281. številka. Ljubljana, v sredo 9. decembra. XVIII leto, 1885 Fthaja vnk dan itrier, hdmst nedelje- m praznike, ter velja po polti prejeman za ay strijako-ogerske delete aa vse leto 15 gkl., xa pol leta 8 gld., ta «etrt leta 4 gld., sa Jede« meaee 1 gML 40 kr. — Za Lj ubijan o brea poiiljanja na dom za vse leto 13 gid. ta četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. ta mesec, po .i0 kr. za četrtjeta. — Za tuje deželo toliko več, koli ko l poštnina tnaša. Za osnanila ptačnje se od četiristopne potit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae iivole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravništvoje ▼ Rudolfa KirbiŠa hiši, „Gledalifika stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vb« administrativne stvari. Interpelacija postanca BožidaraRaiČa ril fcovarISev stavljena na visoko c. kr. rtamestriištvo za Štajersko glede na Mariborsko učiteljišče zaradi najnovejšega mlni-aterskega ukaza 6 slovenskem jezikovnem pouku. Prvctni namen Mariborskega učiteljišča je, na-obraževati bodoče učitelje in vzgajatelje za sloven-sko mladež na Spodnjem Štajerskem; za naobrazbo nemškega narodnega učiteljstva sta itak v Gradci dva dotična zavoda, namreč jeden za učitelje in drugi za učiteljice. Mariborsko učiteljišče za pri-Šestne slovenske narodne naobraževalce moralo bi za to skrbeti, da se gojencem pouuja ugodna prilika, da si morejo prisvojiti potrebno izurjenost in izpravnost v slovenščini za vdl učne predmete. Dosle to ni bilo možno, ker so VBi predmeti razkladali se v nemškem poučnem jeziku, izneraši jedino slovensko slovnico. Po takem ni se mogel doseči zaželjeni poučni kan, in na ta način zginolo je tudi najmanjše upanje, da bi moči bilo pridobiti si za slovenske osnovne učilnice vrstne, s vsestra-nim in temeljitim znanjem slovenskega jezika previđene učitelje. 1880. leta sprejela je okrajna učiteljska skupščina v Ptuju kot pristojna činjenica naslednji predlog: , Bodoč ka ima Mariborsko učiteljišče nalog, naobraževati učitelje za Spodnje Štajersko, zahteva korist spodnještajerskih osnovnih učilnic, da se gojencem Mariborskega učiteljišča pouk v realijah slo- I venski razlaga", in 1881. leta pritrdila je okrajna učiteljska skupščina, kder je bilo 75 učiteljskih osob zbranih, temu le predlogu: „ . . . da bode poučni jezik na tem učiteljišči slovenski." Državni zbor sklenol je dne 26. aprila 1880, da se v tem zavodu uvede slovenski jezik kot poučni jezik po merilu razpoloživih učnih pomočkov. Prvi občni zbor „ Slovenskega političnega društva" v Mariboru sklenol je naslednji skončatek: ,, Učiteljišče v Mariboru ne more odgovarjati prvotnemu svojemu namenu, vzgojevati učitelje za Slovenski Štajer, dokler se ondi kakor sedaj vsi predmeti, razve slovenščine, razlagajo nemški, tedaj ne v onem jeziku, v katerem imajo kedaj bodoči učitelji deco poučevati. Ne glede na navedene prikazni in v nemar pustivši državne osnovne zakone, dospel je pred nekoliko meseci v Maribor ministerski ukaz glaseči se: pouk v slovenskem jeziku ima se na četiri tedenske ure razširiti za vsak razred in nastaviti za ta predmet oblično usposobljen učitelj. Vsled tega ukaza pomnožene so poučne ure za slovensko jezikovno stroko, a pogreša se oblično usposobljen učitelj, ker poprejšnji neizprašani učitej iz slovenščine, uči ta predmet v III. in IV. letji, v I. in II. razredu pa po predlogu c. kr. deželnega šolskega svćta Štajerskega vesniški učitelj, ki je potrjen iz te učne stroke za osnovne učilnice, pa nikar za učiteljišče. Vzrok takega nameščenja, v nasprotji z omenjenim ministerskim ukazom, ni nedo-statek usposobljenega učitelja, ker za to učiteljsko mesto oglasil se je c. kr. profesor, kateri ima učno usposobljenje od Dunajskega izpraševalnega pover-jenstva za slovenščino, nemščino, prirodoslovje in računstvo, ali prošnja ostala je brez vspeha. Po takem rečeni ministerski ukaz ni bil vsled vplivanja visokega c. kr. deželnega šolskega sveta po vsej celoti zvršen. Oziroma na ta postopek stavlja se prašanje na c. kr. namestništvo: a) Zakaj visoko c. k. namestništvo ni zvršilo mi-niBterskega ukaza, glede nameščenja učiteljskega mesta za slovensko jezikovno stroko na Mariborskem učiteljišči z odlično usposobljenim učiteljem ? b) Je-li visoko c. kr. namestništvo voljno potrebno odrediti, da se učiteljsko mesto za slovenski jezik na Mariborskem učiteljišči v smislu mi-nisterskega ukaza namesti s postavno usposobljenim učiteljem z« srednja učilidča? Gradec, dne 7. decembra 1885. Raič, M. Vošnjak 1. r., dr. Radaj 1. r., dr. Do-minkuš 1. r., Jerman 1. r., dr. Šuc 1. r., Kukovec 1. r. Deželni zbor kranjski. (III. seja dne 2. decembra 1 885.) Začetkom seje stavijo profesor Šuklje in tovariši samostalni predlog, naj deželni zbor sklene, da se c. kr. vlada naprosi, naj takoj po državnih tehnikih preiskuje vprašanje o uravnavi spodnjo Krke ter potrebno ukrene, da se preprečijo vedne povodnji ob dolenjej strugi te reke, nadalje predlog, da deželnemu odboru naroči, naj v prihodnjem zasedanji predloži načrt novega volilnega reda za deželni zbor. Oba predloga bode predlagatelj v prihodnji seji utemeljeval. Baron Apfaltrern interpeluje v imenu svojih „liberalnih somišljenikov deželnega predsednika, kdaj se izvrši postava o odkupu kolekture, katero dajo zemljišna posestva duhovnikom, cerkvam, župnijskim hišam itd. Postava zadobila je že pred 3*/a leta cesarjevo potrjenje, tudi se jo že objavila državna postava, da so vsa dotična opravila koleka prosta, a doslej se še ničesar ni zgodilo, da bi so zakon resnično izvajal. Interpelant se čudi, da gospod deželni predsednik obrača svojo pozornost na manj važne stvari, kakor na občinski red in volilni red mesta Ljubljanskega in na občinski red in volilni občinski red na Kranjskem, in vpraša, kdaj so bode potrjena postava dejanski začela izvrševati? Deželni predsednik baron \Vinkler izjavi, da hoče takoj na interpelacijo odgovarjati. Izvršenje postave o odkupu kolekture zavisno je v prvi vrsti od tega, da se izda izvi sevalni navod. Ako je gospod interpelant predbacival deželni vladi, da istega ni izdelala, temveč se bavila z drugimi po mnenji gospoda barona Apfaltrern-a bolj malostnimi stvarmi, mora temu deželni predsednik ugovarjati, ker ta trditev ni istinita. Izvrševalni navod je deželna vlada že izdelala, a ona ni kompetentna to tudi konečno določiti, nego ministerstvo ima o tem definitivno sklepati. Predložila se je ministerstvu izvršilna naredba že dlje časa, a doslej še ni potrjena. Deželni predsednik pa misli, da, ako se zakon doslej ni izvajal, to ni nikaka škoda za deželo. Izvrševati bi novi zakon morala c. kr. okrajna glavarstva, a ta so vsled novega postavodajstva z delom preobložena. Na njih ramah, c. kr. okrajnih glavarstev namreč, slone vsa opravila o šolstvu, katera se prej druga oblastva (namreč duhovna op. por.) izvrševala, in to je dandanes jako ogromen posel. Poleg tega naklada jako mnogo posla e. kr. okrajnim glavarstvom določevanje in pobiranje vojaške takse, kakor tudi uravnava zemljiškega davka. Razven tega se je potrdila po deželnem zboru skle-nena postava, da se razpuste 'župniški revni zavodi (Pfarrarmeninstute) in tudi s tem imajo c. kr: okrajna glavarstva posla čez glavo. Naj se takoj se- daj pridruži še postava o odkupu kolekture, potem okrajna glavarstva res z delom no vedo kam in jim je tizično nemogoče, izvrševati še to nalogo. Pomisliti je treba, da so se c. kr. okrajna glavarstva zadnjikrat organizovala 1. 18G7, a od tega časa se je njih delokrog več nego podvojil, ne da bi se bilo ukrenilo od višjih oblastev, da se okrajnim glavarstvom da tudi večje število delavnih, spretnih močij. V obče pa naglasa gospod deželni predsednik, da se posebna nujnost glede postave o odkupu kolekture doslej pač ne kaže kajti njemu vsaj neso došlo nikake želje ali pritožbe občin v tej zadevi. Politična oblastva pa bode skrbela za to, kakor hitro potrdi ministerstvo izvrševalno naredbo, da se skleuena postava takoj začne izvrševati. (Konec prih ) Politični razgled. Rtatraiije dežele. V Ljubljani 9. decembra. C'i'sl*i poslanci postavili so posebni komiti", kateri ima določiti, katere stvari, ki se tičejo šol-Btvp, pripadajo deželnemu, katere državnemu zakonodavstvu. Potem bodo Čelu stavili v deželnem zboru predloge v zmislu sklepov tega komiteta. V u a* nje ilr/uvi'. Se je li premirje mej liolgnrt in Srhi že sklenilo, še ni nobenega poročila. Poslednje predloge je izročil srbski odposlanec Milanović 6. t. m. Bolgarom. Kakor so poroča, so si Bolgari izgovorili 48 ur pomisleka. Prav verojetno ni, da bi Bolgari vsprejeli srbske pogoje, ako slednji res zahtevajo, da ostanejo na bolgarskej zemlji pri Vidinu, ako se Bolgari ne umaknejo od Pirota. Srbi se na vso moč prizadevajo, da bi pomanjšali bolgarske zmage. Vedno kažejo na to, da Bolgari neso mogli pregnati Srbov od Vidina, tega pa neč^jo pomisliti, da vzlic vsemu prizadevanju neso mogli vzeti Vidina, dočim so pa njim Bolgari vzeli Pirot. Srbi se vedno zanašajo na Avstrijo, da bode njim pomagala, in ne-čejo nič odjenjati od svojih pogojev. Ako bodo grof Ivhevenhiiller, ki se je vrnil z Dunaja v Beligrad in se od tam odpeljal naravnost v Niš, pojasnil, da od Avstrije nemajo pričakovati pomoči, bodo srbski državniki takoj mnogo prijenljivejši. Srbski narod sam tudi najbrž nema veselja začeti boja, kajti vojevanje ga je stalo premnogo žrtev. Vladni listi vedno pomirljivejše pišejo. Izjavljajo, da so Srbi pripravljeni skleniti mir, če bi le mirovni pogoji ne bili preveč poniževalni. Vodje liberalne stranke imeli so zaupno posvetovanje. Sklenili so vladni stranki objaviti, da je njili stranka zadovoljna, ako se sklene mir z Bolgari s tem pogojem, da se njim prepusti Pirot, dočim Bolgari Srbom odstopijo Vidin. Take pogoje bodo pa javaljne vsprejeli Bolgari kot zmagovalci, k večjemu tedaj, ako bodo velevlasti njim zagotovile, da se potem prizna njih zjedinenje brez vsakih daljših ovir. — V petek bilo je baje več prask mej Bolgari in Srbi, kakor se poroča iz Belega grada. Od bolgarske strani pa o teh bojih ni nobenega poročila. Vkljub temu, da vojno nauduŠenjo pojema, se vendar Brblja še vedno pripravlja za vojno. Vedno se pošiljajo reservisti k glavni vojski. Sedmi polk, ki je bil pri Slivnici popolnem razbit, tako, da je bilo ostalo samo 300 mož, se je zopet popolnih Ker je bilo pobitih mnogo častnikov, je 100 narednikov imenovanih častniki. — Iz Niša so prepeljali vso ranjence v Beligrad in druga srbska mesta blizu Save ali Dunava, da bodo imeli prostor po bolnicah, ko bi se zopet začela vojna. Grof KhevenMillor ni postopal popolnem v sporazumijenji z Rusijo in Nemčijo, ko je knezu Aleksandru pretil, da Avstrijci pridejo Srbom na pomoč. Posebno v Mu sij i je to njegovo prete-nje vzbudilo veliko nevoljo. Večina ruskih listov piše jako razdraženo proti Avstriji, „Moskovskija Vjedoniostiw pravijo, da se za avstrijsko žuganje, da bodo Bolgari zadeli na avstrijske čete, ni treba zmeniti, kajti prej ali slej, je vse jedno. Nikdo ne more vedeti, kako dolgo bode se trajala vojna. Pre-tenje za bodočnost ima ravno tako slab upliv, kakor za sedaniost. Vse bi sicer ne imelo nobenega pomena, ko bi KhevenhUllerjeva misija ne bila imela druzib nasledkov, kakor da se je vojevanje ustavilo. To pretenje je podalo Srbom nov pogum da zbirajo svoje čete in zopet začno boj, ako bode to onim po volji, ki jEi podpihujejo. Nadalje pravi ta list, da carjevo povelje, v katerem se zahvaljuje ruskim častnikom, da so tako dobi o izvežbali bolgarsko vojsko, kaže, da Bolgarija ni tako zapuščena, kakor nekateri mislijo. Z hvalevrednim pogumom pridobljene bolgarske zmage se ne dajo izbrisati iz političnega računa mej Srbijo in Bolgarijo. „Itussj" zahteva, da Rusija začne delati ter neha gledati od strani, ko drugi delajo. Ozirati se ne sme več na prijaznost vlastij, zlasti Avstrije ne. „ Varšavskij dnevnikL* pa pravi, da je kraljevi stol v Belemgradu izpraznen in da je jedini sposoben kandidat za to mesto knez Nikita, ki je jedini balkanski vladar, ki ne bode nikdar tiral protislovanske politike. Od njega se sme pričakovati, da ne bode skušal Srbije razširjati proti vzhodu, ampak proti zapadu. — Še celo najvišji krogi v Rusiji priznavajo, da so se prenaglili, ko :?o izbrisali kneza Aleksandra iz ruske vojske. Car je to zaukazal, ker je bil o razmerah na Balkanu napačno poučen. Kakor je znano, carju ni bilo po volji, da so Bolgari proglasili zjedinenje ob tako neugodnem času. Ko se je zvršil prevrat v Plovdivu, ukazal je car sestaviti posebno komisijo, ki naj bi ukrepala kaj storiti. Ta komisija bila je sestavljena iz Vlangalija. pomočnika v vnanjem ministerstvu, Obručeva, načelnika velikega generalnega štaba in Simonijeva načelnika azijskega departementa v vnanjem ministerstvu. Ruska zastopnika v Sofiji in Plovdivu sta nazuauila svojej vladi, da bi se bolgarska vojska takoj razrušila, ko bi so odpoklicali ruski častniki. Ta komisija je tedaj priporočala, da se odpokličejo. To je pa v Bolgariji vzbudilo veliko ne- . voljo. Časniki so zabavljali proti Rusiji, da je njim odvzela pomoč v tako kritičnih trenotkib. Širile so j se razne Rusiji sovražne govorice. Tako je ruskemu • zastopniku v Sofiji tudi prišlo na ušesa, da so je knez jako zaničevalno izrazil o ruskih častnikih. Hitro je to poročil ruski vladi ne da bi bil preiskava!, je li to res, kar se govori. Carja ji; jako raz-kačilo, da knez žali hrabro rusko vojsko in ukazal je, takoj izbrisati ga iz seznama ruskih generalov, Pozneje se je pa pokazalo, da knez tistih razžalji- j vih besed niti govoril ni. Pri prvej priložnosti hoče j nekda car vrniti knezu vse časti Taka priložnost j 8e pa bode kmalu ponudila. Ob prazniku sv. Jurija, j hočejo namreč bolgarski in vzhoduorumelijski častniki s knezom na čelu izreči carju svojo odanost. — Pri poslednji seji Slavjanikega blagotvori-ljnega obščestva v Petetburgu omenjalo se je tudi, kako Madjari zatirajo Slovake: Te seje udeležili so se tudi generali urnajev, Eosenheim in Daude-ville. — Nek dopisnik Novosadske „Zastave" imel je pogovor z generalom in diplomatom Ignatijeviin. i Ta mu je rekel, da Ruse, ki so se že tolikrat vo- i jevali za druge slovanske narode brez vseh lastnih ! koristij, dolže, da hočejo podvreči slovanske narode, j Vsi, ki to trdijo, so nevedni ali zlobni ljudje. Rusija je dovolj velika, ni jej treba novih dežel in narodov. Zadovoljni so bili Rusi, da je poslednja vojna zopet obudila Bolgarijo in Srbiji dala nezavisnost. Veselili so se, da so v Bolgariji ustanovili novo slovansko državo, in radostno opazovali njen razvoj in napredek. Noben Rus, najmanj pa on, si ni mogel misliti, da bodo Srbi ali Bolgari kedaj kaj storili brez volje Rusije. Vedeli smo za razne spletke, rekel je Ignatijev, v Srbiji in Bolgariji, pa zanje se nesmo zmenili, kakor se tudi nesino mešali v notranje zadeve Srbije in Bolgarije. Pričakovali nesino, da bode Bolgarija ali Srbija kaj storila, kar bi nasprotovalo mejnarodnim dogovorom. Naša diploinatična zastopnika v Bolgariji in Rumeliji nesta nič sumila, da Bolgari mislijo začeti ustajo. Poznali smo dobro željo Bolgarov po zjedinenji, a mislili smo, da bodo počakali ugodne prilike. Ko je Milan zaukazal mobilizacijo, mislil je vsakdo, da Srbi hočejo zasesti Staro Srbijo ali pa Makedonijo. Še le, ko smo zvedeli, da Avstrija ne dopušča, da bi Srbi šli v Staro Srbijo ali Makedonijo in so se srbske čete približale bolgarski meji, smo zvedeli, da Srbija napade Bolgare, da si kralj pomaga iz zadrege. Častnike je poklicala Rusija iz Bolgarije, ker ni odobravala postopanja Bolgarov, ki so ob neugodnem času proglasili sjedinjenje in ker ni želela, da bi se kak Rus udeleževal nesrečne bratomorske vojne, kajti Rusiji sta Bolgarija in Srbija jednako pri srci. Kneza je Rusija izbrisala iz svoje vojske, ker je razzaljivo govoril o ruskih častnikih. Rusija vsako razžaljenje ložje odpusti, kakor razžaljen je svoje hrabre vojske. Kralj Milan ne bode dobil nikako odškodnine in narod bode moral prenašati velike žrtve. Oni, ki so Srbe in njenega kralja naščuvali k vojni, bodo zadovoljni, da so odprli stare rane mej Srbi in Bolgari. Sedaj je Srbija preprečila zjedinjenje Bolgarov, drugi pot bode pa Bolgarija ovirala razvoj Srbije. Srbi in Bolgari so majhni ljudje, podobni lovcu, ki strelja vrabca, zajca pa pusti bežati. Dopisnik je vprašal generala, kake nasledke bi imelo, ko bi Srbi zašel! Sofijo. (Pogovor vršil se je namreč še pred bolgarskimi zmagami.) General je odgovoril, tla ravno take, kajti od sedanje Bolgarije se ne bode odstopila niti ped zemlje Srbom. Rusija sicer ne ugovarja, da bi se S bom ne smeli dati kraji, koder biva srbski živel j, a z vojsko se to ne sme zgoditi. Po mojih mislih, bi se Srbija in Bolgarija bili mogli mirno sporazumeti. Sicer sta pa Srbija in Bolgarija osvobojeni z rusko pomočjo. Od 1815—76 ni Rusija nikdar privolila pomanjšati Srbije, in ravno tako sedaj tudi Bolgarije ne bode. Naj Srbijo odŠkoduje kdor hoče, mi nemarno nič proti temu. Še veseli bodemo, ako jim Avstrija da Bosno ali pa Turčija Staro Srbijo. Tega pa Rusija nikdar dopustila ne bode, da bi Srbija poginila, če tudi je žalila njene čute, a rusko srce je veliko in jednako ljubi vse slovanske narode. Ni ga Rusa, ki bi bolj simpatizoval z Bolgari, kakor s Srbi. Rusi pred vsem želimo, da se slovanski narodi razvijajo in napredujejo in veseli bi bili, ko ne bi imeli nikakega povoda brigati se za druge Slovane in vojevati se zanje. «kdno mi je žal, da je v Srbiji omajana pravoslavna cerkev. Rusija je baš s svojo vero in cerkvijo mogočna postala. Dokler je v K usi j i pravosavlje krepko in zdravo, se Rusija ne boji druzega, kakor Boga. Srbija je pa baš zategadelj osvobojena, ker je pravoslavna, tako bi je ne bili mogli osvoboditi, in še sedaj bi nosila robske verige. Potem sta se pogovarjala o knezu Nikiti. Ignatijev je rekel, da je Nikita najboljši politik na Balkanu. Sedaj miruje in že ve zakaj. V Ignatijeva sobi videl je dopisnik velik portret Gladstona. Turčija si je premislila in še ne bode poslala svojega komisarja v V/hodnJo It u me I i jo. Ker se narod sedaj ni hotel pogajati z njegovima pomočnikoma, hoče počakati s svojim posredovanjem, da bode sklenen mir mej Srbijo in Bolgarijo, kakor želi knez Aleksander. Kolikor je do sedaj znano, je na Angleškem voljenih 315 liberalcev, 247 konservativcev in 73 Parnellovcev. Liberalcem manjka samo nekaj glasov do absolutne večine. Sedanja vlada ne bode še odstopila, ampak bode ostala tako dolgo, da jo vrže parlament. Dolgo se ne bode mogla obdržati. Pala bode, če le jedenkrat glasujejo Parnellovci z liberalci ali se pa izdrže glasovanja. Dopisi. Iz Celja 6. decembra. [Izv. dop.] Tožni, da zelo tožni so bili za slovenski narod oni časi, v kojih so krvoločni Obri, Iluni, in Turki pustošili po naših lepih slovenskih pokrajinah, ljudstvo sekali, na kolce nabijali in neusmijeno klali. Kamor koli so se ubogi Slovenci za pomoč takrat obračali, povsod so bili neuslišani; od celega sveta bili so preganjani kakOV divja zver. Da, to so bili resnično težki časi za naše pradede. Kako bi si pa Slovenci pomagali, kako bili zagovarjali v onih časih, ko ni bilo zaveznih zako- j nov, ko je morilni meč zapovedaval in pravico sodil. Pretekli so ti tožni časi, države so se uredile | na postavni podlagi in narodom so se jele dajati pravice, koje jim pristajajo. Pravimo, da so se narodom začele davati pravice; a pri tem moramo ob jednem vprašati; ali se narodi teh pravic sinejo povsod v jednaki meri posluževati ? Kar se nas Slovence tiče, mora na to vprašanje zanikavno odgovarjati, in za to trditev nam ne bode treba dolgo razlogov iskati. Nam ni dovoljeno čislati mile domovine, nain ni dovoljeno ljubiti in čislati presvetlega vladarja in cesarja! V dokaz, da so sedanje razmere na Slovenskem istinito take, bodi žalostno znani in velepo-inenljivi dogodjaj iz pretečenega tedna na gimnaziji v Celji. Pretečeni teden bili so dijaki Celjske gimnazije v cerkvi zbrani, da presvetlemu vladarju svojo udanost izkažejo. Lojalni in navdušeni slovenski dijaki zapeli so pri tej priložnosti himno na čast in slavo presvetlega cesarja in vladarja v slovenskem jeziku. Ker pa Slovencem ni dovoljeno ljubiti materinski jezik in izražati svojo zvesto udanost do presvetlega cesarja v slovenščini, bili so slovenski dijaki zaradi veličastne himne ostro kaznovani. Dva od njih sta izključena, več njih je premeščenih iz sedmega razreda v šestega, iz šestega v petega in iz petega v četrti razred — in vse zavoljo cesarske himne! Mi opozarjamo višja oblastva na to nedostojno postopanje Celjskih profesorjev in na nasledke, koji bi se iz tega lahko izcimili! Ako pa visoki deželni šol. svet to drakonično razsodbo Celjskih prenapetnežev potrdi, bode nam z nova pokazal,^da še vedno neče odjenjati v zati-ravnji naše mladine, naše dike, naše nade. „Češka Polika" ima a tem sledeče stavke: „Kakor za Bacha. Uspominjamo se pri tej priliki' da so bili v letih petdesetih na gimnaziji v zlati Pragi izključeni nekateri dijaki, ker so cesarsko himno češki peli. Njih stariši uložili koj zoper kazen priziv in uslišani so bili. Upamo, da se sedaj slovenskim ne bode slabše godilo, kakor za Bacha" Daljih komentarov ni treba, naj ljudstvo samo sodi! XX. Iz Oorioe 6. decembra. (Interpelacija. — Podporno društvo. — Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. — 550000 gld. — Različnosti.) Prva in druga seja v našem deželnem zboru bili sta mirni, nič kaj posebno zanimivi; v tretji je bilo že več življenja in zanimivih zadev. Novi poslanec dr. Gregorčič, neutruden in neumorno delaven gospod na narodnem polji, stavil je do vlade dobro sestavljeno in s tehtnimi razlogi podprto interpelacijo o nepravilnem računanji pristojbin za razne komisije, katero interpelacijo odobrujejo vBi krogi in vse stranke. Mnogo pri-tožeb slišalo se je v tem oziru v Goriški okolici že dolgo časa, a nihče si ni upal v tem oziru potrebnih korakov storiti ter natanko preiskovati, so li pritožbe opravičene ali ne. Sedaj prišla je ta zadeva na dnevni red in nadejati se je, da se zabra-nijo vsi neopravičeni troški našemu revnemu ljudstvu, katero tarejo slabe letine že dolgo časa. Res je, da je mnogokrat ljudstvo samo krivo, da mu sodnija troške napravi, ker se rado pravda; vendar nikakor ni dovoljeno več računati, nego postava veleva, tudi tedaj ne, ko bi se hotelo po tem potu pravdam vrata zatvoriti. Sicer pa, kakor čujemo, pridejo še druge interpelacije kmalu na vrsto, kar je res potrebno, kajti to se vendar ne godi nikjer več nego pri Slovencih, da jih sodijo porotniki, kateri jih ne razumejo, da jih izprašujejo sodniki slovenščine nezmožni, ter sestavljajo zapisnike v nemškem jeziku. Pripeti se večkrat v Primorji v 19. stoletji, da sestavljajo sodniki nemške zapisnike, kateri pridejo pred italijanske porotnike, da sodijo o zadevah le slovenščine zmožnih oseb. Tudi o drugih oziiih nameravajo jmši poslanci staviti interpelacije in predloge, a o teh drugikrat kaj več. Naše bralno in podporno društvo, katero čaka še vedno na ono dobo, da bo smelo svojo zastavo blagosloviti, kar zopet dobro označuje naš položaj in naše razmere, razvija se pri vsem tem in morebiti ravno zaradi tega prav lepo. Društvu pristopilo je mnogo novih udov in njegovo denarno stanje je prav ugodno. Letos bode zopet naložilo lepo vsoto v hranilnico, in to je najboljša zaslomba društvu. Sicer pa ga ni zavednega Slovenca na Goriškem, kateri bi ne čutil udarca, prizadetega mu po onih, kateri so znano slavnost podpornega društva zaprečili. Pride Čas, ko se bode tudi to maščevalo. Iz formalnih nedostatkov neso bila pravila poddružnice sv. Cirila in Metoda za Gorico potrjena, a ker se bode kmalu zadostilo zahtevam politiške gospodske, pričakovati je, da se zadeva hitro reši, ter poddružnica svoje poslovanje prične. Ker je odbor dobro sestavljen, nadejati se je obilega sadu. V to pomozi Bog! Naši mestni očetje najeli so že pred leti mnogo denarja na posodo, od katerega je treba obresti plačevati. Mestne finance [prišle so bile pod prejšnjim županom, kateri je Gorico zapustil, že tako daleč, da ni moglo mesto nikjer dobiti več denarja na posodo. Sploh bilo je stanje našega mesta res že obupno. Sedanjemu županu g. dru. Maurovichu posrečilo se je, da je finance zopet uredil, sedaj imamo celo 10.000 gld. preostanka na leto. A mestni očetje hočejo sedaj zopet 550.00 gld. na posodo vzeti, da bi zidali novo vojašnico, napravili nov vodovod in zadostili drugim potrebam. Načrt y tem oziru izročil se je deželnemu zboru, kateri ga bode skoraj stalno vsprejel. Da bi se denar res naobre-stil tako, kakor gospodje sedaj računajo, ne bi bilo temu oporekati; toda, ko bi se gospodje kje za-računili, potem niti ne bode mogoče v Gorici več živeti. Gorica slovela je nekdaj ne le radi svoje lepe leže in prijetnega podnebja, ampak tudi radi tega, ker se je tu lahko ceno in dobro živelo; toda že sedaj je draginja neznosna, in marsikdo, ki se je nameraval tu naseliti, premislil si je in šel tja, kjer bolje in ceneje živi ; kaj pa bode še le, ako dobimo novo posojilo za 550.000 gld.? Kdo bode plačeval obresti9 Gotovo le domačini. Gospodje si zelo glave belijo, kako bi zadostili modernim zahtevam, da bi zahajali semkaj tujci. To je vse lepo in dobro, a če imajo pri tem domačini lakoto trpeti in stradati, potem je bolje, da ni tujcev, ali pa vsej, da se ne skrbi zanje v prvi vrsti. Najprej domačin, potem tujec! Sicer bi se pa v tem oziru dalo mnogo, mnogo pisati iu govoriti, toda pustimo to zadevo našim mestnim očetom. Nemški igralci, kateri so v tukajšnjem gledališči zadnjikrat igrali dne 30. nov., so odšli in sicer prav zadovoljni, kajti vspeh je bil ugorien. 1. decembra došlo je italijansko društvo. Prvi dan bilo je gledališče dobro obiskano, a že drugi in tretji pan prazno pri vsem tem, da Goriški ,Cor-riere" bobna in pridušuje Goričane, naj hodijo v gledališče. Teško, da bi se kaj v tem oziru zbolj-šalo, odijozna, nestrpljiva židovsko-liberalna klika ostrupila je vse socijalno življenje in hoče počiti od jeze, da ne teče vse tako, kakor bi ona želela. Omenili smo že, da preseda započetje te židovske stranke Italijanom samim, dokaz temu je zopet zadnja številka „Rassegne", katera vnovič tem ljudem pravi, kar jim gre, a „Corrierovci" so toli vzvišeni, da se niti ne zmenijo za resnico v „Ras-segni", ter jo „uobel" prezirajo. Imeli smo priliko že večkrat omeniti, kakšne vrste ljudje so ti gospodje ; a da se jih še bolj označi, navedemo še nov faktum, da smešijo in napadajo v novejšem času celo one meščane, kateri so se predrznih za ranjene Srbe in Bolgare milodarov nabirati. In taka druhal se buha z italijansko „kulturo'. Uver-jeni smo, da bi se Italijani sramovali tacih prijateljev, ko bi jih le količkaj poznali. Domače stvari. — (IV. seja deželnega zbora kranjskega) trajala je danes do lU 3. uro popoludne. Deželna vlada predložila je postavni načrt zaradi razdelitve skupnih posestev in uravnave na istih uknjiženih pravic. Nadalje postavni načrt zaradi uravnave gozdnih mej. Prof. Šuklje utemeljeval je svoj samostalni predlog zaradi uravnave spodnjega dela Krke. Potem se je rešila dolga vrsta poročil finančnega odseka ter dognalo, kako ima deželni odbor novo pogodbo sklepati z usmiljenimi sestrami na Studenci in v bolnišnici v Ljubljani, sicer jim pa odpovedati. Ribiškemu društvu dovoli se za prihodnje leto 30 gld. podpore. Prihodnja seja je v petek. — (Deželni zbor istrski) bilje v ponedeljek 7. dan t. m. zvečer zaključen. Imel je vsega vkupe samo G sej, o katerih bodemo v kratkem poročali. — (O obsodbi Celjskih dijakov) do-hajajo nam od vseh stranij jako ostri dopisi. Javno mnenje po vsem Slovenskem je zaradi drakoničuc obsodbe jako razburjeno in nevolja in razburjenost kaže se v takih izrazih, da dotičnih dopisov niti objaviti ne moremo. Več jslovenskih rodoljubov in davkoplačevalcev nam mej drugim piše: „Naše državne poslance dolenjoštajerske nujno prosimo, da takoj gredo k presvetlemu cesarju s ponižno prošnjo: 1. da On milostno dovoli, da bi slovenski dijaki na Celjski gimnaziji smeli cesarsko himno slovenski peti; 2. da se fanutično zagrizeni profesorji na Celjski gimnaziji premeste. — Ali plačujemo zaradi tega davke, da nam nemški fanatiki našo mladino uničujejo? Ali vzbujajo nemški profesorji v slovenski mladini na ta način ljubezen do cesarske rodo-vine, da kaznujejo dijake, ker so v slovenskem jeziku Boga prosili, da bi nam obranil presvetlega cesarja, cesarico in ves Habsburški rod?" K temu imamo dodati le nekoliko besed. Na dolenjem Štajerskem ne bode prej miru, dokler se ne razžene ves fakcijozni „Rattenkb nig", ki ima v Celji svoje zavetišče. Iz Celja izhaja vse ščuvanje na Štajerskem, kajti tamošnji gospodje so „ex lex", storiti smejo vse, kar jim pride na misel, ne zgodi se jim ničesar, ker dobro vedo, kdo jim daje po-tuho. „Riba pri glavi smrdi". — (Čudne razmere.) Dobili smo naslednji dopis: Res čudne so razmere v naših deželah. Zavoljo malenkosti izključita se v Celji (namreč v Celji na slovenskem Štajerskem) dva dijaka. V stolici slovenski pa se je tudi nekaj jednakega pripetilo. Bilo je namreč v isti dan, ko so dijaki Celjski pri maši slovensko peli. Tudi v Ljubljani so, kakor znano, praznovali dijaki god naše presvetle cesarice in potem so peli cesarsko himno v slovenskem jeziku. Nek pragermanski višjegimnazijček H. pa ni mogel prenašati slovenskega petja in na vse prebegu vpil cesarsko himno po nemško. Ta škandal prišel je pri konferenci na vrsto, a pragermanski razrednik onega razreda je H.-a še zavoljo tega čina tako rekoč pohvalil. Ali ima morda vsaka gimnazija Bvoje disciplinarne zakone?!? — (Zadnji pastirski list knezoškofa Ljubljanskega) ima jako polemičen značaj. Prvič piše naš vladika o svojem potovanji v Rim in se v imenu svetega očeta zahvaljuje za „Petrov novec", ki se je nabral v kranjskem prebivalstvu; pri tem pa polemizuje — seveda zelo od daleč in v jako splošnjih izrazih — proti gibanju za slovensko službo božjo, češ: „v Vašem imenu ne govori, ker ne govori več katoliško, kdor koli pravi: to ali ono, mi je hočemo in zahtevamo, tudi če ni ljubo papežu in apostolskemu stolu, in pri tem nas nema ovirati nikoli nobeno določilo Rima. Ne: Slovenci, a ob jednem tudi rimski katoliki, to ste bili in to ste . . Sigurno, knežja milost! A baš zato, ker slovenstvo v cerkvi ne izključuje katoličanstva, nego le latinščino, katera vendar ni bistveni pogoj zveze z Rimom, zato Slovenci ne zapustimo Strossmajer-jeve zastave, zato je polemika v pastirskem listu — prazna slama. A vladika dr. Jakob se v svojem listu obrača tudi proti slikam Vereščaginovim in tako zanaša v naše prebivalstvo gibanje, ki se zavoljo znanih slik sedaj goji po Dunajskih cerkvah. Ako bi naš knezoškof napisal eksegetično-apologe-tično rastpraVo o neuinestnosti svetopisemskih slik Vereščaginovih, s kakeršno se je vladika dr. Stross-majer pridružil mnenju Dunajskega kardinala, to bi bilo osnovano. Neosnovano pa je, našemu narodu priporočati, naj moli in se pokori za nekaj, o čemer nobenega pojma nema! ILibeat sibi! Morebiti bode Neskončni molitve našega naroda obrnil za druge namene, a ne za grehe slikarja Vereščagina, kateri bo sam za se odgovarjal in vso pokoro trpel, katere mu božja milost ni še odpustila. Tretjo misel razvija pastirsk list to, da prosi miloščino za katoliške cerkve v Bosni; pri tem seveda ima knezoškof Ljubljanski veliko versko požrtvovalnost slovenskega naroda pred očmi in laskavo jo v svojem listu poudarja. — (Drd. Jana Flanderko) imenoval je deželni odbor sekundarijem v tukajšnji bolnišnici. — (Imenovanja in premeščen j a.) Ker nam je dotična sobotna brzojavka z Dunaja došla pokvarjena, zdi se nam potrebno, popraviti jo in dopolniti. Imenovani so: Okrajni sodnik v Št. Lenartu Anton pl. Wur mser svetniškim tajnikom pri okrožni sodniji v Celji; Ivan Nosan pristav v Ribnici, okrajnim sodnikom v Vipavi; Viktor Pram-berger, pristav v Mariboru, sodnikom v Kozjem; dr. Anion Zhuber pl. Okrog, pristav v Celji, sodnikom v Šoštunji, Karol Wenger, pristav v Ptuji, I sodnikom v Št. Lenartu. Eduard Benedikt, pri-j stav extra statum v Rudolfovem, Toussaint Deu, pristav v Slov. Bistrici in Vladimir K oves, pristav na Vranskem, imenovani so pristavi pri okr. sodniji v Celji. Ivan Langerholz, pristav pri okrožni sodniji v Celji imenovan je pristavom pri okrajni sodniji v Ptuji. — Premeščeni so: Okrajni sodnik Ivan Bric iz Vipave v Radovljico; okrajni sodnik Josip Brunar iz Kaplje v Rožek, okrajni sodnik Rudolf Kbem iz Šoštanja v Laški trg; pristav Alojzij Rothschiidl iz Šmarija v Maribor 1). 1. br.; Alojzij B rum en iz Metlike v Slovensko Bistrico. Dalje so pristavi imenovani naslednji avskul-! tantje: Alojzij Avditor za Vransko; Al. Doksat za Šmarije, Josip Rotnar za Ribnico, Fran pl. G a r z a r o 11 i za Metliko. — Razdelitev obleke.) Včeiaj dopoludne delila se je v čitalnični dvorani obleka in obutev, ki so jo blagosrčne gospe pri raznih dobrotnikih nabrale. Obdarovanih bilo je okolu 80 ubožnih učencev in učenk. Vsak dobil jo popolno obleko; obutev in veliko štruco. Pred razdelitvijo bili so primerni nagovori. Pri obdarovanji bili so navzočni gg.: baronica VVinklerjevn, Murnikova, Bleivveisova, Ambrožičeva, Robičova, ravnatelji dotičnih zavodov itd. — (Krajcarska podružnica „Narod-nega Doma" v Ljubjani.) V zadnjem poročilu smo mej drugim omenili, da imamo 29 razprodanih krajcarskih knjižic. Podpornike našega podjetia sploh, posebno pa gg. poverjenike bi utegnili morebiti zanimati natančneji podatki o teh knjižicah. — Od teh knjižic je 24 kranjskih, 3 so primorske, 1 štajerska in 1 dunajska. Od 24 kranjskih jih je ravno polovica]Ljubljanskih, po 3 so Vrhniške in Zagorske, 2 Krški, po 1 Komendska, Metliška, Novomeška in Radovljiška. Od 3 primorskih sta 2 Tržaški >n 1 Reška (vas Reka pri Cirkuem). Štajerska je iz See-grabna pri Ljubnem. — Djba, ki je pretekla od prvo razposlane knjižice do danes, znaša 149 dni. Od posameznih razprodanih knjižic, ki so sicer preraču-njene na leto dni, je bilo pa v prometu 0 po 1 dan, namreč kniižice s št. 143, 238, 244, 251, 332 in 333, od teh razen jedue Radovljiške vse druge Ljub- ljanske, 2 dni je bila v prometu Vrhniška knjižica pod št. 334; po 7 dni Krški pod št 298 in 299 ; 16 dni Zagorska pod št. 128; 20 dni Tržaška pod št. 172; po 21 dni Ljubljanski pod št. 279 in 306; po 23 dni Ljubljanski pod št. 148 in 183; 30 dni Ljubljanska pod št. 246; 45 dni Ljubljanska pod št. 175; 46 dni Tržaška pod štev. 90; 47 dni zagorska pod štev. 156; 49 dni Zagorska pod št. 10; 53 dni Seegrabenska pod št. 26; 62 dni komendska pod št. 4; 66 dni Ljubljanska pod številko 158: po 101 dan Dunajska pod št. 47 in Vrhniška pod številko 67; 102dni Reška pod številko 110; 106 dni Metliška pod številko 1; 127 dni Novomeška pod številko 17 in 130 dni Vrhniška pod številko 68. — Razposlanih je sedaj 447 knjižic, in sicer 370 krajcarskih in 77 desetkrajcarskih.. (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Staretu, blagajniku „Narodnega Doma* v Ljubljani.) — (Ljubljanski „VVochenblatt") bil je preteklo soboto zaplenjen. Včeraj izšel je v drugem izdanji. Mi mu druge izdaje ne zavidamo, a opomniti pa moramo, da sta „Slovan" in „Škrat" tudi prosila za drugo izdanje, pa zaman. „Duo si facinut idem, non est idem". — (Ser en ado) z baklado napravili so dijaki višje gimnazije Ljubljanske včeraj zvečer ob 8. uri bivšemu profesorju svojemu g. Wiestha-lerju, ki danes ostavi Ljubljano, da prevzame vodstvo nižje gimnazije v Kranji. Pod vodstvom gospoda profesorja F o e r s t e r j a zapeli so dijaki tri slovenske pesni, mej katerimi so je posebno odlikoval zbor „ Dijaška." S trikratnimi živioklici poslovili so se dijaki od preljubljenega svojega profesorja. — (Deželni uradniki kranjski) sklenili so pri shodu dne 6. decembra t. I. v redutni dvorani do visocega deželnega zbora uložiti prošnjo, da bi se jim zboljšale njih skromne plače. — (Kranjskega obrtnega društva) upravni odbor zboroval je včeraj polnošteviluo v navzočnosti mnogih članov obrtnega društva, pod predsedništvom g. Anton Klein-a. Sklenil je sledeče: a) Kranjsko obrtno društvo popolnem pritrjuje agitaciji Dunajskih obrtniških zadrug, da se odpravi obrtno delo po kaznilnicah in prisilnih delavnicah, b) Odobrila se je po društvenem tajniku g. Kunci izdelana prošnja na deželni zbor kranjski, naj se uredi obrtniško delo v deželni prisilni delavnici in ; naj se skliče v ta namen enketa. ^) Izvolil se je odbor, ki izroči prošnjo g. profesor Šuklje-ju, da isto izroči v deželnemu zboru in jo podpira, d) Skliče se prihodnjo nedeljo javni shod, o katerem se bode razgovarjalo o zadrugah in o nedeljskem miru. -- (V redutni dvorani) predaval je včeraj I gosp. Kraus o svojem preiskovanji in delovanji v notranjih jamah (Pivka jama, Črna jama itd.) in o možnih posledicah teh preiskavanj. Predmet je zanimiv — želeli bi bili torej več poslušalcev — g. predavatelj jako dober govornik, a vsebina njegovega predavanja je, kakor je sam priznal, dozdaj le teoretične vrednosti. Prijetno predavanje pojasnjevali so razstavljeni zemljevidi in načrti. Deželni glavar grot T h um se je koncem govora g. predavatelju zahvalil. G. K. rekel je v svojem govoru mej drugim, daje on to vprašanje vzbudil iz stoletnega spanja. Tej trditvi moramo ugovarjati. Davno pred njim pečali so se veščaki s tem vprašanjem. Opozarjamo samo na Schmidlna in dr. Vicentinija, o katerih utegnemo pri priliki kaj več povedati. — (Šolsko.) Minister nauka in bogočastja izdal je naredbo, da mora 19. dan novembra kot godov dan naše cesarice biti prost dan za vse ljudske in meščanske šole, za vse pripravnice, gimnazije in realke. Ukazal je tudi deželnim šolskim oblastveni, naj drugo same ukrenejo, kako se bode dostojno praznoval ta šolski praznik. — (Vreme) je jako neprijetno. Par dnij zaporedoma že dež in blato, denes pa je začelo snežiti in brozga po naših ulicah bode še večja. — (Vabilo na Prešini o v večer,) katerega priredi akadetničuo društvo ,,Triglav11 v četrtek dne 10. decembra v Steinfelder-Bierhalle. Vspo-red: A. 1. Pozdrav predsednika. 2. A. Nedved: Pozdrav, zbor z bariton-solom. 3. Slavnostni govor — Josip Blaž. 4. A. Ilajdrih: Deklica, čveterospev, pojo: Kunovar, Sajnkovič, Ožek, Defrauceschi. 5. Deklamacija — J. B. 6. Dr. G. Ipavec: Mrak, čve-terospev, pojo: Kunovar, Sajnkovič, Ožek, Defran-cesehi. 7. A. Ilajdrih: Jadransko morje, zbor. B. Zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Odbor. Častiti volilci! 12. decembra t. 1. ima biti nova državno-zborska volitev za dolenjska mesta in trge. — Trdnega prepričanja sem, da se je že pri volitvi 5. junija večina postavno oddanih glasov strinjala v moji osebi in da izid te nove volitve ne more nikakor naprej določiti konečno-veljavne razsodbe državnega zbora, ki ima jedini to vprašanje rešiti. Vendar se obrnem na gospoile volilce, ki mi hočejo zaupati, s prošnjo, da blagovolijo 12. decembra udeležiti se volitve. Program moj je Vam znan i je ravno tisti, s katerim sem stopil poleti pred Vas. Dan 12. decembra bode tedaj odločil, je-li je volja volilcev dolenjskih mest in trgov, da so zastopani v državnem zboru po možu, kateri se bo imel za svoj mandat zahvaliti le njih lastni vrhovni volji in kateri bode prost vsakake zavisnosti zagovarjal vsak čas le njihove koristi. Svest si samostalnosti gg. volilcev, prosim Vas torej vnovič, da mi blagovolite na dan volitve svoje zaupanje izreči. Na OtoČicah, 6. decembra 1885. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zader 9. decembra. Namestnik baron Jovanović rnnrl. Carigrad 9. decembra. Veliki vezr brzojavil je v 8. dan decembra knezu bolgarskemu, da Madjid-paša neutegoma odpotuje v Sofijo, da se s knezom dogovori zaradi miru. Peterburg 9. decembra. Predsednik slovanskega „blagotvoriteljnega obščestva", general Duinovo dobil je zaradi znanega svojega govora v društvu od carja ukor, ker so poli-tiški govori proti društvenim pravilom. Madrid 9. decembra. Pri Canovasu de Castillo bil je shod 32 bivših ministrov, ki so odobrili, da ustanovi liberalno ministerstvo, po kraljici vladnici izbrano. Razne vesti. * (Velikanska tatvina.) Na Dunaji ulo-raili so jako predrzni in premeteni tatje v proda jalnico juvelirja Granichstiidtena ter odnesli dija-raantov, biserov in zlatnine za 300.000 gold. Tatje so menda preteklo nedeljo popoludne začeli svoje delo in v noči mej nedeljo in ponedeljkom dovršili. Po mnenji stiokovnjako\ bilo je treba najmanj 16 do 18 ur, da so delo dogotovili, nenavadne premetenosti in spretnosti, kajti ulomiti so morali tatje najprej z železom okovana vrata, potem pa prevrtati, prepiliti in ulomiti težke železne blagajnice. V ta namen rabili so najnovejša orodja iz najboljšega jekla in delali so tako previdno, da akoravno je prodajalnica v najživahnejem delu mesta, v ta-kozvanem „Trattner hof" blizu znane gostilne ,,Zur Tabakspfeife", vendar ni bilo čuti nobenega ropota. V ponedeljek zjutraj, ko so odpirali prodajalnico, zapazili so stoprav tatvino. Nepoznani lopovi postopali so jako premeteno, srebrnim) in drugih dragocenosti, ki so pretežke iz razmerno manj vredne, se niti dotaknili neso, ker so delali v naglici, prezrli so mnogo jako dragocenih nakitov, katerih vseh je bilo nad pol milijona v prodajalnici. Velikanska ta tatvina prouzročila je vsestransko senzacijo, policija pričela je nemudoma najskrbneje zasledovanje, a do sedaj ni najmanjšega sledu o tatovih. Misli se, da so inozentci izvršili izredno predrzno tatvino. Poslano. Vsakdo more biti zdrav in doseči visoko starost, ako skrbi za svoju telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost slednjega, na to obračati največo pozornost. Našim preiskavanjem in dolgoletnim skušnjam 80 ju posrečilo izumiti taka sredstva, kate_a bitro in broz zlih nasledkov čistijo kri, krope: njen pravi tok. Naša zdravilna metoda je priznana in je že bila večkrat odlikovana z redi in -zlatimi kolajnami. Ozdravljan) > z vspeboin bolezni, ki izvirajo is atpridene ln--» i (brez živega srebru), žaloNliie ntieledke Mkriviillt navad, nadalje slabotno Ntniijc, kožne bivlezni, še iako zuMlurnue rane, griute, izpadanje lii-. trgauje in revuiatizeui, vse žeiiHke hoie/.n'. Xr»kuijo odstranimo po posebne) metodi, celo pri otrocih v malo uruh Kilove ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s postno znamko za odgovor. (709—1) Prividna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avsirija). Tujci! 6. decembra. Kr tlonu: Polak z Dunaja: '«■» Neveš iz Gradca. _ Dr. Koali z Dunaja. — Lissek> Carmana iz Trata. — Asael, Steiticr, llofleluer, Wolf z Dunaja. — Ladstiiter iz Gorice _ _ _ . rrt Pri -rtaliči: Kotel z Dunaju. — lrudou iz Trsta. — Vodopivec i Ljubljane. — Kr-»us z Dunaja. Tržne cene v IJuhUaut dne 9. decembra t. 1. ?l. kr Špeh povojen, kgr. Pšenica, hk.l. . . . t> B —',64 Rež, n ... r> 53 Surovo maslo, . —|84l Ječmen, 1» ... 4 39 Jajce, jedno .... Mleko, liter .... _i g' Oves, 30H — 8' Ajda, v ... 4|23 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, n ... 5|04 Telečje „ „ — r>6 Koruza, 9 ... 4 87 Svinjsko „ „ —'521 Krompir, n ... 286 lvoštrunovo „ „ — 35, Leča, » ... 8 — —45 Orah, 8 — Golob...... -17; Fižol, • ... 8 50 Seno, 100 kilo . . 2 05l Maslo, kgr. . — 90 Slama, „ . . 205! Mast, -76 Drva trda, 4 Q inetr. 7 6fV Speh frišen, „ -Isa n mehka, , „ 6J60 Meteorologično poročilo. 9 0 Cm opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krins v mm. 7. d«c. 7. zjutraj 2. pop. 9. sveder 728-58 mm. 728 14 mm. 729 94 mm. 9-8" G 10 4° C 9-8" G si. zab. si. svz. si. zah. obl. obl. obl. 7-8 mm. dežja. 8. dec. 7. »jutraj 2. pop. 9. zvečer 733-23 mm. 732-57 mm. 731-03 mm. 3 4" 0 3 8" 0 4-2" G si. svz. si. svz. si. vzs. dež. dež. dež. 13G0nm. dežja. Srednja temperatura 100° in 100% za 3 8° in 41° nad normatom. ZD\x2a.SLJsls:a, "borza dne" 9. decembra t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) Srebrna renta 5a/0 marčna renta 250 gld 100 gld Srebro......... Napol. . ..... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/o državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1 1864 Ogroka zlata renta 4°/0 . . „ papirna renta 5°/0...... 5e/0 štajerske zemljišč odvez, oblig . . Dunava reg srečke 5a/n . 100 gld Zemlj. obč avstr. 4,/i0/0 elati zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad železnico Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije auglo-avgtr. banke . ViO „ Trammway-društ velj. 170 gld a. v. . . 82 gld. 40 kr. 83 i» — r 109 n - i 99 n 80 n 873 — n 289 80 i 70 n 9 98 n n 5 98 ti 61 80 127 50 t 169 40 c 98 15 n 90 — 104 n — n 119 n 50 p 125 u 50 115 n 50 10"> it 50 179 50 18 25 v 98 75 !» 193 25 a V službo se vsprejmeta dva dacarja z dobro plačo. Pogoji: izvrstna spričevala, položitev kavcije "JOO gld. Lastnoročno pisane ponudbe, združene s plačo, pod katero se služba prevzame, do SO. decembra t. 1. g. Francetu PodTooj-ia, reprezentautu v ltibalei na Dolenjskem, (725—1) j Burgundsko vino. J To fino in dobro Uurgund- 5 Bko vino Ogersko (francoske trto, S nasajere v obšhjih vinogradih $ na Ogerskera priporočajo slavni g zdravniki zan*di njega milobe 1 in izvrstnih svojstev pii želod- §, čevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljen ji, diarr-hbe in rekonvalescenci z izrednim vBpehom. — Zdravilnica v Linde\vieso (Šle-zija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujočo pri rekonvalescenci. Jedino zalogo za Kranjsko ima (866—6) .LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v Ljubljani. g} Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. Po pošti so pošlje najmanj 5 steklenic. Št. 19.272. Razglas. (707—3) Mestni magistrat išče zaradi otvorjenja otročjega zabavišča sledeče prostor« v najem vzeti: 1. Jedno ali dve veliki svetli in zračni, najbolje pritlični sobi z vrtom ali dvoriščem. 2. Jedno navadno sobo in kuhinjo. Nabajali naj bi se ti prostori ali v šolskem, ali v kolodvorskem, ali pa v dvornem mestnem delu. Ponudbe je bodisi ustno, bodi si pismeno do prihodnjega obroka za odpovedbo stanovanj, to je* «lo I O. februvarja I ss<», izročiti pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 25. novembra 1885. Dražba naprave kozolca. Dne 19. decembra t. 1. oddala se bode v Š m arij i poleg Ljubljane po dražbi naprava lesenega kozolca, ki bode obsegal 30 predalov. One, ki bi hoteli to delo prevzeti, vabi uljudno k tej dražbi (723—2; stavbeni odbor. r i A. RAONICHER-jeva zaloga čevljarskega blaga, Židovske nllee št. B, priporoča častitemu občinstvu svoje lastnoročne izdelku čevljarskega baga za K<>(*l>ode, nospe in otroke v najlepših izdelkih in po najnižjih eenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (603—16) čevljev za dečke in deklice, ki se izjemoma po jabo suiiauej ««*nt razprodajejo. Čiščenje in zboljšanje vina. Najgotovejie, ar {hitrejše in najcenejše sredstvo za čiščenje in zbo'lšanje vina in popravljanj« bolnega vina je prava francoska galerta tvrdke COIGISET &O.T Parizu, Lvonu. Marseilln. T6 zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobivii pri tvrdki A. 11 A Iti JI AiV\ v TJiiblfani, piaarna v Tavčar-jevi palači. (587—19) Restitucijski fluid pomnoženi, tudi ^StS^S^^te^««^^ imenovan, rabi za drgnenjo v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikib in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skušen ter prizn u kot najboljši zdravilen in krepflen, obrani koija do pozne staroBti, colo pri največjem trpljenji ^trajnega in pogumnega, zabranjuje otipnelost konjskih udov ter Bluzi v kropilo pred in v restitucijo (očvrsttmje) po kakem truuapoluem delu. Dalje rabi kot pudpiralno in ozdravljujočo sredstvo pri pretegu žil, otekanji ko'en, kopitnih boleznih; otrimonji v boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na nogah, izviujenji, tiščanji od sedla in opravet pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vnanjih boleznih hibah. I steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaja in vsak dan razpoSilja zdravila s poŠto na deželo: (G55—6) ^IiEBLAltlVA TRMHOC/I4 zraven rotovža v Ljubljani. S. 5T cm I » 3"