164. številka. Ljubljana, v Četrtek 22. julija 1897. XXX. leto. SLOVENSKINAROD. Uhaja «t*k dan wve4«vf izimli nedelj,« in prasnike tor velja po po6t i prcjeman ra avstro-ogereke 4etole aa vt* loto 15 gld., na pol lota 8 gld., ra Četrt leta 4 gld , za jedeo PUM 1 gld. 40 ta, — £a Ljubljanu bre* pošiljanji na dom aa vse leto 13 gld., ca Četrt leta 8 gld. 80 ki., na jodeci meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 80 ta. ca ftetrt leta. — Za tujo dožele toliko ve«, kolikor pottmna tnafia.. Za o i d i n i la plafinje M od ltiriatopne petit-vrste po S kr., ce se oznanilo j eden k rat tiska, po 5 kr., &t m dvakrat« n po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai uaj ».«• iavole frankirati. — Bokopisi ae t.r vračajo. — Uredništvo in npravmltvo je na Kongresnem trgu it 12. Dp ravniStvu ntj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, omenila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo k XII. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v četrtek, dne 5. avgusta 1897.1. Vnpored: I. Sveta maša ob 9. uri v mestni župnijski cerkvi. II. Zborovanje ob 10. uri. 1. ) Prvomestnikov ns govor. 2. ) Tajnikovo poro ilo. 3. ) Blagajnikovo poročilo. 4. ) Nadzorništva poročilo. 5. ) Volitov jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje dmž-binega vodstva: 1. Ivan Murnik, 2. dr. Ivan Svetina, 3. dr. Josip VoStijak, 4 Andrej Zame j i o. G.) Volitev nadjorništva (5 članov). 7.) Volitev razsodništva (5 članov). Vodstvo družbo sv. Cirila in Metoda Ljubljana, 20. julija 1897. PrvomeBtnik: Podpredsednik: Tomo Zupan. Luka Svetce. l'rf pomit ju : Popolni vspored so bode v kratkem objavil. Nemški znanstveniki — sovražniki kulture. Nedavno tena odkrili so na dunajskem \h»-učilišču kip učenjaka, profesorja, čegar taslnge za napredek vede bo velikanske i a nevenljive. čegar stava je razširjena preko vseh mej sveta. V galerijo neamrtnikov dunajske „alraae matns Rudolfi nae" fu [u i ratili učenjaka, pred čegar duševno velikostjo se klanjajo prvi jezikoslovci, čegar spominu pojo vse priznanje celo oholi, nedosegljivi Nemci. Ta mož j« dika Slovencev, potomec bornega slovenskega kmeta, veliki slavist Fran Miklošič. Moses in tovariši. Spisal Ivan Vodnik. (Konec.) Zunaj, v naravi je simpanz veliko bojazljivejši kakor gorila. V boju z gorilo pa večinoma zmaga, ker je prebrisanajši, inteligentnejši in urnejši. Ljudij ne napada; kadar ea pa poprime s človekom, se ga na vstradi in pogumno začne boj. Veliko prej ka kor šimpauz jo popiha gorila. Gorila ima v vrsti sesalcev drugo mesto. Le »al, da ga I odo skoro iztrebili, kajti domačini ga kruto preganjajo. Vse grozne zgodbe in pripovedke o gorili se zde Garnerju neresnične in izmišljene. Gorila ni sest čevljev visok, ne grize in ne pregiba puškinih cevij, ne napada in ne trga svojih žrtev s zobmi; vsa to, misli Garuer, so zanesla le galsko pretirana poročila v knjige Gorila je izkušen gozden mož; kadar gre po gozdu, ne dela nemira in bnipa, ampak stopa tiho in mirno. Vsak Človek dela gotovo Šestkrat večji šunder kakor gorila. Zato vidi tako malo potovalcev gorilo. Le izvanredna pazljivost je pomagula Garnerju, da je vidtl tropo goril. Ne da bi te ganil, je žiel Pri odkritju njegove Gobe, ki ostane bodrilo in ponos vseh slovanskih vseučiliščnikov dunajske univerze, je govoril slavnostni govor Miklošičev najgenijalnejši učenec in sedanji najuglednejši s'a vist, Hrvat, dvorni sretnik in profesor dr. Vatrcslav J a g i č. In ta mož je izustil tedaj o veliken Miklošiču besede : .Naloga velikih in pravih telentov j« : iskati in kazati svetu one momente, ki narode združujejo, ne pa povdarj&ti tega, kar jih loči in razdru ž u j e * To je bilo g>e!o v vsem delovanju Miklošiča in t) je geslo njegovemu prvemu učencu, J a g i ču. In kdo bi mu mogel ogovarjati? Visoko c»d strankarskim prepirom, daleko vzvišen nad ia?bur-jajočimi prepirkami prt fesijonalnib pol tikov in po-litikuuov sedi na svojem prv-stclu miren in stvarca znanstvenik, po duhu aristokrat, po srcu pa btadm kip. In kot tak vidi pred seboj jedeu sam smoter: napredek in izčrpanje dotične vednostne stroke, kateri je posvetil vse dni svojega življenja. Taki bo pravi učenjaki in le taki sodijo na vfeeučdiŠke stolice. Prepon a dnevna vprašanja, politične spletke in diplomatska zakulisna splotkarenja nimajo prostora v sobi znanstvenika , velike, vse vere in vse narodnesU ob^zajoče ideje, ^etnu svetu baenujoča vprašanja imajo svoj izvor, pa tudi svojo rešita? na mizi resničnega znanstvenika. Skratka: znanstvenika naloga je, biti politično indiferentan, zlasti pa ne nacijonalno fanatičen. Zvest sin svojemu narodu, pri (em pa brez sovraštva do dragih mrodov, katerim ž:-Ii in skn§'. pridobiti prav vso isto kul turo, kakcrš.io uživa njegova domovina, tak mora biti znanstvenik. K alt ura je m^jnarodna, in prav taka mera biti „politika8 pravega znanstvenika, iščočega vedoo le momentov, ki družijo vse narode, a nikdar ne povdarjajoČega onega, kar jih ne le loči, nego ce!6 hnjska v mejsfbojne strastne prepire. Tak znanstvenik je bil Miklošič, in zato mu ve slavo ves svet, ki ne gleda v njim lo — Slovana. — Ti dni pa j- zagledala beli dan adresa nem s j-h vsaučilišć m :i { refenorjev, izražujoča najgorkejšo v svoji kletki i a opazoval. Tiho se mu je približal do par metrov velik gorila, postavil se skoraj na-v pik. pohesil spodnja usta — zelo karakteristično — stegnil skozi zobe jezik, in se je menda ze'o čudil nenavadni prikazni. Zopet dtugič se je približala samica. Na hrbtu, „štuporama" je nosila mladiča Pri Garnerju je bif ravno pes, ki je glodal kost. Obstala je, gledala na pol bsječe, na pol predrzno — prava tatica. Fes ni zapazil ničesar, in ona se mu je bližala vedno bolj. Še le ko je Garner napel petelina, da reši psa, še-le tedaj je zapazila človeka — mladič ga je bil žs davno prej, ne da bi opozoril mater, in se mu Bmejal! — vrgla se je tri metre pred kletko na tla, gledala ga in motrila, kakor da bi hotela kupiti psa ; potem pa je šla previdno nazaj in se semtertja obračala, je li kdo ue zasleduje. Familija goril šteje deset do dvanajst, mo-g< Se tudi do dvajset članov. Načelnik ima veliko oblast in si vzame od časa do časa novo ženo, ne d; bi prejšnjo zavrgel. Semtertja ima familija tudi zboro vanje, kateremu predseduje kralj; dragi se poBadejo v polukrogu krog njega in vzburjeno klepetajo mej sabo. Da bi si zidal gorila gnezda, je dvomljivo. Gorila se nikdar na brani s kako drugo h rjo, ampak vedno eamo z rokami. Gorila največ molči s;mpatije avstrijskim Neme m in neomejeno somiš-Ijanstvo v b-ja zoper — avstrijsko elovaaetvo. Nrroci, 1 beralni i i cacijonalni, vriskajo pri pogledu na veliko polo z 850 podpisi nemških za-stvenikov. Ti podpisi so jim dokaz, da je njihov boj pravičen in svet, zato pa proslavljajo v eliti -rambih „ua,fi lejše c.etove nemške zninosti". Vsak trezen in pošten človek pa mer* le obžalovati, da premore Nemčija toliko zaslepljenih znanstvenikov, s katerimi s* bi v»l ki M k loš č in Jjgč ne strinjala v evnji u*enj iški objektivnosti nikdar Boj proti jezikovnim u.rdbiai, proti ravno-pravne st< in jedoakovredaosti slovanskih avstrijskih narodov, boj proti Blovanski večini, ki hoče dati vsem nar« dom s;o:o, ta boj Nemcev odobravajo nemški zaanatve.uki. Uprmju Nimcev, da bi dobili t&d« Slovani vbs pr4vice dosvobodnrgi izobraževanja, temu barbarskemu upiranja izrekajo nemški profesorji svoje pritrjevanje. Kolika zaslepljenost! Ljudje, ki bi morali biti svečeniki k oltar«?, so prijatelji moiilcev n.uodne presvete. Koliko protislovje! Daleč h 7ašli Nemci, da merajo iskati že zunaj države pomoči proti pravičnim težnjam Slo-\anov, — daleč pa je padla »uli falangi v I ko nemških znanstvenikov, ki je stopila v vrsto zagrizenih Btrankatjev t« r najf tuatičnejših z^tlrilcev pri-vice in tb^ne kulture. Naravnost nesramno je to nepretrgano vtikanje P.usjaVov v naše no'ran^e razmere, — naravnost sramotuo p i mm zdi dejstvo, da so se združili znanstveniki Velikenemčije z modem mi Vandali ulovauske kulture. V IJuhllttiil, 22. julija. V Budejevicah j^ govoril bivši drživni po 8lanec Pernerstorfer na osnovalnem zboru soc jelnodtmokratićneg« društva BVotwarU" ter dejal: .Delavci, na pozabitr, da ste člani velikega in \ f e.' n s n »i'.'-1 t 't naroda nemškega! Najprej ste Nemci, potem pa Pe1« ict*rnai ijonalni!" — To iz javo vzamejo ni j tudi naši Eocjalisti na znanje, da ns boio več napadal, nas, če3 : d&lamo jim krivico. Iz osvete, da ni pjst-d na dunajski univerzi profesor, uprizoril je znano izjavonemšk h prcfea:rjev dr. Je lli nek v H^idelbergu, sin dunajskega ra- izmej vseh opic; pozna le štiri g'a^ove, od katerih bi se le dva smela imenovati besade; toda ponoči »m • kriči, da je njegovo vpitje podobno oslovekema riganju, ki B9 sliši milje daleč. Gorica ne ljubi človeške dsužbe; in je — mogoče izvzemši v mladosti — vedno Čmeren, premišlja in — če je zaprt — hrepeni po proste sti. Navadno je krut, sebičen, os/etoželjen in zaprt. Kakor šlmpaiz, tako tu ili gorila ni čist vegetarijanec; je* jajca in ce!6 manjše Živali; di , ni krovu neke ladije je ujel gorila ps:čka in ga takoj pojedel. — Gotovo je bila lepa misil, da se je Garner zaprl v svojo kletko, in tam opazoval živali. Knjiga pa, v kateri je opisal s?oje dogodke in opazovanja, bo gotovo veliko poma?;tla spoznavati intimno žuljanje opic. lntel>g*ntoost najvišje vrate ž>valij, opic, šimpnnzov in goril, kakoršno nam opisujejo izgledi v Girnerjavi kujigi, jo vsekakor jako velika in veleranimiva. — Narava je mati vsega stvarstva, in z vedoo temeljUrjšim izpoznavanjem vseh poze-meljakih bitij izpozaava človek tudi vedno jasnejše, kako c?a1eč daleč pr h s svojolMii*kc»gii, 15. jul p. („St i Čin a — zopet cisterci janom!") (Daije.) Ta eks-kiifH v novijše sgedov mrje in druge, rasvej človeštva opirajoče pisatei.e sem meral ateriti, da leže zdajšnji prihod C sttrcijencev v našo djmovino bla-gcsiovJjaj^čim „S.'ovcncbveem" r«.2lož.m, da ta prihod Ui čcbio z.oaccexjs i.a gitpcdazatvu Djltnjtkt. l rav Oibi'no se cioramo namreč vprašati, so It razmere danes še tak . da bi megli ti meiibi i5e količka, koristiti našrmu naroda ? — Naznačimo kratko položaj BVttftl 2.letnice, brzojav, elektrici-tata, proizvajanja . velikanskih fab^ikah, karteli teh fabrikar,tcv, veiikau&ka ktpčija po morji in kopnem, f oljedeljslvo v lat fundijih, po mašinab, ve lkantko razvita tehnn ta vi lika, raztezna v vseh sttokuh veLka arnada časopisna, in žanstvo v naskoku za svojo cmaitcipac jo — in Daiw n in Marka — ia v grspcdirtkrm boju organizovane brigade milijonov nroletaiceil Kaj pcaeut j., k inoaiški led v vsem (etn >n še v drogi m zdajšnjega sveta dražega, kakor kapr.co nekstsrib Ijtzđij* da hočejo nekako komunistično živeti, no da bi le malo hoUli vedeti o tem, d* ee prestvar ja vsa človeška družba ia gospodarstvo po jedni, za vse merodajai smer ! Pa rrakor jim d.Io, vsčk človek ima pravico, naseliti se, kjer hoče, ali fa nauelitev bo živela od slov. Jjudstvh iu še četo cd oajnbožnejšrga. Is toga malega Slovenstva hočejo napravit« ti n»ši klerikalci ntkaj post brega; d*, ti ljudje si res domišljujeju, da csamijo to Slovenstvo in posebno kranjsko Slo vtnfivo icpclnoma od življenja drugega sveta, da ne bo mogel sam zlodej več čez mejo Kranjske. Pa vprašajmo, It morejo U menihi, možje (Jsfcercijenci, v bodisi čemkoh pomagati naiienui ljudstvu? V čem Leki! Duhovnih „pasti (oe uradnikov, to besede nt sinem več rabiti, ker mi je „Slovence" to eni dan etrrgo prepevsdal, Cel, to bi bil.i de tradacija slih) uasmo doiti i*j dob mo i»h, kolikoi hočemo že samo z Gorenjskega. Tt eo menda vender đovolj dobii „pastirp" in ne rabimo še same stan-csv I Saj eo jeznviti ptevzeli lečo in laiaristi spo vedaico. Zt cdpravo drugih duhovniških opravkov pa je dosti domačega naraščaja in posvetnih da bovn kov. — Ljadsk h sol mendn država ne bodala iz rok. In če jih bo, zakaj baš menihom, ko je dosti posvetnih Ijndij, n si kruhek lahko zasluži kak posvetni človek v tej stroki! Višjh šol menda ne dobe ti dstercijenci v roke. Morda pride par istih na naSe gimnazije, pa tudi ti odvzamejo kruh drugim, ki spravijo lahko par zakonskih otrok naprej. Zaploditi se mora v zakonskem življenju vsaj nekaj tudi to Slovenstvo, drugače bomo kmalo pri kraju, ali pa Is nezakonski narod, io znana Prešir-nova pesem postane — naša narodna himna! Torej v tem czirn ne najdemo dobička. Pa, pravi ..Slo venec", dobri poljrdelci so ti menihi; učili bodo narod kmetova ti. Tor« j kujerli.sk?* šola, kakor na Grmu! R>s jo, Trapisti v Rnjhenbergu cb Savi imajo nekaj boljše goveje živine N-kaj francoskih bogatašev, ki so se naveličali življenja Pariza, so valožili dosti denarja v ta zavod, in knpili so krave Oberintalerce in bike od tn'i\ iu ros, vkljubu dege nt raciji te originalne parimo v ntš'h krajih, je lepa v R'jhenburgu, in ljudstvo elcbt tu in tam za dober denar kako rej no živieče in mesarji kako rojeno ž'val Ali to je vse; načina kmetovanja teh Trapistov es pa tamošnje ljudstvo š* ni privadilo in se ne bo. Tudi na Mrni so bli m^uihi, a se nič ne pozaa ru»j ljudstvom. Ali ti m >žjo delajo le zase, da ubijajo čas. S a slovenskega jezika ne znajo, mej ljudstvo iti pa itak ne smejo. — kg>edna KCepodarBtva danes to niso. Iu če bi bila! Djnarja imajo ko teča. Z denarjem je Uhico tudi dobro poljedelstvo. Pa Cisttrcijenci mno tako pohlevni samotarji, k*ker Trapioti — Zgodovine zatidkega in kostanjevi^kega, nekdanjih njihovih samostanov, uči, da so ti možje imeli velikanska posestva in zemljišča. Na t:soče so brojili eralov v uajbeljiih legah in postali so bogati samccUni; živeli so dobro in veseo v njih, naš« ljudstvo jim je p* delalo tlako in dajalo desetino. To malo slovenskega sveta, pa bi bilo v latifuadijih! Mesto da bi veleposestva par-celovali in tako pridobili več prostora uašema proletarijatu ter ojačili nišega kmeto, bi če delali veleposestva! Niti 10 krav na moru zdajšnje zemljišča zatiškega samostana s svojo krmo preživeti! (Konec prih.) Dnevne vesti, V Ljubljani, 22. julija. — (Potresna podpora državnim uradnikom.) V soboto, 17. t. m, prosili smo g. poal. Povšeta, naj pojasri, kar je bil poročal „Slov. dihur" gleda potreana podpore drž. uradnikom. Storil je to včersj, vsrsdo, 21. t. m. V pojas niln pravi, da je pri sekcijskem načelniku barona Kolbscsteinerja posrodoval, naj bi cesar naredbenim petom dovolil izplačilo potraanih pedpor, da mu je Kolbensteiner to obljubil in da je gcs?. Povšetu „ravno včeraj", terej v torek, 20. t. m., pisal, da so naredba v kratkem razglasi. Z-ijedno dostavlja gosp. Povše, da je pospešil stvar, za katero so se zanimali vsi kranjski poslanci, v prvi vrsti gospod poslanec stolnega mesta, ker je imel ravno priliko za to. Gospodu Povšeta smo hvaležni na tem pojasnilu iu tudi na njegovem posredovanja, djsi to pcsredov&nja ni imslo odločilnega pomena. Is po jasmla se tlooc vidi, da je g. Povša nekoliko pi-kiran, ali po nepotrebnem. Mi smo g. Pavšvta 'jamo prosili, naj poitavi na laž B51ov. dihurja0, kateri je minoio sredo, 14 t. m., pisal, da so ;e g. Povšetu v ministarstvu .naročilo, zagotoviti c. kr. uradnikom, da se potresna podpora gotovo izplača, in da se to v najkrajšem času zgodi", dečim je res niča, da se to g. Povšeta ni naročilo, in da je bilo minoio sredo, 1L t. m., *e pipolncma negotovo, izdali cesar zaprcueao naredbo, saj jo g. Povše j dobil šele ta torek, 20. t. m., skoro teden po do-t:čm notici v ,SIov. dihaija", obvestilo, da Be ihdaa, v drž. zboru nerešena predloga uveljavi na-icdbei iiu potom. „Slov. dihur" je torej lagal in hva.'ežni smo g. Povšetu, da ga je postav;! na luž. — (Okrajna bolniška blagajna,) katera ie vsled malomarnosti večine članov prišla v roke tako izvrstnih in zanesljivih Ijndij a la Kregsr, in je ptidla že prve dni v konti kt 8 pristojnim oblastvom, ma 1. avgusta izreden občui zbor. Sodimo, da bi bila dolžnost \» o čianov, &e zanimati za ta občni zbor, saj je gotovo — kako naj rečemo V — jako Sadno, kaki ljudje no dobili blagajno in s tolikimi težavami prihranjene tisočake v/ roke. — (Pozor, probivaloi Poljan!) Pi3e se n&m: no'o7. Njroj" je to dni poroJal, da me&tai magistre t ni dovolil jemvitom, napraviti zidu okrog svojega pcse&tva v Elizabetiniti oljcah, kjer mislijo zgraditi cerkev in samostan. To danes že vec ni resnično. Očetje jeauviti so se namreč pritožili proti tiateam odloka in zatrjuje se, da so dosegli popoln aspeh. Ako napravijo krog svojega posestva zid, skazi to celo ulico. Na Poljanah je teh zidov že itak preveč, a kdo naj zida kaj, če ima na vsab straneh take sidove? Zid okrog jezuvitakega poslopja imel bo slabe posledice aa Poljansko pred naeetje, zato je treba, da s« z zdrasenimi močmi upremo njega napravi. Torej na nog«, prebivalci Piljan, na roko pa nam pojdejo tisti gospodje obo. s ver m ki, katere smatramo nekako za svoje zastopnike, in ki so ss doslej vselej krepko potegovali zi naše interese." — (Dež. pomoćno društvo „Rađečega križa" za Kranjsko) razpošilja ravnokar poročilo o dmdtvenem delovanji v 1. 1896. Ia poročila je razvidno, da je imelo društvo konec leta 3 častne, •20 i rednih in 2 podporna člana. Konec 1896. I. je znašalo društveno premoženje 14 G97 gld. 34 kr. v gotovini in 565 gld. v vredaonteih papirjih. Proti 1. 1895. se j« pomnožilo za 1477 gld. 81 kr. Is-datki so znašali 477 gld. 19 kr. Društvo Šteje 15 podružnic, ki imajo premoženja 5864 gld. 45 kr V I. 1896. je 9 podružnic poslalo društvu prispevkov v/ skupnem zneska 224 gld. 93 kr. — U Slavec" ) Dodatno k našomn včerajšnjemu poročila o izleta „Slavca" v Litijo in Šmattno omenjamo Še dražestnih dam, katere so se — v krasnih kostumih — požrtovalno trudile pri „bazaru" v korist drnftbe „sv. C rila in Metoda" ter dosegle lep vspeh. Čast in hvala dičnim rodo-ljubkinjam ! —■ (.1. ljubljansko kolesarsko društvo") v Ljubljani naananja a tem svojim Članom, da sa bodo vrsula I društvena distančna dirka dae 1 a v-gusta t. I. na državni cesti iz Šiške cd km 1* do Medved km 12 in nazaj. Start in cil jo pri km la. Dirka se prične točno ob 3. ari popnladnti. Vloga 4 krone. Prijave z vlogo 4 kron sprejema do 1. av< gusta opoludne, do 12. ure, gospod društveni blagajnik Joaip Maček, trgovec na Glavnem trgu. — (Ime mestnega kopališča „Kolezije".) Nisi jezikoslovci so si žs večkrat bnlili glave, kako je mastno kopališče dobilo ime „Kolezija", a nobeden ni mogel baBede razložili. Kakor nam poroča zgodovinar gospod P. pl. Ridics. našel je v Gradci listino, iz kat-re je razvidno, da je I. 1518 imel neki Peter Kolesia „an der Klein-Laibach" mlin, kut-n je tisto leto prodal mlinarju Ahacija Pečaherju za 24 gld. „ungrischa. Brž/as se imenuje mestno kopališče še daadunes po onem mlinarja, Petra Kol«ziji. — (TJlom v Frančiškanski cerkvi,) V noči cd 20. na 21. t. m. vtihotapil se je v tukajšnjo frančiškansko žapno cerkev tat, ki je vlomil trt skrinjice, šiloma odprl taberuaksljnova vratca, vzel srebrno lunulo iz monstrance, hostijo pa je pri -fopil aa steklo monstrance. Tat j a poskusil zdrobiti tudi monstranco, pa je ni mcgel. — (Ulom v barako) Danes ponoči ulomil je neznan tat v barako Marije Lukanc na Pogačarjevem trgu ia odnesel več nogovic, predpasnikov in rut, v vrednes*:* okoli 30 gld. Tudi v ljubljanski okolici se iain -b'-. ulomi in ni dvoma, da se klatijo po Ljubljani in po Ijubljaneki okolici nevarni tatovi. — (Ponesrečil) Danes opoludne padel je a Dolenčeve hiše neki delavec in so smrtoonevarno poškodoval. — (Ubegli prisiljenoi.) Pri zgradbi deželno-vladnega poslopja dela tudi več prisiljencev, dva izmej teh sta porabila agoden trenotak ter pobegnila. — (Navihanec v „špehkamritt.) Pred nekaterimi dnevi smo poročali, da se nahaja v mestni „Zp-likamri" neki navibaiec, kateri je prišel pod imenom Rudolf Fieischmann odgonskiaa potom z Dunaja v Ljubljano in je tu izpovodal, da se n* pi5e Fieischmann marveč Bjamann. Policija ga je imela na suma, da tndi to ni njegovo pravo iaao in ga je dala fotografirati. Sedaj se je dognalo, da ja pravu ime na«ihančevo Franc Karin, in da ja doma v Polšniku, v litijskem okraju. Kerin trd, da ni hote) svojega pravega imena povodati zaradi tega, ker se zasleduje zaradi odtega vojaškim naborom in ker se je bal kazni. — (Razpisane ustanove.) Z» leto 1897, razpisane so od umrlega Wurzbich a napravljene »cesarice Elizabete nstanove za invulide" in .r» c r . a) tri ustanove po 60 gld. za Liobljnučane, b) tri uvtanove po 30 g!d. za rojake i& Kamnika, iz Jarš ali b Homca in c) tri ustanova po 30 gld. za rojake iz Ventarjevca v občini Šmartinski pri Ltiji. Te utttnova oddaja gospod haron A fonzij Wurzbach, in sicer: one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za K'tmničane, Jaršano in Homčans po nasvetu županstva v Kamniku, in ustanove za Ventarjevčana po nasvetu županstva Šmurtinske občina. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožoi vojaški invalidi is imenovanih občin ali krajev od stražmojstra ali nareJlnika nazaj, ki bo lepega vedenja in vsltd v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi sa sami mogli preživeti. Ako bi so za omenjene UBtanove ne oglaBilo zadostno število vojaških invalidov & navedenimi laitnostimi, tedaj imujo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se zaradi boleba-vosti ne morejo sami preživeti. V obeh slučajih do* kazati je s posebnimi občinskimi, po c. kr. poHtič-nem oblasti u potrjenimi spričevali neoa&dežev&nsst prosilcev- Dotična prošnje vide naj prosiVi iz Ljubljane pri ljubljanskem mestnem magistrata, dragi prošnjiki pa vaak pri župtnstvu svoja občine do 20. avgusta t I. _ — (Imenovanja.) Evidenčna vtibenika gg. Roger D a s s i n in Henrik S w a 11 a sta imenovana evidenčnima geometrom«, prvi za vipavski, drogi za aiokzoaoski okraj. — (Narodna čitalnica v Kamnika) priredi v nedeljo 25. t. m. popoludne izlet v Mengiš na gostilniški vrt g. Levca. Vspored veselice zavzemal bede d.leta;; te ko predstavo igre aEno uro dohtor", petje, tamburanje m proeto zabavo. Pevske in tamburaške toćke proizvajala bode ta pevsko društva „Lira" in tega tamburaški oddelek, katera iz pri-jiznosti sodelujeta. Vsi društveni člani se tem potom še jedeokrat uljudno vabijo, da se izleta mno-goštovilno udeleže. — (Cigani — tatovi.) Iz kamniškega okraja pritepla se te dni v kranjski okraj kzcih 40 glav bioječa ciganska tolpa, h kateri spada tudi razupiti Janez Hudorovič p. d. Tone. Ti cigani so 9. t. m. nlomili v hišo posestnika Janeza Kalniška v Spodnjem B^vsiku pri Cerkljah. Prav ko eo 8e tatovi lotili odpiranja omar, so jih domači Ijadje začali ia jih pravočasno pregeali. — (Z Bleda) se nam piše: Pri nas je že mnogo tajcev. Zdaj je prišel tudi ruski državni tajnik, ekseolenca baron Mansnrov, kateri ostane dlje časa tu. Nastanil ee je v Malimrje vina hotelu. — (Za stoletnioo rojstva slovenskega misijonarja in škofa Friderika Barage) vršila se bo na njegovem rojstnem domu v gradu Mala vas župuije tiobruieke, pol ure oddaljenega od železniške postajo Velika Loka, dne 25. jubja ob 1 a3. uri popoludan ljudska veselica z nzelenlnjim vspo-redom: 1. Ob Vi3- nn ogled kipa slavnega škefa v dobrn'ški župni cerkvi. 2 Olhod v pol ure oddaljeno Malo vas šolske mladine z zastuvo, čast.tih gostov iu godbeuega osebje. 3. V Mali vasi pogostitev eolsko mladine in njihova veselica. 4. Slavnosten govor pred spominsko ploščo. 5. Tombola. 6. Sviranje godbe. 7. Prosta zabava. Slavnosten odbor, zlasti pa posestnik gradu Julij Treo vabi vse slovenske rodoljube, da se v obilnem številu udeleže veselice, in pri tem spominjajo moža sve tovnega pomena, Čegar aibel je tekla na slovenskih tleb, moža, ki je s svojim Življenjem in delovanjem razcesvl slavo slovenskega nereda širom sveta. Za postrežbo čč. gostov bo preskrbljeno; pri neugodnem vp--»v.-nu se veselica preloži na poznejšo ne deljo, dne 1. avgust*. — (Mokro noska podružnica sv. Cirila in Metoda) ima svoj lettu občni zbor v nedeljo d »o 25. julija t. I. popoludne ob G uri v gostilni „pri lipi". Vepored navadni. K obilni udeležbi vabi naj aljudneje načelatvo. — (Nesreče) V Podgori, v občini Dolsko je zgorel kozolec pceestnice Marije L-boda. Škoda znaša 180 gld. — V Bostactja je 3letni oin posestnika Martina Kasteica utouil v cziaki pred domačo hišo. — Oietm S:efa« Mencinger iz Boh. Bistrica je gnal 12 t. m. živino i\a pešo na planino. Od ondot je ivgiail in sodi se, da je ponesrečil. Iščejo ga ž« več dai), e. doslej z»man. — (UČiteljstvo v Ilirski Bistrici) priredi dne 1. avgusta t. 1. ob 8. u i zvečer v gostilni pri Jelovšku veselico s petjem ia igro v prid „Učitelj skemu konviktu". V „Učit Tovarišu" je bil naznanjen dan veselice 25. julija, toda vapričo nekaterih ovir se je moral preložiti ua teden pozneje. K tej veselici, katera obeta biti sijajna, se najuljudneje vabi časti'o domačo in okoliško občinstvo! — (Blagoslovljenje zastave .Celjskega Sokola" in otvoritev »Narodnega doina" v ■olji ) Celjski „Nemci" bi na vsak način radi pre prečili to slavnost, in ker vedo, da ni nebonega povoda, prepovtdati jo, hočejo tak povod šiloma dobiti. Skrb za „javni mir in red" naj bo povod prepovedi. Zdaj oa delajo silno ogorčene ia grote kar naruvnost z napadi in boji, če se alavuosl vrši, češ, tega ee vlada morda vendar ustraši in prepove slavuoet. Mogoče j« v nas vse, vender mislimo, da se ni bati. Celjski Germani so sic^r jeko jezikavi, a nič preveč pogumni, ia zategadelj se m javni red in mir ni b ti. — (Občni zbor avstrijske zveze prija teljev ptio) ee je vršil v Gradcl koncem preteklega meseca Predsedovala je gospa pl. Schiani. Iz tajnikovega p trčila posnemamo, da je dosegla zveza vkljub temu, da obetoji šelo jedno leto, že prav lepe uipehe- Društveno delovanje je postalo Že toli obširne, da se bode izdajalo odslej vsacega pol leta izvostje. Ker ee razvija v nomšksm dela CeŠke in Brna nova industrija, ki poleg basanja ptičev izdeluje tudi velikanske prirodue slike ia jih krasi s ptičjim perjem, deluje oerednji odbor ■ vso silo proti njoj, in se ravno tako prizadeva, da odpravi razvado dam, nosečih kot nakit svojim klo bukom ptičke. Poslal je dvanajsterim največjim modnim listom Članke proti temu, katere bo ti rado voljno priobčili. Od uredništev teh liatov došla po ročila so vzbudila nado, da so stvar obrača na bolje. Odbor je sklenil o tej zadevi izdajati spise tudi v slovenskem jeziku, pošiljati zbirko podob v dekliške šole, in po vseh podružnicah nabirati podpise dam, ki so nasprotnice kitenju klobukov z nabaaanimi ptički. (Dober članek glede kitenja damskih klobukov s ptički je prinesla že „Slovenka". Op. ared.) Mnogi drugi listi so podpirali zvezo s tem, da so prijavili od zveze poslane jim članke in sliko o pokotcVianju lastovk na Laškem. Tako so pa dosegli precejšen utpeh. C. kr. generalni konzul v Italiji je pajasnil ondotne žalostne razmere glede ptic Druga poročila od ondod pa pravijo, da ss stvar obrača na bolje, ia odbor je sklenil te važne spise obelodaniti, kadar bo pripuščalo gmotno zve sino stanje Odbor dr-laje marljivo tudi proti vsakoletnemu divjanju Bošnjakov, ki pobijejo jeseni veliko tiecč golobov, selečih se na gorki jug. Tudi letos nameravajo ondod prebivalci uprizoriti veliko streljanje in pobijanje golobov. A osrednji odbor upa, da to prepreči, in storil je že vse potrebna korake; pritožil se je ua bosansko vlado v S.iraje vem, naročil popotnemu učitelju, naj skuša na vas kriplje trudeč se, ljudi poboljšati, poslal je, in še pršJja mnogo člankov prijateljskim^listom, in se misli obrniti celo do ministra, ekpcelenco grofa K»ll*y*. Popolen uspeh je pa odbor dosegel v Gradci pri občinskem svetu, ki je na njegovo pritožbo odredil, da se obdačijo posestniki mačk, in da se mo rajo vse zdivjane mačk« pomoriti, to pa zato, ker eo mačke pomorile mnogo ptičev v Gradcu in njega okolici. In sedaj, ko se mu je to posrečilo, skrbi osrednji odbor, da se mačk ne trpinči pri pobi janju. V preteklem polletu se je odbor, kakor je iz vsega tega raividao, na vse strani prizadeval, da koritti krilatim pevcem, in, Če ni povsod do segel po volj nt ga uspeha, to gotovo ui njegova lastna krivdu. Prihoduje leto v kimovci ee bode vršil občni aboi zvezin; k temu sa je že oglasilo mnogo ZTezinih članov in tudi lepo številjs pri-rodoslovcov je objsvilo zanimiva prndavaojv Na slednja seja se« bode vršila že v lastnih prostorih. — (Goriške novice) V petak se je vršila cbravunva proti 12 Goričanom, ki so v Vizinalu onkraj meje peli Gsribaldijevo himno in klicdi : ,Viva Italia". Obravnava ss je vršila pri zaprtih vratih; zagovorniki oba Luzzatta in Stanič! Laški časopisi pritrjujejo v poročilih, da ss je sicer res tako godilo, ali da sodišče vender ni sprejelo krivde po § 305. kaz. zak., ker se je to godilo na — laških tlok. Bren komentarja. — Z Duaajn poroča „Soči" slovenska služkinja, kako slabo se jej je godilo, dokle? jo iekala službe nn podlagi laškiti spričeval; več gosposkih hiš jo je kar odslovilo, ko so ugledali laško spričevalo, misVi, da je i služkinja Italijanka- Pozneje je izvedela u-rvk : dunajska gospoda ima o Italijankah najslabše mnenje, da so lene, nemarne, umazane, cezanes-Ijive. Ko je ptzaeje iskala službe kot Slovenka, je pa takoj dobila prav dobro služb:, v kateri je zdaj že tretje leto. — (Viktor Leschantiskv,) mnogoletni deželni nadzornik srednjih šol na Primorskem, je pri-deljen deželaemu šolskemu e»etu v Inomoetu. Ob jeduem je dobil red železne krone 111. vrste. Toda moža samega je to odlikovanje, oziroma premeščenje, popolnoma presenetilo, in b« je baje takoj odpeljal na Dunaj protestirat proti temu, kakor Gora. Najlepša pa je ta, da „Innsbrucker TagbUlt" in za njem graška „Tage9pošta" ped zagtavjeot „Slavi schea aus Tirol* slovesno protestajeta proti t n o, da bi ss Tirolska — elovanila z imenovanjem slovanskih n«dzornikov. Viktor Loftchanafikv — pa alaueator! llisum teneatis! tako silo vrgel skozi okno da je otrok telebnil ob sosedno hišo m p tem ?ele pai-l na tla. Seveda je bil otrok koj mrtev. L udje iz hiša se pridr!i v Fischerjevo stanovanje ia be^tijalnpga človeka zasačili prav v ti. notlni, ko je hotel drugo svoje dete vreči skozi okno Zrezali so moža, ga peljali k truplu ubitega otroka, ga tam pretepali, da je kri curkoma cd njega tekla, in ga še le potem izročili policiji. * (Nesreča nemškega cesarja) Ko j« bil nemški cesar ua svoji privatni ladiji, padla ,e iz višine na tla vrv in rdletovši zadela cesarja na levo oko. Oko je tr-kej ekrvavelo. Vender ni nobene nevarnosti Cesarja zdravi vojvoda Karol Božidar Bavarski, ki je praktičen zdravnik. * (Starčevioev dom) v Zagrebu je podaril dr, Mile Sfcardevid, nečak pokojnega prvaka Hrvatov, družbi sv. Cirila in Metoda za Hrvate v litri. * (Kako mesta rasejo) O j začetka tega stoletja pa do zdaj se je prebivalstvo mest Amsterdam, Birmingham, Bruselj, Manchester in Rdno potrebne, in izdatki za preskrbo vanje denarja bo ao izdatno povečali, od kar so se odpravili mali bankovci. Poštni uradi so jako stn gi pri sprejemanju pošiljatev kovanega denarja in natančno pazijo na embalažo, in kako da so take pcš.ljatve povezane ia pečatsne; velika do-li.-ot- t.U bi najti zavijalo, kataro bi olajšalo poni s jat ve kovanega denarja po pošti. Iz tega vzroka obžalujejo obrtnik: na deželi, da co se odpravili mali bankovci in že?e, da bi se olajšalo pošiljanja gotovega denarja v srebru, niklju in bakru. 1& navedenega se razvidi, da poštni uradi, kolikor je ravno mogoče, ustrezajo potrebi strank glede določenih vrst kovanega denarja, i i da bi bilo I« potrebno, uvesti, do bi cz tudi v takih krajih, kjer so obrtnijska podjetja, oziralo na tamošnje upravičene želje. 7. Na prošnjo zbornice je kranjska hranilnica naznanila, da je na svojem cb'ue-m zbora dne 30. marca t I, dovolila naslednje podpore c. kr. obrtnim strokovnim šotam v L;ubijani: Z* c. kr. strokovno šolo /a lesno industrijo: a) kot dcne&šk k tekočim izdatkom za učila 200 gld.; b) za preskrbitov potrebnih prostorov G00 gld. Z-. c. kr. strokovno šolo za šivanje čipek in umetno vezenje: s) Kot donesek k izdatkom za učila 50 gld. b) Zi preskrbitev šolskih prostorov 200 gld. O tera je zbornica obvestila kranjski deželni odbor in mostui magistrat v Ljubljani in je za dovoljene pcdporei izrekla kranjski hranilnici zahvalo. (Dalje prih.) Umrli so v IJnbljanl: Dne 19. julija: Vilibald Th-egar, c. kr. rac. svetnik, T>9 let, Trnovske ulice fit. 15, kap. — Peter Jakober. pri-ailjencr, 47 let, Poljanbki nasip ftt. BO, vodenica. — Franc Azzolini, prisiljenec, 4J let, Poljanski nasip fit. 50, jetika. MeteorologiČno poročilo. Višina nad morjem 306*2 m. JČas opa-rovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 arah 21. 9. zvečer 730-y 200 si. jzah. nevihta 22. 7. zjntr»»j 734*5 1S'6 si. sever oblačno 38-2 ■ 2. popol. 734 0 22 0 brezvetr. dež Srednja včerajšnja temperatura 202°, sa 0*3' nad normalom. 2D"u_n.a.3slc£L "borza, dne 22. julija 1897. Skopni driavni dolg v notah..... 102 gld. Skupin driavni dolg v ■ rebra .... 102 , AvBtrijuka zlata renta....... 123 a Avstrijska kronska renta 4°/...... 101 , Ogerska zlata reuta 4°/........ 122 Ogerska kronska ronta 4°,', ..... 100 Avstro-ogerske bančne delnica . , . . 950 Kreditne delnice......... 370 London vihta......, . , , . 119 Merniki dri. bankovci aa 100 mark . , 54 10 mark............ 11 tO frankov Italijanski bankovci........ U kr. cekini........... Dne* 21. julija 1897. 4*/0 državne srečke it 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke ii 1. 1864 po 10O gld.. . Dunava rop. srećke 6°/0 po 100 gld. . . Zomlj. obe. avstr. 4»/.*L zlati zaat liati Kreditne srečke po lOO gld...... Ljubljanske Brecke......... Budolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld.. . l>am wav-drn.it. velj. 170 gld. a. v, . . . Papirnati rubelj......... S 45 6 159 gld. 189 , 128 . 99 , 199 , « . 25 . 163 # 485 . 10 20 35 25 HO 20 50 50 70 73 60 45 €4 — kr-i 75 , 80 l 75 . 25 , 25 , 50 , 26v4; Zahvala. Za premnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega preljubega soproga, oziroma brata, strijca in svaka, blagorodnoga gospoda Vilibalda Bregar-ja ravno tako za mnoge in prelepe vence in obilno spremstvo k zadnjemu počitku zahvaljujemo se posebno visokorodnemu gospodu o. kr. deželnemu predsedniku baronu lici n u in slav. c. kr. u radništvu, in vsem drugim, kateri so se sprevoda udeležili I V Ljubljani (1072) dne 22 julija 1897. Žalujoči ostali. l Učenca iz dobre hiše, ki j« dovršil dva razreda srednjih dol, vzprejmeva v trgovino s konfekcijskim blagom. (1048—a) Gričar & Mejač v Ljubljani. Lepp,ija2no stanovanje obstoječe iz 2 sob, v Itutcćnli na dJoren jskeui, 20 minut, od kolodvora oddaljeno, odda s«* takoj v ijb}< trn Popolnoma prosto potres*. (1067—1) Naslov pove nprAvnifitto „Slov. Naroda". Rag-Istr. vipavska vinarska zadruga v Yipavi odda *s 1. ii^'«5"iiJsLoiix svoji gostilni "V X^juL~bl j strxl in Trstu. Pcnuduiki naj ee takoj prijavijo. Kavcija se zahtevi. (1058 - 2) Gostilna na deželi sa daje pod ugodnimi pogoji v najem ali na račun. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro H Z. uprav-ništvu .Slov. Naroda". (1033—2) T gostilni „Pri zlati ribi" T7" IE£i"bjiIx -o.lica,2x šte-v. 3 dobe se vwnU ln- Koiilui« * Htorr, l.i n ■ na i.....*• rit Araitattau. — Ob T. url A min. ■jutra) oaubnl vlak v Trhla, Pnntabel, IJnllak, Oelorae, Fraoaena-faata, i. [ti 'um, Dunaj ; uoa BoUthal v HnlnoffTad, •» Ktoin-Kalfltng t Hti-vnr, I.i m-, Itn. Inju vira, Plaenj, Marijina viri, I !.•>>, Kranonra Tari, Kartore r»n, Pra^o, Llpako. — Ob 11. uri 60 min. dopolnilno oaubnl Tlak t Trbla, PonUbol, liai.-ak, OaloTao, Ljubno, Selathal, DanaJ. —Ob 4. nrl i min. popolntlna oaubnl vlak t Trhia, HoljAk, OcIotao, Krauaenafeata, !•• oei Beltthal t K. Iu ..,-r«.l, Jiend-Oaataln, ZeU oh jaaeni, Inomoat, Hr«4»ri ••, Ourih, OanaTO, Parla ; £ea Klsin-Keiflhiff t *».•-. r, Uno, Bndaje-rioe, PlaeoJ, Marijine Taro, Hob, Franoor« Tara, Karlo*« Tara, PrMO, Ijipako, Onnaj rli» Amatettan. — Ob n. uri 3tf min. popoldne oiohni Tlak t 1. ■■< • lr.-.i, ■ in ob nedoljah iu praEiiikih.) — Ob 7. uri 18 min. BTečei od"!.m Tlak t Iisuce-IUed. Proga v Novo meito in v Kofievjoi Ob 6. nrl 1A min. ajutraj metani vlak. — Ob li ari AA min. po-poladne rneeanl rlivk. — Ob 8 nrl SO min. ivornr meiaal vlak. Trlliod v IJnltl|atio fjuž. kol.). Prog-a la Trblia. Ob B nrl SS min. ajutraj oiobni Tlak ■ Dunaja riat Ajnctetten, Solnofrrada, hlnca, 8tejrra, n.....I- •••». Iichla, Auuoot, I'ariaa, OeneT«, Curi h a , Bre^enun , Inomoit* , Znlla ob Jeieni , l.jnbna . OelOToa, Hnljaka, Vthi,reit»f.».te — Ob 7. uri A5 min. tjutraj oaobni Tlak ia Leteo, !' ■ i — Ob 11. ari 30 min. dopn BTeuer, ob 9. ur; r... min. »vo« -r (Poalednji vlak laab nedeljah in praanikih.) Necloneženi so in nslaiicjo vedno Premier-Toicikli ker so le ti jedino Is 5^ Helical-blaga izgrajeni in združujejo z največjo trpežnostjo popolno precizijo (r>66—13) najboljšo konstrukcijo in najlažji tek. The Premier Cycle Coltd/HTCr Tovarne: Url« (Eger) Coven(ry Jj>ooa (Češko). (rVnglefiko). (pri Norimhergu). Letna produkcija 60.000 komadov. — Katalogi brez-j'lf i!', iu poštnine prunto. Samoprodii jo r $% Ji.nint jmIco ima ^ra-ra. Č\icieii v Ljubljani, na MeBtnem trgu hiš. fitev. 25. s 3 tremi sobami in pritiklinami, se oddajo m avgust. (1070—1) Več pove K. Recbuagel, Mestni trg št. 3. Svarim vsakogar, da moji ženi ne da ničesar na posodo ali upanje, ker jaz za dolgove svoje žene nisem plačnik, Ivan Noč strojevodja o kr. državne železnice (1071 — 1) v Ljubljani Kolizej. Stanovanje v III. nadstropji ua Vrtali se o«l«la m 1. avKiiNtom t. I. (981—H) Več se izve pri F. Supančiču, Rimska cesta 16, Jedno nadstropje visoka, jako prostorna, za stanovanja ali za podjetne lokalitete pripravna in dobro ohranjena se proda s kompletno opravo vred. Povpraša nsj m: Inž. B Borkovec in arb O. Dvorak, stavbinsko podjetje v Ljubljani. Lattermanov drevored. (io.ri5-'j; Spretni podkovski in vozni «Io!m- trafuo i ta dobro plačano delo \ {Jradcii (Štajersko). — Oznaura vzprejema in pojasnila dajo predstojnik zac'rnge (10G9—1) •T. J&iiei*.iila ^vCettebliofgretsse lO, 12, Prodaja posestev. V konkurzno maso Jakoba Jerniau-a spadajoči hiši v Domžalah: šl. I o I z velikim dvoriščem nasproti želez ni.ski postaji in it« 09 ■ vrlinu v sredi trga, obe tiši skoro novi in za vs» ki obrt pripravni, ter dve njivi (stavbenski prostori) produfo se takoj pod prav ugodnimi pogoji po o.sktbniku konkurzno mase. Dr. Karol Ahazliizh advokat v Ljubljani. (io.r)H—:i) Teodorja O-^JLr^l-rel-s, cesarja Franc-Jožefa toplice V JUKl^Jik^JliA. (1059—2) Vroče therme. Prijetno poletno bivališče. Kopelji v Savinji. Potresa doslej se ni bilo tam. VIZ1TN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizki ceni. A Najtečnejša timetna hrana otrokom je, kakor Bplofino priznavajo zdravniki, itopuluuiiita Akrobn proata Frana. Giacomelli-ja I. dunajska otroška redilna moka dobavitelja drufctva c. kr. državnih uradnikov avstrijskih Oj.rdiniiu imiožiiin spr i««-\j»I Iu priKimini li piMem. aiSF" Velika škiit lju 80 kr., majhna 45 kr. ~W (880—12) Zulumu pri p. lekarnarju ."»I. !*ltar