegeče, vendar mi to napravlja nekako, morda grenko prijetnost, toda vendarle prijetnost.* »Ker se pritožnješ, imaš v ostalem prav. Ne odvračaj vprašanja. Jaz ti ni nikakor ne mislim dokazovati, da bi moglo biti to komu prijetno, ako ga kdo imenuje osla.« »Toda to spoštovanje, ki *je združeno s slavo ?« Sniatinski, ki je človek živahne nravi in kateri je navajen ob času razgovora letati po sobi, posedati pri tem po vseh stolih, obsedi to pot na oknu ter odvrne: Spoštovanje ? Motiš se, moj dragi! Mi smo kaj ^udna družba. Pri nas vlada prav pogostoma republikanska nevoščljivost. Jaz pišem komedije, delujem za gledališče — prav, pridobil sem si nekak sloves, še bolje; evo, morda si misliš, da mi bo za te komedije nevoščljiv samo kak drugi pisatelj komedij ? — Ali to ni res. Nevoščljiv mi bo za nje zemljemerec, uradnik v banki, pedagog, zdravnik, železniški agent, z eno besedo ljudje, ki bi itak nikdar ne pisali komedij. Ti vr,i bodo ti v svojih odnošajih s teboj kazali, da se malo zmenijo za te, v razgovorih za tvojim hrbtom te rniuua „o\}w bi. iu. l mm 01. sciuemura iaut. so vživali višjo izozbrazbo, da vsak v svoji J stroki pouči ljudstvo v poljudni obliki o najpotrebnejših vprašanjih. Pri nas je Se le letos na Kranjskem pričelo nekaj mladih mož prirejati predavanja, ki so povsem vspela. Pa tudi pri nas na Goriškem je skrajni 6 a s, da pridemo kmalu do tega, da se bodo vršila sistematična predavanja po celi deželi, seveda bodo morali predavatelji najti tudi vernih poslušalcev, k" Čemur vbddd morala* pripomoči posebno razna društva. Državljanske pravice, volilno pravo, pravna, politična in socijalna vprašanja, zdravilstvo, naravoslovje, narodno gospodarstvo, zgodovina — vse to so vprašanja, o kat rih je treba' nujno pouka. Ne bom se spuščal dalje v ta vprašanja. Omenjam le, ker sem že tu v Brdik, da je skrajni čas, da se ljudstvo pouči o velikanski škodi, ki jo trpi na svojem žepu s tem, da nima nikogar, ki bi ga poučil o sadni trgovini in isto reorganiziral tako, da ne bi ves dobiček šel v žepe raznih prekup-cev. Isti namen, kakor predavanja, imajo brošure. Poljudne razprave o vsakovrstnih vprašanjih se natisnejo v malih knjižicah, ki se potem razširjajo za cen denar, da si iste lahko vsakdo nabavi. Že v početku svojega govora sem naglašal, da nam je treba krepke narodne vojske, da se postavimo vspešno v bran vsem, ki preže po naši lepi domovini, ter da je treba v to svrho delati na povzdigo našega ljudstva v narodnem oziru. Naroda, ki bi bival na našem ozemlju, ki pa ne bi govoril našega jezika, pa naj bi bil Še tako visoko omikan in živel še.v takem blagostanju, si pač mi ne želimo ; ampak mi hočemo naš narod imeti in ohraniti na tej krasni zemlji krepak in velik. Vsled tega mora z razširjevanjem izobrazbe iti roko v roki tudi raz šir je vanje narodne samozavesti. Vsak Slovenec mca biti tudi ponosen na to, da je Slovenec. V obče smo na Slovenskem v tem oziru jako na slabem. Kdor zna le par besed kakega drugega jezika, pa bo že ponosno kazal vedno na to, češ, jaz sem več, kakor drugi, jaz govorim lahko tudi po gosposki. Nič napačnega ni, ako človek zna več jezikov; toda bahati se z znanjem tujih jezikov in pri tem šteti manjvrednim — ali pa celo zaničevati svoj ma-terni jezik, to je sramotno. Sicer so vladale pred 50 leti na Češkem iste razmere, a danes je vsak Čeh ponosen na to, da je Čeh. Nam ni treba drugega, kakor da pri razširjanju narodne samozavesti posnemamo Čehe. Najizdatnejša sredstva v to so nam že prej navedena sredstva za izobrazbo ljudstva. Pri tem pa nam je najboljša pomočnica naša lepa slovenska pesem, ki pravega Slovenca vedno spremlja od zibelido groba. Prirejanje narodnih veselic in gojitev petja sploh po pevskih društvih vzbuja narod k spoštovanju milega materinega jezika. Kopa je že govorica o razširjevanju narodne samozavesti, spominjam se onih naših bratov in sester, ki so najbolj izpostavljeni tujcu, da jih preplavi. To so naši bratje iti sestre tam ob jezikovni meji. Ti čutijo najbolj kruto nasprotnikovo roko, ki jih hoče odtujiti njihovemu narodu. Večvasij ob tej meji je že potujčenih in to posebno v občini Dolenje, in sedaj so Italijani nastavili past slovenski deci v čistoalovenski vasi v Neblem s tem, da so ustanovili tam »Legino* šolo, ki naj slovaške otroke lovi v svoje mreže s tem, d% še jim obljubljajo in tudi dajajo Vsi mo-goči^aatovlt-kajfi' iasfciir-«otrok' -totemi. Ker pa se tej šoli ne uresničujejo prav njene nakane, tudi nima zadostnega števila otrok, in bi se jo moralo vsledtega zapreti. Vseh nas oči bi morale biti uprte v te kraje, kjer se naš žm\i mora vedno boriti .s krutim nasprotnikom in čuvali moramo dan in noč nad njimi, pripravljava vedno priskočiti na pomoč. Akad. fer. društvo .Adrija" si je postavilo nalogo, da prouči položaj teh Slovencev ob jezikovni meji v naši deželi in obudi pozornost vse slovenske javnosti na te kraje. Kaj mala četa nas je in nijeden se ne sme zgubiti. Zraventega pa mora biti še posebno pri srcu naše središče, naše mesto Gorica, ki se danes nalnja še v rokah naših nasprotnikov. Iz mesta prihaja na deželo vse hudo in dobro. Zaraditega je tudi nekaka življensk^ potreba prebivalcev na deželi, da se brigajo za mesto. V Gorici se bije boj med našo in laško narodnostjo. Ker pa je Gorica v gospodarskem oziru v veliki meri odvisna od dežele, je potrebno, da z dežele prihaja najizdatnejša pomoč vsem onim, ki bijejo boj za gospodarsko osamosvojitev v Gorici. Pri tem mora biti merodajno geslo „Svoji k svojim". Danes se nam v Gorici niti ena poštena ljudska šola ne privošči, in si moramo tam sami vzdrževati ljudsko šolo z društvom ,Š. dom". Za to društvo je uvedla ,Adr/ v letošnjem letu narodni kolek po 2 v. Ta narodni kolek je torej tako po ceni, da njegovim posredstvom lahko vsak še tako rsven Slovenec kaj žrtvuje v narodne svrhe. Želeli je, da se ta kolek čimveč razširi, saj isti služi ohranitvi naše dece Slovenstvu, ob enem pa tudi mnogo pripomore k vzbujenju narodne samozavesti. Sicer je res, da »Šolski dom* po s vo ji upra vi ni tak, da bi se moglo o njem reči, da ima v njem besedo ves narod na Goriškem po svojih zastopnikih, ali to je vendar v rokah naroda, da izpre-meni razmere v tem smislu. H koncu bi omenil še nekaj, kar kazi značaj našega slovenskega dela dežele. Skoro po vseh občinah se bieste krajevni napisi v nemškem in slovenskem jeziku, da, nekatere naše občine imajo tudi dvojezične občinske pečate. Ako trpimo na svojih tleh tuje napise, s tem pač ne oznanjamo, da smo tu mi gospodarji, ampak kažemo s tem javno, da svoj jezik manj cenimo, nego drugi. Zaraditega proč s takimi napisi in pečati! Le, ako bomo vedeli ceniti svoj jezik, le, ako dvignemo svoj narod do omike, svobode in napredka, tako da bode naš narod in v njem vsi do zadnjega delavca krepki, zavedni m močni ter vedno pripravljeni nastopiti za svoje svete pravice, boderoo mogli reči s pesnikom: Mi tu smo gospodarji! Obema govoroma se je vsestranski pritrjevalo. Po končanem dnevnem redu se je z navdušenjem sprejela sledeča resolucija: Slovenci, zbrani na javnem^ "stioHu" v'| Kojskem dne 18. IX/04.; protestirajo proti razmeram na polju šolstva na Slovenskem sploh in posebej zahtevajo od visoke vlade: 1.) Da vpliva na merodajne kroge, da se ustanovijo slovenske ljudske šole povsod tam, kjer je zadostno število slovenskih otrok za lastno ljudsko šolo; 2.) da se premesti učiteljišče iz Kopra v Gorico; 3.) da se vendar enkrat ustanovi prepo-trebni slov. višji gimnazij v Gorici; 4.) pridružuje se raznim manifestacijam in zahtevam po vsem Slovenskem, da se ustanovi slovenska univerza v Ljubljani. Predsednik shoda g. Lenardič in tč. podpredsednik ,Adr»je* sta na to zahvalila vse navzoče z željo, da širijo to, kar so slišali na shodu, tudi vsak v svojem kraju ter tako pripomorejo k probuji našega ljudstva. Po shodu sta zapela pevska zbora iz Biljane in Koj-skega več krasnih pesmij, katerima bodi tu izrečena javna zahvala in pohvala. Dopisi. Z Otllce. — Jesen se bliža. Pri nas tu gori je že precej hladno, burja že piha preko planote, in dolgo ne bode —- morda niti mesec — ko že nas pozdravijo .bele muhe*. Letina letos ni bila slaba. Krompir je precej plodovit in tudi črni ne letos. Zelje kaže dobro, repa bo tudi; in to so glavni faktorji našega pridelka. Če tega ni, smo Gorjam na cedilu. Žito sicer tudi pride v poštev, a glavna stvar ni. Živinoreja pri nas ni razvita. Nekateri so letos poskusili s pre-šiči, a kakor sera slišal, tudi to'ne nese na jesen; bolj pač na spomlad. To leto pa še posebno ne, ker Vipavci nimajo radi suše dovolj krme in jako malo kupujejo po sejmih te mlade ščetinarje. Sedaj se bodo naši možaki kmalu odpravljali z doma. Na Hrvatsko in Štajersko, Koroško in Avstrijsko odpotujejo črez zimo, kar jih ni že bilo med letom zunaj. Trd kruh to, a lep zaslužek. Le škoda, da nekateri le premalo poznajo to lepo čednost, ki se varčnost imenuje. Pač moram nekatere pohvaliti, ki so si le s tru svojih rok priborili lepe novce in se 4ko povzdignili materijelno malo višje. Sicer pa je pri nas rod delavcev in sicer dobrih, vslrajnih delavcev, ki se ne vstrašijo napora in truda. Eno slabo stran bi rad še omenil, rad bi opomnil stariše in gospodarje, ki imajo mladino v svoji oskrbi tam zunaj v svetu. Pazite na mlade ljudi! Svet človeka uči, a tudi pokvari. To, kar je v prid, naj bi delali, druge slabe napake naj bi pustili in se ne ozirali nanje, kajti to vpliva le pogubno na rod, ki je bil nekdaj in je po večini še trden in nepokvarjen. Kraj naš ni slab, zrak svež in čist, in človeku se le milo stori, ko vidi, da nekaj let sem umira tu največ ljudi na sušici. Res je, po napornem delu mož sme piti par čaš vina, a mladina naj bi zunaj v svetu pazila na se, naj bi skrbela za zdravje, in bi prišla taka nazaj, kakoršna je šla iz naših svežih skalnih planin. Planinsko in turistovsko življenje umira. Jesen je tu, nikdoveč ne misli na hribe, vse hiti nazaj v mesto. Zalibog tudi letos ne moremo zapisati preveč v spominsko knjigo. Naši ljudje tu nimajo sicer podjetnosti, tudi denarja manjka, a če bi videli večjeT obiske, bi se že kedo dobil, ki bi skrbel za to, da letoviščarji dobč primerno postrežbo. Planinsko društvo imamo, pota so zaznamovana, kraj hladen za poletje, a vendar še naši ljudje hodijo rajši v tuje kraje. Res, komoditete. tu ni, a bi že bila s časom, za to pa imamo zavest, da smo doma. Tako bi čisto drugače reševali narodno vprašanje, kakor s klicem: »Živio Slovenci J* No, pa upajmo na vse najboljše v prihodnji sezoni, vsem onim pa, posebno izletnikom iz Trsta, ki so nas letos že obiskali, prihodnje leto: Na svidanje 1 Društvenega življenj* pri nas Se ni. Sicer je dosti mož zunaj v svetu, a tud: doma jih je še dovolj, ki bi lahko tvorili malo celoto — vsaj ti, ki znajo citati. Ne razumem, zakaj bi si ne naročili skupaj po več časopisov, raje kot posamezniki "vsak po enega. Posojevali bi si lahko med seboj, in omika bi se širila, veselje do čitanja bi rastlo. Tako pozabijo še to bore malo iz šole in žalosten pojav analfabetizma je tu. Ljudje bi postali razsodni, in bi se ne dali voditi tako za nos od one osebe, ki bi v političnih in občinskih stvareh imela najmanj govoriti v vasi, kajti vera in politika vkljub Mahni-Cevi teoriji le ni isto! Nazadnje bi svetoval g. župniku, naj v svojih cerkvenih govorih malo brzda svojo ve- < liko navdušenost. Vajeni smo bili posiušati prej govore o verskih stvareh, ne pa zba-danj in napadanj. Mož je sicer še mlad, prav zato pa naj se še uči — ne pa skače in premetuje kozolce. Govori naj, kar je v cerkvi treba, to, kar ne spada sem, naj lepo pusti. Če ima odveč časa, naj poučuje svoj analfabetski občinski svet, v cerkvi pa ni treba dajati naprednjakom naukov, ki ne spadajo v cerkveno področje. Morda pa si zasluži s tem kako posebno priznanje in tisti slavni .analfabet", ki je celd meni posvetil kolosalen ep v »Primorski glisti*, si bo gotovo štel v čast opevati tudi njegovo delovanje, ki nam j že do sedaj prineslo lepo kopo prepira in nesloge med občinarje. Iz Kraplue, 12. septembra. — Skoro , vsaki dan mi dohajajo iz vseh slovenskih po- bodo prezirali, nalašč zmanjševali tvoje zasluge, da bi s tem mogli sami sebe kazati večje. Ako si kdo naroči pri onem istem krojaču novo suknjo, pri prvi priložnosti pomigne z rameni ter reče: Sniatinski ? Velika reč! Obleko si da delati pri Pacikeviču takisto kakor jaz! Evo, tako je pri nas — to je, kar privede za seboj tvoja slava !« »Vendar pa mora biti ona nekaj vredna, kei se ljudje toliko pehajo za njo.« Sniatinski se nekoliko zamisli, na to pa odvrne resno: »V zasebnem življenju je slava toliko vredna, da se ž njo more narediti vznožje za ljubljeno žensko.« »Novo slavo si pridobiš s tem svojim izrekom.« Sniatinski priteče z veliko naglico k meni: »A tako! tako! Pospravi lavorike v obod, odrini ž njimi k ljubljenemu bitju in reci mu: »To, radi česar si ljudje lomijo vratove, kar cenijo enako z bo gastvom, to imam jaz, a sedaj, daj mi za to takoj poljub!« Ako to storiš, takrat boš ljubljen vse svoje življenje, — razumeš. Hotel si vedeti, koliko je vredna slava — sedaj imaš to! Daljši razgovor pretrga Sniatinskemu prihod Žene in Angelice. Prišla je pod pretvezo, da poprosi moža dovoljenja, da sme iti v rastlinjak, in ko je on, zapazivši, da se je prilično oblekla, v to privolil, se je obrnila k meni ter me kaj prilizneno vprašala: »In vi Angelici tudi dovolite ?« Da je Ang<*!ica zarudela do ušes, to je naravno, toda da sem jaz, nabrušen kakor britev na najrazličnejših društvenih pasovih, postal v prvem hipu ta-Usto zbegan, tega si res ne morem odpustiti. Zbral sem vendar pogum ter stopil k Angelici, dvignil njeno roko k svojim ustom, ter dejal: »Angelica tu v Ploševu zapoveduje in jaz sem prvi pripravljen biti poslušen njenim poveljem,« Mikalo me je, naj bi s Sniatinskim takoj odšla ž njima v rastlinjak, toda premagal sem se. Zdelo se mi je potrebno govoriti o Angelici, o mojem bodočem zakonu; tudi sem razvidel, da Sniatinski dospe naposled na ta predmet. In celo olajšal sem mu to, ker sem ga vprašal takoj po odhodu naših dam: »Torej verjameš še vedno nepremakljivo v dogme svojega življenja?* »Še več nego drugekrati, ali rajše vedno enako. Gotovo ni na svetu bolj obrabljenega izraza kakor je ljubezen, radi tega mi je kar zoperno, ponavljati ga, toda tebi. med štirimi očmi povem: ljubezen v splošnem in ljubezen v posebnem pomenu — in radi tega proč s kritiko! Da, to so temeljni predpisi življenja. Moje modroslovje se opira na to, da se nad njim ne modruje — in naj me vrag vzame, ako se radi tega smatram za bolj bedastega od drugih. S tem je življenje nekaj vredno, brez tega pa ni vredno niti malhe rezanice.« »Govoriva o tej posebni ljubezni, ali bolje nadomestiva ta izraz z izrazom ženska.« »Prav, nadomestiva. Prav: ženska !< »Dragi moj, ali ne vidiš, na kako nezaslišan trhel temelj opiraš svojo posebno srečo?« »Na tako trhel, kakor je življenje — nič bolj. Toda jaz nisem imel v mislih te ločitve, teh pro-pastij, ki jih more povzročiti smrt, in odvrnil sem Sniatinskemu: »Usmili se, ne delaj splošne tvoje osebne sreče. Ti si dobro zadel, toda mogoče je tudi zadeti slabo.» Toda Sniatinski ni hotel o tem niti slišati. Po njegovem mnenju je izmed sto zakonov devetdeset srečnih. Ženske so po njegovem mnenju boljše, čistejše in plemenitejše od nas. »Mi smo le capini v primeri ž njimi!« je kričal mahaje z rokami in potresaje svoje rumenkaste lase. Nič drugega nego capini! Jaz tr pravim to, ki opazujem življenje ter ga znam opazovati, bodisi le radi tega, ker sem pisatelj komedij.« Tu je zasedel stol kakor konja in napaduje me z naslonilom je nadaljeval z nič manjšo vnemo: »Nahajajo se, kakor pravi Dumas, opice iz krajine Nod, za katere ni dobiti brzde, toda ti imaš radi tega oči, da opice iz krajine Nod ne vzameš; sploh pa ženska ne zapelje moža, ga ne izda, k večjemu, ako on sam ne spridi njenega srca, ali ako jo potepta, ali suno in odpahne s svojo malodušnostjo, s svojim egoizmom, s svojo tesnobo, s svojo slabo in bedno naravo ! Ali pri tem ljubi! Naj se ona čuti ne le tvojo ženo, marveč tvojo najdražjo glavo, tvoje dete in prijateljico, nosi jo v svojih nedrih, naj ji bo ondi toplo, in -tedaj boš zadovoljen, in takrat-se bo od leta do leta bolj stiskala k tebi, da končno zrasteta slfupaj kakor nekaka dvojčka. Ako ji ne daš tega, jo spridiš in odpahneš s svojo nečimur-nostjo — pa ti odide! Odide, brž ko se stegnejo kake plemenitejše roke po njej, ker mora oditi, ker ona potrebuje to toploto in to priznanje, kakor ozračje za dihanje.« In tako me je potiskal z naolonilom, da sem se moral umakniti; na ta način sva Se pririla k oknu. Ondi je vstal po koncu in nadaljeval: »Kako ste vi topi. Pri taki splošni suši, pri takem pomanjkanju splošne sreče, s kakoršnim se odlikuje naše stoletje, pri pomanjkanju temelja, nadej, da bi si vsaj te sreče, te podlage ne znali vstvariti! Zrara-zevati na trgu, pa si še niti v hiši ognja ne prižgati! Bedastoča ne more iti dalje! A jaz pa ti pravim v oči: oženi se!... krajin vprašanja, ako in do kdaj je naše zdraviSCe odprto; Na ta vprašanja odgovarjam, ~da je naše zdravišče celo leto odprto. Tudi stanov imamo dovolj. Sedaj se dobi za vinarjev lepa sobica s postrežbo vred, i ,veda 40 tudi dražje. Tudi hrana je poceni. Sedaj je za zdravljenje najugodnejši čas, kajti spojamo z vodo grozdje, ki je bolje zdravilo kot vsa šviga-švaga iz ! karen, posebno za alabo in malokrvne, kostobolne, pljučoslabe, nervozne ljudi in one, ki imajo pokvarjen želodec. Uspehov imamo neverjetnih. Navedel bom samo eden slučaj. Pred štirimi tedni so pripeljali Matko Vlakoviča iz Mrkopolja. Bil je revmatičen po celem telesu; komaj se je ganil. Drugi dan je že mogel z bergljarai malo hoditi; Sesti dan je pa tekel z mladim vseučiliščnim prof. dr. Šurminom iz Zagreba, ps ni zaostal. Torejne bojte se, le pridite l J. O kič, ravnatelj. Omet h ruM imke. f Fran Podgornik. — Z Dunaja nam je doSla v ponedeljek tužna vest, da so pokopati tam na centralnem pokopališču v nedeljo nadarjenega slovenskega časnikarja Frana Podgornika. — Fran Podgornik je naš rojak iz Čepovana. Za Tonklijeve dobe je bil par let tudi urednik »Soče*. Že takrat je kazal neko samostojno strujo, ki takratnim voditeljem ni ugajala, ter je vsled tega izstopil iz uredništva. Ta samostojna struja se je kazala potem v glavnem v vsem njegovem časnikarskem delovanju. Reči pa se mora, da je prevevalo njegove delovanje na časnikarskem polju plemenito domoljubje in mu je narekovalo članke veliko slovansko srce, čeprav je bil včasih skoro nerazumljiv ter je morda premalo vpoSteval naše dejanske razmere. Njegov »Slov. svet« in njegova »Slav. Echo* sta znana, kakor so znani sploh njegovi nazori, saj spada Podgornik v novejšo dobo našega političnega življenja. Na vsak način pa se mora reči, da je bil Podgornik markantna prikazen v naši javnosti ter ima v mnogoterem pogledu zasluge, ker - se je večkrat prav po njegovi inicijativi začelo marsikatero vprašanje stvarneje razpravljati. Podgornik je bil poročen z Lucilo To-lomejevo, umetnico na klavirju. Zapušča vdovo s štirimi otroki. Boleaal je že dlje časa, slednjič iskal zdravja v Rudolfovi bolnišnici na Dunaju v III. okr., kjer ga je dohitela smrt. Nesebičnemu možu s čistim slovenskim srcem in odkrito besedo bodi časten spomin! Imenovanje. — Gospod Fran Maser a, suplent na realki v Gorici, je imenovan provizoričnim glavnim učiteljem na učiteljišču v Kopru. Deželni ¦bor. — Ob 10. uri dop. | danes je bila maSa v Stolni cerkvi, ob 11. se otvori deželni zbor, kakor običajno. Prva seja je vselej kratka, otvoritveni govor, pozdrav poslancev, par naznanil, seja ima bolj praznično lice. Druga seja bo danes po-poludne ob 5. uri s tem-le dnevnim redom: 1. Volitev deželno-zborskih odsekov. 2. Gledč dopolnilne volitve enega deželnega poslanca v kmečkih občinah gradiščanskega okraja. 3. Glede1 dopolnilne volitve enega deželnega poslanca v mestu Gorica. 4. Računski sklep deželnega zaloga za 1. 1901. 5. Računski sklep deželnega zaloga za 1.1902. 6. Računski sklepi od dež. odbora upravlje-nih zalogov za 1. 1902. 7. Proračun deželnega zaloga za leto 1904. 8. Proračun zalogov upravljenih po dež. odboru za 1.1904. 9. Zakonski načrt, zadevajoča zemljisko-knjižni vpis na podlagi zasebnih listin v manjših zemljiško - knjižnih zadevah. 10. Zakonski načrt, zadevajoč premembe zakona o varstvu poljske lastnine. 11. Premembni načrt zakona o varstvu ptičev, koristnih za kmetijstvo. 12. Predlog, zadevajoč nov statut za dež. kmet. šolo. 13. Predlog za resolucijo, zadevajočo vladni zakon o splošni dolžnosti zavarovanja. 14. Prošnje obč. Ajdovščina za podelitev podpore za gradnjo vodovoda. 15. Predlog za resolucijo, zadevajočo dveletno vojaško službo in druge olajšave v izvrševanju iste. 16. Gledš prošnje cestnega odbora v Kobaridu za podelitev podpore za gradnjo mosta čez Sočo. 17. Glede" podpore podeljene prebivalcem v Bovcu za časa požara. 18. Gledci prošnje za ustanovitev sa-, mostojne krajne občine v katastralni občini Sveto. Kr shoda učiteljstva. — Hitra rešitev. — Danes ob 3. popoldne je v gledališki dvorani shod deželnega učiteljskega društva. Brez dvoma pride na ta shod iz vse dežele veliko učiteljev in učiteljic obeh narodnostij, kajti danes otvorjeni deželni zbor bo moral rešiti v tej sesiji tudi pereče vprašanje o izdatni ureditvi učiteljskih plač! — Še nikdar, odkar imamo deželni zbor, ni stalo učiteljsko vprašanje tako ugodno, kakor danes. Mogoče je prav izdatno zboljšanje na ta-le čisto priprost način: Današnji učiteljski shod naj pripravi pod oklicem sopodpisanega učitelja in deželnega poslanca g. Falconerja, da glasuje za ta-le dodatek v zakonu: §..» »Vse plače učiteljskega osobja se plačujejo iz posebnega deželnega šolskega zaloga, katerega potrebe se krijejo v vsakoletnem proračunu kakor ostale potrebščine....." Za ta paragraf bi morala glasovati tudi oba poslanca kmečkih občin furlanskih, ker tudi te ne le ne bodo čutile novega poviška šolskih troškov, marveč bodo celo razbremenjene. — Prost Faidutti ne bi smel v deželni dvorani igrati vloge — mestnega svetovalca goriškega, ker ondi je on pač deželni poslanec furlanski. Ako pa tega moža ne bi bilo mogoče pripraviti do tega, da bi izpolnil svojo sveto dolžnost do svojih vo-lilcev, — tedaj bi jo moral na vsak način izpolniti g. Falconer. On je obenem učitelj ter je pred vsemi drugimi prvi poklican, da glasuje za zakon, ki omogoča izdatno zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja ter se trošek za šolo pravičneje razdeli. — Ako pa vse učiteljstvo nima toliko vpliva na svojega zastopnika v deželnem zboru, da bi glasoval za tak zakon, tedaj pa ni pričakovati od drugih, da bodo bolj učiteljski nego je učiteljstvo samo. Pri premlranjtt kobil, katero se je vršilo dne 19. t. m. v Gradišču ob Soči, so bili odlikovani v I. kategoriji 3. odlikovanje Peter Brnra&t iz'St. Petram v II. kategoriji 1. odlikovanje Anton B a t i s t i č iz Vrtojbe; v III. kategoriji 3. odlikovanje Ivan Lasič iz Vrtojbe in M*ha Lutman iz So-vodenj. Odlikovanje I. fcategor. znaša 40 K, II. kategorije 30 K, III. kategorije 20 K. Irredenta. — Uradna »Triester Zei-tung* je priobčila 17. t. m. oster članek o irredenti v naših deželah, V članku se kon-Štatuje, da vse časopisje v Italiji, z malimi izjemami, je barvano irredentistično, potem slika znane dogodke lani v Vidmu in Čedadu, katere smo tudi mi točno popisali, irredentistične demonstracije povodom kolesarskega meetinga 15. in 16. avgusta letos, povodom navzočnosti laškega kralja in kraljice in povodom kongresa dijaške zveze »Corda Fratres". Pri obhodih so nosili okoli zastave neodrešenih dežel, pred kraljem se je zastava Trsta dvignila in povesila s klici: Viva il Re. Na zborovanju društva »Dante Alighieri" lani v Vidmu je imel celo laški naučni minister irredentistični govor. Vsi laški listi pa so prinašali takrat govor Gari-baldijev, ki se je povspel cele do te trditve, da ko pride čez leto dnij v Videm, se bode obhajala rešitev rodnih bratov onstran meje. D očim pa so nosili javno okoli v črno ovite zastave Trsta, Tridenta, Gorice, Istre in Dalmacije, so v Benetkah in v Rimu javno zažgali avstrijske zastave. Posebno moč ima irredenta v organizaciji društev, katerih je 74. »Associazione patria pro Trento e Trieste* v Milanu ima ve5 nego 100 filijalk, na čelu je Riccioti Garibaldi. Bombe, katere so našli v Trstu, so prišle iz Milana ter stojijo v zvezi z irredentističnimi krogi v Milanu, Benetkah in v Vidmu. Mnogo Tržačanov je zbežalo v Italijo, ker se ne čutijo več varne pred sodnijo v Avstriji. Vsako leto pride za dan 18. avgusta v Trst mnogo irredentistič-nih proklamacij. Mi to beležimo radi tega, ker doslej nismo čitali takih reeij po uradnih listih! Y Št. Vidu nad Vipavo so se ulihota-pili doslej še neznani tatovi v noči od 14. na 15. t. m. v cerkev ter pokradli iz taber-nakelja vse hostije. Vse drugo so pustili na miru. — Najbrže so jih dovedle kake vraže do bogoskrunstva. Usodts slovenske kmetijske Šole. — Na dnevnem redu današnje deželnozborske seje je tudi načrt, po katerem bi se spojili laška in slovenska kmetijska šola v jeden sam zavod, ali z drugimi besedami načrt, po katerem se pokoplje slovenska kmetijska šola ter se postavi tudi v tem pogledu Slovence pod laški podplat. O tem načrtu smo žft pisali s pripombo, da se ogrevajo za ta načrt tudi slovenski klerikalci; zategadel bi se dalo soditi, da tak načrt, kakor ga je izdelal sloveči Hugues, tudi prodre. — Od slovenske strani bi se moralo delati edinole na to, da se slov. kmet, šola dvigne, da jo nehajo srepo gledati »od zgorej", da bi mogel zavod vspevati ter vršiti svojo lepo nalogo v korist Slovencem — ne pa podati se Huguesu ter jo naravnost uničiti! Utonil Je y Soči 30 letni Jakob Stircl s Češkega, uslužben pri železniškem podjetništvu v Solkanu. Malo višje, kjer so zabili kole v vodo v svrho gradnje velikega mostu, je napravljena vrv čez Sočo, katera drži po drugi vrvi čoln, da se pfepeljavajo delavci čez Sočo. Ko se je peljal omenjeni Stircl v soboto dop. čez vodo, seje zvezna vrv pretrgala, voznik domačin, Toni, vulgo Kopač, je znal plavati ter priplaval do brega, dočim je onega tujca tirala voda s seboj. Ko ga je prinesla do omenjenih kolov, se je oprijel jednega ter klical na pomoč. Ali pomagati mu niso mo-li tako hitro, ker ni bilo ljudij blizu m ker je voda tam silno deroča, Omagal je hitro in izginil v vodi. Truplo so potegnili na suho v Stračicahv soboto okoli poldne. Aazglas o denarni podpori. — Deželni odbor razpisuje eno denarno podporo letnih 240 kron, katero podeli iz dohodkov zaloga prevzvišenega deželnega glavarja grofa Franca Coroninija za obnemogle delavce, ustanovljenega v spomin na zaroko prejasne nadvojvodine Marije Valerije. Za podporo se smejo oglasiti delavci in delavke, ki so pristojni v kateri občini poknežene grofovine goriško-gradlške ter so postali trajno nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bode ozir imelo na potrebne med tistimi, ki so svoje moči obrabili samo pri podjetjih velike ali male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih. Prošnje je podati do 15. oktobra t. 1. v pisarnici deželnega odbora in priložiti jim je 1. spričevalo županijskega urada dotič-nega kraja, potrjeno ali, če treba, dopolnjeno po županstvu pristojnostne občine, — v katerem spričevalu je vestno podpisati starost, stan družine, preživila prosilčeva, kako se je bavil z obrti in kakšno je njegovo nravno zadržanje. 2. zdravniško spričevalo, potrjujoče prosilčevo bolehavnost ali pohabijenost, ki zakrivlje njegovo nesposobnost za delo. Če se poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na Tu mi je pokazal skozi okno Angelico, vračajočo! se z njegovo ženo iz rastlinjaka. »Evo, kje je tvoje sreča i Evo, ondi ti ona caplja | v črevljih od klobučine po snegu. Ponavljam ti: oženi se! Na tehnico zlata jo vzemi! kaj na tehtnico zlata! — na karate — razumeš! Ti nimaš preprosto stalnega bivanja, ne le v fizičnem, marveč tudi v duševnem in nravstvenem obziru; nimaš podlage, nimaš miru, ona pa ti da vse to. Samo ne modruj nad njo toliko, koliko si že modroval nad svojimi zmožnostmi v petintridesetih let svojega življenja! Ni mi mogel povedati ničesar boljšega, vrlejšega in bolj strinjajočega se z mojim koprnenjem, nego to, zato sem mu stisnil .roko in mu dejal: »Ne nad njo ne modrujem, ker jo ljubim.« Na to sva se prijateljski objela. Med tem sta dospeli mladi gospe. Sniatinska, zapazivši naju v zagrljaju, je dejala: »Ko sva šli semkaj, sva slišali nekak prepir, toda sedaj vidim, da je vse končalo dobro. Ali smem vedeti, o čem sta se razgovarjala?« »O ženskah, gospa,« ji odvrnem. »A kaj je sledilo iz tega?« »Kakor vidite gospa: objem; daljše posledice pa dosp6 brez odloga.« Toda še poprej so dospele njene sani. Po kratkim dnevu je napočil kmalu večer, in morala sta se vrniti; ker je pa vreme bilo lepo in tiho in sneg v drevoredu poteptan nalik tlaku, sva ju z Angelico pospremila do ovinka na cesti. Poslovivši se od tega dragega para, sva se vračala domu. Mračilo se je že, toda večerna zarja nama je svetila v oči, zato sem izborno videl Angeličino lice. Bila je nekako ganjena. Domislil sem si, da sta se morali razgovarjati jako odkritosrčno z gospo Snia- Unsko; morda je tudi upala, da prav sedaj izrečem! to pričakovano besedo ? Palila mi je že, toda, o čudo !! jaz, ki sem si mislil, da v počutnih zadevah nadvladam samega sebe kakor malokdo; jaz, ki se smatram za koncertnega umetnika, jaz, ki sem ob času »ur vaje« ako ne z zadostno gibčnostjo, pa vsaj povsem hladno-krvno odbijal najbolj mojsterske sunke — sem bil sedaj tako ganjen, kakor kak dijak. Kaka razlika počutkov! Bal sem se, da ne bi znal izbrati pravih besed — in molčal sem. Med tem molčanjem sva dospela do hodnika. Podal sem ji roko, kajti poteptana tla so bila polzka in ko se je oprla na mojo roko, sem začutil še enkrat, da je ona zaželjena moja žena. Črez trenutek me je ta počutek jel navdajati s trepetom in mi kakor iskre spreletavati po vseh živcih. Dospela sva v vežo. Ni bilo ondi nikogar, ni bilo niti še luči, samo skozi predorčke v peči se je lesketal plamenček pale-čega se ognja. V mraku in v neprestanem molčanju sem pomagal sleči Angelici njen podvlečen kožušček, in ko je izpod tega plašča dahnila vž-me njena toplota, objel sem jo z rokami ter stisnivši jo k sebi, se dotaknil z ustnicami njenega čela. Zgodilo se je to tako naglo, da se sam nisem zavedal tega, kar delam. Angelica je morala preprosto otrpniti, ker se mi ni niti trohice branila. Izmuznila pa se je iz mojih rok takoj, ko so se na drugi strani veže slišali koraki služabnika ki je nesel luč. Ona je stekla navzgor v svojo sobo, jaa pa ves razburjen, sem odšel v obednico. Vsakemu moškemu, obdarovanemu z nekako podjetnostjo, se pripeti časih kaj takega v življenju, zato se je pripetilo tudi meni — toda po navadi sem bil dovolj miren in nisem izgubljal zavesti. Sedaj pa so mi misli in vtisi »preletavali po glavi, kakor bi jih bil podil veter. Na srečo je obednica bila prazna; teta in Angeiičina mati sta sedeli dalje v manjšem salonu. Prišel sem tjekaj, toda moje misli so blodile tako daleč od tod, da sem komaj razumel, kaj sta mi ti gospe govorili. Polastil se me je nemir. Doraišljeval sem si, da se nahaja sedaj Angelica v svoji sobi, da si stiska senci z rokami; prizadeval sem si začutiti in razumeti, kaj se je moglo v tem trenutku goditi v njenem srcu in glavi. Med tem pa se je Angelica v kratkem vrnila. Odahnil sem si, ker se mi je zdelo, ne vem radi česar, da se ta večer več ne poicaže. Lice ji je bilo zagorelo in oči so se ji bliščale, kakor bi se bila sprebudila iz snu. OČividno si je prizadevala ohladiti s pudrom svoje razpaljeno lice, kajti njega sled se je videl na levem sencu. Njena prikazen mo je ganila. Začutil sem, da jo zelo ljubim. Poprijevši se nekega posla, je sedela s poveše-nimi očmi; zapazil pa sem, da diha urno in enkrat, dvakrat so se moje oči srečale z njenim vprašajočim, nemirapolnim pogledom. Hote" razprašiti ta nemir, se vmešam v razgovor starejših gospej, ki so govorile o Sniatinskem in rečem: Sniatinski mi je očital danes, češ, da sam pravcat Hamlet, ker preveč modrujem, toda jaz mu dokažem, da temu ni tako — a to že jutri.« To jutro sem izrekel s povdarkom ter zapazil, da je Angelica to izborno razumela, ker je vprla vame svoj pogled; teta pa, ki se ni domislila, zakaj gro, je vprašala: (Dalje pride,) katera se je oprl podpiranec, ali pa če neha ; njegova bolehavnost, ustavi se takoj podpora. | C, kr. kmetijsko društvo t Gorici ! vabi poljedelce na podpis za Tomaževo ! žlindro, katero bode letos po 5 25 kron 100 kg v društveni blagajnici in po 5*10 kron celi vagoni na postaji v Gorici. Ogenj. — V nedeljo zjutraj je gorelo v nekem hlevu v Krombergu. Hlev je last grofa Coroninija. Zanetil jedeče&kmeta Kp-: mela. Zgorelo je 60 kvinialov sena, 1 krava in 1 tele, Škode je okoli 2600 K. Tatvina t cerkvi. — V Št. Petru se je zgodila v noči na torek tatvina. Ukraden je ciborij in 3 kelilu in 2 skrinjici za milo-^ ščino. Škode je okoli 500 K. Pravijo, da se* je klatil prejšnji dan po Št. Petru neki sumljiv Človek. V cerkev je prišel najbrže po lestvi, katero rabijo zidarji pri popravljanju cerkve. Občinske volit to v Prračinl v petek in soboto so se izvršile povsem mirno. Volitev župana bo v kratkem. Iz Št. Andreža smo dobili: Vsled poziva SoCinega dopisnika sešli so se obe. možje v posvetovanje in soglasno obsodili dopisnika kot grdega obrekovalca in lažnjivca, ker naš C. g. župnik ne uganja v cerkvi politike, ne dela reklame za farovške liste ter ne vsiplje toče na liberalce. Njegovi mirni govori so pravi biseri skrbnega duševnega pastirja. — Zapisnik seje št. 579. v Št. Andrežu, dne 18. septembra 1904, Navzoči Anui-fJ Lutman, župan, podžupani in starašine. .Oštlja, kristjani smo ml!« — Tisti volčji kristijan, ki sliši na ime Vuk, je bil' zadnjic hitro pritekel k nam s »popravkom*, da v poned. po znani »slavnosti* ni kričal »Oštija, kristjani smo mi" — mislil je nam-reC da s tem .popravi* vest tako, da sploh ni kričal »Oštija, kristjani smo mii* Ali tega junaka je naš resnicoljubni poročevalec hitro ugnal v kozji rog ter pokazal, da je kričal tako Vuk v torek. Vuka sedaj ni veC blizu, zato potrjuje z molkom, da je res kriCal »Oštija, kristjani srno mi!" Poznamo pa še nekega drugega »kristjana*, ki je rekel, da kako je lepo se tako veseliti, zraven pa pridel grozovito kletev p.... Madonna 1 Lepi kristjani I — Poznamo tudi »kristjane*, ki ljudi napadajo z zaušnicami, pa se potem skrivajo. Če ne bodo lepo pri miru, pridejo imena na dan! Potem bo »koncert l* V slov. šolo Podturnom seje vpisalo letos 15 učencev. Vsi so tam iz bližine; zato bodo najbrže vstrajali do konca leta v tamkajšnji šoli! Kakor kaže. — Dr. Gregorčič se je bil povspel pred par leti do gorostane trditve v svojem glasilu, da se ne godi nobena posebna krivica Slovencem, Cez iz nekaterih delov pošiljajo svoje otroke v šolo Podturnom. Takrat je vrgel o i sebe ves boj za slov. mestno šolo. Kot Pajerjev zavezanec ni mogel drugače! Sedaj pa pišejo po »Gorici", da je lega šole Podturnom nezdrava ter poslopje neprimerno za šolo. — To je le grda hinavšCina — kajti čemu pa je podil še pred kratkim časom dr. Gregorčič slov. otroke v to nezdravo in za šolo neprimerno poslopje ?! Nesreča pri dela. — 28-letnega Jos. Calascija iz Italije, delavca pri železnici v Kanalu, je zadel velik kamen v glavo in v hrbet, ko je eksplodirala mina. Delavec je težko ranjen. Pripeljali so ga v Gorico v bolnišnico. V bolnišnici usmiljenih bratov se nahaja neki 32 letni umobolni A. Furioso iz Turjaka. Ker je bil zadnje Čase miren, so mu dajali dela na vrtu. Pri delu pa je te dni kar nakrat zdivjal ter z orodjem v roki podil druge. Tudi strežniki so morali bežati. Še le čez čas se je posrečilo nadzorniku s pomočjo strežnikov, prijeti nesrečnika ter ga zvezati. V prisilno delavnico v Ljubljano so odpeljali znanega 18-letnega tatica J. Ste-karja iz Št. Ferjana. Bi) je nevaren poljski tat. Poneverli je 78 K svojemu gospodarju A. Kuhnelu ml. njegov uslužbenec Iv. Maier. Denar je inkasiral, pa ga ni oddal. Maierja so zaprli. Pri Blhembergu je pri eksploziji mine kamenje zasulo laškega delavca A. Rumbal-dija. Zlomljeno ima tudi levo nogo. Dekliški dom. — Gojenke so že sprejemajo na stanovanje in hrano. Ona po dogovoru. Naslov: Gospa Marija Drašler, Via del Ponte Isonzo 6. Bogai „Styria-YrelBC" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču, Zdravniško »Bright* -ičnemu vnetju obistji, priporočeno! kataru v požiralniku in jabolčniku, želodčnemu m črevesnemu kataru, kislej scalnej »dlathesi*, sladkorni scalni driski, Izvrstni zaprtju, "žlratllttl-^^f^eliH- ^-^-T-jetrnim -foelesnim. Zaloga na debelo pri A. Jeretlču v Gorici. Vojna med Rusi in Japonci. __ Mesto Mukden. - Mesto Mukden je glavno mesto pokrajine istega imena. Mukden je od starodavnih časov glavno mesto Madžurije. Pet kilometrov severozapadno od mesta se nahajajo rakve »Čaolin* in 12 kilometrov severovz-točno pa cesarska pokopališča »Fulin", v katerih so pokopani telesni ostanki vseh prednikov sedaj vladajoče cesarske kitajske dinastije. Cesarske rakve obdaja krasen park, v katerem rastejo več^sto let stari borovci in dljtke ter je okrašen z mavzoleji, kipi in drugimi spomeniki. Mukden leži na ravnini v dolini reke Hun, 4 kilometre daleC od reke. Mesto in predmestja obdaja 15 kilometrov dolgi zid, zgrajen iz opeke. Ta zid ni posebno trden ter se je na mnogih mestih že porušil. V središču tega obzidanega prostora je notranje ali takozvano cesarsko mesto, ki ima četverovoglato podobo in je ločeno od drugega mesta po visokem, zelo trdnem zidu iz kameua. Periferija notranjega mesta znaša 6 kilometrov; zid je 6 do 10 metrov debel in 6 metrov visok. V vsaki štirih sten je po dvoje vrat, ki so tudi *od žanaj obdana s posebnim zidom. Vrata "so lesena, okovana z železom ter precej velika, ali že strohnela. V notranjem mestu se nahajajo cesarska palača, vsa administrativna poslopja in bogatejše trgovske tvrdke, med temi tudi podružnica ruskokitajske banke. Po štetju iz leta 1901. je imel Mukden 81.300. kitajskih prebivalcev, dočim.jih je bilo pred ustajo boksarjev še enkrat toliko. Še sedaj je Mukden [v^južni Mandžurijijsre-dišče za trgovino in obrt. VztoCno-kitajska železnica se nahaja zapadno od mesta. Reka Hun je pri vasi Hunhaju nasproti Mukdenu široka 160 metrov, globoka pa le pol metra. Japonska črna vojska. Cuje se, da namerava Japonska orga-nizovati Črno vojsko I. reda. Vsi moški od 32. do 40. leta bodo poklicani pod orožje. Črna vojska bo imela 8 divizij ter bo štela skupno 120.000 mož. Proti Mukdenu. Japonci prodirajo proti Mukdenu, gotovo z namenom, da izzovejo tam večjo bitko. Med predstražami so vedno male praske. Zanimivo je, da je kitajska vlada kakor poročajo iz Londona, naprosila ruske in japonske vojskovpdje, naj bi se ne bojevali pri Mukdenu z ozirom na tamkajšnje cesarske grobove, katere imajo Kitajci v velikih čislih. Odgovora kitajska vlada še nima. Japonski pomorsM častnik na Danskem. j Kodanjski »Ritzavov biro8 poroča: Japonski pomorski kapitrn 1'akihana je te dni posetil mesta Korsor, Niborg in predgorje Skagen. Dne 18. t. m. je odpotoval v Nemčijo. Redarstvo je opazovalo vsa njegova gibanja. — iz Londona poročajo 16. t. m. Japonski vohun, ki je bil vCeraj v Skagenu aretovan, je bil danes puščen na svobodo. Konštatiralo se je, da je to japonski pomorski ataše Takihana iz Berolina. Danes je odpotoval v spremstvu policijskih uradnikov proti jugu. Takihana je izjavil, da je napravil zabavni izlet. Toda sodi se, da je hotel opazovati rusko eskadro, ki ima odpluti po danskem morju, Brzojavka carja Nikolaja na generala Kuropatkina. Glasom brzojavke iz Mukdena od 15. t, m. je izdal general Kuropatkin na svoje Čete tako-le dnevno povelje: Danes sem prejel od carja sledeCo brzojavko : Iz vašega poročila o bojih pri Liaojangu sem razvidel, da je bilo nemožno še nadalje držati pozicije, ne da bi bili konečno zajeti. Umikanje cele armade pod najtežjimi pogoji in ob zelo slabem stanju potov, ne da b\ bili izgubili topništvo oziroma prtljago, je izborno delo.Hvala Vam in Četam za hrabra dela in neprestano požrtvovalnost. Pomozi Bog. Nikolaj. Kuropatkin je dodal: »Objavljaje armadi ta nov dokaz carske milosti, sem trdno uverjen, da stori v predstojeCih bojih vsak vojak vse možno, da porazimo sovražnika ter opravičimo zaupanje carjevo in vse Rusije*. To dnevno povelje se je na slovesen način prečitalo vsem Četam. JaponsktjTpogojl za mir. Japonci "pravijo, dalTkadar vzamejo Mukden, zasedejo otok Sahalin, in potem bodo pripravljeni sprejeti mirovne pogoje. Ti bodo laki s 1.) mednaroden" sindikat prevzame mandžursko|železnicoterjobo upravljal edinole kot obrtno podjetje; 2 ^Rusija 'mora plaCati 2^milijardi kron vojne odškodnine; 3.) Rusija mora izročiti Japonski vse vojno ladjo, ki se riahajajo v kitajskih vodah. — Drugih bolečin nimajo! Mali junak. Vojni dopisnik lista »Vostočnja Obo-srenje« poroča o junaškem činu trinajstletnega ^ruskega dečka Nikolaja Lujev. Malega junaka je posinovil ruski poročnik, ki pa je izgubil življenje na »Petropavlovsku«. Sedaj se pa mali dečko sam udeležuje vojne. Zaslužil si je za svoje čine že dva križca Jur-jevega reda, sedaj ga pa Čaka za novjuuaški čin že tretji. Prinesel je namreC iz Port Ar-turja v ruski tabor poročilo generala Steslja. --Dogodki, ki jih je. doživel na-tej poti-I skozi japonski tabor, so kar romantični. Dvakrat se mu je posrečil poizkus brez nezgode, tretjič so ga pa vjeli Japonci. Toda, ker je še mlad, ga niso strogo stražili in to okolnost je porabil ter ušel Japoncem. Tiso sicer zapazili njegov beg ter streljali za njim, toda on jim je, ne zmeneč se za dobljeno rano, ušel ter srečno došel tja, kamor je bil namenjen, v rusko taborišče. Letna penzija za dva Japonca. Francoski poslanik v Tokiu je izročil letno penzijo onima dvema rikšakulijema, ki: sta ob priliki carjevega potovanja po Japonskem mu rešila življenje. Znano je namreC, da se je neki zblazneli policaj z golo sabljo vrgel na carjeviča, ko je ta obiskal krajOtzu na obali jezera Biva. Oba rikšakulija sta pomagala carjevicu ter mu rešila življenje. Car se je izkazal hvaležnega ter jima je določil letno penzijo, vsled katere moreta za japonske razmere udobno živeti. Ko je izbruhnila sedanja vojna, sta se oba moža že bala, da bosta zopet morala voziti rikšo. Veselje obeh je pa sedaj, ko vidita, da sta se motila, tem večje. Port Artur. Iz Cifu poročajo o strašnem obstreljevanju Port-Arturja v noči na 18. t. m. Japonska granata je padla v malo zalogo streliva na Zlatem hribu in tretja baterija je vsled tega zletela v zrak. General Steselj je dobil od Kuropatkina baje povelje, da naj skuša vstrajati še do meseca januvarja. Takrat je pričakovati važnih dogodkov. Kitajci zapuščajo mesto. Ruska posadka se počuti dobro, živil in streliva je še za 5 ali 6 mesecev. Bolnim in ranjenim vojakom strežejo tudi dečki. Poročnik Radzivil. Ruski poročnik Radzivil, ki se je udeležil burske vojne na angležki strani, je dospel v C'fu ter ima seboj pisma generala Steselja na Kuropatkina. Poročnik je srečno prodrl skozi japonsko blokado. Radzivil pripoveduje, da si obe vojujof stranki ne prizanašati in bele parlamentarne zastave se več ne spoštujejo. General Steselj je v nekem svojem dnevnem povelju naglasil, da je ireba preliti tudi zadnjo kapljo krvi. Ako proderejo Japonci v trdnjavo, ne bodo zamogli japonski Častniki brzdati svojih vojakov, da isti ne priCno obče klanje. Poveljnik je baje svetoval 300 postrežnicam, naj zapuste trdnjavo, iste so^pa to odklonile. Raje hočejo preliti svojo kri, kakor pa'zapusUti svoja mesta. Radzivil je dostavil, da« je v Pot-Arturju še mnogo streliva za topove in za puške, a Rusi da rabijo kitajske kroglje le iz štedljivosti. Proti Mukdenu. Japonci prodirajo proti Mukdenu. Sodi se, j da utegne priti tam do velike bitke. Rusi pa se baje še umikajo iz Mukdena proti Tienlingu, ki je močno utrjen. Kuropatkin se ne spusti v bitko pri Mukdenu. Izpred Port-Arturja se poroča o novih japonskih naskokih na trdnjavo. Steselj je brzojaril cesarju 16. t. m., da so napadli Japonci v noči opetovano utrdbe pri vodovodu, pašo bili odbiti z velikimi izgubami. Dne 19. se je vršil baje splošen velik naskok Japoncev na Port-Artur, ki je trajal do trde noCi. Zadnje Testi. Iz Londona poročajo, da v Šangaju govorijo, da je bil v zadnjih bojih ubit general Miščenko, poveljnik kozaške konjenice, ali vest ni potrjena. — Kakor poroča znani polkovnik Gadke, je padlo pri Liaojangu 30.000 Japoncev. — Kakor poročajo iz C;fu, so Japonci res naskočili v noči na 20. Port-Artur, pomagalo je baje tudi bro-dovje. Pravijo, da so zajeli Japonci dva važna forta! 1 Glasbeni dom zgradijo v Postojni za tamkajšnji salonski orkester in mešani pevski zbor. Načrt je napravljen in konstituiral se je konsorcij v to svrho. Tovarna ilirskih testenin v Ilirski Bistrici bo kmalu pod streho. V trgovini že težko pričakujejo slovecih testeninskih izdelkov tvrdke Žnideršič & Valenčič. Skupščina »Zveze sluv. pevskih društev" t Ljubljani v nedeljo je vspela prav povoljno. Zbralo se je nad 50 skupšCinarjev, ki so zastopali nad 20 pevskih društev. Pevsko In glasbeno društvo v Gorici je zastopal dr. Turna. »Zveza* je že nad 100 Članov broječa pevska armada. Predsednikom je bil izvoljen prof. Štritof. Volila sta se tudi odbornika za Trst in Gorico. Zvečer je bil na čast skupščinarjem koncert v veliki dvorani »Nar. doma*. Slovenci t Belemgradn. — Na slav-nosti v Beligrad je odšlo kakih 50 Slovencev. V Zagrebu so bili Jako slovesno sprejetih Navdušen je bil sprejem v Belemgradu skupno s Hrvati. Jugoslovansko umetniško razstavo je otvoril kralj sam ter si jo ogledal. Izrekel se je kralj jako pohvalno o slovenskih delih, katerih je 160. Dolarsko bralno društvo t Idriji je sla' Uc v nedeljo 11. t, m. dvajsetletnico svojega obstanka ob obili udeležbi in velikem zanimanju. Nemški državni tajnik, knez Herbert Bismarck, je umrl v nedeljo na svoji graj-šCini Fridrichsruhe. V nemški Afriki je buknila nova vstaja na dan. Kakor znano, imajo Nemci tam mnogo posla s Hereroji; sedaj pa so se vzdignili na jugu še Hotentoti. Nemška vlada je v skrbeh radi te vstaje. Štrajk t Italiji se bliža deloma koncu. V Rimu, Milanu, Turinu, Bolonji in Florenci je vse mirno. V Benetkah pa so začeli 18. t. m. štrajkati gondoljerji in uslužbenci kanalskega parnega društva. V Neaplju štraj-kajo uslužbenci tramvaja. — Ali bržčas se štrajk poleže kmalu, če se to že ni zgodilo. Nesrečno smrt je storil kmet Jakob Didovič v Smokvici na Korčuli. Zjutraj se je odpravljal z oslom v vinograd na trgatev, kar se je osel splašil ter pri tem z vrvijo ovil kmeta, da je padel na tla. Potem ga je vlekel kakih 150 m daleč po kamenju. Nesrečni Didovič je na dobljenih ranah kmalu na to umrl. # Papež odobril tirolskega deželnega glavarja. — Na Tirolskem Imajo novega deželnega glavarja, pobožnega dr. K&threina, Papeževa brzojavka nanj se glasi tako-le: Njeg. Svetost je jako vzradoščena na izrazu Vaše udanosti do sv. stolice. (Ko je bil imenovan deželnim glavarjem, je dr. Kathrein izrazil svojo udanost papežu I) Papež vidi v napovedanem Vašem programu odkrito zadovoljstvo in pričakuje zaupno, da bo Vaše delovanje s pomočjo božje milosti v blagoslov Tirolski l* — Tako se spodobi, da papež potrjuje deželne predstojnike! Afera dalmatinskega namestnika.-— | Dalmatinski uradni list naznanja, da je mi-nisterski predsednik dr. Kčrber na predlog barona Handla odredil, da se takoj o znani aferi, v kateri je bil namestnik Handl ob-dolžen, da je Dalmatince zasramovai, uvede uradna preiskava. Izid preiskave se obelodani. Ta izjava je obudila v dalmatinskih političnih krogih veliko presenečenje, ker se ve, kako se vodijo take uradne preiskave in koga zaslišijo. Vinska klavzula. — V novi trgov, pogodbi med Avstro-Ogrsko in Italijo je točka o vinski carini rešena na ta način, da se 400.000 do 450.000 met. stotov letošnjega vina pripusti po podvojeni dosedanji carini. S 1. jan.1905. pa preneha vsak olajšava za italijanska vina ter je v novi pogodbi določena carina 60 K na hektoliter italijanskega vina. Deželni proračnn y Galiciji. — Deželni odbor je izdelal proračun za leto 1905. Potrebščine se izkazuje 26.907.766 K, za 1,678.385 K več nego za tekoče leto. Dohodki so proračunjeni na kron 10,376.958. j V pokritje primanjkljaja se predlaga 5 0% D i ,3 4- j zv iša nje deželnih doklad, ki bodo rtaZgiea PO SVetU. j znašale potem 16,096.963 K. Nsfdalje se na-Kranjskt deželni zbor je tudi sklican, j svetuje najeti posojila 6,250.000 K za regu-ali zborovati ne bo mogel, ker je že gotovo, . lacije rek iz Karpatov, da bo dr. Šusteršic nadaljeval svojo brez- J Ensl 0 x»rberjevem potovanju v vestno obstrukcijo, vsled česar ne bo redno J c«.«,,. o„i«.k.«.*i.; v«,'« *,;** „«•*.-delo mogoče v dež. zboru. Tako bodo kleri- j «»1IclJ«>. - Peterburški »Kraj piše oKoi-kalci na Kranjskem škodovali še naprej v , berjevem gališkem potovanju: Kčrber je bil prvi vrsti kmetu — potem pa bodo kričali, - v Galiciji kot prvi državni uradnik in kot da šo naprednjaki krivi nedelavnosti v dež, j politik. Prijazno in morebiti še preveč pri- zboru. Sadna razstava vBadovljlcl, na katero smo svoj čas opozorili, je bila otvorjena v soboto ob navzočnosti odličnih oseb. Radi dogodkor na ljubljanskem kolodvora, zadnjic opisanih, so zaprli 5 oseb, med njimi 4 slov. visokošolce. Vse pridržijo v zaporu do obravnave. Slovenske tiskovine na sodnljl v Trstu Čislajo tako,"da jih rabijo za — stranišče. S slovenskimi tiskovinami proč — laške pa silijo Slovencem, pri tem pa se še izgovarjajo, da nimajo slovenskih! srčno je bil sprejet. Gališka načelnika državne in avtonomne uprave sta Korberja sprejela gostoljubno in ga obenem opozorila na važne deželne potrebščine. Iz KSrberjevih govorov je razvidno, da zaupa sedanjim voditeljem Galicije. Različna so mnenja o političnih vzrokih Kčrberjevega potovanja. Prevladuje pa mnenje, da čuti ministerski predsednik ! potrebo, vladati s parlamentom, in zato iz-kuša pridobiti poljski klub za svojo večino. ' Gotovo je, da bo Kčrber o Galiciji sodil dru« ' gače, kakor je prej. Prodaja praznih sodov Sz hrastovega lesa Magistratna ulica štv« 6 v Gorici j^nton Uvanov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevorpošiljar tudi uzoree. Zaloga piva »Delniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški Jrg in plzenjskega piva »prazdroj* iz sloveče f.eške „Me-šeanste pivovarne". Zaloga le*3, karerega se oddaja le na debele oči 100 kg naprej. Cano šmarna. Postrežba poštena In točna. I iaiagl ima tudi razne kamenite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. f r. Podberšič, autoriz. kamnoseški mojster, Gorica, tržaška ulica Šteu. 1?. --------- Priporoča --------- se slavnemu občinstvu za bližajoči se **eh vernih duš dan = svojo bogato zalogo - različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 kron in više. •i)Euao ipaaiuz abjcI od B|3p cdofBpsds o)\oj]s 05jsjeBijj)s hi o)f§ai |-ouuie>| ou)8JAO)je8A dfnjapŽ! ui Biuafajd; l^arol PrašSK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za hirmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Naznanilo. Usojam si naznaniti slav. občinstvu, da sem otvorila v ulici Leoni L1. 4 ljudsko kuhinjo kjer točim tudi Pnntigamsko pivo. Jedi so pripravljene oh vsaM ari. — Cene zmerne. Nadejaje se, da me bo slav. občinstvo podpiralo, bilježim spoštovanjem Ipavic Alojzija. Kerševani & Čuk v Gorici v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Rastelja. Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z de?plf> svojo mehanično delavnico, zalogo iivalnih strojev in dvokoles iz tovarne „Puch" ter drugih sistemov Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje. bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodis! šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Posojnjeva tudi dvokolesa. Doslej je izšlo v zalogi »Goriške Tiskarne fl. Gabršček" o Gorici 7 knjig „0enca slovanskih poueslij" I. knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K T— II. knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moe domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hfljjikih. — Cena .... K 1'— III. knjiga: 1. »Prokleti stc.U — 2. »Kadar pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke*. Cena.............K 1-20 IV. knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena............K 1-20 V. knjiga: 1. Imx in tenebris lncet. — 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. -- 5. Noč v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva mizarja. — Cena.....K l-20 VI. knjiga: i. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja. — 3. Poroka po pomoti — Cena K 1*20 VII. knjiga: l. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 120 »Venec slov. povcstij« prinaša prevode iz rušgine, poljščine; ČeaSuie, slova§5ino in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih rokih. Kdor naraS po pošti, naj pridene 10 oto. za poSlnfoo. tgm- Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom. -«oV5ko-obrtqa rej>i$tro\/aqa zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hranilna vlog« obrestuje po 4>llt%, - večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5 %>. - Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga nama. Po»o)Ua daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih, ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odpla. jvanj Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 2(S0 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1903: Daiožl: a) podpisani . b) vplačani . Dana posojila . . . Vloga . , ...... . K 1,210.300 . » 40S.188'-. » l,ti3U«4--. » 1,303.438*- m Prva kranjska z vodno silo na turbino delujtca I tovarna stolov ' Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-ljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežno Izdelane stofe, fotelja, vrtne stole, gugalntke, naslonjače itd. itd. Biago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni b»rvi imitirann. Največja izbira stolov, naslonjačev, in gugalnikov iz trstovine. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust. Redka priložnost! Le kratek čas!! Radi preselitvi; moje prodajalce v hišo gospoda Pauletig-a, Gosposka ulica št. 10, tik hotela ,Tri krone", razprodam razno blago, samo do koneme preselitve pod lastno ceno kakor: okoli 500 zimskih in letnih blus od 1 krone naprej, razno otroške o blekco predpasnike, spodnja krila, čepice i. t. d. Po močno znižanih cenah. raznovrstne dežnike, solnčnike, pihalke, čipkaste ovratnike, volnene rute, razne pletenine kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, svilene in volnene šerpe, žepne robce, galoše, domače čevlje, moderce, pasove, svileno blago za bluse in okraske; nadalje razno perilo za gospode kakor: srajce, hlače, ovratnice; sport-no-gavice, m jopice i. t. d. — Razno modno blago za dame in gospodp. J. Zornik, trgovina modnega blaga in perila. Gosposka ulica št. 7. Prodaja Telf I umetnega, zdravstven ga JMagistratna ulica štv. 6 j tovarne ! Josipa Goriup.