Poitaiu pltiaaa * (otorlai CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV OD 9. NOVEMBRA 00 15. NOVEMBRA ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFONIJO NAROČNINA ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din LETNIK II. OGLASI po dogovoru 1930 K seji Mednarodne radio-zveze Sredi oktobra se je vršila v Budimpešti seja mednarodne radio zveze. Zborovanja so prinesla nekaj pozitivnih uspehov in madjarska radio-družba je šla zborovalcem v vsakem oiziru na roko. Vsi zastopniki evropskega radia so se enodušno izražali o velikanskem pomenu, ki ga zavzema radio čedalje bolj v sodobni javnosti. Nov dokaz svoje pomembnosti pri delu za zbliževanje narodov predstavlja nedavna reportaža pretresljive tragedije angleškega zrakoplova R 101. Seveda je treba ločiti med platonskimi splošnimi izjavami in med dejanskim stanjem. Faktično delo seje je zavzemalo zlato sredo aili se je perečim vprašanjem skrbno izognilo. Koit bistvene sklepe moremo označiti predloge za razširjenje valovnega območja, ki naj služi v to, da se z naraščanjem števila postaj valovi tako po-razdele, da se ne biodo med seboj motili. Sklenili so nadalje uvedbo triptiha za potovalne aparate, da se tako olaijša jemanje aparatov v tuje drižave. Razgovor o d a 1 j e z o r s t v u je ugotovil soglasno mnenje vseh oddajnih družb, da doslej doseženi rezultati v dailjezorstvu nikakor še niso zreli iza javnost. Kar se doslej javnosti nudi kot televizija, ije zgolj igrača in priložnostna senzacija. Tehniška kionlisija ije izvršila dragoceno delo za majsko zborovanje prihodnje leto v Kopenhagenu, ki bo osnovne važnosti za glavno zasedanje Mednarodne radio-zveze 1. 1932. Konferenca zastopnikov tiska je dala izraza v mnenju, da je pri raz- delitvi valov gledati najprej na to, da se nemoteno sprejema domača postajaj a šele v drugi vrsti prihaja v poštev sprejemanje oddaljenih postaj. To je v glavnem delo te seje, v kolikor so nam znane podrobnosti. Marsiaikj ije šilo le mimo. * V prvi vrsti je to — mrzlična gradnja. orjaških oddajnih postaj po vsej Evropi. Nemčija se zato po pravici vznemirja. Nekatere dele Nemčije bodo v celoti zajele nekatere izmed teh novih postaj, tako da predvideno ponekod ne bo možno nemoteno sprejemati niti domače postaje. Tako bo W a r s z a w a zgradila postajo s 154 kW, Praga pa s 160 kW. Niti Poljska, niti Češkoslovaška se pri tem ne držita sicer neobveznih določil haaške radio-konference, po katerih naj bo najvišja dopustna energija 100 kW. Glavno zasedanje Mednarodne radio zveze bo šele 1. 1932 v M a d r i d u mednairodno-pravno odločilo o tem vprašanju. Tretjo nevarnost pomenja za Nemčijo nova postaja v Luxemburgu, ki bo imela sicer le 100 kW oddajne energije, a bo vkljub temu utegnila oslabiti sprejem šibkejših nemških (pa tudi drugih) postaj. Njeno delovanje bo v toliko bolj mučno, ker obeta postati nekak osrednji organ angleške, francoske in nemške r a d i o - r e k 1 a m e in se torej z njim bližajo časi vsiljive trgovske reklame za evropski radio. * Vse to so stvari, ki amaterju-idealistu prinašajo dokaj razočaranja. Kljub vsem pogojem, ki jih ima radio I1ASA KUKAVICA Nedelja. B Groga in drugi (Murnik), bere g. Novak ob 10,20. ■ Zabavno čtivo, g. Milčinski, ob 16. ■ »Kje je meja?«, veseloigra, člani Ljud* skega odra, ob 17. ■ Samospevi ge. Bernot-Golobove ob 20. ■ Šlagerji, g. Premelč, ob 21. Ponedeljek. ■ Prenos iz Prage, ob 20.30. Torek. B Večer konservatoristov, ob 20. Sreda. B Prenos iz Zagreba (1. večer zgodovinske glasbe) ob 20. Četrtek. B Otroška glasba, ob 18. B Prenos ljubljanske opere, ob 20. Petek. B Delavska godba »Zarja«, ob 20. Sobota. B Pevski dueti (gdč. A. Mezetova in ga. Bernot-Golobova), ob 20, B Jugoslovanska glasba (radio-orkester), ob 21. kakor nobena druga iznajdba, da širi humaniteto, dela za zbližan je in spoznavanje narodov, se stavljia v službo pacifizmu in vsem tem lepim geslom, ki jih sanja izmučena povojna Evropa, vidimo vendarle, da v njem tudi zmagujejo šovinizem, politika, imperializem. lin ako med državami urejuje politične odnose vsaj do neke mere obvezno Društvo narodov, tako bo nujno, da poseže -Knez Igor«, opera v 4 dej., nato plesna glasba do 0.30. 734 kc Katovice 10 kW 10.00 Nabožna glasba 12.10 Simfonični koncert 14.00 Verski govor 14.20 Glasba 15.40 Otroška ura 16.20 Plošče 17.40 Popoldanski koncert 23'.00 Plesna glasba 788 kc Toulouse 8 kW 12.30 Nabožna glasba in govor 17.00 Plesna glasba 18.00 Koncert 20.15 Koncert dunajskega orkestra 21.00 Operetna glasba 22.00 Havajske kitare 22.40 Plošče 842 kc London Reg. 12 kW 15.30 Glasba in petje 19.55 Ljudski program 21.05 Nedeljski orkestralni koncert 851 kc Graz 7 kW Celodneven prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kW 11.50 Govor 11.45 Nabožna glasba 12.00 Radio orkester 15.00 Plošče 17.00 Lahka glasba 18.30 Orkester 20.00 Plošče 21.00 Piano 22.15 Violina 923 kc Breslau 4 kW 8.45 Jutranji koncert 9.15 Zvonenje 11.00 Katoliška jutranja slovesnost 12.00 Orkestralni koncert 15.35 Zabavni koncert 10 kW 17.45 Evangel. cerkveni koncert 18.25 Koncert moškega zbora 20.00 Operna glasba 21.10 Baletna glasba 22.55 Plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 9.00 Praga 10.00 Simfonični koncert v Brnu 12.00 Praga 14.25 Praga 18.40 Plošče 19.00 Koucert orkestra 19.50 Praga 20.10 Praga 21.10 Slovaški večer 22.20 Mor. Ostrava 1127 kc Barcelona_ 13.00 Radio sekstet 15.00 Oddaja za dobrodelne ustanove 18.00 Pl-enos opere 20.15 Radio orkester 21.05 Plošče 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 9.00 Praga 10.00 Simfonični koncert v Brnu 12.00 Praga 14.30 Praga 19.00 Koncert 19.30 Praga 20.10 Praga 21.10 Bratislava 22.20 Radio orkester 1157 kc Leipzig 4 kW 9.00 12.00 15.00 14.30 16.50 18.00 19.30 20.00 Jutranja svečanost Koncert ork.: Ples v simfoniji Plošče Komorna glasba Delavski pevski zbor Koncert Stare narodne pesmi Berlin (prenos opere) Ponedeljek, 10. novembra 698 kc Beograd 2-5 kW 12.45 Opold. koncert Radio orkestra 13.30 Novice 16.00 Plošče 17.30 Narodne; kvartet 19.30 Francoščina 20.00 Narodni napevi 20.30 Klavirski koncert (ga. Jelena Nenadovič) 21.00 Jugoslov. pesmi (poje ga. Miroslava Binicki) 21.30 Novice 21.50 Radio orkester Zagreb 0-7 kW 977 kc 12.20 Nasveti za kuhinjo 15.50 Novice 17.00 Prenos zvočnega filma 18.30 Dnevne vesti 19.25 Književna ura 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos iz Prage 22.00 Novice 22.10 Po tujih postajah 160 kc Hilversum 6-5 kW 10.10 Radio kvintet 11.40 Koncert 14.10 Orgle 15.10 Prenos koncerta iz Amsterdama 17.10 Vojaška godba 18.40 Plošče 19.41 Orkester in zbor 20.40 Radio orkester 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 13.15 Orkestralni koncert 15.10 šolska prireditev 16.15 Koncert 17.15 Otroška ura 18.40 Kvartet 19.45 Govori princ Valeški (angleški prestolonaslednik) 20.00 »Izmenjava brigadec, slušna scena 21.00 Govor angleškega ministrskega predsednika J. R. Macdonalda 22.10 Sekstet 23.00 Plesna glasba 207-5 kc Pariš Eliiel 12 kW 17.45 Najnovejše vesti 19.20 Radio koncert 212-5 kc Varšava 12 kW 16.15 Mladinska ura 16.45 Plošče 17.45 Lahka glasba 20.30 »Ciganska ljubezen«, opereta — Schor 25.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Plošče 12.05 Radio kvartet 17.50 Ciganski orkester 19.00 Japonska poezija 19.50 Prenos iz opere (koucert) 563 kc Miinchen 4kW 12.30 Plošče 16.25 Koncert: glasba in petje 17.25 Popoldanski koncert 19.55 »Salome«, drama v 1 dejanju 581 kc Dunaj 15 kW 7.00 Poročilo o izidu volitev 11.00 Plošče 15.20 Popoldanski koncert 17.00 Glasbena otroška ura 19.00 Slikarji XIX. stoletja v Franciji, III. 19.35 Pestro in veselo 20.00 Koncert: violina 21.00 Simfonični koncert 22.50 Plošče 599 kc Milan 7 kW Torino 7 kW 1031 kc 12.15 Glasba 16.55 Otroški kotiček 19.50 Vesela glasba 20.30 Plesna glasba 21.00 Pestri koncert 22.00 Simfonični koncert, nato Jazz orkester 608 kc Oslo 60 kW 16.30 Plošče " 17.30 Salonska glasba 20.30 Piano 20.05 Komorna glasba 616 kc Praga 5 kW 11.15 12.30 16.20 16.30 18.10 19.20 21.00 21.30 22.00 Plošče Koncert orkestra Ženska ura Prenos koncerta iz Plzna Socializem in kapitalizem v Ameriki (Delavska ura) Prenos iz Brna: Radio kabaret Norveške pesmi Ruski orkester »Guslar« Mor. Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Martinov večer, šolska prireditev 17.50 Popoldanski koncert 20.00 I,,ahka glasba. - Vmes proslava sv. Martina 680 kc Rim 50 kW 12.45 Radio kvintet 17.00 Koncerdt opernega orkestra 21.05 Lahka glasba 716 kc Berlin 4kW 14.00 Plošče 16.50 Klavir 17.30 Mladinska ura 18.15 Higijena in moda 18.40 Vesela glasba 19.30 Pevski koncert 21.15 Sprehod po Nemčiji 22.30 Plesna glasba 734 k c Katovice 10 kW 16.15 Mladinska ura 16.45 Plošče 17.45 Lahka glasba 18.15 Književni četrt 20.30 Opereta 23.0O Poljska liberatura 19. stoletja (v angleščini) 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Koncert 17.00 Orgle, violina, pesmi 18.30 Plesna glasba 18.55 Argentinski orkester 20.00 Operetna glasba 21.00 Koncert (Philips) 22.00 Koncert vojaške godbe 22.30 Melodije 23.00 Simfonija orkestr« 842 kc London Reg. 12 kW 12.00 Koncert 13.00 Lahka glasba 15.20 Ljudski spored 17.15 Plesna glasba 18.40 Kvintet 19.45 Daventrv 5 xx 20.35 Pianoforte 21.00 Ljudski spored 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Do 21.00 prenos z Dunaja 21.00 Veselo in resno iz življenja Ludvika Thoma Torek, 11- novembra 871 kc Bucarest 12 kW 17.00 Radio orkester 18.30 Koncert Radio orkestra 19.10 Znanstveno predavanje 20.00 Plošče 21.00 Komorna glasba 923 kc Breslau 4 kW 16.00 Pesmi 19.00 Večerna glasba 20.30 Koncert 21.30 Predavanje: Verski socijalizem 1076 kc Bratislava 12 kW 12.30 Praga 16.30 Koncert orkestra 17.30 Pianoforte 18.00 Komorna glasba 19.20 Radio kabaret v Brnu 21.00 Praga 22.20 Mor. Ostrava 1127 kc Barcelona 10 kW 13.00 Radio sekstet 15.00 Oddaja za dobrodelne ustanove 18.00 Trio 19.00 Plošče 21.20 Koncert 22.05 Komorna glasba 22.30 Plošče 23.20 Izbrane plošče 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 12.30 16.30 18.00 tS.IO 18.35 19.20 21.00 22.20 1157 Praga Kavtet . Plošče Delavska ura Violina in piano Prenos iz Brna: Radio kabaret Praga Orkestr. koncert 4kW kc Leipzig 12.00 Plošče U. 15 Otroška ura 16.30 Radio orkester 19.15 Koncert vojaške godbe 20.15 Koncert zbora 21.00 Slušna drama, nato zabavna in plesna glasba 698 kc Beograd 2-5 kW Francoski dan 9.00 Slavnostna akademija 10.45 Odkritje spomenika na Kali- megdanu 12.45 Radio orkester 13.30 Novice 16.00 Plošče 17.05 Koncert ni govor Pamladka rdečega križa 17.30 Plošče 19.30 šola in starši 20.00 Prenos slavnostnega koncerta iz narodnega gledališča; nato poročila in plošče 977 kc Zagreb 0-7 kW 10.40 V spomin padlim: Smetana: Trio za klavir v g-molu: 1. stavek: Largo e mesto 10.50 Govor 11.00 Dve minuti tišine 11.02 Smetana: Trio za klavir v g- inolu: 2. in 3. stavek 12.20 Nasveti za kuhinjo 12.30 Plošče 13.30 Novice 17.00 Glasba 18.30 Novice 20.30 Komorna glasba: kvartet 21.30 Jazz-orkester 22.38 Poročila 22.40 Plošče 160 kc Hilversum 6-5 kW 11.41 Koncert 15.40 Plošče 16.10 Pianinski koncert 16.40 Otroški zbor 17.10 Koncert 20.25 Koncert: vmes kitara in poročila 25.15 Plošče 193 kc Daventry 5xx 25 kW 10.30 Spominska prireditev 12.00 Koncert 13.00 Lahka glasba 18.40 Kvartet 20.00 Proslava britanske legije 21.20 In memoriam« 1914—1918 207-5 kc Pariš Eiffel 12 kW 18.00 Prenos iz Strasburga 19.35 Radio koncert Pester spored 212-5 kc Varšava 12 kW 10.15 Nabožna glasba 15.40 Mladinska ura 18.00 Koncert 19.05 Plošče 20.00 Opera 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert vojaške godbe 12.05 Koncert 17.30 Plošče 20.00 Zabavni večer 21.30 Pianinski koncert 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Plošče 15.10 Gospodinjska ura 17.25 Popoldanski koncert 19.30 Zborno petje 20.25 Zabavni koncert Radio orkestra 22.00 Orgle 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Plošče 12.00 Opoldanski koncert 15.20 Plošče 19.35 Zabavni koncert 21.00 Koncert 21.40 Komorna glasba 22.40 Plošče 599 kc Milan 635 kc Langenberg 13 kW 7kW 1031 kc Torino 7kW 12.15 Pestra glasba 16.35 Otroška ura 17.00 Plošče 19.30 Glasba 21.00 »Turandot«, opera, Puccini 608 kc Oslo 60 kW 17.00 Koncert orkestra »Cecil« 19.00 Narodna glasba 20.00 Prenos iz gledišča 616 kc Praga 5 kW 11.15 Plošče 12.30 Radio orkester v Brnu 16.30 Bratislava 17.30 Otroška ura 19.20 Slušna igra 20.00 Uvod h koncertu 20.10 Koncert nabožne glasbe 22.20 Koncert orkestra, nato čas, poročila, šport 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Operetna glasba 21.00 »Zenitev«, Gogol 680 kc Rim 50 kW 13.30 Koncert lahke glasbe lf.00 Koncert 20.32 Plesna glasba 21.05 Pestri koncert 716 kc Berlin 4 kW 16.30 Klavir (kvinteti) 17.30 Mladinska ura 19.00 Plesna glasba 21.00 Koncert 734 kc Katovice 10 kW 15.40 Mladinska ura 16.00 Koncert 19.40 Književni četrt 20.C0 Opera 788 kc Toulouse 8kW 17.00 Violinčelo 18.30 Plesna glasba 18.55 španske pesmi 20.00 Vojaška godba 21.00 Koncert 22.00 Prenos glasbe iz kavarne »Sion« 23.10 Popevčice 23.30 Orkester 842 kc London Reg. 12 kW 10.30 Daventrv 5 \\ 12.00 Instrumentalni koncert 14.00 Radio orkester 17.15 Plesna glasba 18.40 Koncert vojaške godbe 20.00 Orkestralni koncert 21.00 Ljudski spored Sreda, 12. novembra 851 kc Graz 7 kW Prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kW 17.C0 Romunska glasba 18.30 Koncert orkestra 20.00 Plošče 21.00 Radio orkester 21.15 Petje 22.15 Radio orkester 923 kc Breslau 4kW 15.35 Otroška ura 16.45 Zabavna glasba 18.10 Katoliško pojmovanje države (dr. J. Rassmann) 20.30 Koncert 1076 kc Bratislava 12 kW 12.30 Radio orkester v Brnu 16.00 Simfonični koncert 16.30 Orkestr. koncert 17.50 Plošče 18.00 Operetna glasba 19.15 Prenos iz Prage do konca, vmes poročila 1127 kc Barcelona 10 kW 13.OC Radio sekstet 17.30 Trio 21.00 Prenos opere 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 12.30 Radio orkester v Brnu 16.30 Orkestr. koncert 19.20 Praga do konca 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Radio orkester 21.30 Simfoničui orkester 698 kc Beograd 2-5 kW 12.45 Radio orkester 13.30 Novice 16.00 Plošče 17.05 Otroška ura 17.30 Radio orkester 19.30 Prenos iz dunajske opere (Der Rosenkavalier, R. Strauss) 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Nasveti za kuhinjo 13.30 Vreme iu novice 17.00 Otroška ura 18.30 Novice 19.55 Vreme, sneg 20.10 Baročna komor, glasba v Nem- čici (I. večer histor. glasba) 22.00 Vreme in novice 22.10 Zvočni film 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 12.00 Govor angleškega kralja ob otvoritvi indijske konference 13.00 Lahka glasba 15.30 Simfonični koncert 18.40 Kvartet 20.00 Simfonični koncert 22.25 Plesna glasba 207-5 kc Pariš Eiifel 12 kW 17.20 Radio orkester 20.15 Orkestralni koncert 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 Plošče 16.45 Plošče 17.45 Ljudski koncert 19.25 Plošče 20.30 Koncert solistov 22.15 Plošče 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert 12.05 Orkestr. koncert 17.00 250 letnica »Comedie Frantaise« 17.30 Orkestr. koncert 19.30 Prenos opere, nato cig. glasba 563 kc Miinchen 4 kW 16.25 Popoldanski koncert 17.25 Otroška ura 20.00 »Cirkuška princesa«, opereta v 3 dej.. E. Kalman; nato plesna glasba do 24.00 581 kc Dunai 15 kW 11.00 Zvezna himna, nato govori predsednik W. Miklos 11.15 Koncert orkestra 15.05 Popoldanski koncert 19.00 >Die rote Gred«, opera v treh delih, J. Bittner 599 kc Milan 1031 kc Torino 7 kW TkW 12.15 Pestra glasba 17.00 Plošče 19.30 Vesela glasba 20.30 Plesna glasba 21.00 ^Končno vendar sami«, opereta v treh dejanjih, Fr. Lehar 608 kc Oslo 60 kW 17.00 Koncert orkestra »Cecilt 20.00 Radio orkester 22.05 Petje 22.35 Plesna glasba 616 kc Praga 5kW 12.30 Bratislava 19.20 Prenos opere iz Bratislave 21.30 Plošče 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koucert 17.50 Popoldanski koncert 20.00 Večerna glasba 20.55 Ludvik Thoma 680 kc Rim 50 kW 12.45 Radio kvintet 13.30 Radio kvintet 17.00 Pestri koncert 21.05 Prenos iz gledališka 716 kc Berlin 4kW 14.00 Plošče 16.30 Koncert 20.C0 Zborno petje 21.10 Simfonični koncert 734 kc Katovice 10 kW 16.15 Otroška in mladinska ura 16.45 Plošče 17.45 Ljudski koncert 18.45 Književni četrt 20.J0 Koncert solistov 22.15 Plošče 23.00 Iz nabiralnika 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Koncert Radio orkestra 18.30 Plesna glasba 18.55 Popevke 20.00 Simfonični orkester 20.30 Operetna glasba 21.00 Koncert 23.00 Pestra glasba 842 kc London Reg. 12 kW 13.30 Radio orkester 18.40 Orkester 20.35 Koncert orkestra 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kW 21.00 Harfa 21.45 Pet je 22.15 Violina 923 kc Breslau 4 k\X 19.00 Koračnice in valčki 20.30 Zabavni večer 21.45 Koncert 1076 kc Bratislava 12 kW 19.20 Uvod k prenosu 19.30 Prenos opere: »Ugrabljanje iz harema«, Mozart Cefatek, 15- novembra 698 kc Beograd 2-5 kW 12.45 Narodne pesmi s kitaro 13.30 Novice 16.30 Radio orkester 19.30 Francoščina 20.00 Zdravstveno predavanje 20.30 Radio orkester 21.30 Narodni dueti (pojeta gdč. M. Bošnjakovič in g. B. JSikolič, člana beograjske opere) 22.00 Novice 22.20 Koncert balalajk 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Nasveti za kulti 11 jo 13.30 Novice 17.00 Koncert balalajk 18.30 Novice 19.10 Kulturne in društvene vesti 19.20 Uvod k prenosu 19.30 Prenos iz Ljubljane: opera 160 kc Hilversum 6-5 kW 19.41 Radio orkester 21.10 Koncert 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 18.40 Kvartet 19.45 Koncert vojaške godbe 22.20 Plesna glasba 207-5 kc Pariš Eiffel 12 kW 17.45 Najnovejše vesti 19.20 Radio koncert 212-5 kc Varšava 12 kW 17.15 Virgilova poezija 17.45 Komorna glasba 22.15 Violina 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 17.40 Petje, violinčelo. piano 19.50 Komedija, nato cigan, glasba 563 kc Miinchen 4 kW 17.25 Popoldanski koncert 21.00 Komorna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 12.00 Opoldanski koncert 19.35 Zabavni koncert 20.30 Slušna igra 22.05 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 12.15 Jazz orkester 19.30 Pestra glasba 20.30 Plesna glasba 21.00 Prenos opere ali operete 608 kc Oslo 60 kW 17.00 Koncert orkestra sCecil« 20.30 Koncert: zbor in orkester 616 kc Praga 5kW lf>.30 Orkestr. koncert 20.30 Mor. Ostrava Petek, 14. novembra 698 kc Beograd 2-5 kW 17.30 Narodne na harmoniko 20.00 Radio orkester 20.30 Violina in klavir 21.30 Arije in dvospevi (ga. M. Za-ludova in g. Zdenko Knittl, člana beogr. opere) 22.50 Prenos iz restavracije »Cleridge« 977 kc Zagreb 0-7 kW. 17.00 Glasba v kavarni Cosso 18.30 Novice 22.40 Lahka večerna glasba 1127 kc Barcelona lokVt 13.00 Radio sekstet 17.30 Trio 19.00 Plošče 21.05 Radio orkester 22.05 Koralni koncert 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 12.30 Bratislava 18.20 Plošče 19.20 Bratislava 21.30 Plošče 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Ploščo 19.30 Plesna glasba 21.30 Legende in balade 21.00 Simfonični koncert 22.20 Orgelski koncert 635 kc Langenberg 13 kW 17.30 Popoldanski koncert 21.00 Simfonični koncert, nato plesna glasba in poročila 680 kc Rim 50 kW 17.00 Vokalni in instrum. koncert 21.05 Violin, koncert (Arrigo Leroto) 716 kc Berlin 4kW 17.30 Mladinska ura 19.30 Koncert iz Konigsberga 20.35 »Timon iz Aten«, slušna igra 734 kc Katovice 10 kw 17.45 Ljudski koncert 18.45 Književni četrt 20.30 Lahka glasba 22.15 Koncert 23."00 Glasba 788 kc Toulouse 8 kW 17.00 Koncert orkestra 18.30 Plesna glasba 21.00 Operna in operetna glasba 23.30 Orkester 842 kc London Reg. 12 kW 21.15 Koncert: violina 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kW 18.30 Orkester 19.00 Predavanje 21.00 Simfonični koncert Radio orkest. 21.45 Petje 22.15 Radio orkester 923 kc Breslau 4 kW 18.10 Socijalistično pojmovanje države (dr. S. Marek) 20.30 Slušni prizori 21.55 Operetna glasba 22.45 Zabavna in plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 16.30 Koncert iz Brna 17.50 Orkestr. koncert 19.20 Radio orkester 1127 kc Barcelona iokW 13.00 Radio sekstet 17.30 Tercet 18.00 Otroški kotiček 21.00 Prenos opere 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 16.30 Koncert v Brnu 20.30 Kabaretni večer 1157 kc Leipzig 4 kW 16.30 Koncert zabavne glasbe 19.30 Operetna glasba 20.30 »Timon iz Aten«, tragedija, prenos iz Berlina 207-5 kc Pariš Eillel 12 kW 19.20 Simfonični koncert 212-5 kc Varšava 12 kW 20.15 Simfonični koncert 545 kc , Budapest 20 kW 17.30 Ogrske pesmi 19.00 Koncert vojaške godbe 563 kc Munchen 4 kW 20.45 »Pvgmalion«, komedija v 5 dej., B. Shaw 581 kc Dunaj 15 kW 17.30 Glasbena mladinska ura 19.35 Kvartet 20.30 J. Kepler: 300 letnica njegove smrti 21.00 V spomin mojstru dunajske glasbe Karlu M. Ziehrer (f 14. nov. 1922) 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 21.00 Simfonični koncert 22.00 Komedija, nato Jazz orkester 608 kc Oslo 60 kW 18.00 Kvintet in saksofon 20.00 Literarna kronika 20.30 Koncert 616 kc Praga 5 kW 19.35 Pol ura eksotične glasbe 20.00 Koncert češke Filharmonije 21.00 Proslava 260 letnipe smrti J. komenskvga — koncert 22.20 Mor. Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Lahka glasba 680 kc Rim 50 kW 17.00 Orkestralni koncert 21.05 »Paganini«, opereta v treh dej. Fr. Lehar /16 kc Berlin 4 kW 19.30 »Viceadmiral«, opereta v dveh dejanjih. Millocker 21.50 Violinčelo in orkester, nato pa plesna glasba 734 kc Katovice 10 kW 18.45 Književni četrt 20.15 Simfonični koncert Filharmonije 23.00 Iz nabiralnika Sobota, 15, novembra 977 kc Zagreb 0-7 kW 13.30 Vreme, Novice 17.00 Radio orkester 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos iz Beograda: opera 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 21.35 Orkestralni koncert 22.30 Plesna glasba 207-5 kc Pariš Eillel 12 kW 19.20 Shakespearejeva dela, prirejena za radio 212-5 kc Varšava 12 kW 20.30 Koncert lahke glasbe 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 12.05 Ruske balalajke 21.15 Orkestr. koncert 563 kc Miinchen 4 kW 19.30 Pesmi in arije 22.00 Plesna glasba do 0.30 581 kc Dunaj 15 kW 17.00 Slavni šahisti VT. 20.30 »Jesenski manever«, opereta v 3 dej., E. Kalman 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 19.30 Lahka glasba 21.00 Prenos operete, nato Jazz ork. 608 kc Oslo 60 kW 20.00 Radio orkester 22.50 Plesna glasba (plošče) 616 kc Praga 5 kW 19.20 Kvartet 20.30 sKomična debata« (švejk in Kro- pal, prenos iz Brna) 22.25 Mor. Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW 22.40 Plesna glasba 0.30 »Zabava pri g. Gevinler«, opereta, Offenbach 680 kc Rim 50 kW 17.00 Vokalni in instrum. koncert 21.05 Veliki pestri koncert 716 kc Berlin 4kW 18.30 Kako se ubranimo motenj pri radiju? (Dr. Fried. Conrad) 788 kc_Toulouse 8 kW 17.00 Razna glasba 18.30 Plesna glasba 18.55 Simfonični orkester 21.00 Orkester 842 kc London Reg. 12 kW 21.00 Koncert vojaške godbe 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 k\V Prenos z Dunaja 871 kc Bucarest i2kW 17?00 Lahka glasba 18.30 Orkester 20.30 Plošče 21.00 Operetni večer 923 kc Breslau 4 kW 19.00 Večerna glasba 20.15 »Vijolice z Montmartre«, opereta, Kalman 1076 kc Bratislava 12 k\V 12.30 Radio orkester v Brnu 21.00 J. Komenskv (Proslava 260 letnice njegove smrti, koncert) 22.20 Mor. Ostrava 1127 kc Barcelona 10 kW 13.00 Koncert seksteta 21.05 Radio orkester 22.05 Koncert orkestra 1140 kc Mor. Ostrava i0kW 12.30 Radio orkester v Brnu 18.40 J. Kepler: 300 let. njegove smrti 21.00 J. Komenskv: 200letn:ca njegove smrti: prenos iz Brna 22.20 Ljudska glasba, Radio orkester 1157 kc Leipzig 4 kW 16.30 Koncert simfoničnega orkestra 19.30 Radio orkester 21.00 Slušna igra 20.00 Koncert orkestra 21.10 Veseli večer, ples jJ4 kc Katovice 10 kU 18.45 Književni četrt 23.00 Plesna glasba 788 kc Toulouse 8 kW 19.45 Napevi in pesmi 21.00 Koncert 22.45 Argentinski orkester 842 kc London Reg. i2kW 21.00 Komorna glasba 22.00 Kvintet 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Do 18.00 prenos z Dunaja 18.00 Vpliv humusa na gozdna tla 18.30 J. Kepler v Grazu (ob 200 let. njegove smrti) Od 19.00 do konca prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kW 17.00 Lahka in romunska glasba 18.30 Orkester 19.00 Radio orkester 21.00 Opera 923 kc Breslau 4 kW 17.55 J. Kepler, 300 let. njegove smrti 18.20 Klasične operete 21.10 Zabavni večer 1076 kc Bratislava 12 kW 12.30 Koncert orkestra 16.30 Koncert 20.30 »Komič. debeta«. prenos iz Brna 22.25 Mor. Ostrava 1127 kc Barcelona 10 kW 13.00 Radio sekstet 17.30 Trio 21.05 Radio orkester 1140 kc Mor. Ostrava M>kW 12.30 Bratislava 16.30 Koncert v Brnu 18.30 Ljudska glasba 21.30 »Komično debata«, prenos iz Brna (Švejk in Kropel) 22.25 Koncert 1157 kc Leipzig 4 kW 16.00 Mladinska ura 16.30 Radio orkester 19.30 Plesna glasba 20.30 Kabaretni večer NAŠ OSNOVNI TEČAJ Pojm, ki ima v elektriki veliko važnost, je kapaciteta. Predstavljati si moramo pod pojmom kapaciteta lastnost dveh vodnikov, ki jih loči med seboj nevodnik — dielektrikum — da sprejemata pri napetosti električno energijo in jo nabirata. Kapaciteta ima tudi svoje mere, in sicer je praktična tehnična enota 1 Farad. Ker pa je ta mnogo prevelika, rabimo le enoto 1 MF (mikrofarad) — 1 milijoninko fa-rada. Kapaciteto 1 Farad mi da kroglja s premerom 18 milijonov km. Enota kapacitete je sicer centimeter, t. j. ona kapaciteta, ki jo ima kroglja s polmerom 1 cm. Število pa, ki pove, za kolikokrat postane kapaciteta večja, če volimo mesto zraka drug dielektrikum, imenujemo dielektrična konstanta. Kapaciteto pa lahko ustvarimo v kondenzatorju, t. j. pripravi, ki jo sestavljata dva izolirana vodnika. Splošno pa si mislimo pod kondenzatorjem pripravo, ki nam da lahko v razmeroma majhnem prostoru veliko kapaciteto, če primerno namestimo dva vodnika z veliko ploščino. Ploščni kondenzator ima plošči kot vodnika. Velikost kondenzatorjev, ki jih merimo oo kapaciteti, označujemo v cm ali MF. Še tretji pojm, ki je bistven za elektriko sploh, v odločilni meri tudi za radio, je induktiviteta. Predstavlja nam lastnost vodnika, predvsem žičnega, in sicer nagromadita v svoji okolici, pa tudi v svoji notranjosti magnetično energijo; seveda velja to le takrat, če teče skozi vodnik tok. Indukcija, ki jo pa povzroči lastno polje, imenujemo s a -moindukcijo. Indukcijo merimo v Henry-jih, ki je pa velika enota. Zato praktično rabimo le tisočinko mH (mili-heury) ali celo milijoninko MH (mikro-heury). Lahko pa izražamo lastno indukcijo tudi v centimetrih, pripomniti pa moramo, da ta navedba v centimetrih nima niti najmanjše zveze s kakšno dolžino. Tuljava je vsak vodnik, ki je zvit v več ovojev. Indukcijska tuljava je torej v tuljavo zvit vodnik, čigar indukcijo izrabimo. Dušilna tuljava je tudi indukcijska tuljava in tok, ki teče skozi njo, ustvarja jako magnetično polje. Tuljava pa ima veliko samoindukcijo, ki ima smisel zadrževati tok, ona torej duši pritekajoči tok. Variometer sestoji lahko samo iz ene, lahko pa tudi iz več tuljav, čijih induktiviteto lahko trajno spreminjamo. Pri lastnem in prostem niha-n j u določijo frekvenco in dušenje le lastnosti in ne zunanja elektromotorična sila. Pri osnovnem lastnem nihanju pa imamo najnižjo frekvenco vodnika. Višja nihanja in višja lastna nihanja kakega vodnika so vsa lastna nihanja izvzemši osnovnega. Izsiljeno nihanje pa je nihanje vodnika, čigar frekvenco ne določijo le njegove lastnosti, temveč tudi neka zunanja elektromotorična sila. Uglaševanje pomeni nastavljanje na gotovo frekvenco. Uglasim torej svojo napravo na kakšen val, če ustvarim v nihajnem krogu svoje naprave isto, t. j. resonančno nihanje z zunanjim valom. Pri vezavah anten s konstrukcijo radio-naprave slišimo o aperiodičnem ali periodičnem vezanju, pa tudi drugod imamo lahko eno ali drugo vezavo. A p e r i o -d i č n o je antena vezana pri oni radio- napravi, kjer antena in zemlja nista vezani direktno z antenskim nihajnim krogom, ampak induktivno preko tuljave, kjer ima sledeč vrstni red: antena—tuljava—zemlja v zaporednem (serijskem) stiku, induktivno pa je vezana s to tuljavo, ki ima po navadi malo ovojev, tuljava z več ovoji, ki je že sestavni del antenskega nihajnega kroga. Imamo pa tudi tkzv. aperiodične kroge, ki nimajo lastne frekvence v delujoči ali obratni frekvenci, pa tudi v bližini te ne. Kožni pojav, z angleškim nazivom skiu-efekt, je precej važen v elektriki sploh, pojavlja se pa tudi pri radiu. Z njim označimo izpodrivanje toka na površje vodnika, pri tuljavah pa na zunanjo stran, ki je tem večje, čim bolj narašča frekvenca. Tudi pojem vezava moramo dobro poznati. Je to pač zveza dveh ali več nihajnih krogov med seboj, in sicer taka, da se morejo prenašati med njimi nihanja. Razločujemo pa po načinu induktivno, kapacitivno in galvansko vezavo. Pri induktivni so krogi, ki jih hočemo med seboj vezati, vezani po magnet-n i h silnicah (preko tuljave), pri kapa-citivni pa po električnih (preko kondenzatorja). Galvanska vezava je direktna, pri njej vežemo sprejemni krog direktno z antenskim. Po stopnji pa ločimo prosto in trdno vezavo. Vezava je tem t r d n e j -š a, tem ožja, čim več ovojev ima tuljava v sprejemnem krogu. Sprejemni krog pa tvorita antena in eventuelno kakšna tuljava ali kondenzator ali oboje v vodu med anteno in antenskim nihajnim krogom v radionapravi sami. Stopnja vezave nam pove, kako jaka je vezava med dvema krogoma, leži pa med mejami 0 in 1; torej je 100% = absolutno trdna vezava. Nihanja vezave so vsa možna lastna nihanja naprave, ki sestoji iz dveh ali več med seboj vezanih krogov. Število teh nihanj je v splošnem enako številu krogov. ŠAH B. (za amaterje) Partija štev. 1. (Igrano na mojsterskem turnirju v Frank-furtu a /M.) Beli Przepiorka, Črni Colle. 1. Sgl — )3 Sg8 — t6 2. d2 — d4 e7 — e6 3. e2 — e3 b7 — b6 4. Lfl — d3 Lc8 — b7 5. Sbl — d2 ......... Mala rokada poleg c2 — c4 in Sbl — c3 se je tu pokazala kot znatno zasta ela. 5........ c7 — c5 6. 0 — 0 Sb8 — c6 7. c2 — c3 Dd8 - c7 8. Tfl — el Ta8 — c8 Beli igra brez pravega načrta, kar ima za posledico, da pride črni do napada. V poštev pride sedaj e3 — e4. 9. Sd2 — f 1 d7 — d5 10. Lcl — d2 Lf8 — d6 11. Tal — cl 0—0 12. d4 X c5 ........ Po tej potezi ima črni v sredini dob^ chance za razvoj. 12................Ld6 X c5 13. c3 — c4 d5 — d4 1 14. a2 — a3 a7 — a5 ! Vse poskuse belega, da bi se osvobodil mu črni prepreči: 15. e3 — e4 Lb5 — d6 ! 16. Sfl — g3 Sf6 - d7 17. Ddl — e2 Tf8 - d8 18. Ld3 — bi Sd7 — e5 19. Sf3 X e5 Sc6 X c5 20. Kgl — hI a5 — a4 21. I e2 — dl Dc7 — c6 Obkoljevanje postaja vedno učinkovitejše. Črni lahko svobodno napada, medtem ko je beli v svojem razvoju močno omejen. 22. Sg3 — e2 Ld6 — b8 23. Ld2 - f4 d4 — d3 24. Se2 — gl Se5 X c4 25. Lf4 — d2 Dc6 — d6 26. Sgl — f3 Sc4 X b2 Beli se vda 1 Kraljica je izgubljena Končna pozicija izgleda sledeče : (Urejuje Bogo Pleničar). A, (ia začetnike) Notacija šahovskih figur ali šahovska abeceda. Ker Jugoslovani in torej tudi Slovenci še nimamo lastne nctacije za šahovsk • figure, zati se poslužujemo nem ke šahovske abecede, ki je tudi sicer običajna v mednarodnem š hovskem svetu K znači kralj (konigl; D kra'jica ali dama (Dame); T stolp, toranj (Turml; L letake ali tekač (Laufer) S skakač (Springer), Za pešce ali kmete (Bauer) ni nikake označbe. X znači da se vzame nasprotnikova figura ; -f- znači da je kralj v šahu ali da je bil dan šah ; znači šah — mat; ~ znači poljubna poteza. Če je pešec dosegel zadnjo vrsto in s tem napravil takozvano met-morfozo označimo koncem poteze figuro, v katero se spremeni dofični pes c z začetno črko: n. pr. a7 — a8D. kar pomeni, da se je pešec, ki je dosegel polje a8 spremenil v kraljico ali damo. 0-0 znači malo rokado in 0-0-0 veliko rokado 1 znači dobro in ? slabo potezo. abcdefgh Šahovske prispevke za Radio Vestnik naj se pošilja na naslov: Radio — Ljubljana, (Šahovska rubrika). V Avstraliji .30, maja t. 1. je bilo v Avstraliji prijavljenih 311.322 aparatov, ki se razdele na posamezne pokrajine tako-le Victoria 141.081, Novi Wales Spodnji 110.662, Queensland 22.797, Juž. Avstralija 25.448, Zapadna Avstralija 5552, Tasmanija 5762. PLOŠČE Homocord Poslušal sem tri izmed Bučarjevih plošč, a sem se moral pveriti, da smo na resničnih šansonistih Slovenci res reveži. Človek, ki je kdaj slišal pariškega pouličnega pevca, ki pozna učinkovite nemške šlagerje in angleške songs na ploščah, se ob brezbarvnih, monotonih Bučarjevih ploščah iskreno dolgočasi. Človek ne ve, ali hoče Bučar ustvariti ljubljanski šlager, ali »narodno« šaljivk^. (?) ali čitalniški kuplet . . . »To sicer obžalujem, pomagam pa težko«, »Najbolje obe« ter »Zastonjkarska«, na drugi plošči te že pripravijo do takega ugibanja. Vsaj dolgočasne niso »Ne poročite se« ter »Poezija in proza« z »Ljubca s promenade«. Harmonika Ivana Zajca tudi ne nudi nič izrednega (»Castaldo«, celo ponekod netočno, ter »Lojzka«), JEZMKOVil TEČA)i Srbohrvaščina Poučuje dr. M. Rupel. Četrtek 13. novembra ob 17. Tko manje ište, više mu se daje. (Dalje.) Iduči tako zadugo, dodu u jedan grad gde je bio car, i u njega kči od prave krvi hriščanske. Kako dodu u grad, od-mah otidu k caru da prose u njega de-vojku. Kad oni tamo, a dva cara došla VAL OMEGA Izviren slovenski radio roman. Piše ***. 29 (Dalje.) »Dragi moj- imžerajer, verujte mi, da sem skrajno nerad ugodil Kotni-koivi prošn i. Če ne bi s tem ustregel tudi vam, bi prav gotovo ne dovolil izpraznitve stanovanj, ki zelo škodujejo ugledu našega hotela. Želim vama čim več uspeha in zdi se mi, da bo na/bolje, če pokličemo šefa policije dr. Golarja, ki se itak smufca nekje po hotelu. Potem pa lahko začnete . . .« »Ču'j, France, ali ti aparat funkcionira? Veš, zverina si. Jaz skoro nisem mogel upati, da ga boš dokončal. Če nam bo šlo vse drugo tako hitro izpod rok, potem bo ta afera kaj hitro končana.« »Upaijmio! Prepričan sem, da bo vsa stvar kaj1 hitro opravljena, če .je le tvoja s uran j a utemeljena. Jaz sam še sedaj ne morem verjeti, da bi imel Williams s tem kajj opravka. Kje pa bomo postavili aparat? Jaz ne bi hotel, da bi me kdo od teh, ki jih sumiš ti, spoznal. Zato sem se tudi tako oblekel, da bom lahko hitro smuknil v stanovanje, ne d'a bi vzbudil pozornost.« »Kratko ostro trkanje je zadonelo po sobi in takoj nato je vstopil dr Golar. »Pozdravljeni! Ali j« v,se pripravljeno? Če je, potem greste lahko na delo.« »Je, je. Lesar je prav sedaj prinesel potrebno i® najbolj pametno je, da talko} začnemo. Ti, Golar, vzemi no tale kovček in ga ne si v stanovanje, kijer sta da je prose, i metnuli jabuke na sto. Onda i oni svoju jabuku metnu pored onih. Kad ih car sagleda, reče svima koji su se onde desili: »Sta čemo sad: ono su carevi, a ovo su kao prosjači prema njima?« Onda če andeo reči: »Znate li šta? Ovako da uredimo: neka uzme devojka tri lože, pa neka ih posadi u vrtu namjenjujuči koju komu hoče, pa na čijoj loži sutra bude grožde, za onoga neka pode devojka.« Oni svi na to pristanu: devojka posadi tri lože u vrtu i svakomu nameni po jednu. Kad ujutru, a to na loži onoga siro-maha grožde. Onda car nemadne kud, nego da kčer onome bratu najmlademu, pa odmah u crkvu, te se venčaju. Pošto se venčaju, andeo ih odvede u šumu, pa ih ostavi onde, i oni stanu živeti u šumi za godinu dana. A kad se navrši godina, reče Bog opet andelu: »Idi, vidi, kako one sirote žive. Ako teško žive, podaj im bolju hranu.«, Kad andeo side na zemlju, opet se pretvori u prosjaka, pa otide k onome što mu potok teče vinom i zamoli u njega času vina, a on ga odbije govoreči: »Da ja dajem svakome po čašu vina, ne bi toga bilo.« Kad to čuje andeo, prekrsti štakom, a potok poteče vodom, kao i pre, pa onda reče onomu bratu: »Nije to za tebe: idi ti pod krušku, pa čuvaj krušku.« Potom otide andeo odande i dode k onome drugome, što su mu ovce polje prekrilile, i zamoli ga da mu udeli kri-šku sira, a on ga odbije govoreči: »Da ja delim svakome po krišku sira, ne bi toga bilo.« Kad to čuje andeo prekrsti štakom, a to od ovaca prhnu golubovi, pa onda reče onome bratu: »Nije to za tebe; idi ti pod krušku, pa čuvaj krušku « stanovala bogati Amerikanec in njegova žena. Midva z Lesarjem pa prideva za teboj.« »Dobro je. Želim vam veliko sreče in uspeha in vas prosim, da mislite vedno tudi malo na hotel in mi ne napravite kakega škandala,« je poprosil ravnatelj. »Bodi brez skrbi, .saiji ga v lastnem interesu ne smemo. Če izvoha celo zavedo kak. prolkletii reporter in jo spravi v časopisje, potem lahko naredimo križ in želimo ukradenemu aparatu srečno pot, kajti videli ga ne bomo več.« Še kratko sloivo od ravnatelja in dr. Golar je s kovčkom otvoril eksped-icio k Williiamsovemu stanovanju. Kmalu za raji m sta smuknila iz sobe še Lesar in Kotnik. Začela se je predigra k gigantskemu dvoboiju med strojem in človekom. Naglica ni prida. »Kaj pa na ji to pomeni? Pa saj .ni gospod iniženjer odpotoval, ne da bi mi to povedal. Zakalji je iz velikega 'kovčka stresel vse perilo in potne potrebščine, ki sem mu jih pripravila, kar na mizo, Menda nji odšel s praznim kovčkom?« Hitro se je obrnila Anica, Lesarjeva po,strežnica iin začela pospravljati po obednioi ob laboratoriju. -Soba ijie izg.e-dal-a prav tako, kot bi -se kdo selil. Hitro je začela pospravljati razmetano perilo, ki je letža;'® na mizi,. Na o-glu mize je zagledala listek papirja,, ki je bil popisan z bežno pisavo inžerajerjia Lesarja. Hitro je preletela vrstice, ki so ji bile namenjene: Anica! Hitro moram, na Bled! Pospravi, kar sem razvlekel, k-o sem izpraznil kovčelk. Rabil sem ga, da Združeni kapiial proti zatiranju motenj! Motnje v radiu so najbolj neprijetni pomisleki proti radiu kot novemu tehničnemu sredstvu za kulturne, literane in glasbene stike posameznih narodov sveta. Motnje in prekinjanja so šiba božja za vsakega, ki mu radio ni igrača, marveč posrednik duhovnih dobrin. V okrilju nemške državne radio-družbe je zato nastal poseben odbor, ki se mu je poverila skrb za zatiranje motenj. Čisto v nasprotju s temi javnimi interesi pa je sklicala nemška »Zveza elektroindustrij« v Berlin konferenco, na kateri se je izrazila proti zatiranju motenj v radiu. Izjavila se je, da more odpraviti motnje že zvečanje energije posameznih postaj, protestirala je proti doslej uspešnim sodnim postopkom proti motilcem in videla v borbi poslušalcev, ki zahtevajo varovalne naprave na motorjih, težko f i -nančno obremenitev in s tem oškodovanje e 1 ek tro - g o s p o-d a r s t v a. Zahteve poslušalcev so se torej zavračale z argumenti tehnične, pravne in gospodarske narave. Pri konferenci pa so nastopili zastopniki t i s k a v enotni falangi za pravice poslušalcev, ki jim gre za pristojbino, ki jo plačujejo, tudi nemoteno sprejemanje ter pravno varstvo njih interesov. Nastal je torej med industrijo za jaki tok in med radiem opasna borba, ki lahko vodi spričo organiziranega odpora poslušalcev in spričo znane strnjenosti kapitala do opasnih komplikacij. sr-m mogel odnesti aparat, ki ga bodo v hotelu »I.jternational« nuno potrebovali. Lesar.« Strmela je na kratke vrstice in skušala rešiti -uganko, ki se je vtihotapila zadnje dneve v Lesarjevo življenje. Pravijo, da sluge vedno -boljše ve-d-o za skrivnosti -svojih gosp-odartjev, kot pa gospodarji sami. Tudi Anica, iki j-e že leto in dan skrbela kot mati za vse Lesarjeve potrebe do Zadnjih tednov, ni vedela drugega, (kot to, da se inženjer ne briga za nič drugega, kot za sv-oj laboratorij. V zadnjih tednih pa se je zgodila na njem čudovita sprememba. Njeno pozorno -blk-o he kal j hitro opazilo njegovo za-mišljenost. Pri obedih se ni več šalil z njo. Zginil jie smeh iz nje-govih lli-c in mnogokrat se je komaj dotaknil kosila. Čutila je, da se je zgodila z njim važna sprememba in slutila tudi vzroke. Zakaj, tudi d-o nje, ki je le -talko malokdaj prišla na Bled, je prodrla -govorica o čudovitem telepaitu Williamsu in njegovi krasni sestri. Inženjer p-a j-e zadnje čase govoril z njo le o Williamsu in samo o njem. Slutnja, ki ji je že dalj časa Ikradla z usten, prešerni smeh, je dobivala vedno bolj- jasne obrise, dasi je vedela, da so vse -njene misli le sami'a, ji -j-e vendarle stiskalo srce, -ker izginja že sedaj. Počasi je segala po perilu in ga avtomatično zlagala. Dolgo časa ni zapazila, da se leslkeče med: nj-ilm -predmet, ki niti naljmamj ne spada med popotne potrebščine. Konon-o ijli jie ven-dair oko oibviselo na rajem in spoznala je, da leži na mizi nekaj, 'kar gotovo spada h kake-m-u Lesarjevemu aparatu. RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LUKNJANA RADIO KOT $1 6A ŽELITE VISOK v Kvaliteti in NIZIH v ceni Naša Reklamna prodaja ki traja o i 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sle deče radijske sprejemne naprave: 400 ■> 300 i etektorskih aparatov, kompletnih, z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje potrebne, za naplačilo Din 80'-, ter petkratno mesečno plačilo po Din 45--. 200 100 noelektronskih aparatov, kompletnih z elektronko, baterijami, antenskim materjalom ter eno slušalko, za na-plačilo Din 100 - ter osemkratno plačilo po Din 75"-. roelektronskih aparatov „Re;narU", kompletnih, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 volt, finim zvočnikom ter antenskim materjalom, za naplačilo Din 240"-, ter desetkratno mesečno plačilo po Din 180'-. I v Stirielektronskih aparatov „Reinartz" z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27, ter antenskim materjalom, za naplačilo Din 380'-, ter dvanajstkratno mesečno plačilo po Din 280-. Poslužile se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat! Radio Ljubljana 1 JIM JANA Miklošičeva 5 - MARIBOR. Aleksandrova 44